SL* * i -niča P-n. "a Jfd"'° '2^9°-RavJ , CELOVEC PETEK 16. MAREC 1990 Letnik XLV. Štev.20 (2535) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. dlrt.10 P.b. b. Razprava o spomenikih „Pričakujem, da bo občina Kotmara vas pomagala, da bomo na Humperku lahko postavili spominsko obeležje padlim partizanom!" je dejal predsednik ZKP Janez Wutte-Luc po razgovoru z občinskimi mandatarji. Ti pa razpravljajo tudi o zahtevi kotmirških brambovcev za postavitev spomenika na istem kraju. Več na2.strani. Šestdeset metrov visoki „ztnaji" kmalu na južnem Koroškem? Zveza avstrijskih elektrarn (Verbundgesellschaft) pripravlja načrte, po katerih naj bi Avstrija postala „evropski distributer za energijo". V ta koncept očitno sodi tudi namen, da bi iz madžarske jedrske elektrarne (ki jo tam namerava zgraditi Francija) vodili električni tok preko Avstrije do italijanske meje. Ta načrt bi najhuje prizadel spodnji Rož in Ziljsko dolino, saj bi zanj potrebovali 380 kilovoltni vod, za katerega bi postavljali kar 60 metrov visoke nosilce. Spodnjemu Rožu in Ziljski dolini torej grozijo take velikanske „pošasti", ki bi seveda spremenile celotni videz pokrajine. Kot prva skupina se je temu načrtu uprla koroška ZAL. Z okrepljeno informacijsko dejavnostjo hoče o tej nevarnosti seznaniti tudi prebivalstvo tega predela Koroške. Sicer pa je koroška ZAL izvolila provizorično vodstvo, za 25. marec pa napoveduje občni zbor, ki naj bi izvolil redno deželno vodstvo. Šoistvo: zakonska osnutka restriktivna in točcvalnn 60 metrov v/sok/ nos/Vc/ na južnem Koroškem? Urad zveznega kanclerja in ministrstvo za pouk, umetnost in šport na Dunaju sta v začetku tega tedna razposlala dva zakonska osnutka o manjšinskem šolstvu na Koroškem. Prejeli sta jih tudi obe osrednji politični organizaciji koroških Slovencev ter narodnostni sosvet za Slovence na Dunaju. Oba osnutka se sklicujeta na razsodbo ustavnega sodišča v zvezi s pravico do elementarnega pouka v slovenščini v Celovcu, izdano decembra lanskega leta. Rok za pripombe je 30. april t.l. Prva analiza osnutka, ki naj bi spremenil sedaj veljavna določila o manjšinskem šolstvu na Koroškem, kaže, da se ravna po manjšinskem šolskem zakonu iz leta 1988, kar pomeni, da še poglablja tendenco ločevanja. Po mnenju pravnikov celo odpira možnosti za središčne šole. S predlagano uvedbo slovenščine kot „neobveznih vaj" pa zakonski osnutek tudi ogroža redni dvojezični elementarni pouk na območju dvojezičnega šolstva. Predlagana določila o dvojezičnih spričevalih in drugih potrdilih, ki jih izdajajo ljudske in glavne šole, zvezna gimnazija za Slovence in načrtovana dvojezična trgovska akademija, so restriktivna, saj zahtevajo posebno izjavo staršev, s katero naj se odločijo za dvojezične ali pa za samo nemške formularje. V zvezi z dvojezično ljudsko šolo v Celovcu hoče zakonodajalec očitno zavleči čas njene ustanovitve za najmanj eno šolsko leto, ker naj novi zakon ob začetku prihodnjega šolskega leta še ne bi veljal. Nasploh so predlagana določila o možnostih dvojezičnega pouka zunaj tako imenovanega avtohtonega ozemlja za šolske oblasti premalo obvezujoče. Zakon poleg ločenega pouka, kot edine možne oblike, vsebuje tudi mnogo nedorečenih in ne povsem jasnih formulacij in s tem odpira pot do nadaljnih konfliktov, (večna2. .stran;) ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV vabi na spominsko svečanost ob 10-tetnict smrti Karta Prušnika-Gašperja v nedetjo, 18. marca ob 14. uri na pokopatišču v Kotmari vasi Spored bodo obtikovati Moški zbor „Foltej Hartmann", Kotmirški pevski zbor in tercet iz Škofič. Na sporedu so tudi recitacije in govori. V.s< pr//a;e//; a; znane; ter demokrat; iskreno vaidjen;'/ Celovško okno k zvezdam spet odprto! Ljudska zvezdama na Križni gori v Cetovcu je od danes datje za opozovatce zvezd spe! odprta. „Okno k zvezdam" bo na votjo vsako sredo in petek v marcu od 19. ure datje, od aprita do oktobra pa od 20. oz. 21. ure. Med 15. junijem in 15. septembrom bo vsako nedetjo med 14. in 16. uro možno opazovati tudi sonce (protuberance itd.) Dogodek stotetja pa bo verjetno opazovanje kometa „Austin", ki sedaj še ni viden, „pokazat" pa se ho v začetku aprita. Zvezdarno na Križni gori vsako teto obišče več tisoč tjudi. Obisk v skupinah, npr. šote, je treba najaviti tetefonično na števitko 0 463/410903. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi na predstavitev novega dramatiziranega giedaiiškega de!a „Požganica" Roman Prežihovega Voranca o plebiscitu je dramatizira! slovenski literarni kritik Viadimir Kocjančič, ki bo skupaj z režiserjem Petrom Miiitarovom predstavil novo gledališko delo in zamisel uprizoritve na prostem v Spodnjih Vinarah. Vsi, ki vas zanima izvedba tega projekta, prisrčno vabljeni! Restriktivna in ločevalna (Nadu/jevanje^J. stran/) Glede veljavnostnega ozemlja zakonski osnutek predlaga formulacijo, ki je lahko spet povod za novo pritožbo pri ustavnem sodišču. V osnutku je tudi restriktiven predlog, naj se pravica do dvojezičnega pouka omeji na avstrijske državljane, ki znajo slovensko. To še posebej meri na slovensko gimnazijo in načrtovano dvojezično trgovsko akademijo, kar je v popolnem nasprotju z jezikovno odprto šolo. Čeprav v spremnih pojasnilih piše, da naj bi novela v marsičem modernizirala dejansko zastarel manjšinski zakon iz leta 1959, se zakonski osnutek dejansko zastarelih delov ne loteva. Tudi se ne dotakne dvojezičnega pouka na četrti šolski stopnji ljudske šole in v glavnih šolah. Ne ureja tudi vprašanja dvojezične vzgoje v otroških vrtcih itd. Tajnik ZSO dr. Marjan Sturm je predlagana zakonska osnutka ocenil za „v sedanji obliki za koroške Slovence nesprejemljiva" in napovedal obširno stališče Zveze slovenskih organizacij. Narodni svet koroških Slovencev je v izjavi za tisk izrazil določene pomisleke proti predlaganima zakonskima osnutkoma v zvezi z veljav-nostnim območjem in celo zagrozil s pritožbo pri ustavnem sodišču. Načelno pa je signaliziral pritrdilno stališče. Leše 13 glasov za SmoHeja... Včerajšnje volitve za 3. predsednika avstrijskega parlamenta so se začele z razočaranjem tako za kandidata FPO Offnerja kot tudi za kandidata ZAL Karla SmoHeja. Od 168 oddanih glasov je Ofner dobil 63, Smolle pa samo 13, kar je še manj kot pri njegovi prvi kandidaturi leta 1986, ko je zanj glasovalo 14 državnih poslancev. Presenetilo je 47 glasov za svobodnjaško poslanko Klaro Mot-ter. Ker nobeden od kandidatov ni dobil absolutne večine, so morali poslanci voliti med Ofnerjem in Motterjevo. Zeleni so izjavili, da bodo podprli svobodnjaško kandidatko. Ponovne volitve so se končale z nadaljnjim presenečenjem in z novo klofuto za FPO: nobeden od predlaganih kandidatov ni dobil potrebnega števila glasov; -smejoči tretji je bil tirolski poslanec FP Dillersberger... 1329 glasov za Mihaila Gorbačova Kongres ljudskih deputatov je v sredo zvečer izvolil državnega in partijskega voditelja Mihaila Gorbačova za prvega predsednika Sovjetske zveze. Dobil je 1329 glasov, proti njemu je glasovalo 495 poslancev, 367 pa se jih je vzdržalo. Takoj po izvolitvi je Gorbačov napovedal ..boleče reforme" v SZ. Bo na /Vampčrka ob T/a-bc//sk/ cest/, kjer sc odcepi pot prod Gorjam, prčsio do postavitve dve/: spomenikov, bo nameščen samo eden, aii pa ne bo nobenega? 5 tem vprašanjem se med dragim ukvarjajo čiani občinskega sveta v Kofn;ar/ vasi, ki obravnavajo dve zahtevi.' eno je viozi/a Zveza koroških partizanov, ki se s spominskim obe/ežjem žeh pok/oniti pad/im borcem proti jašizma, ki so jih pobiie umikajoče se /Vitierjeve toipe še po uradnem konca drage svetovne vojne, za postavitev dragega pa se poteguje kot-mirški A/mrekrkampjerband, ki hoče brambovcem postaviti „častni kamen" iž krastai-skega marmorja, širok kar po/dragi meter, visok pa 2,3 metra. Bodo na Homperko postav/// spominsko obe/ež/e pad/im borcem za svobodo? Pravilno vrednotenje zgodovine? ANDREJ MOHAR „Auf der Hollenburg -Hier (in Klagenfurt, Anm. der Redaktion) erfuhr Gene-ralfeldmarschalll Goring, daB sich auf der Hollenburg meh-rere tausend Menschen aus dem ganzen Rosental ver-sammelt haben und ihn er-warteten. Trotz der knapp bemessenen Zeit fuhr er da-her um halb sechs Uhr abends in Begleitung des Gauleiters Kutschera und des Landes-hauptmannes v. Pawlowski zur Hollenburg, wo ihm 4000 Menschen aus allen Teilen des Rosentales, darunter 700 Kinder, 200 Frauen in Trach-ten und 300 Abwehrkampfer, die hier seit 2 Uhr nachmit-tags gewartet haben, einen sttirmischen Empfang berei-teten. Beim ersten Burgtor wurde der Generalfeldmar-schall vom Landesrat Maier-Kaibitsch kurz begruBt, wiih-rend ihm Kinder Blumen uberreichten und Gedichte aufsagten. Kurz dankend er-kliirte Hermann Goring, daB er sich den Besuch der Hollenburg mit dem Blick auf das ehemalige Kampfgebiet des Kiirntner Freiheitskampfes auf keinen Fali entgehen las-sen wo!!te (...) Vom Burghof hegab sich sodann Hermann Goring auf den Soller, wo ihm Landesrat Maier-Kai-bitsch ein Bild der Lage im gemischtsprachigen Gebiet gab und in kurzen Zugen den Karntner Abwehrkampf im Abschnitt des Rosentales schilderte." Tako je L aprila 1938 poročal ..Karntner Tagblatt" o obisku Goringa na Koroškem, ki naj bi bil namenjen pripravi za glasovanje o dejansko že izvedeni priključitvi Avstrije k Hitlerjevi Nemčiji. Že nekaj dni poprej pa je isti list poročal o govoru deželnega svetnika Maier-Kaibitscha v Borovljah, kjer je nekdanjim brambovcem obljubljal: „Das groBe deuts-che Vaterland wird Euch Grenzlandkampfcrn des Abstimmungsgebietes den Dank abstatten fiir die Treue, die Ihr am 10. Oktober 1920 bewiesen habt!" (citirano po: Karntner Tagblatt, 30. 3. 1938, stran 3). O tem, v katere vrste so se vključili nekdanji brambovci, pa priča tudi poziv poveljnika brambovskih enot Karla Petza v tedanjem koroškem časopisju: „Kameraden, Karntner Abwehrkampfer! Uns steht der Besuch unseres heiBgeliebten Ftihrers in Klagenfurt bervor. Ich bitte alle Kameraden der Alarmkom-panie Petz sich umgehend bei mir schriftlich oder mundlich zu melden, damit ich die Anzahl dem Abwehrkam-pferbund (Karntner Heimat-bund) bekanntgeben kann!" (citirano po: Karntner Volks-zeitung, 2. 4. 1938, str. 13). Temu, pa tudi drugim podobnim pozivom je sledila večina nekdanjih brambovcev, torej še vsi tisti, ki se nacionalsocialistom kot ilegalni člani NSDAP niso pridružili že pred anšlusom. Med njimi so bili tudi nekateri Kotmirčani. Namreč prav tisti, katerim med drugim namerava zdaj Ahwehrkam-pferbund postaviti spomenik... Spomin in opomin ... in to povrh vsega prav na kraju, kjer so bile še med 8. in 14. majem 1945, torej po podpisu brezpogojne kapitulacije nacistične Nemčije, težke borbe med partizansko vojsko in esesovskimi in usta-škimi bandami, v katerih je samo v predelu okoli Hum-perka padlo 41 partizanov, 3 pri Singerju, enega pa so pobili prav pri Kovačnici, torej točno ob sedanjem razpotju ljubeljske ceste in poti v Gorje. Med njimi je bil tudi domačin Jožef Koren iz Kaj-zaz pri Bilčovsu. Zato je Zveza koroških partizanov pri kotmirški občini vložila prošnjo za postavitev spominskega obeležja pri Kovačnici: „Ker letos obhajamo 45. obletnico zmage nad fašizmom, smatramo za našo kot tudi dolžnost vseh poštenih demokratov, da tem žrtvam fašizma postavimo prav v tem letu dostojno spominsko obeležje!" Predsednik ZKP Janez Wutte-Luc in tajnik ZSO dr. Marjanom Sturm sta zbranim kotmirškim občinskim odbornikom tudi razložila globlji pomen takega spominskega obeležja: „Gre za spomenik, ki naj bi spominjal na tragične dogodke in predvsem mlajše rodove opozarjal na nasilje nacionalsocializma. Hkrati pa naj bi tako spominsko obeležje opozarjalo tudi na to, da so se prav v tem predelu Koroške proti fašizmu borili pripadniki kar osmih narodov, ki so tako prispevali k zmagi nad Hitlerjevim nasiljem, hkrati pa tudi k vzposta- vitvi samostojne in svobodne Avstrije!" Zdaj je na potezi občina Občinski odborniki so Wutteju in Sturmu zagotavljali, da bodo demokratično obravnavali tudi prošnjo ZKP ter da ta informacijski sestanek zagotovo ni bil zadnji. Član občinskega pred-stojništva Goritschnig (OVP) pa se je kljub temu že izrazil proti postavitvi partizanskega spomenika, „saj sta na kot-mirškem pokopališču že nagrobni kamen (trem, op. uredn.) padlim partizanom ter grobišče Karla Prušnika-Gašperja." Občinski odbornik EL prof. Jože Wakounig, seje izrekel proti obema spomenikoma ker „z njima ne bomo rešili problemov preteklosti in prihodnosti. ..Dodal pa je, da bi bila občina vsekakor dolžna omogočiti tudi postavitev partizanskega spomenika, če bi pozitivno rešila zahtevo brambovcev. Župan Hugo Gotzhaber (SPO) je informacijski pogovor zaključil z ugotovitvijo, da bodo v občinskem svetu vsekakor še razpravljali o obeh zahtevah, dodal pa je, da doslej od prebivalstva še ni zaznal reakcije na katerokoli zahtevo: „Sam o teh vprašanjih gotovo ne bom odločal. Če bo potrebno, bomo izvedli celo povpraševanje občanov." Zdaj so na potez/ kotm/ršk/ občinsk/ odborn/k/ g,,«,. Mohar Zveza Ao/atm/š/cv .S7ot'ca//'c, aa.s/cc/a/ca A7wiMa/.s'//čnc parile ,S7ov