Poslcdnfc fcsfl. Politične novice iz naše države. Banovinskl svet naše banovine je sklican za 15. februarja. Na dnevnem redu bo razprava 0 banovinskem proračunu za 1937-38. Politične novice v drngih državah. Hitlerjev govor. Dne 30. januarja je govorJl Hitler v Berlinu ob štlrlletnlcl narodno-aocljallstlčnega režima. O tem govoru se je že vnaprej veliko napovedovalo, vendar so bile Hitlerjeve besede zelo zmerne. Nemškl kancler je naglasll, da je NemCija pripravljena na sporazum s Francijo. V svojem dve url trajajočem govorv Je Hltler navedel 8 točk za pomiritev sveta. Obsodba v moskovskem proces«. Spredaj po« ročamo obširno o obravnavl, katero je naperil Stalin proti 17 članom preostanka Leninove g-arde, ki so baje bill pria.taši Trockega, kl se že dalje čaaa poteplje po svetu tn je dobll zdaj zatočišče v Mehlki. Obsodba je bila razglaSena 29. januarja pozno v noči. 13 obsojenih je bllo obaojenih na amrt in bodo najbrž uatreljenl Po obtožnici in po dokazih pred sodišCem glavni krivci: Radek, Sokolnikov In Arnold so bll pbsojeni na 10 let, Stojilov na 8 let jefie. Domače novice. Dva vlaka trčila. Dne 31. januarja zvečer sta trčlla v Mariboru na koroškem kolodvoru nabiralni in premikalni vlak. Poškodovanih je 8 tovornih vagonov in 15.000 kg petroleja se je razlilo iz vagona a cisterno. škoda znasa nad 100.000 Din. Zlato uro z verižico je ukradel v Mariboru v Masarvkovi ulici 24 neznanec iz omare vpokojenega železničarja Josipa švarca, ki je oškodovan za 3000 Din. Podlegel izkrvavitvi. Anton Moleri, 91etnl posestnikov sinko iz Podplanine pri Ljubnem, ae je sankal v bližini mož, ki so podirali drevje. Iznenada se je podrlo izpodžagano drevo nanj in mu je zmečkalo levo nogo. Fantka so prepeljali v celjako bolnico, kjer je podlegel izkrvavitvi. Nesreča delavca. V kamnolomu Trboveljske premogovne družbe v Trboljah je padel kamen na glavo delavcu Janku Simonfiiču in mu je prebH lobanjo. Sejmar zmrznil. Franc Rošer, po domače SuSel, 421etnl poseatnik na Paki, se je podal v Slovenjgradec na aejm. Po sejmu ee je vračal proti domu. Ker ga ni bilo ob pravem Casu domov, so ga šli domači iskat in so ga našli z glavo opiftanega v snegu in že mrtvega. Poklicanl zdravnik je ugotovil amrt valed zmrznjenja. Vrat si je prerezal v Murski Soboti 401etni zasebnik Filip Seruga. Zavarovalna družba Jugoslavija, glavni zaBtopnik v Mariboru, naznanja svojlm zavarovancpm- da se je dne 1. februarja 1937 preaelila iz Ullce 10. oktobra 4 samo v nekaj korakov oddaljeni lokal hiSe g. dr. Krausa, Slomšekov trg 3, nasproti atolne cerkve. Kollko stane tuj denar. Ker mnogi naši ljudje prodajajo tudt zasebnikom majhne zneake tiolarjev itd., navajamo v naslednjem, koliko ao tlanes plačevale banke za bankovce tujih držav ;(valute): 1 francoski frank 2.15 Din, 1 šviearski frank 10.90 Din, 1 italijanska lira 2.10 Din, 1 Ceaka krona 1.50 Din, 1 avatrijaki šiling 8.40 Din, 1 ameriški dolar 47.70 Din, 1 kanadski do'lar 47.25 Din, 1 funt Sterling 235.— Din. Prireditve. Sv. Peter pri Marlboru. V nedeljo dne 7. februarja priredi igralska družina predpustno veseloigro »Mickl je treba moža«. Pričetek ob 3. uri popoldne in ob 7. uri zvečer. Igra bo nudila gledalcem mnogo poStene zabave iz slovenskega podeželja. Igra je namenjena za odraatle Jjudi. Hofe pri Mariboru. Na puatno nedeljo, dne 7. t. m. vas čaka v .>Slom§ekovem domu« zelo prijetno razvedrilo ob igri: >Prl belem konjičku«. Nova aenzacija! Od blizu in od daleč — pridite! Sv. Marko prl Ptuju. Preteklo nedeljo amo ponovili igro »Podrti križ«, ki snao jo vprizojrilt teden dni prej ob sklepu sv. mlsijona. Z njo smo hoteli povedatl, da ao krščanski staršl dandanes poklicani zajeziti povodenj brezboštva Iz ITiest s pravo kršCansko vzgojo svojih otrok. Udeležence pa prosimo, da v i«tem številu napolrrijo prosvetno dvorano, ko bomo v letošnjem post« igrali »Slehernlka«. St. Vid pri Ptuju. žen|li se bomo in sicer dva para kar naenkrat. Ce šie ne veate, kdaj in kje po8luhnite! Na mastno nedeljo dne 7. februarja bo to, v našem Slomšek^vem domu ob pol 3. uri popoldne. S sabo pripeljimo dve nevestl in štiri ženine in ameha za vaakega koš pa še Cudežn: haloški vodnjak, Pridit^e gledat, boste videU, kako bo lepo! —IgralcPz Leskovca. Krlževci pri Ljutomeiu. Bralno društvo priredi igro »Leaena peč« v treh dejanjih. Kdor ae hoče od srca nasmejati, naj ne zamudi priti v nedeljo dne 7. februarja, popoldne po večernicah, v Slomsekovo dvorano! Poljčane. Tudl nas je obiskal pustnl Caa. To je čas ameha in veaelja. V ta namen priredi Prosvetno društvo v Poljčteiah komedijo v dveh dejanjih »Sluga dveh goapodov« v nedeljo dne 7. februarja ob pol 4. uri popoldne v prosvetni dvoranl. Od blizu in daleč prlsrčno vabljeni! To bo smeha in zabave! Sv. Jurij ob južnl žel. Na puatno nedeljo se nam nudi veselo razvedrilo, ki ga oskrbi pevski odaek Slovenakega katoliškega proavetnega društva, kateri priredi v soboto 6 .februarja ob 8. uri zvečer in v nedeljo 7. t. m., ob pol štirih' poppldne v dvorani Katoliškega doma peater pevaki koncert slovenal^ih narodnih In umetnih peami. Sodeluje okrog 30 dobrih pevcev in pevk. Izvajale se bodo tudi (jomade Slomšekove peami. Pridite! l Polzela. Na puatno hedeljo dne 7. februarja nas bo v Prosvetnem *domu grela leaena peč. Zdravili pa bomo tudi Meče no3ove, lajšali zobne bolečine itjfl. Za to: nedeljo imamo namreč zdravnika apecijalista v oaebi g. Sevčnikarja Franca. Začetek tocno ob treh popoldne. Vabljeni vai, katere rado zebe, pa tudi bolani se boste vrnili vai ozdravljeni! Celje. Proalava 301etnice Katoliškega proavetnega društva zadnjo nedeljo v januarju je potekla v svečanostni oblikl. Slavnostnemu zborovanju v dvorani Ljudake posojilnice je predaedoval društveni predaednik profesor Peter Kovačič. Poalani so bili brzojavni pozdravi Nj. Vel. kralju Petru II., Njeg. Via. knezu Pavlu in miniatru dr. Korošcu. Profesorju Cestniku kot predaedniku Ljudske pcjaojilnice je bila izročena diploma čaatnega Clanskva. Predaednik Prosvetne zveze g. dr. Joaip itohnjec je v slavnoatnem govoru razpravljal o temeljih slovenake kulture ter pozval k ostvaritvi krščanske fronte v obrambo kulture proti boljsevlzmu in njegovim liberalno-framasori^kim zaveznikom. Beaede priznanja društvu in n.jegovemu delu so Izrazili g. sreski načeliiik dr. Zobec, g: celjaki župan Al. MlhelČič in profeaor Mlakar kot zastopnlk ljubljanske Proavetne zveze. Katoliikemu prosvetnemu dmštvu naše čestitke z željo najlepših prosvetnih uapehov v bodočnosti. Celje. Prihodnji tečaj Kmečke zveze ae vrši v nedeljo 7. februarja ob 9. uri dopoldne v dvorani Orlovskega doma v Samostanaki ullci. Predavanja bodo o hmeljarstvu in o travništvu. Vabljeni vsi kmetovalci iz Celja in okolice. Sv. Andrftž v Halozah. Igralska družina v ieskovcu se je v letošnji zlmi živahno razgibala. Preteklo nedeljo 30 z lepim uapehom priredili tretjo letošnjo igro. ki je nudila naSemu občanstvu zelo veliko pristnega smeha in voselja, pa tudl lepih vzgojnlh naukov, Kaj p« ftočemo? Ce ljudje nimajo korajže, da bl se za res ženili, se pa vsaj za šalo ženimo na odru. Smrtni slučaji. Sv. Benedikt v Slov. goricah. Zvonovi so nam na dan Svetih treh kraljev naznanili, da se je ločil s sveta naš ljubi gospodar in boter, poseatnlk na ščavnici Alojzij Valner v 74. letu avoja starosti. Bil je dober aoaed, posebno pa dober o6e in blag mož ter radodaren do revežev. Svojo družino je posvetil preav. Srcu Jezusovemu. Na zadnji poti ga je spremljalo mnogo ljudi. Ob odprtem grobu se je z ganljivimi besedami poslovil od njega g. dekan, pevci so mu zapell pretrealjive žalostinke. Naj v miru pofiiva poleg dveh svojih sinov. zalujoči ženi, ainu in mater) naše sožalje! Negova. Domači arenji ao zvonovi oznanill da naa je dne 27. januarja po kratki in neizprosni bolezni za vedno zapuatil g. Kavčič Fr. posestnik v Ivanjcih. Doživel je šele 59 let, 8 ta njegova žlvljenjaka doba je bil nepretrgan delavnik. Ze mladoatna leta je usmerll resnemi) delu in si je neumorno uatvarjal temelje za svojo lepo domačijo. O njem ae lahko eploSn« trdi, da ie bil v vsakem ozlru mož na mestu Prežet verakega duha je bil natančen v vrSenju versklh dolžnoati, ljubll je evojo domafio grudo, bll je vedno odločen katoliski narodnjak, sodelavec v raznlh odborih ter naročnik katoliškega tiska. Dolgi sprevod sorodnikov- prijateljev in sosedov je dne 30. januarja prlfial, kako je bil v svoiem okraju spostovan in priljubljen. Ket mu je življenjaki delavnik izčrpal teleane moči, naj uživa pri svojem Bogu praznik plafiila. Fram. Umrl je po daljši bolezni Jurij Legnik, p. d. Trglavčnik, dne 31. januarja smo ga ot velikl udeležbi spremili na zadnji potl. Bil je akrben oče in varčen goapodar, veren in znaCajen in dober do revežev. Naj v miru počiva, potrti družini in sorodnikom pa naše iskrenc aožalje! Sv. Jurij ob južni žel. Dne 30. januarja smc apremili k večnemu počltku našega prijatelja Antona Dobnik iz Stopč. Pokojni je že več let bolehal in tako ga je prerana smrt v starosti 27 let položila v zgodnji grob. G. kanonik Val. Mikuš mu je pri odprtem grobu apregovoril v alovo globoko v srce segajoče beaede. Pevakl zbor Katoliskega proavetnega društva mu je zapel dve žaloatinki. Naj.v miru počiva! Plšece. Komaj emo ae prav zavedli, nas je zapuatll naš prijatelj Preakar Maks, poaeatnik, Dedenja vaa 19. V aoboto dne 23. januarja dopoldne se je odpravljal v gorco. Pa predno j« odšel od doma, je začel bruhati kri iz uat in jfl prišel popolnoma ob zavest. Toliko je prisel k zavesti, da je prejel sv. zakramente. Ker bruhanje krvi ni ponehalo, je v nedeljo dne 24. januarja ob enih mirno v Goapodu zaspal. Dočakal je 78. leto življenja. S svojo skrbno ženo je prenašal veaelje in žaloat skozi 44 let. Kot pravi krščanaki mož je bil oče 13 otrokom in jim priakrbel dva doma. Dva izmed sinov sta se pred leti vrnila iz Brazilije z lepim premoženjem, dva pa prav skrbno vodita pišečko godbeno društvo. Koliko prijateljev je imel blagi pokojnik, je pokazal njegov veličasten pogreb. še iz Podsrede in iz Zdol so prihiteli sorodniki, da ga apremijo na zadnji poti. V tolažbo vsem je govoril g. župnik slovo zaslužnemu možu, dobremu očetu in blagemu prijatelju. Dobri Bog bodi rajnemu bogat plačnik, -apuščeni družini pa obilni tolažnik! Dopisi. Slovenjgradec. Zdravniake veati. V prostorih, kjer je prej ordiniral pokojni primarij jj. dr. fceleznikar, je aedaj otvoril zdravnlsko privatno prakao znani zdravnik g. dr. Maks Pohar, kl Jma vsled svojega deaetletnega delovanja v tuk. bolnici znamenito prakso za seboj, da ae bolniki jnorejo povsem zaupati njegovi vežči roki Jn »krbi. Vnhred. Nameato venca na grob svoji teti Amaliji Vizjak je da»-ovala goapa Mravljak iz Vuhreda 100 Din za dobrodelne namene. Posnemanja vredno! —Nova metla na naši občini je ni opravila svojega dela. '— Mraza imamo tu ob Dravi, da se iz nje kar kadi. Neznosna poledica nagaja in grozi ljudem in živini. Nl čuda, da naš g. ©rganist tako rad zapoje po pohorsko: »Pri svefmu Antonu aonce aije, tu v Vuhredu pa burja brije. Prelubi aveti naš Loranc (Lovrenc), teproa', da zime skor' bo kanc (konec po poborskem narečju).« Bog usliši oba! Sv. Rupert v SIov. goricah. Tukajšnja kraJevna organizacija JRZ sklicuje za nedeljo dne 7. februarja svoj redni občni zbor po rani službi božji v dvorani Prosvetnega doma. Sentruperčani, pridite zopet v obilnem številu, da 8i boate izvolili strankin odbor^^po laatni želji. Na občnem zboru ae bo tudi poroCalo o delovanju v preteklem letu ter o političnem in gospodarjkem položaju v državi pod sedanjo vlado, ki nam je dala zopet svobodo in pravico do javnih zborovanj. Ormož. Občni zbor krajevne organizacije JRZ 2a župnijo Ormož ae bo vršil v nedeljo dne 7. t. m. takoj po rani av. maši v Kletarski dvorani. Na dnevnem redu je med drugim obširno poJitično in goapodarako poročilo ter volitev novega odbora. Tudi bo razgovor o vseh perečih vprašanjih Ormoža in okolice ter se bodo aestavili predlogi na merodajna mesta. Vai člani in somišljeniki so vljudno vabljeni, da se občnega zbora udeležijo. — Odbor. Sv. Andraž v Halozah. Sloveano že par meae¦cev obhajamo moške nedelje. Naši možje in fantje ao apostolatvo vzeli za res. Spočetka jih je akupno priatopilo k mizi Goapodovi nekaj čez ato; v bodoče pa hočejo doaedanji člani apoatolstva pridobiti vaak še vaaj enega dlana. Prav ganljivo je, ko možje in fantje krepko in odločno pred in po obhajilu skupno izpovedo zvestobo avojemu božjemu Kralju. Pišece. Tudi pri nas se moramo kmetje organizirati v atanovaki organizaciji Kmečke zveze. Ta glas je bilo čedalje bolj pogosto ališati, odkar beremo v čaaopiaju, kako ae širi ta organizacija od kraja do kraja. Tako je prišel g. Brodar Janez*, pravi apoatol tega kmečkega gibanja, tudi k nam in nam v nedeljo 24. januarja v tukajšnjem Slomšekovem domu obrazložil v prav zanimivem govoru težave kmečkega atanu in pokazal načine, kako bi se dalo kmetu pomagati, ako bl bili tudi kmetje organizirani v avoji stanovski organizaciji. Ugovorov ni bilo, pač pa splošno odobravanje, ki je govornika večkrat prekinilo. Končno je bil izvoljerv odbor krajevne <#ganizacije KZ s Francetom Podvinaki kot načelnikom. Obžalujemo tjudi, ki morajo biti še danes v takem strahu, da ne smejč in si tudi ne upajo na tako zborovanje, na katerem 8e obravnavajo njihovi stanovski interesi. Obrtniki, trgovci, industrijci in drug- stanovi ao že organizirani v svojih atanovskilr organižacijah. Zato ni prijatelj kmeta, kdor bi delai proti temu, da bi ae kmetje organizirali v avoji organizaciji. Tovariši, pristopite torej h Kmečki zvezi brez pzira na tiate, fci so delili toliko let r>-:oniejeno oblaat v naši državi, pa za kmeta niso naredili drugega, nego da ao vam nalagali leto za letom nove davke in vaa šikanirali brez konca in kraja. Laški okraj. Ako ae ozremo nazaj v preteklO leto 1936, vidimo marsikaj, kar se v našem okraju ne dogaja vsako leto. Imeli amo dve novi av. maši in sicer pri Sv. Jederti nad Laškim č. g. Ferdo Potokarja, aedaj kaplana pri Sv, Lenartu v Slov. goricah, in č. g. Juatina Oberžana v Loki pri Zidanem mostu, sedaj Bemeniškega duhovnika v Mariboru. Upanje imamo, <!a bo tudi iz nasega okraja v bodoče več mladih gospodov ae odločilo za duhovski atan. Izredno je tudi to, da so ae lansko leto pričele graditi dve novi cerkvi in aicer v rudarakih krajih. V Hraatniku cerkev Kristusa Kralja, kjer je potrebno uatai oviti novo župnijo. V Gornji ReCici, katera spada pod župnijo Sv. Jedert nad I*aškim, pa se gradi cerkev Sv. Antona, patrona našega velikega učitelja poštenega in čednoatnega življenja, škofa Slomšeka. Daj Bog temu delu svoj blagoslov. Smrt je v preteklem letu tudi pobrala nekatere bolj znane može. Tukaj omenjamo sledeče: V februarju je umrl v starosti 63 let na Dolu pri Hrastniku duhovni avetnik in župnik C. g. Peter Gorjup. V avgustu je umrl v starosti 44 let Franc Blatnik, gostilničar v Lokavcu v župnii: Loke pri Zidanem mostu. Bil je zvest somišljenik jHZ. Leta 1931 je bil razrešen mesta občinskega odbornika. V začetku meseca aeptembra je umrl v ataroati 79 let Ignacij Sajtl, bivši poseatnik v Tevčah, župnije Sv. Lenart nad Laškim. Po svojih pradedih trdnega nemškega rodu iz Zgornje Štajerske, je bil rajni že pod Avstrijo borec za pravice Slovencev, in od ustanovitve Hranilnice in posojilnice v Laškem skozi 37 let do svoje amrti v načelstvu. Koncem septembra je umrl v Tremerjih laške nadžupnije v starosti 70 let poaestnik Ivan Cencelj. Bil je v načelstvu Okrajne hranilnice v Laškem. Vaem rajnim svetila večna luč; — V letošnjem letu pa bosta dve župniji našega okraja obhajali 1501etni jubilej avoje ustanovitve, katere sta bili ustanovljeni v letu 1787 in sicer širje in Sv. Miklavž nad LaSkim. Prihodnje leto pa obhajajo isti jubilej župniji Sv. Lenart nad Laškhn in Razbor, čez dve leti pa Sv. Lenart nad Laškim in 3v. Marjeta pri Rimskih toplicah. To so župnije, ki so nastale za časa vlade avstrijskega ceaarja Jo žefa n. Praski mlnistrski predsediiik Goring je za svo- jega bivanja v Rimu obiskal blizu Neaplja v spremstvu italijanakega prestolonaslednika Urn- berta znameniti otok Capri. Kako ostro zimo so iraell v nemških niorjih, je nam dokaz nemška podmornica, ki se je vrnila V vojno pristanišče Kiel vsa oledenela. Na obletnico poljske vstaje proti Rusiji 1. 1863 je sprejel vrhovnl poveljnik poljske arraade Smigly-Rydz veterane, ki so se udeležili upora. Najvišjl vojaSki dostojanstvenik je stisnil vsakemu borcu roko. Nemški zunanji minister Neurath je pristal na to, da vzame nemški kapital v najem na 99 let portugalsko kolonijo Angolo in od generala Franca tri španske kolonije ob severno-zapadii) afriški obali.