PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
o-
O' " O -o =•
ro
o
2
C
X-
P
S
1
I
c.
r-i
h*:
Z
r-i
5
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 148 (12.780)
Trst, sreda, 24. junija 19i
I
559
lije)
723
Medtem ko socialisti in demokristjani zanikujejo strateško zavezništvo
Sporočilo posebnega Reaganovega svetovaL uumim i\ownyja
Predhodna vlada naj bi zgladila spor med petstrankarsko koalicijo
Že prihodnji teden težave ob imenovanju predsednikov senata in poslanske zbornice
SANDOR TENCE
RIM — V šestdesetih letih so »nepremostljive« spore znotraj tedanje levosredinske koalicije stranke reševale s tako imenovanimi »kopališkimi« vladami, ki so med poletjem skušale na nek način približati zaveznike ter istočasno prispevale, da so se razburkane vode nekoliko pomirile. Mojster teh več ali manj uspelih poskusov je bil nekdanji predsednik republike Leone, v zadnjem času pa je ta nehvaležna naloga nekajkrat pripadala Fanfaniju, čeprav se je »čistokrvni žrebec« vedno krčevito otepal te funkcije. Sedaj se na političnem obzorju spet pojavlja ta možnost, nihče sicer ne govori o »kopališkem kabinetu, pač pa mnogi napovedujejo neke vrste predhodno vlado, ki bi vodila državo, vse dokler ne bo parlament »obrodil« kakršnokoli večinsko in stabilno zavezništvo. Ta cilj pa je v tem trenutku še precej daleč.
Tako socialisti kot demokristjani so vsekakor včeraj demantirali pisanje nekaterih vsedržavnih časopisov, po mnenju katerih se Craxi in De Mita na tihem pripravljata na neke vrste strateško zavezništvo med tema dvema strankama, ki bi prvič po tolikih letih razpolagalo z ustrezno, čeprav pičlo parlamentarno večino. Koalicija KD-PSI bi torej lahko vladala brez vmesnih laičnih sil, ki bi sodeč po poročilih dnevnikov II Giornale in La Repubblica kvečjemu podpirali od zunaj nov kabinet. Prvi so to hipotezo odločno demantirali socialisti z novim Craxijevim glasnikom Intini-jem, ki je vso zadevo enostavno pripisal domišljiji nekaterih časnikarjev, prve negativne reakcije pa so sinoči prišle tudi iz demokristjanskih vrst, kjer mnogi odkrito kontesti-rajo tajnikovo politično linijo. Govoriti o ekskluzivnem za-
vezništvu med KD in PSI je v tem momentu res prezgodaj, gotovo pa je, da je vsaka oživitev morebitne petstrankarske večine bistveno odvisna od odnosov med tema strankama, ki kot na šahovnici pričakujeta prvo nasprotnikovo potezo. Razen seveda, da se ne bo PSI odločila za nova politična ravnotežja na levici, ki pa so v sedanjih pogojih zelo težko uresničljiva.
Sredi prihodnjega tedna se vsekakor prvič sestane novoizvoljeni parlament, ki ima kot prvo ustavno obvezo na dnevnem redu uradno proglasitev novih senatorjev in poslancev ter izvolitev predsednikov obeh zbornic. Do tega trenutka se stranke niso še sporazumele o teh dveh visokih funkcijah, za katere se potegujejo številni več ali manj ugledni politiki. Komunisti kot druga največja stranka v državi zahtevajo zase predsedstvo poslanske zbornice in poleg dosedanje predsednice Jottijeve baje ponujajo tudi kandidaturi Giorgia Napolitana in Renata Zangherija.
Več problemov pa povzroča predsedstvo senata, za katero se potegujejo socialisti, demokristjani in kot kaže tudi republikanci. KD pravi, da pripada druga najpomembnejša funkcija v državi stranki relativne večine, a pri tem pozablja, da je demokristjan tudi državni poglavar, morda pa bo demokristjan tudi bodoči ministrski predsednik. Socialisti zahtevajo to mesto zase, a resnici na ljubo nimajo prestižnih kandidatov za to funkcijo, zlasti potem ko je juristu Vassalliju spodletela izvolitev. Ostaja edinole Spadolini, ki bi tako lahko zapustil tajništvo republikanske stranke, kjer ga mnogi po volilnem nazadovanju vse glasneje kritizirajo ter se potegujejo, da bi njegovo mesto tudi v smislu družinske tradicije prevzel bojeviti Giorgio La Malfa.
Ševardnadze in Shultz se bosta kmalu sestala
ŽENEVA — Ameriški državni tajnik George Shultz in sovjetski zunanji minister Eduard Ševardnadze se bosta sredi prihodnjega meseca srečala v Washingtonu, da bi dokončno izpilila besedilo razorožitvenega dokumenta in bi odstranila še zadnje prepreke pred podpisom zgodovinskega sporazuma. V VVashingtonu bi morala zunanja ministra velesil tako ugotoviti, če obstajajo možnosti, da bi sporazum Reagan in Gorbačov podpisala že letos. To je včeraj v Ženevi novinarjem sporočil posebni Reaganov svetovalec za kontrolo oboroževanja, veleposlanik Edward Rowny.
Ovir pa po mnenju Edwarda Row-nyja res ni malo in niti niso tako nepomembna. »Zgrešeno je mnenje,« je dejal Rowny, »da največjo oviro predstavlja 72 raket Pershing 1-A, ki bi jih rada ohranila vlada iz Bonna na svojem ozemlju.« Druga so konfliktna vprašanja med velesilama. Reaganov svetovalec je nanizal serijo nerešenih vprašanj, s katerimi se bosta morala Ševardnadze in Shultz spopasti. V prvi vrsti se bosta morala dogovoriti glede preverjanja o spoštovanju sporazuma, saj bo to nedvomno najbolj sporno vprašanje. Ni še namreč jasno, kako bo Reaganova administracija omogočila, da bodo sovjetski komisarji nemoteno »rovarili« po ameriški zasebnih tovarnah, kjer izdelujejo večji del ameriškega orožja. Zapletenih vprašanj okrog preverjanja spoštovanja
sporazuma pa je seveda še veliko drugih.
Med supersilama se krešejo iskre tudi glede namestitve 100 raket, ki jih bosta SZ in ZDA po sporazumu lahko ohranili na neevropskih ozemljih. Američani bi seveda radi te rakete namestili prav na Aljaski, kar pa Sovjetom preveč ne diši. Rowny je tudi dejal, da bosta državi dosegli sporazum o uničenju evroraket z večjo lahkoto od tistega, ki bi nas rešil medcelinskih raket. »Zato polaga Washington še posebno pažnjo prav razvoju pogovorov za sklenitev sporazuma Start, ki se tiče strateških raket,« je zaključil Rowny.
Vojaški krogi evropskih članic NATO pakta niso preveč prepričani v umestnost sporazuma, saj se bojijo, da bi bila ogrožena obrambna sposobnost evropskih zaveznic. Po njihovem mnenju bi namreč odstranitev raket z evropskega ozemlja povečala ranljivost Zahodne Evrope v odnosu na občutno premoč sil varšavskega bloka v konvencionalnem in kemijskem orožju. Evropske članice NATO se zato zavzemajo, da bi ob sporazumu med ZDA in SZ o odstranitvi raket srednjega in kratkega dometa zmanjšali, vendar pa ne popolnoma likvidirali taktično jedrsko orožje,zahodnih zaveznikov. To orožje bi jim zagotovilo nadaljevanje strategije NATO pakta o kombinaciji klasičnega in jedrskega orožja v smislu »elastičnega« ali »postopnega« odvračanja sovražnika.
Medtem ko se je na ameriškem veleposlaništvu razvila intenzivna dejavnost
V Južni Koreji vsi čakajo na srečanje med predsednikom in voditeljem opozicije
SEUL — V Južni Koreji je včerajšnji bil »dan pomisleka«, saj so vso pozornost posvetili srečanju med predsednikom Chun Doo Hwanom in vodjo opozicije Kirn Young Samom. Tudi demonstracij in pouličnih spopadov je bilo manj. Na srečanju, ki bi moralo biti danes, bo zaigral predsednik Južne Koreje svojo najpomembnejšo kar-•to, da bi le dosegel toliko zaželjeno narodno spravo. Pričakovati je, da bo Chun Doo Hwan postavil na oltar sprave pomembne koncesije, preveč pomembna je namreč potreba po miru v naslednjem olimpijskem letu. Državni poglavar pa ima v tej svoji državi pomembnega zaveznika v vojski, ki mu je bila doslej vselej brezpogojno pokorna.
Glasnik liderja opozicije Chae Ki Sung ni včeraj potrdil datuma srečanja med Chun Doo Hwanom in King Young Samom, saj ni prišlo iz vladne palače še nobenega uradnega vabila. Eden izmed visokih funkcionarjev predsedniške palače, pa je le dejal, da »niso doslej sprejeli še nobenega skle-
pa glede srečanja med političnima prvakoma«.
Kot znano je voditelj opozicije v ponedeljek postavil kot predpogoj, za začetek neposrednih pogajanj o ustavnih reformah, osvoboditev političnih zapornikov. Kar 10 tisoč jih je policija aretirala na zadnjih množičnih manifestacijah, opozicija pa zahteva tudi preklic 77 dni trajajočega hišnega pripora Kirn Dae Younga, ki pooseblja južnokorejsko politično opozicijo.
Včeraj je dospel v državo tudi posebni Reaganov odposlanec Gaston Sigur, program njegovih srečanj pa je zavit v najstrožjo tajnost. Medtem se je na ameriškem veleposlaništvu v Seulu razvila intenzivna diplomatska dejavnost, sam ambasador James Lilley pa se je sestal z voditeljem opozicije in z njim podrobno preučil nastali položaj.
Glede možnosti rednega poteka poletnih olimpijskih iger se je včeraj izrekel tudi predsednik italijanske olimpijske zveze Franco Carraro. Dejal je, da bodo igre kljub vsemu v Seulu, saj ni možna nobena druga alternativa.
Ameriški bojkot Waldheima
VATIKAN..Avstrijski predsednik Kurt Waldheim bo prišel jutri dopoldne
na uradni obisk v Vatikan, kjer se bo v spremstvu soproge Elizabete, zunanjega ministra in podkanclerja Mocka ter sodelavcev mudil kakšni dve uri. Po sprejemu, kakršen pritiče tujim državnim poglavarjem, bo imel poluren zaupen razgovor z papežem, ki bo nato sprejel še njegovo spremstvo, nato bo sestanek z državnim tajnikom kard. Casarolijem pa še srečanje z diplomatskim zborom. Ob tej priliki pa ne bo ambasadorja ZDA v Vatikanu Shakespeareja, namesto katerega bo prisoten odpravnik poslov Lattanzi. S tem bo Bela hiša potrdila nasprotovanje Waldheimovemu obisku pri Janezu Pavlu II. in obenem podporo ameriškim Židom. Toda ti imajo tudi zaslombo ameriških katoliških škofov, ki so mnenja, da bi moral Vatikan počakati na razčiščenje afere okrog domnevne Waldheimove nacistične preteklosti in ga šele potem morebiti sprejeti. Avstrijski državni poglavar pride sicer že četrtič v Vatikan: zadnjič je to,bilo lani, ko pa še ni bil predsednik republike in ko je bil obisk strogo zaseben. Kaže, da se bo sešel tudi z avstrijskim kardinalom Stickerjem, ki upravlja vatikansko knjižnico in tajne arhive.
Svetovni židovski kongres (WJC) je včeraj odločno zavrnil verodostojnost preiskovalne komisije, ki naj bi raziskala Waldheimov primer in ki jo bo vodil švicarski zgodovinar Hans Kurz iz Berna, to pa zato, ker da gre za pobudo dunajske vlade, po katere mnenju Waldheim sploh ni bil nacist. Proti VValdhei-movemu obisku pri papežu v tem trenutku naj bi bil tudi »lovec na nacistične zločince« Simon Wiesenthal.
V pričakovanju razprave o Kosovu
BEOGRAD — V petek bo v Beogradu vroča seja. Pred sestanki zveznega CK sicer velikokrat napovedujejo prelomne zgodovinske in drugače pomembne dogovore, vendar pa tokrat lahko resnično pričakujemo živahno srečanje. Ne samo zaradi samega dnevnega reda in pričakovanih govornikov, ki naj bi razložili svoja stališča o Kosovu tudi zaradi poluradnih in neuradnih govoric v zvezi z napovedanimi demonstracijami Srbov, Črnogorcev pa menda tudi Albancev. Po eni izmed uličnih variant naj bi v Beograd pripotovalo nekaj tisoč Srbov in Črnogorcev s Kosova in tako ustvarilo »primerno« ozračje za dogajanje v sejni dvorani skupščine SFRJ, kjer bo zasedal jugoslovanski partijski vrh.
Kaj se bo konec tedna v Beogradu v resnici dogajalo, o tem bomo lahko še poročali. Že zdaj pa drži, da še nobena seja ni bila pospremljena s tako močnim organiziranim politikgntsko-psihološkim pritiskom kot ta. Že pred mesecem ali dvema so se začeli v delu jugoslovanskega tiska pojavljati članki, v katerih so avtorji razkrivali znane, manj znane ali celo povsem nove plati zgodovine medvojnega in povojnega Kosova. Odkrivali so stare
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Med nudenjem nujne pomoči hemofiliku	SKGZ proti uvedbi
turinska bolničarka okužena z aidsom	formularjev na meji
TURIN — Bolničarka v turinski bolnišnici Molinette se je med nudenjem oskrbe nekemu ranjencu okužila z aidsom. Gre za prvi tovrstni primer v Italiji in marsikdo se sprašuje, kako je lahko do tega prišlo. Dogodek se je pripetil 29-letni bolničarki, katere imena seveda niso sporočili, v katero je brizgnila kri nekega okuženega hemofilika. Bolničarka ni imela rokavic, maske in naočnikov, kri pa je brizgnila kadar je bolničarka priskočila bolniku na pomoč med prevozom iz enega oddelka v drugi. Ker je šlo za kri neposredno iz arterije verjetno ni bilo le nekaj kapljic, ampak je brizgnila precejšnja količina krvi, dekletu na roke, v oči in v usta. Po mnenju turinskih zdravnikov je bila verjetno bolničarka lažje ranjena, morda le z mikroskopskimi ranami, ki so vsekakor omogočile pretok virusa. Ždravniki so torej prepričani, da je do okužbe prišlo na ta način, ki je pravzaprav najobičajnejši način okužbe z aidsom.
Gre, kot rečeno, za prvi tovrstni primer v Italiji. Že več takih primerov pa je bilo drugod po svetu. Tako so na primer tri bolničarke v središču za nadzorstvo nad infekcijami v Atlanti (ZDA) okužene, vendar se v nobeni od treh bolezen ni razvila. V pariškem inštitutu Pasteur so se prav tako nekateri bolničarji ranili, vendar se tudi pri njih bole-
zen ni razvila. Neizbežno je bilo, da se nekaj takega zgodi tudi v Italiji. Zaradi tega dogodka bo verjetno prišlo do večjega odpora do bolnikov oziroma do okuženih z aidsom, narasel bo strah in lahko se bodo ponovili dogodki, ko zdravniki ne bodo hoteli operirati, ali pomožno osebje ne bo hotelo asistirati pri operaciji okuženih bolnikov. Dejstvo, da je ta primer prvi v Italiji, pa po drugi strani dokazuje, da v italijanskih bolnišnicah v glavnem sledijo navodilom o preprečevanju aidsa.
Izvedenci pa ob tem še enkrat opozarjajo, da okužba še ne pomeni bolezni. Nasprotno, prav prejšnji teden so v francoskem inštitutu Pasteur ugotovili, da sama prisotnost virusa brez posebnih genetskih faktorjev ne zadostuje za obolelost za aidsom. Obstaja torej dejavnik večje ali manjše možnosti obolelosti za aidsom.
Med raznimi preventivnimi ukrepi, ki so jih sprejeli v Italiji, je tudi izredno nadzorstvo nad krvodajalci, kajti do okužbe lahko prihaja tudi s transfuzijami. Takih primerov je bilo v Italiji že štirinajst, do njih pa je prišlo, ker marsikdaj zaradi nujnosti ni časa za natančne krvne analize, še zlasti ko gre za krvodajalstvo med sorodniki po prometnih nesrečah ali pri nujnih operacijah.
V zvezi z napovedanimi ukrepi italijanske vlade za prehod meje državljanov iz držav, ki niso članice EGS in NATO pakta, Izvršni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze izraža svojo zaskrbljenost nad temi nameni, saj takšni ukrepi predstavljajo le nove oblike zapiranja meje z SFRJ, meje, ki je med najbolj odprtimi v Evropi.
SKGZ je v vsem tem povojnem obdobju odločno zagovarjala politiko dobrososednih odnosov, prijateljstva in sožitja med Italijo in Jugoslavijo kot odraz volje in težnje širšega dela obmejnega prebivalstva na obeh straneh državne meje. Najbolj stvaren izraz tovrstne politike so prav gotovo bili Videmski sporazumi in nato Osimski, s katerimi so bila rešena vsa nesoglasja glede meje. SKGZ vidi v napovedanih ob-
mejnih ukrepih le nov zaviralni akt pri ustvarjanju pravega ozračja odprtosti in sožitja med sosednjimi narodi in obema državama, ki prav gotovo ne koristi obmejnemu prebivalstvu v prvi vrsti italijanski manjšini v Jugoslaviji in slovenski v Italiji. Predvideni ukrepi tudi niso v skladu s Helsinško listino, ki predvideva utrjevanje prijatejskih vezi med evropskimi državami z odpravljanjem mejnih pregrad.
SKGZ skupno z vsemi svojimi članicami apelira na odgovorne organe italijanske države, da storijo vse potrebno, da bo tudi Jugoslavija, kot ena izmed prijatejskih sosednjih držav italijanske republike izvzeta iz teh ukrepov, kot so doslej že odobrili za Avstrijo, Turčijo, Malto, Švico itd.
Pred jutrišnjim zasedanjem centralnega komiteja KPI
V komunistični partiji živahna razprava o strankini bodočnosti po volilnem porazu
RIM Sprememba, obnova, pomladitev. To so zahteve, ki prihajajo na dan na bazi komunistične partije, po porazu, ki ga je ta stranka zabeležila na političnih volitvah 14. in 15. junija. Vzdušje je skoraj podobno kongresu. Periferija te stranke, razočarana in zagrenjena zaradi udarca, zahteva, da se vse spremeni, da pride do globokih sprememb v sestavi vodstvenega ustroja stranke in predvsem med osrednjimi voditelji. Zaradi tega prihaja do številnih govoric in namigovanj, ki jih pogosto navdihuje ta ali oni predstavnik strankinega vodstva. Tako je pred dnevi »desnica« v stranki razširila govorice, da je prišlo na seji vodstva do zahteve po imenovanju dveh podtajnikov, Napolitana in Occhetta. Te govorice so nato zanikali, češ da so popolnoma neosnovane. Včeraj je bila na vrsti levica, bivši pripadniki PDUP, ki so razširili govorice, da bo strankino vodstvo na četrtkovi seji centralnega komiteja odstopilo. Čez nekaj ur so tudi te govorice zanikali, ker so bile neosnovane. Načelnik poslanske skupine Zangheri je dejal, da ne verjame, da bi bilo kaj takega možno in je
dodal, da se bo pač vodstvo podredilo sklepom centralnega komiteja. Pajetta pa je v nekem intervjuju neapeljskemu dnevniku II Mattino pojasnil, da ne vidi nobene možnosti, da bi do odstopa prišlo, kajti na zadnji seji strankinega vodstva niso take možnosti niti vzeli v poštev. Pajetta je torej izključil možnost odstopa strankinega vodstva, obenem pa je tudi likvidiral govorice o posebnem kongresu, češ da je trenutek sicer resen in da je razprava možna in koristna, nikakor pa ni potrebno, da pride do posebnega kongresa, kajti znotraj obstoječih organov partije obstaja možnost temeljite razprave in tudi odločanja. Z drugimi besedami, Pajetta je mnenja, da ni potreben izredni kongres za morebitne spremembe v strankinem vodstvu.
Vendar bo jutrišnje zasedanje centralnega komiteja zelo podobno kongresu. Razprava bo odprta in Natta je že dal razumeti, da ne bo nikomur postavljal nikakršne omejitve. Ni mogoče predvidevati, kateri bodo zaključki. Jasno je, da baza zahteva neka-
tere spremembe, saj je nemirna in nezadovoljna. V Parmi je 112 članov, med njimi nekateri »odlični člani«, zahtevalo izredni kongres. Nekatere federacije (na primer Turin in Milan) so že zahtevale globoko obnovo in torej odstop sedanjih voditeljev. Pred zasedanjem centralnega komiteja bodo svoje mnenje sporočile tudi federacije Rima, Firenc in Bologne, vzdušje pa je zelo podobno vzdušju v Turinu in v Milanu. Voditelji v Ulici Botteghe Oscure bodo pač morali to upoštevati. Težko je napovedovati, kako se bo končalo zasedanje centralnega komiteja, možni pa sta dve rešitvi. Prva bi lahko bila odstop strankinega vodstva po koncu razprave v centralnem komiteju, kar bi omogočilo nekatere spremembe v vodstvu, vendar v to možnost le malokdo verjame. Verjetneje je, da bodo počakali, da se o sedanjem stanju izečejo vse federacije in da se razprava nadaljuje na naslednjem zasedanju centralnega komiteja, ki naj bi bilo konec julija ali v začetku avgusta.
G. R.
Junijska inflacija v bistvu ustaljena
RIM — Rast inflacije je zastala. Tako vsaj kažejo podatki osrednjega statističnega zavoda ISTAT o junijskem gibanju cen na drobno v Bologni, Genovi, Turinu, Milanu in Trstu: življenjski stroški so poskočili le za 0,4 odstotka nasproti maju in če bo vsedržavni trend to potrdil, bo pomenilo, da je ta mesec inflacija narasla za 4,1 odstotka v primeri z lanskim junijem, potem ko je bila od februarja ustaljena na ravni 4,2 odstotka.
Po mnenju izvedencev gre za spodbudbe številke, »saj je junij mesec, ko se življenjski stroški navadno povečajo«. Najdražji mesti sta trenutno Turin in Milan, kjer so se cene zvišale za 0,5 odstotka v primerjavi z majem in za 4,3 oziroma 4,4 odstotka nasproti lanskemu juniju, najcenejši je Trst z letnim porastom za 3,7 odstotka, vmes pa sta Bologna in Genova z letno inflacijo 4,1 in 4,3 odstotka.
• V pričakovanju razprave o Kosovu
Hude obtožbe tožilca
NADALJEVANJE S 1. STRANI in nove grehe kosovskih funkcionarjev. Dnevni tisk (zlasti Borba) se je napolnil z izjavami, ugotovitvami, obtožbami, mnogimi tako osupljivimi, da jim človek skorajda ne more verjeti. Podčrta vseh obtožb in novic pa je ostalo predvsem spoznanje, da te novo ustvarjene afere kosovsko problematiko kvečjemu še bolj zapletajo, niti približno pa ne morejo pomeniti koraka k bistritvi zastrupljenega ozračja. Kisla (ali kar strupena) jabolka, so vrgli bivšemu članu predsedstva SFRJ narodnemu heroju Fadilu Hodži, sedanjemu predsedniku družbenopolitičnega zbora Skupščine SFRJ Is-majilu Bajd pa Iliju Vakiču, Vili Devi, Džavidu Nimanju, Mehmetu Bakaliju, Imri Buliju in drugim posameznikom ter organizacijam v Prištini, Prizrenu in Džakovici. Začelo se je na zboru v Kosovem polju v noči med 24. in 25. aprilom letos, ko je Vitak Bujovič pred Slobodanom Miloševičem predsednikom srbskega CK povedal, da nekdanji fašistični minister Cazim Plača mirno živi v Prizrenu. Čez čas je imenovanim novinarjem res priznal, da se je v Prizren pripeljal na nemškem tanku, vendar povsem po naključju, da je sodeloval v kvizlinški vladi, vendar ni bil vključen v dejavnost operativnih enot. Skratka bomba se je razpočila. Potem je prišlo na dan tudi ime Hasanrema-Zrza, gre za moža, ki je eden od načrtovalcev atentata na narodnega heroja Miladina Popoviča 13. marca 1945 v osvobojeni Prištini. Tudi Rema mirno živi v Prizrenu. Niti afere so se začele zapletati. Hasanremi so priznali status borca NOB in uživa borčevsko pokojnino. Prav tako je dobil na podlagi izjave Fadila Hodže potrdilo o borčevskem stažu Čazim Plača. Hodža se je začel vse pogosteje pojavljati v raznih komentarjih in podlistkih. Med drugim ga omenjajo kot udeleženca proslule vujanske konference (31. decembra 43 ter 1. in 2. januarja 44) na kateri so sprejeli
resolucijo, v kateri med drugim piše »Kosovo in Metohija je ozemlje, ki je dodobra naseljeno s šiptarskim narodom, ki si kot vedno tudi sedaj želi zediniti s Šitnijo (Albanijo)«. Takrat naj bi bila potemtakem spočeta parola o priključitvi Kosova Albaniji, čeprav je CK KP Jugoslavije takoj po konferenci v Bujanu razveljavil separtatistični del resolucije.
V reviji Intervju so šli še korak naprej in so Fadila Hod-žo prikazali kot skorajda edinega krivca za vse tegobe, napake in stiske na Kosovu ter kot vohuna, ki je do leta 1948 delal za Albanijo. Te dni se je naposled v Borbi pojavil obtoženec sam in napovedal, da bo v podlistu odgovoril na številne obtožbe. Že sam naslov je dovolj zgovoren: Ni bilo tako ...Medtem ko časopisi (in ljudje za njimi) prižigajo nove in nove ognje se problemi na Kosovu stopnjujejo. Reka izseljencev je vsak dan večja, gospodarsko stanje v pokrajini je katastrofalno. Prav redki so na žalost trezni glasovi kakršen je bil minulo soboto uvodnik Franca Šetinca člana predsedstva CK ZKJ, ki je v Delu zapisal: »Ustvarjanje protialbanskega razpoloženja je kontraproduktiv-no. To ne more biti pravi odgovor na albanski nacionalizem, temveč pomeni le dodajanje netiva v že tako vnetljivem in naelektrenem ozračju ...« po Rankovičevem padcu so mnogi menili, da je vrsta na Albancih, da se maščujejo Srbom. Takrat je bila zastava važnejša kot delo in razvoj... Bitko za nove razvojne perspektive za boljše mednacionalne odnose lahko_ izbojujejo samo napredni Albanci z ramo ob rami s Srbi, Črnogorci, Turki, Romi in Hrvati in drugimi. Če ne bi verjel v to potem bi se moral sprijazniti s tem, da doživi Kosovo usodo Irske in Priština vlogo Belfasta - to pa bi bilo za nas pogubno ...
na procesu o Peto vij ah
BENETKE Že prva izvajanja javnega tožilca Ferrarija na procesu proti obtožencem atentata v Petovljah in tistim, ki so preiskavo nalašč speljali na napačno sled, kažejo, da bo zahteval hude kazni za vseh 18 obtožencev. Ferrari je včeraj govoril nekaj ur. Že prej je napovedal, da bo govoril štiri dni. Svoje zahteve po kazni bo torej povedal v petek.
Javni tožilec je ves prvi dan svojega govora posvetil oceni dogodkov v šestdesetih in sedemdesetih letih. Dejal je, da je sedanji proces nekaterim odveč, tudi zaradi tega, ker je to prvi proces, na katerem je bilo dokazano, da so se vsi državni organi združili, da bi prikrili resnico. Vsi državni aparati, od vladnih organov pa do policijskih in sodnih, varnostne obveščevalne služne, so delali na tem, da se resnica ne izve. Bila je nekje neka centrala, ki je hote zamešala vse sledi. O tem je dan prej govoril tudi odvetnik, ki za-
govarja sedanjo državno upravo. Tudi država se je namreč predstavila kot civilna stranka proti sedanjim obtožencem.
Sedanji proces, je dejal javni tožilec Ferrari, je temeljni kamen v odkrivanju atentatov proti demokratični ureditvi države. Ferrari je povedal tudi, da je bil Franco Freda tisti, ki je že v šestdesetih letih pričel izvajati strategijo napetosti. Takrat so državni organi pripravljali načrt Solo. Kasneje, tja do srede sedemdesetih let, pa se je skušala dobiti v roke državna uprava z nekaterimi visokimi vojaškimi funkcionarji. Tu pa je svoje prste vmes že imela loža P 2. Ob tem je javni tožilec imenoval tudi nekatere osebe, udeležene v tem procesu, in sicer generala Palumba, ki je bil član P 2, in njegovega pomočnika polkovnika Mingarellija, ki je med obtoženci na tem procesu.
MARKO WALTRITSCH
So ti všeč znamke? Postani zbiralec!
Za informacije se obrni na:
Upravo P T Glavna direkcija poštnih storitev Drevored Europa 175 OOIOO Rim Eur
Poste <\
Telecomunicazioni
Na včerajšnji seji deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine
Adriano Biasutti potrjen za predsednika dežele Novo vlado (s spremembami) bodo izvolili v petek
TRST - Adriano Biasutti je bil ponovno izvoljen za predsednika deželne vlade Furlanije- Julijske krajine. Potem ko je v soboto odstopil in s tem so avtomatično odstopili vsi odborniki — ga je skupščina na včerajšnji seji z glasovi strank večine ponovno izvolila na to mesto. Prejel je 36 glasov (enega manj od najvišjega možnega števila zaradi odsotnosti enega socialističnega svetovalca), po tri glasove sta pri glasovanju prejela še Cavallo (DP) in Morelli (MSI), štirinajst glasovnic (KPI) je bilo belih.
Odložena pa je bila izvolitev desetih odbornikov in štirih suplentov, kakor tudi izvolitev enega podpredsednika deželnega sveta, ki bo prevzel mesto socialdemokrata Gonaina. Le—ta bo namreč izvoljen v novo vlado. Te obveznosti bo deželna skupščina izpolnila na prihodnji seji, ki bo že v petek. Predlog o odložitvi teh obveznosti je podprla večina, razen SSk, ki se je vzdržala, opozicija je bila nasprotna, vzdržala pa se je tudi Lista za Trst.
S ponovno izvolitvijo Biasuttija se tretja deželna kriza v tej mandatni dobi bliža koncu. Večina zatrjuje, da gre le za »tehnično« krizo, ker so socialisti s socialdemokrati zahtevali odstop Biasuttija - in s tem celotnega odbora — samo zato, da bi nekoliko spremenili svoji komponenti znotraj deželne vlade. Po mnenju opozicije pa je ta kriza političnega značaja, čeprav koalicija ne postavlja v dvom sedanjega šeststrankarskega zavezništva in ne osporava programu, na katerem sloni njeno delovanje.
O vseh teh vprašanjih se je včeraj dopoldne v deželni palači razvila obširna razprava, v kateri pa so imeli volilni izidi in hjihova analiza zelo važno mesto; parlamentarne volitve so namreč pokazale, da se je razmerje sil v deželi spremenilo, čeprav je sestava deželnega sveta ostala enaka (deželne volitve bodo na sporedu prihodnje leto). Demokristjani, ki so na oblasti, so nazadovali, nazadovali so tudi komunisti, močno je napredoval laični in socialistični blok. Vse te spremembe bodo v bodoče gotovo vplivale na izbire strank, vplivale pa bodo tudi na porazdelitev odgovornih mest v raznih ustanovah. Zaenkrat se to ne bo zgodilo na deželni ravni, saj je
Adriano Biasutti
koalicija soglasno potrdila, da je treba spoštovati sporazum o šeststrankarski koaliciji do izteka mandatne dobe; šele potem bodo možne spremembe.
V včerajšnjo razpravo so posegli svetovalci Štoka (SSk), Cavallo (Proletarska demokracija), Giuricin (Mešana skupina), Puppini (Furlansko gibanje), Go-nano (PSDI), Gambassini (Lista za Trst), Fragiacomo (PRI), Casula (MSI), Saro (PSI), Tarondo (KPI) in Car-penedo (KD). Pred njimi je Biasutti na kratko obrazložil svoj odstop, da bi omogočil - - je dejal — zamenjave v odboru, ki so jih zahtevali socialisti in socialdemokrati. Skupščino je tudi obvestil, da je takoj po odstopu obvestil predsednika skupščine in ga za-
prosil, da bi že na včerajšnji seji obravnavali to vprašanje, čeprav je bil dnevni red seje že sestavljen in ga je bilo zaradi tega spremeniti.
In prav to vprašanje je sprožilo val kritik s strani opozicije, ki se nikakor ni strinjala s postopkom sklicanja seje.'Po besedah predstavnikov opozicije je marsikateri svetovalec izvedel o Biasuttijevem odstopu in da bo ponovno izvoljen na včerajšnji seji iz sredstev množičnega obveščanja v nedeljo zjutraj, kar je proti vsem pravilom. Ta vprašanja bi namreč treba obravnavati najprej na institucionalni ravni, to je v deželnem svetu — so poudarjali.
Na včerajšnji seji sta predstavnika PSI in PSDI obrazložila, kako bosta stranki sodelovali v bodoče. PSDI bo namreč ostala brez svojega predstavnika v deželnem svetu (oba bosta namreč izvoljena v odbor); zato bo načelnik svetovalske skupine PSI občasno in vedno po predhodnem dogovoru govoril tudi v imenu socialdemokratske stranke, obe stranki pa bosta vsekakor ohranili lastno avtonomijo.
V petek bo torej skupščina izvolila tudi novi odbor in enega podpredsednika sveta, ki bo gotovo izbran iz republikanskih vrst (prednost ima svetovalec Ciriani pred Tržačanom Fragiacomom). Bolj zapletena pa bo — za stranke, namreč — izvolitev nove vlade. Gotovo je, da bo prišlo do večjih sprememb v socialističnih vrstah; težko je predvideti, kako si bodo socialistični svetovalci porazdelili razne funkcije; zaenkrat je le gotovo, da bo deželni tajnik Saro ostal izven odbora (kot tudi svetovalec Ermano) in da bo Tržačan Carbone potrjen (ni pa še določeno, kakšne pristojnosti bo imel v novi vladi). Glede ostalih svetovalcev je trenutno še vse odprto.
Sicer pa se tudi v demokristjanskih vrstah nekaj premika; ponovno je namreč v ospredju vprašanje razdelitve odborniških mest med tremi pokrajinami, oziroma med tržaško in videmsko. Videmski demok-ristajani zahtevajo enega odbornika več na račun tržaške demokristjanske komponente, čemur pa v Trstu odločno nasprotujejo, saj so se na volitvah - z razliko Videmčanov — občutno okrepili.
A. S.
V nedeljo
Pohod miru od Bazovice do Lipice in obratno
SEŽANA — Sežanska občinska konferenca ZSMS prireja z Mladinsko sekcijo Finka Tomažiča Bazovica in ob pomoči partizanskega pevskega zbora iz Bazovice pohod miru. Pohodniki se bodo zbrali v nedeljo, 5. julija, ob 9. uri v Bazovici, od koder bodo krenili v Lipico. Tu jih bodo sežanski mladinci pričakali s kulturnim programom. Prav tako bodo lahko prisluhnili bogatemu kulturnemu programu v Bazovici.
S tem pohodom želijo mladi izraziti svoja prizadevanja za mir in nadaljnje sodelovanje med dvema narodoma. To je tudi manifestacija proti vsakršnemu poseganju z administrativnimi ukrepi v medsebojna sodelovanja.
Mladi iz sežanske občine organizirajo avtobusni prevoz. Izpred avtobusne postaje v Sežani bo pohodnike ob 8. uri čakal avtobus, prav tako je poskrbljeno za povratek. Vsi zainteresirani, ki želijo s pohodom prispevati k boljšemu razumevanju med narodi, se lahko javijo na Občinsko konferenco ZSMS Sežana, Partizanska 15, tel. 73283.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
Solimbergo pri vodstvu družbe ENEL
RIM Predsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Paolo Solimbergo se je v prejšnjih dneh v Rimu sestal s predsednikom in podpredsednikom družbe ENEL Francom Viezzo-lijem in Alessandrom Ortisem.
Na sestanku so se pogovarjali o raznih problemih energetskega sektorja s posebnim poudarkom na pobude, ki zadevajo našo deželo (od izgradnje novih central do razvoja sistema distribucije električne energije) in.ob priložnosti potrdili važnost pozitivnih odnosov med našo deželo in Vsedržavno ustanovo za električno energijo.
Solimbergo je s svoje strani poudaril, da ti odnosi med drugim omogočajo uresničevanje tistih potreb krajevnega prebivalsta, ki skupno prispevajo k rasti in razvoju celotne stvarnosti. Predsednik ENEL Viezzoli pa je s svoje strani potrdil interes in obveze, ki jih je družba sprejela do naše dežele in njenih razvojnih načrtov.
Ciril Zlobec v petek v Sežani na plenumu partizanskih učiteljev
*v>ČITEUf„.
'SfŽANt',
SEŽANA — Občina Sežana je pokrovitelj 4. plenuma partizanskih učiteljev Primorske, ki bo 26. junija 1987 s pričetkom ob 9.30 v avli Osnovne šole Srečka Kosovela v Sežani.
Slavnostni govornik bo podpredsednik Republiške konference SZDL, tovariš Ciril Zlobec. V kulturnem programu bodo nastopili učenci sežanskih šol, čemur bo sledil delovni del plenuma.
V Kosovelovi knjižnici v Sežani bo ob 13. uri predstavitev zbornika Slovensko šolstvo na Goriškem in Tržaškem 1945-1985, ki ga je izdal Odbor za proslavo 40. on-letnice obnovitve slovenskih šol v Italiji in je izšel konec 1986. leta v Trstu, ter ogled razstave »Čas, ki živi«, posvečene partizanskemu šolstvu na Primorskem.
Predviden je tudi ogled naselja Štanjel.
Skupščina občine Sežana je s sodelovanjem šol v občini poskrbela za izdajo lične brošure »Čas, ki živi«, kjer so poleg zgodovinskih pregledov delovanja partizanskih šol na Primorskem zabeleženi tudi spomini partizanskih učiteljev.
S SPDT na Dachstein in Watzmann
TRST — Po uspehih dveh enotedenskih daljših pohodov v gore, leta 1984 v Aosto in lani v Dolomite, pripravlja letos Slovensko planinsko društvo v Trstu spet daljši pohod za svoje člane. Tokrat se bomo podali v Salzkammergut in Berchtesgaden, z vzponom na Dachstein v Avstriji in na VVatzmann v Nemčiji. Najbolj primeren čas je sredi poletja, od 22. do 29. avgusta, planinsko in turistično pa se bomo podali na pot z avtobusom, ki ga bomo imeli na voljo ves teden za premike s Salzburškega na Bavarsko in obratno ter za oglede znamenitosti omenjenih krajev. Obeta se torej pravi planinski in turistični užitek. Kraji, kamor smo name-
njeni, slovijo po svojih naravnih lepotah, privlačani pa so tudi zaradi svojih zgodovinskih pomembnosti.
Udeleženci tedenskega izleta bodo prespali v šotorih, tisti pa, ki si želijo udobnejšega ležišča, bodo imeli možnost, da se nastanejo v manjših hotelih ali v zasebnih sobah. Hrana in prenočišče sta seveda na stroške udeležencev, organizator poskrbi le za prevoz. Člani bodo zato plačali 90 tisoč lir, člani do 18. leta starosti pa 60 tisoč lir.
Potovali bomo najprej na Salzburško, v Hallstatt, ob istoimenskem idiličnem jezeru. Po trening vzponih na bližje nižje hribe se bomo planinci povzpeli na 3000 metrov visok Dachstein, plezalci pa bodo imeli celo možnost naskoka južne stene. Drugi udeleženci izleta, ki se ne bodo čutili stopiti v strmino, pa si bodo lahko ogledali znamenite ledene jame, muzej hallstattske kulture, se sprehodili po prelepi okolici ali pa se vozili s čolnom po jezeru.
Preselili se bomo nato v Berchtesgaden, na Bavarsko, ob lepem jezeru Konigssee, kjer se nam ponujajo nove, številne znamenitosti. Tu bomo planinci naskočili drugo najvišjo nemško goro, 2713 metrov visok VVatzmann, alpinisti pa se lahko preizkušajo v njeni skoraj 2 tisoč metrov navpični vzhodni steni. Ostalim pa ne bo manjkalo turističnih užitkov in se prav gotovo ne bodo dolgočasili. Na voljo bodo imeli oglede in sprehode, vožnjo po jezeru in obisk v rudniku soli, kjer se lahko poskušajo z drsenjem po zadnji plati po lesenih drčah iz rova v rov.
Možnosti so torej različne in vsakdo lahko pride na svoj račun. Seveda bodo levji delež odnesli planinci. Spoznali bodo nov gorski svet, ki se sicer razlikuje od našega, a ponuja prav tako izredne planinske užitke. Prav je, da člani SPDT spoznajo tudi tuja gorstva, ki so nam sicer bolj daleč. Zato sta tokrat na vrsti Dachstein in VVatzmann, v upanju, da si bomo v teh krajih nabrali nepozabna doživetja. V prihodnje pa se bomo podali kam dlje.
Vsi tisti člani, ki bi radi prišli za nami, pohitite z vpisom. Prostori v avtobusu so 'omejeni. Ob vpisu je treba plačati predujem, ostali znesek pa poravnati teden dni pred odhodom. O točnem sporedu izleta, ki ga vodita Lojze Abram in Vojko Slavec, o vzponih, obiskih in ogledih, bomo še pisali, da bodo udeleženci še pred odhodom vedeli, kaj jih čaka.
L. A.
»Prekanjena pozabljivost ki sedaj reprezentira avstrijsko državo...«
VINKO WIESER
II.
Z načetim mednarodnim ugledom Avstrije se ukvarja tudi zgodovinar in politolog dr. Anton Pelinka. Skupaj z drugimi znanstveniki je bil v zadnjem času celo na prireditvah v Združenih državah Amerike, da bi pomagal ustvariti boljšo sliko Avstrije.
Vzroke za popačeno (preveč pozitivno oz. preveč negativno) sliko o Avstriji je treba pripisati Avstriji sami, prav) Pelinka. Tudi on je prepričan, da je ključ za številne politične konflikte (sodobne) treba iskati v načrtnem prikrivanju in nepremagova-nju številnih konfliktov prav v zvezi z drugo svetovno vojno.
Kako je na primer mogoče, da Avstrija dvakrat praznuje svojo osvoboditev? sprašuje Pelinka. Če so zavezniki osvobodili Avstrijo leta 1945, je nedosledno, da Avstrijci z letom 1955 (ko so deželo zapustili vojaki zaveznikov) ponovno slavijo svojo osvoboditev. Svoj moten odnos do lastne zgodovine pa izpričujejo prav posebno tisti Avstrijci, ki kot pravo osvoboditev praznujejo umik zasedbenih sil, obletnico poraza Hitlerjeve Nemčije pa enostavno »pozabijo«.
Vzrokov za to Pelinka ne išče samo v dejstvu, da je v mali Avstriji bilo
600.000	članov NSDAP. Odgovor je treba iskati tudi v globokih ideoloških silnicah. Velikonemška miselnost devetnajstega stoletja mlade avstrijske narodne zavesti ni prekrivala samo na ta način, da je ob začetku dvajsetega stoletja omogočala masovno ponemčevanje Čehov in Slovakov na Dunaju in Slovencev na Koroškem, razkrajala je tudi zaupanje v samostojno preživetje Avstrije za časa prve republike, predvsem pa je hromila odpor proti Hitlerjevi okupaciji. Celo socialdemokrat Renner utemeljuje pasivnost avstrijske vojske ob agresiji Hitlerjeve armade z besedami: »Ne smemo prelivati nemške krvi.«
Pelinka trdi, da Avstrija v letih med 1938 in 1945 ni bila le okupirana kot ostale sosednje države Hitlerjeve Nemčije, Avstrija je bila na drugi strani tudi popolnoma integrirana v Hitlerjevo Nemčijo. »Avstrijski policisti, uradniki in drugi so zapirali, de-nuncirali, deportiran in morili Avstrijce. Hitlerjeva oblast je temeljila na nemškonacionalno usmerjenih avstrijskih nacistih. V okupirani Avstriji je vladala prava državljanska vojna.
Avstrijci pa so tvorili tudi glavnino vodilnega kadra v Hitlerjevih uničevalnih taboriščih.«
Avstrijci niso bili samo žrtve, bili so tudi soodgovorni za zločine Hitlerjeve Nemčije. Kljub temu je Avstrija po koncu druge svetovne vojne z dvema polresnicama uspešno prikrila vrsto notranjih nasprotij (ki pa danes prodirajo na dan):
da je bila prva žrtev nacistične Nemčije in
da je z oboroženim antifašističnim uporom (predvsem koroških Slovencev) prispevala k porazu nacistične Nemčije.
Polresnici ostajata zgornji ugotovitvi med drugim tudi zaradi tega, ker Avstrija nikdar ni izvedla prave de-nacifikacije in nikdar ni kritično ocenila vloge tedanjih avstrijskih škofov in drugih vodilnih politikov.
V zavest Avstrije tako ni moglo prodreti na primer dejstvo:
da je konzervativni politik Josef Maleta v koncentracijskem taborišču zvedel, kako so avstrijski škofje po okupaciji Avstrije izjavili, da je treba računati s katoličanom Hitlerjem,
in da je socialist Victor Matejka na vožnji v Dachau zvedel o kapitulantskem zadržanju prej omenjenega socialdemokrata Rennerja.
Vseh teh nasprotij Avstrija po vojni ni razčistila. Prikrivala jih je. Kako trdoživi so mehanizmi prikrivanja še danes, je v avstrijskem parlamentu občutil meseca maja tudi odposlanec zelenih Andreas Wabl. V razpravi o Waldheimovi preteklosti so številni parlamentarci sprejemali prikazovanje nacističnih zločinov brezbrižno in prezirajoče, zato je Andreas Wabl za trenutek iz žepa potegnil zastavo s klukastim križem, da bi opozoril pod katero zastavo je Waldheim nekdaj služil. Prej zaspani parlament je bil trenutno razburkan. Toda ne zaradi tega, ker je pod to zastavo »izpolnjeval svojo dolžnost« prvi mož države. Parlamentarci so se razburjali, ker jih je na to dejstvo opozoril. Del javnosti je celo zahteval, da je Wabla treba
Na te absurdne reakcije je dunajski štirinajstdnevnik »Der Falter« v komentarju odgovoril: »Akcionizem VJabla mi je na vsak način ljubši kot prekanjena pozabljivost, ki visi zaok-virjena v naših uradih. Proti pozabljanju kot eksistenčni obliki, proti temu poveličevanju pasivnosti..., ki trenutno reprezentira našo državo, je skoraj vsako akcionistično sredstvo prav.«
spraviti pred sodišče zaradi dejavnos ti v smislu oživljanja nacizma.
SLOVENIJALES
TRGOVINA
doma
in v svetu dobro poznan
Zanimivi predlogi s tržaškega posveta »Avtobus in mesto«
Bo avtobuse po naših mestih v bodočnosti poganjal metan?
Včeraj na velesejmu dan Češkoslovaške
Veliko zanimanje za povečanje gospodarskega sodelovanja z Italijo
Vse bolj se zavedamo, da je množična motorizacija poleg pozitivnih prinesla tudi vrsto negativnih posledic. Mesta so marsikje postala skorajda neprehodna, saj je pločevina preplavila ulice, trge in celo pločnike. Pri tem seveda trpi tudi zunanji videz mestnih središč: kakšna je približno njihova »resnična« podoba, lahko uvidimo le o velikem šmarnu in mogoče še kdaj v teku leta, ko se le-ta vsaj nekoliko izpraznijo. V iskanju izhodov iz tega stanja je že marsikdo predlagal, naj bi v mestih okrepili javne prevoze in torej tudi avtobusne zveze. Predlog je zanimiv, a kaj, ko bi z njegovo uresničitvijo v najboljšem primeru rešili le nekatere probleme, ki jih prinaša avtomobilski promet. Tako npr. avtobusi kot ostala motorna vozila onesnažujejo zrak, da je neužiten oziroma hudo škodljiv za zdravje ljudi.
Prav to vprašanje, se pravi, kako doseči, da bi mestni avtobusi v čim manjši meri onesnaževali Zrak, je bilo v središču pozornosti na posvetu, ki je včeraj potekal v kongresnem središču na Pomorski postaji v Trstu pod naslovom »Avtobus in mesto«. Priredilo ga je tržaško medobčinsko podjetje za prevoze (ACT) v sodelovanju z deželno zvezo javnih prevozov krajevnih uprav (CISPEL) in pod pokroviteljstvom vsedržavne zveze javnih prevoznih podjetij (Federtrasporti), na njem pa so sodelovali predstavniki javnih prevoznih podjetij iz številnih italijanskih mest.
Med možnimi rešitvami se čedalje bolj uveljavlja predlog, naj bi mestne avtobuse ne poganjala več nafta, marveč metan. Ne gre zgolj za smelo hipotezo, saj ponekod to gorivo že uvajajo. To je npr. storilo videmsko občinsko prevozno podjetje ATM. Kot je povedal njegov ravnatelj inž. Sergio Piuzzo, so se preizkusi, s katerimi So se začeli baviti julija 1985, dobro gb-nesli, bodisi z ekološkega bodisi z ekonomskega vidika, tako da so pred nedavnim sklenili, da bodo avtobuse na metan uvedli na nekaterih rednih progah. Seveda ne gre brez težav: obsežnejša metanizacija javnih prevozov
bi med drugim zahtevala spremembo zakonodaje, predvsem pa preustroj industrije, saj je jasno, da motorjev ne morejo na lastno pest prikrojevati posamezna podjetja.
Podobne izkušnje imajo tudi v Ra-venni, medtem ko so se v drugih mestih odločili za preizkus drugačnih sistemov. V Rimu npr. preizkušajo avtobuse na električni pogon, kakor tudi na razna nova.dieselska goriva. V Turinu so se odločili za poskusno uvedbo katalizacijskih dušilcev itd. Kot rečeno, pa je še največ odobravanja deležen metan, ki je med drugim ena redkih naravnih dobrin, s katerimi razpolaga Italija.
Velika pozornost Češkoslovaške do razširitve gospodarskega sodelovanja z Italijo, ki je že njen pomemben trgovinski partner, je prišla jasno do izraza ob včerajšnjem dnevu te srednjeevropske države na tržaškem velesejmu. Italija - kot je dejal vodja češkoslovaške gospodarske delegacije in član ambasade v Rimu inž. Radomir Preček
zaseda danes peto mesto na lestvici največjih zahodnih češkoslovaških trgovinskih partnerjev, obseg blagovne menjave pa nenehno narašča. Tiskovne konference na češkoslovaškem razstavnem prostoru so se poleg predsednika in tajnika Velesejemske ustanove Marchia in Tamara udeležili tudi direktor Pristaniške ustanove Rovelli, odgovorni za zunanjo trgovino pri Trgovinski zbornici Rota in drugi predstavniki tržaškega gospodarskega življenja, s češkoslovaške strani pa so bili prisotni nekateri člani ambasade in trgovinskega predstavništva v Italiji-
Trgovinska bilanca med državama je pozitivna za Češkoslovaško, Italija pa uravnoveša svoj primanjkljaj s prevoznimi storitvami, s posojanjem ladij in s tranzitom češkoslovaškega blaga preko tržaškega pristanišča. Glavno češkoslovaško izvozno blago predstavljajo kemijski in kovinski izdelki, les in njegovi derivati, stroji in naprave, steklo, bižuterija, tkanine in prehrambeni izdelki. Italija pa Češkoslovaški dobavlja predvsem stroje in naprave, poleg tega pa tudi kemijske in kovinske izdelke in drugo blago za široko porabo.
V. okviru perspektiv za razvoj gospodarskega sodelovanja med državama ima vidno mesto industrijska koo-
peracija in skupno nastopanje na tret jih tržiščih, za katero skrbijo posebne delovne skupine pri medvladnem me šanem odboru. Za skupne nastope ne tretjih tržiščih pa so bili že podpisan: sporazumi za izgradnjo velikih del \ Braziliji, Siriji, Grčiji, Argentini in \ Iraku, kar pomeni dobro osnovo za nadaljnji razvoj tovrstnega sodelovanja.
Pomembno vlogo v razvoju gospodarskega sodelovanja nedvomno igrajo tudi nastopi na sejmih in razstavah ene in druge države. Češkoslovaška sodi tržaški velesejem kot enega najpomembnejših v Italiji in se ga že tradicionalno udeležuje. Na razstavnem prostoru je informacijski urad češkoslovaške gospodarske in industrijske zbornice, ki zastopa vso industrijo svoje države, posebej pa se predstavlja podjetje za zunanjo trgovino Keramika, ki predstavlja keramične in porcelanske izdelke. Inž. Preček je svoj poseg zaključil z upanjem, da bo udeležba njegove države na tržaškem mednarodnem velesejmu dodala nov vir zanimanja in možnosti za razmah gospodarskega sodelovanja s Trstom in z Italijo.
Včeraj je bil na razstavišču pod Montebellom tudi dan promocije itali-janskb-avstrijske blagovne menjave, s popoldanskim srečanjem med operaterji, ki se je do večera nadaljevalo z dvostranskimi individualnimi pogovori kakih 70 udeležencev, zadevajočimi predvsem področje lesnega prometa in turizma. Danes pa bo velesejemski dan Izraela, z obiskom gospodarske delegacije v pristanišču in-pri nekaterih tržaških raziskovalnih ustanovah.
(vb)
Ustni izpiti na naših nižjih srednjih šolah
Medtem ko imajo maturanti, po drugi pismeni nalogi, nekaj dni predaha pred začetkom ustnih izpitov, se na nižjih srednjih šolah zaključni izpiti nadaljujejo kot ha tekočem traku. Na vseh šolah so že opravili vse pismene preizkušnje; sedaj so tudi zanje na vrsti pogovori z ocenjevalci.
Na rojanski srednji šoli Erjavec so že včeraj začeli z izpraševanji; ustni izpiti se bodo nadaljevali danes, predvidoma jutri pa bodo dijaki že zvedeli za svoje učne izide.
Danes se začenjajo ustni izpiti na srednjih šolah Cankar pri Sv. Jakobu, Gregorčič v Dolini, Levstik na Proseku in Kosovel na Opčinah. Na šoli Sv. Ciril in Metod pri Sv. Ivanu se bo ustni del zaključnih izpitov začel jutri, na nabrežinski šoli Gruden pa bodo dokončali ustne izpite do petka.
Konec tedna bodo izvedeli za svoje ocene na. šolah Cankar in Levstik,.v začetku prihodnjega tedna pa na preostalih naših nižjih srednjih šolah.
Statistični podatki pravijo da je Trst sorazmerno cenen
Kot poročamo na 2. strani, se letna rast inflacijske stopnje tudi v juniju mudi pri nekaj več kot štirih odstotkih, najnižjo stopnjo izmed petih mest-statističnih vzorcev Severne Italije pa je zabeležil prav Trst, kjer znaša 3,7 odstotka.
Po podatkih statistične službe tržaške Občine so v tekočem mesecu glede na pretekli maj največje nihanje zabeležile cene živil in energije ( + 0,4%), za razne stroške smo izdali za 0,3% več, za oblačila in stanovanje pa le 0,1% več. Glede na letno nihanje življenjskih stroškov v tržaš-
ki občini pa so se najbolj povišali izdatki za oblačila ( + 6,1%), sledijo tisti za stanovanje ( + 4,7%), za razno ( + 3,8%) in za energijo ( + 3,5%), najmanj pa so se povzpeli stroški za prehrano ( + 2,3%).
Po tej statistični podobi sodeč je torej Trst eno od "cenejših" italijanskih mest, v nasprotju s trditvami o tem, da je življenje v njem sorazmerno drago. Uganko reši relativnost statistične vede, po kateri pojesta dve osebi pol piščanca na glavo, četudi ga je v resnici pojedla ena sama, druga pa je ostala...s praznim želodcem.
Sodelovali so zbori Igo Gruden, Fantje izpod Grmade in Milan Pertot
Srečanje pevskih zborov v Barkovljah
V zadnjih tednih so se v mestu in okolici zvrstile številne kulturne prireditve, katerih glavni protagonisti so bili naši pevski zbori. V Štivanu, na Opčinah, v Devinu so domačini in gostje prisluhnili slovenski pesmi, s katero so se ob skorajšnjem izteku sezone pevci predstavili občinstvu. Podobno vzdušje je bilo v nedeljo tudi v Barkovljah.
SKD Barkovlje je priredilo v prostorih domačega kulturnega društva pevski koncert, ki se ga je udeležilo številno, predvsem domače občinstvo. Teden dni po koncertu v spomin na dirigenta Milana Pertota, po katerem barkovljanski zbor nosi ime, so domačini priredili prvo srečanje pevskih zborov. Na srečanje so odborniki bar-kovljanskega društva povabili ženski zbor Igo Gruden iz Nabrežine, ki ga vodi Mirko Slosar, moški zbor Fantje izpod Grmade, ki ga vodi Ivo Kralj, in seveda domači mešani pevski zbor, ki je zapel pod vodstvom Aleksandre Pertot.
Vsi trije zbori so ubrano zapeli tako narodne kot partizanske in sodobne slovenske in tuje pesmi. Vsak zbor so prisotni nagradili s toplim aplavzom, prireditelji pa so vsakemu zboru podelili spominsko plaketo.
Zbore in vse navzoče je pozdravila Elvi Slokarjeva, ki je poudarila pomen takih prireditev in se zahvalila članom sodelujočih zborov, (mm)
Na slikah: ženski zbor I. Gruden (zgoraj), Fantje izpod Grmade (v sredini) in zbor M. Pertot (spodaj).
Zanimivo predavanje na inštitutu ISDEE
Ekonomski odnosi med EGS in Vzhodno Evropo
Naši zbori sodelovali na taboru v Šentvidu
Aktualna faza trgovinske politike Evropske gospodarske skupnosti z državami Vzhodne Evrope je bila predmet predavanja, ki. ga je tržaški inštitut za proučevanje in dokumentacijo o EGS in Vzhodni Evropi ISDEE priredil tik pred začasno prekinitvijo delovanja zaradi prenovitvenih del v svojih prostorih na Korzu Italija.
Predavatelj, ki ga je predstavil predsednik inštituta prof. Claudio Calzolari, je bil glavni upravitelj generalne direkcije za zunanje odnose Evropske skupnosti Dario Toši. Ko je govoril o odnosih EGS z vzhodnoevropskimi državami, v ta okvir ni vključil Jugoslavije, ki ni članica vzhodnoevropskega Sveta za vzajemno pomoč, in Albanije, ki nima nobenih odnosov z EGS. Politika Evropske skupnosti do dežel z državno ekonomijo se deli na dva režima: prvi, prevladujoč, je avtonomni režim, drugi pa pogodbeni. V prvem primeru gre za količinske omejitve uvoza iz vzhodnih držav, ukrepe za zaščito pred uvozom, ki bi utegnil ogroziti ravnotežja ha tržiščih EGS, in za tim. antidumping ukrepe proti subvencioniranemu vzhodnemu izvozu. Pogodbeni režim pa temelji na trgovinskih sporazumih, ki so bili doslej doseženi z Romunijo za industrijske proizvode in z ostalimi petimi vzhodnimi državami za tekstil in za jeklo.
Predavatelj je nato sintetiziral gibanje odnosov med EGS in Vzhodom v sedemdesetih letih, vse do prekinitve leta 1980, in sicer tako na globalni ravni med EGS in SEV kot na na bilateralni ravni med EGS in posameznimi vzhodnoevropskimi državami. Medtem ko na globalni ravni ni prišlo do konkretnih rezultatov, so na bilateralni ravni do leta 1980 sklenili le trgovinski sporazum z Romunijo. Stiki med obema skupnostima so se obnovili šele leta
1985, v zadnjih dveh letih pa so zabeležili ugodne rezultate, ki bi po predvidevanjih morali pripeljati do sklenitve sporazuma ob koncu letošnjega ali z začetkom prihodnjega leta.
Medtem pa so zabeležili določen razvoj bilateralni odnosi EGS s posameznimi vzhodnoevropskimi državami, ki jih trenutno lahko strnemo v tri različne skupine: z Romunijo. in z Madžarsko so v teku pogajanja za sklenitev trgovinskega sporazuma in sporazuma o kooperaciji, s Češkoslovaško pa pogajanja za sklenitev trgovinskega in industrijskega sporazuma; za Bolgarijo in Poljsko so predvidena pogajanja za sklenitev trgovinskega in kooperacijskega sporazuma; z Demokratično republiko nemčijo in š Sovjetsko zvezo pa so v teku stiki za izboljšanje splošnih gospodarskih odnosov. Vsekakor pa iz pogajanj in stikov izhaja določena tendenca, da bi trgovino v bodočih sporazumih spremljala tudi kooperacija. Interes za razvoj kooperacije je namreč na obeh straneh, vzhodnoevropske države pa zanima predvsem morebiten dotok tujega kapitala iz EGS s pomočjo ustanavljanja mešanih družb (joint ventures).
Perspektiv pogajanj med EGS in Vzhodom ne. moramo ločiti od konkretnih možnosti trgovanja med skupnostjo in vzhodnoevropskimi državami. Le-to je v zadnjih letih nekoliko zastalo, tako kot v splošnem trgovina med Vzhodom in Zahodom. Sporazum bi torej lahko predstavljal ugodni predpogoj za poživitev trgovinskih odnosov, ki jo po drugi strani lahko spodbudita tudi boljša organizacija blagovne menjave z Vzhodom in ustanavljanje čimvečjega števila mešanih družb. Na ta način bi se namreč tudi pri zahodnih gospodarstvenikih povečal interes za izboljšanje trgovinske kooperacije z državami, v katerih vlagajo svoj kapital.
V soboto in nedeljo se je v Šentvidu pri Stični odvijal 18. tabor slovenskih pevskih zborov, kateremu je letos bil pokrovitelj predsednik SZDL Slovenije Jože Smole, ki je bil na taboru tudi glavni govornik. V nedeljo se je namreč v ^povorki in na skupnem nastopu zvrstilo več kot 7500 pevcev iz vseh krajev Slovenije in nekaterih krajev zamejstva. S svojo prisotnostjo in zavzetostjo so slovenski pevci še enkrat potrdili svojo zavezanost petju in pod geslom Pojo naj ljudje zapeli deset pesmi. Med zborovodji, ki jih je doletela čast, da dirigirajo morju pevcev, je bil tudi naš priznani Mirko Slosar iz Kopra.
Osemnajsti tabor slovenskih zborov se je pričel v soboto zvečer v osnovni šoli Ferdo Vesel v Šentvidu s koncertom slovenskih zborov iz Italije, Avstrije in Madžarske. Koncert je posnela tudi RTV Ljubljana, v zapetih pesmih pa je izživela neomajna volja Slovencev, odcepljenih od matičnega naroda, da preživijo, še več, da dajo čim večji doprinos kulturni in umetniški rasti slovenskega naroda. Madžarske Slovence je zastopal mešani zbor Avgust Pavel iz Porabja, koroške Slovence mešani pevski zbor SPD Rož
iz Šentjakoba, Slovence v Italiji pa so zastopali moški zbor Andrej Paglavec iz Podgore (Gorica), mešani oktet Prepelički iz Benečije in mešani zbor Primorsko iz Mačkolj.
Če so pevci ostalih zborov odnesli iz Šentvida prijetne in spodbudne vtise, pa tega ne moremo reči za zbor Primorsko, ki se je s slavnostnega koncerta prisiljeno vrnil že v soboto ponoči, ker za pevke in pevce ni bilo preskrbljeno za prenočišče. Potem ko so na odru, pred pozornim občinstvom in prežečimi telekamerami, dali vse od sebe, potem ko so po trudapolnem delavniku s srcem in dušo dostojno zapeli odkazani jim spored in tudi bistveno pripomogli k živahnemu po-koncertnemu vzdušju v dvorani, jih je v Motelu Grosuplje čakalo bridko presenečenje, da jim ne morejo nuditi prepotrebnega prenočišča, ker je nekdo razveljavil' rezervacijo in je »gostoljubnost, domačnost in udobje« (tako je namreč zapisano v reklamnem prospektu motela) užival nekdo drug. Ogorčeni in zaprepadeni pevci so morali sredi najtrše noči vzeti ponovno pot pod noge in se zateči tja, v rodne Mačkolje.
Pred preverjanjem med tajniki večinske koalicije
LpT in PSI dolžita KD rušenja stabilnosti v krajevnih upravah
Politična dialektika se je po izidih zadnjih parlamentarnih volitev na krajevni ravni še zapletla. Posebej se zdi, da so se komplicirali odnosi med največjima političnima skupina, krščansko demokracijo in Listo za Trst, ki obe trdita, da sta na volitvah zmagali, in hočeta iz tega izvajati neke posledice, namreč izboljšati sebi v prid vzajemen položaj v okviru zavezništva, ki vodi obe največji krajevni upravi, tržaško Občino in Pokrajino. Manjše stranke, ki sestavljajo večinsko koalicijo, so pa tudi (razen socialistov, ki jim je šel v klas sporazum z Listo za izvolitev senatorja Agnellija) nezadovoljne in vznemirjene, zato tudi PRI, PLI in PSDI zahtevajo »preverjanje«, pri čemer si obetajo popraviti svo-
so zahtevali prvi in najbolj odločno sicer demokristjani, ki so takoj po volitvah zmagoslavno proglasili, da so spet postali prva stranka v Trstu, in da je jz tega dejstva sedaj treba izvajati ustrezne zaključke in posledice tudi pri vodenju krajevnih uprav. Očitno so s tem hoteli povedati, da so povsem nezadovoljni s »preferenčno osjo«, ki se je že dolgo ustvarjala med socialisti in listarji zlasti na tržaški Občini (ko je bil lansko poletje za kratek čas izvoljen za župana socialist Agnelli namesto demokristjana Richettija, kot uvod za prevzem županskega mesta po listarju Staffieriju, potem pa je bil letos isti Agnelli z glasovi LpT imenovan za superintendanta Verdija) in da terjajo zase večjo vlogo in težo v koaliciji.
To zahtevo je poudaril sam pokrajinski tajnik KD Tripa-ni na zadnji seji tržaškega občinskega sveta s pomenljivim posegom še pred pravim začetkom razprave o letošnjem proračunu, takoj po uvodnem poročilu župana Staffierija. Pomenljiva izbira trenutka torej, ki ne more imeti drugega pomena, kot pogojevanje podpore svetovalcev KD pri izglasovanju proračuna s temeljitim preverjanjem odnosov v koaliciji in z določenimi zadoščenji za demokristjane. Jasen namen krajevne KD, da doseže zase »večje priznanje učinkovitosti in reprezentativnosti pri vodenju javnih uprav« je nato nedvoumno izrazil tudi predsednik pokrajinskega vodstva Richetti, ki je naglasil, da zadnje leto upravljanja na Občini »ne more potekati v znamenju dvoumnega privilegiranega razmerja med PSI in Listo za Trst in pa nejasnih odnosov PSDI in PLI (ki koalicijo podpirata od zunaj)«.
Kljub zagotovilom vseh strank večinske koalicije, med katerimi tudi KD, da nihče ne mara krize na tržaški Občini in Pokrajini, se torej položaj zapleta. Na dlani je, da bo vse odvisno od uspeha ali neuspeha pogajanj med tajniki Liste za Trst, krščanske demokracije, socialistov, republikancev,
jo doslej podrejeno vlogo.
»Razčiščenje« med zavezniki
Slovenske skupnosti ter socialdemokratov in liberalcev, ki se bodo začela jutri.
Tako je vsaj napovedal tajnik Liste za Trst Staffieri na včerajšnji tiskovni konferenci, ki so jo listarji sklicali o perspektivah našega mesta po zadnjih volilnih izidih. Na njej so veljaki LpT Cecovini, Staffieri in Gambassini predvsem izrazili zadovoljstvo nad volilnim uspehom zavezništva s PSI, ki je privedlo do izvolitve listarskega poslanca Camberja in socialističnega senatorja Agnellija, takoj pa so zavrnili trditve KD, da je po volitvah najmočnejša stranka v Trstu, češ da se bo to pokazalo le prihodnje leto ob upravnih volitvah, ko bo tudi LpT predložila svojo listo. Zaradi tega Lista tudi »ni pripravljena na preoblikovanje vlog« v občinski upravi in »ne sprejema nobenega izsiljevanja«, je poudaril Staffieri, ki se je odločno zavzel za ohranitev sedanje koalicije (brez vsakršnih sprememb, razen morebiti obrobnih) na vodstvu tržaške občinske uprave do naravnega izteka mandatne dobe v prihodnjem letu. Hkrati pa je zanikal, da bi obstajala kakšna preferenčna os med Listo in PSI, češ da je bilo zavezništvo zgolj »tehnično« za volitve. Zato naj bi bili očitki glede tega zgolj pretveza tistih sil v krajevni KD, ki bi rade sprožile upravno krizo.
O vprašanju stabilnosti krajevnih uprav in preverjanju med strankami koalicije je bil govor tudi na sinočnjem aktivu članov PSI v nekem mestnem hotelu. Pokrajinski tajnik Seghene je namreč v sklepnem posegu očital krajevni krščanski demokraciji, da se obnaša jezno, kot če bi na političnih volitvah doživela poraz, čeprav se hvali z zmago. Socialisti sicer sprejemajo njeno zahtevo po preverjanju, so pripravljeni razpravljati o vsem, kar se lahko pri upravljanju Občine in Pokrajine izboljša, ne sprejemajo pa poskusov, da bi postavili v dvom stabilnost teh uprav, je naglasil Seghene, drugače si bo KD morala prevzeti vse odgovornosti za morebitno krizo.
Seghene je tudi zagotovil, da ostrine volilne kampanje okrog tega vprašanja ne bodo povzročile zmanjšanja zavzetosti PSI za priznanje manjšinskih pravic Slovencev. Pred njim sta številni publiki spregovorila deželni odbornik Car-bone in novoizvoljeni senator Agnelli (napovedanega listarskega poslanca Camberja, izvoljenega na listi PSI, na skupščini ni bilo), ki sta se pohvalila z uspehom volilnega manevra z LpT, ki naj bi tudi notranje okrepil stranko. Agnelli se je tudi obvezal, da bo v parlamentu zavzeto zagovarjal potrebe mesta na vseh sektorjih, od gospodarskega do kulturnega.
Razstava ročnih del in risb učencev šole Fran Venturini
Na osnovni šoli Fran Venturini v Boljuncu so ob sklepu šolskega leta pripravili tradicionalno razstavo ročnih del. Izdelke in risbe, ki so jih učenci napravili in narisali v teku šolskega leta, si je ogledalo lepo število staršev
in drugih domačinov
Miniaturno kmetijsko orodje
Prosvetno društvo Kolonkovec-Ženjan je konec preteklega tedna priredilo 4. razstavo domačih vin. Ob tej priložnosti si je bilo mogoče v društvenih prostorih ogledati tudi zanimivo razstavo istrskega kmetijskega orodja v miniaturi. Na ogled je bilo približno 120 izdelkov nekdanjega kmeta iz Grožnjana in sedanjega Tržačana Vittoria Soraza
Konkretne teme sodelovanja zbornic skupnosti Alpe-Jadran
Rezultate »Projekta narava« bodo predstavili jutri
Zanimiva ekološka pobuda miljskega vrtca
Nedavna 7. konferenca predsednikov gospodarskih in trgovinskih zbornic skupnosti Alpe-Jadran v Celovcu je soglasno sprejela tri predloge predsednika tržaške zbornice Tombesija.
V prvi vrsti gre za ilustrirano publikacijo o kongresnih centrih na območju skupnosti Alpe-Jadran, v kateri naj bi predstavili "verigo" visoko specializiranih kongresnih struktur, primernih za mednarodne izmenjave in torej za plasiranje na številnih zunanjih tržiščih. Ostala dva predloga zadevata izdajo kataloga centrov za uporabno in tehnološko raziskovanje, s katerim naj bi spodbudili kooperacijo med njimi in sodelovanje s proizvodnjo, ter s tem povezano organizacijo srečanja-semi-narja odgovornih iz teh centrov, ki naj bi bilo prihodnjo jesen v Trstu.
Predsednik Tombesi je poudaril pomen teh konkretnih akcij, ki so jih podprle vse navzoče zbornice in ki potrjujejo veljavnost njihovega medsebojnega sodelovanja v interesu splošnega ekonomskega sodelovanja dežel, članic skupnosti Alpe-Jadran.
Celovškega zasedanja so se udeležili tudi predstavniki ostalih trgovinskih zbornic iz Furlanije-Julijske krajine.
Med novimi temami, ki so bile postavljene na dnevni red za letošnje leto, je še posebno mesto zavzela zamisel o uresničitvi 'borze tehnik za varstvo okolja", povezane z že delujočo "borzo industrijskih odpadkov", nadalje predlog za borzo Alpe-Jadran za poddoba-vo kovin ter program izmenjav vajencev z gostinsko-hotelskega sektorja, ki naj pripomore k boljši kvalifikaciji osebja, zaposlenega na področju mednarodnega turizma.
Resnično spoštovanje narave predpostavlja široko osveščenost ljudi, do osveščenosti pa lahko pridemo le s primerno vzgojo. Izhajajoč iz tega osnovnega spoznanja, so učiteljice občinskega otroškega vrtca v Miljah v iztekajočem se šolskem letu uresničile vrsto pobud v okviru programa, ki so mu dale naslov »Projekt narava«. Rezultate te dejavnosti bodo predstavili javnosti v četrtek, 25. t. m., s pričetkom ob 15. uri v šolskem poslopju v Ul. dei Carpentieri 8.
v Kaj je obsegal »Projekt narava«? Šlo je za dokaj obsežen program, ki se je delil v »teoretični« in »praktični« del. Učiteljice so se z otroki pogovarjale o naravi in o človeških posegih, ki rušijo delikatna ravnovesja v njej.
Pri tem so pojasnjevale pojme, kot so »okolje«, naravno ravnovesje«, »varstvo narave« ipd. Poleg tega so otroci lahko opazovali naravne pojave v miljki okolici. Obiskali so med drugim jezerce pri Orehu v spremstvu izvedencev tržaške sekcije Svetovnega sklada za naravo (WWF). Ogledali so si nadalje protipožarne in druge naprave gozdnih čuvajev ob razlagi predstavnikov Tržaškega inšpektorata za gozdove.
Najpomembnejše dogodke v okviru te dejavnosti so posneli z video regis-tratorjem, ob koncu šolskega leta pa so otroci z risbami in s krajšimi teksti ponazorili svoja spoznanja. Iz tega je nastala brošurica, ki jo bodo v četrtek predstavili skupno z video posnetkom.
Protest neučnega osebja Univerze
Tudi neučno osebje tržaške Univerze, univerzitetne podporne organizaci-
Miljam srebrno odličje za zasluge v odporništvu
V nedeljo, 28. junija, bo v Miljah pomembna slovesnost. Tržaški vojaški poveljnik gen. Gianfranco Lalli bo tamkajšnji Občini podelil srbrno odličje za vojaške zasluge, točneje za partizansko dejavnost po 8. septembru 1943. Gre za priznanje, ki so ga Miljčani čakali dolga desetletja. Slovesnost bo na Marconijevem trgu s pričetkom ob 10. uri, v imenu mesta pa bo odličje sprejel župan VViller Bordon. Na njej bodo sodelovale borčevske organizacije, svojo prisotnost pa so napovedali predstavniki krajevnih vojaških, civilnih in cerkvenih oblasti.
Sinoči v svojem revnem stanovanju v Ulici Toti
V plamenih ob življenje 81-letni upokojenec
V ubožni sobi poslopja v Ulici Toti 21 se je sinoči odigrala tragedija, ki je zahtevala življenje 81-letnega upokojenca Federica Franchija. Odigrala se je počasi in zahrbtno, tako da ostarelemu niso utegnili na pomoč niti sosedje, od katerih ga je ločilo par sten in le nekaj borih metrov.
Ko je pri gasilcih — ura je bila 22.24 — zazvonil alarm, je za starca že bilo prepozno, saj so ga reševalci, le par minut zatem, našli že napol zoglenelega. Ležal je v dnevni sobi, na divanu. Pred seboj je imel izklopljen televizijski aparat, tik ob sebi pa pepelnik. Po vsej verjetnosti je zaspal s prižgano cigareto in ogorek, ki je padel na tla ali na divan, je pritaknil ogenj. Plameni so zajeli žimnico, odeje in leseni pod, pri tem pa ustvarili dim, ki je Franchija zadušil ali vsaj spravil v nezavest. Močni zublji so nato opravili svoje.
Lastnik bližnje grške taverne Mario Giovannini je sicer že četrt ure pred alarmom zasledil duh po ognju. Prege-dal je svoj lokal, pa tudi cesto, ker pa ni opazil nič posebnega, je odložil skrb. Toliko bolj, ker ga je vonj spominjal na ožgano gumo, kar ni na rebri Ulice Toti, kjer se avtomobilisti radi spozabijo, nič posebnega. In prav v teh 15 minutah se je dve nadstropji višje odigrala Franchijeva tragedija.
Zublje, ki so sikali skozi zaprto pol-kno njegove sobe in razsvetljevali
temno Ulico Toti, je prvi opazil mimoidoči VValter Pucer. Z Giovanninijem sta stekla po trhlih stopnicah do tretjega nadstropja, kjer sta mislila, da je nastal požar. Že sta hotela s silo nad vrata, a medtem je v revnem poslopju, kjer imajo stanovanja skupne vhode, že zavladalo izjemno stanje. Stanovalci so planili na stopnišče, začeli so kričati, ne vedoč, kaj se pravzaprav dogaja. Še pred gasilci je takrat po naključju prišel k Manueli Manetti, ki je stanovala prav tik Franchijeve kuhinje in z njim delila hodnik, ki ločuje njeno spalnico od kuhinje (težko je v par besedah opisati tloris teh starih stanovanjskih zgradb, saj ljudje živijo v dveh, treh ločenih prostorih s skupnim hodnikom) njen zaročenec. Planil je v spalnico (prav nasproti vhoda Franchi-jevega stanovanja) in zbudil dekle, ki se požara, dima in tragedije, pa čeprav se je odigrala tri metra od nje, sploh ni zavedela in je mirno spala naprej.
Končalo se je tako življenje človeka, o katerem so sosedje vedeli bore malo. Po poklicu je bil pomorščak, a živel je že dolgo časa sam. Če je bil poročen? »Kdo ve, pomorščak ima žene in ženske povsod. Za eno se mi zdi, da živi v Avstraliji,« je ugotavljal srednje star moški. »Toda kaj hočete, njegova usoda je bila taka. Vse nas lahko doleti, ne moremo se izogniti smrti.« Tudi to je Trst. (N. F.)
mala črna kronika
Nevarna igra 11-letnega Marca
Za otroke so nevarni predmeti včasih najbolj privlačni. Neprevidnost staršev, ki ne hranijo dovolj pazljivo zdravil in drugih »prepovedanih« stvari, pa lahko povzroči pravo tragedijo.
Tudi 11-letni Marco Papadopoli, ki stanuje v Ul. Forti 76, je bil včeraj zjutraj sam doma in da bi pregnal dolgčas, si je izmislil nevarno igrico. V stanovanju je našel steklenico alkohola in vžigalice. Kako je prižgal vnetljivo tekočino, ni še znano. Podobne igrice pa so res nevarne. Marca so namreč oplazili plameni in ga opekli po ramenih ter oprsju. K sreči so bili sosedje doma in so ga slišali, kako je kričal od bolečin. Najprej so mislili, da v stanovanju gori in so zato poklicali gasilce in leteči oddelek. Stvar pa je bila veliko hujša. Rešilec gasilcev je opečenega otroka prepeljal v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na dermatološki oddelek. Po zdravnikovih ocenah naj bi okreval v 20 dneh.
Podrl je pešca
Odkar je končal pouk, je jutranji promet le bolj umirjen, vendar ne dovolj, da ne bi občasno prišlo do prometnih nesreč. Tako je v včerajšnjem jutranjem vrvežu prišlo do prometne nesreče, v kateri je bil hudo ranjen priletni moški. 74-letni upokojenec Cosimo Caprifico iz Ul. Battera 22 je ob 8.30 prečkal Istrsko ulico na prehodu za pešce v bližini križišča z Ul. Ponziana. Naenkrat je na sedlu motorja cagiva 125 pripeljal mladenič, ki ni utegnil pravočasno ustaviti vozila in
je povozil Caprifica. Zdravniki ortopedskega oddelka so ugotovili, da si je zlomil ramo in gleženj. Zdrav bo v 60 dneh. Tudi mladenič, ki je upravljal motor, 16-letni Alessio Mauri iz Ul. delle Docce 5, se je laže poškodoval. V glavni bolnišnici so mu nudili prvo pomoč, zdrav pa bo v 10 dneh.
Aretirali blagajnika športnega društva
Po enoletni preiskavi so orožniki iz Naselja Svetega Sergija aretirali blagajnika športnega združenja Fulgor, ki naj bi iz blagajne ukradel 80 milijonov lir. Člani združenja, ki ima sedež v Ul. Catalani 1, so krajo opazili pred približno enim letom, verjetno pa je denar izginil iz blagajne veliko prej. Pred kratkim je kaznivo dejanje dobilo krivca: pretor je namreč ugotovil, da vsi dokazi obtožujejo 47-letnega blagajnika Giovannija Fragiacoma iz Ul. Puccini 72. V ponedeljek okrog poldne so ga aretirali na domu in ga prepeljali v koronejski zapor, kjer bo čakal na sodni postopek.
Štirje Indijci ilegalno čez mejo
Orožniki iz Milj so v ponedeljek zjutraj ob 5. uri prestregli pri mejnem prehodu Sv. Jerneja skupino tujcev, ki je ilegalno stopila čez mejo. Štirje Indijci, katerih starost se suče od 30 do 20 let, so bili brez dokumentov za prestop meje. Orožniki so jih prepeljali na tržaško kvesturo, kjer so na uradu za tujce poskrbeli za njihov povratek domov.
je in SISSA se je odločilo, da se pridruži vsedržavni stavki svojih kolegov. Vsedržavna tajništva sindikalnih organizacij CGIL-CISL-UIL in CISA-PUNI so namreč proglasila stavko, da bi pospešila obnovitev delovnih pogodb. Na ponedeljkovi sindikalni skupščini so se odločili za sledeče oblike boja: v tekočem tednu ne bo neučno osebje opravljalo izrednega dela, delalo bo po urniku od 8. do 14. ure (razen osebja univerzitetne menze in vratarjev študentskih domov), danes bodo stavkali dve uri (od 9. do 11. ure), v petek, 26. junija, pa se bodo pridru-.žili vsedržavni stavki. Splošna skupščina bo danes ob 10. uri.
Drevi pri Štramarju
Slovesnost ob prazniku sv. Ivana
Slovenci iz Štramarja pri Miljah so v zadnjem času s skupnimi močmi delno obnovili cerkvico sv. Ivana. Da bi primerno obeležili dogodek in obenem počastili svojega patrona, so za nocoj ob 20. uri priredili verski obred, kateremu bo sledil pred dverjem cerkvice krajši kulturni program in družabnost. Vabljeni vsi, še posebno domačini.
t
Zapustil nas je naš dragi
Michele Križmančič
Pogreb bo danes, 24. t. m., ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v ba-zovsko cerkev.
Žalostno vest sporočata sestra z družino ter drugo sorodstvo.
Bazovica, 24. junija 1987
Ob izgubi dragega očeta Velimira Guština izreka kolegici Valentini in družini globoko sožalje
podjetje Agroforest
Ob prerani smrti tov. Veljka Guština izreka najgloblje sožalje družini
sekcija KPI Devin-Nabrežina
Kontovelski 60-letniki so slavili
Kontovelski šestdesetletniki so pred kratkim skupno proslavili svoj jubilej. Zjutraj so položili spominski venec ob spomenik padlim za svobodo na domačem pokopališču, zatem so v Sežani obiskali rojaka, tudi 60-letnika, ki se zaradi bolezni ni mogel udeležiti srečanja, jubilejni dan pa so prebili na družabnosti v spremstvu soprog.
Veselo razpoloženje med mladimi izletniki v Tatrah
Udeleženci kolonije, ki jo prireja Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ, so predvčerajšnjim srečno prispeli na Tatre. Vzdušje je bilo veselo, mali izletniki pa niso čutili nobenega domotožja.
Za vzgojno delo z mladimi in organizacijo kolonije skrbi Slovenski dijaški dom iz Trsta, kolonijo pa vodi Marija Bertok. Vzgojitelji se torej trudijo, da bi otroci preživeli lepe in pestre počitnice. Vsak dan jim nudijo kaj novega: od spoznavanja krajev tja do razvedrila. Naši mali izletniki se bodo vrnili s Tater 4. julija, o življenju v koloniji pa bomo še pisali.
Na Radiu Opčine spet o fojbah
Radio Opčine bo drevi ob 21. uri v okviru oddaje Ostali Trst nadaljeval vrsto oddaj o fojbah, da bi tako odgovoril na nedeljsko svečanost pri ba-zovski fojbi. V oddaji bodo sodelovali številni zgodovinarji.
razna obvestila
SKD I. Gruden - Nabrežina priredi POLETNO SREDIŠČE od 13. do 25. julija na igrišču ŠD Sokol v Nabrežini. Namenjeno je otrokom od 3. do 11. leta starosti. Starši naj prijavijo svoje otroke s prijavnico, ki je že bila porazdeljena po šolah in vrtcih ali pa naj se zglasijo med 9. in 13. uro na št. 200241.
Upravni odbor Glasbene matice sklicuje REDNI OBČNI ZBOR v torek, 30. junija, ob 19. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju na šoli Glasbene matice - Ul. R. Manna 29. Dnevni red: otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva, poročilo, razprava, razrešitev starega odbora, volitve novega odbora in razno.
_________mali oglasi
PRODAM motor cagiva elefant 125 v zelo dobrem stanju. Tel. 228-333
INŠTALATER opravlja vsakovrstna dela (montaža in popravila) po ugodni ceni. Tel. 567248.
16-LETNO DEKLE išče zaposlitev kot frizerka ali prodajalka. Tel. 228519.
PROFESORICA nudi privatne lekcije italijanščine, angleščine in nemščine. Tel. 211178.
GARELLI CICLONE 50 kub., 5 prestav, prevoženih 6.000 km, letnik '85, v odličnem stanju prodam. Tel. 302748.
MOTORNO KOLO PIAGGIO, letnik 84, prevoženih le 2.000 km, v zelo dobrem stanju prodam. Cena po dogovoru. Tel. 228597.
OSMICO je odprl Ladi Rebula v Repni-ču na št. 2.
PRODAM vespo ET3 125, letnik '83, prevoženih 13.000 km, v odličnem stanju. Tel. 815824.
PRODAM nedograjeno hišo z 2.000 kv. m zemlje. Informacije pri Grilancu - Sa-lež št. 11 - v petek, 26., soboto, 27., in nedeljo, 28. t. m„ do 12. ure.
PRODAM renault 4 rdeče barve, v odličnem stanju. Tel. 772859.
PRODAM 2 stanovanji v hiši, od katerih eno še nedokončano in 380 kv. m. zemljišča pri Domju. Tel. 228390.
Danes praznuje 60 let
MIRKO KRIŽMANČIČ
Vse najboljše in še na mnoga leta mu želijo žena Zofka, otroci Sonja, Darko in Milena z družinami ter vnuka Peter in Damir.
Barbaro in Sergija je osrečila prvorojenka
VERONIKA
Srečnima staršema čestita, mali pa želi vso srečo v življenju
KD Slovan
včeraj - danes
Danes, SREDA, 24. junija
JANEZ KRSTNIK
Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.44 - Luna vzide ob 3.21 in zatone ob 20.01.
Jutri, ČETRTEK, 25. junija
HINKO
PLIMOVANJE DANES: ob 3.37 najnižje -58 cm, ob 10.24 najvišje 22 cm, ob 15.02 najnižje -4 cm, ob 20.52 najvišje 46 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
23.8	stopinje, zračni tlak 1022,1 mb ustaljen, veter 4 km na uro jugozahodnik, vlaga 63-odstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja
21.8	stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Luca Ermacora, Marco Kulot, Anna Valentino, Samantha Poli-mena.
UMRLI SO: 58-letni Pietro Nocent, 63-letni Dušan Grilanc, 54-letna Maria Tot-to por. Steffe, 94-letna Maria Čendak vd. Brajkovic, 77-letni Giovanni Trevisan, 61-letna Rosalia Biecar, 76-letna lole Gregorin vd. Bracchi, 77-letna Nella Gi-udici vd. Cattelani, 80-letna Elisabetta Simeoni vd. Coloni, 58-letni Guido Ver-noni, 72-letni Raffaele Okorn.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 22., do sobote,
27. junija 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Lungomare Venezia 3 (Milje).
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Settefontane 39, Trg Unita dJtalia 4, Lungomare Venezia 3 (Milje).
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 299751) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unita dJtalia 4, Lungomare Venezia 3 (Milje).
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 299751) samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
kino
LETNI KINO - LJUDSKI VRT - 21.15 Nove settimane e mezzo, er. dram., ZDA 1985, 113'; r. Adrian Lyne; i. Mic-key Rourke, Kirn Basinger.
LETNI KINO - ARISTON - 21.30, In vi-aggio verso Bountiful, dram., ZDA 1985; r. Peter Masterson; i. Geraldine Page, John Head.
EXCELSIOR II - 17.30, 21.50 Arancia meccanica, fant., ZDA 1971, 137'; r. Stanley Kubrick; i. Malcolm McDo-well, Patrick Magel, □ □
PENICE - 18.30, 22.00 Declic - Dentro Florence, porn., □ □
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Ouesta e 1'America II., □
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Dove 1'erba si tinge di sangue.
MIGNON - 16.30, 22.15 Top Gun, akc., ZDA 1986, 110'; r. Tony Scott; i. Tom Cruise, Kelly McGills.
GRATTACIELO - 18.00, 22.15 Figli di un dio minore, dram., ZDA 1986, 120'; r. Randa Haines; i. William Hurt, Mar-lee Matlin.
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Corpi cal-di, porn., □ □
EDEN - 15.30, 22.00 Depravation story, porn., □□
EXCELSIOR I - 18.00, 22.15 Cacciatori della notte, akcij., i. Michael Audi-koff, □
CAPITOL - Danes zaprto.
LUMIERE FICE - 17.30, 22.00 Rosa L., dram., ZRN, 1986; r. Margarethe Von Trotta; i. Barbara Sukowa, Daniel Ol-brychsky.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 I tre amigos, kom., ZDA, 1986, 90'; r. John Landis; i. Steve Martin, Chavy Chase.
RADIO - 15.30, 21.30 Calde notti svede-si, porn., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
GLASBENA
MATICA
TRST
Sezona 1986-87
Danes, 24. 6., ob 21.00 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu
AKVARELI, PA ŠE KAJ...
Zaključni koncert ansambla Glasbene matice SVNTHESIS 4. Dirigent Claudio Furlan.
Vabljeni!
šolske vesti
Osnovna šola P. Trubar v Bazovici
vabi na ogled RAZSTAVE ROČNIH DEL, ki je odprta še danes od 17. do 20. ure.
Državni trgovski tehnični zavod z oddelkom za geometre Ž. Zois v Trstu obvešča, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1987/88 do 7. julija 1987.
Ravnateljstvo liceja F. Prešeren v Trstu obvešča, da je odprto vpisovanje za šolsko leto 1987/88 vsak dan od 9. do 12. ure do vključno 7. julija.
Državni poklicni zavod Jožef Stefan v Trstu obvešča, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1987/88 do vključno 7. julija.
Ravnateljstvo srednje šole F. Erjavec opozarja starše, da so dolžni do 7. julija potrditi vpis dijakov. Obenem sporoča prizadetim staršem, da od 1. julija dalje bodo lahko dvignili osebne izkaze (spričevala). Starši morajo potrditi s podpisom dvig omenjenega dokumenta.
Državno učiteljišče A. M. Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo obvešča, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1987/88 vsak dan od 10.30 do 12. ure do vključno 7. julija.
izleti
Sekcija PSI Dolina javlja, da bo odhod avtobusa za izlet v Avstrijo - Belo jezero (Weissensee) v nedeljo, 28. junija: ob 6.45 iz Boljunca (na Gorici), ob 6.50 iz Doline (Banje) in ob 7.00 od Domja.
SPDT vabi člane in prijatelje na enotedensko turo na Pohorje, ki bo od 28. t. m. do 4. julija. Izlet vodi Mario Milič, pri katerem dobite tudi vse informacije (tel. 229258).
razstave
V	galeriji SANT'ELENA bo do 30. t. m. odprta razstava slikarja Gaetana MININNIJA.
V	galeriji PLURIMA - Trg Vittorio Venelo 4 - razstavlja slikar GIANNI TREVISAN.
V	galeriji Cartesius je odprta skupinska razstava, ki bo trajala do 30. junija.
V	tržaški občinski galeriji - Trg
Unita - bo od 27. junija do 9. julija razstavljal slikar PIETRO SAMPIET-RO.
V	dvorani BARBACAN - Trg Bar-bacan 4 - bo do 30. t. m. razstavljal svoja dela slikar EM1DIO EREDITA'.
V	TK Galeriji bodo jutri, 25. t. m., ob 18. uri otvorili razstavo profesorjev MEDNARODNE ŠOLE ZA GRAFIKO V BENETKAH.
Mešani pevski zbor
PRIMOREC-TABOR
vabi na
celovečerni koncert
danes, 24. junija, ob 20.30 v Trebčah. Zborovodja M. ŠČEK.
Hjnlorija
UL sv. Frančiška 20
vas vabi
jutri, 25. t. m., ob 18. uri na odprtje razstave
del profesorjev Šole za grafiko v Benetkah.
_________gledališča____________
VERDI
Poletni festival operete 1987 - od 27. junija do 14. avgusta.
V soboto, 27. t. m„ ob 20.30 otvoritev festivala s Straussovo opereto NETOPIR. Dirigent Rudolf Bibl, režiser Vito Moli-nari.
razne prireditve
Godba na pihala iz Ricmanj vabi na PRODUKCIJO GOJENCEV lastne glasbene šole v petek, 26. 6„ ob 20.45 v dvorani Kulturnega doma v Ricmanjih.
KD I. Grbec - Skedenj priredi v soboto, 27. junija, ob 20. uri KULTURNI VEČER. Sodelujejo dramska skupina SKD Slavec iz Ricmanj z veseloigro "Ljudski glas, božji glas ", MePZ Slavec in Nova pevska skupina Ivan Grbec. Vabljeni!
ŠZ Gaja priredi od 27. junija do 5. julija na športnem objektu na Padričah ŠPORTNI TEDEN z raznimi tekmovanji in turnirji. Vsak večer ples z ansambloma Taims in Zodiaco. Vabljeni!
Sekcija KPI Repentabor priredi v petek, 26., soboto, 27., in nedeljo, 28. junija, PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA. V soboto ob 15. uri nagradna briškola, ob 20. uri v Kraški hiši nastop ŽPZ Rdeča zvezda iz Saleža; v nedeljo ob 19. uri nastop, prvič pri nas, madžarske folklorne skupine Kiskondas. Vsak večer ples z ansamblom L. Furlan. Vse tri dni odlično vino, pivo, kraške specialitete in jedi na žaru.
čestitke
V	Repnu praznujeta danes SERGIJ rojstni dan, IVANA pa god. Vse najboljše, obilo zdravja in sreče jima želita žena oz. mama Cinzia in sin oz. brat Peter. Nono ANGELO in nona KLARA pa praznujeta danes 26. obletnico poroke. Iskreno jima čestitajo vsi domači.
V	Štandrežu na št. 6 bo danes, 24. junija, ugasila prvo svečko ISABEL PAŠKULIN. Da bi bila vedno srečna in zdrava, ji vošči in pošilja ji koš poljubčkov Barbara. Voščilom se pridružujejo Karmela, Danilo in strina iz Gročane.
Danes praznuje ljuba GIANNA 17. rojstni dan in god. Obilo zdravja, sreče in zadovoljstva v teh cvetočih letih, pa tudi v nadaljnjem življenju, ji kličejo starši, nono in sestra Bojana.
___________prispevki_________________
V	spomin na dr. prof. Berginca daruje Zofija Pacor 50.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Zoro Tretjak darujejo letniki 1920 55.000 lir za ŠD Vesna.
Namesto cvetja na grob Zore Tretjak darujeta Drago in Dragica 10.000 lir za ŠD Vesna.
V	isti namen darujeta družina Škabar
10.000	lir in Silva Bogateč 10.000 lir za ŠD Vesna.
V	spomin na Katino Orel daruje Dragica Kapun 10.000 lir za spomenik padlim v NOB na Proseku.
V	spomin na drago ženo Romano daruje Edi Daneu 15.000 lir za spomenik padlim v NOB na Kontovelu, 15.000 lir za pevski zbor V^ Mirk, 10.000 lir za Amaterski oder J. Štoka in 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na dragega soseda Bogomira Sirka darujeta Julka in Josip Verginella
20.000	lir za vzdrževanje kriškega spomenika.
Ob obletnici smrti Tončka Kalca daruje brat Miro z družino 25.000 lir za KD Lipa.
Namesto cvetja na grobova Zore Tretjak in Bogomira Sirka darujeta Luciana in Ančko Tence 20.000 lir za spomenik padlim v NOB v Križu.
V	spomin na moža in očeta Borisa daruje družina Starc 50.000 lir za MPZ V. Mirk, 50.000 lir za spomenik padlim v NOB na Kontovelu, 50.000 lir za dramsko skupino J. Štoka in 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
Ob 9. obletnici smrti dragega moža Franca Kapuna daruje žena Zofka 50.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na očeta Franca Kapuna daruje hčerka Miranda z družino 30.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Milko in Viktorja Starca darujeta Slava in Cveto 20.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na sestrično Zoro Tretjak darujeta Ida in Drago Purič 30.000 lir za KD Vesna in 20.000 lir za dekliški zbor Vesna.
Namesto cvetja na grob bratrancu Bo-gomiru Sirku darujeta Aleksander in Niko z Marijo 30.000 lir za MPZ Vesna in
30.000	lir za vzdrževanje Ljudskega doma v Križu.
Namesto cvetja na grob Bogomira Sirka darujeta družini Sulčič-Nanut 20.000 lir za vzdrževanje Ljudskega doma v Križu.
V	spomin na Angela Miliča darujejo odborniki SPDT 100.000 lir za istoimensko društvo.
Namesto cvetja na grobova Ivanke Šuligoj in Milke Rupel daruje Štefanija Štoka 30.000 lir za pevski zbor V. Mirk.
Darinka Košuta (Križ) daruje 10.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Poldino Gruden daruje 24.000 lir v isti namen.
V	spomin na Zoro Tretjak darujejo Zoro, Dolfi in Ivo Tretjak 30.000 lir za moški pevski zbor Vesna, 30.000 lir za vzdrževanje Ljudskega doma v Križu in
30.000	lir za spomenik padlim v NOB v Križu.
V	spomin na Angela Miliča darujejo družinski člani 50.000 lir za cerkveni, pevski zbor Zgonik.
V	spomin na Angela Miliča darujejo nosilci krste 60.000 lir za balinarski odsek ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Angela Miliča darujeta Marta in Boris Simoneta 30.000 lir v isti namen.
®SK00ll
INTELIGENTNA IZBIRA
MODEL! 1987 IMAJO ZAMRZNJENE CENE
Cene avtomobilov na cesti:
ŠKODA 130 coupe 5 speed 1300	7.800.000 lir
ŠKODA 130 L berlina	7.600.000 lir
ŠKODA 120 L berlina	6.700.000 lir
ŠKODA 105 L	6.200.000 lir
PO ŽELJI LAHKO NUDIMO ROČNO ODPIRAJOČO STREHO
ZASTOPNIŠTVO ŠKODA
»AUTOAGENZIA CLAUDIO«
Ul. della Geppa 8 — Tel.: 62640 — TRST
Lastna mehanična delavnica: Ul. della Geppa 12 — Tel.: 62546
ti in morje
vojko colja
Ženska in njena stvarnost mima kapelj
Vodni skuter wave rider:
draga igrača
Wave river med letom nad valovi in krmarjev sedež
Kolega v redakciji, ki mu je morje popolnoma tuj element, mi je nekajkrat svetoval, da bi predstavil kak vodni skuter. Po svojih omejenih izkušnjah, nekajkrat sem videl tako plovilo v rokah mojstrov in samo enkrat v rokah laika, ki je bil več v vodi kot v sedlu, sem mu tak nakup najodločneje odsvetoval. Končno pa sem pred kratkim v neki specializirani reviji zapazil test najnovejšega italijanskega vodnega skuterja, ki ga izdeluje znani obrat Castoldi iz Abbiategrassa pri Milanu.
Že na prvem posnetku nam je lahko takoj jasno, da nimamo opravka s klasičnim ameriškim vodnim skuterjem, ki zahteva veščega, športnega in celo atletskega »krmarja«, saj so klasični vodni skuterji pravi hrzajoči konji, ki te
za petičneže
»vržejo iz sedla« že ob najmanjši napaki. Nič čudnega torej, da so taka plovila šla v Italiji bolj slabo v promet. Med drugim je »jezdec« obvezno moker, da je potapljaški kombinezon obvezen.
Vseh teh nevšečnosti ni pri Castoldijevem vodnem skuterju wave rider. Že same razsežnosti so neobičajne, saj je dolg 3,90 metra, širok pa 1,50 metra, tehta pa kar 300 kilogramov. Upamo si trditi, da je načrtovalec v bistvu uresničil mali gliser za rečno in jezersko plovbo, ki se dobro obnese tudi na morju, če ni vzvalovanost pretirana. Ostri premec in precejšnja teža dovoljujeta namreč tudi zahtevno plovbo, ki bi bila za klasične vodne skuterje nepojmljiva.
Kot vsi tradicionalni vodni skuterji je tudi Castoldijev nepotopljiv. To so dosegli z vbrizganim poliuretanom med dvojnim dnom, kar med drugim še bolj ojači celotno strukturo. Krmarjev sedež je udoben in smotrno grajen, za njim je prostora še za dva potnika. Sedež lahko dvignemo, da lahko tankamo gorivo v 35-litrski rezervoar in da preverimo akumulator in motor.
Prav motor je seveda srce tega plovila. Pod sedežem se skriva znani Fiatov tire 1.000, ki je vgrajen v lancii Y 10 in v uno lire. Avtomobilski motor so pri Castoldiju »marinizi-rali« in mu dodali hidroreakcijski pogon »jet 03«. Obrat ponuja dve različici, in sicer 36 in 55-konjsko. Prva je zanimivejša, saj zanjo ni treba plovnega izpita. Povsem razumljivo je plovilo usposobljeno za plovbo do ene milje od obale, ker v nasprotnem primeru ne bi bilo prostora za vso obvezno varnostno opremo. Kljub temu pa ima wave rider dve pomožni vesli in samodejni gasilni aparat. Rešilne jopiče bi morali imeti na sebi, saj bi bil brez njih vsak padec v vodo vse prej kot nedolžen. Krmar ima poleg tega za zapestjem privezano vrvico, ki izključi motor, če bi ga po naključju vrglo s sedeža. Ta varnostni pripomoček je na vseh vodnih skuterjih obvezen, uveljavlja pa se tudi na gumenjakih.
Po vsem tem še nekaj besed o plovnih in manevrskih značilnostih tega plovila. Hidroreakcijski pogon omogoča izredne manevrske sposobnosti, ki bi bile za klasične pogone nepojmljive. Curek vode poljubno obračamo do take mere, da lahko plovilo v nekaj sekundah na mestu ustavimo. Hidroreakcijski pogon pa pokaže vse svoje prednosti predvsem pri obračanju, da lahko izvajamo pravi slalom.
Pri vodnih skuterjih so te značilnosti zaradi majhnih razsežnosti še večje. V glavnem to velja tudi za Castoldijev wave rider, ki zaradi svoje večje stabilnosti omogoča varnejši slalom od svojih klasičnih bratov. Pri wave riderju pa je še najpomembnejše, da preide v glisno stanje brez težav, ki so tako značilne za druge vodne skuterje. Zaradi svoje stabilnosti krmarju ni treba popravljati ravnotežja skuterja, ko ta za nekaj metrov poleti po zraku z vrha enega vala na drugega. Na mirnem morju pa ta vodni skuter lahko doseže hitrost 45 kilometrov na uro, kar niso mačje solze. Kot zadnje naj omenimo ceno, ki je brez 18-odstotnega davka 9.580.000 lir. Igračka je torej pošteno draga, a bo v Italiji bržkone dobila kupce.
Povolilno razmišljanje o ženskem uveljavljanju
Potem ko smo ponovno pogreli in prežvečili volilno kašo (prebavili je namreč ne bomo tako zlepa), je skoraj samo po sebi umevno, da preverimo, v kolikšni meri so si ženske pridobile na ugledu tudi v togem in "gvantar-skem", oziroma tradicionalno moškem resorju, v politiki. Če izvzamemo pojav Ilone Staller-Ciccioline, za katero se ta čas zanima domala ves svetovni tisk, opazimo, da so na zadnjih političnih volitvah v Italiji ženske le prišle na svoj račun. Kako se bo Stallerjeva, sicer znana kot pornozvezdica, znala izmazati, smo lahko že ugotavljali v času, ko je bila še v teku volilna kampanja. Vsak odgovor, ki so ji ga zastavljali izvedenci, je kratkomalo prebrala, napisal ji ga je seveda neustrašni Pannella, vendar marsikdo trdi, da Cicciolina le ni tako trapasta, kot bi nemara kazalo misliti. Kakorkoli že, prav Cicciolina je takoj v začetku volilnega cirkusa povzročila vrsto žolčnih reakcij med dobromislečimi ženskami in še boljšemislečimi moškimi. Prve so grozile z odstopom iz strank in volilnih list, tudi nekaj radikalk je bilo vmes, drugi so se strašili, da bo poslanska zbornica zaradi njene prisotnosti postala nekakšen bordel, poln plišastih medvedkov in prosojnih tančic.	•
Kot pribito pa drži, da bodo v prihodnjih mesecih rimsko politično sceno oblegali fotoreporterji in časnikarji, ne samo politični kronisti, temveč tudi pisci osladnih in žgečkljivih rubrik. Potem se bo nemara vse skupaj poleglo in zastalo na običajnih sivočrnih tirnicah.
Če malo resneje pogledamo na uspeh, ki so ga ženske pridobile z nedavnimi volitvami, pa tole: v zadnji zakonodajni dobi je bilo v parlamentu' le 7% predstavnic, njihovo število pa se ni spremenilo od daljnega leta 1946. Po volilnih izidih je odstotek skočil na 10, kar pa je še vedno malo z ozirom na število žensk - volivk, ki že skoraj od samega začetka presega število moških. Najbolj prepričane trdijo, da smo še zelo daleč od enakopravne porazdelitve vodilnih mest, se pravi od 50-odstotnega deleža za oba spola, vendar je veliko več takih, ki se že z
današnjim uspehom veselijo. KPI je predstavila daleč največje število kandidatk in to se ji je obrestovalo v pozitivnem in negativnem smislu. V poslanski zbornici jih bo tako, po novem, 49 (med temi je 11 neodvisnih), v senatu pa 11 (3 neodvisne), kar obenem pomeni 28% vseh novoizvoljenih parlamentarcev KPI.
Izvolitev kandidatk je marsikje povzročila nemajhne nevšečnosti, tako na primer v Parmi in Reggiu Emilii, kjer volivci niso izbrali najuglednejšega predstavnika, ki ga je predlagala partija. Nosilka liste je bila Nilde Jot-ti, na devet izvoljenih komunistov pa je tu bilo 5 žensk. Nekaj podobnega se je zgodilo v enem od milanskih okrožij, kjer ta čas bijejo boj okrog vprašanja, kako je mogoče, da so volivci spregledali nekaj izjemnih (moških) imen in se opredelili, in izvolili, 4 kandidatke. V sami partiji je zato prišlo do kontestacij, ki pa jih novoizvoljene parlamentarke ocenjujejo zelo negativno. Trdijo namreč, da se celo med komunisti, ki od vselej podpirajo enakopravnost med spoloma, ni mogoče zanesti tudi na njeno dejansko izvajanje. "Ženske se nismo angažirale zato, da bi ustvarile nekakšno protis-trujo ali celo rušilno skupino, kot pravijo tovariši, temveč zato, ker želimo dejansko prispevati k spremembi politike in demokracije, kakršno vsiljuje sedanja praksa," pravijo.
Objektivno gledano, so ženske pretresle tudi druge večje stranke. Socialisti so jih na novo izvolili 5, Krščanska demokracija eno in to ugledno, saj je hčerka pokojnega Alda Mora, zanimivo pa je, da so na Siciliji izvolili edino kandidatko v vrstah PSDI. Pojav zase so "zeleni", ki, kot znano, nimajo nikakršnih predsodkov glede spola, barve kože, verske in narodnostne pripadnosti, temveč jim je poglavitna skrb zaščita in ohranitev okolja in narave. Poleg tega, da so se letos prvič pojavili na italijanski politični sceni in dobili 13 predstavnikov, se lahko "ponašajo" s kar 6 ženskami, ki bodo odslej skupaj z ostalimi tovarišicami pomagale potiskati politično kolebnico. Kako jim bo to uspelo, bo povedal čas.
današnji televizijski in radijski sporedi
L € RAI 1______________________3
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute...
14.00	Pronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Film: Jovanke e le altre (dram., It. 1960, r. Martin Ritt, i. Silvana Mangano, Jeanne Moreau, Vera Miles, Carla Gravina)
16.15	Risanka: Gli antenati
16.30	Dokumentarec: Svet je tvoj
17.30	Kviz: Econogioco (1. del)
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Econogioco (2. del)
18.30	Ekol. odd.: Dober tek prihodnost
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	3. Festival orkestrov: iz Avditorija v Trentu, vodita Eleonora Brigliadori in Maurizio Ferrini s sodelovanjem Roberta Benignija (1. večer)
22.40	Glasbena oddaja: Poletni rock -Duran Duran, ne samo lepi
23.25	Filmske novosti
23.05	Športna sreda
0.30 Dnevnik - zadnje vesti
rr rai 2_____________ i
11.55	Nadaljevanka: Un pezzo di cielo
13.00	Dnevnik
13.15	Dnevnik - Knjižne novosti
13.30	Nadaljevanka: Saranno famosi
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Zabavna oddaja: Arcobaleno, vmes dokumentarec o algah, risanka Dick Tracy in nanizanka La nave perduta
16.45	Dnevnik - kratke vesti
16.50	Film: Giorno di festa (kom., Er. 1948, r. Jacgues Tati, i. Jacgues Tati, Guy Decomble)
18.25	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Perry Mason - II de-litto della stanza 709
19.45	Dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Film: Certi piccolissimi peccati (kom., Fr. 1976, r. Yves Robert, i. Jean Rochefort, Claude Braseur)
22.30	Dnevnik
22.45	Rubrika: Mbcer - reportaža
23.30	Rubrika: Studio aperto
23.45	Film: Achtung! Banditi! (vojni, It. 1951, r. Carlo Lizzani, i. Gina Lollobrigida, Andrea Checchi)
[jPk RAI 3	j
16.25	Informativna oddaja: Danes popoldne - Stiffelius due (pripravil Mimmo Scarano)
17.25	Film: La donna della montagna (dram., It. 1943, r. Renato Castel-lani, i. Marina Berti, Amedeo Nazzari, Maurizio D'Ancona)
19.00	Dnevnik
19.20	Dnevnik - deželne vesti
19.30	Film za TV: Storie di famiglia -Giampiero Mughini (r. Frances-ca Barzini)
20.00	Izobraževalna oddaja: Poštni sistem v Italiji - sedanjost in perspektive (3. del)
20.30	Film: L asso nella manica (ZDA 1951, r. Billy Wilder, i. Kirk Douglas, Jan Šterling, Bob Arthur, Porter Hall, 1. del)
21.30	Dnevnik
21.25	Film (2. del), nato Večer z protagonisti resničnih zgodb (v studiu Mario Pastore, r. Antonio Menna
23.05	Dnevnik - zadnje vesti
23.10	Dnevnik - deželne vesti
23.20	Informativna oddaja: Stiffelius (pripravil Mimmo Scarano)
j	RTV Ljubljana
17.45	Poročila
17.50	Pravljice iz lutkarskega vozička: O lončarju in carju
18.15	Poljudnoznastveni niz: Živalski svet
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.05	Po sledeh napredka
20.50	Ciklus švedskega filma: Orlov let (1982, r. Jan Troell, i. Max von Sydow, Goran Stangertz; Troell je po Ingmarju Bergmanu eden najbolj talentiranih švedskih filmskih ustvarjalcev, ki seje mednarodno uveljavil preden so mu omogočili snemanje nacionalnih filmskih tem. Za ta film, ki je bil 1. 1983 nominiran za oskarja, je režiser sodeloval pri pisanju scenarija in pri fotografiji.)
23.00	Dnevnik
23.15	Zabavna oddaja: Poletna noč, vmes angleška nanizanka Sherlock Holmes
|	TV Koper
14.00	TV Novice
14.10	Nanizanka: New Scotland Yard
15.00	Otroški spored
17.00	Nanizanka: Skippy il canguro
17.30	Dokumentarec: Un campione
mille campioni
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Novosti v deželnem svetu FJK
DOBERDOB — 40 let povojnega delovanja godbe Kras PADRICE — Kresna noč na Tržaškem
NABREŽINA — Praznik ob zaključku trofeje Jadran
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Tim Conway 20.25 TV novice
20.30	Variete: Crazy Boat
21.45	TVD Vsedanes
22.00	Dokumentarec: Ljubiti naravo
22.35	Motociklizem 250 cc (z Jastre-
barskega)
<§# CANALE5____________
8.30	Jutranja telovadba (vodi S. Carter)
8.40	Nanizanke: La grande vallata, 9.40 Aspettan-do il domani, 10.10 General Hospital, 10.40 Arcibaldo
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia
11.55	Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nanizanka: Sentieri
14.30	Film: Uno sconosciuto nella mia vita (dram., ZDA 1958, r. Helmut Kautner, i. June Alison, Mary Astor)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 L'albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.15	Mundialito '87: Inter-
Barcellona, Milan-Pa-ris St. Germain 0.30 Nanizanki: Sguadra speciale, 1.30 Missione impossibile
@ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Brian,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary T yler Moo-
re, 12.30 La piccola grande Neli
13.00 Otroška oddaja: Ciao ciao, risanke Lucy May, Candy Candy, Simpatiche canaglie, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20 Nad.: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie, Il gioco delle coppie
19.30	Nanizanke: Quincy,
20.30	Colombo, 22.00 Spenser
22.50 Film: Il colosso di fuo-co (dram., ZDA 1976, r. Earl Bellamy, i. Ernest Borgnine, Vera Miles) 0.40 Nanizanki: Ironside,
1.30	Switch
ITALIA1
8.30 Nan.: Fantasilandia 9.15 Film: I ragazzi di An Lac (kom. ZDA 1980, r. John L. Moxey, i. Shir-ley Jones, Ina Balin)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Agenzia Rockford, 12.30 T.J. Hooker, 13.30 Tre cuo-ri in affitto
14.00	Zabavni oddaji: Can-did Camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time Out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Il mago di Oz, Flo la piccola Robinson, Pol-lon, Ruy il piccolo Cid
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Mork & Mindy
20.00	Risanka: Pollyanna
20.30	TV film:	Skipper
(pust., It. 1986, r. Roberto Malenotti, i. Fabio Testi, Mariangela Giordano, 3. in zadnji del)
22.00	Film: I cacciatori del cobra d'oro (pust., It. 1982, r. A. H. Dawson, i. David VVarbeck, John Steiner)
23.50	Nanizanki: Toma, 0.50 Simon and Simon
reiurai) TELEPADOVA
13.00	Risanke
14.00	Nadaljevanki: Happy End, 15.00 Signore e padrone
16.00	Rubrika: La buona ta-vola
16.30	Risanke: Jane e Micci. Tekkaman, Godam, Daitarn III. Ghostbus-ters
19.00	Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Ellery Queen
20.30	Film: La časa da te alla luna d'agosto (kom., ZDA 1956, r. Daniel Mann, i. Marlon Bran-do, Machiko Kyo, Glenn Ford)
22.30	Film: Il boss (dram., It. 1973, r. Fernando Di Leo, i. Henry Silva, Richard Conte)
0.30 Film: Cambogia Ex-press (pust., ZDA 1979, r. Alex King, i. Cris-topher George)
I % TELEFRIULI
13.30	Nad.: Jane Eyre
14.30	Dražbi: Il tappeto ori-entale, Roberta Pelle
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.45 Nad.: Il figlio perduto
19.00	Dnevnik
20.00	Informativna oddaja: Zdravstvo danes
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Dokumentarec
22.30	Dnevnik
23.30	Variete: Il cappello sulle ventitre
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, 7.40 Pravljica, glasba; 8.10 V objemu gora; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Film v Sloveniji, Opoldanska rubrika, Mozaik; 13.20 Naši zbori;
13.40	Glasbene skice; 14.10 Gospodarska problematika; 14.40 Glasbene skice, 16.00 Od Milj do Devina; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: trio flavt iz Novega Sada; 18.00 Kulturni odmevi; 18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00.	12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 4.30 Jutranji spored;
8.05	Za knjižne molje; 8.30 Angleščina;
9.05	Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pojemo in godemo; 13.30 Glasba; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Zbori; 18.30 S knjižnega trga; 19.35 Lahko noč otroci; 19.50 Likovni odmevi; 20.00 Zborovska glasba;
20.35	Naši interpreti 21.05 Iz opere Italijanka v Alžiru; 22.30 Melodije; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Jazz za vse.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10
Vreme, promet; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika, 7.30 Jutranji servis;
8.00	Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Pesmi in plesi naših narodov; 14.40 Zanimivost; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o; 17.40 Zagrebški bienale '87;
18.00	Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.40 Summers ago; 7.00 Dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka ; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vstop prost; 11.00 Jezikovna pravila; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Ansambel Casadei; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popevka; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Umetnost; 15.45 Sintonizirani; 16.00 Srečanje s psihologinjo; 16.35 Made in Yu; 17.00 Bub-bling; 17.33 Summers ago; 17.45 High power; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj; 16.00 Besede in glasba, med oddajo reportaža s finala Pop delavnice '87; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom;
21.00	Ostali Trst; podnevi in ponoči povezuje oddaje glasba.
Na natečaju kar 117 tekmovalcev
S cvetjem okrašenih balkonov je v Gorici čedalje več
Na občini preučujejo, kako poenostaviti sedanji avtomobilski promet v mestu
Na jesen začetek gradnje slovenskega šolskega centra
Na goriškem županstvu preučujejo možnost uvedbe enosmernega prometa v več mestnih ulicah, gradnjo podzemne garaže in tudi možnost prepovedi dostopa vozil v nekatere ulice. Tudi v Gorici naj bi torej dobili ulice, po katerih se lahko kretajo samo pešci. To je na ponedeljkovi seji občinskega sveta župan Scarano povedal svetovalcu KPI Busoliniju, ki je od njega hotel vedeti, kako namerava občinska uprava uresničiti določbe deželnega zakona, ki obvezuje občine, da izdelajo načrt o notranjem prometu.
Župan je tudi povedal, da so že zaprosili nekatere večje tvrdke, ki se s tem posebej ukvarjajo, da bi dale svoje predloge. Na občini pa bomo upoštevali, tako je dejal župan, tudi načrt, ki ga je ACI izdelal pred petnajstimi leti. Prav je, da povemo, da je ta načrt Avtomobilskega kluba predvideval uvedbo dveh velikih enosmernih cest od glavne železniške postaje pa do Katarinijevega trga. Najbrž je prav, da
osvežimo spomin na ta predlog ACI. Pri križišču pred cerkvijo sv. Justa bi bil promet enosmeren v smeri jug—sever po ulicah Di Manzano, Duca d'Aosta, Sauro, De Gasperi, Roma, Travnik, Arcivescovado, Car-ducci, Koren, Pellico do Katarinijevega trga (Trg medaglie d'oro). Od tod naj bi avtomobilski promet v smeri sever jug šel po ulicah Orzoni, Škodnik, Brass, Leopardi, ali pa, po zavoju na levo na križišču pred Kulturnim domom, po Ulici Seminario in dalje po korzih Verdi in Italia do križišča pred cerkvijo sv. Justa. Načrtovalci ACI so bili takrat prepričani, da bi.Jak enosmerni promet v smeri sever—jug ter obratno zelo olajšal promet. Tudi prostora za parkiranje bi bilo več in bolje bi bil razdeljen. Seveda pa bo treba misliti tudi na podzemsko garažo na Travniku ali kje v bližini, je dejal župan. Dežela bo občinam dala sredstva za uresničitev takih in podobnih pobud.
Na tej seji sta svetovalca Paulin in VValtritsch poudarila tudi nesmisel uvedbe kartončkov na meji za jugoslovanske državljane, ki prihajajo k nam s potnimi listi. Župan je napovedal, da se bodo o tem pogovorili skupno s trgovinsko zbornico in sorodnimi tržaškimi ustanovami, da nastopijo pri vladi. Da so o stvari že zainteresirali sedanjega podtajnika Santuza.
Svetovalec VValtritsch je hotel tudi vedeti, kako so stvari s slovenskim šolskim centrom in italijanskim klasičnim licejem. Scarano je povedal, da so glede šolskega centra povabili na sodelovanja gradbena podjetja iz Evropske gospodarske skupnosti. 6. julija zapade rok. V septembru naj bi podjetju, ki bo dobilo gradbeni nalog, izročili vse načrte, tako da bi na jesen lahko stekla gradnja tega kompleksa, ki je pomembno za našo študirajočo mladino. Prav tako naj bi še pred koncem leta začeli popravljati šolsko stavbo liceja v Drevoredu 20. septembra, pa čeprav gre to bolj počasi.
V ponedeljek zvečer je bila v prostorih goriškega grada slovesna podelitev priznanj udeležencem letošnjega že osmega natečaja »okrašena terasa«, ki ga prireja center za ohranitev ljudskih običajev, s sedežem v Podturnu, pod pokroviteljstvom goriš-ke občinske uprave. V nabito polni dvorani so, po krajšem nastopu otroške folklorne skupine iz Podturna, nagradili vse udeležence z diplomo in lepo lončnico.
Še prej je vse prisotne prisrčno pozdravil goriški župan Antonio Scarano, ki je v svojem kratkem govoru poudaril dejstvo, da gre vsem udeležencem še posebno priznanje kot največjim ljubiteljem lastnega mesta, saj s pažnjo zunanjosti lastnih domov močno pripomorejo k prijetnejšemu videzu mesta Gorice. Ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali Giorgio Giorgi, Adrijana Mažgon, Giorgio Gusson, Onorino Simonetti in Luciana Viatori, je letos imela precej dela, da \i je ogledala okrašene terase vseh natečajnikov. Teh je bilo kar 117	109 je
bilo vpisanih v kategorijo okrašenih teras, 6 je bilo javnih lokalov (med nagrajevanjem je bilo tudi poudarje-
no gotovo preskromno število prijav v to kategorijo), ter 2 sta bila prijavljena v tekmovanje cvetočih kotičkov.
Lovoriko najboljših so letos osvojili: Giuseppina Mervič in Alma Ragusa (47 točk), Ada Carrara, Maria Bernar-dis, Gabrijela Kocjančič in Veronika Vogrič (46), Ema Klavčič, Silvia Juran, Marija Štrukelj in Elena Vogrič (44), Bernarda Gira, Magda Lutman, Ales-sandro Marini, Maurizia Marini, Vitto-rio Mosetti in Maria Teresa Zamar (43), Luisa Nocera, Nadia Pizzato in Marta Zorn (42). V kategoriji javnih lokalov je prvo mesto osvojila kavarna La conchiglia.
Cepljenje psov
Brezplačno cepljenje psov bo te dni na sledečih zbornih mestih:
GORICA: vsak dan do petka na Roj-cah (teniška igrišča) od 9. do 11. ure. TRŽIČ: v četrtek, petek in soboto od
8.30	do 10.30 v občinski klavnici. SOVODNJE: jutri od 11. do 12. ure
pri Kulturnem domu.
ŠTEVERJAN: v petek od 8.30 do
10.30	pri šoli v Števerjanu in od 11. do 13. ure na Jazbinah.
Platforma Micoperi dobiva svojo dokončno podobo
Mogočna pomorska platforma Micoperi se bo v prihodnjih dneh opremila še z zadnjo večjo zunanjo strukturo. Jutri bo namreč predvidoma priplula v tržiško pristanišče ladja z drugim mogočnim žerjavom, ki ga bodo po vsej verjetnosti že v petek namestili na krovu platforme. "Roka" tega žerjava je dolga kar 140 metrov. Ko bo dokončno nameščen na krovu Micoperi, bo kot njegov dvojček, skupaj z operativnima podstavkoma Machina-ry-deck in A-Frame dosegel višino točno 200 metrov. Za primerjavo naj povemo da bosta žerjava na tržiškem obzorju za dobrih 50 metrov presegala doslej najvišji objekt - dimnik termoelektrarne ENEL. Vsak od dveh žerjavov bo lahko dvignil do 7 tisoč ton teže, kar pomeni, da bi skupaj lahko dvignila letalonosilko Garibaldi.
Platforma Micoperi s tem seveda še ne bo izdelana, saj bodo morali še opremiti njeno notranjost in dokončati marsikateri njen del. Predvidevajo, da bodo lahko spoštovali pogodbeni rok in platformo izročili naročnikom v mesecu oktobru.
Optimistična predvidevanja upravičuje določena zvedritev v sindikalnih odnosih. Osebje žerjava Castoro VIII, ki izvaja montažo večjih struktur na platformo, namreč ne stavka več, pričakujejo pa tudi razčiščenje glede za-
hteve delavcev ladjedelnice po prilagoditvi plač povečani produktivnosti. Že napovedano srečanje z vodstvom bodo imeli jutri v Trstu, 7. julija pa bi moralo biti v Rimu srečanje z vsedržavnim vodstvom Fincantieri.
■ V trčenju v križišču med ulicama Filzi in Sauro v Gorici sta se včeraj okrog 13. ure lažje ranila 19-letni motociklist Giorgio Foschi in 23-letna kolesarka Antonietta Bertossi, oba iz Gorice. Prvi se bo zaradi odrgnin po nogah zdravil 8 dni, kolesarka pa ima rano na glavi in bo okrevala v 10 dneh.
Pokrajina: vse odpadke v San Giorgio a nihče ne ve, ali jih bodo tam sprejeli
O usodi upepeljevalnikov ima sedaj besedo Dežela
Pokrajinski svet je na svoji ponedeljkovi seji zavzel stališče o perečem problemu uničevanja odpadkov v naši pokrajini. Meseca januarja je deželna uprava posredovala Pokrajini osnutek deželnega načrta za preureditev danes razdrobljenega sistema uničevanja in zahtevala, naj se pokrajine izrečejo o njem, po predhodnem posvetovanju z občinskimi upravami. Do deželnega načrta, ki je za Goriško predlagal en sam upepeljevalnik, je bilo s strani
OBČINA SOVODNJE OB SOČI KD SKALA - GABRJE Danes ob 20. uri v občinski telovadnici
SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OB 36. OBLETNICI OBNOVITVE UPRAVNE AVTONOMIJE Sledil bo kulturni programin podelitev priznanj.
Doberdobski Kras v slikah
Še do konca tedna je v Doberdobu (od 15. do 18. ure) v tamkajšnji Občinski knjižnici odprta razstava fotografij domačinov Karla Ferletiča in Marina Černiča. Domača fotografska amaterja razstavljata serijo slik o našem Krasu. Razstavo je otvoril občinski odbornik dr. Karel Černič. Razstavo so priredili ob priložnosti občinskega praznika, v okviru katerega so otvorili novo šolsko poslopje, počastili 10-letnico pobratenja s Prvačino in 40-letnico delovanja godbe na pihala Kras.
občinskih upraviteljev slišati nemalo kritik in pomislekov.
Konkretna možnost, za katero so se ogrevali tudi goriški občinski upravitelji, da bi odpadke iz cele pokrajine usmerjali v (krepko povečani) upepeljevalnik pri Sovodnjah, je naletela na ostro nasprotovanje uprave te slovenske občine, pa tudi na pomisleke številnih drugih uprav, ki so predlagale bolj središčno lego. V zadnjem času pa se je pojavil nov predlog, ki ga je v pokrajinskem svetu iznesel odbornik za ekologijo Tomat in ki je tudi prevladal pri končnem mnenju Pokrajine.
Vse mestne odpadke iz Goriške naj bi usmerjali v San Giorgio di Nogaro, kjer so pred kratkim odprli novo večjo napravo za predelavo odpadkov in pridobivanje t. i. "composta" (organsko gnojilo) in drugih uporabljivih snovi, ki jih označujejo s siglo RDF. Če bi tej napravi pridružili še upepeljevalnik za uničevanje tistega dela odpadkov, ki ga ni mogoče predelati in ponovno uporabiti, j» dejal Tomat, bi v San Gi-orgiu lahko uničevali ne samo odpadke Spodnje Furlanije, pač pa tudi iz cele Goriške.
Ostale točke stališča Pokrajine so sledeče. Soglaša se s teoretično zasnovo deželnega načrta, ki odpadke obravnava kot dobrino: treba je omejiti količino odpadkov z nabiranjem danes odvrženih uporabnih snovi (ob steklu in papirju pridejo v poštev kovine in plastične mase), ostale odpadke pa je treba predelati. Upepeli naj se le to, česar ni mogoče ponovno uporabiti. Taka rešitev je ekološko najmanj škodljiva, istočasno pa govorijo v njen prid ekonomski razlogi: predelava odpadkov pomeni pridobivanje danes zavrženega bogastva, možna pa je tudi uporaba toplotne energije.
Pokrajina nadalje meni, naj bo v go-riško območje vključena tudi občina
Po enotedenskem premisleku ocene o volitvah
Gradež in nasprotuje nameri, da bi v upepeljevalniku pri Moraru osredotočili uničevanje škodljivih snovi. Glede prehodnega obdobja do uresničitve navedenih predlogov naj bi ohranili upepeljevalnike pri Sovodnjah, Ron-kah in Moraru, ki pa jih je še treba prilagoditi državnim in deželnim predpisom o varnosti in varstvu okolja. S tem v zvezi je svetovalec Cej predlagal, naj bi jasno poudarili nasprotovanje vsakemu povečanju kapacitete goriškega upepeljevalnika, ki okužuje Sovodnje.
Predlog je naletel na negodovanje demokristjanov in misovca. Odbornik Tomat je tako dal na glasovanje dvoumno besedilo ('nel periodo transito-rio va mantenuta la funzionalita e la potenzialita degli impianti di incene-rimento..."), s katerim je prišel formalno naproti Gejevemu predlogu, v bistvu pa ni izrazil jasnega stališča. Že po glasovanju je tako načelnik KD Berga-min izjavil, da po njegovem stavek dobesedno pomeni, da je treba zagotoviti sedanjo kapaciteto upepeljevalnikov, ne izključuje pa možnosti, da bi jo povečali.
Prerekanje okrog prehodnega obdobja (vprašanje je tudi, koliko dolgo bo to obdobje) pa daje misliti, da mnogi niso prepričani v uresničljivost predlagane rešitve in se torej postavlja vprašanje, kaj bo naredila Dežela, če propade rešitev San Giorgio. Več svetovalcev je izrazilo pomisleke, predvsem ker nihče ne ve, ali so sploh v San Giorgiu pripravljeni sprejeti go-riške odpadke. Komunisti, ki so edini glasovali proti sklepu, so svoje zadržanje upravičili prav s pomanjkanjem vsakega predhodnega dogovora z Videmsko pokrajino o predlogu. Ta je po njihovem mnenju zaradi objektivnih (v poletnih mesecih bi s prisotnostjo turistov v Gradežu in Lignanu naprava v San Giorgiu ne bila kos tolikšni količini, odpadkov) in subjektivnih razlogov (nasprotovanje videmskih upraviteljev in prebivalstva San Gior-gia) neuresničljiv.
Pokrajinski tajnik SSK Marjan Terpin o rezultatih in raznih stališčih v stranki
Pokrajinskim tajnikom političnih strank smo, teden dni po volitvah, ko so imeli dovolj časa, da so se s kolegi pogovorili o volilnih rezultatih, vprašali kakšna je njih ocena o zadržanju volivcev.
Pričnimo kar s pokrajinskim tajnikom Slovenske skupnosti Marjanom Terpinom.
Kakšna je vaša splošna ocena rezultata volitev v državi in deželi?
Končna ocena je nekje zadovoljiva, saj so stranke demokratičnega loka zmagale, tako, da je tudi v Italiji moč nadaljevati politiko zadnjih let. V deželi smo imeli padec glasov KD, kar čudi, saj ni v skladu s tem, kar se je zgodilo v državnem okviru. To nakazuje možnost novih razmer v deželni večini. Ugotavljamo napredek PSI, pa čeprav nismo bili vedno navdušeni z njihovimi stališči. Kar se tiče nas Slovencev, ugotavljamo, da se je odnos do nas med izvoljenimi v parlament poslabšal. Izvoljeni so bili nekateri ljudje, ki nam bodo nasprotovali. V tem je edino pozitivno, da ni bil več izvoljen republikanec Di Re, ki nam je bil zelo nasproten.
Kaj pa rezultati na Goriškem?
Nimam reči drugega kot to, da ponovim to kar je pokrajinsko tajništvo
SSk v svoji izjavi povedalo pred volitvami. Takrat smo rekli, da sprejemamo sklep deželnega vodstva stranke, da pa smo kritični do tega zavezništva s Sardinci in južnjaki, ki je bilo za nas nenaravno.
Rezultati so nam dali povsem prav, zato ni treba, da se tu nekateri škan-dalizirajo in delajo iz tega tragedijo. Rezultati za deželne volitve v letu 1983 so dali Slovenski skupnosti 2.981 glasov, Sardinci so jih dobili le 1.506. Ta rezultat potrjuje stališče pokrajinskega tajništva, razen nekaterih posameznikov, ki so se potem angažirali v volilni kampanji tudi kot kandidati. Da pa rezultat na Goriškem ni osamljen nam dokazujejo tudi rezultati v Trstu, kjer je SSk za deželne volitve leta 1983 dobila 6.715 glasov, sedaj pa je bilo glasov le 3.728. Rezultat na Goriškem je torej v odstotkih enak tistemu na Tržaškem.
Čeprav je vse to ustvarilo v naši stranki neka trenja, ko so nekateri obtoževali goriško vodstvo SSk, da se ne drži navodil višjega organa, mislimo, da je to opravičljivo, ko gre za življenjsko važnost naše stranke. Koalicija s Sardinci in drugimi pa pomeni
škodovati razvoju Slovenske skupnosti na Goriškem, ko vemo, da je SSk vzpostavila plodne odnose v petstran-karski koaliciji.
Kaj pa ste pred volitvami predlagali člani pokrajinskega vodstva SSk?
Bili smo za samostojen nastop z lipovo vejico. V podrejenem smislu pa za nobeno nastopanje, v znak nekakega protesta. Nismo hoteli s tem podpirati nobene stranke.
In vendar je na Goriškem veliko vaših glasov šlo Krščanski demokraciji in tudi preferenc njenim kandidatom.
Vedno trdim, da je 70 do 80 odstotkov volivcev SSk iz katoliškega miselnega kroga, torej blizu KD. V politiki pa je dejstva treba upoštevati. Pokrajinsko tajništvo SSk ne more mimo tega. To pa še ne pomeni, da smo to mi komu svetovali. Ocenjujemo kot neprimerno pisanje Katoliškega glasa, ki je en teden podpiral Sardince, drug teden pa zelo jasno Krščansko demokracijo.
Odkod torej ne samo tako številni glasovi Slovencev Krščanski demokraciji marveč tudi veliko števi-
lo preferenčnih glasov poslancu Rebulli?
Na Goriškem je KD prisotna tudi v naših vaseh. To vidimo tudi na pokrajinskih in deželnih volitvah. Naši kmetje, za razliko od tistih na Tržaškem, so večinoma včlanjeni v Coldi-retti. Tako si KD sama organizira svoje volivce. Imeli so tudi zborovanja v slovenskih vaseh, pošiljali so slovenska pisma.
Rezultati so vzbudili polemiko tudi v vrstah SSk. Kako boste delali naprej?
Jasno nas vsake politične volitve nekje razdvajajo zaradi krivičnega zakona, ki nas deli v več okrožij. Mislimo pa, da so deželne in pokrajinske volitve za nas bistveno važnejše in da se bo ta notranja polemika po prvih sestankih na deželni ravni polegla, posebej ker gre morda za nekatere osebne užaljenosti. Treba je, da začnemo takoj z delom za pokrajinske volitve v Gorici in za deželne, ki bodo prihodnje leto, tudi zaradi tega ker zaradi večjega števila list bo treba napeti vse sile, da bomo spet prisotni v izvoljenih telesih.
šolske vesti
Ravnateljstvo Državne srednje šole Ivan Trinko v Gorici sporoča, da zapade 7. julija rok za vpis v Eksperimentalni tečaj srednje šole za delavce s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1987/88. Ravnateljstvo obenem opozarja vse učence oziroma dijake, ki so se vpisali v katerokoli šolo, da potrdijo svoj vpis do 7. julija letos.
_____________kino________________
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »Nightmare, i guer-rieri del sogno«.
CORSO Zaprto.
VITTORIA 17.30—22.00 »Banane al cioc-colato«. Ilona Staller. Prepovedan mladini pod 18. letom.
/•jr* v * s/
Irzic
COMUNALE Zaprto.
EKCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30-- 20.30 »Banana Joe«. DESKLE 19.30 »Izza rešetk«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Rita Bassi, Ul. Don Bosco 175, tel. 32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S.	Nicolo, Ul. I. Maggio 94, tel. 790338.
POGREBI
Danes v Gorici ob 9.30 Maria Tosin iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev srca Jezusovega in na glavno pokopališče, ob
13.40	Aurelia Tunin iz splošne bolnišnice v Koprivno.
Ko potopis postane literatura
Z motornim kolesom na pot do ljudi in do samega sebe
Pred kratkim je pri ljubljanski Mladinski knjigi izšla stvaritev mladega profesionalnega svetovnega popotnika Zvoneta Šeruge z naslovom »Potovna-je. k ljudem«, v kateri opisuje svojo pot z motorjem po obeh Amerikah. Torej potopis. Spet eden od tolikih? So potopisi sploh še zanimivi, aktualni? Jih je še vredno pisati ali brati? Menimo, da lahko vsekakor odgovorimo pritrdilno, če pa je stvaritev prava literatura. In smo spet pri sporni točki. Kaj je literatura in kaj je le suhoparno nizanje dejstev in podatkov brez vsakršne literarne vrednosti? Posebno pri taki zvrsti pisanja, kot je potopis, ki ga skoraj podzavestno vključujemo v stranske predale literature na obronkih tistega, kar radi (nekritično) imenujemo kultura.
Šerugova knjiga je polnopravna literarna stvaritev, saj je opis njegove poti le pretveza za poglobljeno analizo svoje notranjosti, svojih razpolo-
ženj, svojih stremljenj. Avtor je temperamentna in obenem lirična duša, zato pa potrebuje ekstremne situacije, v katerih lahko izrazi svoj življenjski nazor in silnice. Mnogim pisateljem je potrebno mnogo manj, odvisno pravzaprav le od značaja. Nekateri morajo »razbiti svet« (seveda v pozitivnem, konstruktivnem smislu), in tu je primer Šeruge, drugim pa je dovolj, da sedijo za svojo pisalno mizo in gledajo skozi okno.
Naš motorist mora torej razbititsvet. To svoje poslanstvo opravlja dobro, z neverjetno ljubeznijo do sočloveka, ki ga srečuje po poti in je vedno različen, pravzaprav nikdar, za naše pojme, »normalen«. Opisuje ga v svoji vsakdanjosti, ki je skoraj vedno tragična, tako na neskončnih plantažah niča v Mehiki kot v rudnikih (skoraj niča) v bolivijskem Potosiju, zna pa tudi opisovati sebe, kar nikakor ni lahko. Opisovati svoje bojazni, svoj strah, da ne boš nečesa zmogel, svoj pogum, ki počasi polzi v hlače, svojo jezo in ogor-'čenost.
Prav slednjo je med opisovanjem svoje poti po Peruju mojstrsko usmeril proti španskim konkvistadorjem, ki so v šestnajstem stoletju zbrisali Incase in njihovo kulturo z obličja zemlje, nemočno ogorčenje proti Franciscu Pizarru in njegovim zverinam, ki so s pomočjo nepoštenja in ukane uničili plemeniti in ponosni narod krajanov. Ta jeza se sicer (komaj prikrita) razširja na evropskega človeka na splošno, ki ima to grdo napako, da uniči ali vsaj skuša uničiti vse tisto, kar mu le pride pod roke. Šeruga pa je s težavo zatrta eksplozivnost, impulzivnost in se torej jasno in nedvoumno opredeli za zatiranega, čeprav se seveda prav dobro zaveda, da bo v končni kon-
sekvcenci ta jeza ostala brez praktičnih posledic.
Imenujmo torej Šegulovo pot potopisni roman, potopisno povest, ali pa le potopis. Zadnje čase se je razbohotila potopisna literatura, morda zato, ker je pridobila na svežini in kvaliteti. Če je namreč neka stvar dolgočasna, kaj ni najprej dolgočasna za tistega, ki jo piše? V svetovni literaturi pa imamo Paula Therouxa, ki enostavno potuje po celem svetu, to pa enostavno opisuje, enostavno pa so te njegove stvaritve izredne, sveže, poglobljene, razmišljujoče in novotarske. Torej se še vedno da v še tako stari literarni zvrsti ustvariti nekaj novega. In seveda ne smemo pozabiti na Evalda Flisarja, ki je napisal vrsto potopisov, vendar je dokončno zaslovel in žel zasluženo priznanje s krasnim romanom »Čarovnikov vajenec«, ker pač ni bil predstavljen kot potopis, temveč kot roman. In med nove potopisne pisatelje lahko sedaj prištevamo še Zvoneta Šerugo, o katerem 'bomo slišali še mnogo pohvalnega.
Šerugovo knjigo »Potovanje k ljudem« bi lahko simbolično najboljše opredelili s prvim in zadnjim stavkom slednje. Začetek se glasi »Cesta je postajala vse slabša«, zaključek pa »Res -in kje je konec te moje poti...?«. Izhodišče in sklep govorita torej o isti stvari, o poti, ki je prisotna kot stalnica našega življenja, o poti, ki pelje spet le do izhodišča in se torej stalno vrtimo v krogu. Večno, brez možnosti bega iz take neizbežne logike, kot kak absurdni rondo. To grenko spoznanje, da je pač naša dejavnost le fiktiven beg| pred usodo simbolizira in razjasnjuje tudi naslov knjige same. Rešitev je le, da se povrnemo k ljudem...
DUŠAN JELINČIČ
Ekspresionizem in nova stvarnost
V petek, 26. junija, bodo v galeriji Spazzapan v Gradišču ob Soči odprli razstavo Ekspresionizem in nova stvarnost v Sloveniji 1920-30, ki so jo priredili v sodelovanju z ljubljansko Moderno galerijo in goriškim Pokrajinskim muzejem. Razstava je bila prvič predstavljena lani v Ljubljani, nato pa je bila v Beogradu in v Gradcu. V Gradišču ob Soči bo odprta do
15. septembra.
Po včerajšnji tiskovni konferenci
Drevi slavnostna otvoritev v Plečnikovih Križankah
LJUBLJANA Začenja se poletna kulturna sezona in slovenska prestolnica ni niti najmanj skopa s kulturnimi ponudbami, ki imajo seveda tudi turistični prizvok. Komaj so v Križankah utihnili zvoki uspelega jazz festivala (v organizaciji Cankarjevega doma), že je Ljubljano zajelo svatovsko vzdušje letošnje Ohceti, ki bo dosegla svoj višek ob koncu tega tedna, nocoj pa je še na vrsti slovesna otvoritev 35. Mednarodnega poletnega festivala, ki domuje v Plečnikovih Križankah.
Spored jubilejnega Festivala je vodstvo predstavilo včeraj na tiskovni konferenci in res bo letos v Križankah kar pestro in zanimivo kljub finančnim težavam, s katerimi se ubada vodstvo Poletnega festivala in ki trpinčijo vse slovenske kulturne ustanove. Kljub omenjenim tegobam je vodstvo uspelo skleniti pogodbe in si celo pridobiti sponsorizacije iz gospodarskih krogov, ki bodo omogočili normalen potek sporeda, ki nima kaj zavidati tistim iz preteklih let.
Izjemen je^ že sam začetek. Za slavnostno otvoritev je poleg pozdrava Cirila Zlobca predviden nastop Slovenskega okteta, kvarteta trobil Arte musicale in igralca Poldeta Bibiča, prva predstava v sezoni, torej nocojšnja,pa je posvečena baletu z nastopom izjemne skupine Les Grands Ballets Canadiens. O nivoju ene izmed vodilnih kandskih baletnih skupin pričajo imena koreografov, ki se pojavljajo v repertoarju. Nocoj bo skupina predstavila koreografije Balanchina in Kudelke, jutri pa spet Balanchina, Taylorja, Rabina in spet Kudelko. Kanadski balet bo nastopal v Ljubljani med turnejo po Angliji in odhodom v Turčijo. Med drugimi gostujočimi velja omeniti vsaj broadwayski musical Jesus Christ Superstar, ki bo na vrsti že v prvih dneh julija, sovjetski folklorni ansambel Beriozka, moskovsko gledališče in Orkester moskovske Filharmonije, pa še Cabaret Chez Nous iz Zahodnega Berlina. Tako nanizanje je seveda nekoliko krivično do drugih odličnih, domačih in tujih skupin, ki bodo nastopale od nocoj do konca avgusta. Med projekte, ki so jih onesposobile slovenske finančne tegobe spada ambiciozna gledališka predstava Ta veseli dan ali Matiček se ženi, ki naj bi postala nekakšen prapor" Ljubljanskega festivala, kot je, recimo, Dundo Maroje za Dubrovnik. Finančnim mrežam pa je uspelo uiti manjši kabaretski predstavi, ki jo spored navaja kot monodramo in ki nosi naslov Dragi pokojnik, dragi možje: nastopala bo Polona Vetrih, režiser je Boris Kobal, premiera naj bi bila 16. julija.
Današnjo napoved bomo v kratkem in pravočasno dopolniti z objavo celotnega sporeda tudi v upanju, da bo raznolika in kakovostna ponudba zamikala tukajšnje občinstvo. Presentljiv se nam zdi namreč podatek, da Križanke obiskuje kar precej zamejcev, sicer samo s Koroškega.	(nak)


A. Debeljak: Slovar tišine
Pri zbirki Aleph je izšla nova pesniška zbirka Aleša Debeljaka. Pesmi, zbrane v skupnem naslovu Slovar tišine, se podajajo na piano brez uvoda, tiho in umirjeno. V urejeni skladnji prehajajo verzi drug v drugega in zarisujejo v svojem toku prostor dialoga. Vse tja do konca, ko se v kratkem Eseju o melanholiji obrnejo k sebi, v samorefleksijo in se bralcu prikaže skorajda sam avtor v mučni prezenci: »Ne morem drugače/ Čudim se ljudem, ki berejo dokumente tega razčiščevanja/ Drugih besed nimam, še te so nepotrebne«.
Kako naj k pesniški zbirki pristopi literarna kritika? Upira se nam formalizacija, iskanje nekih metričnih zakonitosti ter operiranje s kategorijami različnih zgodovinskih stilov in -iz-mov, v katere naj bi po vsej sili tlačili poezijo. Še posebej je takšno početje zoprno ob verzih, ki se porajajo in izrekajo v razpršenem stanju sodobnosti. Ni dolgo tega, ko je že pokojni Roland Barthes v svojih vznemirljivih člankih govoril o literarni kritiki, katere namen ni v literaturi odkrivati resnico in smisle, marveč naj se sama skuša s svojim jezikom čim bolj približati jeziku literature. Na ta način naj ne bi smisla odkrivala, ampak ga šele s svojim lastnim aktom branja proiz-
vajala. Navsezadnje nas danes v šolah ne učijo, kako se piše, ampak kako naj beremo. Debeljakove pesmi so namenjene bralcu. Toda v prostoru dialoga, ki ga odpirajo, razpredajo in obenem zastirajo, se razlega tišina. Nemo stanje stvari. Tam, kjer naj bi se utapljali v govorici in z besedami zapolnjevali prostor, obtičimo v nostalgičnem molčanju. Zdi se, da pravzaprav ni treba ničesar reči. Vendar dialog, ki se v strnjeni gostoti nadaljuje, jasno ponazarja, da ne gre za molčanje. Molk je bil morda na začetku, pred prvo Besedo. Potem, ko so se besede izrekle, pa ostaja tišina. Debeljak skuša nemogoče, kar je morda danes edino še mogoče ujeti z verzi tišino, ki naj bi že bila tam nekje, med besedami. Sogovorec je utihnil: »Ta pesem je zate, brezimni./ Ki razdražljiv in bolan od monotonega čakanja na kdovekaj še vedno tavaš skoz letne čase./ 'In ne pišeš dnevnika. Še nihče ga ni, ki je kakor ti. Prepuščen si sebi./ In nostalgiji po prihodnosti«.
Če smo za prejšnjo Debeljakovo zbirko Imena smrti (1985) dejali, da se ozira nazaj, v zgodovino in tradicijo, bi za Slovar tišine lahko dejali, da je takšna naravnanost zabrisana. Seveda se pesmi odevajo s pogledi in referencami, pogovarjajo se z umetnostjo, z
izražanjem, ki se je ohranilo v besedah in podobah. Toda čas se je ustavil in vse skupaj je prisotno tu, na enem samem mestu. Bolj kot z neposredno tišino, se v pesmih srečujemo z nekim neprestanim pričakovanjem nanjo. In ko Debeljakovim pesmim tu in tam, vsaj za trenutek, uspe ujeti tišino, se to zgodi na ravni stila, ne pa z njenim neposrednim izrekanjem. Toda stil, tu gre . kljub sorodnosti iskati ključno razliko od modernizma, je obenem na svoji povedni ravni že tudi vsebina. V skoraj monotonem razpletanju se' verzi skoz in skoz nikamor ne premaknejo. Vsebina tišine je v nemogočem srečanju z besedo punktualna, trenutna, a je prav zaradi tega lahko tudi večna, vselej tu prisotna. Zaradi gostega tkiva besed, ki niso naključno nametane, ampak se vežejo v pomenske stavke, se za njimi razpleta tišina, ne pa molk. Do tišine vodi, če že ne težja, pa vsaj. daljša pot.
Avtor pokuka na piano, kot smo omenili, v zadnjih vrsticah. Žal nam je, ker se razblini iluzija, obenem pa je dokaz, da smo se gibali skoz poezijo. Za avtorja je to morda nekaj več, za bralca pa vendarle poezija, v svoji avtonomnosti. To vsekakor še vedno velja. Četudi na način tišine.
IGOR ŠKAMPERLE
Boli: Zenske pred rečno pokrajino
»Ženske pred rečno pokrajino«, roman nemškega nobelovca Heinricha Bolla, umrlega pred dvema letoma, je ugledal luč sveta tedaj, ko njegovega avtorja ni bilo več med živimi. Poseben roman, zanimiv in nemara nekoliko tuj, podnaslovljen kot »roman v dialogih in monologih«, pravzaprav težko berljiv, skorajda zavit v nerazložljive skrivnosti preminulega avtorja. Pisatelj, ki ga je eden uglednih nemških kritikov opisal takole: »Tega ni bilo več po Thomasu Mannu: nemškega pisatelja, ki ga ves svet upošteva-in časti kot moralno instanco«, si je namreč izbral na videz dramsko obliko za svoj nenavadni roman, dialoge in monologe, vrh vsega pa mu očitno ni bilo do tega, da bi izjave in prizore strnil v smislu bistvenih sintez, saj si besede in izpovedi sledijo po principu nevezane elokventnosti, nastajajoče misli, ki preseneča s preobilico podatkov, zapažanj, trenutnih utrinkov in reminiscenc. Ali je takšen princip pisatelj izbral zavestno - po vsej verjetnosti prav gotovo - ali pa se je odločil za kar preveč skrajno pot, na robu bistvenega in nebistvenega, to seveda ostaja skrivnost. Kar je res, je težko probojna struktura besedila, ki se je mora bralec lotiti z dokajšnjo mero zbranosti in tudi priročniške radovednosti, s
katero se vrača na pričetek knjige, ki podrobneje opisuje posamezne akterje.
Zgodba se dogaja v današnjem Bonnu, posebno zanimiv pa je motto, ki se izogne kar dolgočasnemu zatrjevanju neštetih knjig predvsem pa filmov, da so pač vse osebe »izmišljene«, čeprav gre menda za »resnične« dogodke. Boli uvaja roman z besedami: »Vše v tem romanu je fiktivno, samo kraj ne, kamor je postavljena fikcija. Kraj je nedolžen in se ne more čutiti prizadetega.« Iz citiranega uvoda je že razvidno, kaj si pisatelj misli o svetu vplivnih politikov in premožnežev, ki tako ali drugače krojijo gospodarsko pa verjetno tudi politično podobo sodobne Nemčije in nemara tudi drugih državnih prostorov. Znajdemo se namreč sredi zasebnih prizorišč omenjenih mogotcev, v spalnicah, hišah, sredi privatnih pogovorov, ki pa seveda niso nikoli in nikdar resnično privatni. Svet te družbene smetane ja namreč dobro namazan stroj, ki je v vsakem trenutku drastično posloven, drastično zainteresiran in preračunljiv. Zasebnosti med temi ljudmi, ki jih sicer krasijo najvišje javne in tudi državne časti, v bistvu ni, vse je strategija naslednjega političnega koraka, naslednje odločitve, stališča, prekanjenega obotavljanja ali ostrega udarca, ki ga je treba izbrati v pravem trenutku.
To je hladna mašinerija stalno snujoče in stalno preverjajoče skupine ljudi, ki je do kraja obeležena z življenjem, ki ga živi. Možje so v neprekinjenem boju za položaj in v tej igri ne moreš ostati na mestu, ali napreduješ ali pa propadaš, kot pravi nemara najmočnejši med to izbrano raso, že 70-letni Paul Chundt, strah in trepet konkurentov, stalna nevarnost vseh žensk, ki se sukajo v tem nevarnem svetu: »Širiti meje možnega, širiti jih kar naprej.« V navidezni senci moške borbe in prefinjenega taktiziranja se gibljejo ženske, njihove, žene, ljubice in prijateljice, pri-ležnice in somišljenice, kjer tudi ni razvidne meje med poslovnim in zasebnim interesom -oboje je postala ena sama dinamika, ki poganja (nemško) poslovnost naprej. Ne nazadnje so tukaj najbolj izpostavljeni eksponenti jav-. nega življenja, ki so navadno zvonko govoreči in na zunaj privlačni in vitalni profili, v resnici lansirani nekje iz ozadja, s strani tiste garniture v polsenci, ki se nikoli ne dvigne na prestole, zato v bistvu vlada večno, zagotovo, nepreklicno. Neposrednega, »srečnega« življenja med temi izbranci prav gotovo ni, gre pač za čim večje obvladovanje prostora in položaja ter ljudi, princip takšnega družbenega nivoja ne pozna drugih in drugačnih zadoščenj, vse skupaj spominja na hladno,
skoraj robotizirano perfekcijo, fasado, ki je tolikanj specializirana v svojih nalogah, da očitno drugačna biti ne more. Ena med osebami citira misel, da pač nekdo mora broditi po krvi zategadelj, da tega ni treba vsem tistim, ki živijo preprosto in nič hudega sluteče življenje. Verjetno se zaradi takšnih pravil igre čustva docela umaknejo in morajo umakniti intelektu, goli in brezčutni misli, ki se vrsti v lastnem krogu in požira vse okrog sebe, dokler je pač mogoče in dokler je igra zmagovita. - Kot rečeno, je dialoški roman o »Ženskah pred rečno pokrajino« dovolj težavno branje, verjetno zasnovano po principu pojavnosti določenih življenjskih izsekov,- to pomeni, da pisatelj ne pojasnjuje, ne osvetljuje svoje materije na način, ki olajšuje bralcu vstop v notranji svet določenega prizorišča, ampak po-streza v prvi vrsti in predvsem z oblikami, besedami, ki jih določeno življenje poraja, kot se pač temu življenju zdi. In življenje (nemške) družbene elite je v tem smislu izrazito srhljivo, depersonalizirano in perfektui-rano v funkcionalnosti posebne vrste; srhljivo je namreč zaradi dejstva, da med njenimi predstavniki z logiko pristnejšega, da ne rečemo človeškega pogleda, ne razumemo pravzaprav ničesar.
JANEZ PO VŠE
Tenis: turnir v Wimbledonu v znamenju dežja
Becker in Živojinovic v drugem kolu
LONDON Najbolj prestižni teniški turnir na svetu doživlja že svojo stoprvo izvedbo. Toda letošnji Wim-bledon se je rodil pod nesrečno zvezdo. Čeprav so tekme prvega kola že prenesli za dan in pol, so včeraj spet čakali štiri ure, da so lahko tenisači ob redkih obdobjih, ko se je nebo nekoliko' razjasnilo, stopili na igrišče.
Nosilec štev. 1 in dvakratni zaporedni zmagovalec tega turnirja Zahodni Nemec_ Boris Becker se je najprej ogrel s Čehoslovakom Novačekom, nato ju je ustavil dež, ko pa sta ponovno stopila na igrišče, je Becker gladko premagal nasprotnika s 6:4, 6:2, 6:4. V drugo kolo se je uvrstil tudi Jugoslovan Živojinovic, ki je s'3:6, 6:3, 6:4, 6:0 odpravil Američana Flura.
Nekaj drugih izidov 1. kola: Nystr6m -Sundstrom 6:2, 6:7, 6:4, 6:3, Edberg -Eriksson 6:0, 6:0, 6:0; Shiraš - Kures 6:3, 6:4, 6:4; Castle - Olkovski 7:6, 6:2, 4:6, 7:5; Forget - Muster 6:4, 6:4, 6:4; Shaw -Witsken 6:3, 6:4, 6:3; Masur - Mota 6:2, 6:4, 6:4; Cash - Freeman 6:3, 6:3, 6:2.
Podaljšali prestopni rok
RIM Zvezni komisar italijanske nogometne zveze (in obenem predsednik italijanskega olimpijskega odbora) Franco Carraro je včeraj sporočil, da se prestopni rok za nogometaše zaključi 15. julija. Prvotno bi se moral
Sam dež je tu, je obupano napisal neki gledalec na turnirju v Wimble-donu, ter pustil dežnik na osamljenih tribunah
zaključiti 10. julija. Ta rok velja za vsa društva in ne samo za tista, ki morajo še odigrati dodatne tekme za prestop ali obstanek.
Pri Ferrariju potrdili oba pilota
MODENA - Zaradi vse vztrajnejših govoric, ki motijo italijansko prestižno avtomobilsko hišo Ferrari, je vodstvo slednje izdalo komunike, v katerem je rečeno, da bosta Michele Alboreto in Gerhard Berger še naslednje leto branila barve Ferrarija.
Kolesarstvo: Lemond že trenira
SACRAMENTO Bivši svetovni prvak in zmagovalec zadnje krožne dirke po Franciji Greg Lemond je spet začel trenirati. Kot znano, so pred dvema mesecema Lemonda po nesreči med lovom obstrelili lovski tovariši. Kljub temu, da je spet na kolesu, pa se Lemond ne bo udeležil letošnjega To-ura, ki se bo pričel v kratkem.
Kolesarstvo: dirka po Švici Thurau prevzel vodstvo
BIOGGIO — V osmi etapi kolesarske dirke po Švici (Cademario - Bipg-gio, 253 km) se je uveljavil Knickmann (ZDA). Vodstvo na skupni lestvici je prevzel Zahodni Nemec Thurau, Italijan Giovannetti pa je tretji po 14 sekundah.
Atletika: Pietro Mennea ne misli več tekmovati
RIM Italijanski sprinter Pietro Mennea ne misli več tekmovati in je odločno demantiral vest nekaterih italijanskih dnevnikov. »Da bi se kot tekmovalec vrnil na atletske steze, to so gole izmišljotine nekaterih časnikarjev,« je rekel Mennea. »Res je, še vedno treniram, toda samo za rekreacijo, kot to delajo vsi bivši športniki,« je še dodal Mennea.
Seul se pripravlja na OI
Medtem ko iz raznih mest (zadnje je Indianapolis) prihajajo ponudbe, da bi si prevzeli organizacijo olimpijskih iger, če bi jih Južni Korejci zaradi težav, v katerih so se znašli, ne mogli prirediti, pa v Seulu verjetno teh bojazni ni. Včeraj zjutraj so namreč uradno dvignili olimpijsko zastavo, kot to določa pravilnik mednarodnega olimpijskega odbora. Zastava bo visela vse do prihodnjega leta, ko bodo olimpijske igre. S tem v zvezi velja omeniti tudi včerajšnjo izjavo predsednika italijanskega olimpijskega odbora Carrara, ki je poudaril, da možnost premestitve iger iz Seula kam drugam sploh ne pride v poštev. Ni mogoče misliti, da bi v enem letu kje drugje spravili na noge tako zahteven organizacijski stroj, kot ga terjajo poletne olimpijske igre.
Slednje bodo ali v Seulu ali nikjer drugje, je še pristavil Carraro
Nogomet: dodatne tekme v B ligi
Določili sedeže in datume
Sinoči v Časnikarskem krožku v Trstu
Predstavili »19. jesensko regato«
RIM Včeraj so določili sedeže in urnike dodatnih tekem šestih enajsteric italijanske B lige, od katerih se tri (Cesena, Lecce in Cremonese) potegujejo za eno prosto mesto v A ligi, tri (Lazio, Campobasso in Taranto) pa se borijo pred izpadom v C ligo, kamor bo morala prav tako ena od omenjenih postav.
Za sedež srečanj za prestop v A ligo sta bili izbrani Pescara in Modena (emilijsko mesto le za tekmo med Ce-seno in Cremonesejem), v Neaplju pa bodo igrali tekme za obstanek. V soboto ob 17.30 bosta na sporedu Lecce -Cesena in Lazio - Taranto, v sredo, 1. julija, bosta na vrsti srečanji Taranto -Campobasso ter Cremonese proti poražencu med Leccejem in Ceseno. V primeru, da se slednja tekma konča neodločeno, se bo Cremonese srečala z Leccejem. V tretjem kolu (nedelja, 5. julija), bo na vrsti Campobasso - Lazio, Cremonese pa se bo pomeril z zmagovalcem tekme Lecce - Cesena ali pa, če bosta slednji remizirali, s Ceseno.
Dan Peterson dokončno zapušča trenersko klop
MILAN — Dan Peterson, trener milanskega Tracerja, se je odločil, da dokončno opusti trenersko kariero, da bi se izključno posvetil urejevanju športnih vesti in komentarjev pri neki zasebni televizijski postaji. Simpatični košarkarski trener je na tiskovni konferenci pristavil, da bi lahko menjal mnenje le, če bi dobil na primer ponudbo od newyoških Knicksov za milijon dolarjev.
Tudi Jure Zdovc v reprezentanci
NOVI SAD — Sklepne priprave jugoslovanske državne košarkarske reprezentance se bodo od ponedeljka do
6.	julija odvijale v Novem Sadu. Med sklicanimi košarkarji, ki bodo vadili s trenerjema Dušanom Ivkovičem in Janezom Drvaričem, je tudi član ljubljanske Olimpije Jure Zdovc. Ostali pa so: D. in A. Petrovič, Radovič, Cvjeti-čanin, Radulovič, Mutapčič, Čutura, Grbovič, Paspalj, Vrankovič, Arapovič, Divac in Miličevič.
TRST — Sinoči so v Časnikarskem krožku v Trstu predstavili tradicionalno vsakoletno regato »Coppa d'Autun-no«, ki že daljše obdobje velja za enega najvažnejših športnih dogodkov v Trstu sploh, sinoči pa jo je predsednik pokrajinskega odbora italijanske jadralne federacije FIV imenoval za »največjo regato na svetu«.
Kot je v svojem govoru, v katerem je podrobno opisal to jesensko regato, poudaril predsednik Societa Velica Barcola Grignano Ennio Bandelli, bo letošnja preizkušnjo, ki je vedno drugo nedeljo oktobra, doživela kvalitetni skok. Mimo realne možnosti, da bo s to jesensko regato povezana državna loterija, bo slednja verjetno rekordna glede prisotnosti, saj ta stalno in vztrajno rase. Na prvi je bilo namreč prisotnih manj ko sto jadrnic, v zadnjih letih osemdeset je ta številka nihala okoli petsto, nato pa se še dvigala. Lani se je je namreč udeležilo 639 jadrnic, ki so bile razdeljene v osem kategorij.
Vendar ne bo slavje le v nedeljo, 11. oktobra. Društvo Societa Velica Barcola Grignano je namreč angažiralo celo vrsto javnih ustanov, začenši z
Občino, ki bo sodelovala pri organiziranju kulturnih sporedov, ki se bodo začeli že v četrtek, pa tudi pri tehničnih zadevah.
Prisotne je pozdravil tudi predsednik pokrajinskega odbora CONI Emilio Felluga, ki je predvsem pohvalil društvo, ki se že 18 let trudi z organizacijo res izredne pomorske manifestacije. Predstavnik FIV Mari pa se je spominjal začetkov, ko se je ta regata rodila kot za šalo, a se je nato tako razrasla, da potrebuje tudi ustrezen orzanizacij-ski stroj.
Minivolley: Sočani s spremenljivo srečo
Mladi odbojkarji Soče iz Sovodenj so v nedeljo na Opčinah nastopili na deželnem tekmovanju v minivolleyu, katerega so se udeležili pokrajinski prvaki iz naše dežele. Sočani so igrali s spremenljivo srečo, tako da so ob koncu zasedli 3. mesto.
Izidi srečanj: Soča - Pordenone 2:0, Soča -Trst 1:1, Soča - Videm 0:2.
SOČA: Pellegrin, Zaccaron, Čevdek, Pelicon, Černič.
Na turnirju KD Skala
Gabrski nogometaši doslej najboljši
Konec prejšnjega tedna se je v Ga-brjah začel nogometni turnir za mladince in člane, ki ga v okviru občinskega praznika prireja Kulturno društvo Skala. Tako v mladinski kot v članski konkurenci nastopajo 4 ekipe, ki se bodo pomerile med seboj. Ekipama, ki bosta dosegli najboljše izide, bo šel pokal prirediteljev. Dosedanji izidi:
Mladinci: Gabrje - Rupa/Peč 7:0, Sovodnje - Torriana 0:4, j Rupa/Peč -Sovodnje 1:0, Gabrje - Torriana 2:1.
Člani: Gabrje - Vrh 1:0, Sovodnje -Rupa/Peč 3:2.
Turnir se bo nadaljeval jutri z mladinskima tekmama Gabrje - Sovodnje (18.30) in Rupa/Peč - Torriana (19.30). V petek, 26. t. m., pa bodo na vrsti člani. Ob 18.30 se bosta srečali postavi Rupe/Peči in Vrha, ob 19.30 pa bodo na vrsti Gabrci in Sovodenjci.
Ob 40-letnici Juventine
Zanimivo srečanje med veterani
V skoku s palico
Bubka popravil svetovni rekord
PRAGA — Sovjet Sergej Bubka je popravil svoj svetovni rekord v skoku s palico, in sicer za 2 cm. Julija lam je Bubka v Moskvi preskočil 6,01 m, na včerajšnjem tekmovanju v Pragi pa je skočil 6,03 m visoko.
Nogomet: na »mundialitu«
Inter in Milan uspešna
MILAN - Na nogometnem »mundialitu« je Milan, ki je v prvem kolu premagal Porto, včeraj z 1:0 z zadetkom Massara odpravil še Pariš St. Germain. Inter pa je sinoči s 3:1 premagal Barcelono. Strelci: Passarella v 12. min., Fanna v 15. min., Hughes v 17. min. in Garlini v 33. min.
Jutri: Inter - Porto in Pariš St. Germain - Barcelona, počitek Milan.
Na nedavni seji odbora jadralnega kluba Čupa
Priznanja petini slovenskim jadralcem
Na seji odbora JK Čupa so podelili priznanje petim slovenskim jadralcem, stebru osemčlanske posadke na 13-metrski jadrnici Ippodromo di Monte-bello, ki se uspešno udejstvuje na zahtevnih regatah na Jadranskem morju.
V imenu naših fantov na Montebel-lu, Borisa Grilanca, Martina Petelina, Franka Sedmaka in Silvija Košute, je priznanje prejel Aleksej Bezin (drugi z leve), ki je odbornik Čupe, predvsem pa skiper na tej jadrnici.
Bezin je med najuspešnejšimi jadralci v naši deželi. Omenimo, da je zmagovalec reg-ate Rimini - Krf - Rimini leta 1986 in visoko uvrščen tudi na drugih zahtevnih regatah. Na zadnji regati prejšnjo nedeljo je Miličev »Mister blu« v Bezinovih rokah prišel prvi v svoji kategoriji.
JUVENTINA - ŽELEZNIČAR 1:5
JUVENTINA: Sirk, Grion, Visintin, Paulin, Faganel, Mosetti, Puia, Ferfo-Ija, M. Tabaj, Makuc, M. Sirk, Coco, Ledri, Pizzi, A. Tabaj, E. Nanut, Gaiot-to, D. Nanut.
SODNIK: Ivo Berdon.
V okviru prireditev ob 40. obletnici ustanovitve ŠD Juventina so se v prijateljski tekmi srečali veterani Juventine in Železničarja iz Šempetera. V štandreških vrstah so nastopili igralci, ki so za belo-rdeče igrali v zadnjih dvajsetih letih. Lepa priložnost torej za prijateljsko snidenje na nogometnem igrišču.
Preživite razburljiv večer na hipodromu Montebello
danes oh 20.45
»Ogorčeni boji« v Trebčah in na Padričah
Turnir v malem nogometu, ki so ga prejšnji teden v Trebčah priredili domačini v okviru praznika Primorca, je bil izredno zanimiv, saj je kljub še precej slabemu vremenu pritegnil lepo število gledalcev, a tudi borbenosti ni manjkalo. Zasluženo je zmagala ekipa, ki so jo sestavljali nogometaši s Padrič in Gropade in ki je v finalu premagala Trebče s 5:3. Med tednom so tudi odigrali tekmo v ženskem nogometu med mladimi in starimi, tako da so prišli na račun prav vsi »športniki«.
Omenili bi še, da so v nedeljo na Padričah, tokrat že v okviru proslavljanj 20. obletnice padriško-gropajske Gaje, odigrali tekmo, spet med mladimi in starimi, vendar za moške. Na tej tekmi so nastopili nogometaši, ki sicer niso nikoli igrali nogometa, po izenačenem boju pa so zmagali mladi s 3:2 (2:0). Za mlade je dal dva zadetka Edvin in enega Ladi, za stare pa je bil dvakrat uspešen Radivoj. Slavja ob 20. obletnici Gaje se bodo seveda še nadaljevala.
Na sliki vidimo prizor s polfinalne tekme v malem nogometu v Trebčah med Padričami/Gropado in Bazovico
ZSŠDI
obvešča, da bo danes, 24. t. m., ob 18. uri na sedežu ZSŠDI v Trstu seja košarkarske komisije.
ŠZ GAJA
obvešča, da je odprto vpisovanje za nočni tek in nogometni turnir 4:4 do sobote, 27. t. m. Interesenti naj se javijo na nogometnem igrišču na Padričah ali naj kličejo po telefonu na št. 226115.
TPK SIRENA
sporoča, da prireja začetniške jadralne tečaje za otroke, mladince in odrasle: a) v razredu "optimist" za otroke od 8. do 14. leta starosti od 29. 6. do 10. 7. ter od 13. 7. do 24. 7.; b) v razredu "finn", "europa" in "420" za mladince in odrasle od 13.
7.	do 18. 7. ter od 20. 7. do 25. 7.; c) v razredu "surf" za mladince in odrasle od 27. 7. do 1. 8. ter od 24. 8. do 29.
8.	Za vpis in druga pojasnila oglasite se na društvenem sedežu na zasutem zemljišču v Barkovljah v popoldanskih urah (tel. 422696).
ŠZ BOR
bo tudi letos priredilo v mesecu juliju poletni center za osnovnošolce in učence nižje srednje šole. Udeleženci se bodo pod strokovnim vodstvom ukvarjali prvenstveno z raznimi športnimi panogami, pa tudi z drugimi dejavnostmi. Informacije in prijave v uradu ŠZ Bor, tudi na tel. številko 51-377 do 25. t. m.
SPDT
vabi člane in prijatelje na enotedensko turo na Pohorje, ki bo od 28. t. m. do 4. julija. Izlet vodi Mario Milič, pri katerem dobite tudi vse informacije (tel. 229258).
JK ČUPA
organizira v nedeljo, 28. t. m., regato Long Distance za jadralne deske. Ob tej priložnosti vabi svoje člane, da se v čim večjem številu s svojimi čolni pridružijo pri spremljanju re-gatantov. Zbirališče za porazdelitev nalog bo na društvenem sedežu v Sesljanu v nedeljo natančno ob 9. uri.
Na zamejskem balinarskem prvenstvu
Kras prevzel vodstvo
Balinarski deželni turnir B kategorije ob 20-let niči ŠD Polet
Doslej najbolj važno tekmovanje pri nas
Prvič odkar obstaja, je balinarska sekcija Športnega društva Poletprire-dila v nedeljo zelo kakovostno tekmovanje deželnega merila B kategorije. To je bilo obenem tudi doslej najbolj kakovostno tekmovanj epri nas v zamejstvu, saj kot vemo, je Polet edini slovenski predstavnik, ki je včlanjen v državno balinarsko zvezo UBI. Izpeljava takomnožične športne manifestacije zahteva od organizatorja veliko truda in povzroča veliko skrbi, povrhu pa terja tudi veliko finančno breme. Predvsem mladi odborniki balinarske sekcije, ki so v začetku letošnje sezone prevzeli vajeti društva v svoje roke, pa so premostili vse težave in do potankosti izvedli turnir. Veliko zaslug za uspešno izvedbo pa imata predvsem dve ustanovi, Hranilnica in posojilnica na Opčinah, ki je delno krila strošek za šestnajst zlatih kolajn (skupno preko 45 gramov) in ZSŠDI, ki je organizatorju prišlo na roko s trofejo za prvouvrščeno društvo. Njima in vsem ostalim, ki so na katerikoli način pripomogli k uspešni izvedbi prve tro-
feje Poleta, se organizator prisrčno zahvaljuje.
Edini senčni plati prireditve sta bili popoldansko slabo vreme, ki je onemogočilo, da bi se sklepni del tekmovanja odvijal na društvenih igriščih v Konkonelski ulici in obsodbe vredno ravnanje nekaterih ljudi, ki so prepovedali balinarjem, da po Opčinah razobesijo dvojezične plakate o tekmovanje.
Nedeljske prireditve se je udeležilo kar 58 dvojic, med katerimi so bile tudi tri Poletove dvojice. Medtem ko sta prvi dve, Di Lorenzo - Tavčar in Danieli - A. Gulič, morali že v uvodnem nastopu priznati premoč nasprotnikov, se je tretja v postavi Scher - V. Gulič izredno dobro držala, saj ji je uspelo premostiti kar dve oviri, v tretjem nastopu za uvrstitev med osmerico, nagrajeno s kolajno, pa sta pole-tovca popolnoma odpovedala proti Pe-ressinu in Pasconalu (Natisontortora), in sta na končni lestvici pristala med šestnajsterico najboljših, kar predstavlja za tako kakovostno tekmovanje že odličen dosežek.
Izreden uspeh sta dosegla predstavnika openskega Nevia (Filippi - Co-verlizza), ki sta izločevala nasprotnike kot za stavo, škoda je le, da sta pri 4:11 klonila v finalu pred Nardinijem in Piazzo (Rivignanese), zmagovalcema prve trofeje Poleta, ki sta pokal prejela iz rok predsednika ZSSDI dr. Oda Kalana. Med nagrajevanjem sta predstavnika organizatorjev v skopih besedah v slovenščini in italijanščini orisala pomen tekmovanja. Balinarska sekcija se je namreč opredelila za izvedbo turnirja, ne le zato, da bi dala svoj majhen doprinos za razvoj balinanja v naši pokrajini oziroma deželi, a tudi zato, da bi se vključila v okvir praznovanj 20. obletnice ŠD Polet. Vsi udeleženci, s sodniki vred, so ob izteku tekmovanja izrazili veliko pohvalnih besed na račun organizacije, posebno zadovoljni pa so bili nagrajenci, ki so poleg kolajn prejeli še krasne pokale, vsi pa so si bili istega mnenja, namreč, da se prihodnje leto spet srečajo na Opčinah. (Z. S.)
Danes bo padel zastor nad letošnjo izvedbo zamejskega balinarskega prvenstva, ki ga označuje nekoliko presenetljiv razplet. Ko ima vsaka ekipa največ še tri možne točke na razpolago, je vrh lestvice v zadnjih desetih dneh dobil povsem drugačno lice. Z odličnim finišem je namreč Kras za točko prehitel glavnega favorita, to je Polet. Možnosti vodilne dvojice so zdaj pravzaprav enake, a krasovci imajo le rahlo prednost, saj bi bili v primeru enakega števila točk novi zamejski prvaki, ker so v medsebojnih srečanjih pregazili Opence kar s 5:1.
Danes bosta vsekakor na vrsti dvoboja med Poletom in Zarjo ter Kraškim domom in Krasom. Zgoničani so v ponedeljek gostili Gajo. Njihova skrita želja je bila zmaga s 3:0, saj bi jim menda le tak izid dopuščal še kako upanje za osvojitev prvega mesta. Četverka se je z zelo dobro igro kaj kmalu otresla nasprotnikov, odločilno točko pa je dosegel Kobal, ki je proti Grgiču svoje klubske soigralce držal na nitki prav do zadnjega trenutka. Že je
namreč vodil z 10:5, ko se mu je nasprotnik približal le na točko zaostanka, a več ni zmogel. Uspešni so bili tudi poletovci, ki so proti Sokolu iztržili le dve točki. Ušaj se je Belichu upiral le do sredine dvoboja, ko je celo vodil s 6:5. Domačini so bili uspešni tudi v dvojicah, pravo lekcijo pa so dobili od nabrežinske četverke v postavi M. Ušaj, C. Pangos, A. Stanissa in V. Pertot, ki jim ni prepustila niti točke. V tretjem srečanju je Danica prepustila Repencem kar dve točki in s tem so zdaj možnosti Vrhovcev za osvojitev tretjega mesta vse manjše.
Izidi 6. povratnega kola: Kras -Gaja 3:0 (11:9, 11:5, 11:0); Polet - Sokol 2:1 (11:6, 11:3, 0:11); Danica - Kraški dom 1:2 (4:11, 6:11, 11:7).
Lestvica: Kras 22 točk, Polet 21, Zarja 18, Danica 17, Kraški dom 15, Gaja 12.
Današnje zadnje kolo: ob 19. uri na Opčinah Polet - Zarja; ob 19.30 na Padričah Gaja - Danica; ob 19. uri v Repnu Kraški dom - Kras.
(Z. S.)
Skirolke: na italijanskem prvenstvu za štafete
Grmada in Mladina odlični
V nedeljo je bil sklep Jadranove trofeje v minibasketu
Vedro razpoloženje v Nabrežini
Jadranov predsednik Edi Kraus izroča Kontovelcem po- Zbrane ekipe, ki so se udeležile zelo uspele Jadranove kal za osvojitev prvega mesta na turnirju	trofeje v minibasketu
V nedeljo so se rolkarji ŠD Grmada in ŠD Mladina udeležili italijanskega prvenstva v štafetah, ki je bilo v Fon-tanafreddi (Pordenon). Tekmo je organiziral Sci Nordico Montecavallo Sportwear iz Pordenona s pomočjo občine Fontanafredda. Proga je bila po ulicah Fontanafredde in je bila zelo lepo izpeljana na ravnem in ob zaprtem prometu.
Tekme so se udeležili mnogi solidni atleti, med katerimi so bili tudi svetovni prvak Maurilio De Zolt in drugi italijanski prvaki. Predstavniki ŠD Mladina so se udeležili tekme s trojico atletov v kategoriji cicibanov, in sicer z Matejem Lacchijem, Vojkom Zotti-jem in Erikom Tencejem. Vsak je pretekel enkrat progo, ki je bila dolga 2700 metrov. Trojica se je uvrstila na peto mesto. ŠD Grmada se je udeležilo štafete z dvema trojicama, in sicer v kategoriji cicibanov in mlajših začetnikov. Prvo trojico so sestavljali Andrej Mervič, Dejan Peric in Erik lori. Ta se je uvrstila na zelo dobro drugo mesto. Drugo trojico ŠD Grmada pa so sestavljali Rajko Zejčevič, Andrej Le-giša in Andrej Antonič. Vsak atlet je dvakrat pretekel progo dolgo 5400 metrov. Tudi v tej kategoriji so se
predstavniki Grmade zelo dobro izkazali in se uvrstili na tretje mesto. O tej trojici treba povedati, da sta bila le dva tekmovalca iz kategorije mlajših začetnikov, saj je Andrej Legiša star le 12 let. Ker pa je v kategoriji mlajših začetnikov manjkal tretji tekmovalec, je Andrej Legiša za to tekmo prestopil kategorijo mlajših začetnikov. Treba je reči, da so se športniki Grmade in Mladine na tem tekmovanju zares dobro izkazali, saj je bila konkurenca velika, ker so se štafete v Fontanafreddi udeležili najboljši rolkarji in smučarji nordijske discipline.
Cicibani: 1. SN Sportfool (Aldo Gio-vanelli 6'36"04; Alessio Cremonese 6'20"07; Marco Canteri 6'44' 04) 19'41"05. 2. ŠD Grmada (Andrej Mervič 7'22"04; Dejan Daric 7'24,,03; Erik lori 7'28"03) 22T5"00. 5. ŠD Mladina (Matej Lacchi 9T6"02; Vojko Zotti 9’41"04; Erik Tence 7'40"00) 26'37"06.
Mlajši začetniki: 1. GS Unicas L2 A (Andrea Buttaponi 11'46"08; Tommaso Weber H'55"00; Glauco Maffei 11'31"08) 35T3"06. 3. ŠD Grmada (Rajko Zejčevič 12'46"03; Andrej Legiša 13'53"01; Andrej Antonič 11'49"09) 38'29"03.
(Ervin lori)
Čim je človek, v nedeljo popoldne, vstopil v nabrežinsko občinsko telovadnico in pogledal na gručo otročičev, ki so se v rdečih in modrih dresih gnetli na igrišču in okoli njega, je verjetno pomislil, da se zamejski košarki ni treba bati za lastno bodočnost. Tudi to pa ni čisto res, ko ugotovimo, da je bilo otrok res mnogo, toda da so to bili tudi vsi minikošarkarji šestih slovenskih društev.
Vzdušje je bilo, na vsak način, »tisto pravo«. In verjetno bi bilo še boljše, ko bi meteorološke razmere prizanesle organizatorjem. Vremenu navkljub pa je pobuda uspela, v veliko zadovojstvo staršev, organizatorjev in vseh, ki so bili prisotni. Otroci pa so vse skupaj doživljali z zvrhano mero radosti in spontanosti, ki je zanje značilna. Pod silo razmer je bilo treba končni mini-maraton nekoliko prikrojiti okoliščinam: odigrali so štiri četrtine po dvanajst minut, po sistemu profesionalne NBA lige. Igrali so vsi, tako da je vsak doživel svoj delček slave. In tisti, ki niso igrali, so bodrili vse igralce in navdušeno ploskali ob vsaki boljši potezi. Za »rdeče« so .svoj e moči združili minikošarjkarji Bora, Brega in Sokola, pri »modrih« pa so nastopali predstavniki Doma, Kontovela in Poleta. »Rdeči« so bili za odtenek boljši in odnesli končno zmago z izidom 64:59. Na vrsti je bilo nato nagrajevanje, ki so ga mali igralci spremljali s posebnim zanimanjem, saj je bila miza bogato za-
ložena s pokali in kolajnami ter drugimi praktičnimi darili. V očeh bodočih košarkarjev je bilo prisotno samozadovoljstvo in veselje. Končno ni vsakdanja stvar, da skleneš sezono na tako pristen način in si vrh tega še bogato nagrajen. Izkazalo se je torej, da je bila poteza Jadranovega odbora zelo posrečena in da je treba po tej poti nadaljevati tudi v širših razsežnostih. Posebne zahvale so seveda deležni športni delavci Sokola, ki so poskrbeli za brezhiben potek nedeljske manifestacije. Za prodoren uspeh prve Jadranove trofeje v minibasketu pa nosita največ zaslug Livij Valenčič in Jure Krečič. Slednji je prevzel na lastna pleča levji delež organizacijskega in operativnega napora. Tudi minibasket se za nekaj časa umika iz prizorišča. Za vse male tekmovalce, ki so se udeležili sklepne slovesnosti Jadranove trofeje, pa bo ta dan še mnogo časa vreden spomina.
Mnenje protagonistov
V naglici smo anketirali po enega predstavnika za vsakega od naših klubov. Mnenja se v glavnem ujemajo in pri vseh izstopa zadovoljstvo.
Jan Budin (Kontovel): »Vse je zelo lepo uspelo. Prvič smo bili skupaj igralci vseh slovenskih društev. Bolje smo se spoznali in utrdili prijateljstvo. Rad bi, da bi turnir ponovili vsako leto in da bi udeležbo razširili tudi na italijanske klube.«
Saša Primožič (Dom): »Bilo mi je všeč. Upam, da bo tudi naslednje leto tako. Za nas je bilo posebno prijetno, ker smo opravili več gostovanj v Trstu, vožnja pa je zabavna. Za vnaprej bi bilo prav, da pristopijo tudi italijanske ekipe.«
Marko Uršič (Bor): »Tudi zame je bilo vse skupaj zelo lepo, posebno zadnja tekma in nagrajevanje. Upam, da se bomo naslednje leto spet srečali in da se nam pridružijo tudi italijanski vrstniki.«
Rodney Koren (Breg): »Zame je to bil naj lepši letošnji turnir in današnja tekma je bila nekaj izrednega. Še nisem doživel nič podobnega na nobenem drugem tekmovanju. Zato upam, da se bomo naslednje leto ponovno srečali.«
Andrej Petaros (Polet): »Lepo mi je bilo in zelo sem se zabaval. Košarko igram eno leto in za nas poletovce je bil turnir posebno zanimiv, ker doslej še nismo tekmovali na drugih prvenstvih. Hotel bi, da se trofeja ohrani in da prihodnje leto povabijo tudi italijanska društva.«
Daniel Mervič (Sokol): »Zame je to bilo prvo tekmovanje in zelo sem vesel, da sem se ga udeležil in da sem spoznal nove prijatelje. Želim si, da bi skupaj bili tudi prihodnje leto in da bi turnir ostal tak, kakršen je.«
(Cancia)
Vrstijo se nogometni turnirji
Po koncu nogometnih prvenstev se seveda zadnje čase vrstijo turnirji kot na tekočem traku. Eden od le-teh je bil tudi pred kratkim v Dolini, na katerem so nastopile mladinske ekipe ZSŠDI, Kočevja, Vozil iz Nove Gorice in SAK iz Celovca. Na sliki: trenutek med srečanjem ZSŠDI - Kočevje
Športno združenje Sloga premočrtno po začrtani poti
Če sodimo po izredno številni udeležbi mladih na ponedeljkovem 8. občnem zboru, se vz-hodnokraškemu Športnemu združenju Sloga res ni treba bati za svojo bodočnost. Mladi člani se občnega zbora morda res udeležujejo predvsem zato, ker jih mika že tradicionalno nagrajevanje, a dejstvo, da pri društvu razpolagajo tudi z razmeroma mladim trenerskim in organizacijskim kadrom, odločno pomeni, da se takšna in podobne oblike vključevanja članov v društveno delovanje bogato obrestujejo in so lahko za zgled drugim.
Iz zelo obširnega poročila tajnika združenja Peterlina je izšel ves ponos odbora nad opravljenim delom in kronist je imel vtis, da se sploh ne udeležuje občnega zbora ene od naših organizacij, na katerih je po navadi' na dnevnem redu tarnanje nad nezanimanjem članov za delovanje, pomanjkanjem odbornikov itd... Vse dobro torej? Ne, vendar težave, s katerimi se ukvarjajo pri Slogi, so izključno objektivne narave. So težave društva z območja, na katerem bodo lep del slovenske zemlje zasegli za izgradnjo sinhrotrona, območja, ki ga mačehovska tržaška občina zanemarja, in na katerem, kot pokrit javni objekt, stoji le telovadnica openske srednje šole, da se morajo številni člani društva seliti na treninge in tekme v Repen, ne da bi bila na vidiku kakršna-
koli rešitev, razen možnost gradnje lastnega objekta, so težave finančnega značaja, kljub pomembnemu doprinosu pokrovitelja Koimpexa in pomoči openske Hranilnice in posojilnice, drugih ustanov, staršev, radodarnih članov in prijateljev.
Občni zbor je odprl predsednik Viktor Stopar, ki je najprej pozdravil številne goste, nato pa predal besedo tajniku Peterlinu, ki je po zavzetem »političnem« uvodu v zvezi z nameravano gradnjo sinhrotrona, opisal delovanje najprej planinskega, nato pa še odbojkarskega odseka. Planinci so bili tudi v minuli sezoni zelo aktivni bodisi s priredbo bodisi z udeležbo na številnih izletih in manifestacijah. Velik del poročila je bil namenjen odbojkarjem, ki so tudi letos dosegli vrsto lepih uspehov. Predvsem sta se z osvojitvijo pokrajinskega naslova izkazali tako ženska kot moška ekipa under 18. Pri Slogi se z odbojko ukvarja kar 145 mladih (poleg miniodbojke!), ki so letos opravili skoraj 200 uradnih nastopov in ta podatek sam pove o zahtevnosti organizacije, a tudi to, da je odbor vsem tem. nalogam kos. Člani društva so tudi angažirani v ZSŠDI in FI-PAV, trenerski kader pa je številčen in v celoti domač, na kar so še posebej ponosni. Ob vsem tem je Sloga v minuli sezoni praznovala 15-letni-co obstoja, kar je odboru in tekmovalcem naloži-
lo še dodatno breme. Tekmovalna dejavnost, kajpak, zahteva od odbora ogromno časa in truda, kljub temu pa so požrtvovalni Slogini delavci našli še dovolj časa za obravnavo številnih drugih problematik, bodisi s športnega (sodelovanje z društvi) bodisi s socialnega področja (pomoč Skladu Mitja Čuk). Najvažnejše pa je to, da za delovanjem Sloge trdno stoji načrtovalnost in
premočrtnost idej, ki ju morebitna športna nihanja ne omajajo.
Po pozdravih gostov in ob pomanjkanju razprave, je bilo na vrsti nagrajevanje. Priznanje so prejeli zmagovalci šolskega turnirja v miniodbo-ji, moška in ženska šesterka nižje srednje šole Kosovel (zmagovalci Mladinskih iger v pokrajinskem merilu) in omenjeni člani ekipi under 18. Nagrajeni so bili tudi trenerji Mario Čač, Branko Sain, Peter De VValderstein, Bruno Milič, Ivan Peterlin in Pavel Morpurgo.
Z dvigom rok so člani izvolili nov odbor, ki je takole sestavljen:
Izvršni odbor: predsednik: Viktor Stopar; podpredsednik: Ivo Sosič in Pino Hrovatin; tajnik: Ivan Peterlin; blagajnik: Odo Kalanf gospodar: Edvard Peršič.
Referenti za odbojko: Vojko Miot, Pavel Morpurgo, Mario Čač, Marko Kralj, Maksimilijan Gulič, Branko Sain. Referenti za planinstvo: Adrijan Čijak, Renato Grgič, Sergij/Leo Kralj, Stojan Ražem. Zdravstvo: Živko Lupine in Rafko Dolhar. Strokovni odbor: Peter De VValderstein, Bruno Milič, Mira Grgič, Tiziana Križmančič, Marko Kerpan, Aleks Brass, Emil Guštin, Igor Jogan, Sonja Baiss/Marucelli, Ivici Štok/Križ-mančič, Angel Kralj, Aleš Filipčič, Dino Stopar, Sonja Renčelj, (ak)
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 150.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000,- din, trimesečno 5.000 - din, letno 20.000 - din, upokojenci mesečno 1.500 - din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000 - din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000,- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
24. junija 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
L. J
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Začenja se množično preseljevanje modernih nomadov
Konec tedna bo v znamenju prvih turističnih odhodov
RIM Začenja se velika dopustniška selitev. Truma 10 milijonov italijanskih in 2,5 milijona tujih letoviščarjev se bo v obdobju med 27. junijem in 4. julijem zgrnila na italijanske ceste in se podala proti najodmevnejšim obalnim središčem Apeninskega polotoka. Turistični operateri napovedujejo naslednji množični naval nekje sredi prihodnjega meseca, medtem ko se bo obred vsesplošnega počitniškega romanja polagoma iztekal tja do vključno 4. avgusta in bo seveda v še večji meri butnil na plan pred velikošmarnski-mi prazniki. Napovedi o pritoku domačih in tujih obiskovalcev v italijanska kopališča so dokaj obetavne: do septembra pričakujejo namreč kar 25 milijonov turistov, tako da si gostinci in zlasti lastniki avtokampov upravičeno ma-nejo roke.
Avtocest se bo poslužilo poprečno 2 milijona voznikov oziroma, ob predpostavki, da nemara voznik ne bo kar sam potoval, čez 6 milijonov dopustnikov dnevno.
Poznavalci napovedujejo, da se bodo letošnji letoviščarji množičneje opredeljevali za potovanja na sorazmerno krajše razdalje, skratka opustili bodo živce izčrpajoče tisočkilo-metrske »pustolovščine«.
Dopustniško razpoloženje bo povsem onesposobilo dobršen del proizvodnih dejavnosti, vsesplošni odhod se bo zlasti maščeval gradbiščem, ki jih bo zajelo popolno mrtvilo. Obmirovali bodo tudi .težki tovornjaki; v nedeljo, 28. junija, stopi namreč v veljavo prepoved cestnega prevoza težjih industrijskih izdelkov.
Glede vzdrževalnih del na avtocestah je uprava državnega avtocestnega podjetja ANAS sporočila, da se slednja morajo nadaljevati navzlic povečanemu prometu, ker so krvavo potrebna. Država mora namreč vsakemu vozniku zagotoviti varno vožnjo, to pa je mogoče samo z brezhibnimi cestišči. Temeljitih popravil bodo deležni zlasti viadukti, ki jih je zob časa mestoma že pošteno načel.
Kitajce ne moti ponujati svojo verzijo tanka T-59
Na pariški vojaški razstavi lahko občudujemo tudi T-59, tank, ki so ga po sovjetskem načrtu zgradili Kitajci	(Telefoto AP)
Jugoslavija jamči varnost vsem svojim tujim gostom
BEOGRAD - »Jugoslavija ni, niti ne bo uporabljala političnih, ekonomskih in varnostnih ukrepov, ki bi pomenili zapiranje, torej ukrepov, kakršne so že uvedli ali jih uvajajo v številnih državah Evrope in sveta. Sistem družbene samozaščite kot najširša osnova varnosti in visoka profesionalna raven organov in varnostnih služb je jamstvo, da bomo ohranili in še nadalje krepili ugled Jugoslavije v svetu kot varne države,« so poudarili na včerajšnjem sestanku zveznega ministra za notranje zadeve Dobroslava Culafiča z republiškimi in pokrajinskimi ministri ter z drugimi pristojnimi za varnost. Osrednja tema je bila varnost v letošnji turistični sezoni.
Na podlagi analize že sprejetih in načrtovanih Ukrepov in dejavnosti so na sestanku ocenili, da široka angažiranost vseh družbenih subjektov in
celovitost ukrepov organov in varnostnih služb dajejo zanesljivo jamstvo, da bo letošnja turistična sezona glede varnosti minila v redu. Vsi turisti, tranzitni potniki in tujci, ki se mudijo v Jugoslaviji, se lahko počutijo varno. Kakor so poudarili, je potrebno še nadalje krepiti samozaščitno funkcijo v vseh okoljih, zlasti v objektih turističnega gospodarstva ter uresničevati še tesnejše sodelovanje ter medsebojno pomoč varnostnih organov in vseh drugih subjektov sistema družbene samozaščite.
Prav tako so ocenili, da uspešno uresničujejo vse načrtovane ukrepe zavarovanja Univerziade 87, kot osrednjega dogodka med turistično sezono, ter da bo zagotovljena varnost vseh potnikov, gostov in obiskovalcev v času bivanja v Jugoslaviji, (dd)
Večji dotok tujih turistov
BEOGRAD Dobre turistične rezultate v predsezoni potrjujejo tudi najnovejši podatki zveznega zavoda za statistiko o prometu motornih vozil in potnikov na jugoslovanskih mejah. Aprila letos je v Jugoslavijo prišlo 118 tisoč vozil z več kot 390 tisoč potniki. V primerjavi z enakim lanskim mesecem je število potniških avtomobilov za 15 odstotkov večje, avtobusov za 21, motociklov za 5 odstotkov več, medtem ko se je število potnikov povečalo za 10 odstotkov.
Aprila je bilo število potniških vozil v primerjavi z marcem za 21 odstotkov večje, potnikov pa je bilo za 22 odstotkov več. V Jugoslavijo je prišlo največ vozil z registrskimi tablicami Italije, sledijo pa avtomobili iz ZRN, Avstrije, Madžarske, Švice in Grčije, (dd)
Požar in šest pogrešanih zaradi trčenja tankerjev
PARIZ — Včeraj zjutraj okrog 10. ure sta na Seni trčilagrški tanker Victoria in japonsko tovorna ladja Fuyoh Maru. Izgleda, da je nezgoda precej resna, saj šest mornarjev pogrešajo. Reševalne ekipe, ki so hitro prihitele na kraj nezgode, so povlekle iz vode veliko število ranjencev. Med temi je precej težko ranjenih, zdravstveno stanje nekaterih pa je tako kritično, da bodo le s težavo preživeli.
Ladji sta trčili med krajema Rouen in Le Havre, nedaleč od izliva Sene v Rokavski preliv, v kraju kjer je izredno veliko naftnih rafinerij. Po trčenju se je na tankerju razvnel močan požar, ki so ga gasilci v teku dneva le s težavo pogasili, ladja pa se je nato potopila. Japonska tovorna ladja Fuyoh Maru pa ni v trčenju utrpela hujše škode.
Pristaniško poveljstvo Rouena je povsem zanikalo možnost, da bi prišlo zaradi trčenja med tankerjema do hujšega onesnaženja Sene.
Jedrska nezgoda v Franciji
PARIZ — ske elektrarne
metrov pare. Para je sicer ostala »vklenjena« v notranjosti zgradbe reaktorja, ki je bil k sreči takrat v remontu in torej ni deloval.
To je včeraj v Parizu sporočil francoski električni zavod, ki je obenem dodal, da niso tehniki prejeli nobene doze radioaktivnosti in je bila zato ta nezgoda precej omejena. Tehniki so sicer kmalu odpravili uhajanje radioaktivne pare, niso pa še ugotovili vzrokov, zaradi katerih se je to pripetilo.
Organiziranost pa taka . ..
CAGLIARI Dijaki znanstvenega liceja Asproni iz Iglesiasa so se med letošnjo maturo res znašli, njihove načrte pa je prekrižal predsednik komisije Gaetano Parziani iz Neaplja. Nadebudni maturantje so namreč pravilno rešili matematično nalogo, fotokopije (njihova organizacija je bila tako res zgledna) rešene naloge pa so si med seboj izmenjali. »Račune« pa je prekrižal predsednik komisije, ki je iztaknil 10 fotokopij naloge v stranišču in je vso zadevo predal šolskemu skrbniku iz Cagliariju. Slednji je imenoval posebnega komisarja, ki bo v soglasju z maturitetno komisijo odločal o veljavnosti mature.
Včeraj je iz osrednje ohlajevalne naprave drugega reaktorja jedr-v kraju Cruas-Meyesse v centralni Franciji ušlo nekaj kubičnih
Kriza katoliške Cerkve v Evropi
VATIKAN — Huda kriza, ki je zajela katoliško Cerkev v pokoncilskem času, sčasoma pojenjuje: število mladih, ki stopajo v duhovniški stan, raste, a število tistih, ki ga zapuščajo, pada. Cerkveno hierarhijo navdaja to z zadovoljstvom, ne prikriva pa zaskrbljenosti nad okoliščino, da pozitivni rezultati ankete, ki jo je izvršil vatikanski statistični urad, ne zadevajo Evrope in Severne Amerike, ampak druga svetovna območja.
V obdobju 1973-1985 so se novopečeni župniki in duhovniki pomnožili zlasti med 1984. in naslednjim letom, sicer za 7,1 odstotka na 403.480 proti 433.089 leta 1973, kar vseeno pomeni, da jih je bilo konec predlanskega leta 30.000 ali 0,93 odstotka manj. Res pa je tudi, da je medtem število seminaristov poskočilo za 0,71 odstotka s 63.795 na 85.084.
Ozemeljski pregled porasta kaže, da je ta najbolj zaznaven v jugovzhodni Aziji, kjer se je delež katoliških duhovnikov povečal od 5,4 do 8,5 odstotka, najmanjši pa v Evropi, kjer je ta delež zdrknil za 2 odstotka (s 60,1 na 57,6). V Vatikanu označujejo ta pojav kot krizni in dodajajo, da bi bili zadovoljni že s tem, da bi se množitev novih duhovnikov nadaljevala po dosedanjem ritmu.
Perestrojka mora rešiti tudi mednacionalna vprašanja
Proces je razkril ozadja neredov v kazaški Alma-Ati
MOSKVA — Šest mesecev po množičnih nacionalističnih neredih v glavnem mestu Kazahstana Alma-Ati so tu končali tritedenski kazenski postopek proti organizatorjem in povzročiteljem neredov. Študentu arhitekture K. Riskulbe-kovu je sodišče izreklo smrtno kazen z ustrelitvijo, dvema drugima študentoma so prisodili po 15 let zaporne kazni, enemu 14 in še enemu štiri leta zapora. Medtem so politično kaznovali z odstranitvijo s položajev že na ducate vodilnih funkcionarjev tako v prestolnici kot tudi v oblastnih središčih. Odstavljenemu prvemu sekretarju KP Kazahstana Dinmuhamedu Kunajevu po vsem sodeč grozi po politično-partijski kazni še kazenski proces.
Kar zadeva število smrtnih žrtev dvodnevnih neredov v Alma-Ati, se uradni viri močno razhajajo z neuradnimi, zlasti govoricami. Vsekakor pa zdaj, po razglasitvi sodbe, državni tožilec Kazaš-ke SSR G. Jelemisov označuje demonstracije in nerede kot množične. Udeležili so se jih ne le študentje - kot so sprva govorila uradna poročila - marveč tudi delavska mladina. Sploh pa preseneča izjava državnega tožilca v tem smislu, da nosilci izgredov niso bili študentje humanističnih smeri, marveč pretežno s tehničnih inštitutov. Vse, ki so se udeležili neredov, so očitno izključili iz univerze.
Kazenski proces je bil po izjavi tožilca odprt, nastopilo je okoli sto prič in obtoženim je bila
zajamčena obramba. Posebno pozornost je sodišče posvetilo tudi širšim družbenim pogojem, ki so ustvarjali ozračje za nacionalistično razpoloženje: v Kazahstanu se je razcvetel protekcionizem, pajdašenje po narodni pripadnosti, s tem v zvezi pa zaprti krog raznih zlorab. »Ko pa je začelo groziti, da bodo ti ljudje izgubili svoje privilegije, položaje in titule, ki so, jih dobili po sorodstveni in rojaški liniji, so začeli spodbujati nerede...« pravi državni tožilec v izjavi za dnevnik Izvestija (drugi sovjetski viri za zdaj še ne poročajo o sojenju).
Poročilo govori le o »demagoških pozivih in geslih«, krivce označuje kot čiste huligane in pretepače, nikjer pa z' ničemer ne omenja nacionalističnih vidikov. Znano je, da je nerede povzročila sprememba na vrhu kazahstanske parti-
je, ko je Kazaha Kunajeva zamenjal Rus Genadij Kolbin.
Dogodki v Alma-Ati so dobesedno pretresli vso Sovjetsko zvezo. Na januarskem plenumu CK KPSZ je generalni sekretar Mihail Gorbačov očital svojim predhodnikom, da so leta in leta gojili le slavospevno politiko, namesto da bi spoznavali nove probleme, ki nastajajo v sožitju večnacionalne skupnosti, ter le-te sproti reševali. Tudi za mednacionalno problematiko je zahteval odkrito in javno obravnavanje.
Poslej se v sovjetskem tisku pojavlja dosti člankov raznih znanstvenikov, ki bolj nadzorno in (samo)kritično opisujejo resnično stanje. Še vedno pa je večina teh razprav uokvirjena v stara gesla o »nerazrušljivi zvezi«, kot opeva himna SZ in podobnem.
Novi partijski voditelj Kazahstana Genadij Kolbin je pokazal izredno energičnost in doslednost v čiščenju korupcije, zlorab in čisto orientalskih navad vladanja v tej srednjeazijski republiki. Po vrsti je ukazal odvzeti partijskim in državnih funkcionarjem vile, letovišča in palače, ki so jih gradili za interno rabo. V Kazahstanu pospešeno gradijo stanovanja in skrbijo za boljšo preskrbo.
Kolbin pa se je pokazal za čisto novega politika zlasti s svojimi pogledi ne mednacionalne odnose. V Kazahstanu so izdali dve ločeni resoluciji o ruskem in kazaškem jeziku. Kolbin se je sam demonstrativno zavezal, da se bo v nekaj mesecih naučil kazaškega jezika - tako kot se je med svojim delom (bil je drugi sekretar CK KP) v Gruziji naučil gruzinščine. Res pa je, da šele zdaj, desetletja po ustanovitvi Kazaške sovjetske socialistične republike, pristopajo k urejanju nekaterih temeljnih vprašanj v odnosih med jeziki (tudi nemščini zagotavljajo večjo veljavo, saj tu živi večina sovjetskih Nemcev). Skratka Kolbino-va doslednost je deležna velike podpore med vsemi demokratičnimi krogi - nedvomno pa enakega odpora med zastarelimi birokratskimi par-tijsko-državnimi strukturami, ne glede na nacionalnost.
Anton Rupnik
ČLOVEKOV NA^&OLIišl
PKIOATELTJ...
ZDI 5E Ml, DA IMA30 PRAV TISTI, KI ?	MENIOO...
DA NI VSAK