Slev. 118.
Naročnina
za državo SHSi do preklicat e) po pošti mesečno Din 14 bj dostavljen > na dom
mesečno........ 12
za inozemstvo:
tnorečno	Dla 23
~ Sobotna izdaja: =s
V Jugoslaviji.....Din 20
t inozemstvu ..... „ <0
Posamezna številka stane 1 Din.
v LMam v neflelio m 27. maja 1923.
Leto LL
= Cene inseratom : ss
Enoetoipna petiina vrata raeli oglasi po Din.1'— tn Dln.1'50, veliki oglasi nad 45 mm vlita« po Din. 2 —, poslana Itd, po Din. 3'—.
Pri večjem naročila popust.
Izhaja vsak dan izvzemši r.onodoijka in dneva po prazniku ob 5. nri zjntrnj.
_ _ Uredništvo je v Kopitarjevi nliol itev. 6/Ш. Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne sprejemajo. Dredn. teleL itv. 60, npravn. itv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Oprava je T Kopitarjevi ul.G. — Račun poStne bran. ijabljanske it. 830 sa naročnino in it. 349 za oglase, ■igreb39.011, ачгајет. 7š63, praške indunaj. 24.797.

jetindvajset let je letos preteklo, odkar je zasedel stolico ljubljanske škofije Anton Bonaven-tura Jeglič. Pomen tega odličnega sina slovenskega naroda se najboljše zrcali v tem, da se bo po njem imenovala v naši zgodovini cela doba, doba katoliškega preporoda koncem 19. in začetkom 20. stoletja. Leon XIII., Krek in škof Jeglič ji dajejo svoj znak: veliki papež kot avtor nesmrtne cnciklike Rerum Novarum, Krek, ki mu je bil ta dokument najjačja vzpodbuda, da je dal katoliškemu po-kretu v Sloveniji krščan-skosocialno smer, in Anton Bonaventura Jeglič, ki je načela krščanskega socializma s svojo avktoriteto oži-votvoril kot najvišji duhovni pastir našega ljudstva. Kar je Nemcem bil škof Keppler, kar Italijanom kardinal Ferrari, kar Belgijcem Mercier, to je Slo- •
vencem škof Jeglič: cerkveni poglavar, ki je prešinil naše zasebno, politično in socialno življenje s krščanskimi načeli, umevajoč moderno dušo in potrebe našega časa.
K tej veliki nalogi je usposobila visokega slavljenca njegova neupogljiva gorenjska narava, vzorna vzgoja in veliki študij. Pravi Gorenjec se je razodel v njem, ko je po av-dijenci pri cesarju Francu Jožefu, kateri mu je bil očital, da podpira »revolucionarja« Kreka, dejal svojim dekanom: »Mi pa ostanemo, kar smo bili.« To neomajnost je škof Jeglič vedno pokazal, kadar jr šlo za načelne stvari, sledeč edino le svoji vesti, svojim dolžnostim napram cerkvi in napram svojemu narodu. Domača vzgoja je usmerjala njegov ognjeviti temperament, vestni in vsestranski študij doma in v inozemstvu pa mu je dal tisti široki pogled na stvari, brez katerega bi ne bilo uspelo delo, ki ga je zahtevala od njega najvažnejša doba, katero je slovenski narod preživel.
Ko je nastopil svoje visoko mesto, je bilo takozvano svo-bodomiselstvo v Sloveniji v svoji najbolj bojeviti dobi in je postalo moda tistih, ki so hoteli biti izobraženi. Škof Jeglič je takoj spoznal najboljše sredstvo zoper to, ki je obstojalo v tem, da so postavi protikatoliškim strujam nasproti v verskem pogledu zavedno in organizirano ljudstvo. Sklical je škofijsko sinodo, prvič po 125 letih, uvedel dekanijske konference in nadaljeval pastoralne, opravljal redne vizitacije škofije, poživil misijonstvo po celi deželi, ustanovil za vzgojo duhovniškega naraščaja zavod sv. Stanislava, ki je obenem bil prva slovenska gimnazija, ter kronal svoje delo s katoliškimi shodi, ki so ponesli idejo verskega kulturnega preporoda med najširše sloje našega ljudstva. Zlasti je obrnil vladika svoj pogled na mladino, da jo ohrani idealom krščanskega življenja. Tako dijaška kakor orlovska organizacija se imata njegovi krepki podpori največ zahvaliti; zacvetele so po vsej deželi Marijine organizacije. Tako je delo verske poglobitve zajemalo vse kroge in je slovenski narod prestal
=53
katastrofo svetovne vojne, ne da bi se omajali verski in nravstveni temelji njego ve biti.
Bistveno je s tem v zvezi delovanje Antona Bo-naventure Jegliča na vseh poljih javnega življenja. Temeljnja misel vseh njegovih poslanic, govorov, spisov in nastopov je, da bodi javno življenje v isti meri prešinjeno krščanskih nravstvenih načel, kakor hočemo, da je po njih usmerjeno naše zasebno življenje. Za njegovega škofo-vanja se je dvignil naš kmetski stan po zadružništvu, ki se ne bi bilo moglo tako ukoreniniti in dvigniti, da ni bilo naše duhovščine; pod njegovo avktoritativno zaščito je nepozabni Krek pogumno vedel boj zoper voditelje politične in socialne reakcije v blagor malih in družabno zatiranih; velik 'del zasluge, da je naše ljudstvo za javno življenje tako dozorelo in da so je veliki dogodki našli tako pripravljeno, ima škof Jeglič.
Njegova energija se ni nikoli utrudila, njegov um snuje vedno nove načrte, njegovo srce je vedno pripravljeno pomagati, vneti srca za dobro, in njegova volja se ne ustraši nobene zapreke. Letos se v prvi vrsti vsled njegovega prizadevanja vrši peti katoliški shod, kojega naloga je, zavzeti stališče napram mnogobrojniin vprašanjem, ki so postala posebno pereča po svetovni vojni, in jih po smernicah krščanskega življenskega nazora rešiti. Tudi to bo za razvoj kulturnega življenja katoliškega slovenskega ljudstva v bodoče neprecenljivega pomena.
Tako vidimo našega vladiko povsod, kjer se pripravlja kaj velikega, zasnuje kaj trajnega iu vrši kaj plemenitega v duhù krščanstva iu v prid slovenskega naroda. Kajti svojemu narodu pripada naš škof z vso svojo dušo. Na našem vladiki se vidi, kako je dejansko, živo, globoko katolištvo ne-razdružljivo zvezano z narodnim delom, kakršno mora biti: narodno delo brez fraze, omejenosti in sovraštva, zato pa tembolj plodonosuo in trajne vrednosti. Odlični delež, ki ga ima Anton Bonaventura Jeglič pri majniški deklaraciji, mu zasigura za vselej mesto med najbolj slovečimi sinovi naše domovine, med vsemi onimi, ki so stali ob zibelki naše svobode. Marsikateri izmed njih je žal že legel v grob, našega škofa pa nam je Bog ohranil, da nam kaže pot v času, ki je poln težav, da nas bodri in nam daje zgled jeklene vztrajnosti, neskončne dobrote in bistrega duha, ki vse premaga.
Zato se danes raduje vsa verna Slovenija, da je njen vladika dočakal petindvajsetletnico svojega bogato blagoslovljenega škofovanja v polnem telesnem zdravju in mla-deniški svežosti duha. Tej radosti se pridružuje naš katoliški tisk, ki se ima visokemu jubilantu toliko zahvaliti. Zato mu danes kličemo z vsem našim ljudstvom:
Bog naj nam ohrani našega škofa še dolgo let!
/sru venec;
Sfrart 2.
№dika dr. M, B. JegSič in slovensko slovstvo.
Ko slavimo danes 25 letnico vladikova-lija dr. Antona lî. Jegliča, se živo spominjamo tudi velikih zaslug, ki jih ima za slovensko književnost- Že zgodaj so jo užgal v njegovem srcu plamen za slovstvo, plamen, ki sc danes gori v njem z nezmanjšano gorko-to in svetlobo. Žo zelo zgodaj se jo naučil spretno, živo sukati pero, katerega ni več odložil do danes. — Ko jc Slovenska Matica, kmalu |x> svoji ustanovitvi, pozvala slovensko raziiinništvo, na j nabira narodne pesmi, je bil gimnazijski dijak Anton Jeglič med prvimi, ki sc je odzval Matičnemu pozivu; v Strekljevi zbirki slovenskih narodnih pesmi čitamo marsikatero narodno pesem, zapisano v Begunjah na Gorenjskem. — Ko je bil Anton Jeglič osmošolec v Alojzijevišču, jc navdušil Alojznike, da so ustanovili list •Domačo va je ' (I. 1868), ki so izhajale vsa leta, dokler je obstojalo Alojzijevišče, in izhajajo še danes v zavodu sv. Stanislava. Skoro vsi mladi pisatelji, ki so v dijaških letih pisali v Domače vaje , so tudi pozneje zvesti ostali pisateljevanju; brez Domačih va j« morda ne bi bili postali tako odlični stilisti. Naj navedemo samo par imen: A. Medved, dr. Al. Ušcničnik, dr. Matija Pre-lesnik (Bogdan Vencd), Fr. Finžgar, dr. M. Opeka itd. itd. Na čelu tej dolgi vrsti stoji pa naš vladika s svojo ognjeno besedo, ki je razplamtila toliko navdušenje. — Že kot osmošolec je postal sotrudnik Matice Slovenske s petimi spisi (znanstvene in leposlovne vsebine). — Ob istem času je že mis-slil tudi na Mohorjevo družbo: Slovenske Večernice so prinesle dve podučni povesti (1. 1872 in 1. 1878); Koledar Mohorjeve družbe pa tudi dve (1. 1873 in 1881). — Tudi leposlovni list Besednik, ki ga je bil leta 1869 ustanovil A. Janežič, je štel mladega Antona Jegliča med svoje sotrudnike (leta 1877: ljudsko povest). — Ko je 1. 1869 mladenič vstopil v ljubljansko bogoslovno semenišče, se je vsega posvetil sveti vedi. Ali svojih ogromnih zakladov duha ni zaklepal, temveč jih neprestano delil med svoj narod : pisal je prelepe članke kot bogoslovec v i»Glase katoliško družbe:: ter v :>Zgodnjo Danico ; samo le ta je prinesla v tistih štirih letih (1869—1873) dvaindvajset obširnih spisov. — Od začetka 1. 1882 do maja 1898 je bival naš vladika kot apostolski delavec v Bosni. Mlademu капошки se je odprlo čisto novo polje delavnosti: Začel A pisati v hrvatskem jeziku. Bil je duša listu »Vrhbosna« od početka (izhajati je začel 1. 1887, in izhaja še danes) z znanstvenimi članki; list : Srce Tsusovo - je prinašalo njegove asketične članke; bil je med ustanovitelji znanstvene revije ..Balkanc (ust. leta 1896), ki je imela za namen medsebojno spoznavanje vzhodne in zapadne cerkve. Dasi čez glavo zaposlen v dušnem pastir-Htvu, je vladika napisal za • Balkans v letnikih L, II. in III. trinajst obširnih člankov o prvi cerkvi, o primatu i. dr. Podpisaval se je: »dr. Bonaventura«. (Ob tej priliki — ker si je kot škof to ime privzel — bodi omenjeno, da je bil svetnik Bonaventura frančiškan, 1. 1274 duša cerkvenega zbora v Lyo-nu na Francoskem, kjer so Grki podpisali dekret cerkvenega ujedinjenja. Zato je bilo kanoniku dr. A. Jegliču ime tega svetnika — že cel program.) Razen tega je v tistih letih priredil >Uzgojeslovje« (1887) ter štiri debele zvezke vsakdanjih premišljevanj. — Po prihodu v Ljubljano (1. 1898) se je pisateljsko delovanje škofovo še podvojilo. Spomenica, ki jo je l. 1917 — za dvajsetletnico vladikovanja — izdala Marijina družba duhovnikov in bogoslovcev ljubljanske škofi-
je, našteva (do 1. 1917) 227 knjig, razprav, pastirskih listov, poslanic in drugih spisov, ki se tičejo škofovske službe. Pisal jo knji-gOvMesi ja ', v dveh zvezkih (Mohorjeva družba 1914 in 1915) 580 strani, pač najlepši spis našega škofa; duhovnikom jc razložil psalme (v latinskem jeziku, v samozaložbi, 1915 in 1916, nad 700 strani). V letih 1905 in 1908 jo v samozaložbi izdal dva man jša spisa apologetično vsebine: >Ali Boga Stvarnika res ni treba ;', ter :; Svobodna misel, svobodna šola, svobodnu vzgoja«: v teh knjižicah raziskuje vzroke nevere. Dobro pa pripominja k tej točki pisatelj članka v Spominskem listu SKSZ: da škof ne piše Je o neveri, ampak tudi neprestano za neverne moli. — Izredno lepi so spisi, v katerih vladika govori o katoliški cerkvi. — Vojna je tudi našemu narodu vsekala globoke rano v nravnem oziru. Da bi jih pomagal le-čiti in zdraviti, jo začel pisali obširno delo: >Na nogo v sveti boj k (Izšlo v Mohorjev i družbi 1. 1918 in 1919.)
Že iz tega kratkega pregleda je razvidno, da stoji vladika v prvi vrsti borcev za resnice krščanske vero in njene nravnosti. Ali pri tem, ko govorimo o njegovih zaslugah za slovensko slovstvo, za slovensko kulturo, ne smemo pozabiti še dveh velikih zaslug, ki bosta njegovo ime ohranili, dokler se bo glasil slovenski jezik. Ko so se dne 15. decembra 1918 slovenski profesorji prvič v svobodni Jugoslaviji sešli k rednemu občnemu zboru, je med drugim tedanji predsednik dr. Jak. Žmavc, ki je enajst let vodil društvo in dodobra poznal križev pot poslovenjenja naših srednjih šol, v tistem slovesnem trenutku izrekel tudi te-le besede: >Danes, ko je takorekoč čez noč prišla potreba slovenskih učnih knjig za vse predmete gimnazij in realk, vemo šele prav ceniti zasluge, ki si jih je pridobil naš vladika z ustanovitvijo svoje gimnazije v Št. Vidu: ravno s tem je odločilno pomagal, da imamo sedaj vse slovenske srednješolske učne knjige. Danes šele smemo odkritosrčno povedati, da nam. brez njegovega tihega in odločnega nastopa pri ministrstvu L 1909 ne bi bilo mogoče, za vse razrede preskrbeti slovenske učne knjige, ker bi bilo ministrstvu rokopise zavračalo, češ, da ni potrebe, ker ni slovenskih zavodov.« (Izvestja, 15. jan. 1919.)
Vse knjige za srednje šole-smo torej imeli v decembru 1918 — po odločilni pomoči našega škofa; samo ene še ne — latinskega slovarja. Dasi je bil že 1. 1895 bivši deželni odbor kranjski gimnazijskemu ravnatelju Fr. Wiesthalerju poveril uredbo šolskega ter obenem tudi splošnega slovarja- in dasi je bil večidel slovarja v juliju 1914 £o-den za tisk, se vendar s stavo in tiskom ni pričelo; svetovna vojna je vse to preprečila. Zastonj se je predsednik prof. društva neprestano trudil, da bi zadevo spravil v pravi tir; zastonj je iskal mecenatov, ki bi prevzeli vsaj del stroškov; na vsaki seji profesorskega društva v štirih letih je bil govor
0	slovarju, toda nade ni bilo nobene, da ga dobimo. Vedeli smo: čim dalj se odlaša tisk, tem dražji bo. In razen tega — ako bi se g. uredniku, ki dvajset let takorekoč noč in dan dela na tem slovarju in ki edini do pi-čice pozna ves zapleteni rokopis, prej kaj človeškega pripetilo — kaj bo potem? Kdo stopi na njegovo mesto? Strah društva je bil upravičen. Bilo je vse kakor zavozlano. Tedaj pa je prišel mož, ki je ta gordijski vozel L enim mahom presekal — dne 25. jan. 1918 je dobil slovarski urednik obvestilo, da tiskovne stroške prevzame škof 1 j јд b -
1	j a n s k i, d r. A n t o n B o n a v e n t u r a. (Stroške za nagrade je prevzel deloma dež. odbor kranjski v likvidaciji, deloma pa pokrajinska vlada za Slovenijo.) In tedaj
so jo p r i č o 1 o tiskanje slovarja.
Dosedaj jc natisnjenih 25 pol velikega in 17 pol šolskega slovarja (tiskata sc vzporedno). Veliki slovar bo obsegal v celoti 120 pol, šolski 70 pol. Delo bo dovršeno v najboljšem slučaju 1. 1927. Tisk bo stal po današnji valuti — okrog 1,250.000 Din! Ravnateljstvo Jugoslov. tiskarne, kjer so tiska slovar, pravi v (začasnem) predgovoru: Vsled svojo obsežnosti iu raznolikega tiska jo to eno največjih in najtežavnejših grafičnih dol, kar se jih jo doslej tiskalo v Sloveniji. Stalno so zaposleni štirje stavci, Z ozirom na raznovrstno črke in diakritična znamenja si jc morala tiskarna nabaviti ves nov material, ki odgovarja šolskim in tehničnim predpisom.
V tem mesecu je forej dotiskan prvi se-šitek tega ogromnega dela, ki bo krona vsemu dosedanjemu prizadevanju slovenskega profeaorstva za srednješolske učne knjige. Lahko razumemo veselje urednikovo ob tem dogodku, ko piše ob koncu že omenjenega predslovja: : S posebnim veseljem me navdaja, da more vsaj prvi sešitek ročnega slovarja iziti prav v mesecu, v katerem praznuje osedobi največi dobrotnik slovenskega naroda, presvetli škof ljubljanski d r. Anton Bonaventura Jeglič poleg svojega rojstnega dne tudi 25 letnico svojega blagovitega vladikovanja v ljubljanski vladikovini in v letu, ko obhaja obenem 50 letnico svojega svečeništva. Z iskreno željo, da bi nam ga previdnost božja ohra-
Slavnosti srebrnena škofovskega Jubileja.
Zvonovi vseh ljubljanskih cerkva in topovski streli z ljubljanskega Grada so snoči ob 8. uri naznanili začetek slavnosti srebrnega škofovskega jubileja, ki ga slavi presvetli škof ljubljanski dr. A n t. Bonaventura Jeglič, v visoki starosti 73 let, pa krepak in zdrav, živahen in veder kakor malokdo v svoji najlepši moški dobi.
Dne 22. maja je poteklo 25 let, odkar je presvetli zasedel višjepastirsko stolico ljubljanske škofije; polno važnih dogodkov se je od tistega dne izvršilo, žalostnih in veselih, ki jih bo beležila zgodovina slovenskega naroda. In vso to dobo je bil naš vladika mož na svojem mestu, kot cerkveni vodja in učenik ne samo ljubljanske škofije, marveč vernikov vsega slovenskega naroda, kateremu je bil vse svoje življenje od zorne mladosti zvest in nadvse požrtvovalen sin. Tako kakor škof dr. Jeglič je malokdo ljubil svoj narod; v najtežjih trenutkih je neomajno stal na braniku njegovih pravic, pripravljen na vsako žrtev, sledeč samo svoji vesti in srčni ljubezni do svojega slovenskega naroda.
Ljubljanska škofija slavi srebrni škofov jubilej na današnjo nedeljo, z verniki ljubljanske škofije pa je pri slovesnostih v duhu zbran ves slovenski narod, da počasti enega svojih najboljših sinov. Naravno in prav je, da prednjači tudi tu slovenska prcstolica, bela Ljubljana. Ko $o zapeli snoči zvonovi, se je začela zbirati pred škofijsko palačo množica občinstva, ki je že napolnila ves ogromni prostor od Mestnega do Krekovega trga, ko sc je s krasno razsvetljenega zvonika stolne cerkve sv. Miklavža začul prvi akord Premr-lovega Slavnostnega zbora h knezoškofovi 25 letnici, ki ga je izvajal oddelek godbe dravske divizije pod vodstvom g. kapel-nika dr. Č c r i n a. Vsa slavnostna lepota Premrlove skladbe je prišla do popolne veljave še bolj, ko v bližini, oddaleč. Zelo primerni sta bili tudi melodiozno Kimov-
5fev. m
nila še dolgo, dolgo vrsto let čilega in zdravega, izročam to prvino svojega mnogoletnega dela slovenskemu razumništvu ne Jo na pokaz, ampak še posebej kot novo izprič-bo požrtvovalno durcžljivosti, s katero naš višji dušni pastir neumorno pospešuje duševno blagin jo svojega naroda. ' Slovar ima ta-lo naslov: >Latinsko-slovenski ročni slovar. Sestavil ob sodelovanju več šolnikov in uredil Fran Wiesthaler, gimnazajski ravnatelj v p. Tiskovne stroške pokril dr. Anton Bonaventura Jeglič, škof ljubljanski. V Ljubljani, 1923. Natisnila Jugoslov. tiskarna v Ljubljani. '
S tem činom, s prevzet jem teh ogromnih milijonskih stroškov in omogočitvijo tega največjega znanstvenega dela se je naš vladika pridružil kot velikodušen mecen svojemu predniku Antonu Alojziju Wolfu, ki jo bil omogočil nemško-slovenski ter Pleterš-nikov epohalni slovensko nemški slovar.
Ko vse te zasluge našega škofa — žo samo na slovstvenem polju — premišljujemo, moramo reči, kar je v svoji mladosti užil dobrot od svojega naroda (v šolali v Alojzijevišču itd.), vse to je v svoji neizmerni radodarnosti, požrtvovalnosti, marljivosti narodu stoterno vrnil.
Mirno lahko govori naš vladika danes, ko so vsa naša srca pri njem, s starim Ho« raci jem :
Exegi monumentum, aere perennius. (Izvršil sem si spomenik, trajniši od brona.)
čeva cerkvena «Marija, Slovencev kraljica« in Škroupova «Papeška himna«.
Točno ob 9. uri so prispeli pred škofijski dvorec pevci Zveze ljubljanskih pevskih zborov pod vodstvom priljubljenega in spretnega Zvezinega pevovodja g. Zorka P r e 1 o v c a. Pesmi, ki jih jc Zveza izbrala za podoknico, so bile za ta namen zelo primerne, prikladne ne samo s pevskega stališča, ampak tudi po svojem besedilu. Izvajali so Juvanovčcv prisrčni in efektni zbor »Zemlja slovenska«, Vilhar-jev večno lepi zbor »Naša zvezda« s tc> nor-solom, ki ga je divno pel član narodne opere g, M, Šimenc s svojim sočnim, mehkim, pa izdatnim glasom, in mogočno Adamičevo »Molitev«, moški zbor s spremljevanjem fanfar. Ko je stopil gosp. Prelovec na dirigentski oder, je zavladala med ogromno množico ljudstva popolna tišina in so prišli vsi lepo ubrani glasovi do svoje popolne veljave. Zlasti tenorska solo-partija g. Šimenca je občinstvo tako navdušila, da je spontano začelo ploskati.
Ko se je nato pri oknu pokazal presvetli vladika, so zaorili živio - kilci ,m pevci in ogromna množica mu je priredila prisrčne ovacije. Presvetli se je v kratkih, prisrčnih besedah zahvalil, rekoč: »Globoko iz srca se zahvaljujem za to Vaše, nepričakovano priznanje mojega delovanja in Vaše simpatije, Bog živi, Bog ohrani našo Ljubljano in njene prebivalce! Bog Vas živi!« Ponovno jc občinstvo priredilo ljubljenemu gospodu jubilantu prisrčne ovacije, za katere se je presvetli zahvaljeval, nakar se je množica počasi razšla v najlepšem redu.
Današnji spored slavnosti jc sledeča
Ob 9'/2 dop.: Slovesni vhod presvetlega gospoda jubilanta v stolnico. Potem slavn. govor, slovesna pon-tifikalna maša, Te Deum in pa-peška himna. Pri vhodu se bo pel Premrlov »Pozdrav vladiki«, med mašo in po maši pa: Premrl: Missa B. M. V,, posvečena gospodu jubilantu; Premrl: Gra-dualc; Wagner: Jubilate Deo;
T. D.j
škofu vladiki, svečeniku, učeniku.
Let petdeset žc svečenik —• o, pol stoletja!
In petindvajset let škofije že vodnik —
četrt stoletja!
Tâk mož, tâk mož
zasluži cvetja,
zasluži rož,
zasluži, da na polstoletni poti svečenika — posrednika, na četrtstoletni poti kot vladika pohitimo mu čestitajoč naproti, padimo časteč mu pred noge;
■oO, sprejmi, Prevzvišeni, naše srce!« *
In v dalji vidim ga, kak se smehlja srebrno-
lasi:
častitljivo, ljubeznipolno — o! svetniki
včasi
so smejali se tako svetô —
in zdi sc mi kot da Frančišek sveti
vabi k sebi z blagoslovljeno rokô:
j,O, vi vsi, od zlobnega sveta prokteti —
pridite, pridite k meni!
O, vi vsi žalostni in obteženi,
obupani in zapuščeni —
pridite, pridite v moje naročje,
ua gremo skupaj na pobočje
Jeruzalema svetega^ nebeškega gradu?j
prosit milost skrivnostnega daru, pozabiti na zemske žalosti skeleče in se topiti v žarkih božje sreče.«
O, kako smehlja se sveto sivoglavi oče, svečenik, glasnik ljubavi ko z blagoslovljeno roko
vodi nas po mašnikih v nebo — •
In zopet vidim ga v viziji strašni kot
proroka:
kot Mozcsu na gori Sinaj mu razširjena je
roka,
ko zrè z goré pod sč v dežele,
kjer ne spoštuje Bog se, ampak — tele . ,,
O, vidim ga: v oblakih krog in krog
obdaja ga srditi Bog —
in on, naš Mozcs, kaže dekalog:
beseda mu žareča je kot zarja
in na upornike kot kladivo udarja,
njen zvok kot grom grmi v daljave —
in klonejo upornikom se glave, in padejo ponižno pred postave dekaloga svetega, ki kaže jim ga z roko —
A prorok naš jc dober: sklone se globoko in vzame jih z ljubeznijo v naročje in jih uči ljubiti po otročje in jim odpušča; »Vsi otroci smo Boga, ljubimo ga, kot kdo ljubiti zna!«
Kdo bolj ljubiti zna kot on — vladika? Kdo bolj učiti zna kot on — vladika? Kdo bolj gojiti zna kot on — vladika? »Ljubiti in učiti in gojiti!« — o, to troje, zdi se mi — mu vedno v srcu poje, prepeva mu kot njiva v ptičjem petju, prepeva mu kot polje v rožnem cvetju, prepeva kot poljana pod Šmarno gorô, ki poje, kot da peli v žitu bi labodi beli —
ah, saj le pojo zavodi beli —
na poljani pod Šmarno gorô,
in pojo, pojô kot angelske legije neba:
»Kristusu, Zveličarju sveta!«
*
Let petdeset žc svečenik — o, pol stoletja!
In petindvajset let škofije že vodnik — četrt stoletja!
Pokornih si svojih otrok — srednik! Upornih pa si — strog sodnik! Vzorni naših otrok — učenik!
Tak mož, tak mož zasluži cvetja, zasluži rož,
zasluži, da na polstoletni poti svečenika .—in sodnika — učenika —, na četrtstoletni poti kot vladika pohitimo mu čestitajoč naproti, padimo časteč mu pred noge:
»O sprejmi, Prevzvišeni, naše srce!*
Faust starega veka.
Rusko spisal N. P. Aksakov. — Poslovenil Valert» tinovič.
(Konec,)
Med tem sta dospela do vhoda v kata* kombo. Prišla sta mimo slepe deklice, ki je dvignila nad njima svojo luč in pri svitu svetilk, ki so bile tu in tam pričvrščeno nad grobi mučenikOv, sta nadaljevala svojo pot po ozkih hodnikih. Paladijeva nestrpnost .jo rasla pri vsakem koraku. Vedel je, da bo našel tu Pudentilo, a kar ga je sedaj tako vleklo naprej, ni bila ona, temveč je bil ves ta neznan svet, ki mu jo pripadala tudi ona, ne telesni, marveč duhovni svet, ki je njej dajal moč in vero. njega, proslavljenega Paladijà pa premagal.
Vstopila sta v bleščeče razsvetljen božji liram kristjanov. Ko so navzoči spoznali strašnega maga, se je dvignil med njimi živahen šepet, ker si niso vedeli tolmačiti njegovega prihoda. Nekoliko besed od strani uglednega Evzebija pa je zadostovalo, da se je pomirila kristjanska skupščina.
r. Odpovedal sc jc svojim zmotam in hoče poslati kristjan, pokoja in miru iščo pri nas za svojo bolno in nepokojno dušo.
Te besede so šle od ust do ust in so na vse učinkovale pomirljivo.
Začelo se je bogoslužje. Tihi zvoki pe« tja so blagodejno vplivali na Paladijevo
SLOVENEC, Ш 71. maja T92i
Btran a&
Radikalno- demokratski dvoboj v skupščini.
PRIBIČEVIĆEVA OSAMLJENOST V SKUPŠČINI. — PAŠIĆEVA IZJAVAs ZA VIDOVDANSKO USTAVO, POGOJNO PA ZA SPORAZUM. — ODGOVOR LJUBE JOVANOVIĆA PRIBIČEVIĆU IN NJEGOV PROGRAM ZA SPORAZUM.
Belgrad, 26. maja. (Izv.) Ker se je vedelo, da bo Svetozar Pribičevič odgovoril nekaterim radikalnim ministrom, je bila današnja seja narodne skupščine dobro obiskana. Sejo jc ob 10. dopoldne otvoril predsednik dr. P e 1 e š in podelil besedo Svetozarju Pribičeviču, ki pa ni bil spreten v svojem govoru. Povedal ni nič novega. Govoril je o narodnem edinstvu, o čuvanju vidovdnaske ustave, napadel Radiča, dr. Korošca, pa tudi radikalom ni pri-zanesel. Zdi se, da on sploh o drugih stvareh ne zna govoriti. Njegov govor je imel samo ta uspeh, da so mu odgovorili Nikola Pašič, Ljuba Jovanovič. Vujičič in da je izzval dr .Lazo Markoviča, da je podal izjavo, da na zadnji seji skupščine ni govoril v imenu vlade, ampak v svojem imenu. Pribičeviču so ploskali edino njegov brat Valerija n, Vilder in par ožjih prijateljev, medtem ko so vsi ostali demokrati z Ljubo Davidovičem na čelu molčali.
Burno pozdravljen je povzel besedo ministrski predsednik Nikola Pašič, ki je govoril med ostalim: Gospoda! Čuli ste bivšega ministra Pribičeviča. Vse njegove izjave so se sukale okoli tega, zakaj in kako smo prišli do tega, da se je razšla koalicija. Mi smo že večkrat povedali, kako smo prišli do tega in zato nočem ponavljati, kaj je bilo vzrok, da se je koalicija razbila. Pribičevič pa se je zelo dolgo ba-vil s pojavi, ki sc vidijo in dogajajo na Hrvatskem. Stanje, ki smo ga mi tam dobili, se je zelo malo spremenilo. Mi stojimo na stališču Vidovdanske ustave. Ko sta prišla kmeni Radičeva delegata, sta povedala, da sta poslanca od Stjepana Radiča in sta izrekla željo, da se želijo sporazumeti s Srbi, da tako prenehajo prepiri in nesoglasja. Jaz sem jima nato rekel: »Zelo rad, ali to je nekoliko težko, ker mi stojimo na stališču vidovdanske ustave, a Vi bi radi, da je spremenimo. Vendar, če bo dobra volja pri enih in pri drugih, se po daljšem času more doseči nekak sporazum. Preden se bo pa šlo v ta sporazum, bi rad vedel, kaj Vi želite, da se spremeni v Vi-dovdanski ustavi, ker to jc glavno in od tega zavisi, ali se spustimo v to vprašanje ali ne. Nemogoče je, da bi se spustili v to vprašanje, dokler se ne ve, zakaj gre in kje bo konec. Zato Vaju prosim, povejta, kaj želite, da se spremeni.« Gospoda tega nista povedala. Rekla sta, da želijo to in. ono, nista pa povedala kaj in nista označila jasno, kaj naj bi sc v Vidovdanski ustavi spremenilo. Jaz sem jima nato rekel: »Ker ne moreta na to odgovoriti, jaz sem star človek, jaz ne morem, da sc spuščam v kake spremembe ali v kaka pogajanja, dokler ne vem za pravi cilj teh pogajanj.« In pri tem je ostalo. (Odobravanje.) Vi, gospod Pribičevič, vse kar ste govorili, ste govorili na podlagi tega, kar ste čitali v listih in kar sami mislite. (Poslanec Grgin: Pribičevič se informira po časopisih!)
Nato je dobil besedo minister Ljuba Jovanovič, ki je dejal, da bo kljub temu, da se vrši podrobna razprava a ne politična, odgovarjal Pribičeviču in popravil nekatere trditve, tudi v pogledu, kar je Pribičevič rekel o njegovem govoru na eni zadnjih sej skupščine. Gospod Pribičevič pravi — in to meni pripisuje kot velik greh — da sem govoril o nekakem edinstvu in pridobivanju za državno edinstvo, nastopi proti temu in pravi; »Po ustavi ni pokrajin, nego samo oblasti in ena edinstvena država.« Priznati hočem, da se tudi to komu zdi strašno, drugemu navadno. Ali gospoda, jaz nisem dejal tega, kar trdi Pribi-
čevič. Na tem mestu sem rekel o neki gospodi, da je sebe predstavljala za rešitelje, ki lahko dosežejo narodno edinstvo vseh pokrajin tudi proti njihovi volji. Narodno in državno edinstvo sta pa dve različni stvari. Državno edinstvo je zajamčeno z zakonom, a narodno edinstvo je druga stvar. To je po mojem prepričanju realnost in resnica je, da se narodno edinstvo ne more braniti z zakonom. Kadar se govori o narodnem edinstvu in o pokrajinah, sem prepričan, da se bo tudi pri nas, pa naj bi se vsaka besedica ustave spravila v življenje, kakor v drugih državah, kjer so podobne razmere, še vedno govorilo o pokrajinah. V pokrajinah n. pr. v Nemčiji in Franciji se o tem govori in govorilo se bo tudi pri nas. To pa ne znači, da bi tisti, ki to pravi, grešil proti ustavi in zakonom svoje države.
Gospod Pribičevič je bil tudi v drugih trditvah netočen, ko je dejal, da so meni zastave postranska stvar. Mislil je republikansko zastavo. Jaz nisem govoril o republikanskih zastavah. (Glas iz demokratskih vrst: G. Vujičič je tako govoril. — Minister Vujičič: Kar sem rekel, sem rekel, vendar pa nisem dejal tega, kar je trdil Pribičevič.) Govoril sem o narodnih in državnih zastavah in dejal: »Te zastave so postranska stvar, a so nekaterim ljudem, kakor ste čuli, zelo važna stvar.« Če sem govoril o treh narodnih zastavah in o četrti državni, vendar nisem govoril o republikanskih zastavah. Ta trditev je nepaž-nja s strani gospoda Pribičeviča.
Tudi druge izjave so popolnoma netočne. Gospod Pribičevič je vprašal, kako se moremo razgovarjati z Radičem in stopiti z njim v zvezo, ko smo vendar izvoljeni na programu, da čuvamo današnjo usta-Nato je govoril še predsednik vlade,
vo.
Ljuba Jovanovič je govoril o radikalnem proglasu, kjer je jasno začrtano, na kakšnem programu so šli radikali v volivno borbo ter nadaljeval, da govori o čuvanju Vidovdanske ustave in pravi; Ustava je stvar kompromisa in brez dvoma je, da se mora na to kot na delo zgodovinskega pomena, gledati kot na nekaj, kar je podlaga političnega življenja. Pa tudi to bi se moglo pod gotovimi pogoji spremeniti. Naravno je v ustavi nekaj, kar se more spremeniti in nekaj, česar v nobenem slučaju ni mogoče spremeniti. Povem vam, da je v ustavi nekaj točk, ki so prišle v njo proti mojemu mišljenju, ker so nekatere skupine obetale, da bodo glasovale za ustavo, potem pa niso glasovale. Ali gospoda, zakaj naj narod in državo pehamo v nered, ako ne bi se tega dotaknili,
Pribičevič: Niste tako govorili volivcem!
Ljuba Jovanovič ugotovi, da je volivcem govoril isto, kar tudi danes govori; Volivcem sem povedal isto kakor tudi gospod Pašič: »Mi smo izvoljeni na programu državne ustave in če vi (volivci) zahtevate, da jo spremenimo, je treba, da veste, da nimamo moči, da bi sami to naredili. Predvsem moramo na podlagi sedanje ustave izvršiti izpremembe o novi ustavi. To bi mogla storiti nova skupščina. Potrebno jc, da sc o tem ne izjavimo samo mi, ki smo se z Vami razgovarjali, marveč tudi naši tovariši in ves radikalni klub in da se to predloži forumu stranke; poleg tega je treba, da tudi drugi faktor (kralj) pristane na to. Končno je treba iti pred ljudstvo in da to presodi isto ljudstvo, ki me je volilo. (Ta del govora Jovanoviča se tolmači kot program, na katerem bi prišlo d.o sporazuma.) jaz sem gospodi (demokra-
tom, op. uredn.J, kî me sedaj preklinja, pol vedal isto, kakor tudi vsem drugim.
V ostalem boste vsi priznali, Ja člo*-vek, ako ni nor — in gospod Pribičevič pravi, da jaz nisem nor — ne more drugače govoriti. Gospoda! Ni sile, ki bi z državnim udarom proglasila kako drugo ustavo.
Gospod Pribičevič je dejal o Radiče-' vem programu in politiki, da se Radič ne bo odrekel svojemu programu. Kar se tiče' razgovorov in pogajanj z Radičem, ne morem znati vsega, kar se je govorilo, zame je obvezno, kar so poleg mene tudi drugi povedali. Kako je bilo s temi razgovori, sem že zadnjič povedal.
Budisavljevič: Kaj pa je s pro« tokolom?
Jovanovič: Jaz sem, gospod BiW disavljevič, o protokolu povedal, kar je treba, a če Vi ne verjamete, me tudi nikar ne vprašujte. Nimate pravice, da mi to pravite, a če že pravite, tedaj me nikar ne vprašujte. Kajti, če podajam lažnive izjave, čemu Vam vaše vprašanje in moj odgovor? Mi bi tedaj ne mogli drug drugega spoštovati in delati skupno. Radičeva gospoda delegata sta prišla in preden sta prišla, ste Vi vedeli, da so se v Zagrebu, posebno po Radičevi skupščini pojavili glasovi in da |S bila poleg tega splošna želja, da pride do sporazuma. Mi smo se spustili v razgovore, ker do sporazuma ni mogoče priti, dokler se ne razgovarjamo s politiki. Spustili smo se v razgovore, ker smo smatrali, da nismo razbojniki, da se ne bi razgovarjali. Lahko navedem ugledne ljudi iz levice, desnice in središča skupščine, ki so bili za to. In ravno zato, ker so sc pojavili taki glasovi pri resnih ljudeh, je treba, da se razgovori vrše, če pridejo ljudje, da se razgovarjajo. Zakaj se ne bi razgovarjali, če je v Zagrebu in v Ljubljani dobro razpoloženje za sporazum? In če gospod predsednik vlade dobi poročilo, da se dva delegata želita ž njim razgovarjati in obenem tudi z menoj, kakšni člani na* roda bi mi bili, če bi jih ne sprejeli?
Nato je govoril Jovanovič o sprejemu teh dveh delegatov in dejal, da mu je ostala v spominu pesem Petra Preradoviča; »Brača«. Ta pesem je stvorila koalicijo (hr-vatsko-srbsko) pred vojsko, pripeljala pa je tudi do narodnega edinstva. In zato želim, da delamo vsi skupaj na vsakem bratskem dobrem delu in da si drug drugemu podamo roke. (Burno odobravanje posebno pri radikalih.)
GOVOR NOTRANJEGA MINISTRA. \
Nato je govoril minister za notranje zadeve Vujičič, kateri je izjavil, da se ne more smatrati, da je Radič izven zakona, ker so pred zakonom vsi enaki. Njegov govor neprestano moti Pribičevič, ki se hvali s tem, da je dal svoj-čas Radiča zapreti. Vujičič je svoj govor končal sledeče: Čeprav je v demokratski stranki morebiti veliko ljudi, ki so enakega mnenja kakor radikalna stranka, ga Pribičevič ne deli. Njega smatrajo na Hrvatskem za izzivača in ga ne trpijo.
Po kratki repliki Pribičeviča naznani predsednik, da je 42 poslancev izjavilo željo, da se debata prekine in preide na glasovanje. Med verifikacijsko debato so se poslanci Jugoslovanskega kluba odstranili, da prepustijo to zadevo radikalom in demokratom. Po desetminutnem odmoru je predsednik izjavil, da so se poslanci sporazumeli, naj se dovršijo najavljeni govori, nakar se bo prešlo na glasovanje.
NEMCI ZA SPORAZUM.
Govorili so naznanjeni poslanci, med nji« mi predsednik nemškega kluba dr. K r a f t, ki se je pritožil nad teorističnimi akti Orjune, zlasti v Ptuju, ter izjavil, da so Nemci državljani Jugoslavije in imajo za-
Štev lié. .	_
i	________________t—-----------------------i	"
S a 11 n e r : Te Deum; Škroup: Papeška himna. Petje bo spremljal orkester in orgle. Po končani cerkvcni slovesnosti slovesen povratek
v Škofijski dvorcc in sprejem deputacij.
Ob 5 pop.! Slavnostna predstava, ki jo priredi Kat. društvo rokodelskih pomočnikov v Dramskem gledališču s sledečimi točkami: 1. St. Premrl: Pozdrav vladiki. Mešani zbor z orkestrom. 2. M. Elizabeta: Ob jubileju. De-klamacija. 3. Skrivnost sv. maš e.' Po "Calderonu de la Bar-ca priredila M. Elizabeta.
Ljubljanski častni meščan
Deputaicja občinskega sveta ljubljanskega z g. županom dr. Peričem na čelu izroči danes dopoldne diplomo častnega meščanstva prevzv. g. škofa dr. Antona Bonav. Jegliča. Diploma je umetniško delo g. akad. slakarja Frana Sterleta. Na gornjem delu diplome je naslikana deklica v gorenjski narodni noši, predstavljajoča Slovenijo, ki ovija grb mesta Ljubljane s slovensko trobojnico. Pod sliko je to-le besedilo:
Mi župan in občinski svet stolnega mesta Ljubljane,
posvedočamo s tem pismom, da je bil prevzvišeni gospod Dr. Anton Bonaventura Jeglič faezoškof ljubljanski, prisednik papeževega prestola, rimski grof, odlikovan z redom Sv. Save I. razreda z lento, častni občan več občin na Slovenskem itd. itd.
v javni seji občinskega sveta dne 11. junija 1918
izvoljen za
ljubljanskega častnega meščana
v znak globoke hvaležnosti in priznanja, ki jresta njegovemu delu za narodno osvoboditev ob najtežavnejšem času m njegovemu stremljenju po kulturnem
dvignjenju naroda, fo pismo pa izročamo gospodu častnemu neščanu v letu 1923., ko praznuje 25 letnico tvojega školovanja in svoje zlatomašništvo.
časopisni glasovi d jubileju.
Tržaška »Edinost« z dne 26. t. m. piše; v,Danes in jutri bo bela Ljubljana videla simpatično slavlje. Z bogatim sporedom pevskih in glasbenih točk ter z zahvalno veliko mašo se bo proslavil redek dogodek: srebrni škofovski jubilej ljubljanskega presvetlega gosp. škofa dra. Ant. Bo-naventure Jegliča. Ni naš namen, da bi se bavili z delovanjem gospoda škofa v njegovi škofiji. Spomniti se hočemo tistega njegovega delovanja, katero sega daleč preko preozkih mej njegove škofije in ki bo zapisano za večne čase v zgodovini jugoslovenskega naroda. Po zgodovinski majniški deklaraciji je postal škof Jeglič pravi jugoslovenski vladika, postavil sc je v prve vrste borcev za neodvisnost jugoslovenskega naroda in je s svojim nastopom ter s svojo lastnostjo uglednega cerkvenega kneza obilno pripomogel k zmagi in osvoboditvi našega naroda. Zato se mi pridružujemo čestitkam in kličemo spoštovanemu jubilantu: Slava in na mnoga leta!« — Tudi dubrovniška »Narodna S v i -j e s t« je objavila na uvodnem mestu ob priliki redkega jubileja, lep članek, v katerem v vznešenib besedah slavi požrtvovalno delovanje ljubljanskega škofa na cerkvenem, prosvetnem in narodnem polju.
HsroiaSt© ,§i©v®n€a'S
dušo. Moliti še ni znal sam, sledil je le molitvi drugih in je čutil, kako molitvene besede izkipevajo v njegovih prsih, kako te žive, iskrene molitve k po njem še ne popolnoma pojmovanem Bogu njegovi duši vedno bolj in bolj razodevajo vse tajnosti kri-sfjanske vere. Zrl je na lica vernikov in ta lica so mu, kakor zrcala, razkrivala vse, kar dosihmal še ni mogel razumeti, bolj kot najzgovornejši propovedniki in bolj kot vse besede človeškega jezika. Da! ta lica so bila tesno in neločljivo združena z Božan, stvora, h kojemu so molili, kojemu so se kla-ajali kristjani in ta izraz neločljive združitve je bil jasni dokaz islinitosti kristjanske vere. Drugi dokazi za njo Paladijevi duši aiso bil potrebni; živi, večni, edino istiniti î3og se je v njej pojavil.
Mogočna zahvalna pesem je zadonela (z grl zbranih kristjanov. Vsa Paladijeva luša jo zapela pri teh mogočnih zvokih. Edelo se mu je, da ni na zemlji, da ni v sivem in tesnem podzemnem božjem hramu, lemveč v daljnjih, neskončno razprostirajočih se višavah, odmevajočik od zvokov nadzemnega petja.
A tej notranji Paladijevi blaženosti je bilo kmalu konec. Prvi del bogočastja, pri katerem so mu kristjani dovolili prisotnost, je bil pri kraju. Na poziv in ukaz dijako-nov se je moral odstraniti- Za njim so zaprli
vrata božjega hrama in veleli so mu, da gre iz podzemnih hodnikov na prosto. To povelje je vestno izpolnil, a prišel je samo do izhoda iz katakomb.
Obup se ga je lotil, ko je iz razsvetljenih podzemnih prostorov stopil v nepredirno temo zimske noči, padel je pred vhodom v katakombe na zemljo in se začel bridko jokati. Vsi tcir.ni čini dosedanjega življenja so mu stopili s strašno silo pred oči in čudno! vse te temne čine, posebno zadnjič izvršeno pogubo Valerija Pontijana tudi preje ni mogel opravičiti v svoji filozofiji, a vendar ga radi njih ni pekla vest in se jih ni kesal, kakor se jih je kesal sedaj s strašno srčno bolestjo. A vzlic temu, da se je vedno bolj kesal in se vedno bridkoje jokal, mu je postajalo v duši vedno bolj in bolj toplo. Zazdelo se mu je, da zvoki čudežnega petja pronicr.jcjo skozi zemne plasti do njega in ga neso v svetle, dosihmal neznane mu kraje. Nebeška ljubezen, v kateri še pred kratkim ni ničesa znal, se mu je bolj in bolj razodevala ...
Iz katakomb vračajoči se kristjani so ga našli ležečega pred vhodom in so ga peljali seboj v mesto. Čez nekaj dni so ga sprejeli v kristjanslco občino in kmalu potem je zapustil Rim in se je vrnil v Kartagino, svoje rodno mesto. Zemeljska ljubezen do Pu-dontile ie živela tudi še v njegovem krist-
janskem srcu in ga spominjala na vlažni grob Valerijaua Pontijana; pred svojim odhodom iz Rima se je obloži! toga greha skesano pred vso kristjansko občino...
Minulo je nekaj let. Začelo se je zopet strašno preganjanje kristjanov. Od vseh koncev sveta so pripeljali v Rim divjo zveri in kristjane za borbe ž njimi. Z afrkanski-mi levi, s tigri in panterji vred so pripeljali z drugimi kristjani tudi Paladija, ki je bil že v Kartagini zaradi svojega verskega pre-jjričanja obsojen na smrt. V Ilimu so v njem takoj spoznali nekdaj vsem znanega čaro-dejnika. Prireditelji iger so za njega določili posebno točko prestave. Tudi ga niso dajali z drugimi kristjani vred v ječo, temveč so ga spravili takoj v Kolosej v kletko zraven ž njim v Rim pripeljanih zveri. V svrho večjega presenečenja niso nikomu pokazali teli zveri in tudi ne Paladiju, koje-ga nastop v areni je ime! služili kot posebna privlačnost. Samo v ječo zaprti kristjani, ki so ga poznali še o:l njegovega prejšnjega bivanja vRimu, so vedeli o njegovi navzočnosti.
Začele so se strašne igre. V šesti točki jo imel nastopiti Paladij. Ko se ta prikaže, ga tisočglava množica takoj sj>ozna in hrupno ki!" : njkr.pvo ime.
Pomagaj si,-čaret?i'p5k! so klicali ljud-
je, ki so še nedavno iskali pomoči v njego-t vem čarodejstvu.
Zanimanje za njega je bilo nepopisno, vse je na neto zrlo nanj.
Velikanski lev je z groznim rjovenjent skočil iz kletke... Bodisi da je Paie ij imel še nekaj od svojega prejšnjega čarodejni-kovega pogleda ali kaka druga sila dej-stvov:'a v njegovem pogledu, lev se je umikal pred prilizujočim se mu Paladijem in nobeno hujskanje in naganjanje ga ni moglo spraviti k naskoku.
Izpustite druge zveri ! Izpustite vso kristjane I je rjula druhal.
Otvorili so želzne duri in krdelo pojo« čih kristjanov je vstopilo v areno. Vsi so bili belo oblečeni in prva sta šla Pudentila in — Volorii PonUjnu.
Jaz živm. Pnlâdij, je vzkliknil Ponti-jan, ko je zagledal vžc pričakovanega nek, danjega mago. — Val me je odnesel na obalo... Vse mi je znano... Olpustii som ti že davno, kajti davno sem že kristjan, kakor ti...
Tropa divjih zveri se jc privaina v areno.... Kri je rdečila tla..».
Čez nekaj minut so se zveri še podile po areni, v kateri pa ni bilo nobenega živega kristjana več.
Stran 4L
SLO VENE СГ Une 2?7maja 1923".
Sfev. TlSt
»•s
upanje v radikalno stranko, ker je edina, ki more izvesti sporazum v državi.
Večina jc nato sprejela predlog, da se razveljavita mandata demokratov Mijo-viča in dr. Vukotića, nosilca demokratske liste v Črni gori Demokrati, ki so bili uverjeni, da bodo radikali izpremenili svoje stališče vsaj glede Mijovića, so bur« "o protestirali.
Predsednik je izjavil, da jc debata končana in da se vrši prihodnja seja popoldne ob 5, z dnevnim redom: 1. Prisega poslancev; 2. izvolitev predsednika.
Konstituiranje skupščine.
Belgrad, 26. maja. (Izvirno.) Potom Tro so vsi poslanci položili prisego, se jc prešlo k izvolitvi predsedstva.
Rezultat je bil sledeči: Vseh glasov ta. predsednika je bilo oddanih 206 in sicer 122 za Ljubo Jovanovič a, 41 za demokrata Pečica, 10 za zemljoradni-ka Vojislava Lazića, 33 praznih.
Za oba podpredsednika je bilo oddanih 208 glasov in sicer je dobil 118 glasov Ljuba Bakié in 119 glasov M i h a j 1 o R a n k o v i ć, 49 glasovnic je bilo praznih.
Za tajnike je bilo oddanih 206 glasov in sicer so dobili Stjepan K o b a s i -c a, Dragan B o j o v i ć, dr. Janko š i -j a č i ć in Dimitrije P o p o v i c vsak po 120 glasov, 144 glasovnic je bilo praznih.
Po proglasitvi rezultata je dr. Peleš predal predsedstvo Ljubi Jovanovi-éu, ki je imel kratek nagovor, rekoč, da bo postopal strogo po ustavi in poslovniku.
Po dogovoru z ministrskim predsednikom je predsednik napovedal sejo na sredo Л) 9. dopoldne. Na dnevnem redu je izvolitev članov v razne odseke.
Pri volitvi predsednika, podpredsednikov in tajnikov sta Jugoslovanski in muslimanski klub oddala prazne glasovnice.
Dopoldne so bili radikali ponudili Jugoslovanskemu kiubu mesto enega podpredsednika in dveh tajnikov. Jugoslovanski klub ponudbe ni sprejel.
Izvoljena podpredsednika Ranković m Bojović sta ugledna člana kmetskega krila radikalne stranke in velika nasprotnika demokratov. Zanimivo je, da je en podpredsednik bivši predsednik črnogorske skupščine.
IZVOLITEV PREDSEDNIKA RADIKALNEGA KLUBA.
Belgrad, 26. maja. (Izv.) Na današnji Seji radikalnega kluba se je izvolil za predsednika kluba zopet dr. Marko G j u r i š i ć. Dejstvo, da je klub postavil za kandidata •za predsedniško mesto v skupščini Ljubo Jovanovića, da nadalje kandidira za ministra za vere dr. Vojislava Janiča in da je za predsednika kluba zopet izvolil dr. Gjuriši-ča se tolmači tako, da je klub odobril dosedanje delovanje vlade in da bo slednja nadaljevala svoje delo v započeti smeri.
Slabo razpoloženje Hrvatske seljačke republikanske stranke,
Zagreb, 26. maja. (Izv.) Danes popoldne se je vršila seja predsedništva HRSS. Konstatiralo se je, da se od strani radikalov ni dosedaj storila skoro ničesar, da se sanirajo razmero na Hrvatskem. Vsled tega se predsedništvo nagiblje k temu, da bi se Jugoslovanski in muslimanski klub pozvala, da zapustita Belgrad.
Prihodnji teden pridejo v Zagreb predstavniki Jugoslovanskega in muslimanskega kluba, da se dogovorijo s predsedni-stvom HRSS o nadaljnji taktiki. V Zagreb je dospel predsednik muslimanskega kluba Halilbeg Hrasnica ter je imel dolgo konferenco z Radićem, kateremu je poročal o položaju v Belgradu in razmerah v Bosni.
Jutri se vrši plenarna seja poslancev HRSS. V Zagreb se je že danes pripeljalo veliko število poslancev. Na tej seji bo Radič poročal o političnem položaju. Za to sejo vlada v vseh političnih krogih veliko zanimanje. O seji bo izdan komunike za časnike.
Sporazum med Grčijo in Turčijo
Lausanne, 26. maja. (Izv.) Na današnji konferenci, ki se je vršila med turškimi in grškimi delegati, se jc dosegel sporazum in je vsled tega nevarnost, da se pogajanja na lozanski konferenci prekinejo, odstranjena,
Lausanne, 26. maja. (Izv.) Venizelos je izjavil, da pomeni današnji sporazum med Turki in Grki mir.
Kriza v poljski vladi ?
Varšava, 26. maja. (Izv.) Na današnji leji sejma je bil sprejet proračun, en zakon-Bki predlog je bil pa z 290 proti 117 glasovom odklonjen, vsled česar utegne nastati lladna kriza. Poslanci so po glasovanju zapustili sejno dvorano in se bo prihodnja seja vršila v torek», ako ne, bo kabinet izvajal {»osledic,.	i
BOMBNI ATENTAT V VARŠAVI.
Varšava, 26. maja. (Izv.) Profesor Qsenkovski, kateremu je bomba, ki je eksplodirala v vseučilišču v Varšavi, odtrgala obe nogi, jc umrl. Ker je bil to že tretji bombni atentat, ki sc je v zadnjem času dorodil v Varšavi, jc vlada razpisala nagrado 20 milijonov poljskih mark za onega, ki bi ji naznanil potrebne podatke, da sc pride atentatorjem na sled.
Ruhrsko vprašanje v franc, parlamentu.
Pariz, 26, maja. (Izv.) V razpravi o proračunu stroškov za zasedbo Porhurja jc dejal poslancc Herriot z ozirom na včerajšnji govor Poincaréja, da je Francija v pravu kljub morebitnim taktičnim napakam, ako primerjamo sedanji nastop Francije z nemškimi barbarstvi tekom vojne. Veseli ga izjava Poincaréjcva, da Francija nc bo zapustila Poruhrja, dokler Nemčija nc bo dala dovoljenih jamstev za izpolnitev svojih reparacijskih obveznosti.
Bochum, 26. maja. (Izv.) Danes so komunisti povzročili obustavo dela v več rudnikih in industrijskih podjetjih. Veliko število. delavoljnih delavcev so prisilili na štrajk. Popoldne so napadli komunisti uredništvo lista »Bochumer Anzeiger«. Jutri ne izide v Bochumu noben ilst.
Diisseldorf, 26. maja. (Izv.) Zaradi ponovnih sabotažnih aktov na telefonskih napravah je general Dégoutte naložil mestu novo globo v znesku 50 milijonov mark, plačljivo v 8 dneh. Vprašanje prve globe v znesku 40 milijonov mark pa še ni rešeno.
Bochum, 26. maja. (Izv.) V okraju Bochum nc delajo v 23 rudnikih. Delo počiva tudi v 15 velikih industrijskih podjetjih. Število praznujočih delavcev znaša 60.000.
Bochum, 26. maja. (Izv.) Včeraj so bile vse trgovine z živili zaprte. Zato je prišlo do novih neredov. Komunisti so navalili na poslopje požarne brambe, ki je rabila orožje. Več oseb jc mrtvih,
POGODBA MED ANGLIJO IN HEDŽASOM.
London, 26. maja. (Izv.) V kratkem bo podpisana pogodba med Anglijo in Hedža-som. Pogodba se ne dotika interesov drugih držav. V pogodbi se obe stranki obvezujeta, da nć bosta sklepali brez vednosti sopogodbenika nobene pogodbe s kako tretjo državo. Arabcem je v pogodbi zajamčena popolna neodvisnost.
OBTOŽBA FRANCOSKIH KOMU-NISÏOV.
Pariz, 26. maja. (Izv.) Ministrski svet je sklenil, da se vsi akti glede obtožbe komunistov odstopijo državnemu pravdni-štvu. Obtoženi komunisti pridejo vsled tega pred redno sodišče oziroma pred poroto.
PROSLAVA 100 LETNICE PASTEURJA.
Pariz, 26. maja. (Izv.) Danes so se tu začele velike slavnosti ob priliki 100 letnice Pasteurjeve. Otvoritvenim svečanostim je prisostvoval predsednik republike Millerand,
NERESNIČNE VESTI O BOLGARIJI.
Sofija, 26. maja. (Izv.) Bolgarska brzojavna agencija odločno dementira vesti nekaterih dunajskih listov, ki so poročali, da so morali Stambolijski in še nekaj ministrov bežati pred zarotniki. V Bolgariji vlada popoln red in mir,
GROF NAKO UMRL.
Budimpešta, 26. maja. (Izv.) Ogrski biro poroča, da je umrl bivši guverner na Reki grof N a k o.
ll
*	Mažari in reško vprašanje. Za časa bivanja grofa Bethlena v Rimu so mnogi govorili o projektu, da bi Reka postala zopet to, kar je bila nekdaj, namreč nekak »corpus separatuin« Mažarske» Za ta načrt so je zelo zavzemal italijanski poslanik v Budimpešti Casta-gnetta, ki ,je Bethlenu obljubil, da bo zaenkrat Mažarska dobila na Roki vsaj gotove trgovske koncesije.
*	Anglija, Italija in Mažarska. V klubu ogrske vladne stranke je poročal grof Bethlen o uspehu svojega potovanja v Anglijo in Italijo. Posebno važnost pripisuje grof Bethlen podpori Anglije, s koje pomočjo se upajo Mažari polagoma otresti »izkoriščanja« od strani Francije in Male antante. Tudi londonski »Times« zavzemajo napram Maža-roni jako prijazno stališče. »Times« namreč pišejo z ozirom na zadnji sklep reparacijske komisije, ki je Mažarski odrekla mednarodno posojilo (vsled glasovanja Francozov proti Mažarom), da je ta sklep napravil v angleških finančnih krogin jako neugoden vtis, ker ga smatrajo politični krogi^ kot uperjenega proti Angliji in Italiji. Zato bo Anglija, pišejo »Times« dalje, sama priskočila Mažarom na pomoč s svojimi sredstvi urotd I^raiiciji in Mali antanti, ka- sc
da samo tako preprečiti nov požar v Srednji Evropi.
* Angleški dominijoni, oziroma njihovi ministrski predsedniki se zbero oktobra meseca v Londonu na lakozvano cesarstvc-no konfcrenco, ki sc vrši vsako leto. Letošnja konferenca bo zato zelo važna, ker se bo temeljito pretresalo vprašanje, kako usmeriti zunanjo politiko Velike Britanije, da bo odgovarjala vsem njenim dominijo-nom. Dominijoni se namreč smatrajo za popolnoma neodvisne in samo v svobodni sodržavni zveži med seboj in z .materinsko deželo. Letos n. pr, je Kanada sklenila z Zjcdinjenimi državami S. A. trgovinsko pogodbo, nc da bi dovolila, da jo sopodpiše trgovinski minister senžemskega kabineta. Ob priliki konflikta s Turčijo so dominijoni izjavili, da smatrajo svojo svobodo privolitev v kakšno vojno akcijo kot nujno. Te dni pa jc predsednik -.južnoafriške republike general Smuts v svojem govoru v Kapštatu naravnost izjavil, da se dominijoni pod nobenim pogojem nc udeleže več nobene vojske, ki bi jo začela materinska dežela. Tudi avstralski ministrski predsednik Hughes je mnenja, da se mora izdelati pogodba, ki bo medsebojno razmere vséh delov imperija točneje opredelila. Dokler je zunanja politika Anglije stalna, naj vladajo konservativci ali liberali, so razprave, o tem predmetu zgolj teoretičnega značaja — pravi Hughes — toda kaj bi nastalo, če v Angliji prevzame vlado delavska stranka? Ti pomisleki domi-nijonov pa niso nikakor znak slabosti britanskega imperija, ampak njegove čimda-lje izrazitejše preobrazitve v veliko federacijo svobodnih držav.
Trst, 25. maja 1923.
KORUPCIJA MED FAŠISTI. - ITALIJANSKE SLOVESNOSTI V TRSTU.
Kriza v fašizmu se širi in poglablja. Razpoke postajajo nevarne. V Neapelju, kjer je pristopilo k fašizmu kakor tudi drugod po Italiji, ko je ta zavzel vlado, več ali manj prostovoljno tudi mnogo delavcev, ki so bili prej včlanjeni v delavskih zbornicah, je prišlo do hudega razkola. Na tisoče delavcev je izstopilo iz stranke. Prepiri so bili zavzeli med fašisti in nacionalisti, ki so se združili s fašisti, take mere, da je moral Mussolini poslati v Neapelj vrhovnega poglavarja svoje straže generala De Bono da pomiri prepirajoče. Ker ta ni nič opravil, jc poslal Mussolini nato drugega generala Ita-la Balbo. Pomirjenje se pa tudi temu ni posrečilo in izvršilni odbor stranke je bil prisiljen izobčiti iz stranke neapeljskega voditelja Padovanija zaradi nediscipline in si je pridržal pravico, proti njemu tudi postopati po kazenskem pravilniku narodne straže, ker je bil nje poveljnik. Padovani je potegnil za seboj zelo veliko svojih pristašev. Izvrševalni odbor je zato tudi razpustil vse fašije v Kampaniji in postavil odbor, ki naj ustanovi nove fašije. O sličnih prepirih in sporih poročajo pa tudi iz drugih mest in dežel. Kako resen je prepir v južni Italiji je razvidno iz tega, da je bila mobilizirana včeraj opolnoči narodna straža v Umbriji, zz ozirom na dogodke v Neapolju," kakor pravi uradno poročilo. Časopisi poročajo tudi o uporih v narodni straži, tako da jo namerava Mussolini razpustiti. Drugi zopet pravijo, da bo nadomestil-samo'častnike z onim stalne vojske. Naj bodo stvari kakor že hočejo, dejstvo je, da je lonec ubit; Mussolini ga bo sicer še zvezal, a lonec ne bo nikdar več cel. Tudi med fašisti v Istri in v Trstu so prepiri na dnevnem redu, nam zatrjuje dober poznavelec notranjih razmer v tukajšnjem fašizmu. Iz same nevoščljiVosti in zavisti so drug proti drugemu. Če ima en tri zvezde, jih hoče drugi pet; se je izrazil naš informator. Nič idealizma, ampak samo stremljenje po visokih službah in "dobrih plačah. Na zunaj se pa dosedaj še niso pokazali znaki tega razdora razen da je moral odstopili glavni urednik fašistovskega glasila >11 Popolo di Trieste;', d'Angeli.
Praznovanje 24. maja; spomin vstopa Italije v svetovno vojno, se je povsod po Italiji slovesno izvršil. Posebno živahno je bilo to dni v Trstu, kamor je prispelo več tisoč invalidov, ki so včeraj 24. maja obiskali vojaško pokopališče Sredipolja blizu Tržiča, kjer je pokopanih 30.000 italijanskih vojakov. Slovesnost so je pričela žo v sredo s slovesno mašo, ki jo je daroval bivši tržaški škof dr. Angel Bartclomasi. Imel je na navzoče ognjevit patriotični nagovor. Romanja na grobove so se udeležili med drugimi tudi vojvoda Aosta in Mussolini, ki je pris.ïl iz Rima do Vidma v zrakoplovu. Od 10.—12. uro zjutraj, ko se jc na Krasu vršila slovesnost, so bile v Trstu zaprle vse prodajalno in vsi uradi. Mesto je sicer v zastavah, toda tistega navdušenja, kakršnega smo bili vajeni ob takih patrijoticnih prilikah pri Tržačnnih, n» bilo nikjer opaziti; lahko se reče, da se je teh slovesnosti udeležil le boli uradni svet, a Trst je bil odsoten. Kogar teži vedna skrb, čo bo mogel jutri zaslužiti vsakdanji kruh sobi in družini, lega je težko pripraviti do tega, da bo vpil vedno vevvivac In v takem položaju je danes večina Tržačaaov. Kaj so tržaški Lahi priča-
kovali od Italije! Danes pa lako razočaranje! Površen opazovalec ali pa bralec nacionalističnih listov seveda ne bo tega opazil, toda kdor govori s Tržačani, ta se kmalu uveri, kakšno razpoloženje vlada med njimi in to med prononsiranimi Italijani. Tako se sliši n. pr. peti v italijanskih krogih: >0 Italie, o Jtalia del mio cuore, clie sei venuta a strangolarci.« (O Italija, mojega srca, ki si prišla nas zadavit.) Take in še hujše izjave iz ust takih Italijanov, ki niso mogli dočakati : rešitve-r, se slišijo vodno pogosteje. »Trst so uničili in ni mu več rešitve, to je slalen refren vseh pogovorov v vseh tržaških krogih. — Mislilo se^e, da poseti Mussolini ob tej priliki tudi Trst in poda kakšno zjavo glede zboljšanja gospodarskih razmer. Toda ni ga bilo in ga ne bo. Slovesnosti bodo sicer trajalo še tri dni, a on se je takoj vrnil nazaj v Rim. Mnogo se ugiba v Trstu o vzroku, zakaj ni prišel v Trst Pravijo: ali je prepir med fašisti tako nevaren, da jo njegova navzočnost v Rimu potrebna; ali pa ni zato prišel, ker ni mogel dati Tržača-nom za bodočnost nobenih obljub in zagotovil, ker jim njihovih želj in zahtev ne more ali noče izpolniti. Bodisi kakor hoče, eno je gotovo, da Tržačani danes vedo, da Trstu od te strani ai pomoči in da od samih lepih besed in veselic nihče ne more živeti. —; Tudi senat se je slovesno spomnil tega dogodka. Predsednik Tittoni je imel slavnostni govor, iz katerega pa hočemo samo eno točko omeniti: Poročali smo že o polemiki med Francozi in Italijani glede poraza pri Kobaridu in bojev pri Piave. Čifatelji se gotovo spominjajo, da so Francozi malo spoštljivo govorili o italijanski armadi in trdili, da so oni Italijo rešili. Te^a mnenja je tudi francoski generalni štab z maršalom Fo-chera na čelu. Z njimi je polemiziral in jim ugovarjal ital. general Cadorna. (Mimogrede bodi omenjeno, da je te dni it. vlada ukazala Cadornovim častilcem, da naj bodo tihi, kar je zelo osupnilo vso javnost.) Tittoni je čutil torej potrebo v svojem slavnostnem govoru rešiti čast italijanske armade s tem, da je navedel dogodek iz 1. 1792, ko so Francozi bežali pred Nc *.ici. Ko so so ustavili, so se pa postavili Nemcem v bran in jih potolkli: Kakor italijanski vojaki na Piave. >Nihče ne more odrekati torej njim in njih voditeljem zasluge, da so se ob Piave ustavili ia branili.«
ŠKOFIJSKEGA DRUŠTVA ZA VARSTVO SIROT V LJUBLJANI ZA LETO 1922.
(Sestavil Fran L a v t i ž a r.)
"t
Nameravali smo izdati za leto 1922 obširno letno poročilo o društvenem delovanju za leto 1922 z imenikom društvenih članov in dobrotnikov društvenega sirotišča sv. Jožefa v Št. Vidu nad Ljubljano. Vsled visokih tiskarskih stroškov in pomanjkanja sredstev smo morali to misel opustiti in se omejiti na to, da podamo društvenikom in dobrotnikom v glavnih potezah obračun o društvenem delovanju v preteklem letu.
I. Namen društva.
Namen društva je vsestranska skrb z a sirote in zanemarjeno mladino. V dosego tega namena ustanavlja in vzdržuje lastna sirotišča in zavode (Mladinske domove), sprejema sirote in zanemarjeno mladino v svoje zavode, jo oddaja v vzgojo krščanskim družinam in dobrodelnim zavodom, kakor tudi v uk in k rokodelstvu, jo nadzoruje ter ji daje pravno varstvo. Potrebna denarna sredstva si društvo pridobiva z doneski svojih članov, nabiranjem darov, z volili, zbirkami, podporami, itd.
Drustveuiki.
Društveni člani so: a) ustanovni (100 dinarjev), b) redni (letno od 5—100 Din), c) podporni, ki podpirajo društvo z rado-voljnimi doneski.
Društvo je štelo v letu 1922: 29 ustanovnih, 195 rednih in 166 podpornih članov 1er 80 dobrotnikov društvenega sirotišča sv. Jožefa v Št. Vidu n, Ljubljano.
Račun za leto 1922.
V letu 1922 je imelo društvo 863.228.52 kron stroškov. V pokritje stroškov so prispevali: a) ustanovni člani 10640 K, b) redni člani 16.787.40 K, c) podporni člani 61.732.609 K, d) svojci sirotiških gojencev 42.099 K, e) odsek za zaščito dece in mladine v Ljubljani za drž. oskrbovance 279 tisoč 368.04 K, f) odsek za javno pomoč za drž. oskrbovance 41.600 K, g) mestna občina ljubljanska za mestne otroke-sirote 9(J tisoč kron, h) Kranj. Slov. Kat. Jednota v Jolietu po svojem zastopniku č. g. župniku Ažbetu 181.680 K, i) č. g. župnik Turk ii San Frančiška 32.550 K in j) Višji šolski svet v Ljubljani s podporo 34.000 K.
Z velikodušno podporo ameriških rojakov nam jo bilo omogočeno, da smo mogli podpirati večje število bednih sirotnih družin v bivši Kranjski, Štajerski in Primorski. Na Kranjskem je prejelo podpore 214, na Štajerskem pa 27 družin, ki štejejo skupno 114 vojnih in 60 drugih vdov s 453 vojnimi in 382 nevojnimi sirotami. Poleg tega več r.eynih družin vojnih invalidov, nekaj airo-
masnih družin in pa 99 posameznih popolnih sirot.
Pa tudi iz lastnih sredstev smo po možnosti podpirali posamezne sirote v zavodih in po družinah z denarnimi podporami, kakor tudi z obleko in obutvijo. V več slučajih smo posredovali oddajo sirot v dobre družine, v mnogih slučajih pa smo pomagali z navodili, dobrimi nasveti in pisanjem prošenj.
Blagajniški promet društva je znašal 1,672.404.93 K. Društveno blagajno teži še znaten dolg iz prejšnjih let.
Računski zaključek za leto 1922 je bil odobren na društvenem občnem zboru dne 12. aprila 1923.
IV. Društveno deško sirotišJSe sv. Jožeta v Št. Vidu a. Ljubljano 1. 1922.
Zavod je štel dne 31. decembra 1922 64gojencev. Med temi a) popolnih vojnih sirot brez staršev 11, delnih vojnih sirot brez očeta 21, b) nevojnih sirot brez staršev 6, brez očeta 3, brez matere 6, c) nezakonskih IS, d) nesirot 5. Med njimi je bilo: 50 zdravih, 11 bolehnih, 4 pohabljeni. Po starosti: 4 letni 4, 5 letna 2, 6 letni 3, 7 letni 4, 8 letnih 8, 9 letnih 13, 10 '.etnih 12, 11 letnih 7. 13letnih 4. Po rojstvu: 40 iz bivše Kranjske, 6 iz Štajerske, 2 iz Hrvatske, 16 iz Goriške. Vzdrževatelji otrok : Škofijsko društvo za varstvo otrok brezplačno 15, proti delnemu povračilu oskrbnih stroškov 13, skupno torej 28, odsek za zaščito dece in mladine v Ljubljani 36 otrok.
Tekom štiriletnega obstoja je bilo v si-rotišču 153 otrok. Izmed teb je zapustilo zavod 89 otrok in sicer: 30 se jih je oddalo v nadaljnjo oskrbo poštenim družinam, 39 roditeljem oziroma svojcem, 13 begunčkov se je \rnilo na svoje domove, 2 je sprejel škof. zavod sv. Stanislava v Št. Vidu, 2 Ma-rijanišče v Ljubljani, 1 državno vzgajališče in 1 drž. zave t za gluhonemce v Ljubljani.
Skupni stroški za vzdrževanj? sirotišča v pretečem letu prekoračili svoto 700 tisoč kron. Vsled stalno naraščajoče dra-ginfe se mora c-otrebščina za leto 1923 proračuna? i na nôô.000 K.
V. Zahvala in prošnje. rV
Na društvenem občnem zborn dne 12. aprila t. 1. je bila izrečena vsem društveni-kom in dobrotnikom sirotišča, zlasti pa velikodušnim ameriškim rojakom, v imenu društvu kakor tudi v imenu oskrbovanih sirot najiskreneja zahvala in tisočeri: Bog plačaj!
S posebno hvaležnostjo se spominjamo tudi blagih ranjkih, ki so se spomnili našega sirotišča v svoji poslednji volji. To бо:
1. č. g. dr. Josip Gruden, stol. kanonik v Ljubljani, ki je vse svoje imetje zapustil sirotišču, katerega je on ustanovil ; 2. g. Marija Košak; 3. gdč. Minka Lanipič; 4. g. Janez Kosec.
Naj so prejeli za dobra dela, ki so šla ž njimi, obilno plačilo iz rok Najvišjega zaščitnika sirot!
Vsled sklepa obč. zbora se obrača društvo do svojih članov, podpornikov in dobrotnikov s prošnjo, da ohranijo svojo naklonjenost sirotam tudi v prihodnje ter jim pridobivajo še novih prijateljev in podpi-rateljev. Podpore, miloriare, denarne zbirke, obleko, obutev, živila, vsak najmanjši dar bo hvaležno sprejelo: »Škofijsko društvo 73 varstvo sirot v Ljubljani Oïostni tre 8-IV ali pa »Vodstvo sirotišča гт. Jožefa v Št. Vidu rr.d LjnMjPT!'».«
Tisti pa, ki je rekel: ^Karkoli ste kateremu izmed mojih naimanjših bratov storili .. .< naj po priprošnji naših sirot bogato blagoslovi darove in darovalce!
V Ljubljani, v mesecu majniku 1923.
Odbor:
Ig. Nadrali, predsednik; Fran Lavtižar, podpredsednik; dr. Ivan Stanovnik, tajnik; dr. Fran Perne, blagajnik; Janko Brejc, Josip Bcrštmr, dr. flregor Pečjak, Alojzij Stroj. Fran SnSnilc, dr. Fran TTS*ni*«iic, Albin Zajec, odborniki.
Nadzorstvo:
Janko Bcrle, predsednik; Anten t'adež, Janko Petrič, člana.
Koroške
1
revoz
Ји^В^гШШ îrtev in kosti
Odbor prosi vsa društva, organizacije, zveze, Korpciacije itd., ki se nameravajo polnoštevilno ili po deputaciji udeležiti pogreba naših narodnih oucenikov, da odboru na naslov: dr. Tone Jamar, fyeïeruova ulica 5 najkasneje do 31. maja prijavijo svojo udeležbo, da se morejo pravočasno zdelati podrobneti iatnega sprevoda.
Izkop v .i dc-.burgu in v Gradcu se nepreklicno vrši dn 2Ç. majo Prihod vlaka s krstami v Maribor je do'.ofcn ua 3!. meja. Slovesen sprejem v svobodni domovini je v Mariboru dne 31. maja ob 4. popoldne. Dne 1. junija odpelje osebni vlak, ki odhaja iz Maribora okoli 10. dopoldne, žr.ve proti Ljubljani, kamor dospejo še isti dan. V Eoboto. dne 2. junija po kr: te z zemeljskimi ostanki na?ih narodnih žrtev postavljene na mrtvaški o3er v Narodnem domu, kamor ima občinstvo post dostop od 9. ure dalje.
Točno ob 3. popoldne istega dne se začne premikati ža'ai sprevod po Aleksandrov? cesti, Dunafski cesti, Sodni ulici, Komenskega ulici, VI-tlovdsnski ulid, Abacljevi cest', Mnrtinovi ceeti na lokopalifče k sv. Križu.
Vse one gospode, katerim jc odbor dostavil Jabiralne pole, prosimo, da pole — tudi prazTie — prnejo nepreklicno do 31. maja t. I.
Ker odboru niso znana vsa imena in naslovi »ojakov bivšega 17. pp., ki so bili po prekem sodu sta 1918 v Judeuburgu obsojeni na smrt, odnosno ia dolgoletno ječo, a pozneje pomiloščeni, jih prosimo tem polom, da svoje naslove prijavijo in da se po možnosti udeleže £rcba sotrpinov, katerim ie bila usoda krutejša in jim ni dovolila, da bi do-lîveli dan svoboda.
Občine in postaje 1er različna društva ob srogi južne želeiaice opozarjamo na ta spored jrevoznih dispozicij in jih ponovno prosimo, da »iredc žrtvam najsveSunejši sprejem. Pozabimo !a dueve skrbi in zdruiimo svojo srca v močan )lamen hvaležnosti do borcev z!t načo svobodo, »bnovj чо prisego, da hočemo čuvati ln braniti to, kar je zgrajeno na potokih naše krvi!
PROGRAM
(skopa in prevoza judenburških žrtev v domovino.
21?. V. Oli 6. zvečer izkop žrtev v Judenburgu in prepevava istih na Judcnburški kolodvor. >0. y. Odhod vlaka г žrtvami ob 5, zjutraj z osebnim vi,-»kom. Prihod v Gradec ob 9. uri dop. — Ob 11. dopoldne uvagoniranje pokojne-nega Ivana ENDLICHERJA v vagon judenburških žrtev. — Odhod vlaka (tovornega) 7. mrliči iz Gradca proti Mariboru. Prihod v Maribor ponoči, evcntuelno proti jutru. (Za slučaj, da vožnja mrličev s posebnim y la kom ne bi bila dovoljena, odpeljejo sr Hldenburškc žrtve dne 30. V. 1923 ob 6.16 s tovornim vlakom fe Judcnburga direktno ,v Maribor, kamor dospo 31. maja dopoldne. Zemeljski ostanki Ivana Endlicherja se ■» tem slučaju odpravijo dne 30. maja popoldne v poscnbcm vagonu s tovornim vlakom do Maribora, kamor dospo 31. maja zjutraj oziroma dopoldne. V Mariboru ec douva-jlonirajo v vos judenburekib žrtev.)
31. V. Po zacarinjenju se vagon primerno okrrsl. Ob 4. popoldne svečan sprejem žrtev na kolodvoru. Sprejema se udeleže — polrg zastopnikov odbora iz Ljubljane — mestm občina mariborska, politične in vojaške oblasti, kulturna in prosvetna društva mariborska.
1 VI. Ob 10. dopoldne odpelje vlak s krstami proti Ljubljani, kamor dospe okrog 15. ure. — Izkopu v Judenburgu prisostvujejo trije zastopniki glavnega odbora, ter spremljajo krste od Judcnburga do Ljubljane. 2.. VI. Ob 6. zjutraj se krste na ljubljanskem glavnem kolodvoru izvagonirajo in prepiljcjo v Narodr.: dom, kjer se polože na mrtvaški oder.
VOJAKOM IN ČASTNIKOM BIVŠEGA 17. pp.
ki se udeleže pogreba narodnih žrtev naznanja odbor da je kot zbirališče zanje določen restavracijski vrt hotela »Lloyd* (Sv. Petra cesta) ob času obeda.
Novi zakon o ustrojstvu armade.
Novi zakonski načrt o ustrojstvu armade, ki ga je ministrski svet že odobril in bo te dni pred- ! ložen parlamentu, predvideva, kakor smo žc po- ! r&čali, trajanje službene dobe od 21__50. leta starosti. V slučaju vojne se morejo poklicaU v službovanje tudi že IS letni mladeniči, za službo v zaledju pa pridejo v tem slučaju v poštev še možje od 50. do 60. leta starosti. Aktivna službena doba tiaja 18 mesecev, olajšave glede službene dobe pa priznava zakon dijakom, prvorojencem v zadrugah in samccm, ki morajo sami obdelovati zemljo in skrbeti za stariše.
Plače častnikov se dele na osnovne plače ir, na položajne, h katerim pride še stanarina eventu-elne draginjskç dok'ade. Vojvoda in admiral bi imela letno plače 96 ti*oč Din in doklade za -lugo in konja. Osnovue pličc častnikov se dele na 10 slopinj in sicer od 3500 do 14.000 Din. Osnovne plače, narednikov in istovrstnih šarf. se tudi dele na 10 3topinj in znašajo 2500 do 8760 Din letno. O.-novnc plače podnarednikov in istovrstnih šarž imajo tudi 10 stopinj in sicer od 2640 do 7500 Din. Osnovne plače redovov in kaplarov prvega razreda znašajo 120 oziroma 360 Din.
Položajne plače oficirjev obsegajo 9 stopinj in sicer prejema armadni poveljnik 48.000, divizl-jenar 42.000, polkovnik 30.C00, podpolkovnik 12 tisoč, major 9600, kapetan prvega razreda 7200, ka-petan drugega razreda 5400, poručnik 4200, pod-poruEnik pa 3000 dinarjev.
Stanarina znaša za višje častnike de polkovnika vštevši 3600 Din, od polkovnika nižje do poručnik« pa po šarži 2100, 1570 in 1200 Din. Ze na-rrdnike je določena stanarina od 840 do 1200 Din. 7л ostale podčastnike pa 720 do 840 dinarjev. Z ozirom na velikost garnirij sc stanarin» lahko tudi zviša in Mccr se »tele garuizije v tem oziru na tri razrede: v prvem znaša stanarina lahko 30 od-rtotkov več, v drugem 20 odstotkov, v tretjem pa 11| odstotkov. Poleg navedenih prejemkov dobivajo vsi častniki brez razlike letno %00 Din za nabavo oblake in opreme ter prispevek za slugo.
k Aretacija jugoslovanskega državljana Koroškem, Kakor se nam poroča, je bil na binkoštno soboto na svojem rojstnem domu v Borovljah aretiran od tamošnjega oj ižnišlva g. Anton Boravnik iz ugledne Borovnikovc družine v Borovljah. Tri leta so že potekla, odkar ni bil na svojem rojstnem domu in je zato šel za praznike obiskat svojce. Borovnik je ugleden trgovec z orožjem v Zagrebu, tudi njegov oče, splošno spoštovan mož, ima puškarsko obrt. Komaj pa jc stopil v domačo hišo, sta se že pojavila v hiši dva orožnika, ga aretirala in odpeljala v zapor v Celovec. Rekla sta mu menda, da je »veleizdajalec«. Ni dvoma, da je bil Borovnik aretiran vsled brezvestne denunciacije zloglasnega Hei-matsdiensta. Borovnik je pa jugoslovanski državljan, ker je optiral za Jugoslavijo. Pričakujemo, da ga v Celovcu nc bodo mrcvarili in da ga bodo takoj izpustili. Takih »veleizdajalskih« afer na Koroškem nam je dosti in če Nemci trpirčiio avstrijske Movenske državljane, ne bodo fe naših. To bomo žc šc poskrbeli..
k Črna pri Prevajjah. Malo se sliši od nas črnjanov. gospod urednik. Vzrok temu je, ker smo od treh strani obiti s plankami. Tako so ob volitvah pisali letaki ^rdečkar-jev«. Toda klub temu živimo in doživimo marsikaj, kar ua ostalem svetu ni mogoče. Dne 28. maja 1923 bo minulo štiri leta, od kar je slavni 10. pešpolk v krvavi bilki zavzel našo vas. Polk bo proslavljal to zmago v Ljubljani na slovesen način. Tudi mi zavedni Čmjani r,;- hočemo ta dan spominjali žrtev, katere so padle 28. maja 1919 za osvoboditev Сгш; in s teni tudi Mežiške doline. Žrtve r.o bile štabni narednik Ilost-ni k in še trije drugi vojaki trga junaškega polka. Slava .iim' — Dobili пшо novega župana in z njim nov občinski odbor. Sramofa za nas pa je, da sedi na občinskem stolu kot občinski svetovalen najzagrizenejši nemčur in strasten narodni nasprotnik kateri so je kot Volkswehrovec za časa nemške ofenzive v maju 1919 udeležil plen i tre v župnišču in pri Krulecu. Tudi je sumljiv, Ha je stre-ljal na naše vojake in ustrelil štabnega narednika Hostnika.
Merodajnc oblasti vprašamo, ako so voljne preskrbeti, da se fegg d i enega občinskega sreiovaka takoj razreši, ker ne trpimo izdajalcev v našem občinskem odboru, še manj pa da bi laki eieinenli sedaj imeli »ako važne funkcije. Škandal je za nas in še večji za siranko katera ga je izvolila za občinsega svetovalca.
Pri volitvah za narodno skupščino je Ia dičoi občinski svetovalec kar skakal, ko je videl, da je tudi nemška skrinjica. Pristni sin štajerske, slovenske matere ' : ' r,rie-kije« je pri nemški skrinjici pozabil, da je SIovpco in pripadnik rdeče stranke ter sptisti! krogljico mesto v 8 skrinjico, čujte, v 6. skrinjico. Delavci, zavedajte se, kakšnega zastopnika sle izvolili v občinski odbor. — Ako prav srao že čez polovico meseca maja, nas je 19. maja obiskal sneg, kateri pa ili napravil nikake škode.
gimi se bodo pod vodstvom g rav. Topiče proizvaj-dc Adamičeve skladbe Ljubica«, »Slovanska pesem« in »Moravska narodna*, nadalje Michelnov AliU in ribič«, Prochaskova Moravska narodna , Greča-ninov četveroglasni ženski zbor »V Pašči-ljcsa- ild.
s Шгша. LHns nu binkoštno nedeljo jrt v reuriborski stolni cerkvi birmoval K. škof dr. Karlin 1129 otrok. To je najvišjo število, katero .jti dosedaj dosegel Maribor.
š Žrtev požara. Maribora nam poročajo, da j« 18letni mehanik Karel Levart, ki je bil ob zndnjein požaru v avtojraraži Franzovega mlina težko ranjen včeraj v bolnišnici umrl.
Г, PreKledo\anje pe.karen v Maribor« Mariborska policija jp s sodelovanjem tržnega nadzorstva pregledala v.^e mariborske pekarne, da se prepriča o leži kruha in žemelj. Po vseh pekarnah so našli v**» v redu, samo ua Meljski cesti so nekemu peku morali konfi.icirati celo peko krnita,
š Tatovi v vlaku. Vračajoč se iz Ljubljane v Maribor je g. Ivan Lubič med vožnjo zaspal v kupeju drugega razreda. Nepridiprav je to priliko izrabil ter ukradel kovčeg, v katerem so bils razne sh_ari ter. legitimacija za noto . ачје \ Francijo. Sumi se, da je (o zgodilo na Zidanem mostu Oškodovan ,ie ::a Jj ti oč kron.
š Otrok po:iesvflč!!. Ga. Koza Ozim .iA odšt.i m n binkn. hii pondeljek od doma 1er pustila : dietnega ;-inrl>.a samega brez vsakega nadzorstva ua ihorini. Fantiček seveda ni mogel biti miren, splezal je na skladnim drv, katera s*> .io pa podrla in si je pri tf-ra otrok lomil levo nogo. Prepeljali so ga v bolnico.
h Najd'.fîH	Ï»;:? 25. maja je po-
licijski s!rožnik zapazil na Meljski ce ti v Mariboru krs n. ki .ie brez gospodarja tavala okoli. Kr.iMi o odgnali v klavnlskt hlev. Lastnik nn.i e o l;i-.i pri policijskem komisarijatu v Mariboru.

п!»гше mmm
p Nov predsednik goriškega tribunala. Italijanska vlada je v zadnjem času imenovala za predsednika goriškega tribunala novega moža: višje-sodnega svetnika Brelicha. Za to osebno izpremembo v goriškem sodstvu ni bilo vidnega razloga. Že prvo delo novega predsednika je pa razkrilo, zakaj se je moral dosedanji predsednik Cechet umakniti. Brelich je namreč takoj prve dni po svojem nastopu odklonil slovenske tožbe in vsem goriškim sodnikom prepovedal, da bi še nadalje sprejemali slovenske vloge ter vodili razprave v slovenskem jeziku. Ker je slovenščina vse doslej vživala na goriških sodiščih svoje pravice, je bilo treba novega moža, da jih je z eno besedo odpravil. Ker ogromna veičua primorskega prebivalstva ne zna italijansko, si lahko mislimo, kako se bo našim kmetskim ljudem krojila pravica.
p Peklenska pošiijatev. Trgovec Alojzij Fer-felja v Tržiču na Primorskem je dobil te dni iz Trsta navidezno košarico črešenj. ho so nekoliko črešenj odvzeli, so pa našli peklenski stroj skrbno pripravljen tako, da bi se moral pri odpiranju košarice užgati. Vsled vlago, ki ir prihajala od črešenj, se pa vžigalice niso užgale in tako je nameravana nesreča Izostala. Sodišče jc takoj uvedlo preiskavo.
p Odllkovanie admirala Thaona di Reve!.
Kralj Viktor Emanuel je na Mussolinijev predlog podelil admiralu Thaonu de Revclu vojvodski naslov.
p Pretresljiva noreča na istrski ielernici. Na progi Trst—Poreč jo 24. maja zvečer na ovinku pri Le^adah skočila * tira lokomotiva in se prevrnila po nasipu. 3,3 letni kurjač Anton Požar, ki je ravno nalagal peč, je pndel v ogenj in našel tako strašno smrl 44 letn»g.i strojnika Bcnettija so izvlekli izpod lokomoth e še živega, a vsega oparjenega, ker je bila vsled nosreie počila parna cev. Prepeljali so ga z avtomobilom v iržsško bolnišnico.
štajerske
Poravnajte naročnino
i
š Glasbena Mntica v Mariboru nas opozarja, da sc vrši nien pomladanski koncert že 2 in n c 6. iunija t. 1., kakor so pomotoma poročali nekateri listi. Med dru-
IwpM ihw Slov. plànMip društva.
Včeraj se je. vršil v Kazinski dvora* ni izredni obrni zbor S. P. D. v ta namen, cla so je pod.'tla bilanca za 1. 1922, ki na zadnjem ob;'.nem ?l>oru meseca decembra ni bila. se gotova. 1'odal se je tudi proračun za !. 192,') in se na kratko proslavila tridesetletnica ob. tuja S. P. D. Udeležba je bilo vkljub neugodnemu vremenu še precej po^oljnn. G. predsednik dr. F. Tomin^ k pozdravi navzoče zlasti odposlanca Savinjske podružnice častnega člana g. Kocbeka. Isato prebere društveni blagajni!; poročilo o bilanci. Tii njega posnemamo te-Je postavke: Vsa društvena aktiva znašajo 387.260 Din, pasiva pa S3.748 Din. Lastna imovina je znašala 31. decembra 1921 243.956 Din. Med dohodki najdemo te-Ie postavke: Članarina je znašala 16.726 Din, darila 2.1 S-i Din, dohodki koč 187.696 Din, režija 93.250 Din, odpisi od inventarja in stavb 70.410 Din. 1'z proračuna spoznamo, da predvideni dohodki za leto 1923 znašajo 771.700 Din, izdatki pa približno ravno toliko. Med drugimi izdatki je za novo kočo na Krvavcu proračunjeno 100.000 Diri, za popravo koč 80.000 Din, za pota in markacije 7.000 Din. Po živahni debati glede kontrole oskrbništva da predsednik v razgovor proračun za 1. 1923. G. Defrancescni priporoča, naj S. P. D. prevzame v oskrbo kočo na Mrzlenr studencu. Po živahni debati se sprejme proračun z dodatkom, da se poviša i>o-viša postavka za kočo na Krvavcu na 150.000 Din.
Pri točki »Proslava tridesetletnice*1-povdarja predsednik g. dr. TominSek" najprej, dn S. P. D. nikdar ni svojih jubilejev šumno proslavljalo, ker lake šumne proslave društvu nič ne koristijo. S- P. D. deluje tiho in mirno, take so tudi njegove proslave. Zato je osrednji1' odbor sklenil, da izda v spomin trideset-' letnice album planinskih slik in svojih^ postojank. Y njem se tudi zrcali tridesetletno društveno delo. Nato prebere g. tajnik kratek pregled delovanja S. P.' D. tekom tridesetih let. Slednjič je predaval g. Janko M 1 a k a r o svoji prvi turi na Triglav pred tridesetimi leti. Po predavanju so sc vršilo dopolnilne volitve, pri katerih je bil izvoljen za. preglednika računov g. Frlinc. Končno je občni zbor izrekel g. predsedniku zahvalo in ga v priznanje njegovih zaslug imenoval častnim članom S. 1'. D.
~Na nomoč našim dijakom !
Ferljabil Savez ima plemenito nalotr» podpirati s pomočjo javnosti in države dijake na počitniških potovanjih: preskrbeli jjni brezplačna, prenočišču, ceno prehrano, znižano vožnjo, opozarjati jih na korist potovanja in s tem na lepoto naše iijediujene domovine, dajati jim navodila za potovanja, zbližati jugoslovansko dijaštvo i. t. d. Na potovanjih naj se uči našo dijaštvo zuitiLopis-ja in zgodovine naše države. Delokrog fe-rijalnega Saveza sc člmilaljeholj i/.popu I-u ju jç in .ie uritegnil k delu tudi игоГевогвко
SfrsB «
5n učiteljske organizacije. — O delovanju FVrijalnega Saveza bomo javnost vedno informirali.
Mestno ndrnrcnje Forialnega Savcna y ljnbljani je začelo s plemenito akcijo. ,poplaviti v Bohinj« zgradbo počitniške kolonije za revne in bolnhno dijake ljubljanskih zavodov. Ta zgradba, ki je že v delu za htevn mnogo žrtev. Zato apeliramo na javnost. da naj podpira moralno in gmotno to hvalevredno akcijo Ferijnlnega Saveza.
Mfcst.no ndrnženje Ferijalnega Saveza v t^jtihljani priredi v sredo 30. maja oh S. nri zvečer v dvorani Filharmonije velik kon-eert, na katerem bo nastopil mešani pevski «bor ljubljanskih učiteljišč pod osebnim .vodstvom našega znanega skladatelja profesorja er. Adamiča. Nastopijo tudi trije solisti: pdena Sachsova (sopran), gdčna Orlova (glasovir), gosp. Tomec (bariton. Koncert bo izredna privlačnost za Ljubljano in uživali bomo, kakor čujemo našo narodno pesem iz ust. našega dijnštva. Natančen program in podrobnosti o koncertu na plakatih.
Cvetlični dan mestnega udruženja Ferl-IMnega Saveza bo v četrtek 31. t. m. Vsi brez razlike se odkupite e prispevki za zgradbo počitniške kolonije za revne in bolehne dijake ljubljanskih zavodov.	J. J.
, —Poslanci Jugoslovanskega kluba morajo v sredo brezpogojno biti vsi v Belgradu, kjer se vrši ta dan ob 9. dopoldne seja skupščine, v kateri se bodo izvolili člani v najvažnejše odseke.
—	Začetek redukcije uradništva. Prve ■Uradnike je reduciralo finančno ministrstvo. Iz služb? so odpustili 9 uradnikov po
76 srbijanske službene pragmatike, 6 uradnikov pa so upokojili po § 70.
—	Prtovč nad Železniki. Dr. Krekovo letno bivališče, 1010 m visoka podružnica župnije Selca nad Škofjo Loko. je dobila nov, železen zvon. Ta veseli dogodek je privabil lepo število ljudi pod vrh Ratitovca, ki so na izredno slovesen način obhajali inštalacijo zvona iz Jesenic. Na binkoštni pondeljek je dospel v celem okraju znani general stre-Ijavcev z možnarji, 74 letni Lovriček Hrovat. (Žmitek) iz Železnikov z baterijo 10 možnarjev, odredil strelišče, poučil domače streljavce in komandiral z veščo roko izredno mogočno streljanje brez vsake nesreče celo popoldne, ko so vozili ovenčani zvon navkreber. Y torek ob 4. zjutraj so zbudile salve neumornega Žmitka celo selško dolino. Krasno jutro, bujno zelenje, kakor jagneta bele snežne lise, kosi in pritrkavanje, ukanje in vesela pesem — Krekov dan na Prtovču! Po 9. uri je dospel g. župnik iz Selc s pevci, blagoslovil zvon in služil sv. mašo. General Žmitek je dajal ves čas izpred okna ob oltarju znamenje za strel. Gotovo dandanes ni slišati tako točnega streljanja nikjer več v Sloveniji, kakor je grmelo iz Prtovča v Krekovo jutro pod Žmitkovim vodstvom in vzbujalo pozornost med domačimi dolinci in zemlje lačnimi Italijani na bližnjih vrhovih. Po sv. maši se je oprijelo 300 močnih rok vrvi in v hipu je splaval zvon skozi lino. Poleg številnih sosedov in Zeleznikarjev so slavnosti sledili tudi 4 Kroparji, ki so čez Jelovico prilezli na Ratitovec, kjer že leži precej lesa za Krekovo kočo.
Prtovčani žele v juliju in avgustu nedeljsko sv. mašo v svoji cerkvi. Kateri gg. duhovnikov, ki radi hodijo na gore in žele prenočiti na Krekovem Prtovču, bi hotel trpinom ustreči in jim prihraniti ob košnji težko pot v dolino, naj se priglasi č. župnemu uradu v Selcih ali pa Aljaževemu klubu' (dekan univ. prof. dr. Srebrnič, sv. Petra c. 80 v Ljubljani). Ustregli bi Prtovčanom in sebi!
—	Kongres Udružcnja jugoslovanskih fnženirjev in arhitektov se vrši v Splitu v dneh 27. do 29. junija t. 1. Za potovanje po železnici čez Brod—Sarajevo—Metkovič in dalje s parobrodom bodo preskrbljene običajne vozne olajšave. Za skupino, ki bi potovala po morju čez Baker, Šibenik (slap Krke) je najet poseben parobrod, s katerim se no skupščini nadaljuje izlet čez Dubrovnik do Kotora in odtod povrne do Bakra; pomorsko potovanje bo trajalo od 26. jun. do 2 .julija — stroški s prehrano okoli 2 tisoč do 2500 Din. Prijave sprejema do 2. junija ing. Mencinger, Ljubljana, gradbena dirckcija, od katerega dobe zanimajoči se člani podroben program.
—	Jožica pri Ljnbljani. Vojaška oblast tiamerava v kratkem zapreti vse ceste, ki vodijo mimo in blizu smodnišnic na Ljub-îjamskem polju. Posestniki, ki imajo tam svoio zemljo,- so žo prejeli legitimacije, brc z katerih je dohod k zemljišču nemogoč. Preti tej neumestni odredbi je županstvo obrine Ježica vložilo pri vojaški oblasti in pri pokrajinski upravi protest. Ce misli vo-jaš'ca oblast, da obstoji za smodnišnice kaka nevarnost, naj pomnoži stražo. Mimo smodnišnice vodi najkrajša cesta, ki veže Jezico z vzhodnim in jnžnovzhodnim delom ljubljanskega mesta ^olnišniea) oziroma Mostami. Čemu tedaj zapirati to cesto, ki slu-
iauiflimi mo.nif.tii ža dali доио ob-
stoje smodnišnice? V zmislu omenjene od- i redbe ee poleg vseh poljskih potov zapre nadalje tudi cesta, ki spaja Ježioo e sv. Križem (pokopališče) in kemično in klejno tovarno. Čemu vse to? Z legitimacijami se ■stvar gotovo ne bo obnesla. Vsak posestnik dobi samo eno legitimacijo, ki naj potem služi njemu oziroma njegovi družini kot propustnica za na njivo ali travnik. Za vsakega, ki samo nekoliko pozna kmetsko delo na polju, je jasno, da je nemogoče, da bi hodili vsi hkrati na polje in zopet vsi hkrati domov, kakor se bo to moralo zgoditi, ce obvelja ta odredba. In potem sitnosti, če kdo zgubi legitimacijo, kar gotovo ni nemogoče pri mnogovrstnem delu na polju ! Bolje bi bilo, da gospodje, v katerih glavah se je porodil ta načrt za šikaniranje kmetskega ljudstva, nekoliko bolj in hitreje razmišljajo, kdaj bodo premestili smodnišnice z dosedanjega mesta. Če pa kljub vsem ugovorom vojaška oblast noče odnehati s svojo prepovedjo, na postavi k smodnišnicam za stražo vsaj take vojake, ki bodo vsaj za Rilo zmdžni našega govora. Toliko za danes.
—	Udrnženjo jugoslovanskih Inženjer-jev in arhitektov — Sekcija Ljubljana naznanja, da je IV. redni občni zbor preložen na soboto, dne 2. junija 1923 ob 16. nri popoldan v vseučilišč, dvorani, deželni dvorec.
—	Občni zbor društva konceptnih uradnikov za Slovenijo sc je izvršil včeraj ob veliki udeležbi članov, posebno z dežele. Iz vse debate se je čutilo ogorčenje zaradi sedanjega gmotnega In socialnega položaja «pravnega uradništva. Društvo si je ponovno osvojilo svoje znane resolucije z zadnjega občnega zbora z dne 7. marca, posebno glede absolutne solidarnosti z ostalimi državnimi nameščenci in železničarji ter je nekatere poostrilo. Predvsem je sklenilo zaprositi nadrejeno oblast, naj se upravno oradništvo radi pomanjkanja sredstev oprosti v bodoče vsake reprezentacijskc dolžnosti. Sklenilo ae je izreči srbskim stavkujo-čim profesorjem svoje simpatije. Ugotovilo se jc zadovoljstvo, da se za težnje upravnega uradništva zanimajo slovenski poslanci. Ugotovilo se je dalje, da je vlada na stavljene resolucije sploh odgovorila, četudi nc popolnoma zadovoljivo. Sklenili so se v tem pogledu ponovni energični koraki. Novi odbor se je konstituiral sledeče: predsednik: vlad. svetnik Šporn, podpredsednik: vlad. svetnik Žužek, odborniki; policijski nadsvetnik dr. Mlekuž, okrajni glavar dr. Fiier, okrajni glavar dr. Karlin, vladni tajnik Mulaček, vladni tajnik dr. Karel Ter-stenjak, okrajni komisar Masič, okrajni komisar Velikonja, okrajni komisar Maršič.
—	Šesttcdenski počitniški kuharski tečaj za boljšo knho bo zopet leto« na dr. Krekovi gospodinjski šoli pri uršulmkah v Ljubljani, in sicer od 2. julija do 14. avgusta t. L, če sc priglasi zadostno število udeleženk. Tečaj jc v prvi vrsti namenjen gospodičnam učiteljicam; priglasc sc pa tudi lahko druge gospodične. Pouk kuhe bo vsak dan, razen nedelj. Pričetek vselej zjutraj ob 8.; popoldne bo vkuhavanjc sadja in zclenjadi in pa razna predavanja o gospodinjstvu. Pri izbiri jedi se bo oziralo na to, da jih pride čim več na vrsto in da bodo izbrane, da tako udeleženke temveč pridobe na znanju kuhe. Ukovlna znaša za ves tečaj 150 Din. Obed (4—5 hodov s 6—7 jedil) stane z režijo mesečno 800 Din, če udeleženke stanujejo zunaj zavoda. Lahko stanuje udeleženka tudi v zavodu, potem pa plača poleg zgoraj imenovane vsote za. stanovanje in ostalo popolno oskrbo 540 Din mesečno. Če bi pa udeleženke želele manj izbranih jedil in manjše število hodov, bi sc cena lahko sorazmerno znižala. Tozadevno željo lahko vsaka priglašenka izrazi ob priglasu, odločilno bo pa seveda mnenje vajine. Gospodične, ki se resno mislijo udeležiti tečaja, morajo naprej plačati ukovino 150 Din kot kavcijo, ki jo pa dobe vrnjeno v slučaju odstopa, če se odglase teden pred začetkom tečaja, da tako lahko druga vstopi na njih mesto, ali pa če same dobe namestnico. Priglase sprejema vodstvo. Za event. pismeno pojasnilo je poslati poštnino.
—	Zanimanje za nemško narodno-socia-listično organizacijo »Hackcnkreuz« na Balkana. »Grazer Tagespost« poroča po neki korespondenci z Dunaja, da so v zadnjem času ponovno prihajala na Dunaj razna odposlanstva iz balkanskih držav in iz bližnjega vzhoda na Dunaj, da ee informirajo o stanju naeionalno-socialnega gibanja v Avstriji in na Bavarskem. Ta odposlanstva so baje Dnnajčanom zatrjevala, da obstoji tudi v njihovih deželah veliko zanimanje za nacionalno-socialistični pokret, ki se vrši v znakn »Hackenkreuz*-a. Odposlanstva so baje tudi izrazila željo za ožjimi stiki z organizacijami v Avstriji in na Bavarskem. — Pa menda niso potovali člani »Orjune« na Dunaj t
—	Priseljevanje v Ameriko. Generalni izseljeniški komisarijat v Zagrebu objavlja: V Chicagu izhajajoči list »Hrvatski Glasnik« priobčuje v oni zadnjih številk daljši informativni članek v katerem dokazuje, kako nevarno in brezuspešno je, če skušajo naši izseljenci priti v Zedinjene države preko sosednih držav, ko je določena kvota za našo kraljevino žo izčrpana. Članek veli med drugim: »Mnogi naši izseljenci so, ker vsled izčrpane kvote niso mogli dobiti viza ameriškega konzulata za Zedinjene države, prosili in tudi dobili izseljeniški potni list za Mek-siko ter so r tem potnim listom dopotovali v prepričanju, da se bodo s tem, da potujejo
I preko Mcksike, mogli izogniti strogim pri-
\ seljenlškim zakonom Zedinjenih držav. Taki izseljenci postajajo le žrtve strogosti teh zakonov. Kot primer navaja članek nastopuo:
Nedavno 'Je bilo v šnpanijski ječi (County j ail) v Laredu, ki leži v južni meji Zedinjenih držav proti Mekeiki, zaprtih okoli 40 Bolgarov, ki jih je ujela straža Zedinjenih držav in ki ho bili nato vsi vrnjeni v Bolgarijo. V imonovani ječi se nahaja tudi več lz-seljonoev iz naše kraljevine, ki so hoteli priti v Zedinjene države nezakonitim potom. Pripomniti je še, da se morajo oni, katerim je nspelo priti na tak način v Zedinjene države, po ameriškem zakonu aretirati v dobi petih let in deportirati v oni kraj, odkoder so prišli. Zaradi tega se opozarjajo naši izseljeno! na te slučaje in na posledice in škodo, ki jih čakajo, ako hočejo na tak nezakonit način prekoračiti mejo Zedinjenih držav.
—	Uslužnost. gledališke uprave je omogočila dne Ifi. t.. m. uprizoritev opere »Čaro-strelec« za vojake ljubljanske garnizije. Iz borno uspela predstava je dosegla popolnoma svoj namen: vzbujati razumevanje in ljubezen do nmetnosti v priprostem vojaku, posebno v nnemn, kateri vsled oddaljenosti svojega domovja od večjega mesta ali vBled siromaštva še ni imel priliko videti sličnih predstav. Komanda Dravske diviz. oblasti izreka tem potom gledališki npravi, vsem igralkam, igralcem, vodji in članom orkestra ter ostalim sodelovalcem, kateri so s svojim trudom in požrtvovalnostjo pripomogli k lepemu uspehu predstave svojo najiskrenej-šo zahvalo in popolno priznanje.
—	Osebne vestL Sekundarij dr. Dominik D e k 1 e v a je imenovan za asistenta kl-rurgičnega oddelka splošne bolnice v Mariboru. Dalje so imenovani: upravitelj Kaj ko Z w i r n za upravnega višjega nadzornika in upravitelja v VII. činovnem razredu; ad-junkt Kazimir Mulaček za upravnega nadzornika in upravitelja v VIII. čiuovnem razredu; upravitelj Franc Zajec, upravna oficiala Alojzij Turk in Emil Brajer za upravne višje oficiale v IX. činovnem razredu; upravna kanclista Franc Tretjak in Juro T o m a ž i č iu upravni asistenti Anton Manfreda, Hiacint Bukovic in Milan Florjančič za upravne oficiale v X. činovnem razredu; upravna praktikanta Jožef šuštoršič in Bogomil Z g a n j a r za upravna asistenta v XI. činovnem razredu; pisarniška pomočnica Ivanka Kovač za pisarniško oficiantko — vsi na dosedanjih službenih mestih. — Vladni svetnik dr. Aleksander K u s y je na lastno prošnjo trajno upokojen. — Premeščeni so: provi-zorni vladni kanclist Jakob P očka j od okrajnega glavarstva v Celja k okrajnemu glavarstvu v Murski Soboti; okrajni komisar Matija Malešič od okrajnega glavarstva v Murski Soboti k okrajnemu glavarstva v Črnomlja; okrajni komisar dr. Mirko Potočnik od okrajnega glavarstva v Črnomlju k pokrajinski upravi, oddelka m notranje zadeve v Ljubljani. — Imenovani so v staležn policijskih pisarniških uradnikov za Slovenijo: za policijska pristava v IX. činovnem razredu policijska oficiala Ivau Sen i ca pri policijskem komisarlatu v Mariboru in Josip Strmšek pri okrajnem glavarstvu v Celju; za policijska oficiala v X. činovnem razreda policijska kanclista Franc Ramovš pri okrajnem glavarstvu v Murski Soboti in Anton Jur-c a pri policijski direkciji v Ljubljani — vsi na dosdanjih službenih mestih. — Višji agrarni zemljemerec II. razreda inž. Albin Zakrajšek in uradni sluga Anton M o š -k o t e v c pri predsedništvu pokrajinske uprave sta na lastno prošnjo trajno upokojena. — Višje deželno sodišče v Ljubljan je imenovalo pisarniške oficiante Alojzija Zn-puška v Celju, Adolfa Bervarja v Celju in Ladislava Vončino v Kozjem za kancliste preko sistemiziranega stanja in brez določenega službenega mesta. Pavla Peg an, pisarniška oficiantka okrožnega sodišča v Celju, je z dnem 3L maja 1923. na lastno prošnjo začasno upokojena.
—	Gradnja parlamenta v Belgradu. Nova zgradba narodne skupščine hitro napreduje. Zidovje je skoroda dovršimo; sedaj se izvršuje osrednja kupola. Palača skupščine se gradi nasproti palači kraljevega dvora, ter ju bo ločil široki bulevard z nasadi. Zgradila se bo namreč veličastna ulica v polkrogu dvora in takrat se premesti tudi glavni vhod v konak na ono stran Izpred parlamenta. V nadaljevanju zgradbe se je pričelo že s kiparskimi deli, ki naj krasijo zunanje lice zbornico. Gradbeno ministrstvo je pozvalo pretekli teden komisijo, da je izdelala načrt natečaja za skulpturna dela ter proračun za ista. To komisijo so tvorili delegati strokovnih organizacij jugosl. umetnikov z delegati gradbenega ministrstva. Razpiše se konkurenca za 31 večjih skulptur. Potom strokovnih organizacij se je priglasilo 30 kiparjev k sodelovanju, med njimi vsi najboljši naši kiparji. Način predvidene konkurence je za umetnike ugoden in omogoča široko udeležbo, obenem pa bo dana možnost doseči kar najboljši nmotni-šik rezultat. Ko ministrski svet tozadevni proračun odobri, bo razpisan natečaj za skice z določenimi pogoji in termini. V ministrstvu se je sklenilo, da ostanejo člani razsodišča isti, kot so jih dirigirale organizacije na prvotno konferenco, in sicer: ravnatelj umetniške Sole v Belgradu prof. Momčilo Z i va no vié, ravnatelj akademije umetnosti v Zagrebu prof. B. S en o a ln umetn. kouzulcnt Fran Tratnik v Ljubljani.
_ _yeWSFTWL
'. ■ 1 U ■■■"!.". .I.»"1""-—
Organizacij« роПЈвфо v Vraflrem evojbn МЦј
nom kiparjem, kateri »Ou.se priglasili, 4cc zadevna širša po jauni la.
—	Jugoslovenska MafMa* potrCva vw
je podružnice, kakor tudi vb« nčlteljstvo» ki je prevzelo razprodajo tombolskih kart po defoli. da zaključijo razprodajo tombolskih kart najkasneje do nedelje. 27. majnika ta aneske do tega dne dopoeljejo pokrajinske-! mn odboru v Ljubljano. Istotako naj se obenem vrnejo tndi event. prrostale karte, za kar še prav posebno nljndno prosimo. Po-' spešite razprodajo povsod in kjer morete, da doeežete uspeh kakršnega prireditelji sami uieo pričakovali. Razglasite med ljudstvo, da smo med dobitke uvrstili uekaj praktič-, nih in zelo potrebnih knjig, kakor a. pr. uaj»^ novejšo izdajo Slovenske kuharice ta Praktičnega sadjarja, ki je tndi na novo izšel. Mislimo, da smo dali naši prireditvi s tem tudi praktičen značaj. Obenem se obrača akcijski odbor se enkrat in po-slednjikrat, na narodno občinstvo v Ljubljani e pozivom, naj se v večjem štovilu udeleži naše tombole. Razprodaja v obeh binkoštnih dnevih ni dosegla tistega uspeha, ki smo ga od Ljubljane pričakovali. Opozarjamo občinstvo na to, da se dobe tombolske karte naše književne tombole v Matični knjigami, na Kongresnem trgu, nadalje v Novi Za-lo$bi nasproti kavarne »Zvezda«, v Tiskovni zadrugi v Prešernovi ulici, v Učiteljski knjigarni v Frančiškanski ulici in v trgovini Josip Vidmar, Pred Škofijo 19. Ljubljančani! Obrnite s v teh zadnjih dneh ua omenjene zavode in kupujte tombolske karto! Akcijski odbor.
—	Kongres Saveza železničarjev v Ju« goslaviji. Dne 20. in 21. t. m. je v Zagrebu zboroval ГП. kongres Saveza železničarjev v Jugoslaviji. Razen delegatov Savezovih podružnic iz eele države so se udeležili kongresa tudi zastopniki železničarskih zvez in Avstrije, Čehosfovaške, Bolgarske in delegat amsterdamske Internneionale transportnih in prometnih delavcev. Kongres je razpravljal o dosedanjih prizadevanjih za izboljšanje železničarRkega položaja in ugotovil, da so bili uspehi zgolj formalnega značaja, dejansko so se pa razmere železničarjev znatno poslabšale. Savez je moral predvsem odbijati napade na dosedanje pridobitve železničarjev: aa pravico do stanarine, višino temeljne plače, pravico do vožnie i. t. d. Govorniki so dokazovali, da je položaj železni« carjev v Jugoslaviji slabši nego vseh dru-gih delavcev, slabši celo nogo položaj delavcev v Avstriji in Poljski. Sklenili so, da se izvede organizacija v svrho sindikalnega boja za uresničenje železničarskih zahtev. V to svrho stopi Savez v stik s organizacijami. Glavnega delavskega saveza po vseh mestih kakor tudi z železničarskimi organizacijami vsega svet«. Savez bo v zvozi z vsemi ob* stoječimi organizacijami zasnoval skupna akcijo za izboljšanje gmotnega in socialnega položaja železničarjev. Kongres je dalje razpravljal o pragmatiki, delavskem varst< va, prometni in osebni politiki.
—	Prošnja in poizvedovauje. Dotičut gospod, ki je pretekli teden pred Binkošti poizvedoval v Ljubljani v Trnovem po gospej Alojziji Kocmur rekoč, da nosi važna poročila o njenem bratu, ki boje služi v legiji, se vljudno prosi, da se osebno zglasi v Ljubljani, Rožna ulica 13-JI. pri družini Lenarčič v svrho natančnejših informacij, Ker gre tu za osebo, ki se smatra že za zdav-no umrlo, je vsaka tozadevna vest za naa velikega pomena. Vsi stroški, ki bi bili v zvezi z eventuelnim potovanjem, bodo go< spodu poplačani. V slučaja, da jo dotičnemn gospodu nemogoče priti osebno, naj blagovoli poslati svoj naslov na zgornji naslov družine Lenarčič.
—	Cerkveni rop v Acllešičih. V noči na 20. maja 1923 eo zlikovci vlomili v Marijino kapelico v Adlešičih in ukradli 4 različne prte. Roparji so v isti noči vlomlii tudi v kapelico Sv. Florijana * Adlešičih in odnesli iz nje dva pria.
—	Orožnik orožnika okradel. Nn Tutiebienl pri Mokronog« je bil nastavljen orožnik - шо< hamedanec iz Bosne. Dne 24. msjnika je iz-gin4 vzemši s seboj puško in 150 patronov, po-i tem ko je vlomil v blagajno orožniške postaje in vzel svojemu tovariša boljšo obleko
—	Tatvine in vlomi. Posestniku Ivanu Mra« vlncu iz SeSjega Sela je bilo ukradenega perila fn drugih reči v vrednosti 6380 K. — V Preeerju so vlomilci obiskali gostilničarja Janeza Sar ca in mu odnesli 2 para čevljev in več knjig, med njimi tudi dr. A. USeničnikovo Sociologijo. — V Mrčnlh Selih pri Kozjem so odnesli vlomilci obleke, zlatnine iu erebrnino v vrednosti 15.350 K. — Ia podstroSja Jožet Ivančiča v Zagorju pri Kozjem so odnesli tatovi perila v vrednosti 7950 K. — V Podsredi je bila ukradena Antonu Preskarju rjava obleka in nra, njegovemu bratu Francu pa rjave hlače, frkoda: 5700 K. — Tatovi so obiskali posestnico Marijo Dolžan v Radovljici in ji odnesli 2 Ženski zlati uri, zlato žensko verižico, dvo pozlačeni ženski uri, poročni prst-m z diamantom, ženski prstan s črkama M. D., dalje hrože z diamantno iglo v podobi ribce, mo*ko obleko in 80,000 K denarja. Dolžanovo so tatovi oškodovali za 580.000 K.
—	Čevlje kupujte od domačih tovaren tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenc|ši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg štev. 20, ter Aleksandrova cesta štev. 1,	3322 .
Raznoterosti.
r Bombna eksplozija na vseučilišču v
Varšavi. Dne 25. maja jo eksplodirala v prostorih vseučilišča v Varšavi bomba, ki je smrtno ranila profesorja statistike Osen-kowskeg-a. Odtrgala mu jo obe nogi. Tndi večje število dijakov je deloma smrtno, deloma lahko ranjenih.
r Moderni Rim se VTača h krvavim (gram. Nedavno so rimski listi poročali, da se uvedejo v Rimu prave španske hikoborbe, v katerih ho borilec bika zaklal. »Osservato-re Romano« je nato objavil pismo kardinala Gasparrija z dne 2,'). oktobra 1920, v katerem je јачпо in točno rečeno, da cerkev take borbe odločno obsoja iu zelo želi, da se v omikanih deželah živalim prizanaša. To ni imelo zažoljenega uspeha in te dni se je vršila v Rimu prva krvava bikoborba, ki jej je prisostvoval tudi Mussolini z več drugimi slani vlado. Ko je bik obležal v svoji krvi, ko španski bikoborci odšli v ložo k Musso-liuiju in mu poklonili svileno ogrinjalo in dragoceno pištolo. Naslednji dan se je Mussolini revanžirai z zlato cigaretno dozo. Tako se Mussolinijev Rim vrača h krvavim igram.
r Oporoka nadškofa dr. Kolina. Kakor «liano, je volil olomtiški nadškof dr. Kohn velik del svojega imetja zgradbi moravske univerze. Po prevratu so se vršila o tej zapuščini dolgotrajni! pogajanja med češkoslovaško in avstrijsko vlado. Pogajanja so «e končala s popolnim uspehom za Čehe. Volilo obstoji iz moravskih vrednostnih papirjev v znesku 692.000 čK, iz galiških vred-nostnh papirjev v znesku 121.600 K, iz obligacije Kmetiškega kreditnega zavoda v Sibinju v znesku 83.000 K ter iz avstrijskih vojuili posojil v znesku 633.000 K. Po želji pokojnikovi ima vsa ta vsota pripasti Masa-rykovi univerzi brnski.
r Zobna operacija potom brezžičnega ttrzojava. Odkar se je raba brezžičnega brzojava razširila na ladjah, se pogosto zgodi, da manjše ladje, ki nimajo s soboj zdrav-oika, v nujnih slučajih prosijo zdravniške pomoči na velikih ladjah. Nedavno se je pripetil posebuo zanimiv slučaj, da je zdravnik neke velike ladje potom brezžičnega brzojava izdrl kapitanu neke 500 milj oddaljene majhne tovorne ladjo — zob. Stvar je bila taka: Neke viharne noči je potrkal na vrata idravnikove spalnice na parniku »America« uradnik ladijske brezžične brzojavne postaje in izročil dr. Woodu daljši radiogramm. V njem jo tožil kapitan neke tovorne ladje, da ga že pet dni neznano boli zob in si no ve več pomagati. Dr. Wood si je dal potom /brezžičnega brzojava natančno opisati boleči zob in nato odločil, da jo treba zob brezpogojno izdreti. Kapitan je to sam iskreno želel. Toda kdo naj izvrši to operaoijoî Oglasil se je ladijski višji strojnik in izjavil, da hoče stvar poskusiti. Dr. Wood je dal vsa najnatančnejša navodila zaradi klešč in vsega ravnanja. Čez pol uro je dobil to-le brzojavko: »Zob srečno zunaj! Prisrčna liva-ia za izvrstno pomoč!«
r Avstrija prepovedala pridelovanje to-ftaka. Začasa svetovne vojne jo bila avstrijska vlada dovolila, da sme vsak pridelovati tobak. Pridelovanje tobaka se jo zelo razširilo in je postal ta pridelek za kmete še po-febej znatnega gospodarskega pomena, ker 'o svojim delavcem dajali dol mezde v tobaku. To postransko preskrbovanje s tobakom pa seveda zelo škoduje upravi tobačnega monopola, ki dela z izgubo. Sedaj je avstrijska vlada obnovila popolno prepoved za pridelovanje tobaka in določila visoke kazni za prestopke. Med kmeti je ta odredba vzbudila veliko razburjenja, češ, da bodo morali sedaj plačevati delavcem toliko višje mezde.
r Največja elektrarna na svetu. V Bar-klngu (na zapadni strani Londona) so začeli zidati elektrarno, čije kapaciteta bo znašala 100.000 kilovatov. Kakor je posneti iz proračuna, bo stala ta zgradba 3 milijone funtov šterlingov. Ako ho treba, se bo elektrarna lahko razširila, tako da bo Imel London največjo lektrarno na celem svetu.
r Slavni pianist I. Paderevski bivši poljski prezident, je zaslužil od novembra, do aprila na koncertih približno 160.000 dolarjev, torej več kakor vsak drug filmov igralec, pa tudi več kakor champion v boksu Dempsey. Paderovski nt skoraj pet. let nobenega koncerta priredil. Ta čas je svoje moči porabil v osvoboditev Poljske. Zdaj se je spet posvetil svoji umetnosti. Glasbeni kritiki trdijo, da ni njegova igra s tem prenehanjem nič trpela. Dvorane, v katerih prireja, koncerte, so vedno razprodane.
r Indijanci tožijo ameriško vlado za odškodnino. Na zapadu Združenih držav živeči Indijanci rodu Sioux so vložili proti zvezni vladi tožbo za odškodnino v znesku 750 milijouov dolarjev. V tožbi trdijo, da so bili ogoljufani za 8 milijonov akrov zemlje vštevfci gorovje Black Hills, v katerem kopljejo zlato.
r Cehoslovaška gradi stanovanja xa (friavne namcščenco. Da čim hitreje odpo-more pomanjkanju stanovanj, je češkoslovaško ministrstvo za .iavua dela sklenilo, da zgradi po raznih mestih za državne nnme-učence stanovanjsko hišo. Stanovanja bodo obsegala po eno, dve ali največ tri sobe; tretja soba eo povsodl zgradi tako, da bo imela poseben .vliod in se, bo oddajal« ue-
oženjenim drž. nameščencem. Vseh stanovanj se zgradi približno 10.000, gradbeni stroški so proračunani na 600 mflijonov Kč. Za to vsoto je finančno ministrstvo izdalo posebne gradbene srečke.
r Pojemanje židovstva na Češkem. »Jii-disehe Volksstlmme« je dognala na temeljn podatkov o ljndskem štetju, da se število Zidov ua. Češkoslovaškem krči. Na Češkem se jo zmanjšalo židovsko prebivalstvo za 7.15 odstotkov, na Moravskem pa za 7.91 odstotkov. Zanimivo je, da se je na Češkem najbolj skrčilo število Zidov v krajih s češko večino, medtem ko je na Moravskem število židovskega prebivalstva najbolj padlo v onih okrajih, v katerih imajo večino Nemci.
r Od mrtvih vstala. Brata Hyž iz Po-dolja pri Prerovi sta odkorakala na bojišče 1. 1914 in od tedaj ni bilo o njiju ne duha ne sluha. O starejšem je prišlo pisanje, da je padel, drugega so pa pogrešali. Obe ženi sto se vnovič poročili in ena ima v novem zakonu žo dvoje otrok. Lahko si mislimo, kako ste bili iznenadeni, ko sta so predzadnji pondeljek oba za mrtva proglašena brata vrnila na dom.
r 10.000 vojnih ujetnikov lz bivše Avstrije. »Neuiegkeitsweltblatt« poroča, da je po besedah vrnivšega se vojnega ujetnika na Mongolskem in v Mandžuriji še najmanj 10.000 vojnih ujetnikov, bivših avstrijskih vojakov, kl se ne morejo napotiti domov zaradi veliko daljave in pomanjkanja denarja.
Gospodarstvo.
Janko Jovan:
Naša industrija in tuji kapltai.
Zdi se mi umestno registrirati izjavo voditelja angleško delegacije interparla-mentame trgovinske konferenco v Pragi Gershoma Stewarta napram uredniku Pra-ger-Prosse, s katero izjavo je hotel dokazati prijateljstvo Angležev do Čehov. Tzjava se glasi: »Angleški kapital sc interesira za Če-hoslovaško; ako angleški kapital uvidi, da mu .je dana ugodna možnost investicije tu, potem se bode tudi naš kapital stekal v vašo deželo.«
Registracija te izjave se mi zdi potrebna zaradi naših gospodarskih razmer in sicer zlasti radi različne sodbo o udeležbi tujega kapitala v industrijskih podjetjih v Jugoslaviji.
Ko smo pričeli živeti v Jugoslaviji, se je bolj kot preje občutilo, kako je bivša Avstrija v industrializaciji zapostavljala slovansko ozomlje ter protežirala nemške dežele, le Češka je bila v tem oziru izjema, to pa naravno, ker so hili Čehi kulturno in gospodarsko toliko pred nami, da so mogli hoditi neodvisno svojo pot. Kar pa je bilo industrije pri na«, je bila z malimi izjemami v nemški posesti. Tnkoj po prevratu je z industrijo še nekako šlo, ker ni bilo carinske moje med nami in Avstrijo. Ko pa se je jel srbski carinski zakon uporabljati tudi pri nas, je prišla industrija momenta.no v neugoden položaj ter so je pokazala potreba organiziranega dela za zboljšanje razmer. Ta potreba pa je, kar je povsem naravno, izzvala stremljenje po nacionalizaciji industrije, ki jo je tudi naša narodna vlada krepko podpirala. Da je bila izvršena nacionalizacija včasih na nekoliko revolucljont-stjčni način, jo bilo za tisti čas umevno, dosežen pa .io bil vendar končni efekt, da je industrija v Sloveniji dobila narodno obeležje. Nova konstelacija naše države je sama po sebi zahtevala preorientacijo gospodarske politike v naših krajih. Da se ohranimo v naši pretežno agrarni državi, je bilo nujno potrebno mobilizirati za naše razmero ogromne kapitale v industrijo. Slovenski kapital je to tudi nvidel in se je po tej uvidevnosti tudi tako udejstvoval. Smeri našega gospodarstva so bile povsem na mestu in vodilne na pravo stran. Prehod v Industrijsko gospodarstvo sprva nI bil težak. Kmet se jo med vojno splošno razdolžll, in denar se je steknl v zadružne In druge denarne zavode. Naši denarni zavodi so bili še pred vojno razmeroma bogato založeni. Spominjam se, da je nekoč ranjki dr. Krek velike ulogo v denarnih zavodih imenoval naše uhoštvo in imel je prav, kajti zbirati denar, to smo znali, a mesto, da se plodonosno uporabi, smo zalagali r, njim dunajsko banke, ki so financirale z našim! prihranki nemško Industrijo. Z nacionalizacijo industrije pa je prišel čas, da naš denar postane temelj našega lastnega gospodarstva. Sam ta moment jo neprecenljivega gospodarskega pomeua.
Z nacionalizacijo industrije je bil šele napravljen začetek v gospodarski preorien-tacljl. Treba je bilo graditi dalje, 1n se je tudi res gradilo. Ustanavljala so se nova industrijska podjetja, že obstoječo pa se raz-razvijala. Vzorčni sejmi pričajo najlepše, kak napredek smo dosegli v par letih. Do tu je šlo vse lepo; to so solnčne strani našega gospodarstva. V naših neurejenih državnih gospodarskih razmerah pa je bilo neizbežno, da se pojavijo tudi senčno strani. Devalvacija našega dinarja, jo zahtevala vedno večjo imobilizlmnjo kapitala, neredni železniški promet je otoïsval uspešni razvoj industrijo. Ministrstvo trgovine in industrije, ki je poklicano varovati interese Industrije, jo Izgubilo odločilno besedo v carinski politiki, ka-tsre sq jo polastilo finančno mlotetotvu, ki
pa je videlo v njej v prvi vrsti fiskalne interese. Pokritje ogromnega budžeta so je prevalilo skoro izključno na trgovino in industrijo, katerima so se predpisovala neznosna davčna bremena ter se jima onemogočilo vzdržati tujo konkurenco, ne da bi v isti mori industrijo ščitilo z uvoznimi carinami. To so senčne strani v naši industriji, ki pa še vedno rastejo in jo spravljajo v občutno krizo. Žalostna konstatacija je, da posamezna industrijska podjetja odpuščajo delavce in omejujejo svoj obrat. In lo pri nas, ki še davno ne hodemo imeli toliko razvite Industrije, da bi lastno potrobo sami krili. Dofla cljska politika, kateri radi stvari same niti ugovarjati ne smemo, to krizo šo povečava.
Denarna kriza, kj se je pojavila, je čisto nekaj naravnega ter je zrcalo našega gospodarstva 1n posledica vseh napak, ki so bilo v gospodarski politiki napravljeno. Zato pa le denarne krize ne smemo smatrati za nekaj prehodnega, temveč se je bati, da v doglednem času no bodo še odstranjena. Hujše kot druge gospodarsko panoge, mora to krizo občutiti industrija. Industrija rabi denar in sicer, čim bolj se razvija, tem več denarja, a naša industrija so nahaja vprav v stadiju razvoja. Čisto jasno je, da je v naši industriji investiranega še dosti tujega kapitala. Prav ta moment pa je dal v sedanji krizi povod najrazličnejši sodbi o udeležbi tujega kapitala pri nas. No vem, koliko so vesti dnevnega časopisja o izjavah finančnega ministra in zastopnikov ministrstva trgovine in industrije avtentične, a iz njih doni, da prišteva belgradska gospoda udeležbo tujega kapitala — naših podjetij vzrokom denarne krize. Utemeljuje jih s tem, da gredo ogromne svote v obliki udeležbe na dobičku in plač tujih nastavljen-cev iz državo v tujino. Ali in v koliko se to v resnioi vrši, je zelo težko dokazati, če pa je to tudi ros, mislim, da je to naravni pojav, ker smo za upostavltev močno industrije iz lastnih sredstev v sedanjih razmerah vendar le še nekoliko preslabi.
Za objektivno presojevanje tega vprašanja se mi zdi edino merodajno prevdariti posledico, ki govore aH za ali proti. Da industrijo rabimo, in da se bode industrija morala še izdatno razširiti, menda nihče ne dvomi. Jasno je tudi, da sedaj še ne zadošča naš lastni kapital za, industrijo, niti za one ne, ki jo že imamo. Ne preostane drugega, kakor, da moramo radi ali neradi pripustiti udeležbo tujemu kapitalu. Za presojo te trditve smatram za merodajuo vprašanje, kaj je boljše, pripuščati tuj kapital in s tem pripuščati istok denarja na dobičku in dol plač, a s tem zmanjšati uvoz industrijskih izdelkov v našo državo, ali pa zabranitl tujo udeležbo in uvažati tujo izdelke za naš denar. Bilanca bo brezdvomuo, če se za slednje odločimo, za nas slabejša. Navedem samo en vzgled. Vzemimo, da potrebuje manjša tekstilna tovarna strojev v vrednosti 2 miljona dinarjev. S temi stroji napravi letno najmanj za 10 miljonov diriarjov tekstilnih predmetov. Ker ima domač podjetnik kapitala le, da postavi potrebno objekte, dobi tujca, ki se udeleži s tem, da aportira v podjetje potrebne strojo. Recimo, da so vložena glavnica obrestuje s 25 odstotki, odido v ino-st.ranstvo le pol milijona dinarjev, da uvoz blaga iz inozemstva se zmanjša za polnih 10 milijonov dinarjev. Vrednost zaposlenja domačih ljudi v tovarni niti ne omenjam.
Udeležba tu joga kapitala pri nas bi se dala nadomestiti le s specialnimi krediti Narodne banke v svrho razvoja industrije. Ker pa Narodna banka uo le izjavlja, da novih kreditov ne bode dovoljevala, ker so jo odločila za dr. Stojadlnovičevo deflacijt.dto politiko, temveč je na področju Zagreba in Ljubljane preklicala celo okrog 300 milijonov žo dovoljenega kredita, ne preostaja drugega kot ali demontirati obsloječe obrate, v kolikor jih domač kapital ne more vzdržati, ali pa pritegniti k udeležbi tuj kapital. Če bi bili ml finančno tako močni, da bi si lahko pomagali sami, potom gotovo ne bi bilo treba, tuje pomoči, tako pa je pritožba radi udoležbe tujega kapitala pri naših podjetjih neopravičena.
Izjavo Gershoma Stewarta sem omenil prav v podkrepitev svoje trditve. S to izjavo dokazuje Anglež prijateljstvo svoje dežele do Čehoslovaške, hoče reči, rla bi angleški kapital, ki hi istotako bil na Češkem plodo-nosno investiran, pomagal dvigniti lam gospodarsko blagostanje. Ta izjava je bilo, na Češkem simpatično sprejeta, dočim se pri nas prav v istem času od štreni vplivnih državnikov in javnih funkcionarjev vodi
boj proti tujemu kapitalu.
* • •
g Industrljsko-obrtna vvsorčun i/,loi-,ha v
Mariboru združena z vrtnarsko, vinsko, gradbeno ln umetniŠK > razstavo (od 15. do 26. avgusta 1923). Prijavni rok na m o do 1. julija. Te dni so se razposlale prijavnice vsem industrijalcem in obrtnikom. Če kateri ni sprejel prijavnice, naj se nemudoma obrne na Upravo razstave, Maribor, Aleksandrova cesta 22. telefon št. 32.">. Opo zarjatno vse razstav i jalco, da mornjo biti točno in razločno izpolnjene prijavnice vpo-slane razstavnemu odboru najkasneje do 1. julija t. J. Na po tem rokn došle prijavnice so bo oziralo samo, če bo na razpolago dovolj prostora. Ker vlada v industrijskih knkor obrUuh krogih veliko zanimanjo za to raa-
___Stran
- 1 i stavo, priporočamo vsakomnr, da se pravo-' časno prijavi. Obonom s prijavnico naj eej nakaže naplačilo s katerim se krijejo uprav-j ni stroški. Naplačilo se pri končnem ohra-j čunu za najemnino L t. d. obračuna. — Vinska razstava, ki je lani krasno uspela,1 se tudi letos priredi, na kar opozarjamo vse vinogradnike, da se na to pravočasno prijavijo. — Vrtnarska razstava. Tudi Itv tos so se vrtnarji priključili obrtnikom tur prirede na lanskem razstavnem prostoru svojo II. vrtnarsko razstavo, ki je že lansko leto, kot, prva te vrste, vzbujala vsestransko pozornost. Opozarjamo na to razstavo vse vrtnarje! — Gradbena razstava. Gradbena široko, ki pri nas skoraj popolnoma počiva, bo lotos v večjem obsegu zastopana na razstavi. Razstavljeni bodo vzorci raznih novodobnih modernih zidov, ki omogočajn hitro in cenejšo gradbo hiš. — Razstava jo volevažna za vse ki nameravajo graditi, posebno pa še za razne gradbene zadruge posameznih stanov. Polog domačih gradbenih1, podjetij se bo udeležilo razstave tudi več inozomskih podjetnikov z najnovejšimi modeli. — Vsa pojasnila glede razstave daje Uprava razstave v Mariboru. Aleksandrova cesta 22, telefon štev. 325.
p Devizni trg. Na včerajšnji cnriški predborzf se je dvignila naša valuta na 5.86. — V Zagrebu je bila tendenca v prostem prometu 7» vsa plačilna sredstva zelo slaba.
g Žitni trg. Na novosadski produktni bonif notirajo žitu sledeče cene: pšenica 425—435 Hm, ječmen 280 Din, oves 287.50 Din, koruza 255 Dta, pšenična moka štev. 0 655 Din, štev. 2 600 Din, Stev. 5550 Din, štev. 650 Din. — Tendenca nespre-" îneiijec».
fl Zvišuj« pnStnib pristojbin т Rormmijfc
Koffituiij« je з 15. mn.jnikom zvišala poštne pristojbine za inozemstvo in to za 50 do 100 odstoN kov. Za navadno pismo v Jugoslaviji je potrebna sedaj znamka od 4 lejev in 50 hani, za priporočeno tO lejev in nO bani.
g Poljsko-češkoslovaško io!*zni?k« konvniH rije. Poljska zbornica je sprejela in odobrila železniško konvencijo med Poljsko in ČeSkoslovašktf glede prometa nn železnici v Ciešinu ln Slezijif
g Zffia trgovcev išče posojila т inozemstvu Zveza trgovcev namerava najeti v inozemstvu krat. koročno posojilo v znesku dva milijona švicarskih frankov. Tozadevno so je obrnila na finančnega ministra s predlogom, naj državo garantira to posojilo.
g Stagnacija т vinski kupčiji v ГеЗкозЈотаШ repnbliki. Pred nekaj dnevi so imele biti prodane na javni dražbi vinske zaloge ix vinogradov mesta Muhača. Dražbe se je udeležilo le par interesentov, ki so ponujali za liter vina smešno nizke cene, tako da so dražba ni izvršila. Šele po dražbi je prišla ponudba iz SlovaSke in sicer za liter vina 2.50 č. K. Dasi je to pomenilo t* mestno gospodarstvo precejšnjo izgubo, je bila vendar kup-čija sklenjena. Tako je îyesto Muhač s težava spravilo vino v denar po nizki ceni, a ni kazalo drugače, ker so ondotni vinogradi I letos kar najlepše nastavili prihodnji vinski pridelek.
g Industrijska In obrtnn razstava v Mo« ravskl Ostra vi. V dobi od 16. jun. do 31. julija priredi mesto Moravska Ostrava v Češkoslovaški republiki industrijsko in obrtno razstavo v večjem stilu. Največji del razstavnega prostora bodeta zavzemali zelo izpopolnjeni panogi, rudarstvo In železarstvo,' kajti razstava so prireja v središču velikih podjetij te stroko. (Vitkovica, Mor. Ostrava, Olomuc, Opava itd.). Razstave se lahko udeleže tudi razstavljale! iz tujine, v katero svrho izdaja razstavni odbor ронећпа dovoljenja.
g Četrtina češkoslovaškega papirnate« ga denarja je krita z zlatom. Zaloga valut Bančnega urada se je zopet povečala za 100.7 mil. čK, tako da je znašala 15. maja 1329.5 mil. čK. Skupaj z nedavno za 1 milijon povečano zalogo dragih kovin v znesku 904 И mil (od tega je bilo 789.7 mil. v lastnih' zakladnicah In za 11354 mil. čK zlata v Banti of England) tvori skupni znesek teh dveh posta vek 2233.7 mil. čK aH četrtinko češkoslovaškega papirnatega denarja.
g Svetovni kongres za mlekarstvo. Svetovni kongres za mlekarstvo bo zboroval letos od 2. do 8. oktobra v Wasehlngtonu, dne 4. oktobra v Philadelphljl in od 5. do 10, oktobra v Syrakusah. Na kongresu bodo predavali strokovnjaki za mlekarsko vodo, obrt in hlgljeno s celega svota. Med kongresom so bodo vršile tudi poučne ekskurzijo. Za podrobnejše podatke ghido vožnjo I. t. d. ee j« obrniti na »World's dniry congres.? association«, 426 Star Building, Waschington, D. OJ U. S. A.
g Volesejro v Padovl. Za posotnlke veh», sejma v Padovi je dovolilo italijansko ministrstvo za trgovino, da se izdajajo vizumi na potne liste po znižanih pristojbinah v i*, nosu dveh zln.lih lir mesto deset. Sojmske le. gitimacije, na podlasri katerih jim dovoli italij. konzulat v Zagrebu odnosno italli. delegat v Ljubljani vizum po znižanih pristojbinah не dobijo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
g Trgovska pogajanja med ftvfr.o hi Češkoslovaško se bodo pričela v avgustu t. 1. v Curihn.
g Bolgarski premogovniki. Produkcija premoga na Bolgarskem je v znatnem razmahu. Po bolgarskih ofloieliiih poročilih se je nakopalo pred vo.isko na leto pol milijona ton, n dnnns znaša produkcija že poldrugi m ili j ou ton. Opaziti je veliko akiivnoat v\
Stran 8.
STOVENEC, 8ne 21. mete
SSeV, TW.
Iskanju bogatih premogovih žil. Doslej je uajvažnejši premogovnik v Pernikn. Država le na v«o moč prizadeva, da bi v teh premogovnih jamah zboljšnla produkcijo? v ia Iramen jo Sedala že veè ko 100 milijonov levov. Samo najmodernejši stroji, ki sc bodo rabili v premogovnikih, bodo stali 20 milijonov bolgarskih levov. Omenjeni stroji, naročeni v zavodih železarske družbe v Vit-kovicah, imajo dospeti na Bolgarsko prihodnje dni. V kratkem bodo naročili stroje ta hriketiranje in podkopavanje plasti trudi ta druge bolgarske premogove rudnike.
I pijanske novice.
f '...
lj V proslavo izrednih jubilejev, ki jih
r teh dneh praznuje naš prevzvišeni vladi-Tka, je tudi Cirilsko društvo ljubi j. bogo-slnvcev priredilo 24. t. m. slavnostno akademijo. Ob tej priliki je društvo kot dopolnilo udanoslnih čestitk poklonilo svojemu nadpastirju in velikemu vzoru diplomo častnega članstva. Marijina družba bogoelovcev pa mu je izročila knjižico »Življenje sv, Gabrijela od žalostne Matere božje«. ki so in ljubljanski bogoslovci preveli na slovensko in jo posvetili svojemu nad-
Dasi'rju.
lj Imenovanje ulic in trgov v Ljubljani.
V magistralni posvetovalnici je 25. maja zborovala enketa, katero je bil sklical predsednik stavbn. odseka občinski svetovalec dr. Brecelj z namenom določiti smernice, kako naj se imenujejo nekatere olice, ccste in trgi v Ljubljani. Na enketi, katere so se poleg župana dr. Perica, občinskih svetovalcev, članov stavbnega odseka, nmgistratnega ravnatelja dr. Zamika udeležili tudi povabljeni zastopniki kulturnih organizacij dr. Lončar, dr. Mantua-ni, vladni svetnik Andrcjka, dr. Mal in drugi, se je razpravljalo predvsem o smernicah. ki naj bodo merodajne pri imenovanju no\ m ljubljansikh ulic. Ohč. svetovalec dr. Brecelj je poročal, da je v mestu neimenovanih ulic in trgov 46. Velika anarhija glede orientacije vlada v Šiški in bodo Siškarji še posebej povabljeni, da bodo glede imenovanja ulic v Šiški obrazložili svoje težnje in zahteve. Dr. Lončar, dr. Zarnik in dr. Mal so naghšali, naj se ohranijo zgodovinska imena v Ljubljani. Obč. svetovalec ,dr. Lemež je povdarjal, naj sc ozira na ljubljansko in slovensko zgodovino. Izogibati se moramo vseh takih imen, ki bi kazala kako klečeplaztvo .kakor jc to bilo v avstrijskih časih v Ljubljani navadno. Dr. Lončar je povdarjal, naj se ulice ne trgajo. Dr. Zarnik je povedal dozdaj še neznano novico, da rajni ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar ni izvršil svoječasne-ga sklepa občinskega sveta, po katerem naj bi se Dunajska cesta imenovala Wil-sonova cesta rekoč: »Nič ne vemo, kako se bo še Wilson zasukal.« Dr. Mantuani jc povdarjal, naj sc občinski svet posebno ozira na stara zgodovinska imena, da bomo lahko svetu pokazali, da smo visoko kulturen narod in jc opozoril, da slavni komponist Petelin (Gallus) v Ljubljani nima nobene ulice. Ko so se določile smernice o imenovanju novih ulic in o morebitnih korekturah sedanjih uličnih napisov, se je sklenilo nadaljevali enketo, na kateri sc bo sklepalo o podrobnih nasvetih občinskemu svetu. Zupan dr. P c r i č jc izrazil željo, naj bi se posveti pospešili l ako, da bo občinski svet v svoji redni seji meseca julija že lahko končnoveljavno sklepa.! o vprašanju, ki je velike važnosti za kulturno središče Slovenije: Ljubljano.
lj Ne odklonite cvetk, ki se Vam danes ponujajo. Tehniška knjižnica — živ-Ijensko vprašanje ljubljanske tehniške omladine — Vas prosi malega prispevka. To je edina strokovna knjižnica tukajšnje tehnike in jc odvisna edino le od prostovoljnih prispevkov. Ako hočete, da se naša industrija osamosvoji tudi v pogledu strokovnih moči, darujte mal znesek za tehniško knjižnico!
lj Olepšava Ljubljane. V zadnjih dneh Je začelo novo osnovano >Društvo za po-vzdigo mesta Ljubljane» postavljati po 'glavnem drevoredu in po tivolskem gozdu orientacijske tablice za pota na Spodnji Rožnik, Zgornji Rožnik, hotel »Tivoli», restavracijo Bellevue, Strelišče, Večno pot itd. Tudi na Drenikovero vrhu smo zapazili tablico, ki kaže smer proti Kosezam in na Podutik. Tablice so jako lično izdelane v narodnih barvah, ter jih priporočamo v varstvo našemu občinstvu.
Ij Slovenska krščanska ženska zveza opozarja svoje članice in prijatelje, da re «deleže današnje popoldanske slavnostne predstave v dram-«k tm gledatišču na čast našemu vladiki
lj Slov. glasb. drultvo »Ljubljana« bo imela ■»oj letni občni ibor ▼ pondeljek 28. t. m. ob 8. *rečcr v »Ljudskem domn«. Opozarjamo na ta občni zbor posebno podporna član«, ki imajo pravico tuefi do ndborniïkih meut
lj Osrednji svet Vlncend|«re dnriSbe vabi čl«, »e in članice vseh karitatimih druStar, da sc di-mj pohioftevllno udeleže »loven« službe božje presvetlega gospoda jubilanta knezolkofa dr A. Bonaventnrc Jegliča ter nato sledeč« poklonitve.
H Odbor za prenos fndenbarikih žrtev ln Лапл cndlicherj» naznanja, da ima od pondcljka, 28. maja 1923 dalja areja uradne ptoaUjre s giiai-
oi mestnega pogrebnega zavoda, Prečna allca 2. Uradne ure vsaki dan od 4.—6.
Ij Trgovsko bolniško in podporno društvo r Ljubljani opozarja šc enkrat svoje p. n. C*ane na
izredni občni zbor, ki sc vrši v pondeljek 28. maja ob pol 8, zvečer v veliki dvorani »Mestnega do-ma«. Na dnevnem redu je: 1. poročilo ravnateljstva glede priklopitvc članov k bolniški blagajni trgovskega društva »Merkur« v Zagrebu, 2. raznoterosti. Z ozirom na to, da je ta izredni občni zbor velike važnosti, pričakujemo polnoštevilnc udeležbe.	J
lj Občni «bor >DrnStTa ljubifcljpT poljskega naroda« 7. običajnim dnevnim redom se vrši v pondeljek dne 28. maja ob sesti nri zvečer v dru štveni sobi >Sloveneke Matice«. Blagajnik bo sprejemal članarino.
lj Himen. Poročil se bo danes v stolnici g. Alojzij H ar t m an, strojnik Jugoslovanske tiskarne z gdč. Kristo G^orjanc.
—	Obilo sreče!
lj Zabavni večer priredi društvo »SoPa« v soboto, dne 2. junija v hotelu «Tivoli». Na sporedu je: nagovor, petje, godba, kupleti in komični nastopi. — Poznavajoč proizvajalce vsporeda, je izvrsten uspeh vseh točk vnaprej zagotovljen. — Odbor vabi na to vseskozi domačo prireditev svoje Člane in prijatelje. Začetek ob 20. uri.
lj Llubljanski trg. Upeljava meslne mesnice je ugodno uplivala na mesne cene. Mesarji so bili prisiljeni, da konkurirajo mestni mesnici. Ustavilo se je nadalino dviganje cen in tudi cene deloma znižalo. Mestna mesnica prodaja po 21 Din kg. Blago je dobre kvalitete in se občinstvo opozarja, da se v lastnem interesu v čim širšem obsegu poslužuje mesnice. Cene mesa pri mesarjih so sledeče: v mesnicah po mestu 25 do 28 Din, na trgu I. vrste 23 do 25, II. vrste 18 do 23, teletina I. vrste 23—25. II. vrste 22; svinjina: I. vrste 30—35, П. vrste. 25—30; trebušna slanina 38—39, riba in sal 40, amerikantlca mast 36, domača 43—45. šunka 45—56, koštrun 16, jagnjetina 20, kozlič 25 Din. Piščanci: manjši 20, večji 25. Divjačine in rib ni. Mleko 4—5, čajno maslo 75—80, jajce 1.25—1.50.
—	Špcceirjsko blago: kava Rio 44, Santos 60, Por-toriko 80, kristalni sladkor 27, v kockah 28, namizno olje 30, jedilno 22. Testenine I, vrste 21, П. vrste 13.50. — Moka št. 0 7.50—8, črna krušna moka 6, kaša 6.50, ješprenj 7.50. otrobi 2.50, koruzna moka 4,50, ajdova I. vrste 9, II. vrste 7, oves 350,
koruza 3.25, fižol: ribničan 5,50, prepcličnr 6. _
Glavnata solata ko 10 do 12, kisla repa 2, kislo zelje 3.50, kg karfijol 10, šparglji 30, grah v stroč-ju 9, luščen 20, čebula 3. česen 8, novi krompir 10 do 12. Cene zelenjave so v splošnem na ljubljanske m trgu izvzemši glavne pridobitne sezije daleč pretirane.
lj Kolesarjem! Policijska direkcija v Ljubljani razglaša: V zadnjem času se je zopet razpasla navada, da uporabljajo kolesarji različne gozdno pešpoti po Tivoliju, Rožniku, Drenikovem iq'Šišenskem vrtu za vozne ceste. Vsi kolesarji (tudi z motornimi kolesi), se opozarjajo, da je po teh peš-potih vsaka vožnja prepovedana in da bo v bodoče policijska direkcija proti krivcem kar najstrožje postopala. — Policijski direktor: Dr. Gušlin 1. r.
Prosveta.
pr ^-Narodne Galerije« 5. redni občni zbor. Iz poročila o zaključenem četrtem poslovnem letu »Narodne Galerije« povzemamo, da je vršilo društvo v najširšem obsegu svojo nalogo. Redno so sc vršile skupne odborove seje po enkrat mesečno, direktive dela in izvršitev predlogov so prevzeli odseki: finančni, razstavni, publicistični in propagandni. Prostori javne zbirke slovenske moderne v Kresiji so sc prenovili in dali zbirki galerijsko obiležje; slikam so se preskrbeli novi okvirji; v zbirki so zastopana dela slovenskih mojstrov .vlikarjev in kiparjev: bratov šubicev, Pet-kovška, Franketa, Ažbeta, Kobilčeve, Vesela, Groharja, Jakopiča, Sternena, Jame, Vavpotiča, Tratnika, Kosa, Bcrnekarja, Napotnika, Dolinarja in drugih. Radi pomanjkanja prostora, se grafika. pa-steli, akvareli, risbe itd. niso mogle namestiti; »Galerija* si je letos začela nabavljati zbirko slovenske grafike. Galerijski intentar se je pomnožil za sledeča dela: 5 slik od Petkovška (olje), 1 slika od Santlja (olje), 3 slike od Jame (olje), 1 slika od Groharja (olje), 1 slika od Žmitka (olje), 2 slflîî od Slemena (olje), 1 slika od Stroja (olje), 1 plastika od Zajca, zbirka 46 listov radirank, lltografij in lesorezov cd Jakca, 12 lesorezov od Malešo; podarjene so bile: 1 sliki od Kurza Goldensteina (olje), 1 slika iz Layerjeve šole (olje, handero), 1 slika od Gôtzla (olje, bandero), 2 lesoreza od Gju-rića; skupaj 78 del. — Tekom leta jc izdala >Ga-lerija* prvo svojo publikacijo: Slovensko moderno umetifcst, I. slikarstvo v veliki obliki albuma, z uvodom dr. I. Cankarja in 27 reprodukcijami v hc-liogravurni tehniki. Publikacija, ki stano za člane 25, za nečlane 35 Din, je v slovenski publicistiki prvovrstna pridobitev, 1er ji bodo sledile plastika, grafika, arhitektura itd. — Uredil se jc arhiv, ki izkazuje 362 številk. — Krona društvenega delovanja jc bila priredi! ev historične razstave slikarstva na Slovenskem v dneh avgusta in septembra na Srednji tehnični šoli, Ideja razstave, ki je bila predvidena gmotno z ogromnim stroškom in moralno le kot eksporiment za sistematično zbiranjo in gojitev interesa za upodabljajočo umetnost preteklosti, sc je izobličila v veliko dejanje izrazite revije slikarstva preteklosti na Slovenskem. Financiranje razstave je bilo prevzelo vodstvo Ljubljanskega velesejma, nabiranje materijala in aran-žtranje razstave pa je izvršil z največjo požrtvovalnostjo odbor, pri čemer so se znanstveni zavodi, korporaeijc in privatniki, kakor posestniki slik s p6sodo radevolje odzvali ln tako pripomolgi k velikemu uspehu razstave, ki bo svoje sadove pravilno mogla pokazati šel« tekom let na podlagi
študija in interesa, ki ga je oživela oziroma vzbudila. Vštevši šolski obisk jc posetilo razstavo ca 10.000 oseb; Umetnostno zgodovinsko društvo je priredilo 20 predavanj in vodstev po razstavi za
vse sloje. — Težko odborovo delo je bila skrb za nabiranje" gmotnih sredstev za nakupe umetnin, za vzdrževanje galerije itd. Potrebe »Narodne Galerije« niso v nobenem razmerju z dohodki, kar gre na rovaš današnjim razmeram, ki nacionalnim kulturnim prilikam v splošnem niso ugodne. Ustanovnih članov je na novo pristopilo pet; industrijalec g. A. Vodnik z 2000 K, veletržec g. L Jelačln z 1000 K, velctržec g. A. Spitzer s 600 K, g. dr. Sa-gadin s 500 K in g. dr. J. Godnič s 500 K. Skupno šteje društvo 63 ustanovnikov, ki so vplačali 92 tisoč 850 K, rednih članov je bilo v 4. letu 147, k! so vplačali 7173 K. Utesnjeno v pet sob bivše Trg. zbornice v Kresiji, je odbor spričo konstantnih prirastkov umetnostnih del in bogaetga galerijskega materijala, ki ga je pokazala historična razstava stalno obravnaval vprašanje možne razširitve galerijskih lokalov; stanovanjska kriza je odgovarjala z neizprosnim: veto! Kočljivo mrtvo točko je s krepko roko odstranil bivši pokrajinski namestnik in minister g. Ivan Hribar. Kot župan ljubljanski je bil ustvaril s svojo iniciativo začetek samostojne galerije upodabljajočih umetnosti; po mnogih letih mu je ideja galerije ostala nezmanjšana v misli in srcu in v 4. letu registrira odbor »Narodne Galerije« veliko narodno kulturno delo lega moža. To je ideja samostojne stavbe za »Narodno Galerijo«, ki jo je tudi realno podprl in izvedel; kajti edino po njegovi zaslugi upravlja danes odbor Stavbni fond Galerije v znesku okoli 650.000 Din. S pismom od 24. junija 1922 »Narodni Galeriji« je v znešenih besedah imenoval prvo svoje nakazilo v znesku 250.000 Din kvas, iz katerega zraste dom naši umetnosti. Na njegov poziv in posredovanje so nato vplačali znatne zneske sledeči: Prva Hrvatska Štedionica, Zagreb, 125.000 Din, Wiltschnigg, Ljutomer, 50.000 Din, Franjo Žagar 37.000 Din, dr. F, Born, Tržič 25.000 Din, Ljubljanska kreditna banka 12.500 Din, A. Westen, Celje 12.500 Din, Vinko Majdič, Kranj 10.000 Din, D. Rakusch, Celje 6250 Din, Združene papirnice, Vevče 6250 Din, Vinko Avguštin, Celje 10.000 Din, Posojilnica v Celju 7500 Din, Franc Cerar, Domžale, 3750 Din, »Orient» d. d., Maribor 2500 Din, Anton Badl nasl. Maribor 3000 Din, Emerik Mayer Ljubljana 2500 Din, Ivan Kraker, Ljubljana 2000 Din, A. Globočnik, Železniki 1500 Din, Fr. Calcari in brat, Škofja Loka 1250 Din, A. Ulm, Zavrč 1000 Din, Rudolf Margheri, Stari Grad 750 Din, Trboveljska premogokopna družba 75.000 Din v državnem posoiiln, Prometni zavod za premog, Ljubljana 12 500 Din. — Za te odlične zasluge ga je občni zbor soglasno imenoval za prvega društvenega častnega člana. Soglasno poimensko zahvalo je izrekel občni zbor tudi prijateljem društva, darovalcem za stavbni fond, novim ustanovnikom, predsedstvu in tajništvu ter vsem, ki eo pripomogli k uspeli prireditvi historične razstave, tako posojevalcem slik in odsekom, ki so brezplačno žrtvovali svoj čas in delo, predvsem pa Uradu ljubljanskega velesejma za gmotni trošek. Občni zbor je končno imenoval »Zbornik za zgodovino in umetnost« za svoje oficielno glasilo, izpeljal malo korekturo pravil in izvolil na novo z dvema izjemama stari odbor. Za predsednika: Ivana Zormana, za podpredsednike: dr. M. Zamika in monsignora V. Slesko, za tajnika dr. I. Cankarja, za blagajnika arhitekta V. Subica, za odbornike: dr. J. Regalija, ravnatelja H. Krefta,- R. Jakopiča, I. Kobilčevo, Frana Kralja, A. Bukovca, H. Franzla, dr. Mese-snela, dr. J. Dostala, I. Franketa, dr. F. Slcleta, S. Šantlja, J. Zupana, arh. R. Kregarja, F. Vesela; za preglednike: dr. S. Viranta in J. Erziua.
pr Življenje sv. Gabriela od Žalostne Matere božje. Spisal o. Gcrmano, po laškem izvirniku priredili ljublj. bogoslovci. Založila prodajalna K. 'Г. D. (H. Nični an). Ravnokar je izšla knjižica, ki podaja slov. mladini novega vzornika, «svetega Alojzija naših dni«, kakor ga imenuje pokojni papež Benedikt XV. Knjižica je posvečena velikemu mladinoljubu jubilantu dr. A. B. Jegliču. Sveti Gabriel je živel sredi prejšnjega stoletja. Umrl je kot dijak iz reda pasijonistov, star 24 let. Med znanimi veliki mladinskimi svetniki je bil sv, Gabriel najhitreje proglašen svetnikom. Krasila ga jc izredno goreča ljubezen do Marije in neprisiljeno natančno izpolnjevanje 'etanovskih dolžnosti. V njegovem življenju nc nahajamo nič izredno čudovitega. Vendar pa je njegovo življenje, tako lepo, da je bilo v Italiji izdanih več življenjepisov in se je v nekaj letih prodalo nad 30.000 izvodov. Tudi vsi večji narodi, kot Francozi, Angleži, Nemci, Spanci, Poljaki so si omislili njegov življenjepis. Cena knjižici je 14 Din, s poïlnino 15 Din.
pr Naše gobe. Navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob. S 75 barvanimi tabelami. Sestavil Antc Beg. Slike izvršil Dragolin Humek. Ljubljana 1923. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena 100 Din.
pr Število ljudskih šol in učencev v Jugoslaviji. Po najnovejši statistiki ministrstva za prosveto je največ ljudskih Sol na Hrvatskem, kjer je 1726 ljudskih šol s 3837 učitelji in 1916 učiteljicami. To šole je obiskovalo 144.177 dečkov in 113.032 deklic. Srbija ima 1477 ljud. šol s 1799 učitelji in 1377 učiteljicami. Število učencev je znašalo 51.129 dečkov in 54.127 dečkov. V Voj vod i ni je 766 ljud. šol s 1356 učitelji in 1979 učiteljicami. Šolo je obiskovalo 73.789 dečkov in 70.307 deklic. Slovenija ima 822 ljud. šol s 1286 učitelji in 1696 učiteljicami. Šolo jo obiskovalo 80.160 dečkov in 86.392 deklic. V Bosni je 508 ljudskih šol » 523 učitelji in 538 učiteljicami. V Dalmaciji je 450 ljudskih : šol, na katerih poučuje 3^9 učiteljev in 464 učiteljic. Dečkov hodi v šolo 29.012.
Heklic pa 20.722. Najmanj šol ima Orna gora, namreč le 260 e 513 učitelji in 76 učiteljicami. Šolo obisknje v Črni gori 19.453 dečkov in 4859 deklic. V celi 'državi je torej 6660 ljudskih šol, 8741 učiteljev, 7484 nčiteljic, 600.089 šolarjev in 387.981 šolaric.
Narodno gledišče.
DRAMA.
Nedelja, 27. maja: Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov priredi proslavo 25- in 50-letnega jubileja velikega jugoslovanskega vladike dr, Anton Bcmaventtire Jegliča. Sporedi 1. St« Premrl: Pozdrav vladiki. Mešan zbor z orkestrom. 2. M. Elizabeta: Ob jubileju. Deklama-cija. 3. »Skrivnost sv. maše.« Po Calderonu dela Barca priredila M. Elizabeta. Začetek ob 5. popoldne. — Izven. Pondeljek, 28. maja: »Hamlet«. Red A.
OPERA.
Nedelia, 27. maja: »Vrag in Kaira«. Začetek ob 8.
— Izven. Pondeljek, 28. maja; Zaprto,
Torek, 29. maja: »Carmen*. Gostovanje g. Josipa Rijavca. Začetek ob pol 8. —Red B.
Gostovanje Rijavca. Ta teden bo gostoval n« našem odru znameniti in odlični operni pevec, nag rojak, gospod Josip Rijavec, ki je zdaj angažiran na Narodnem pozorištu v Belgradu Nastopil bo v operah Carmen, Rigoletto in Tosca. V torek 29 maja poje vlogo Don Joseja v operi Carmen. Pri tej predstavi bo izvajala vlogo Michaele gospa Vera Bourago.
Socialni vestnik.
s Znižanje plač v stavbni obrti v Podkarpat«
ski Rusiji. V berekovski opekarski obrti, kjer je bilo večje število delavcev zaposlenih, so se vršile zadnje dni pogajanja za znižanje plač ,!d so neizpremenjene ostale od leta 1922. Na temelju obravnav o znižanju življenjskih potrebščin je prišlo med obema strankama do sporazuma, po katerem bodo plačo znižane za 33 odstotkov računano z višine mezd v juliju 1922, Pretekli teden so v zgoraj označenih podjetjih zopet pričeli г delom.
s S Irehnhom za kvnhom. Zaradi stagnacije v češkoslovaški industriji je na tisoče in tisoče delavcev brez dela in jela. Da.ai izda država brezposelnim delavcem v podporo milijone, vendar žive ob sami podpori težko življenje. Zato odhajajo češki delavci v tnje dežele na delo. Mnogo jih gre na Francosko, kjer imajo zaradi svoje kvalifikacije prednost pred delavci drugih narodov. Seveda delovni pogoji v tujini niso tako ugodni, kakor so bili pred letom dni in sicer v prvi vrsti zarodi valute iu zaradk socialne zakonodaje, ki je n. pr. na Fran-f coskem daleč za češkoslovaško. Zlasti zanimivo je pa dejstvo, da bodi delavstvo iz Češkoslovaške tudi v avstrijske dežele, posebno ob sezijah in sicer še vedno v velikem številu. L. 1919. je šlo iz Slovaške, Moravske 4927 delavcev po zaslužku v Avstrijo, lansko leto 7061, predlanskim pa kar 8147 de'aycov. Izmed delavcev, ki prihajajo s trebuhom za kruhom v Avstrijo, je največ Slovakov, za njimi pridejo Moravanl.
Cerkveni vestnik.
c Procesija v Šiški. Na izrečno željo zavednih Šiškarjev se s posebnim škofovim dovoljenjem vrši letos prvikrat slovesna procesija sv. ReSnjega Telesa v četrtek 31. maja dopoldne ob 9. uri. Natančen vspored na cerkvcnih vralih.
VesimkS, K. 8.2.
Spominski list za knezoškofov jubilej lahke še dobe društva, ki ga takoj naroče, ker ga damo ponatisniti, ako dobimo dosti naročil. Društveni tajniki skrbite, da dobi list vsaka verna hiša! Kjer bi ga še radi, ga hitro naročite. Za razprodane K> ste poSljitc takoj po priloženem čeku denar.
Vestnik SKSÎ5 št. 5 smo poslali vsem priglašenim društvom in čč. župni muradom krajev kjag ni druživa .zastonj. Zasebniki morejo Vestnik naročiti le potom društva aH župnega urada za 15 dinarjev letno. Št. 6 izide sredi junija in bo prinesla navodila in gradivo za proslavo sv, Cirila in Metoda 7. julija.
Danca se zbirajo prosvetna zastopstva za knezoškofov jubilej ob 9. pred Ljudskim domom.
V četrtek {Sv. Rešnje Telo) se zbero pred procesijo društveniki okrog zastave SKSZ «v. Mihaela med stolnico in bogoslovjem.
Poročilo o proslavi knezoSkofovega jubileja 27. maja naj društveni tajuiki pošljejo na SKSZ takoj T. pondeljek.
Tajništvo SKSZ.
Dijaški vestnik.
d Evharističnl odsek CA M ima danes ob pol 19. uri v Marljanišču uro molitve r. blagoslovom. Vabljeni vsi!
dTovariši Zarjam! V torek dne 29. maja aa vrši ob osmih zvečer v prostorih »Zarje« mesečno društveni večer z dnevnim redom; 1. čitanje in odobrenjc zapisnika, 2. predavanje g. svetnika .1. Kalana, 3. volitev društvenega soda, 4. slučajnosti Udeležba je za vse Zarjanc strogo obvezna, gg, starešine, tovariši Daničarji in Borci so vljudno vabljeni.
d SS. Organizacije, ki še niso odgovorile na okrožnico št. 1, naj to nemudoma store. Odgovor naj pošljejo na isti naslov, kot so poslale poročila M Polletno poročilo,	SS.
Novi vozni red na progah državne železnice.
V uoei od 31. maja ua 1. juuij 1923 ob 24. uri, «topi v veljavo na vseli progah novi (poletni) vozni red ter so istočasno razveljavi dosedanji.
I'o novem voznem redu vozijo duevuo redno sledeči potniški vlaki:
Ljubljana gl. kol.—Jesenice.
odhodi iz Ljubijune gl. kol.: 6.47, 11.25, 15.10, 18.55, 19.20 (brzi), prihod v Kranj: 7.49, 12.21,
16.09,	19.53, 20.00 (brzi) odhodi iz Kranja: 8.00, 12.29, 16.19, 20.01 (hrzi), 20.08; prihodi ua Jc-senicc: 9.10, 13.35, 17.25, 20.53 (brzi), 21.20.
Jesenice—Ljubljana gl. kol.
«dhodi iz Jesenic: 5.20, 8.28 (brzi), 10.10, 14.34, 19.33; prihodi v Kranj: 6.19, 9.08 (brzi), 11.07, 15.33, 20.40; odhodi iz Kranja: 6.26, 9.10 (br/.i),
11.10,	15.38. 20.48; prihodi v Ljubljano gl, kol.: 7.23, 9.50 (brzi), 11.57, 16.30, 21.45.
Jesenice—Bistrica Boh. ,je/..—Podbrdo: odhodi iz Jesenic: 8.00 (brzi), 9.30, 14.20, 17.50, 19.25 (brzi), prihodi na Bled: 9.46, 14.36, 18.06; prihodi v Bistrico Boh. jez.: 8.32 (hrzi), (8.56 Podbrdo), 10.22 (11.00 v Podbrdo), 15.07 (15.51 v Podbrdo) 18.36, 19.57 (brzi), (20.14 v Podbrdo).
Podbrdo—Bistrica Boh. jezero— Jesenice:
Odhod iz Bistrice Boh. jezero 4.08, 9.30 (hrzi) (9.10 iz Podhrda) 12.58 (11.40 iz Pod-brda) 18.04 (16.30 iz Podbrda), 20.12 (brzi), (20.27 lz Podbrdo).
Odhod iz Bleda: 4.41, Ш1, 18.41, prihodi na Jesenice: 5.00, 10.05 (brzi) 13.50, 19.00, 21.17 (brzi).
Jesenice—Kranjska gora—Planica:
Odhodi iz Jesenic 9.20, 18.40, prihodi v Kranjsko goro: 10.23 (11.19 v Planico, 11.58 y Trbiž), 19.19 (19.45 v Planico).
Planica—Kranjska gora—Jesenice:
Odhod iz Kranjske goro 4.33 (iz Plauice 4.24), 17.00 (15.30 iz Trbiža, 16.08 iz Planice); prihodi na Jeseuice: 5.05, 18.00.
Ljuljaua gl. kol.—Kamnik:
Odhodi iz Ljubljano gl. kol. 8.02, 14.10, 18.32, prihodi v Kamnik: 9.21, 15.24, 19.49.
Kamnik—Ljubljana gl. kol.:
Odhodi iz Kamnika 5.32, 11.40, 16.05, prihodi v Ljubljano gl. kol. 6.54, 12.55, 17.28.
Krauj—Tržič.
Odhodi U Kranju 8.05, 12.35, 16.24, prihodi v. Tržič: 9.00, 13,30, 17.18, 21.44,
20 jO,
Tržič—Kranj:
Odhodi lz Tržiča: 5.25, 10.16, 14.33, 19,17, prihodi v Kranj: 6.10, 11.00, 15.20, 20.04.
Ljubljana gl. kol,—Kariovae.
Odhodi i7. Ljubljano gl. kol. 7.10, 10.00 (brzi) 13.05, 18.25, 22,45, prihodi v Grosuplje 8.25, 10.33 (brzi), 13.50, 19.13, 23.21; prihodi v Trebnje 9.40, 11.28 (brzi), 15.04, 20.24, 0.23; prihodi v Novo mesto: 10.12, 11.56 (brzi), 15.35, 20.58, 0.52; odhodi \л Novega mesta: 3.00 (mešani) 10.18, 12.01 (brzi), 15.4(1, 21.03, 0.57; prihodi v Karlovuc 7.45 (mešani), 13.40, 12.27 (brzi v Zagrob 15.55), 19.00, 0.15 (v Bakar 6.20), 4.20 (v Zagreb 6.30).
J,	Karlovac—Ljubljana gl. kol.
Odhodi iz Karlovca: 0.30 (iz Zagreba 22.20), 3.41 (iz Bakra 21.36, 8.30. 13.01, 14.34), (iz Zagreba 13.05); 18.13 (mešani), prihodi v Novo mesto: 3.42, 6.43, 11.52, 16.34, 17.04 (brzi), 23.58 (mešani); odhodi iz Novega mesta: 3.50, 6.50, 12.06. 17.09 (brzi), 17.29; odhodi iz Trebnjega: 4.30, 7.26, 12.45, 17.43 (brzi), 18.07; odhodi iz Grosuplja: 5.45, 8.40, 14.06, 18.39 (brzi), 19.25; prihodi v Ljubljano gl. kol. 6.30, 9.25, 14.50, 19.10 (brzi), 20.13.
Grosu pije—Kočevje.
odhodi iz Grosuplja: 8.42, 14.20, 19.30; prihodi v Koôôvje: 10.39, 16.16, 21.26.
Kočevje—Grosuplje:
odhodi iz Kočevja: 6.10, 11.47, 17.00; prihodi v Grosuplje: 8.07, 13.45, 18.58.
Trebnje—Št. Janž na Dol.:
odhodi iz Trebnjega 9.50 (iz Novep'a mesta 8.37), 15.10, 20.30; prihodi v Št. Janž na Dol. 10.44, 16.04, 21.30.
Št. Janž na Dot,—Trcbuje:
odhodi iz Št. .lanža 5.57, 11.35, 16.51; prihodi v Trebnje: 7.00 (v Novo mesto 8.03), 12.30, 17.50.
Novo mestu—Straža—Toplice:
odhodi iz Novega mesta: 5.00, 10.25, 12.20, 15.50; prihodi v Stražo—Toplice: 5.18, 10.43, 12.38, 16.08.
Straža—Toplice—Novo mestoj
odhodi iz Straže-To p lic 6.12, 11.22, 14.02, 16.36, prihodi v Novo mesto 6.30, 11.40, 14.20, 16.54.
t'cl je— Dravograd Meža:
odhodi iz Celja 7.5(1, 15.30, 29.30 (do Velenja), prihodi v Velenje 9.20, 17.H0, 22.00, odhodi iz Velenja. 6.05 (mešani do Slovonjgradca 7.50), 9.30, 17.15, prihodi v Dravograd Mežo 5.55 (iz bi o ven j grad ca 5.27), 11.05, 18,52.
t-
Dravograd Meža—Celje:
odhodi iz Dravograda Meže: 7.32, 15.17, 19.05 (do Slovenjgradca 19.32); prihodi v Velenje 9.10, 16.55, odhodi iz Velenju 5.34, 9.40, 17.20; prihodi v Celje 7.00, 11.05, 18.45.
IZLETNIŠKI VLAKI
ob nedeljah in praauikih od 1. junija do 31. septembra.
Ljubljaua—Bistrica Boh. jezero:
odhod iz Ljubljane gl. kol. 4.40, prihod na Jo-senico 6.55, odhod iz Jesenic 7.15, prihod na Bled 7.31, prihod v Bistrico Boh. jezero 8.08; odhod iz Bistrice Boh. jezero 20.29, odhod iz Bleda 21.16, odhod iz Jeseuic 21.50, prihod v Ljubljano gl, kol. 23.45,
Ljubljaua gl. kol,—Kamnik:
odbod iz Ljubljane gl. kol. 5.20, prihod v Kamnik 6.32, odhod iz Kamnika 20.50, prihod v Ljubljano gl. kol. 22.08.
Celje—Velenje:
odhod iz Celja 4.25, prihod v Velenje 6.00 (zvezo do Slovenjgradca), odhod iz Velenja 20.22, prihod v Celje 21.53.
Izletniški vlak Bistrica Boli. jezero— Ljubljana ima na Jesenicah zvezo iz Planico odhod 19.50; večerni vlak Ljubljana—Jesenice ima ob sobotah iu dnevih pred praznikih na Jesenicah priključek na Bled (prihod 21.56) in Bistrico Boh. jezero (prihod 22.28) ter na Planico (prihod 22.55).
Učiteljski vestmk.
Podružnica Slomikove zveze za kranjski ln radovljiški okraj zboruje v pondeljek 4. junija v Kranju in ne v sre(Jo, 30. maja, kakor je bilo pomotoma javljeno,
Orlovski vestnik.
Razposlali smo nekalerim okrožjem vajo za mednarodno tekmo v Parizu; odseki, ki bi želeli vaje, naj jih zahtevajo od okrožij. _ JOZ.
TurisMa in sport. ~
Aljažev dom v Vratih je otvorjen od 20. maja naprej. Preskrbljeno je za gorko in mrzlo kuhinjo, dobro pijačo ter lepe lotografičnc razglednice. V, domu lahko prenoči istočasno 100 turistov. Pričakuje se, da bosta ilora, ki sc v dolenjih legali krasno prebuja in znani slap Peričnik privabila obilo obiskovalcev. Tura se lahko naredi v enem dnevu. Priporočljiv je vlak, ki odhaja ob sedmih iz Ljubljane. S prvim bo vpeljan turislovski vlak, ki bo vozil samo ob nedeljah in praznikih; odhajal bo \c Ljubljane ob petih zjutraj.
_ Zgubila se pe dno 25. t. m. dijamantna Lioza v obliki ciklame na poti Komenskega ulica. Resi]eva çesta, Sv. Petra cesta in okolica. I ostem najditelj se naproša, da jo odda v Komenskega ulici Št. 13, t. nadstropje proti' 11Uд nun,
Zirl, Cerkveno predstojnlštvo v Zireh prodaja dobro ohranjeno stavbo v Zireli, lep sadni vrt pred poslopjem, stavbni rnate-rijal (les, pločevino, strešne plošče, želeeje.»* ev. tudi nekaj sveta. Ker je v Zireh velika gozdov z mehkim lejom in bo v jeseni dograjena električna centrala s petsto konji skimi silumi, so na to ponudbo opozarjajd resni podjetniki. Več sa poizve pri cerkvenem predstojništvu v Zireh, kjer dobo re-flektaati osebna ali pismena pojasnila. 3160
NAHOD ? GLAVObOL ? Zobobol? Trganje/ Odrečejo večkrat mišice in živci? Prijetno čustvo kreposti prinese pravi Fellerjev Elzafluid! Najboljše hišno sredstvo, lajša bolečine, osvežuje nt joči 1er nad 25 lel priljubljen kosinclikum zu neco kože, las in ust! Veliko močnejši, izdatnejši iu boljši kakor francosko žgonjcl Z omotom in poštnino 5 dvojnate ali 1 specialna sieklcnica 24 Din; 36 dvojnatih ali 12 špcciulnih stcklcnic 208 Din in 5% doplačila razpošilja: lekarnar EUGEN V. PELLLR, STUB1CA DONJA, Elzalrg št. 134, Hrvatsko.
NA NOVI PARNI ŽAGI dobe mestos
Oatrisf k polnojarmeniku
popoln, izvežban in samostojen delavec;
lesni prejemalec
popolnoma izvežban ia zanesljiv;
skladiščnik
Samostojna moč, kateri se razume na izdelavo raznovrstnih zabojev ter na tozadevne stroje. Prednost imajo starejše samske moči. — Spričevala in pogoje iiaj pošljejo na: FRANC OSET, VRANSKO PRI CELJU.	3206
ZANESLJIV
samec, s primernim kapitalom, vsaj deloma vešč lesne trgovine, se sprejme kot DRUŽABNIK in obratovodja pod dobrimi pogoji. — Ponudbe pod «PARMI OBRAT 3203« na upravo «Slovenca«.
Absolvent trgov, tečaja
in zadružne šole ŽELI MESTA v kakšni pisarni. Gre tudi brezplačno. Oglase je poslati na upravo «Slovenca* pod šifro .ZAČETNIK«	3200
Absolvenîinja
državne dvorazredne trgovske šole IŠČE nesta KONTORISTINJE, blagajničarke, praktikantinje ali kot pisarniška moč v Ljubljani. — Cenj. ponudbe na upravo lista pod «TAKOJŠEN NASTOP 3177«.
Sprejmem takoj več
sestrico
V najglobokejši žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nebeški vrtnar poklical med svoje krilatce našo ljubljeno hčerko in
Mlrieo
prevideno s sv. zakramenti v soboto dopoldne. Pogreb naše ljubljenke bo v ponedeljek, dne 28. maja, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, v Škofji Loki, na domače pokopališče, Škofja Loka, dne 26. maja 1923.
žalujoča rodbina dr. Ivan Hubadove.
v trajno delo, — Vpraša se v STAVBNI PISARNI v Beethov-novi ulici,	3198
Vajenca
ZA KROJAŠKO OBRT iz Ljubljane ali okolice sprejme takoj FRAN MOŽE, Kolodvorska ulica štev. 18.	3120
17 letno dekle, ki se želi priučiti
kuhanja
IŠČE primernega MESTA v restavraciji ali večjem zasebnem gospodinjstvu. — Cenj. ponudbe na upravo «Slovenca« pod številko 3060.
Potrti globoke žalosti naznanjamo, da nam je naš iskrenoljubljeni, nepozabni sin, brat, svak in stric, gospod
rane Nesman
privatni uradnik
v soboto, dne 26. t, m. po dolgotrajni mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, v 28. letu, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 28. maja 1923, ob 4. uri popoldne, iz Stare poti štev. 2 na pokopališče k Sv. Križu. Bodi mu blag spomini
Ljubljana, dne 26, maja 1923.
Globoko žalujoči ostali.
15 let star iant želi vstopiti kot
ključavničarski vajenec
Naslov: RUDOLF JURMAN, Trbovlje 71
Dražba zapuščine!
Dne 28. in 29. maja 1923 od 8. ure naprej se bo v GOSPOSKI ULICI 15 prodajala razna HIŠNA OPRAVA, OBLEKA, PERILO in STAN. PREDMETI itd. — Pod cenilno vrednostjo se NE BO prodajalo.	3166
Naprodaj HIŠA
z upcljano trgovino, s trg. inventarjem, prostim lokalom in stanovanjem zaradi preselitve TAKOJ za K 540.000. — Na-slov pove uprava lista pod štev. 3151.
Prazno sobo
ilče gospod. Sprejme tudi, če jc majhna. Ponudbe pod «SOBA 3171« na upravni-
IjGODNcTsEPRODA^LEPA
enonadstropna hiša
s 6 stanovanji in lepim VRTOM v ljub-I ijanskem predmestju Mostc-Selo št. 44. Prodaja zelo ugodna radi drugega pod-vzetja. Ponudbe na: ŠTEFAN UKMAR, Selška cesta, ZAGREB,	3144
Lepa hiša
v STOŽICAH štev. 53, pol ure pejhoda od Ljubljane, popolnoma moderno urejena, s prostim stanovanjem, 4 parketi-ranimi sobami, kopalnico, z lephn ograjenim vrtom ter s skoro NOVIM gospo-darskim poslopjem, pripr. za vsako obrt ali trgovino, je ugodno NAPRODAJ. — I Več pri IVANU FRELIH, istotam,
Iščem pošteno služkinjo Prodam ŠIVALNI STROJ
ki zna nekoliko kuhati in ima veselje do otrok. Plača dobra. — Naslov pove upravništvo «Slovenca« pod številko 3199.	:—:
SPREJMEM TAKOJ
«Zick-zack« (Entl) in dobro ohranjeno moško KOLO. — Komenskega ulica 26,
DIAMALT
_ »d
99
Pozor peki! »Diamalt«, tvornicc Hauser !
fjjlTïHE"!^ CfflHofiff*?! Sobolka, Beč-Sladlau, v predvojni kako-1ШШ У б У У d S E <L» У vos'i, se edino dobi pri glav. zastopniku XT .	... , za Jugoslavijo EDUARD DUŽANEC, Za-
— Naslov pove uprava lista pod ^rcb, SkiadiSge strossmajerova 10- Va-številko 3107.	rujto se ponaredb v prahu ali tekočini!
fnserirajfe e 99Slomeicii

Uiiltfliiir>[ktMiiiiiiif><ji]injiijiaf.4t!iiiiififiitaf!i:?iiiii{iiiiKii[iiicMWHCtii9iii.iiii<tiii:;:riii!!:i:,iiii:rMi.ii(iiiiMiiiiiiiiiiiii>^!
IHOLLAND-AMERIKA
Zagreb-Rotterdam~New~York
s
I Generalno zastopstvo za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev
Hrvatska banka za promet s ne&retninama d. d. Zagreb.
Odprava polniko« l„ II. III. raz-reda za Severno fimeriko in
g I
s
S'.j
■to
Kanado z ogromnimi, najmo- 1 dernejiml brzovoznimi paro- |
brodi. Potovanje po odprtem š
■ i - i	■ 53
morju 6 do 7 dni. Najugodneja, |
sigurna in brza vožnja. .. .. —
Izvrstna kuhinja. Vsak teden §
jeden parobrod. Potniki trat- 3 _______,_.... ~
lega razreda imajo posebne | kabine z uzorno čistostjo. |
I	^
1 Vsestranska pojasnila daje vsakomur brzo in brezplačno : §
I Holland-Жшепка Linija j
Zagreb, Zrinjski trg štev. 7.	j
........................................min.....i................................................нпшшнпмиишшшппД
ïsesiSiai^i^Bissassisiissss^i^a^BgRaa
!!	Л a. — ,	M S
I „Eeiipiilti premog «
vseh vrst in vsake množine nudi po zmernih cenah || B	za promtno dobavo	ш
p SraAiaffiSštS ргшодоошВг Hnd. Jafell, Grmeli д
Ц	Dolenjsko.	££
i Prodajni urad p Linblianl. Krekoo 1rs 10. H H	—	18
nsRSBsississisisiasBBiisissfisiaisisissBSK
Damske
od najcenejša do naJlinejSc vrsto po nejnlfijlh cenuh.
Modni salon K. STADLER, ljubljena Sv. Petra cesta 23/1.
KlobučevUnasti klobuki (Flli) dosno zafietkom junija. Preoblikovanje, probaivanje, oklnfianje ter sprejemanje vsili v to stroko spadaločlh del.
Ako še niste, pošljite naročnino!
; Oddam novo urejeno
trgovino raeš. blaga
v lastni hiši z vsemi pritiklinami na pro- j ractnem kraju Gorenjske v KOMISIJSKO j vodstvo proti primer, odškodnini izur. J samostojnemu trgovcu, oženj, brez otrok — Potrebna je samo delna kavcija za i vrednost blaga. — Ponudbe pod šilro »PODJETNOST 3190« na upravo lista.
po najvišjih cenah od oddajnih postaj
proti oddajnemu potrdilu brez odtegljaja
; "i-	Mcdjimurje, Jugoslavija.
Brzojavke: Vaj da Ca/covec. — Telefon interarb. štev. 59, 4 in 3.
<prî Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, Turjaški trg štev. 4, I. nadstropje, v Ljubljani.
Na ponudbe, ki bi pozneje dospele na podpisani urad, se ne
bo oziralo.
Za ponudbe, oddajo in izvršitev navedenih del merođajni predpisi, pogoji, načrti in proračuni so reflektantom med uradnimi urami na vpogled, odnosno sc jim na željo izroče proti povrnitvi dejanskih stroskov.
V Ljubljani, dne 26. maja 1923.
OKROŽNI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV V LJUBLJANI.
Predsednik:	Ravnatelj:
Dr. Adclf Golia s. r.	Ivan Kocmur s. r.
se bo oddal v zakup za dobo TREH let potom JAVNE DRAŽBE pri okrajnem glavarstvu v Kamniku dne 1. JUNIJA 1923 on 10. uri prsdpoldne.
Županstvo RADOMLJE.
TRGOVSKI GREMIJ za politični okraj CELJE
razglaša
vsled neke pritožbe, da jc gospod MA-TIJÀ SMID. trgovec v NOVIVASI, obč. Ôt. Jurij ob juž. zel., OBLASTVENO POPOLNOMA upravičen izvrševati trgovino z mešanim blagom; zato bi sc morebitne govorice o kaki neupravičenosti smatrale za motenje obrti tn bi sc taki slučaji sodnijsko zasledovali.
izdelovalnica perila, Židovska ulica štev. 1, II. nadstr. '•C
izdeluje vsakovrstno perilo za dame in gospode po nizkih cenah ter prežema naročila oprem za neveste. — Strojno všivanje motivov in čipk. — SRAJCE za gospode po meri.	2485
TRGOVCI !	GOSTILNIČARJI ! §
Enkrat poskusite naročiti garantirano sladke	I
Povodom smrti naše iskrcnoljubljenc soprogr, matere tete in stare matere, gospe
v juta-vrečicah po 5, 10, 15, 20 kg za ceno 63 Din Razpošilja po pošti po povzetju takoj
Novi SasI, Vojvodina.
na i blagovolijo sprejeti našo zahvalo vsi, ki so ji v dolgi in mučni bolezni lajšali trpljenje s kakršnimikoli sredstvi, dalje g. dr. Polajnarju :.u njegov trud, ki ga jc imel z nepozabno rajnko. — Enako so zahvaljujemo vsem onim, ki so jo spremili na njeni zadnji poti; posebno ravnateljici LihtenturnoVega zavoda, č. sestri Leonuri, ki jc poslala gojenke, nadalje prost. gas. društvu iz Mo«t, slov. kat. izobraževalnemu društvu Selo - Moste, kakor tudi slav. pevskemu društvu Moste za ginljivc žalostinke. — Bog plačaj!
V Mostah, dne 23. maja 1923.
Žalujoči ostali.
potom najvišje ponudbe k promptni dobavi fianko vagon; 1 VAGON rezane OREHOVINE 30, 33, 50, 80, 100 in 120 milimetrov; — 4 VAGONE črešnjevih RKLJEV, debelina media 35 cm; — TRI VAGONE TOPOLOVIH rkljev, debelina media 40 cm; — 1 VAGON BUKOVIH rkljev, debel, media 35 cm. — KUPIM OREHOV okrogel les, vsaka množina. — Cenj. ponudbe za m8 na: P. HIGER-SPERGER, lesna trgovina, Celje, Gregorčičeva ulica 3.	3167
Theodolite, Tacbymetre, nivelacijske instrumente, Pianimctre, Pantograie, cive-Iačne in trasirne letve, merilne trakove, libclc, logaritciična računala, Šablone
za pismo, trioglata, prismatična iu druga precizna merila. Risalna orodja, risalni stolovi: Aparate za svetlotisk, svetlobne, prozorno Ш druge tehniške papirje ima stalno v zalogi;
delavnica za precizno mehaniko, LJUBLJANA, Šelenburgova u!. 4
(na dvorišču). — Vsa v stroko spadajoča popravila se izvrže tečno in solidno!
ima v zalogi 1er iih irdeluje STROJNA KOLARSKA DELAVNICA za AUTO-KAROSERIJO in vsa v to stroko spadajoča dela. — IVAN ZANOSKAR SIN, Miklošičeva cesta štev. 18.	3172
л Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja povodom prerane smrli ljubljenega sina in brata, gosp
ob kolodvoru, z najlepšo bodočnostjo v kraju premogokopa, se radi bolezni s koncesijo in gostilniškim inventarjem prodasta. Cena 3,000.000 kron. Naslov se poizve pri ALOMA COMPANY, anončni družbi, Ljubljana, Kongresni trg 3
knSn PRODAM po nizki ceni.
Naslov pove upravništvo «i
vencu« pod številko 3201.
izrekamo vsem najpmrčnejšo zahvalo, osobito pa bratom Sokolom, jezdnemu odseku za častno spremstvo in pevskemu društvu «Slavec« za v srce segajoče žalostinke, vsem darovalccm krasnih vencev in cvetja, končno vsem, kateri so tako mnogoštevilno spremili dragega pokojnika na njega zadnji poti.
Ljubljana, 26. maja 1923.
iv otroški voziček £*£:
Naslov pove upravništvo «Slovcnca« pod številko 3177.
!ШјвШа
Sprejema posnlhe v jttf.no 9n severno Ameriho. izdela tečna pojasnilo m prodaja vozne ïtsîe.
Odhod iz ШШјапе vsak Шт.
cesta pri državnem stosotžvoru
dne 28. maja ob 2. uri popoldne na dražbi, Vodovodna cesta št. 171, Spodnja Šiška.
BEOGRAD: Balkanska ulšeo 25. SUŠAH: i©¥® 6J. ivos&m, Karolinške CCSÎffl 860. spi.ïI: Ante stisc, Dioklecijanova ©»osa as. muh ivo lovritev&c.
DIšOU: ојогдо J. DimKrijeviC a кошр,, BiiSevard Kraïjd
Aleksandra 181. VEL ВЕСКГЖК : Biašan L). NUiatlovtč, Trg Kralja Pcîra 4.
Zn. srčno sočutje izkazajio povodom bridke izgube ljubeče nenadomestljive soproge, sestre in tete, gospa
posestnice in gosiilničarke na Križu 32
v poslopju KMET. ZADRUGE ter se p. n. občinstvu vljudno priporoča za nakup vsakovrstnih, solidno izdelanih čevljev in za poljubna naročila po meri, vso. po zmernih cenah. — Sprejme TAKOJ nekaj dobrih POMOČNIKOV v delo.
Prisrčna zahvala gg. zdravnikom, posebno dr. Jul. Polec za njegovo požrtvovalnost, olajšali bolnici težke muke.
Posebna zalivala prečastiti duhovščini, gg. svetniku Val. Berniku, župniku, Jan. Črnivcu, kaplanu v Komendi za lola-žilre obiske v času mukepoLne bolezni, Franu Lovšinu, kaplanu v št. Vidu nad Ljubljano za spremstvo, nadalje pref. vodstvu kongregacije sester sv. Vincencija Pavelskega v Ljubljani in Mengšu, sploh vsem drugim, ki so v najtežjem času blago-pokojnici storili kaj dobrega, za darovane vcnce. za tako
častno zastopano spremstvo na zadnji poti,	;J
■ k rP-
Na Krim, dne 25. maja 1923.	■ ..*	v„ -t
Lastna prodajna mesta v naj' večjih IržUčih inozemstva.
Lastne hladilne naprave,
Parcele
srne, divje koze, divje prašiče, zajce, fazane, jerebice, klju-s»;	nace, divje race	:-:
Il ilH'd i 1 vsak čas in vsako množino	po naj-
ft U |ЈШ J S* višjih ccnah ^ od oddajnih postaj 2180
Uravnalnik
takoj NAPRODAJ
(Abrichtmcischinc) so po znatno nizki ceni. Več sc poizve na PRULAH štev. 8.	3194
CAKOVEC, Medjimurje, Jugoslavija.
Telefon interurb. štev. 5", 4, 3. — Brzojavi: VAJDA, Čakovec, Večje love prevzamemo potom naših organov od lovišč. w> Soliden in točen obračun.
Kip Srca Jezusovega
ŽALUJOČI OSTALI,
umetno izvršen, 1,20 m visok, lesen, zelo okusno slikan in primerno pozlačen, je NAPRODAJ za 2500 Din. — Naslov se
•	^c.vilko 2894,
Stran 10_ __"SLOVENEC. Hne 21. maïa Ï923,	^ev. Ш
Stcv. Ш
SLOVENEC, cfné 21 mafa T921
Sïran W1

Na debelo!
T
Prvovrstno
Na drobno!
crišho mast
znamke »SWIFT«
v sodčkih po kg 50 Din 32'— za kg v zabojčkih po kg 25 Din 3250 za kg
Vsakovrstne Ш65П6	kakor sal-me,
razne klobase, brenovke iz lastne tovarne priporoča
Mesni oddelek Gospodarje imt
v Ljubilanl.
Oostilničorji
||н111м<чшн1И1111М111П1П1111пи1111111Н1111|1П1111|11пн||П111П11Ш111т1ШШШ1|1П111И11П11111111Ш111|1||
dobe popolnoma brezplačno vrlo primerne podloge za pivske čaše.
Zahtevajte jih od Berson kaučuk d. d., Zagreb, Wiisonov trg 7.
Ш
Ш I
.зтавмЈ
Priporočajo se sledeče domače tvrdke:
(Objava 4 dinarje.)
ZDRRVl LISCE
S LRTIMR RRDEliCI
Slatina Radenci Slovenija.
Edino kopališče v Jugoslaviji zasrčne, ledvične in mehur-čne bolezni. Naravne ogljenokisle kopelji. Izvrstni zdravilni uspehi.
Nizke cene. Vprašajte zdravnika! Se-zija od 1. junija do 15. septembra.
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE Iran Bogataj, konces. elektrotehnično
podjetje, Sv. Petra cesta 30. Jože Markeš, Jesenice 54, Gorenjsko.
KLEPARJI: Remžgar & Smerkoi, Florijanska ul. 13 Produktivna zadruga kleparjev, instalaterjev, kollarjev in krovcev v Ljubljani,
Kolodvorska ulica šlev. 28. Kom !.. Poljanska ccsta štev. 8.
MEHANIČNA DELAVNICA: pisalne, računske, razmnoževalne in druge pisarn, stroje popravlja in prenavlja Ludovik Baraga, Selenburgova ulica 6/1.
PARNA PEKARNA: Jean Schreya nasled. Jakob KAVČIČ,
Gradišče štev. 5.
■

STAVB. IN GALANT. KLEPARSTVO: Ferenc & 1'uchs, Ljubljana, Miric Šlev. 2.
SPEDICljSKA PODJETJA: »Orient« d d.. Sodna ulica 3, Tel. 463 Ranzinger R., Cesla na iuž. železn. 7—9.
TRGOVINA Z ZELEZNINOî SuŠnik A, Zaloška cesla šl. 21, Ljubljana
TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNČNIKI: Mikuâ L.. Mestni Irg 15. TRGOV. Z ZELEZNINO IN CEMENTOM: Fran Erjavec, pri <Zlati lopatk, Vajya-zorjev trg štev. 7.
ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdlga sin," Sv. Pètra cesla šlev. 17.
Zajamčeno popravljene
lokomobile
točno iz skladišč
Zagreb in Ljubljana Wolf-Lanz
vsake velikostih ' I Stabilne in vozeče
lokomobile Lokomobilni kotli Enoletno tvorniško jamstvo Prvorazredno generalno
popravljene Popolnoma preizkušene Kurljive z vsakim gorivom
Braća Fischer
ZAGREB
Pantovčak 5
Preselitev trgovine! f
&
EU_
7Б1
2 ANTON ŠKOF, Ernest Jevnikarjev nasl.
vljudno svoje cenjene odjemalce obvešča, da je svojo trgovino z Dunajske ceste Št. 6 preselil
I Pred škofijo št. 16 j
j I	in prosi tudi v novem lokalu obilnega obiska, ^
BE
ftmerikanske zapuščine
I	-v&r*	naših državljanov, kakor
tudi vse druge zadeve z amerikanskimi oblastmi REŠUJE z USPEHOM najhitreje in NAJCENEJE OBL. KONC. PRO-METNA PISARNA
»UNIVERSAL«
V MARIBORU, ALEKSANDROVA CESTA ŠT. 28. — Dopisujemo tudi v madžarskem in vseh drugih evrop. jezikih.
7s

VRSTNI
liEilŽCA
ЖША11ТЕГЕ
ilVBKÏANA
BAIAĆA L3*KRED*BK*
štvo «Slovenca*.

J. B. Ulrich
r« jsaasBB ишжа ша
tonama зшпСбне rssbz,
Zagreb, Jeiafj&ec trg 25. Tsielon 13-36. ВгЕаЈаокв:
OLOUO.
PARNIK
66'
99
Zagreb,
GumpoSdsSsf Sndspeii.
R »
H n
141 e
îtsn.

J. SS&ricïi SI. S., Berlin, I. B. Uirich, J. B. Ulrich, Budapest, 45. Ifttiniraarfier, 1Жт.
kož cedI, ptočeniua огЈ^заЗ fî. Winïtoarter, р!ошћг in soinsc o kosite.
«N _ ■3 ш
iïST
o S л.
črne in počasne, original E. marier, hahor tadâ augfôSke.
o oseh baroah 3g ozorcih.
С&Ш za рИи» 2elezs3e brpoclffliens cecs, koletsa, dodatne ceoi, fitingi iz litega in kosaaeia ïeîeza.
' llsiniaderneiil, nafoeCJI in nalbolj iuksuknt oceanski parnik
V tej čudoviti ladiji so utelešeni največji izumi znanosti, vse moči kapitala iu uspehi iznajdbe. Neprimerna udobnost v vseh razredih.
Proo poiaoanle u Шш Yoril 17. jniija 1923,
potem 7. augusta, 28. augusta itd. vsaka tri tedne iz Southam-ptona — Cherbourga. Vse podrobnosti pove spodaj stoječi naslov.
Bremen — Пеш York
Direktna zveza s krasnimi ameriškimi vladnimi parnlkl. Neprekos-ni po udobnosti, čistoči in po izborni oskrbi. Nagle in varne ladjol
„650155 UuMiiltn" ..Frssident fillmore" „Presiflenl Mini" JresiM PaosGvsii" „America" ..Président Ariliiir"
Zahtevajte podrobna pojasnila in brodar. list 214. Izborna prilika za prevažanje blaga
UNITED STATES LINE
HaZlEDSrstnl latsrija! za рНшшг in DDdova^tie lastaSaciJe kakor tadi ztiraostoens »sprane.
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo:
Belgrad, Palata Bsogradske Zadruge.
Podružnica; Zadružna zvoza v Ljubljani.
.TRGOVSKA ZADRUGA« r. z. z o. t» v Ljubljani, jc vsled sklepa občnega zbora Z dne 28. maja 1421 sklenila razdružitev in stopila v LIKVIDACIJO. _ To se sporoča vsem upnikom s pozivom, da najkasneje v roku 1 leta uveljavijo svojo ev. neporavnane zahtevke in terjatve Trgovske zadruge in uveljavijo svoje cv, ugovore proti izbrisu likvidacij. Ivrdks, Ljubljana, dne 19. maja 1923.
TRGOVSKA ZADRUGA, r. z. s o. z. v Ljubljani.
v Slov. Bistrici
IZDELUJE in DOBAVI takoj sledeče
bakreno bîaçjo:
PLOŠČE, OGLATIH ia pa OKROGLIH dimenzij, v vsaki izpeljavi in debelosti KOVANO BLAGO: kotli za mleko, pranje, spodnji in gornji deli, za žganje-, kuho, kačule, kapke, dns, vsake velikosti in oblike. ELEKTRIČNO žico in vrvi za slabi in močni tok r-. DROGI, okrogli, ploščnati in štirioglati vsake debe* lostL — ZAKOVNICE v vsaki velikosti. — ŠLAG< LOT, debel, srednjedcbcl, droben. — ŠNELLOT. -Ц
PRVA în EDINA tovarna tc stroke v SHS

B. S. A.
Motocikli
□□aaaaçncinnqç3D
V najem dam ali prodam tik državne ce» sle dobro zgrajeni in novo renoviranî
MEDJI/AURSKI KONJI! LOfSSL^
'	H .«x.i<-tr<: nntiš _ Vnrif.i m M.: ....___.i
tvornica orožja in motociklov v Blrminghama, Anglija
njeni zastopnici družbi Jogo. Auto v Ljubljani (v slovenskem prevodu): „Pri škotskih 6 dni trajajočih dirkah pod najtežjimi pogoji nagrajen B. S. A. lahki motocikel z darilom indu-
Q strijalcev, darilom kluba in tremi srebrnimi pokali, do П sedaj nedosežen uspeh"!	nj
oaaaacignapi^ggaaqacaaçiaaaggpci
Poltežki in či^to težki konji ter kobile za vprego in odgoj
za gospodarstva in tovarne
Stoje stglno za prodajo pod najkulantnejšiifli pogoji pri '»»«k»» -i«
E. VRJDR
veletrgovina s konji
CflKOVEC, MEDJIMURJE, jUQOSLflVllfl.
Brzojavl; Vajda Čakovec	Telef. InUrurb. 59, 4
r. inventarjem in kamenolom vred po ugodni ceni. - Vpraša sc pri upravi lista pod «Lepa bodočnost 2990«.
Kupim hišcT"
v Ljubljani z vrtom. Pogoj prosto D stanovanje. Naslov pri upravi lista pod številko 3075.
Naprodaj je:
J amerikanska pisalna miza, omar»
1 in pisalni stroj, — Naslov pove upravništvo «Slovenca« pod Stev. 3156. I
Stran 12
»jmimniiinHiiiiHiiiiiiiHH»tH»MHiii»iiii»iuiMMHiiiniHiuiiiinnnimi»uiinniii
ZalitsvaltG nonodbo.
! Papir us debelo. TvornišKe csne.
i
Špccialitcta
PAPIR
T*?
'STOVENEC, '3nТЖ1
§fev. TÏ8.
•• TRGOVSKA IN M&T]
stanovanjska hiša ! »PRI NIZKI CENI«
IGN. ŽARGI, Ljubljana, Sv, Petra c, 3
Ш
] (papir za pakovanje) j vrst, dalje tiskovni, konceptni j' I pisarniški, risalni papir itd.!'
po TVORN1ŠKI CENI vedno i J v zalogi. GLAVNA ZALOGA j
cnonadslropna, s precejšnjim dvoriščem v Ljubljani (Sp. Šiška), na gl. ulici, blizu ! i ! drž. kolodvora, za POLDRUGI milijon j kron NAPRODAJ. -- Ev. se zamenja za j \ i kako manjšo hišo ali vilo v-Ljubljani. — , I i Naslov pri upravi lista pod Stev. 3148, vseh i

NUDI*' cenj.

1DIP
cigaretnega papirja
A. LflMPRET
Ljubljana, Krekov trg 10
odjcmalcem veliko izbiro POTREBŠČIN za ŠIVILJE in KROJAČE. — DAMSKO, .MOŠKO, OTROŠKO PERILO. — NAJNOVEJŠE BLUZE v ETAMIfïU. — POVRŠNE JOPICE, volnene in modne JUMPERJE. — NOGAVICE, ROKAVICE, MAJCE, kratko ;	nogavicc. — Svilene in pletene SAMOVEZNICE ild. po priznano
,,• najnižjih ccnah. — NA DEBELO in DROBNO!	2732
RBiliaiHSRSISHIlllRIIRIIIBlIiHeRBIIlliiiRiBSR

; ! NAPRODAJ vsled družinskih razmer. -
11 Oboje v. najboljšem stanju na stalni in f : močni vodi, sposobni tudi zi kako drugo ! industrijo. — Naslov v upravi «Slovenca« ! pod štev. 3164, (Znamka za odgovor!)
Telefon 247
1 POZOR!
jI
POZOR!
iiiirmii:;i!tii!isiiii!iiiiii!ii;:itirtiMiiiHjiMiiiti
nillltllllllllil/IIIIIIUIDIIMlItllM
Kupsuio stroj za lomftev kamna
ii
Več otroških vozičkov, Koles i
, z gumo, po ceni uaprodaj že od 250 Din.
Ljubljana, Zvonarska ulica št. 1.
ISTE1NBRECHMASCHINE), rabljeno, al dobro ohranjeno, ki bi proizvajal 1—2 ; kub. metra na uro; potreben pogon 1.5. do 2.5 konjske sile. — Ponudbe naj se l pošljejo na naslov «SAMOBORKA d. j d., industrija umjetnog kamena, SAMO- j BOR kraj Zagreba.	3083 ;
t	»«»o« ♦»»♦♦« «♦♦♦»<■»>»»»«<♦ [
Î
P ЏЏш trgovina
za
IIMIIII
io iislo!
тгтшпшшжшшчшиинижши
Ljubljana, Mestni trg Ш.
OR. PEČNIK ordinira za pljučne bolezni j ^ sak torek in petek v Sv. Jurju ob j. ž., v Slatini pa za notranje bolezni. — Či-1 lajte njegove 3 knjige o jetiki! 3378
Kupim hišo
t vpeljano gostilno v Ljubljani. — Na-
slov pove uprava lisla pod štev. 3074.
0
№
1 ra
Tkanina za pohiètvo, pliàa, sukna, gradla za rolete in inodroce, strune, afriqua, peresa za pohištvo ter raznih potrebščin za tapetnike.
Velika
izbira po cenah
tvorniških
<
E ©
a *v wsarwrnrvo' »jmzempam
ra i
K Petrinrska dL 3, dvorîsëe. Telefou 21-ВЗ Ш вввввввввввввввввввввввввв
Naznanilo.
Slavnemu občinstva vljudno naznanjam, da sem otvoril novi prvovrstni
Pariški modni salon za dame in gospode
Poljanska cesta 13.
imam na razpolago prvovrstnega Pariškega prikrojcvalca
kakor tudi najboljše Angleško blago. Za cbilna naročila se priporoča
PRODA SE
v!sokoprltHsna VILA
Stegû in drugi
koncesijonirano podjetje za vodovne inštalacije, parne in
_ vročevodne kurilne naprave, popzavilo in postavitev kotlov
pisarna Ljubljana, palah ljublj. kreditne banke za visoki pritisk ter parne napeljave. — Lastna delavnica Dunajska testo 1 b, lil. nadstopje za stavbno in strojno ključavničarstvo na Vlču-Glince 5.
S estimi sobami, elektriko, kletjo, s zra >cn spadaioč. gospodarskim poslopjem,, ter okrog 2000 m- vrla, četrt ure od postaje JARŠE, pod zelo ugodnimi kupnimi pogoji. Vila popolnoma nova. — Naslov pove uprava lista pod štev. 3141.
Trgovski vogelni loka!
v srçdini mesta v zelo prometni ulici se ODDA v najem z novembrom. — Ponudbe pod -DOBRA TRGOVINA 3127« na upravništvo «Slovenca«.
! Spe'cijalrio podjetje za napravo in dobavo modernih žag, transmis!) in strojev za obdelavo lesa.
Zastopstvo
STROJNA OLJA vseh vrst.
CILINDROVA OLJA.
AUTO OLJA v sodih in ročkah
PLINOVO OLJE v žel. sodih in cisternah.
TOVOTNA MAST v sodih od 50 — 200 kg.
KOLOMAZ za žel. vozičke v sodih od 50 — 200 kg.
BENZOL v žel. sodih.
METZLERIT à la Klingerit in Gum. mašiljke vedno v zalogi
ЦпђНапо, Krekov trg 10
Telelon 247.
zajamčeno pravi asbestni škrilj zi
kritje streh. KORANIT ne premoči, nc odzebe, se m in ne trga, je popolnoma siguren proti ognju, toči in viharju, tehta ca 1 m- samo 12 kg, je neomejeno trpežea, jc boljši kot vsi cterciti, je najboljša,, ™ najcenejša streha, ker nc potrebuje Nikoli poplavila.
HIŠO
pritlično
enonadstropno, v sredini
mesta, v Spodnji Šiški ali ob Karlovski cesti, Krakovo, Poljanski ccsti KUPIM ra ceno od 100.— do 125.000 dinarjev. Naslov pove uprava pod štev. 3072.
mm h is o
v sredini mesta, na prometni točki, pripravno za mizarsko obrt. Cena od 400 do 500 tisoč kron. — Naslov povedo v upravništvu «Slovcnea* pod štev. 3073.
Otroški vozički
več vrst, DVO-KOLESA raznih i («delov, najnovejši motorčki amerik. lipa rEvans«. Velika zaloga pneumatike in dc-ov po najnižji ccni. Sprejemamo tudi vsa popravila, emajliranjc in poniltlanjc. — ■VsTrŠl'МЧЧС5//"	t°vsrna dvoko-
>/ i i ШУкал les in otrožkih vozičkov, Ljubljana) Karlovska ccsta št. 4. 2661
NAPRODAJ po zelo ugodni ccni v SP. ŠIŠKI v obsegu 1028 m'-', pripravno za zidanje 2 do 3 hiš.— Naslov v upravi «Slovenca« pod številko 3131).
Sprejemam popravila
fn izvršujem točno in najsolidncje vsa
kleparska tlela.
GUSTAV PUC, kleparska delavnica, SP. ŠIŠKA, Vodnikova cesta štev. 9.
Enodružmsko hišo
7 vrtom, oddaljeno četrt ure od Dolenjskega kolodvora, PRODAM za 70.000 dinarjev. Naslov pri upravi pod št. 3132.
na Mesenem trsu štev. 24«
Tvrdka si dovoljuje pripomniti, da bo ob tej priliki prodajala prvi mesec po znatno znižanih cenah, na kar se cenjeno občinstvo prav posebno opozarja.
Ljubljana, 26. maja 1923.
тшшшшШшввшшшшшш^
1
MU> Wf.
Najenostavnejši, najbolj sposobni in zanesljivi stroj na svetu.
Glavno zastopstvo жа Jugoslavijo:
thumpî?, ^
Тошшрћ Cj©î® LM,} ILj^bïlpmii, Soden Шm št E
Izdaja konzorcij »SLovenca«*
.Odlžaverai urednik; Mihael Moškerc y Ljubljani«
'• Jugoslovanska tiskarna v LiublianL