PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE 3. itn,. 561 - cena 6 lir - 4jugollre - 2.50 mn «%,■£ TRST sreda, 9. aprila 1947 UREDNIŠTVO in UPRAVA, PIAZZA GOLDONI št. 1 - k Tel, št.: Ur. 93806. 93808 Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo Delati in boriti se za pomiritev na STO-ju pomeni, boriti se proti reakciji, proti vzpostavitvi fašizma in s to borbo vzpostaviti pravi in resnični most med ljudstvom Italije in narodi Jugoslavije. ZAČASNA UPRAVA NEMČIJE Mosk kur va. 8. — Koordinacijski od- Je danes razpravljal o začasni Mitični organizaciji Nemčije. Re- dakcijski čilo odbor je prodložil poro- ^ 0 razdelitvi oblasti med zača- osr<v° ,nemško ljudstvo na podlagi O ^konov, ki bi jih izdale *aVe?e?ne zvezne države, nakar bi lski nadzorstveni svet te »ki, ^ odobril. ^Zl »ju 'Pravljali so nato o vpraša- nblastj začasne vlada in se o ^ v glavnem sporazumeli. r.ijt* opoldanski seji so štirje ml- k-tds 20,361 onika medzavezniške agen- proučevali poročilo za r«parac'je Rueffa, a niso Prišu d tr; u u° nobenega zaključka. Ju poročilo na- Mstr proiieeva,i l(i ja'1,t0v v Londonu glede zahtev Vpzniških držav, ki so bile po- vabljene, da povedo svcje stališče o nemškem vprašanju. Jugoslovanski general Otmar Kreačič je v Beogradu na tiskovni konferenci govoril o demilitarizaciji Nemčije in obsojal politiko ameriških in angleških imperialističnih krogov, ki se opirajo na nemške monopol'ste, ki so bili podlaga nemškega fašizma. Izjavil je dalje, da jugoslovansko ljudstvo zahteva, naj se demilitarizacija izvrši na tak način, da bodo zajamčeni mir in varnost ter demokratični razvoj Nemčije. Kardelj pri Bidaultu Tanjug poroča, da je voditelj jugoslovanske delegacije Edvard Kardelj v spremstvu jugoslovanskega zunanjega ministra S.m ča včeraj obiškal francoskega zunanjega ministra Bidaultg. Gottwaid o politiki USR Praga, 8. (ATI-Tanjug) — Na zborovanju v Piznu je govoril predsednik češkoslovaške vlade Klement Gottwald o notranji in zunanji politiki. O prilikah v Nemčiji je Gott wald izjavil, da Češkoslovaška želi, da bi se uresničil sovjetski načrt o Nemčiji. Pogodba s Poljsko predstavlja važno točko za doscgo tega cilja. Zunanja trgovina Češkoslovaške se razvija popolnoma v redu. Omenil je, da mora biti dežela oprezna z ozirom na krizo, ki preti zahodnim državam, ter izjavil, da se mora Češkoslovaška orientirati gospodarsko proti vzhodnim državam. rili predstavniki raznih držav. Bivši predsednik madžarske republike Karoly je dejal: «Ceprav je bila Madžarska že dvakrat v taboru so- vražnikov demokracije, ne more biti madžarski narod odgovoren, za dejanja njene vlade.* Obsodil je diktatorski režim Horthiyja in poveličeval zmago zaveznikov, posebno pa zmago Rdeče armade, ki je pripomogla, da Madžarska danes lahko nastopa kot demokratična država. Francoski delegat je izjavil, da je federalizem v Nemčiji edina rešitev, ki lahko zagotovi svetu trajen mir. Za svojo trditev je navajal kot primer ZSSR in Jugoslavijo. Romunski delegat je prikazal položaj, ki ga zavzema danes v svetu Romunija, in poudaril, da je Romunija imela veliki delež pri uničenju hitlerizma in izrazil upanje, da bo Romunija v kratkem članica Združenih narodov. Wallace v Londonu London, 8. (AFP) — Bivši ameriški trgovinski minister Henry Wal-lace je prispel v London.. Ob tej priliki je izjavil, da je njegov obisk izključno informativnega značaja. {(Prispevati moramo, tako» je dejal dalje, «z vsemi našimi silami, da zagotovimo uspeh OZN, ker je ta naše edino upanje za trajni mir.» Pred svojim odhodom iz Amerike je Wallace izjavil, da nese za-padnim naprednim silam pozdrave in izraze prijateljstva milijonov naprednih Američanov. Glede Grčije je izjavil, da je naklonjen pomoči, da pa nasprotuje sleherni vojaški pomoči kakor tudi vsaki obliki a-meriškega in angleškega imperializma. Jugoslovansko-madžarsko prijateljstvo Budimpešta, 8. — Jugoslovansko-madžarsko društvo je organiziralo teden jugoslovansko -madžaiskega prijateljstva, ki bo trajal do 12. aprila. Najboljša pomoč Grčiji bi bila umik tujih tet, ki se tam nahajajo Lake Success, 8. — Pred komisijo za omejitev oboroževanja je sovjetski delegat Gromiko izjavil, da ureditev uprašanja razorožitve nikakor ni odvisno od uvedbe nadzorstva nad atomsko silo in od ustanovitve mednarodne vojske, kakor sta zahtevala ameriški in britanski delegat. Dejal je, da je treba naglo izvesti sklepe glavne skupščine OZN glede razorožitve, ki ni v tem vprašanju postavila nobenih pogojev. Gromiko je poudaril, da bi podrejanje vprašanja razorožitve vprašanju nadzorstva nad atomsko enegijo pomenilo oviro za dosego sporazuma o razorožitvi in bi povzročilo nezaupanje v svetu. Dejal je dalje, da bo Sovjetska zveza napravila vse mogoče, da se doseže sporazum o nadzorstvu, nasprotuje pa takemu načinu nadzorstva, ki bi oviral ureditev vprašanja razorožitve. Komisija in varnostni svet morata najti pot za praktično izvedbo sklepov glavne skupščine OZN, ker je od tega odvisen ugled OZN. Razpravljanje o tem se bo nadaljevalo v sredo. VELIKA STAVKA V ZDA PRAGA. — V kratkem bo obiskala Evropo britanska delegacija, ki bo preučila prilike v Češkoslovaški, ZSSR, Belgiji, Norveški, Finski in Švedski. Ta delegacija bo preučila možnosti sklenitve trgovskih pogodb. Kongres članov medparlamentarne zveze Kairo, 8. — V Kairo je prispelo na konferenco 27 parlamentarcev, članov interparlamentarne zveze. V slovanski skupini so zastopane Češkoslovaška, Poljska in Jugoslavija. Na dnevnem redu , so sledeča vprašanja: 1. izseljevanje in preseljevanje; 2. vp ašanje reparacij in vojne škode; 3. mednarodno pravo. Konferenco so otvorili s splošno razpravo o mednarodnem političnem položaju. Drugi dan konference so govo- 340.000 telefonskih nameščencev zahteva zvišanje plač 400.000 rudarjev zahteva varnostne ukrepe v rudnikih Iz solidarnosti stavka tudi 300.000 drugih delavcev New York, 8. (At i- Tanjug) — Kakor peroča Associated Press, je splošna stavka telefonskih nameščencev paralizirala vso ameriško telefonsko službo. V stavko je stopilo preko 340.000 nameščencev, katerim se je pridružilo še preko 300 tisoč nameščencev, zaposlenih v tovarnah in delavnicah. Agencija poroča razen tega, da niso prišli na delo mnogi rudarji iz solidarnosti do stavkujočih. Zatrjuje, da bo to Imčlo težko posledico za ameriško industrijo in za izvoz v mnoge tuje dežele, ki so do sedaj dobivale ameriški premog. Na newvorški borzj so padle delnice kovinarsk h družb, avtomobilskih tovarn ter železniških in telefonskih družb. Vlada ZDA bo v četrtek zahtevala od zveznega sodnika, da zaradi stavke naloži globo delavskemu s'ndikatu, kateremu načeluje Lewis. Ameriški listi poudarjajo, da znaša ta vsota 750.000 dolarjev. Prvič v zgodovini ZDA je pričela splošna stavka v telefonski industriji velikega obsega na zapad- VOJNI HUJSKAČI RA DELU Spojitev strank v Miinchenu ashi. 5Pom118‘L°n- 8' — Na sve‘^anosti i politiki, «ki pomaga osvobojenim ^titn ln na ustanovitelja demo-! državam proti posrednemu ali ne 6 st,ranke. Thomasa Jeffer-! posrednemu napadu®, m zatrjuje Ufea ameriški predsednik Tru- da je pomoč Grčiii ia Turčiji «va-■ u -mel - ■ 1 lav »ei CJn°' da pa -e Potrebno spo- da govor, v katerem je iz- je zaupanje ZDA v OZN >ti ^Ije^ nien° delovanje. Dejal je Ohladi* morajo ZDA biti močne in 1 zadostno vojaško silo ter No ?. ,8osP°darstvo in finance, da «V0j ^hko kos svoji odgovornosti. * mL,8ovor j° Truman zaključil *lMcga atlli: «Smo v kritični dobi '* Nacionalnega življenja. Pri- S,„ hov; koncepciji naše sve- s?« > Ni N a *> da Odgovornosti je naravno težka ha cena bo visoka.« V amcriškx vojni minister je ho v ’ da morajo ZDA imeti moč- ^Na'140’ da ne bi pos’a*e žltev tlaPoda. Dejal je, da je Vrva svetovna vojna stala Sev in 32 milijard do- NtlOo d4Le".ersrsrs 4**"d,živam'in vzda zma‘ indu#^.v wemstvu- pr°u^r *(*»«&. b0w ,.'Jutiw, co'° pravo gospodarsko n, av0 "‘ o, SO Združene ameriške zdai kreditira ži’ ki so v strahu za svojo indu-,m 1 Banka f - etrl3°i skepfčno sprejemajo ame-podjetja, riške predloge za znižanje carin, ameriško se boje, da bi Američani za GOSPODARSKE VESTI H >lže H nje oarin in V bil,??-11 Sospodarski |>V* w- erip nreoričanie da te ne bodo me- referenti pri amer ških poslani- vi polit'ki nastaja cdpor pri ame-guje prepi Italije, OP JH,lh „ inn»mil,n .p nnpioll -I1I- . ____4»»u inrtll- Majolična industrija v Ukrajini. Ukrajinska vlada pripravlja velikopotezni načrt za razvoj majol'čne pravo s stema posebnih prednosti industrije Ustanovljenih bo 18 no-v okviru imporija, kateremu so bili Vl P° s tem od- « J ^ vrnit’, arneriš]tega de- Jtvlh v inozemstvu so prejeli na- riških obrtnikih in manjših indu- v okviru imperija, kateremu so bili ski ekapan- * ‘ zmanjšala njihova vodilo, naj z vsemi svojimi silami strijcih. Verjetno so na trgovinsko položeni temelji na imperialni kon- samo 5% vojne škode bodo po nroizvodnia ter bi se njihovim pro- podprejo domači izvoz v ZDA. Zna- politiko ZDA vplivali tudi interesi ^oenci v Ottawi po prvi svetovni mnenju ameriškega publicista W. ■e, ■’ j« Že „ 411.. . frolzvoanJa , Ameriko. Ze čilno je tudi, da eden največjih ameriških kan talistov ki bo po vojni. Avstralski manlster za po- Lippmanr.a lahko poravnavali z razgalil ^ičie name- č^R^sevcltovega predsedni- ameriških izvoznih koncernov «We- vojni vložili velike vsite v indu- vojno obnovo je že zavzel stališče vojno odškodnino k; jo bo plačala ^ name zi casa nooaev »finprhouaA Tntrrnntinnni r.nrr»% nr. .. j_*___v* 1/oVnr na v imenu svoi-e vlade ko i« deral. rremaeana Nemčija; tako majhna korist iNm... 3e dejal, da bi za t'8l vito industrijo ki jih je pri Beograd, 8. (ATI-Tar.jug. — V zvezi s tehnično izpopolnitvijo jugoslovanskih rudnikov je ministrstvo za industrijo in rudarstvo dvoril o že za šolsko leto 1945-1946 tehnične šole v Skoplju in Idriji. V šolskem letu 1946-1947 je ministrstvo za rudarstvo otvorilo še pet rudarskih tehničnih šol v večjih rudarskih srod’ščih. Umetniki na mladinski progi Sarajevo, 8. (ATI-Tanjug). — Združenje za plastiko Bosne in Hercegovine v Sarajevu jc sklenilo obiskati v mesecu juliju mladinsko progo Samac-Sarajevo. Plastična dela, ki jih bedo posneli na rr!:(I nski progi, b;do prišla na razstavo. Železniški insoektorat v coni B razpuščen Beograd, 8. (Tanjug) — Podna-čelnik vojaške uprave Jugoslovanske anmije v coni B Julijske krajine je razpustil železniški inšpektorat v coni B, k! je imel sedež na Reki. Vse delovanje inšpek*orata je preneseno na železniško direkcijo v Zagrebu in Ljubljani. ^ Pomiritev -glavna naloga Nadaljujemo z objavljanjem posameznih problemov, o katerih je na svoji se.i razpravljal Glavni c:lbor SIAU dne 30. marca t. 1. Tov. Regent se je posebej zadržal na vprašanju pomiritve na področju STO-ja in Julijske krajine sploh. Iz njegovega razlaganja povzamamo sledeče glavne misli: Ena glavnih nalog, katere stojijo pred nami, je vsekakor pomiritev. Demokratične sile so pristale na sklepe štirih velikih za ustanovitev STO-ja z namenom, da bi omogočile ustvariti mir, doma in v svetu, ki ga prav gotovo želimo vsi. V čem sestoji ta pomiritcvT Na vsak način nam mora biti jasno, da pomiritve med jašisti in antifašisti ne more biti, kajti sicer bi resnično izgubili razlog za naš obstoj. To mora bdi vsakomur jasno. Pomiritev je na kratko povedo^ no v sledečem: Prvič. Pomiritev med dvema narodoma STO-ja. Ta pomiritev mora biti temelj bodečega življenja na STO-ju; brez nje bo mirno sožitje med narodi Julijske krajine nemogoče. Da bi to -dosegli, pa morajo biti iskreni vsi tisti, ki so vse da slej imeli besede o pomiritvi in miru sploh, sicer stalno, toda vedno le na koncu jezika. To pa je kot doprinos k miru slabše kot nič. Za dosego te pomiritve med narodi živečimi na ozemlju STO-ja pa je brezpogojno nujna nacionalna enakopravnost nc samo na besedah, temveč z dejstvi. Ce danes ni dovoljen dvojezični napis, dvojezični pečat itd., je to predvsem zelo smešno. Na vse to se bo ljudstvo v ne tako daljni bodočnosti smejalo. Toda danes imajo te majhne stvarčice veliko važnost. Predvsem zato, ker sc z njimi nočejo sprijazniti oni, ki imajo preveč v krvi duh rajnkega Benita. Drugič. Potrebna je borba pro ti reakciji. Marsikdo bo dejal: Torej ne bo mirut Tudi takim ne premišljenim izjavam lažnih pacifistov mora biti jasno, da dokler bo obstojala reakcija, fašizem in ncofašizem, pomiritev ne bo mogoča. Razbiti in uničiti treba vse tiste elemente, ki hočejo ustvarjati razdor. Tretjič. Opustiti je treba sleherni občutek nacionalne vzvišeno sti, superiornosti, ki se potem ne omejuje zgolj na nacionalnem momento, temveč ima prav tako močne odraze v gospodarskem življenju — ter so torej v socialnih razmerah družbe sploh. Naloge SIAU-ja niso niti od daleč še izčrpane, te naloge so šele sedaj postale ogromne, in si cer ne samo na STO-ju temveč tudi na področjih obeh ostalih delov Julijske krajine. Pri tem smo si na jasnem, da bodo nalc ge SlAU-ja v Jugoslaviji lahko izvedljive, ker so vedno in povsod podprte od jugoslovanske vlade same in njenega predsednika šc posebej. Ravnotako pa nam je jasno, da bo borba proti slovensko-italijan skemu bratstvu na tistem delu Julijske krajine, ki bo spadal pod Italijo, zelo ogorčena. Kajti dobro poznamo miselnost in razpoloženje italijanskega malomeščan stva in dobro vidimo, da je /ah zem danes začel tam in tako leta 1919. v Tršlu in vsej Ju,, krajini z borbo proti Slovencem. No, na obeh delih Julijske kra,t ne, ki ne bodo pripadli Jugosla viji, pa bo potrebno predvsem razložiti in dopovedati našim nc sprotnikom, da ni demokracija t tem. da se blati Jugoslavija tv Sovjetska zveza. Kajti, kako je mogoče boriti se za demokracijo in v isti sapi voditi borbo proti tistim silam, ki so temelj borbe za demokracijot Zato nima no-bene pravice imenovati se demokrat tisti, ki je nasprotnik Jugoslavije. Ni mogoče postaviti nacionalnost nad demokracijo, zato ker ni mogoče reševati nacionalni problem izven okvira zmage de mokracije. Narodi Jugoslavije sc. brez dvoma rešili svoj naciona ,• . problem; rešili pa so ga tako. de so najprej omogočili zmago d. mokraciji. Isto se je zgodilo i Sovjetski zvezi in v vseh drug m resnično demokratičnih državan To so zgodovinska dejstva. In ta dejstva morajo veljati tu di pri nas kot merilo in načelol Delati in boriti se za pomiritev na STO-ju, pomeni torej enostavno boriti se proti tistim, ki te pomiritve nočejo, boriti se proti reakciji, proti vrnitvi fašizma (h na ta način vzpostaviti pravi in resnični most med ljudskimi množicami Italije ter narodi Jugoslavije. PRIMORSKI DNEVNIK _ 2 — 9. aprila 1947. Trumanova doktrina v praksi Kaj je bolje s stališča pomirjanja na tem ozemlju: Pustiti svoboden razvoj demokratičnim or ganizacijam, ali jih ovirati pri deluf Pravilno je samo eno sta lišče in to je. krepitev demokr rtič nega bloka, pomeni pomirjenje iti mir. To vemo vsi! Vendar vidimo, da predstavniki imperializma v tej coni, nimajo interesa, da bi prišlo do pomnjenja. Oni hočejo, da obstojajo spori, in da se razpihuje narodnostna mržnja med dvema narodoma, kajti iz teh na sproti j si lahko imperialisti kujejo svoje dobičke. Zato sedaj, ko se že približujemo zasluženemu koncu ZVU, o pazujemo, kako skušajo z vsemi sredstvi ovirati razmah in razvoj naprednih organizacij. Ponovno so začeli z zasežbami sedežev an-tijašističnih organizaciji (MOS, sedež SIAU v Miljah) in hočejo pred svojim odhodom vzeti še poslednje, v kolikor že niso v času svoje uprave naredili. S tem mislijo, da bodo ljudstvu po okupaciji enemogočili delovanje. Sedaj še lahko računajo na čete, toda potem bo drugače. V tem lahko gledamo tudi že nekake predpriprave za prihod guvernerja. Pripravljajo mu teren, da potem ne bo imel preveč skrbi z naprednimi gibanji Toda vsi se motijo, ki tako mislijo. Ta njihova ofenziva proti naprednim organizacijam je ravno znak, da se boje ljudskih množic in da se reakcionarne sile počutijo slabo. Toda s tem vprašanje še ni rešeno. Z oviranjem demokratičnih organizacij, direktno in indirektno, podpirajo reakcijo. Rezultat tega, so potem, da bivši fašisti vedno bolj predrzno dvigajo glavo. Po Trstu pojejo «giovinezzo», lepijo fašistične lepake in list, kakor «Voce liberan pa taka dejanja še indirektno zagovarja. Fašistične in polfašistične organizacije imajo potem ugoden teren, da odkrito ali podtalno delujejo. Tako na tem ozemlju ni mira in še vedno se umetno vzdržuje vojna psihoza. Teroristične akcije, bombe in atentati. To pa je tudi namen imperialistov in tistih v njihovi službi; kajti le tam, kjer so spori, lahko imperialisti uspešno izrabljajo tako stanje za svojo nadvlado. TRŽAŠKI DNEVNIK Tako ravnajo z jetniki v zaporu v ul. Tigor 31. marca sq politični kaznjenci iz zaporov v ul. Tigor poslali ZVU protest zaradi slabe hrane, ki jim jo dajejo. Protestirali so tudi proti temu, ker jim ne dovoljujejo brat: nobenega dnevnika, odkar je prenehal izhajati «Giornale Alleato*. Slovenski jetniki se pritožujejo, nad tem, da ni nobenega paznika, s katerim bi se lahko pogovoril: v svojem jeziku. Zanimivo je tudi, da je na obrazcih za prošnje še vedno italijanski kraljevski grb. Na vse te zahteve jetnikov pa je 2. t. m. poslal ravnatelj zaporov jetnikom okrožnico, v kateri jim grozi z disciplinskimi ukrepi. V okrožnici pravi, da višja oblast ne dovoljuje skupnih protestov, ampak le individualne, in da bodo lahko prepovedali jetnikom celo posebni razgovor za časa praznikov in pošiljanje domače hrane. Takšne so razmere v zaporu v ul. Tigor v letu 1947. pod okriljem zapadne de-mokrac.je. DAROVI IN PRISPEVKI V trgovini tov. Bassanese je bilo zbranih 505 lir za politične pripornike. Miljsko ljudstvo se bori za svoje pravice Preteklo soboto se je vršilo v ladjedelnici Sv. Boka v spomin padlih borcev odkritje spominske plošče. 2alna svečanost se je spremenila v protestno zborovanje proti zaseg: prostorov SIAU-ja, katerega se je udeležilo vse ljudstvo Milj in delavci iz ladjedelnic. Včeraj je bilo ponovno v Miljah protestno zborovanje. Delegacije masovnih organizacij so odšle k guvernerju. Ljudje, ki so pričakovali odgovor guvernerja, so postajali vse bolj nestrpni. «Ali je to demokracija, čemu so taki ukrepi naperjeni samo proti demokratičnim organ za-cijam*, si slišal spraševati ljudi. Nato se dvigneta iz množice dve tovarišici in povzameta besedo: «Ne bodo nas uničili podobni ukrepi zavezniške vojaške uprave: moč političnih organ;zacij vse bolj raste. Ce je to demokracija*, je zaključila tovarišica, «kaj je potem fašizem? Podobnih ukrepov se zavezniške oblasti lahko poslužujejo v kolonialnih državah, v Miljah ni prostora zanje!» Ko je civilna policija uvidela, kako sta govora vplivala na ljudstvo, je s kamionom navalila nanj in ga začela pretepati s pendreki, ne da bi prizanašala niti ženam in otrokom. Več ljudi je bilo celo ranjenih. Ofenziva Zavezniške vojaške u-prave proti demokratičnim organizacijam je naletela na strnjen in junaški odpor Miljčanov. Vendar pa so nekateri sovražniki delovne- Razmišijanje ob mrzlem štedilniku Plina ni. Tik pred prazniki ga je zmanjkalo. Zakaj ga ni? Pravijo, da ni premoga. Zakaj ni premoga? Pretekli teden smo čitali, kako na debelo izvažajo premog iz Trsta v Italijo. Sodniki so ugotovili, da so «izvozniki» zaslužili preko 500 milijonov lir. Ce so to ugotovili na sodniji pomeni, da so izvozniki* zaslužili še mnogo več. Ljudje pravijo, da se tihotapljenje premoga nadaljuje, saj je tudi u-pravna oblast potrdila, da je trgovina s premogom v coni «A* svobodna. Torej odslej ne bo treba niti več spreminjati premoga v žveplo in druge podobne derivate. Premog mora biti rezerviran za «svobodno» trgovino, alias črno borzo in za «iz-voz», kjer se mnogo več zasluži. Zato seveda ni premoga za proizvodnjo plina, ker se ne izplača. Tu di plin se ne izplača. Saj pri tem vratolomnem naraščanju cen gospodinje kmalu ne bodo imele več kaj kuhati. Zato so oblasti ustavile dobavo plina in ujele na ta način z enim zamahom dve muhi. Izvozna trgo vina bo imela na razpolago več premoga in gospodinje bodo imele manj dela, ker ne bo treba več kuhati. Tudi račun A c ega ta konec meseca se bo zmanjšal. Ali ni to varčevanje ? Pa smo res srečni, mi iz cone «A», ki Imamo takšno upravo, da vedno kakšno novo «pogrunta» za blagor svojih podanikov. F/ZKULTURA PARTIZAN IN REKA zmaqovalca turnirja na Reki V nedeljo so se na Beki zaključile finalne tekme jugoslovanskega medmestnega turnirja v košarki. Tržaški reprezentanci, ki sta v finalu slabo startali, sta imeli odličen finiš, kar jima je pripomoglo, da sta zasedli častni mesti. Zenske so se plasirale na drugo mesto, mo-ški pa na tretje mesto. Zmagovalec turnirja je postalo moštvo Partizana, ki Je vse tekme odločilo v svojo korist, pri ženskah pa si je nadmočno osvojila prvo mesto reprezentanca Beke. V soboto, predzadnji dan tekmovanja, sta se najprej pomerili ženski ekipi Trsta in Ljubljane. Tržačanke so svoje neizkušene nasprotnice pregazile z rezultatom 26:5 (16:2). V drugi tekmi sta se srečali moški reprezentanci Trsta in Zadra, ki sta si v eni izmed najlepših tekem turnirja razdelili točki. Za-drčani so v prvem polčasu vodili z rezultatom 13:8, v drugem delu pa je Tržačanom z odlično .gro uspelo iznenačiti. Tekma se je končala neodločeno 21:21. Sledila je tekma med Partizanom in Beogradom, ki je bila od začetka do konca prava bitka dveh enakovrednih nasprotnikov, v kateri je zdaj eden, zdaj drugi vodil z eno točko naskoka. Beograjčanom bi kmalu uspelo poraziti svojega večnega nasprotnika in so še eno minuto pred koncem vodili z eno točko naskoka. V zadnji minuti pa je kapetanu Partizana Grkmiču uspelo doseči zmagoviti košek Ul s tem zmago za svoje barve s rezultatom 16:15. Kot zadnji sobotni par sta se srečali reprezentanci Reke m Novega Sada. Zmagali so Rečani s 14:10. V nedeljo, zadnji dan turnirja, je bilo na sporedu 5 tekem, ki so dale n slednje rezultate: Beograd-Zader 41:19; R. ka-LJubljana (žen ske) 37:10: Partizan Novi Sad 34: 15; Trst-Beograd (ženske) 10:5; Trst-Reka 15:7. Reka Trst Beograd Ljubljana Zader Novi Sad 2ENSKE: 3 3 0 0 3 2 0 1 3 10 2 3 0 0 3 5 10 4 5 10 4 89 29 45 44 36 36 21 82 90 85 68 100 Zmagi Skednja in Montebella v pokrajinskem prvenstvu Velikonočna nedelja je potekla v znamenju velikonočnih pirhov tudi na nogometnih igriščih, kjer je božica «Fortuna» pripravila košek pirhov tržaškima enajstoncama Skednju in Montebellu, ki sta v Gorici in Krminu v sreči in zadovoljstvu praznovali velikonočno nedeljo. Kakor je po eni strani bila sreča naklonjena Tržačanom, je bila na drugi strani nenaklonjena Puanu in Ronkam, ki sta morala pustiti obe točki v Postojni in Miljan. Rezultati tekem so: Montebello-Kr-min 4:2; Skedenj-Gorica 1:0; Po-stojna-Piran 4:1; Milje-Ronk: 4:2. KVALIFIKACIJSKA LESTVICA ga ljudstva ponovno pokazali svoje pravo lice in se postavili odločno proti njihovim interesom. Medtem ko se je delovno ljudstvo z golimi pestmi branilo pred oboroženo civilno policijo, ki ni štedila z udarci, in ko so se nekatere antifaš.stike zatekle v cerkev pred napadalci, so jim pred nosom zaprli vrata, tako da je civilna policija nemoteno o-pravila svoje delo. Ljudstvo Milj se je ponovno lahko prepričalo, kakšna je demokracija onih, ki jo imajo nekateri samo v besedah, njihova dejanja pa so protidemokratična. Se boj se je oklenilo svojih antifašist.čnih organizacij in sklenilo odločno voditi boj proti onim, ki bi jim ovirali uresničenje njihovih teženj. NaSe cenjene naročnike v coni B in Jugoslaviji obveščamo, da smo v teh dneh poslali nove poštne položnice za poravnavo naročnine. Vljudno prosimo vse tiste, ki še niso v celoti poravnali naročni-nine, da to store čimprej. Preskrba Po 1 kg testenin delijo od danes naprej vsem potrošnikom v mestu in podeželju' na odrezek VI. za testenine. Vsak bo dobil 75% kratkih ;n 25% dolgih testenin. Delitev bo zaključena 30. t. m. Cena 30 lir kg. Testenine za delavce po 600 gr na dodatno nakaznico dobijo od danes naprej delavci iz mesta 'n podeželja. Delitev se zaključi 30. t. m. Do tega razdeljevanja imajo pravico tudi težki delavci, ki delajo pri zavezniških silah v mestu in podeželju in sicer po 300 gr za 15 dnevno dodatno nakaznico. Ta delitev ba zaključena 15. maja. Cena belih testenin je po 30 lir kg. Testenine in riž za bolnike v mestu in na deželi delijo od danes do 30. t. m. na dodatne bolniške nakaznice pri pooblaščenih trgovinah. Cena testeninam po 30 lir kg, navaden riž po 70 lir kg. Odrezke za testenine in riž za bolnike naj dvignejo vodje za prehrano pri podeželskih občinah danes v ul. Genova 9, soba 2. Občnem' bodo dvignili odrezke za delavce. Vrnitev odrezkov. Trgovci naj danes vrnejo občinskemu prehranjevalnemu uradu odrezke za bele tesWn'ne, polenovko, piškote, koruzno moko in pooblaščene trgovine tudi odrezke za konzervirano meso. Obenem morajo prijaviti na istem uradu preostalo zalogo polenovke. Odrezke za testenine naj dvignejo danes trgovci na drobno na občinskem prehranjevalnem uradu za delavce in brezposelne. Za skupne m., IV., VIII., IX. in X. bodo dvignili tudj odrezke za koruzno moko. VESTI S PODEŽELJA NABREŽINA Dvajsetletnica zaslužnega pevovodje, — Tovariš Pertot Dolfo jria-znuje te dni dvajsetletnico svojega uspešnega udejstvovanja pri pevskih zborih. Za časa petindvajsetletne fašistične vlade je mnogo pretrpel: bil je preganjan in konflni-ran v Italiji, pozneje pa odpeljan v Nemčijo na prisilno delo. Tov. Pertot vodi poleg cerkvenega zbora tudi mešani pevski zbor našega prosvetnega društva, ki šteje 40 pevcev in pevk. Kot pevovodja je strog, točen in discipliniran. 2elimo mu, da bi »e še mnogo let udejstvoval na tem področju in vse svoje sile posvetil prosvetnemu delu domačega kraja. GROPADA Kulturna prireditev. — A8I2Z iz naše vasi je priredila pretekli mesec v Bazovici uspel kulturni miting. Izkupiček v znesku lir 3.500 je ASI2Z darovalo Rdečemu križu za Trst in Primorje. Razen tega je ASI2Z nabrala za politične pripornike 900 lir in nekaj živeža. SMOKVICA V ISTRI Valitve v OF. Dne 30. marca smo prvič volili v svobodni Titovi Jugoslaviji. Za nas Istrane je to velik praznik. Zavedamo se, da nismo le izvolili ljudi, k. bodo vodili delo naši vasi in pokazali svoje sposobnosti v času, ko si s plugom, kladivom in knj go gradimo boljšo bodočnost, marveč smo s svojo udeležbo tudi izrekli priznanje in zaupanje OF. V Istri ž.vi zavedno slovensko ljudstvo, ki je kljub zatiranju ;n preganjanju ohranilo dediščino svojih očetov. Prebivalci vasi Smokvica bomo še nadalje hodili po poti, ki jo je začrtala osvobodilna fronta. istega dne prikazala kot pravcati bombni napad na vojašnico civilne policije v Breginju. V zvezi s tem je inšpektor goriške policije prote-stirai proti dopisnikom tega lista, ki na tako lažniv način pišejo o dogodku, ki nima ničesar skupnega s kakim bombnim napadom na vojašnico civilne policije. Skedenj 17 11 5 1 45 15 27 Rudar 16 10 3 3 46 26 23 Gaslini 16 10 3 3 32 19 23 Koper 16 10 3 3 30 18 23 Montebsllo 17 7 6 4 27 28 20 Torpedo 15 7 4 4 26 13 18 Izola 16 6 6 4 23 23 18 Tovarna str. 16 5 6 5 28 26 16 Tržič 14 7 1 6 28 28 15 Gradiška 17 6 3 8 33 37 15 Ronke 18 8 8 7 28 40 14 Postojna 16 6 1 9 30 46 13 Milje 16 S 2 0 24 32 12 Piran 14 5 1 8 15 26 11 Gorica 16 6 1 9 17 33 11 Pulj 16 3 3 10 28 42 6 Kr min 17 2 2 13 23 41 6 KVALIFIKACIJSKI MOŠKI: Partizan Reka Ti st Beograd, LESTVICI 5 5 0 0 103 71 10 5 3 0 2 69 64 6 5 2 1 3 77 94 5 5 2 0 2 91 at 4 Italijansko prvenstvo Roma-Milan 1:1; Modena Trie stma 1:0; Bologna-Torino 1:1; Vi-renza Inter 2:1; Juventus-Genoa 2:1; Atalanta-Bari 3:0; Dvorno Brescia 2:2; Alessandr.a Fiorenti-na 1:1; Sampdoria-Lazio 1:1; Na-poli-Venezia 1:0. Italijansko C prvenstvo Ki min-Ponziana 3:1; Palmanova- Zagraj 3:0; Sv. Ana-Cividale 1:1; Li-bertss-Sangiorg na 1:1: s-v-v. P'erU 2:2; Itala-Tržlč 1:0; Konlte Cervi-enaiio 2-2 Poskus gojitve tobaka in sladkorne pese Na predvollvnih zborovanjih v OF odbore so dali mnogo zanimivih predlogov za dvig našega gospodarstva. Med take spadajo tudi predlogi, ki so bili sproženi v Ocizli in Hrastovlju o poizkusu gojitve tobaka. Ta predlog je bil sprejet tudi kot sklep. Razen tega so v Ocizli sklenili napraviti poizkus z gojenjem sladkorne pese in sončnic. čitatelje «Ljudskega tednika* obvešča uprava «Ljudskega tednika*, da bo izšla prihodnja številka en dan pozneje, t. j. v petek 11. t. m. (ienerala De I/Vintnna je PasquineDijei/a umorila iz nujnosti! Na zatožni klopi sedi napredna Jugoslavija Po dvanajstih dneh edmora se i branilcu, Ta je podal kratko izje včeraj pred zavezniškm sodi-1 javo. Dejal je: «Pasquinellijeva je ščem nadaljeval proces proti Mariji hotela braniti Italijane in rešiti Pasquinčllijevi oziroma proti novi Jugoslaviji. Najprej so psihiatri povedali, da Pasquinellljeva ni nora, da se zaveda svojega dejanja, da pa je njena odgovemost za zločin omejena. Za psihiatre je nastopil kot priča major Malim, ki je vsak'krat, preden je odgovarjal na vprašanja, odpiral usta in se zagledal nekam v strop, tako da se je občinstvo trae-jalo njegovim kratkim odgovorom. Vsa razprava se je spremen-Ja v beseden dvoboj med branilcem Gianninijem in predsednikom, pri čemer je predsednik mnogokrat ugnal branilca ter pokazal, da ga umsko zelo nadkriljuje. Vsakdo bi pričakoval, da bo branilec izkoristil poročilo, kjer pravi, da je odgovornost Pas>quinellijeve omejena. Toda tega nj storil in je celo podčrtaval odgovornost Pa-squ1nellijeve. Vseskozi pa je hotel dokazati, da je Pasquinellijeva ubila generala De Wintona iz neke nujnosti in v lastno obrambo. Branit. je namreč hotela istrske Italijane, «ki bi jih Jugoslovani vse zmetali v fojbe, ko bi prišli v Pulj. S svojim dejanjem je hotela opozorit; svet pred to nevarnostjo, torej je bilo njeno dejanje samoobramba, zato bi jo morali pa členu 54. italijanskega kazenskega zakonika oprostiti!* Ta teza pa ni šla v glavo predsedniku, ki se je v določenem trenutku razburil, saj ni mogel razumeti, da je bil umor generala De Wintona nujnost. Dejal je, da sodišče ne ba sprejelo take teze. Tako se je to razpravljanje med predsednikom in branilcem vleklo v nedogled in občinstvo se je marsikdaj dolgočasilo. Predsednik je dejal, da je glavno vprašanje za sodišče to, ali je obtoženka sposobna ločiti slabo od dobrega jn ali je bila tega sposobna tedaj, ko je izvršila zločin. Na koncu dopoldanske razprave je predsednik tudi poudaril, da je sodišče storilo vse, da om'li položaj obtoženke in se poslužilo celo psihiatričnega pregleda obtoženke, kar bi b’lo končno dolžnost cbram-be. Obrambi pa ni bilo do tega. Saj ni odvetniku Giannlniju prav nič mar obtoženke, glavno mu je, da razvila polit'čne spletke in se ovenča v zgodovini kot branitelj ita-lijanstva. Popoldne je prišel sodni zbor v dvorano šele ob 4.10 liri. Predsednik je delal, da je prišlo sod'šče do zaključka, da je obtšžsnka popolnoma normalna. Predsednik je nato dal besedo Sporočilain stavka ,Aquiia“ Enourna v rafineriji „ Včeraj so delavci podjetij SALDA, Furlan, in Schromeck, ki delajo na začasnem delu v čistilnici AQUILA poslali svojim podjetjem protestno noto proti zadržanju delodajalcev, ki nočejo pristati na e-r.ake mezdne pogoje, kakor so bili že priznani delavcem ostalih podjetij, ki delajo v isti čistilnici. Obenem so delavci v znak protesta proglasili enourno belo stavko. Delavci zahtevajo, da se jim priznajo iste pravice, kot so bile priznane or.im iz ladjedelnice Sv. Marka, katerim so priznali med drugim tudi dnevmee po 300 lir. La E ima kratke noge Dne 5. aprila ob 2.15 zjutraj so neznanci vrgli tri ročne bombe, ki so eksplodirale približno 800 m od vojašnice civilne policije v Breginju. Oddali so tudi nekaj strelov Ne bombe ne streli niso povzročil, nobenih posledic ter ni bila izvršena nobena aretacija. Do tu uradno poročilo giavnega stana goriške po licije z dne 8. t. m. popoldne. Ta dogodek pa je «Voce abera* Večerni tečaj za slovenščino začne danes ob 20. uri v gosflni Bal-don v ul. Costalunga. Tečaj organizira slovensko prosvetne društvo «Aldo Cebulec* iz Sv. M. Magdalene. Vabimo k udeležbi vse one, ki so se prijavili za ta tečaj in tudi ostale, k; se doslej še niso vpisali, pa se za tečaj zanimajo. Glavbeno recitaoijskt: večer priredi danes ob 20.30 uri zvečer odbor Rdečega križa v dvorani krožka «Slavko Škamperle* pri Sv. Ivanu. Sodeluje pevski zbor ;z Konkonela in harmonikaši. Prireditev v Trebčah. V nedeljo 13. t m. bodo v Trebčah priredili javCn ples. katerega čist; dobiček je namenjen za kritje stroškov proslave 1. maja. V slučaju slabega vremena bodo ples preložili na prihodnjo nedeljo. V kulturnem krožku šofer prepozno opazil, ke. da se ga udeležijo. j Otroka sq takoj prepeljali na po- XT i. x . .^ stajo Rdečega križa, vendar je že Nogometašem pn ACEGAT-u m^DOtoma umrl. Avto povozil otroka medpotoma Vermut slanega okusa Trgovec z vinom Besenghi Oskar Vsi igralci, kj se udeležujejo «0- j krožnega tekmovanja*, naj se javi-j jo v petek 11. t. m. v ul. Oic-rone | št. 8 na zdravniški pregled. | je javil policiji na pomolu pri ri- barnici, da je prejel pred dnevi sod vermuta, ki je imel zelo čuden vabi svoje člane na občni zbor, ki okus. Preiskava je dognala, da so bo v nedeljo 13. t. m. ob 9.30 uri na parniku ((Virginia* iz Riminija Železničarska zadruga v Trstu Prišli so gasilci, ki so preiskali vodnjakovo dno in šele čez pol ure našli otrokovo truplo, katero so potem prenesli v mrtvašnico glavne bolnice. Tatovi brez počitnic Za praznike so obiskali tatovi krojačnico Ozzi F.anco v ul. Za-netti 10. Od ne ;U so površnik in razne druge kese blaga in obleke v vrednost: 35.000 lir. 2e pred dnevi so prišli tatovi v obiske tudi k starinarju Kropp Cor-radu v ul. Crispi 43, ter odnesli 700 praznih steklenic. Predvčerajšnjim so tatvino ponovili in odnesli še drugih 600 steklenic. Oč tno gre to blago dobro v promet. Starinar ima 43.500 lir škode. Koncert vokalnega kv nteta iz Ljubljane Radijski sporedi TRST II. V sreda, 9. aprila 7.35. Jutranja glasba. 1L3°-kestralna glasba. 12.00. P° „ ga svetu. 12.15. Ruske melodije, i ^ Na orgle igra Etlncl Smith. . Plesna glasba. 14.00. Novi 1 17.15. Pester koncertni sP°reT0jjvi Koncert violinista Karla Kun \ ču. 18.30. Svetovna knjize' - 18.45. Arije iz slovanskih oper. -Milčinski: Ptički brez gnezda l j Oddaja odreda J. A. 20.00. Rij na glasba za klavir. 20.15. Češki plesi. 20.30. Pregled 20.45. Pestra glasba- 21.00. L y po željah. 21.30. Pester večer-vajajo člani S.N.G. 22.15. VI. simfonija. 23.00. Lahka 23.35. Polnočna glasba. K1N0TOEDSTAVE ROSSETTI. 16: «Bagdadski r0» njač*, Conrad Veldt. . -f SUPEROINEMA. 16: «Bjla Je koč ladjica*, Laurel, Ha'-dy- ^ FENICE. 15.30: «Sin grofa M0: krlsta*, Jean Bennett in wcrth. -rff FILODRAMMATICO. 15.45: ka, ki jo nisem utrgal*, C. & ’ J. Fontaine in A. Smith. ITALIA, 15: «Casablanca», Bergman. op ALABARDA. 15: «Znak 111 Claudette Colbert. IMPERO. 15.30: «Karavana J k c v*. Errol Flynn, rc3p GARIBALDI. 15:30: «Stiri CINE DED MARE. 15: «Zvesi , Džulbars*. Odg. urednik DUŠAN Tisk Stabilimento Tip. MALI KNJIGOVODJA z uradniško ? so, vesten, rcaen, ki pov-eln”, '-p vlada slovenščino, italijansko; francoščino, išče službo. .^i upravo «Prinio?jijf značko poslati na dnevnika* pod vodja*. KR02NIKI — KOZAf^ij LONCI — JEDILNI tl V petek 11. aprila bomo sprejeli v svoji sredi člane kvinteta Radia Ljubljane, ki ga štejemo med na,- , __- boljše slovenske pevske skupire, j 1 Kvintet, ki je nastopal preje pod ! gf f naslovom «Slovenski vckalri k v n- •* tet*, si je pridobil umetniški sloves še pred vojr.o, tako v Jugoslaviji kakor tudi v inozicinstvu, v Pragi, v Sofji in drugod. Člani kvinteta tov. Roman in Tene Petrovčič, Sulic Artur, Jarc Andrej in Jug Milan so pevci, ki razpolagajo z dovršenimi muzikalno ;n tehnično izdelanimi glasovi, nekateri izmed njih pa se uveljavljajo tudi kot operni pevci. Na sporedu petkovega koncerta, ki se bo vršil pod ekriljem prosvetnega društva «Simon Jenko* v gledališki dvoran; Doma pristaniških delavcev, so umetne, narodne ln partizanske pesmi. Podroben spered bomo objavili v prihodnj h dneh. 1 redno potrdilo o prejemu cw „BALCO|f| TRST, trg Borze štev. Delavske zadrirf za Trst, Isiro in Furloh>;0 p, Prošnje za vpis v članstvo ^ t\\0* bodo morale biti odslej Prc samo preko poslovalnice, v . > prc3 lec s daj kupuje ^pt' kupoval. Poslovalnice bodo }^jf\ Predprodaja vstopnic od danes dalje v knjigarni Stoka v ulici Milano. liavr odnosno ob 10. uri v gledališču na trgu Vi.torio Veneto. Dnevni red: sprememba člena 15 do 39 društve-i ga pravilnika, slučajnosti. Smučarski izlet na Kanin | ki je bil najavljen za nedeljo 13. 1 t. m. odpade, ker so smučarske ! tekme odložene na naslednjo nede i-> 20. t. m. Planinski izlet v Crni kal Planinsko društvo v Trstu pnre-v nedeljo 13. t. m. svoj prvi po-iladanski celodnevni izlet v Crnt al v Osopski dolini. Odhod ob 7. n od Sv. Ane pri zadnji tram-ajski postaji št. 1. Sli bomo skozi lačkovlje, Osp, Gabrovico v Crni «al. Povratek čez Socerb v Dclino. I Kosilo iz nahrbtnika. .zprazmli sod tn ga zopet napoln i: z morsko vodo. Tako so tatovi ponovili čudež iz Kr.ne v obratnem smislu. V vodnjak je padel Na velikonočni ponedeljek popoldne se je igrala skupina otrok v gostilni Černe, v ul. Commerciale št. 134. Eden izmed njih, Mario Tičal, star 7 let, se je približal vodnjaku na vrtu in se sklonil čez rob odprtnine. Pri tem je izgubil ravnotežje in padel kakih deset metrov globoko v umazano vodo. Intervenirala je civilna policija, toda policist, ki se je spustil po vrvi v vodnjak, ni mogel najti otroka. Potrti neizmerne žalost) naznanjamo tužno vest, da je naša ljubljena soproga, mati, stara mati in tašča KATARINA NOVAK dne 7. t. m. prev.dena s sv. zakramenti, mirno v Gospo“lU preminula. Pcgrob nepozabne pokojnico je bil v torek 8. t. im 1 hiše žalosti Lonjerska cesta št. 49. Trst, dne 9. aprila 1947. 2ALUJOCI OSTALI. A! EK SANDER BECK; 83 V0L0K01AMSKA CESTA Resnica se je prikazovala, odkrivala razumu samo postopoma v nejasnih in grobih obrisih. Saj sem vendar že pred nekaj dnevi, ko sem postavil podporočniku nalogo, pomislil: mar bodo Nemci kot ovni enkrat, dvakrat, trikrat, neprestano nastavljali glave našim salvam? Toda tedaj nisem potegnil nikakega zaključka iz te misli, ki mi je trenutno šinila v glavo; menil sem, da je nasprotnik bolj neumen, kot se je pokazalo. Očlvldno smo že po prvem boju na poti prisilili nemškega komandanta, da je začel razmišljati, prisilili smo ga k temu pnej, kot sem predpostavljal. Za primer spopada z zasede je očivldno žt imel nekakšen načrt, ki ga nisem pravočasno uganil. Odgovoril j« na presenečenje s presenečenjem. Pognal je v beg in podil moj vod, moje vojake s prav istim sredstvom — z nepričakovanim ognjem prav iz neposredne bl‘ž:ne — pred katerim so bežali tudi njegovi vojaki, ko jih je zgrabila panika. Danes je zmagal on, nagnal je mene — v mislih sem izgovoril prav to besedo: «mene» — toda ne zato, ker bi bil; njegovi oficirji In vojaki hrabrejši ali bolje izvežbani. Premagal me ni niti s številčno premočjo — zoper številčno premoč smo se mogli po našem taktičnem računu dolgo boriti z majhnimi silami — marveč s svojo zamMijo, s taktično potezo, z razum-m, La včeraj sem jaz p.emalo m:si 1! p,uuagan sem bil že pied £v<%, « čfdft je hila vtojfv krivda. Zagledal sem se v zemljevid, ponovno sem si priklical v svojih mklih sliko boja, sliko bega, trudil sem se uganiti, kako je on, moj sovražnik, nemški poveljnik, to pripravil, kako to izvedel. Moji borci so pobegnili. Sovražnik jih je prisilil, da so zbežali, sovražnik jih je podil. V mislih sem videl to, zastrmel sem se v to. Videl sem, kako se jim je mudilo, kako so bili zasopli, kako «o jih šiball svetleči se biči krogel, kako jih je šlbala smrt; videl sem, kako so J’h Nemci podili, streljajoč v teku, prav tako zasopli, znojni, v zanosu preganjanja. Koliko je bilo tam — na poti bega — b!čevja, grmovja, jarkov! Treba se je bilo samo kjer koli prikriti, poleči na mestu, obrniti vse cevi v smeri sovražnika, pustiti ga, da se približa, tako navdušen nad uspehom, prevzet od zanesa preganjanja, ter jih hladnokrvno pobiti iz neposredne bližine. Brudni ni ohranil hladnokrvnost!, Brudni je izgubil oblast nad lastno dušo ln nad dušami vojakov: v tem je bila njegova krivda. Toda jaz, kombat, sem bil dolžan razmisliti že včeraj, pred bojem, namesto njega, predvideti vse. Sovražnik Je zavzel pot. Toda za zdaj samo eno. Z drugo še ni razpolagal. Tam je menjal mesto zasede vod Donskega in pričakoval Nemce. Jutri bo poskušal sovražnik na neki način pognati v beg tudi ta vod in ga pregnat’. poiskal sem telefonsko zvezo z Donskihom ln mu ukazal, da vzame s seboj spremljevalce ter da pride k meni. Cez uro in pol je prišel. Videt1 ,;e bilo, ko do se ne bi bil nič 'zpremenil. K ta na n]e-oo.«*.a -n ,;a ,-lv-.il j« bila kot p.<.u d i , : .... I2e najlaljujej. Vsakogar najbolje zadovolji stavbno podjetje Ernest Makuc GORICA, ul. RISTORI 7. /H® M« t tilcganlnn in trpc: obutev /.u žen» moške in ntruk® veliki izbiri Pr' REBCU , TRST . inssu laii.iuFii CENE ZELO U GOP ia llktl^anffa modelov po 2 H I Ž /I HI I H KRZNARSTVO i' mr, < ;. jk. : wr nCiliMis i h iSf, — .'.n. itti