Pozor, posesiniki saJo^njakov! (Dopis iz Savinjske doline) Gospodarji se radi sadnih dreves in gnojnice opozarjajo, da naj gnojnice ne pusčajo kar naravnost v za to izkopane jarke izlivati v potoke, nego naj vsafeo kapljico napeljejo križem sadovnjaka. Drevesca pa naj bodo zgodaj spomladi pod krono okopana. Okoli debla naj 8e potresa apneni pra5ek, ako tega nl, pa pepel; tudi cestni prah je dober. Pod krono pa je gnojiti z gnojnico. Tako oskrbovano drevo bo posestniku trud stotero poplafealo. Pred par letl sem soseda, kateri je imel ob meji vrsto jabolčnth drevea, ki niso rodila, opozoril, naj gnojnico, katera se mu razliva, lepo pod dotična dreveaa pod knonami razlije, pa bo videl, kaj da j« okapsinje in gnojnica vredno. On me je lepo ubogal in kaj je dosegel?! Iato leto je dobil jabolčnice 18 hl! Drugo leto je pa zanemarjal kakor tudi tretje, pa je dobil komaj 4hl. Sedaj pa pravi, da tega dela nikoli ne bo opuatil. Drugi aosed pa vaako leto poaveča akrb drevju v tem smislu, pa ima letno obilno aadja; eno leto več, drugo nekaj manj, vendar pa dovolj za domačo potrebo, ker si mora drevo po zelo obilni rodovitnosti naslednje leto malo odpočiti. Neki drugi poaestnik pa ima mošancko, ki ni prav rodila. Okopal je drevo ter naredil apodaj gredičko in jo dobro polil z gnojnico. Pridelal je okrog 850 kg jabolk, iz katerih je naprešal 6 hl okusne jabol.nice in Se 100 kg jabolk hranil. Mošancelj je namreč zelo moatnat. I^ani je bilo mnogo sadja, pa se je vendar drago prodajalo celo v Celju, kjer Se imenitnih jabolk, n. pr. bellefleur nisem videl. So lege po hribih, kjer raste vae drugo robidje, aamo aadnega drevesa ne vidiš, razen *:ake divjačine, dočim bi — ako bi ae malo boli za žlahtno sadje pobrigali — v eni občini dobivali milijone za sadje, poaebno, če bi gnojnico pravilno uporabljali in je ne puatili odtekati po cestnih jarkih. Gnoj in gnojnica je namreč pri gospodaratvu to, kar je pri živem bitju kri in meso. Zato je gledati pri delu okrog gnojišč, da _e gnojnica štedijivo spravlja ter ne pušča od gnoja kar naravnost po jarku v potok, nego na gnoj izlivati, ko je suh, zgoraj pa gnoj vsaj na teden z drobno zemljo potresti, ko s« zvozi iz hleva, da dušik ne izpuhti ter da oatane moč v gnoju. Ako namrec dušik izpuhti, gnoj le zemljo malo zrahlja ter prav malo k :isti. Kako škodljivo pa je, ako ae gnoj zvozi na njivo ter tam pušča cele tedne, da dušik iz.puhti! Umen goapodar gnoj vozi na njivo in takoj podarja sproti, da dušik pride v zemljo in ne v zrak. Poprimite ae tega navodila! Sadno drevje v bcdoče aadite v najmanj v štiri kvadratne in ne v majhne, okrogle luknjice, ako hočete kdaj dobivati dobiček od dreveaa. Kako se drevesa odgajajo, si' oglej šele oaem let stari sadovnjak pri Petru Cremožnlku na Ložnici pri Celju. On ima po ameriškem načinu obdelan nov aadovnjak, da orje med dreveai. Pred oamimi leti je aadil »drobiž«, tanek kot bičjaki, danea ima velika in čedna drevesa, Njegov sosed Strenčan Jurij na Lavi je sadjar, katerega delo je vredno pogledati. Tudi novi naaad na mužavem nizkem proatoru pri Fazarincu Francu na Ostrožnem je vzorno za.ajen. Ako bi kmetj? vaepovaod tako obdelovali, bi mi v dravski banovini dob'vali letno težke milijone za sadje, tako pa radi nevednosti in tudi radi malomarnosti dobre™a in atalnega sadja — stradamo! Ako boste te vrstice v srcu in v g!?.vi stalno hranili. boate našemu »Slov. gospodarju« in podpisanemu staremu veš.aku hvaležni. Bog vaa in vaae delo blagoslovi! — Vatroelav Kosi.