Gospodarske stvarL Nekaj o pnranih. Nikdo več ne dvomi, da so purani dandanes velike važnosti za kuhinjo, kajti njihova pečenka se bolj obrajta kakor gosja ali račja. Le temu se moramo čuditi, da se tako malokatera gospodinja loti tega nikakor nehvaležnega, k vedjemu zamudnega dela — rediti sl nekoliko puranov. Puran se namreč da brez posebnih stroškov vzrediti. Na nobenem dvorišču ne bi smel manjkati. Vsakojako zrnje mu pride prav, včaslh ali bolje rečeno mnogokrat tako, ki bi se ovači pozgubilo, raztrosilo ter brez vse koristi ostalo. Tudi prav obilno ne potrebuje hrane; ostali perutini nikakor ne hodi v škodo, zavolj njega ni treba nobeni kokoši pomanjkanja trpeti. Večji del leta, posebno v jesenskem času se prav rad pase blizu hiše, po dvorišču, po bližnjih njivah in travnikih. Razven ob nedeljah mu še ni treba posebej kaj hrane dajati, ker si že sam potrebno preskrbi. Drugače seveda je, če ga rediš na debelo. Ako se mu prav streže, tehla dobro rejen puran še nad 10 kg in njegovo meso je jako okusno, še bolj pa tečno. Tudi jajca, katerih naleže puranica blizu 40 na leto, niso majhna, a prav tečna in priljubljena jed. Pura nese rada na kakem skritem mestu, katerega si sama odbere in kjer je pri miru. Na jajcih sedi tudi  pod milim nebom in gnezdo si naredi čisto sama. Ako pa se }i gnezdo na kal;em določenem kraju pod streho odkaže, tudi lam vali, ali zahteva dostojen mir. Valjenje traja 26 do 28, k večjemu 30 dnij. Iz jajec se mladiči sicer brez vseh ovir izležejo, a njih vzgoja ni tako lahko. Dobro stori gospodinja, ako pridene k puranovim jaječm teden pozneje ludi nekoliko kokošjih, da se piščeta ob jednem zvale s purančki. Mladiči imajo najrajši ličinke od muh in pa mravljine jajčica, bel, seveda zdrobljen kruh, na drobno zrezano meso, zribano testo z jajci, pozneje n. pr. četrti ali peti dan pa že zrezano solato, travo ali koprive. Prav posebno mora se paziti na to, da ne pridejo v svoji prvi mladosli v roso, kar jim marsikako bolezen nakopa. Le o lepem in suhem vremenu se naj spuščajo na plano, zjutraj ne prej, da zmanjka rose. Vse to kaže, da ni mala reč, skrb imeti za purančke, posebno ker navzlic navidezne postrežbe primeroma veliko šlevilo mladičev v zgodnji mladosti pogine. A brez posebnih vzrokov se to gotovo ne zgodi. Kdor se toraj hoče lotiti tega dela, mora točno in natanko poznati bolezni pri kuretini, njih uzroke, pa tudi sredstva in načine, kako se zdravijo. Povrh raora še priti prava volja in vstrajnost, dokler niso purani do dobra na svojih nogah. Sejmovi. Dne 18. februvarija v Poličanah (za svinje). Dne 15. febr. v Žalcu, na Ponikvi, v Račah (tudi za konje), v Sevnici ob Savi in v Brežicah. Dne 16. febr. na Podplatu. Dno 17. febr. v Imenem (za svinje). Dne 18. lebr. na Bregu pri Ptuju (za svinje). Dne 19. febr. na Gornji Polskavi in v Pišecah.