Iz Urekovega delovanja. Gotovo ni prijetno za človeka, ki hoče na vsak način veljati za resnega, požrtvovalnega, pčlitično neomadeževanega in popolnoma nesebičnega politika, pa mu njegov politični nasprotnik lahko pri vsaki priliki mirne vesti očita uskoštvo in druge politične grehe. In tako je z našim Urekom iz Globokega. Če bereš njegove izjave po časopisju in ga drugače ne poznaš, moraš misliti, da ga ni idealnejšega političnega delavca v naši državi kakor je on. Saj ga je sama hvala, koliko da je že storil on za kmečki stan. Jaz pa jaz pa zopet jaz — vsi drugi nič in zopet nič. Vse, kar je dobrega,' je storil on, kar je slabega, so storili drugi. če pa človek pozna tega moža od blizu, kakor ga poznamo mi Globokočani, potem seveda ima o njem popolnoma drugo mnenje. Zato se nam zdi umestno, da opozorimo v tej vohlni borbi volilce iz celjskega in brežiškega okraja, da ni Ireba Urekovim čenčam po časopisju nič verjeti, ker so skozinskoz prekvašene z zavijanjem in neresnico. Pred vsem je naša občina pod Urekovim županovanjem prepuščena njegovim ukrepom. Tukaj vlada on tako, da vam ga sploh popisati ne moremo. Sirote smo in niti prosto dihati ne smemo. Ena neljuba beseda, in že stojiš pred sodiščem. šikane so tolike, da jih več prenašati ne moremo. Kar se pa politike vobče tiče, je velika škoda, da ni v današnji sportni dobi razpisanih svetovnih nagrad tudi za politično uskoštvo. Tu bi naš Urek nedvomno zajel rekord. Da je bil svoje dni vsaj navidezno vnet pristaš SLS, tega vendar ne bo tajil. Ta bi bila predebela. Ker pa SLS ni stranka kapitalistov, ga ni mogla za njegovo »sposobnost« dovolj nagraditi. Navajen na razne udobnosti življenja si je zato poiskal drugega politič»ega gospodarja. Gospod Žerjav je tedaj ravno ustanavljal stranko samostojnih kmetov. Tu pa utegne biti kaj zarne, si je mislil naš Urek, in kmalu smo bili eden izmed najvnetejših samostojnežev. Toda po raznih čednih in nečednih preklarijah so se mili tovariši iz samostojne res »osamostojili« in obrnili hrbet Žerjavu. Žerjav je sicer klel in se priduševal, a vse ni nič pomagalo. Vendar pa ta doba samostojnosti samostojnežev ni trajala dolgo. Njihovo politično vihravost in neresnost je hitro spoznal gospod Stipica iz Zagreba. Vrgel je v politično vodo slovenskih samostojnežev trnek, kot vabo jim je nanj nataknil razne politične službe, in glej ga Ureka, bil je najbolj flink, hlastnil je kar po podpredsedniškem mestu v narodni skupščini. In odslej naprej je bil gospod Radič v Urekovih očeh največji politik države, politik in diplomat svetovnega slovcsa. V Globokem pa smo zidali in bili dobre volje . . . A gospod Stipica je imel krog sebe več slovenskib političnih otrok. Vsi ti so hoteli imeti svoj kos kruha, in sicer belega, ne črnega. Pa je Stipici zmanjkalo bele moke. Le za eno pogačo še je je bilo. To pogačo pa je gospod Pucelj kar celo pobasal, sedel ž njo na ministrski stolček, ni ga bilQ več spraviti ž njega. To našemu Ureku ni bilo po volji, užaljen je bil njegov kmečki ponos, ker so bili drugi pred njim. Zato je napravil zadnji veliki »uskok« in šel »samozavestno« med samostojne demokrate s ponižno prošnjo, da bi mu ti spekli politični šarkelj; vanj natrosili rozin, cveb in drugih takih reči, povrhu pa še pomazali s sladko strdjo. Samostojni demokrati so ponudbo sprejeli, zakurili so peč in šarkelj se že peče. Nam Globokočanom pa se zdi, da so demolirati pozabili pri tej peki na sol. Gospodine Urek neslanega peciva ne je, in bo v kratkem odšel še menda med komuniste, da okusi še tam Marksovega medu. Kaj ne, tovariš nam mili, saj se poznamo. Naše kmečke koristi in pa tvoje sta in ostaneta dve različni reči. Kakor čitamo v časopisju, se Urek najbolj brani očitka, da se je kedaj ponujal zopet SLS. Ta je pa dobra in čisto Urekova. Gospodine Urek! Ali si upaš stopiti pred gospoda Lipeja v Brežicah in zanikati, da si ga prosil, da naj on pri g. dr. Korošcu posreduje za tvoj sprejem v SLS. In ne samo sebe si ponujal Slovenski ljudski slranki, ampak tudi gospoda Drofenika in druge svoje tovariše. In vprašamo te, ali nisi celo nestrpno čakal na predmetni odgovor? Čemu si poslal iz Globokega pristaša SLS k g. Lipeju, da nujno poizve, kako je rešilo vodstvo SLS tvojo ponudbo? Seveda si prejel odgovor, kakoršen gre vsakemu uskoku. Toda rekrut biti v stranki, to ti ni šlo v glavo. Resnica je in ostane tale: Bil si najprej pristaš SLS ozir. tedaj Kmečke zveze, nato pristaš SKS, potem Radičev oboževatelj in sedaj pa si zagovornik advokatske stranke SDS. Mi ti samo čestitamo na tem pestrem napredovanju. Vendar si pa nikar ne domišljuj, da te mi radi tega napredovanja spoštujemo in da te bomo šli 11. septembra volit. Ne bodi tako naiven in ne imej nas za take norce, kakor da bi mi ne vedeli, da je stranka, za katero ti sedaj agitiraš in katere kandidat si, najnesrečnejša stranka za vso Slovenijo, zlasti še za nas kmete. Kdor voli to stranko, je izdajalec slovenskih kmečkih zadev. Zato pa tudi ti izvoljen ne bodeš. Celjski okraj ti je že napravil muziko, da si niti ne upaš vec tje gori. Mi te pa zagotovimo, da boš dne 11. septembra v brežiškem okraju doživel blamažo, kakoršno zasluži vsak politični uskok. Z advokati si se vsedel k mizi, da igrate »dureka«. Pa veš, kaj bodo ti advokati po tej igri tebi smejoč se klicali: Kedo neki bode durek. Vse poštene in pametne volilce v brežiškem in celjskem volilnem okraju pa prosimo in pozivljamo, da pri svojem kmečkem ponosu in pri svoji kmečki zavednosti nikdo ne odda svoje kroglice v skrinjico SDS, kjer kandidira g. Urek iz Globokega, pač pa bo vsak vrgel svojo kroglico v prvo skrinjico!