SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 53. KNJIGA 2002 ^DfA-r/, I LSO1 LJUBLJANA 2003 ISSN 0374-0315 letopis slovenske akademije znanosti in umetnosti 53/2002 the yearbook of the slovenian academy of sciences and arts volume 53/2002 SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 53. KNJIGA 2002 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 53/2002 ^ onRos SV A v £ ljubljana 2003 sprejeto na seji predsedstva slovenske akademije znanosti in umetnosti dne 25.2. 2003 Naslov - Address SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI 1000 LJUBLJANA / Novi trg 3 / p.p. 323 / telefon (01) 470-61-00, faks (01) 425-34-23 /elektronska pošta: sazu@sazu.sj spletna stran: www.saiu.si VSEBINA L ORGANIZACIJA S AZU..............................................................................................7 Skupščina SAZU, redni, izredni, dopisni člani,,...........................................................9 IL ČLANI........................................................................................................................17 Razred za zgodovinske in družbene vede..................................................................19 Razred za filološke in literarne vede...........................................................................22 Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede.................................. 26 Razred za naravoslovne vede....................................................................................31 Razred za umetnosti......................................................................................................34 Razred za medicinske vede ..,.,.,.,„.............................................................................37 Bibliografija članov Akademije v letu 2002................................................................ 41 Umrli člani......................................................................................................................81 Rudi Kyovsky................................................................................................................100 Jakov Sirotkovič ..........................................................................................................102 Franc Jakopin............................................................................................................103 Tine Logar....................................................................................................................105 Jože Pogačnik .............................................................................................................. 107 Otto Geyer...................................................................................................................110 Kiril Micevski.............................................................................................................. 111 Andre Mohorovičič........................................,„„„„...............................................113 Janez Batis................................................................................................................... 115 m. POROČILO O DELU SAZU...............................................................................119 Slovenska akademija znanosti in umetnosti od 1992^2002.................................. 121 Slovenska akademija znanosti in umetnosti v letu 2002...............................126 Delo skupščine SAZU.................................................................................................129 Razred za Zgodovinske in družbene vede................................................................143 Razred za filološke in literarne vede........................................................................144 Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede................................145 Razred za naravoslovne vede.......................................„..,„.......................................147 Razred za umetnosti....................................................................................................149 Razred za medicinske vede....................................................................................... 150 Svet za varovanje okolja............................................................................................151 Odbor za preučevanje narodnih manjšin.................................................................152 Odbor za medicinske Študije,,.......-.....................................................................,...„ 153 Odbor za trajnosti!i razvoj .....................................................................................154 Komisija za sestava slovarskega dela za slovenski pravopis...................................154 Fundacija dr. Bruno Breschi....................................................................................... 155 In memoriam dr Bruno Brcschi ..............................................................................156 Fundacija Janez Vajkard Valvasor..............................................................................158 Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo......................159 Jubileji...........................................................................................................................167 Nagrade, odlikovanja, priznanja, izvolitve, imenovanja.........................................167 Tiskovne konference.............................................................................................169 Predavanja na SAZU...................................................................................................170 Biblioteka SAZU..........................................................................................................173 Kabinet akademika Franceta Bernika.......................................................................182 IV. PUBLIKACIJE SAZU.............................................................................................185 V, SUMMARY..............................................................................................................193 STATUT SAZU............................................................................................................227 IMENSKO KAZALO ČLANOV SAZU...................................................................253 I ORGANIZACIJA SAZU SKUPŠČINA SAZU Predsednika: France Bernik, redni član, do 25. aprila Boštjan Zekš, redni član, od 25. aprila Podpredsedniki: Kajetan Gantar, redni član Alojz Kralj, redni član, do 25. aprila Jože Trontelj, redni član, od 25, aprila Glavna tajnica: Lidija Andolšek - Jeras, redna članica, do 25. aprila Glavni tajnik: Matija Gogala, redni član, od 25. aprila Člani predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU: Lidija Andolšek - Jeras, redna članica, od 25, aprila Janez Batis, redni član, do 25. aprila Ernest Mayer, redni član Ciril Zlobec, redni Član, do 25. aprila REDNI ČLANI (71) ___ Lidija Andolšek - Teras, France Bernik, Janez Bernik, Robert Blinc, Rajko Bratož, Emilijan Cevc, Davorin Dolar, Vinko V. Dolenc, Matija Drovenik, Peter Fajfar, Dušan Ferluga, Janez Fettich, Stane Gabrovcc, Ivan Gams, Kajetan Gantar, Josip Globevnik, Matija G o gala, Ljubo Golič, Peter Gosar, Igor Grabeč, Stanko Grafenauer, Ludvik Gyergyek, Dušan Hadži, Valentin Hribar, Drago Jančar, Andrej Jemec, Taras Kermauner, Gabrijel Kernel, Marjan Kor-daš, Janko Kos, Kajetan Ko vi č, Alojz Kralj, Andrej Kranjc,Jože Krašovec, Uroš Krek, Lojze Lebič, Jože Maček, Boris Majer, Milko Matičetov, Ernest Mayer, Vasilij Melilt, Janez Menart, Milan M i hej i č, Ivan Minatti, Zdravko Mlinar, Joie Mlinaric, Dušan Moravec, Janez Orešnik, Boris Paternu, Janez Pek i en i k, Mario Pleničar, Janko Pleterski, Veljko Rus, Janez Stanonik, Branko Stanov-nik, Saša Svetina, Alojz Šercelj, Miha Tišler, Jože Toporišič, Jože Trontelj, Drago Tršar, Dragica Turnšek, Ivan Vida v, Anton Vratu ša, Igor Vrišer, Franc Za d rave c, Dane Zaje, Ciril Zlobec, Mitja Zupančič, Boštjan Žekš, Andrej O, Župančič. IZREDNI ČLANI (19)_ Emerik Bernard, Ivan Bratko, Franc Forstnerič, Matija Horvat, Matjaž Kmecl, Lojze Kovačič, Ivan Kreft, Janez Leveč, Janez Matičič,Tone Pavček, Savin Sever, Primož Simoniti, Janez Sketelj, Rudi Šeligo, Alenka Šclih, Biba Teržan, Miha Tomaževi č, Marijan Zadnikar, Robert Zoreč. DOPISNI ¿LANI (81) Krt í im ir B ¡lleno vič, Frantiäek Benhart, Arthur E. Bergles, Nikolaj A. Borisevič, Ivan Brajdič, Savo Bra t os, Zoran Bujas, Antonio Cardesa, Henry R. Cooper jr., Aleksandar Despič, Milan R. Di mi trije vič, Arnold Feil, Kurt von Fischer, Aleksandar Flaker, Rudolf Flotzinger, Ivo Franges, Gerhard Giesemann, Wolfgang L. Gombocz, Drago Grdenic, Irena Grickat - Raduiovič, Stanislav Hafner, Erwin L, Hahn, Nikola Hajdin, Peter Handke, Milan Herak, Lukas Hottinger, Vil Hrymyc, Milka Ivic, Stevan Karamata, Alan R. Katritzky, Zoran Kons tan-tinovič, Georg Kossacb, Leopold Kretzenbacher, Anne McLaren, Abel Lajtha, Henry Leeming, Rado L Lenček, Florjan Lipuš, Thomas Luckmann, Milan Maceljski, Juraj Martinovič, Gian Carlo Meniš, Mylon Eugene Merchant, Pavle Merkú, Slavko Mihalič, Joseph Mil ič-Emili, Leszek Moszyñski, Zoran Mušič, Hermann Müücr Karpe, Karl-Al exander Müller, Vladimir A. Negovski, Rudolf Neuhäuser, Boris Pahor, Luko Paljetak, Branko Pavičevic, Márton Pécsi, Slobodan Perovič, Jože Pirjevec, Boris Podrecca, L i vio Poldini, Bogdan Povh, Dušan C. Prevoršek, Otto Prokop, Andrej VJadimirovič Popov, Eugen Pusič, Chintamani N. R. Rao, Alojz Rebula, Helmut Rumpler, Peter Safar, Erik Val-demar Stálberg, Jan Stankowski, Dimitrije Stefano vič, Jože Straus, Ivo Supičič, Gunnar Olaf Svane, Sergio Ta vano, Felix Unger, John Villadsen, John Waugh, Anton Wernig, Karel Matej Woschitz. Prt delu skupščine lahko sodelujejo tudi dopisni člani. ORGANIZACIJA SAZU V LETU 2002 A. PREDSEDSTVO Predsednika France Bernik do 25, aprila Boštjan Žekš od 25. aprila Podpredsedniki Kajetan Gantar Alojz Kralj do 25. aprila Jože Trontelj od 25. aprila Glavna tajnica Lidija Andolšek - Jeras do 25. aprila Glavni tajnik Matija Gogala od 25. aprila Tajnik L razreda (zgodovinske in družbene vede) Tajnica 1. razreda (zgodovinske in družbene vede) Načelnik oddelka za zgodovinske vede Načelnica oddelka za zgodovinske vede Načelnica oddelka za družbene vede Tajnik II. razreda (filološke in literarne vede) Rajko Bratož do 19, marca Alenka Šel i h od 19, marca Rajko Bratož do 19. marca Biba Teržan od 19. marca Alenka Šelih Jože Pogačnik do 18. avgusta Matjaž Kmecl od 3, oktobra Tajnik III. razreda (matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede) Boštjan Žekš do 18. aprila Peter Fajfar od 18, aprila Načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede Boštjan Žekš do 18. aprila Josip Globevnik od 18. aprila Peter Fajfar do 18. aprila Igor Grabeč od 18. aprila Jože Maček do 10. januarja Mitja Zupančič od 10. januarja Kajetan Kovič do 11. aprila Andrej Jemec od 11, aprila Jože Trontelj do 24. aprila Marjan Kordaš od 24. aprila Načelnik oddelka za tehniške vede Tajnik IV. razreda (naravoslovne vede) Tajnik V. razreda (umetnosti) Tajnik VI. razreda (medicinske vede) B. POSEBNE ENOTE SAZU 1. ODDELEK ZA MEDNARODNO SODELOVANJE IN ZNANSTVENO KOORDINACIJO Vodil ga je akademik Branko Stanovnik. 2. BIBLIOTEKA SAZU Vodila jo je Marija Fabjančič, 3. KABINET AKADEMIKA FRANCETA RERNIKA Vodil gaje akademik France Bernik. C. SVETI IN ODBORI 1. SVET ZA VAROVANJE OKOLJA Vodil ga je znanstveni svetnik v pokoju prof. dr. Avguštin Lah. 2. ODBOR ZA PREUČEVANJE NARODNIH MANJŠIN Vodil ga je dopisni član Jože Pirjevec, 3. ODBOR ZA MEDICINSKE ŠTUDIJE Vodil ga je akademik Marjan Kordaš, 4. ODBOR ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ Vodil ga je akademik Robert Bline. D. FUNDACIJE L FUNDACIJA DR. BRUNO BRESCHI Vodil jo je akademik Kajetan Gantar. 2. FUNDACIJA JANEZ VAJKARD VALVASOR Vodil jo je izredni član Matjaž Kmecl. E. UPUAVA SAZU Upravni direktorje bit Zoran Mezeg. SKUPŠČINA SAZU PREDSEDSTVO I- POSEBNE ENOTE L ODDELEK ZA MEDNARODNO SODELOVANJE IN ZNANSTVENO KOORDINACIJO 2. BIBLIOTEKA 3. KABINET AKADEMIKA FRANCETA BERNIKA SVETI IN ODBORI 1. SVET ZA VAROVANJE OKOLJA 2. ODBOR ZA PREUČEVANJE NARODNIH MANJŠIN 3. ODBOR ZA MEDICINSKE ŠTUDIJE 4. ODBOR ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ FUNDACIJE 1. FUNDACIJA DR. BRUNO BRESCHI 2. FUNDACIJA JANEZ VAJKARD VALVASOR RAZREDI L razred za zgodovinske in družbene vede Oddelek za družbene vede Oddelek za zgodovinske vede II. razred za filološke in literarne vede III. razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede Oddelek za matematične, fizikalne in kemijske vede Oddelek za tehniške vede IV. razred za naravoslovne vede V. razred za umetnosti VI. razred za medicinske vede UPRAVA Kabinet predsednika Upravna pisarna Sekretariat predsedstva Pisarna predsedstva Tajništvo razredov Oddelek za tisk in publikacije Finančno-računovodska služba Tehnično-nabavna in investicijska služba KRONOLOŠKI PRIKAZ VODSTVA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI Predsedniki Na h lig al, Vidmar, Kidrič, Ramovš, Vidmar, Milčinski, B črni k, Žekš, Rajko, od 1939 do 1942. Član filozofsko-filolosko-historičnega razreda. Milan, od 1942 do 1945. Član ma tem at ično - pr ir o doslovn ega razreda. France, od 1945 do 1950. Član razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 1945 do 1948 in član razreda za zgodovinske in družbene vede od 1948 do 1950. Fran, od 1950 do 1952. Čian razreda za biološke in literarne vede. Josip, od 1952 do 1976. Član razreda za filološke in literarne vede. Janez, od 1976 do 1992. Član razreda za medicinske vede. France, od 1992 do 2002. Član razreda za filološke in literarne vede. Boštjan, od 2002. Član razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede. Podpredsedniki Lavrič, Kuhelj, Ziherl, Kreft, Blinc, Božidar, od 1950 do 1961. Član razreda za prirodoslovne in medicinske vede. Anton, od 1961 do 1980. Član razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede. Boris, od 1975 do 1976. Član razreda za zgodovinske in družbene vede. Bratko, od 1976 do 1992. Član razreda za umetnosti. Robert, od 1980 do 1999, Član razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od 1980 do 1994, član razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede od 1994. Zlobe c, C ir¡1, od 1992 do 1999. Član ra zreda za umet nosti. Gantar, Kajetan, od 1999. Član razreda za filološke in literarne vede. Kralj, Alojz, od 1999 do 2002. Član razreda za matematične, fizikal- ne, kemijske in tehniške vede. Trontelj, Jože, od 2002. Čla n razreda za medicinske vede. Glavni tajniki Krek, Ramovš, Kos, Kušej, Goričar, Batis, Drovenik, AndoBek Gogala, Jeras, Gregor, od 1939 do 1942. Član pravnega razreda. Fran, od 1942 do 1950. Član filozofsko-filološko-historičnega razreda od 1942 do 1945, član razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 1945 do 1948, član razreda za filoloŠke in literarne vede od 1948 do 1950. Milko, od 1950 do 1972. Član razreda za zgodovinske in družbene vede. Gorazd, od 1972 do 1980. Član razreda za zgodovinske in družbene vede. Jože, od 1980 do 1985. Član razreda za zgodovinske in družbene vede. Janez, od 1985 do 1992. Član razreda za medicinske vede. Matija, od 1992 do 1999. Član razreda za naravoslovne vede. Lidija, od 1999 do 2002. Članica razreda za medicinske vede. Matija, od 2002. Član razreda za naravoslovne vede. II ČLANI REDNI, IZREDNI IN DOPISNI ČLANI I. RAZRED_____________za zgodovinske in družbene vede Redni ¿lani Bratož, Hajko, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino starega veka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 17, februarja 1952 v Braniku. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Načelnik oddelka za zgodovinske vede v I. razredu SAZU od 7. maja 1996 do 19. marca 2002; tajnik l. razreda od 1. aprila 1999 do 19. marca 2002, Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Rožna dolina IV/39, tel 256-33-15. Službeni naslov; Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 241-1000,232-03-13, faks: 425-93-37, e. pošta: rajko.bratoz@guest.arnes.si Cevc, Emilijan, dr. zgodovine in teorije umetnosti, znanstveni svetnik v Umetnost-nozgo do vinskem inštitutu Franceta Štele ta ZRC SAZU v pokoju. Rojen 5, septembra 1920 v Kamniku. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985. Načelnik oddelka za zgodovinske vede v I. razredu SAZU od 25. januarja 1991 do 7. maja 1996 in tajnik I. razreda od 1. marca 1995 do 7. maja 1996. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Zlatek 55 a, tel. 507-59-04. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-42, faks: 42534-23, Gabrovec, Stane, dr. arheoloških znanosti, znanstveni svetnik, vodja arheološkega oddelka Narodnega muzeja v Ljubljani v pokoju. Rojen 18. aprila 1920 v Kamniku, Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Hajdrihova 24, tel. <426-18-16. Hribar, Valentin, dr. političnih znanosti, redni profesor za fenomenologijo in filozofijo religije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 28. januarja 1941 vGoričici pri Ihanu. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Privatni naslov: 1292 Ig, Tomišelj 1 a, teL 286-25-16. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 241-1000, faks: 425-93-37. Majer, Boris, dr. filozofskih znanosti, redni profesor sodobne filozofije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 15, februarja 1919 na Golu pri Vipavi. Izredni član od 25. marca 1975, redni član od 24. aprila 1981. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Cesta v Rožno dolino 18 f, tel. 252-64-40. Melik, Vasilij, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 17. januarja 1921 v Ljubljani. J zredil i član od. 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997. Privatni rtaslov: 1000 Ljubljana, Cankarjeva 11, tel. 252-25-44, Mlinar, Zdravko, dr. družbenopolitičnih znanosti, redili profesor za sociologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 30. januarja 1933 v Žireh. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987. Načelnik oddelka za družbene vede v I. razredu SAZU od 1. aprila 1995 do 5. maja 1998 in tajnik I. razreda od 7. maja 1996 do I. aprila 1999. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Pod topoli 93, tel.283-10-32. Službeni naslov: Fakulteta za družbene vede, 1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 5, tel. 580-51-00,580-53-51, faks; 568-34-21, SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-64-23, faks: 425-34-23. Mlinarič, iože, dr. znanosti, redni profesor za Zgodovino fevdalizma in pomožne zgodovinske vede Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, Rojen 13. marca 1935 v Mariboru. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Privatni naslov: 2000 Maribor, Ljubljanska 3 a, tel, 02/ 331-13-94, Službeni naslov: Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru, 2000 Maribor, Koroška c. 160, tel. 02/ 229-36-00, faks: 02/. 251 -81 -80. Pleterski, Janko, dr. znanosti, redni profesor za zgodovino Slovencev in zgodovino jugoslovanskih narodov od srede 18. stoletja do 1918 Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen L februarja 1923 v Mariboru. Izredni član od 18, maja 1989, redni član od 27. maja 1993. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Štefanova 13, tel. 251-91-62. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-64-26, faks: 42534-23. Ilus, Veljko, dr. socioloških znanosti, redni profesor za industrijsko sociologijo in socialni razvoj Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani ¡n njen zaslužni profesor. Rojen 8. decembra 1929 v Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6, junija 1995, Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Lubejeva 1, tel. 507-35-89, 4260 Bled, Kolodvorska 37, tel. 04/ 574-25-81. Službeni naslov: Inštitut za družbene vede, 1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 1, tel. 580-52-00, faks: 580-52-13. Vraluša, Anton, dr. slavističnih znanosti, redni profesor za teorijo in prakso samoupravljanja na Fakulteti družbenih znanosti Univerze v Beogradu in na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 21. februarja 1915 v Dolnjih Slavečih, Murska Sobota. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 23, maja 1985, Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Rimska 14, tel. 251-01-88. Službeni naslov: ICPE, 1000 Ljubljana, Dunajska 104, tel. 568-23-31, faks: 56827-75. izredni Člani Šeiih, Alenka, dr, znanosti, redna profesorica za kazensko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Rojena 2. oktobra 1933 v Mariboru. Izredna članica od 27. maja 1997. Načelnica oddelka za družbene vede v I. razredu SAZU od 5. maja 1998; tajnica L razreda SAZU od 19. marca 2002, Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Pod bukvami 40, tel. 283-47-01. Službeni naslov; Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, 1000 Ljubljana, Poljanski nasip 2, tel. 420-31-93,420-32-46, faks: 420-32-45, e. pošta: alcnka.selih@pf.uni-Ij.si Teržan, Riba, dr. arheoloških znanosti, redna profesorica za prazgodovinsko arheologijo kovinskih obdobij na oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in na Arheološkem inštitutu Svobodne univerze v Berlinu, Nemčija. Rojena 25. julija 1947 v Mariboru. Izredna članica od 1. junija 2001. Načelnica oddelka za zgodovinske vede L razreda SAZU od 19. marca 2002. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Švabičeva 3, tel. 283-84-01. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Arheološki oddelek, Zavetiška 5, 1000 Ljubljana, tel. 241-15-54, faks: 423-12-20. Za d nikar, Marijan, dr. znanosti iz zgodovine in teorije umetnosti, znanstveni svetnik v Republiškem zavodu za spomeniško varstvo v pokoju. Rojen 27. decembra 1921 v Novem mestu. Izredni član od 27. maja 1997. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Švabičeva 7, tel. 283-84-73. Dopisni člani____ Bujas, Zoran, rojen 27. decembra 1910. Redni profesor za psihologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 23. maja 1985, Feil, Arnold, rojen 2. oktobra 1925. Redni profesor za muzikologijo v Inštitutu za muzi-kologijo Univerze v Tubingenu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 30. maja 1991. Fischer von, Kurt, rojen 25. aprila 1913. Redni profesor za muzikologijo Univerze v Zurichu, Švica, v pokoju. Dopisni član od 29. marca 1979. Flotzingcr, Rudolf, rojen 22. septembra 1939. Direktor Inštituta za muzikologijo Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 23. maja 1985. Gombocz, Wolfgang L., rojen 28. septembra 1946. Redni profesor za zgodovino filozofije Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 7, junija 2001. Kossack, Georg, rojen 25. junija 1923. Redni profesor za prazgodovino in stari vek Univerze v Munchnu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 30. maja 1991. Luckmann, Thomas, rojen 14. oktobra 1927, Redni profesor za sociologijo religije, sociolingvistiko, sociologijo znanja ter teorijo komunikacijskih zvrsti Univerze v Konstanzi, Avstrija, v pokoju. Častni doktor Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 27. maja 1997. Meniš, Gian Carlo, rojen LO. decembra 1927. Profesor zgodovine, arheologije in umetnostne zgodovine. Dopisni član od 27. maja 1997. Müller-Karpe, Hermann, rojen 1. februarja 1925. Redni profesor za prazgodovino in stari vek Univerze v Frankfurtu ob Main i, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 27. maja 1993, Pavičevič, Branko, rojen 2. marca 1922. Redni profesor za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Titogradu, ZRJ, v pokoju. Dopisni član od 10. marca 1977. Perovič, Slobodan, rojen 10. septembra 1932. Redni profesor za obligacijsko pravo Pravne fakultete Univerze v Beogradu, ZRJ. Dopisni član od 23. aprila 1987. Pirjevec, Jože, rojen 1. junija 1940, redni profesor za evropsko zgodovino Filozofske fakultete v Trstu in Fakultete za politične vede v Padovi, Italija, Dopisni član od 6. junija 1995. Pusič, Eugen, rojen 1. julija 1916. Redni profesor upravne znanosti Pravne fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju, Dopisni član od 7. junija 2001. RumpJer, Helmut, rojen 12. septembra 1935. Redni profesor za novejšo in avstrijsko zgodovino Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni član od 27. maja 1993. Stefanovič, Dimitrije, rojen 25. novembra 1929. Upravnik Muzikološkega inštituta Srbske akademije znanosti in umetnosti, Beograd, ZRJ, v pokoju. Dopisni član od 23. aprila 1987. Straus, Jože, rojen 14. decembra 1938. Redni profesor in predstojnik oddelka za inozemsko in mednarodno patentno, avtorsko in konkurenčno pravo v Inštitutu Max Planck, München, Nemčija. Dopisni član od 6. junija 1995. Supičič, Ivo, rojen 18. julija 1928. Redni profesor Akademije za glasbo Univerze v Zagrebu in predstojnik Zavoda za muzikološke raziskave Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Zagreb, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 24. aprila 1981. Tavano, Sergio, rojen 13. marca 1928. Redni profesor za zgodnjekrščansko arheologijo in bizantinsko umetnost Univerze v Trstu, Italija. Dopisni član od 7. junija 2001. II. RAZRED_zafilološke in literarne vede Redni člani Bernik, France, dr. znanosti, nazivni redni profesor za zgodovino slovenske književnosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU v pokoju, častni doktor Univerze v Mariboru. Rojen 13. maja 1927 v Zapužah pri Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23, aprila 1987; tajnik razreda za filoloSke in literarne vede od 16. februarja 1988 do 1. junija 1992; dan ožjega predsedstva od 23, januarja do 14. maja 1992; predsednik SAZU od 14, maja 1992 do 25. aprila 2002. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Židovska 1, tel, 425-03-65. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, te]. 470-61-51, faks: 425-3423, e. pošta: ana.tominc@sazu.si Gantar, Kajetan, dr. znanosti, redni profesor za latinski jezik in književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 1L oktobra 1930 v Ljubljani. Izredni dan od 27, maja 1993, redni dan od 27. maja 1997; podpredsednik SAZU od 6. maja 1999. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Rusjanov trg 6, tel, 540-90-60. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-27, faks: 425-6492, e. pošta: jerka.kern@sazu.si, Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 241-14-14, faks: 425-93-37. Kermauner, Taras, dr, literarnih znanosti, habilitirani redni profesor za dramatur-gijo v pokoju. Rojen 13. aprila 1930 v Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni dan od 6. junija 1995. Privatni naslov: 6210 Sežana, Avber 8. Kos, Janko, dr. znanosti, redni profesor za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 9, marca 1931 v Ljubljani. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Pleteršnikova 1, tel. 436-80-99. Krašovec, Jože, dr. bibličnih znanosti, dr. filozofije, dr. teologije, dr. zgodovine religij - religijske antropologije, redni profesor za biblični študij Stare zaveze Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 20. aprila 1944 v Sodni vasi pri Podčetrtku. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Privatni naslov. 1000 Ljubljana, Delničarjeva 1, tel. 434-01-98, fax: 433-04- 05. Službeni naslov: Teološka fakulteta, 1000 Ljubljana, Poljanska 4, tel. 434-58-10, faks: 432-92-65, e, pošta: teof-dekanat@uni-lj.si Mati četo v, Milko, dr. znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU v pokoju. Rojen 10. septembra 1919 v Koprivi na Krasu. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001, Privatni naslov: 1000 Ljubljana, L a ngusova 19, tel. 426-51-86. Moravec, Dušan, dipl, filozof, ravnatelj Slovenskega gledališkega muzeja v Ljubljani v pokoju. Rojen 4. oktobra 1920 v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik II. razreda SAZU od 6. februarja 1984 do 29. februarja 1988. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Zvonarska 9, tel. 251-67-92. Orešnik, Janez, dr. znanosti, redni profesor za primerjalno slovnico germanskih jezikov in redni profesor za splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 12. decembra 1935 v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 27. maja 1993. Tajnik II. razreda SA2U od 26. maja 1992 do 23. marca 1999. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Janežičeva 21, tel. 425-54-45, e, pošta: janez.oresnik@uni-lj.si Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel 241-1422, faks: 425-93-37, e. pošta: janez.oresnik@uni-lj.si Paternu, Boris, dr. literarnih znanosti, redni profesor za zgodovino slovenske književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 5. junija 1926 v Predgradu. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja 1985. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Vidcmska 5, tel. 505-46-28. Stanonik, Janez, dr. filoloških znanosti, redni profesor za angleško in ameriško književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 2. januarja 1922 v Slovenj Gradcu. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Zvonarska 13, tel. 251-66-92. Toporišič, Jože, dr. znanosti, redni profesor za slovenski jezik in stilistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 11. oktobra 1926 na Mostecu pri Brežicah. Izredni član od 30, maja 1991, redni član od 27, maja 1997. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Šarhova 18, tel. 534-11-97. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 241-1000, faks: 425-93-37. Zadravec, Franc, dr. znanosti, redni profesor za slovensko literarno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 27. septembra 1925 v Stročji vasi pri Ljutomeru. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja 1985. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Prijateljeva 9, tel. 251-88-20. Izredna člana Kmecl, Matjaž, dr. znanosti, redni profesor za slovensko literarno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 23. februarja 1934 v Dobovcu (Trbovlje). Izredni član od 27. maja 1997. Tajnik II. razreda SAZU od 3. oktobra 2002. Privatni naslov: 1231 Ljubljana Črnuče, Pot v Čeželj 14, tel, 537-40-14. Simoniti, Primož, dr. filoloških znanosti, redni profesor za latinski jezik in književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 28. decembra 1936 na Golniku. Izredni član od 7, junija 200L Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Javorjev drevored 9, tel. 283-10-60. e, pošta: primoz, si mon i ti@guest arnes.s i Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 241-1414, faks: 125-93-37, e, pošta: primoz.simoniti@ff.uni-Ij.si Dopisni člani Cooper, Henry R. jr., rojen 30. septembra 1946. Redni profesor in predstojnik oddelka za slovanske jezike in književnosti Univerze v Bloom ingtonu, Indiana, ZDA. Dopisni član od G. junija 1995. Flaker, Aleksandar, rojen 24. julija 1924. Redni profesor za slovanske književnosti Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 23. aprila 1987. Frangeš, Ivo, rojen 15. aprila 1920. Redni profesor za novejšo hrvaško književnost Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 6. junija 1983. Giesemann, Gerhard, rojen 14. julija 1937. Redili profesor za slavistiko v Inštitutu za slavistiko Univerze Jus tuša Liebiga, Giessen, Nemčija. Dopisni član od 18. maja 1989. Grickat - Radulovič, Irena, rojena 19. januarja 1922. Znanstvena svetnica v Inštitutu za jezik Srbske akademije znanosti in umetnosti, Beograd, ZRJ. Dopisna članica od 6, junija 1983, Hafner, Stanislav, rojen 13. decembra 1916, Redni profesor za slavistiko Univerze v Gradcu, Avstrija, v pokoju. Dopisni član od 27. maja 1997. Ivič, Milka, rojena 11. decembra 1923. Redna profesorica za srbski in hrvaški jezik Filozofske fakultete Univerze v Novem Sadu, ZRJ, Dopisna članica od 6, junija 1983. Konstantinovič, Zoran, rojen 5. junija 1920. Redni profesor za primerjalno književnost Univerze v lnnsbrucku, Avstrija, v pokoju. Dopisni ¿lan od 18. maja 1989. Kretzenbacher, Leopold, rojen 13. novembra 1912. Redni profesor za etnografijo Univerze v Münchnu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 27. maja 1993. Leeming, Henry, rojen 6. januarja 1920. Redni profesor za primerjalno in zgodovinsko leksikologijo slovanskih jezikov Univerze v Londonu, Anglija, v pokoju. Dopisni član od 23. maja 1985. Lenček, Rado L., rojen 3. oktobra 1921. Redni profesor za slovanske jezike Kolumbijske univerze, New York, ZDA in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 30. maja 1991. Martinovič, Juraj, rojen 24. maja 1936, Redni profesor za slovensko književnost Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 23. maja 1985. Moszyriski, Leszek, rojen 19. februarja 1928. Redni profesor za slovansko jezikoslovje Univerze v Gdansku, Poljska. Dopisni član od 7. junija 2001. Neuhäuser, Rudolf, rojen 17. junija 1933. Redni profesor za slavistiko v Inštitutu za slovanske jezike in književnost Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni član od 6. junija 1995. Svane, Gunnar Olaf, rojen 25. septembra 1927. Redni profesor za slovanske jezike in književnosti Univerze v Arhusu, Danska. Dopisni član od 18. maja 1989. Woschitz, Karel Masej, rojen 19. septembra 1937. Redni profesor na Teološki fakulteti Univerze v Gradcu, Avstrija, Dopisni član od 7. junija 2001. III. RAZRED_za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede Redni člani Blinc, Robert, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Znanstveni svetnik in predsednik znanstvenega sveta Instituta »J. Štefan« v Ljubljani. Rojen 31. oktobra 1933 v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976. Tajnik III. razreda SAZU od 27. februarja 1978 do 31. oktobra 1980; podpredsednik SAZU od 2. oktobra 1980 do 6. maja 1999, Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Kumanovska 1, tel. 231-52-13. Službeni naslov: Institut »Jožef Štefan«, 1111 Ljubljana, Jamova 39, tel. 477-3344,477-39-00, faks: 426-32-69, e. pošta; robert.blinc@ijs.si Dolar, Davorin, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za fizikalno kemijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen L februarja 1921 v Kranju, Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 10. marca 1977. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Igriška 2, tel. 251-08-28. Fajfar, Peter, dr. znanosti, redni profesor za teorijo konstrukcij in potresno inže-nirstvo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Rojen 27. maja 1943 v Ljubljani. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993. Načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 18. aprila 2002; tajnik III. razreda SAZU od 18. aprila 2002. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Puharjeva 6, tel. 251-98-52. Službeni naslov: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 1000 Ljubljana, Jamova 2, tel. 425-06-80,476-85-00, faks: 425-06-93, e, pošta; peter.fajfar@ikpir.fgg.uni-lj.si Globevnik, Josip, dr. znanosti, redni profesor za matematično analizo Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, Rojen 6, decembra 1945 v Ljubljani. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989; načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU od 18. aprila 2002. Privatni naslov: lODO Ljubljana, Trnovska 2, tel. 283-50-11. Službeni naslov: Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, 1111 Ljubljana, Jadranska 19, tel. 476-65-48,476-65-00, faks: 251-72-81; e. pošta: josip.globevnik@fmf,uni-lj.si Goliti) Ljubo, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za anorgansko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 2. julija 1932 v Vrenski gorci. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993. Privatni naslov: 1110 Ljubljana, Na peči 4, tel. 544-60-03, e. pošta: Ijubo.golic@uni-lj.si Gosar, Peter, dr, fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 15. oktobra 1923 v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Mirje 21, tel. 426-55-57. Grabeč, Igor, dr. znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Rojen 17. novembra 1939. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001; načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU od 18. aprila 2002. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Kan teto va 75, tel. 256-37-18. Službeni naslov: Fakulteta za strojništvo, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 6, tel. 47712-00,477-16-05, faks: 425-31-35, e. pošta: igor.grabec@fs.uni-lj.si Gyergyek, Ludvik, dr. uporabnih znanosti (Docteur en Sciences Appliquées),častni doktor Univerz v Budimpešti in Mariboru, redni profesor za sisteme, avtomatiko in kibernetiko Fakultete za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 2. septembra 1922 v Vidoncih. Izredni član od 24. aprila 1981,redni član od 23.aprila 1987. Privatni naslov; 1000 Ljubljana, Pod akacijami 23, tel. 283-48-93. Hadži, Dušan, dr. kemijskih znanosti, dr. phil. h. c. (Uppsala), redni profesor za strukturno kemijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 26. avgusta 1921 v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 21. marca 1974. Tajnik III. razreda SAZU od 27. oktobra 1980 do 30, junija 1992, Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Teslova 21, tel. 425-47-59. Službeni naslov: 1000 Ljubljana, Hajdrihova 19,tel. 476-02-70, faks: 425-92-44, e. pošta: dusan.hadzi@ki.si Kernel, Gabrijel, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 14, septembra 1932. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Bičevje 2, tel. 425-96-61, Službeni naslov: Fakulteta za matematiko in fiziko, 1000 Ljubljana, Jadranska 19, tel. 477-37-95, faks: 425-70-74, e. pošta: gabrijel.kernel@ijs.si Kralj, Alojz, dr. znanosti, redni profesor za biomedicinsko tehniko, biomehaniko in robotiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 12. marca 1937 v Novem Sadu, Vojvodina. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 21. maja 1997; podpredsednik SAZU od 6. maja 1999 do 25. aprila 2002. Privatni naslov: 1231 Ljubljana-Črnuče, Planinska 26, tel. 537-48-25. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-28, faks: 425-6492, e. pošta: darja.serbelj@sazu.si, Fakulteta za elektrotehniko, 1000 Ljubljana,Tržaška 25, tel. 476-84-11,476-8237, faks: 476-82-39, e.pošta: aIojz.kralj@robo.fe.uni-Ij.si Peklenik, Janez, dr. ing. habil, dr. tehniških znanosti, redni profesor za tehnično kibernetiko, obdelovalne sisteme in računalniško tehnologijo, predstojnik katedre Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 1L junija 1926 v Tržiču. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 29, marca 1979. Privatni naslov: 1113 Ljubljana, Rodi če va 3, tel. 534-85-00. Službeni naslov: Fakulteta za strojništvo, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 6, tel. 25232-24,477-12-00, faks: 521-85-67, e. pošta: janez.peklenik@fs.uni-lj.si Stanovnik, Branko, dr. znanosti, redni profesor za organsko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, Rojen 11. avgusta 1938 na Brezovici pri Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6, junija 1995, predstojnik Oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo od 21. septembra 1999. Privatni naslov: 1360 Vrhnika, Tičnica 26, tel. 755-11-40. Služben i rt aslov: S AZ U, 1000Lj ubljana, No vi t rg 3, tel.470■ 61 - 34, faks:425-53-30, e. pošta: international@sazu.si; Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 5, tel. 241-92-38, tel. in faks: 241-92-72, e. pošta: branko.stanovnik@uni-lj,si Tišler, Miha, dr. kemijskih znanosti, častni doktor Univerze v Ljubljani, redni profesor za organsko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 18, septembra 1926 v Ljubljani. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 10. marca 1977. Privatni naslov: 1351 Brezovica pri Ljubljani, Lukovica pri Brezovici, Pod gradom 32, tel. 365-75-80, faks; 365-75-85, e, pošta: miha.tisler@uni-lj.si Vida v, Ivan, dr. filozofije, redni profesor za matematiko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor Rojen 17. januarja 1918 na Opčinah pri Trstu, Italija. Izredni član od 17. oktobra 1958, redni član od 21. decembra 1962. Privatni naslov; 1000 Ljubljana, Ilirska 8, tel. 232-13-03. Žekš, Boštjan, dr. znanosti, redni profesor za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Rojen 26. junija 1940 v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991. Načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede III, razreda SAZU od 5. oktobra 1994 do 18. aprila 2002; tajnik III. razreda od 7. maja 1996 do 18. aprila 2002; predsednik SAZU od 25. aprila 2002. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Trubarjeva 77, mobi 041-741-898. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-20,425-52-47, faks; 425-34-39, e. poŠta: predsednik@sazu.si; Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete, 1000 Ljubljana, Lipičeva 2, tel. 543-76-18,543-76-00, faks: 431 -51 -27, e. poš ta: bos t jan. zeks@bio fi z, mf, un i -lj, si Izredni ¿lani Brat ko, Ivan, dr. računalniških znanosti, redni profesor za področje računalništva in informatike na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Rojen 10. junija 1946 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1997. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Podrožniška 4,161.251-39-11. Službeni naslov: Fakulteta za računalništvo in informatiko, 1000 Ljubljana, Tržaška cesta 25, tel. 476-83-93.476-83-87, fax: 426-46-47, e, pošta; ivan.bratko@fri.uni-Ij.si ForstneriČ, Franc, dr. znanosti, redni profesor za matematično analizo Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Rojen 1, maja 1958 v Ljubljani. Izredni član od 8. aprila 1999. Privatni naslov: 1231 Ljubljana-Črnuče, Pot v Hrastovec 8, tel. 561-17-87. Službeni naslov: Fakulteta za matematiko in fiziko, 1000 Ljubljana, jadranska 19, tel. 476-65-56,476-65-00, faks: 251-72-81, e. pošta: franc.forstncric#fmf,uni-lj.si Leveč, Janez, dr. znanosti, redni profesor za kemijsko inženirstvo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Rojen 23. oktobra 1943 v Začretu pri Celju. Izredni član od 27, maja 1997, Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Pod brezami 32, tel, 283-33-51. Službeni naslov: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 5, tel: 476-02-80, 241-95-02, faks: 476-03-00,241-95-30, e. pošta: janez.levec@uni-lj.si TomaževiČ, Miha, dr. znanosti, direktor Zavoda za gradbeništvo Slovenije v Ljubljani, redni profesor za potresno inženirstvo in zidane konstrukcije Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Rojen 19. septembra 1942 v Ljubljani, Izredni član od 7, junija 2001. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Kvedrova 1, tel. 541 - 59-80. Službeni naslov: Zavod za gradbeništvo Slovenije, 1000 Ljubljana, Dimičeva 12, tel. 280-42-50, faks: 280-44-84, e. pošta: miha.tomazevic@zag.si Dopisni člani__ Balenovtčj Krešimir, rojen 17. maja 1914. Redni profesor za organsko in bioorgan-sko kemijo Univerze v Zagrebu in vodja Centra za kemijo organskih naravnih vezi Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Zagreb, Hrvaška v pokoju. Dopisni član od 25. marca 1976. Bergles, Arthur E.} rojen 9. avgusta 1935. Redni profesor za termodinamiko na Rensselaer Polytechnic Institute, Troy, ZDA, Dopisni član od 7. junija 2001. Borisevič, Nikolaj A., rojen 21. septembra 1923. Redni profesor za fiziko in matematiko Univerze v Minsku, Belorusija, Dopisni član od 24. aprila 1981. Bratos, Savo, rojen 28. julija 1926. Redni profesor za fiziko, Laboratoire de Physique Théorique des Liquides Univerze Pierre et Marie Curie v Parizu, Francija, Dopisni član od 23. aprila 1987. Despič, Aleksandar, rojen 6. januarja 1927. Redni profesor za fizikalno kemijo Tehnološke fakultete Univerze v Beogradu, ZRJ. Dopisni clan od 25, marca 1976. Grdenič, Drago, rojen 31. avgusta 1919. Redni profesor za splošno in anorgansko kemijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju, Dopisni član od 25. marca 1976. Hahn, Erwin Louis, rojen 9. junija 1921. Redni profesor za fiziko Univerze v Berke-Icyu, California, ZDA, v pokoju. Dopisni član od 24. aprila 1981. Hajdin, Nikola, rojen 4. aprila 1923. Redni profesor za statiko Gradbene fakultete Univerze v Beogradu, ZRJ v pokoju. Dopisni član od 23. aprila 1987. Katritzky, Alan R., rojen 18. avgusta 1928. Redni profesor heterociklične kemije na Univerzi v Gainesvilleu, Florida, ZDA, Dopisni Član od 7, junija 2001. Merchant, Eugene Mylon, rojen 6. maja 1913. Višji svetovalec Tech Solve, Cincinnati, Ohio, ZDA, Dopisni član od 23, aprila 1987. Miiller, Karl-Alexander, rojen 20. aprila 1927. Redni profesor za fiziko trdne snovi Univerze v Ziirichu, Švica. Nobelov nagrajenec za fiziko, 1987. Dopisni član od 23. aprila 1987. Povh, Bogdan, rojen 20. avgusta 1932. Znanstveni član, član kolegija in direktor Jedrskega inštituta Max Planck, Heidelberg, in zasebni redni profesor Univerze v Heidelbergu, Nemčija. Dopisni član od 10. marca 1977. Prevoršek, Dušan C, rojen 14. februarja 1922. Raziskovalec v podjetju Goodyear in na Univerzi v Princetonu, ZDA, v pokoju. Dopisni član od 7. junija 2001. Rao, Chintamani Nages Ramachandra, rojen 30. junija 1934. Redni profesor za kemijo in predsednik Indijskega znanstvenega inštituta Centra Jawaharlal Nehru za pospeševanje znanstvenih raziskav, Bangalore, Indija. Dopisni član od 24. aprila 1981. Stankowski, Jan, rojen I. januarja 1934. Redni profesor za molekularno fiziko v Inštitutu za molekularno fiziko Poljske akademije znanosti. Poznanj, Poljska. Dopisni Član od 27. maja 1993. Villadsen, John, rojen 12. junija 1936. Redni profesor za biotehnologijo na Tehniški univerzi v Lyngbyju, Danska, Dopisni član od 7. junija 2001, Waugli, John S., rojen 25. aprila 1929. Redni profesor za fizikalno kemijo v Massachusetts Institutu za tehnologijo, Cambridge, ZDA. Dopisni član od 18. maja 1989. IV. RAZRED za naravoslovne vede Redni člani Drovcrtik, Matija, dr. znanosti, redni profesor ¡ta mineralogijo, nahajališča mineralnih surovin, premogov in nafte, mikroskopijo rud in premogov ter geološko kartiranjc II Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 14. februarja 1927 v Ljubljani. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 23. aprila 1987. Glavni tajnik SAZU od 14, maja 1992 do 6. maja 1999. Privatni nas tov: 1000 Ljubljana, Pohorskega bataljona 8, tel. 534-34-35. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-48, faks: 425-3423, e. pošta: sazu@sazu.si Gams, Ivan, dr. znanosti, redni profesor za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 5. julija 1923 v Smartnem pri Slovenj Gradcu. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 23. maja 1985. Privatni naslov; 1113 Ljubljana, Pohorskega bataljona 185, tel. 534-18-46, e. pošta: ivan.gams@guest.arnes.si Gogala, Matija, dr. znanosti, upokojeni muzejski svetnik in direktor Prirodoslov-nega muzeja Slovenije; habilitirani redni profesor za fiziologijo živali na Biološkem oddelku Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 11. decembra 1937 v Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 8. aprila 1999, Glavni tajnik od 25. aprila 2002. Privatni naslov: 1351 Brezovica pri Ljubljani, Pot na Tičnico 6, tel. 756-67-77. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-26, faks: 425-6492, e. pošta: darja.serbelj@sazu.si in matija,gogalai@>uni-lj,si Grafenauer, Stanko, dr. tehniških znanosti, redni profesor za kristalografijo, mineralogijo in petrologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 13. maja 1922 v Ljubljani, Izredni član od 17. aprila 1973, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik IV. razreda SAZU od 26. maja 1981 do 15. februarja 1989. Privatni naslov: 4294 Križe, Senično 84, tel. 04/ 595-79-83, v mesecih inkl. maj do avgust 5232 Soča, Trenta 56 F,mobi: 041 812-648 (7-9 in 19-21). Kranjc, Andrej, dr. znanosti, znanstveni svetnik na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU, docent za fizično geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 5. novembra 1943 v Ljubljani. IzTedni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Privatni naslov: 6230 Postojna, Rožna 6, tel. 05/ 720-15-10, e. pošta: maja.kranjcl@siol.net Službeni naslov: Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, 6230 Postojna, Titov trg 2, tel. 05/700-19-31, faks: 05/700-19-99, e. pošta: kranjc@zrc-sazu.si Maček, Jože, dr. agronomskih znanosti, dr. ekonomskih znanosti, dr. Zgodovinskih znanosti, redni profesor za fitopatologijo, gozdno fitopatologijo in fitofarmako- logijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 28. oktobra 1929 v Oleščah pri Laškem. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 6. junija 1995. Tajnik IV, razreda SAZU od 7, maja 1996 do 10. januarja 2002. Privatni naslov: 1210 Ljubljana-Šentvid, Jerančičeva 12, tel. 512-35-31. Službeni naslov: Biotehniška fakulteta, 1001 Ljubljana, Jamnikarjeva 101, tel. 423-11-61,256-37-70, faks: 423-10-88. Mayer, Ernest, dr. filozofije, botanik - taksonom, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu f o van a Hadžija ZRC SAZU v pokoju. Rojen 10. novembra 1920 v Zgornjem Tuhinju pri Kamniku. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 6. junija 1983. Tajnik IV. razreda SAZU od 15. februarja 1989 do 7. maja 1996, član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 23. novembra 2000, Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Valvasorjeva 5, tel. 251-46-59. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-45, faks: 42534-23. Pleničar, Mario, dr. znanosti, redni profesor za fizikalno geologijo, biostratigrafijo in geološko kartiranje Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 5. avgusta 1924 v Ljubljani. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 30. maja 1991. Privatni naslov: 4240 Radovljica, Prešernova 19, tel. 04/ 531 -41-12. Službeni naslov: Katedra za geologijo in paleontologijo Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2,1000 Ljubljana, tel. 241-10-00. Šercelj, Alojz, dr. znanosti, palinolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu. Jovana Hadžija ZRC SAZU v pokoju. Rojen 8. decembra 1921 na Gornjem Polju pri Dolenjskih Toplicah. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1997. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Tržaška 51, tel 256-32-24. Službeni naslov: Biološki inštitut jovana Hadžija ZRC SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 5, tel. 470-63-19. Turnšek, Dragica, dr, znanosti, paleontologinja, znanstvena svetnica v Paleontolo-škem inštitutu Ivana Rakovca ZRC SAZU v pokoju. Rojena 6. avgusta 1932 v Šalamencih, Prekmnrje. izredna članica od 23. maja 1985, redna članica od 27. maja 1993. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Zelena pot 13, tel. 283-18-34, Službeni naslov: Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU, 1000 Ljubljana, Gosposka 13, tel. 470-63-73. Vrišer, Igor, dr. znanosti, redni profesor za družbeno geografijo in regionalno planiranje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 13. januarja 1930 v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 27, maja 1993. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, V Murglah 205, tel. 283-43-98, Zupančič, Mitja, dr. gozdarskih znanosti, fitočenolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU v pokoju. Rojen 25. decembra 1931 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 7. junija 2001. Tajnik IV. razreda SAZU od 10. januarja 2002. Privatni naslov; 1000 Ljubljana, Trubarjeva 61, tel. 432-41-66. Službeni naslov; SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-63-24 in 470-61-46, faks; 425-33-24. Izredna člana Kreft, Ivan, dr. znanosti, redni profesor za genetiko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Rojen 23. novembra 1941 v Novem mestu. Izredni član od 27, maja 1997. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Kremžarjeva 36, tel, in faks: 517-14-88. Službeni naslov: Biotehniška fakulteta, 1001 Ljubljana, Tam nikar jeva 101, tel. 423-11-61, e. poŠta: ivan.kreft@guest.arnes.si Zoreč, Robert, dr. znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo na Inštitutu za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 23. januarja 1958 v Kopru, Izredni član od 7. junija 2001. Privatni naslov: 1125 Ljubljana, Brdnikova 31, tel. 256-13-84. Službeni naslov: Inštilut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete, Zaloška 4, U 04 Ljubljana, tel. 543-70-20, faks: 543-70-21, e. pošta: robert.zorec@mf.uni-lj.si Dopisni člani_ Herak, Milan, rojen 5. marca 1917. Redni profesor za paleontologijo Fakultete za naravoslovne in matematične vede Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 30. maja 1991. Hottiitger,Lukas Conrad, rojen 25. februarja 1933. Redni profesor za paleontologijo v Geološko-paleontološkcm inštitutu Univerze v Baslu, Švica, Dopisni član od 27. maja 1993. Karamata, Stevan, rojen 26. septembra 1926. Redni profesor za petrogenezo Rudarsko-geološke fakultete v Beogradu, ZRJ, v pokoju. Dopisni član od 30, maja 1991. Ma celjski, Milan, rojen 27. decembra 1925. Redni profesor za entomologijo in fitofarmakologijo na Agronomski fakulteti Vseučilišča v Zagrebu, v pokoju. Dopisni član od 8. aprila 1999. Pecsi, Marton, rojen 29. decembra 1923. Profesor-raziskovalec za fizikalno geografijo v Geografskem raziskovalnem inštitutu, Budimpešta, Madžarska. Dopisni član od 18. maja 1989. Pol d i ni, Livio, rojen 7, septembra 1930, Redni profesor za rastlinsko ekologijo Univerze v Trstu, Italija. Dopisni član od 6. junija 1995. Popov, Andrej Vladimirovič, rojen 24. oktobra 1939. Vodja oddelka za nevroetolo-gijo žuželk Sečenovega inštituta za evolucijsko fiziologijo in biokemijo Ruske akademije znanosti v St, Petersburgu. Dopisni član od 7. junija 2001. V. RAZRED____za umetnosti Redni člani Rerntk, Janez, akademski slikar, redni profesor Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 6. septembra 1933 v Ljubljani. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993. Privatni naslov: 1000 LjubJjana, Komenskega 8, tel. 231-17-66,4274 Žirovnica, Brezniea 4 la, tel. 04/ 580-21-05. Jančar, Drago, pisatelj, tajnik in glavni urednik pri Slovenski matici v Ljubljani, Rojen 13. aprila 1948 v Mariboru. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Privatni naslov; 1000 Ljubljana, Velika čolnarska 8, tel. 283-50-31. Službeni naslov: Slovenska matica, 1000 Ljubljana, Kongresni trg 8, tel. in faks: 251-42-00, e. pošta; drago.jancar@siol.net Jemcc, Andrej, akademski slikar, redni profesor za risanje in slikanje Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 29. novembra 1934 v Ljubljani. Izredni član od 6, junija 1995, redni član od 7, junija 2001, Tajnik V. razreda SAZU od 11. aprila 2002. Privatni naslov: 4274 Žirovnica, Zabreznica 40 b, tel. in faks: 04/ 580-21-66, Studio; 1000 Ljubljana, Prešernova 12, tel. 425-56-76, e. pošta: andrej jemec@sioI.net Kovič, Kajetan, pesnik, pisatelj, prevajalec, glavni urednik in pomočnik direktorja za založništvo v Državni založbi Slovenije v pokoju. Rojen 21. oktobra 1931 v Mariboru. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Tajnik V. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 11. aprila 2002. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Plete rš ni kova 13, tel. in faks: 436-86-52, e. pošta: kajetan.kovic@guest.arnes.si Krek, Uroš, skladatelj, redni profesor za kompozicijo in teoretske predmete Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 21, maja 1922 v Ljubljani. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja 1985. Tajnik V. razreda SAZU od 12. januarja 1993 do 7. maja 1996, Privatni naslov: 4284 Lesce, Na vrtači 5, tej. 04 531-80-91. LebiČj Lojze, skladatelj, dirigent, glasbeni publicist in redni profesor za glasbenote-oretične predmete in kompozicijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 23. avgusta 1934 na Prevaljah na Koroškem. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6, junija 1995, Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Ulica bratov Učakar 134, tel. 518-31-55. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-64-29, fax: 425-34-23, Menart, Janez, pesnik in prevajalec, programski vodja knjižnega kluba Svet knjige pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani v pokoju, Rojen 29. septembra 1929 v Mariboru. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987. Tajnik V. razreda od 8. januarja 1985 do 12. januarja 1993, Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Poljanski nasip 30, tel. 231-33-31, Mihclič, Milan, univ. dipl. ing. arh., samostojni kulturni delavec v pokoju. Rojen 20. julija 1925 v Dolenjih Lazah pri Ribnici. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987, Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Peri če va 22, tel. 436-26-87. Službeni naslov: Arhitektni biro, 1000 Ljubljana, Dunajska 29, tel. 436-14-48. M i n at ti, Ivan, pesnik in prevajalec, urednik v založbi Mladinska knjiga v Ljubljani v pokoju. Rojen 22. marca 1924 v Slovenskih Konjicah. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Zvon a rska 7, tel. 251-67-35. Tršar, Drago, akademski kipar, redni profesor za kiparstvo Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor, liojen 27. aprila 1927 v Planini pri Rakeku. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Cesta na Rožnik 25, tel. 251-39-28, atelje: 1000 Ljubljana, Svetčeva 1. Zaje, Dane, pesnik, dramatik, esejist, višji knjižničar v Pionirski knjižnici v Ljubljani v pokoju. Rojen 26. oktobra 1929 v Zgornji Javorščici. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Praprotnikova 5, tel, 425-16-56. Zlobcc,Ciril, pesnik,romanopisec, publicist, prevajalec, novinar,urednik, v pokoju. Rojen 4. julija 1925 v Ponikvah na Krasu.Izredni član od 23,maja 1985,redni član od 18. maja 1989. Podpredsednik SAZU od 14. maja 1992 do 6. maja 1999,član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 6. maja 1999 do 25. aprila 2002. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Vošnjakova 10, tel. 231-28-76. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61 -43, faks: 425-3423, e. pošta: sazu@sazu.si Izredni Člani Bernard, Emerik, akademski slikar, redni profesor za slikarstvo Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani. Rojen 22. septembra 1937 v Celju. Izredni član od 7, junija 2001. Privatni naslov: 1370 Logatec, Gorenjska cesta 13A, tel. 754-26-78. Službeni naslov: Akademija za likovno umetnost, Erjavčeva 23,1000 Ljubljana, tel. 251-27-26, faks: 251-90-71. Kovačič, Lojze, pisatelj, pedagog v Centru za kulturo mladih, v pokoju. Rojen 9, novembra 1928 v Baslu, Švica. Izredni član od 27. maja 1997. Privatni naslov, 1000 Ljubljana, Vojko™ 85/6, tel. 534-31-23. Matičič, Janez, skladatelj, honorarni docent za analizo glasbenih form in harmon-sko analizo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, v pokoju. Rojen 3. junija 1926 v Ljubljani. Dopisni član od 23. aprila 1987, izredni član od 7. junija 2001, Privatni naslov; 1000 Ljubljana, Lepi pot 10, tel. 252-23-05. Pavček, Tone, pesnik, esejist in prevajalec, glavni urednik Cankarjeve založbe v pokoju. Rojen 29. septembra 1928 v Šentjuriju pri Novem mestu. Izredni član od 7. junija 2001. Privatni naslov-, 1000 Ljubljana, Trubarjeva 6], tel. 231-58-09. Sever, Savin, univ. dipl. ing. arh., svetnik v Slovenija projektu v pokoju. Rojen 27. junija 1927 v Krškem. Izredni član od 27. maja 1997, Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Barjanska c. 16, tel. 425-04-93, atelje: 1000 Ljubljana, Cankarjeva 1, tel, 425-42-95. Šeligo, Rudi, pisatelj,dramatik in esejist, višji predavatelj na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru, v pokoju. Rojen 14. maja 1935 na Sušaku pri Reki, Hrvaška, Izredni član od 7. junija 2001, Privatni naslov: 4000 Kranj, Ulica Draga Brezarja 12, tel. 04/ 233-12-81, c. pošta: rudi .sel igo@guest.arnes.si Dopisni člani_ Benharl, FrantiSek, rojen 10, septembra 1924. Slavist, kritik, prevajalec slovenske književnosti, Praga, Češka. Dopisni član od 23. maja 1985. Brajdič, Ivan, rojen 16. junija 1924. Pisatelj in prevajalec slovenske književnosti, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 18. maja 1989. Handke, Peter, rojen 6. decembra 1942. Pisatelj, dramatik, prevajalec, Salzburg, Avstrija. Dopisni član od 23. aprila 1987. Hrymyč, Vil, rojen 7. junija 1925. Književnik in prevajalec. Tajnik uprave Kijevske podružnice Zveze pisateljev Ukrajine, Kijev, Ukrajina. Dopisni član od 30. maja 1991. Lipuš, Florjan, rojen 4. maja 1937. Pisatelj, učitelj osnovne šole S e nt lip š na slovenskem Koroškem, Avstrija. Dopisni član od 23. maja 1985. Merku, Pavle, rojen 12. julija 1927. Slavist, skladatelj in violinist, programski režiser Radia Trst A, Italija, v pokoju. Dopisni član od 23. maja 1985. Mihalič, Slavko, rojen 16. marca 1928. Pesnik, Zagreb, Hrvaška, Dopisni član od 6. junija 1995. Mušič, Zoran, rojen 12. februarja 1909. Akademski slikar, Pariz, Francija. Dopisni član od 24. aprila 1981, Pahor, Boris, rojen 26. avgusta 1913. Književnik, publicist in profesor za slovensko in italijansko književnost na srednji višji šoli s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Italija, v pokoju. Dopisni član od 27, maja 1993. Paljetak, I.uko, rojen 19. avgusta 1943. Pesnik, prevajalec, esejist in teatrolog. Glavni urednik revije Dubrovnik, Hrvaška, Dopisni član od 7. junija 2001, Podrecca, Boris, rojen 30. januarja 1940. Dipl. ing. arhitekture. Direktor Inštituta Raumgestaltung und Entwerfen Tehnične Univerze, Stuttgart, Nemčija, Dunaj, Avstrija. Dopisni član od 23. aprila 1987. Rebula, Alojz, rojen 21. julija 1924, Pisatelj, esejist in publicist, profesor na srednji šoli v Trstu, Italija, v pokoju. Dopisni član od 27. maja 1993. VI. RAZRED_______ ________________________za medicinske vede Redni člani An dol ček - Jeras, Lidija, dr. znanosti, redna profesorica za ginekologijo in porodništvo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njena zaslužna profesorica. Rojena 30. julija 1929, Brvace, Grosuplje. Izredna članica od 23. aprila 1987, redna članica od 27. maja 1993. Tajnica VI. razreda SAZU od 27. maja 1992 do 28. septembra 1999; glavna tajnica SAZU od 23. septembra 1999 do 25. aprila 2002; članica predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 25. aprila 2002. Privatni naslov; 1000 Ljubljana, Župančičeva 14, tel. 251-60-44. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61 -44, faks; 425-6492, e. pošta: darja.serbelj@sazu.si Dolenc, Vinko V., dr. znanosti, redni profesor za nevrokirurgijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 29. junija 1940 v Sestržah pri Ptuju. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 27. maja 1993. Privatni naslov; 1000 Ljubljana, Barvarska steza 7, tel. 282-18-00. Službeni naslov: Klinični center. Klinični oddelek za nevrokirurgijo, Zaloška 7, 1525 Ljubljana, tel. 522-53-57, e. pošta: vinko.dolenc@kclj.si Ferluga, Dušan, dr. znanosti, redni profesor za patologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 28, maja 1934 v Grubišnjem polju, Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Komenskega 20rtI,tei.232-21-36. Službeni naslov; Inštitut za patologijo Medicinske fakultete, 1000 Ljubljana, Korytkova 2, tel. 543-71-37,543-71-03, faks: 543-71-04, e. pošta: ferluga@mf.uni-lj.si Fettich, lanez, dr. znanosti, redni profesor za dermatovenerologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 9, oktobra 1921 v Ljubljani. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 29. marca 1979, Privatni naslov; 1000 Ljubljana, Veselova 19, tel. 426-43-00. Kordaš, Marjan, dr. znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 17. avgusta 1931 v Čupriji. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Tajnik VI. razreda S AZU od 24. aprila 2002. Privatni naslov; 1000 Ljubljana, Ilirska 8, tel. 232-24-96. Službeni naslov: Inštitut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete, 1104 Ljubljana, Zaloška 4, tel. 543-70-83, faks: 543-70-21; e. pošta: marjan .kordas@mf.uni-lj.si Svetina, Saša, dr. znanosti, redni profesor za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 16, oktobra 1935 v Celju. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Gradišče 6. Službeni naslov: Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, 1000 Ljubljana, Lipičeva 2, tel. 543-76-00, faks: 431 -51 -27, e. pošta: sasa,svetina@biofiz.mf,uni-Ij.si Trontelj, Jože, dr. znanosti, dr. medicine, višji zdravstveni svetnik, redni profesor nevrologlje na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in vodja oddelka za nevrobioloSke raziskave in razvoj Instituta za klinično nevrofiziologijo, Nevrološka klinika, Klinični center v Ljubljani. Rojen L junija 1939 v Kamniku. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Tajnik VI. razreda S AZU od 28. septembra 1999 do 24. aprila 2002; podpredsednik S AZU od 25. aprila 2002. Privatni naslov; 1355 Polhov Gradec 99, tel, 364-50-09, Službeni naslov: Inštitut za klinično nevrofiziologijo, Nevrološka klinika, KC, 1525 Ljubljana, Zaloška 7, tel. 522-15-00,522-15-25, faks: 522-15-33, e. pošta: joze,trontelj @kdj.si; SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-28, faks: 425-64-92, e. pošta: jerka.kem@sazu.si Zupančič, Andrej O., dr. znanosti, dr. medicine, redni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor, Rojen 27. januarja 1916 v Ljubljani, Izredni član od 3. julija 1964, redni član od 5. februarja 1970. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Valvasorjeva 12, tel. 251-69-74. Službeni naslov: Kabinet prof. A. O. Župančiča, Inštitut za patofiziologijo, 1105 Ljubljana, Zaloška 4, tel. 543-70-23, faks: 543-70-21. Izredna člana Horvat, Matija, doktor znanosti, redni profesor za interno medicino Medicinske fakutetc Univerze v Ljubljani, Rojen 23. septembra 1935 v Škof)i Loki. Izredni član od 27. maja 1997. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Jakčeva 38, tel. 524-88-06. Službeni naslov: Klinični center, 1525 Ljubljana, Zaloška 7, tel. in faks: 522-2296, e. pošta: matija.horvat@mf.unj-lj,si Sketelj, ]anez, redni profesor za patološko fiziologijo, predstojnik Inštituta za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 23. junija 1947 v Ljubljani. Izredni član od 7. junija 2001. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Jesihov štradon 47, tel. 427-56-26. Službeni naslov. Inštitut za patofizologijo, Zaloška 4, Ljubljana, tel. 534-70-46, faks; 543-70-21, e, pošta: sketelj@ibmi.mf.uni-lj.si Dopisni člani_ Cardesa, Antonio, rojen 23. marca 1939. Redni profesor za patologijo Univerze v Barceloni, Španija. Dopisni član od 7. junija 2001. Dimitrijevič, Milan R., rojen 27. januarja 1931. Redni profesor za nevrologijo in predstojnik Oddelka za nevrologijo in nevrobiologijo, Baylor College of Medicine, Houston, Texas, ZDA. Dopisni član od 24, aprila 1981. Lajtha, Abel, rojen 22. septembra 1922. Redni profesor za psihiatrijo Medicinske fakultete Univerze New York in Centra za nevrokemijo v N.S. Kline Inštitutu, Orangeburg, N.Y., ZDA. Dopisni član od 18. maja 1989. McLaren, Anne, rojena 26, marca 1927. Redna profesorica v Wellcome CRC inštitutu, Cambridge in podpredsednica Kraljevega društva v Londonu, Anglija. Dopisna članica od 6. junija 1995. Millč Emili, Joseph, rojen 27, maja 1931, Redni profesor za fiziologijo na oddelku za fiziologijo in eksperimentalno medicino, direktor Meakins-Christie laboratorijev McGili Univerze, Montreal PQ„ Kanada, Dopisni član od 6. junija 1983. Negovski, Vladimir A,, rojen 19. marca 1909. Direktor Inštituta za splošno réanimât ologij o Akademije medicinskih ved, Moskva, Rusija, v pokoju. Dopisni član od 6. junija 1983. Prokop, Otto, rojen 29, septembra 1921, Redni profesor za sodno medicino Hutn-boldtove Univerze v Berlinu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 23. aprila 1987. Safar, Peter, rojen 12. aprila 1924. Redni profesor za réanima t ologij o in direktor Mednarodnega centra za reanimatološke raziskave Univerze v Pittsburghu, PA, ZDA. Dopisni član od 6. junija 1983. Stàlberg, Erik Valdemar, rojen 21, aprila 1936, Redni profesor za klinično nevro-fiziologijo Univerzitetne bolnišnice v Uppsali, Švedska. Dopisni član od 27. maja 1997. Unger, Felix, rojen 2. marca 1946, kardiolog. Predstojnik Klinike za kardiokirurgijo in predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti, Salzburg, Avstrija. Dopisni član od 6. junija 1995. BIBLIOGRAFIJA ČLANOV AKADEMIJE V LETU 2002 Fmerik Bernard um etni Ski sestavek Bernard E.: Sénanque. Prostori umetnosti: zbornik. Društvo inovatorjev, Ljubljana 2002. SAMOSTOJNI RAZSTAVI Bernard E.: Sovpadanja. Galerija Božidar Jakae (samostanska cerkev), Kostanjevica 2002. Bernard E.: Modernistične ikone: Etnerik Bernard, dela na papirju, Mestna galerija, Ljubljana 2002, France Bernik RAZPRAVE IN D KUG I ZNANSTVENI PRISPEVKI - IZ BOK Prešerens erotische Poesie - Die deromantisierung der Romantik. Opera Slav i ca. Neue Folge 43. Festschrift für Gerhard Gi ese mann zum 65. Geburtstag, Harras ovitz Verlag - Wiesbaden 2002, S-ll. Prešernova ljubezenska poezija - Deromantizacija romantike. France Prešeren -kultura - Evropa, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC S AZU Ljubljana 2002,193-201. Uvodne misli. Prav tam, 9-11. Zadnje obdobje Franceta Kidriča. Kidričev zbor ji ik. Gradivo s simpozija v Rogaški Slatini. Slavistično društvo Maribor. Zora 16. Maribor 2002,7-11, O napredku in kakovosti. 14. Forum odličnosti in mojstrstva Otočec 2002. Učinkovito povezovanje našega gospodarstva in drugih delov naše družbe. Otočec 23. in 24.5.2002,13-16. Nagovor predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti Franceta Bernika. Država in cerkev. Izbrani zgodovinski in pravni vidiki, Mednarodni posvet 21. in 22.6.2001. S A ZU, Ljubljana 2002,9-10. Nagovor na jubilejni slovesnosti [v slovenščini in angleščini). Razprave XLIII-2. S AZU, Ljubljana 2002,7-10. Prof. ddr. Felix Unger. [v slovenščini in angleščini]. 170-letnica Kmetijskega strokovnega šolstva. Univerza v Mariboru. Maribor 2002,41-46, UREDNIŠTVO Moravec D., Korespondenca med Jankom Lavrinom iti Antonym Slodnjakom (19511983). Urejata Bernik K in Kos J. Korespondence pomembnih Slovencev 13. SAZU, Ljubljana 2002, 279 str. Jože Udovič. Zbrano delo. Četrta knjiga. Glavni urednik zbirke France Bernik. Uredil in opombe napisal France Pibernik, Študentska založba Litera, Maribor 2002,795 str- Alojz Gradnik. Zbrano delo. Tretja knjiga. Glavni urednik zbirke France Bernik. Besedilo pripravila in opombe napisala Miran Hladnik in Tone Pretnar. Študentska založba Litera, Maribor 2002,617 str. Ivan Pregelj. Zbrano delo. Prva knjiga. Glavni urednik zbirke France Bernik. Uredil in opombe napisal Janez Dolenc. Študentska založba Litera, Maribor 2002, 720 str. INTERVIU JI IN IZJAVE Izjava na temo: Kaj je nacionalni interes? Novinar Miha Šval. Radio Slovenija, Val 202. Oddaja »Aktualno«. IS. 1. 2002, ob 12.00. ¡zjava o aktualnem delu in načrtih SAZU Novinar Boštjan Veselic. TV Slovenija I, Odmevi - Kultura 1.2.2002, ob 22. uri. Konferenca za medije 1.2. 2002. Radio Slovenija III. Izobraževalni program. Mozaik, 15.2. 2002,14.05-15.00. izjava o Plečnikovih pismih Emiliji Fon. Novinarka Vida Curk. Radio Slovenija III. Oddaja «Iz^lo je«, program Ars, 20.3.2002,18.30-19.00. Izjava o Izjavi o jeziku SAZU. T V Slovenija I, Odmevi - Kultura 5, in 8.4.2002, ob 22. uri. France Bernik — Pred zbirko so tri možne poti. Spraševal P (eter) K(olšek). Delo 3. 5.2002, str. 7. Studio ob 17,00. Radio Slovenija I. Novinarka Alenka Kraigher Gregore, 15.5.2002, ob 17.00. (France Bernik, Boštjan Žekš). Intervju o strpnosti. Televizija Slovenija I. Oddaja »Sveto in svet«, 18. 11. 2002, 23.05-00.05. Ponovitev 22,11.2002,10.30-U.30, O AVTORJU Franceta Bernika zvezdnato nebo. Dokumentarni film T V Slovenija, Scenarij in režija Helena Koder, kamera Ubald Trnkoczv Premiemo predvajanje: T V Slovenija I, 30. 4.2002,20.00-20.55. Ponovitvi: I. 5.2002,1.20-2.10 in 12.05-13.10. janež Bernik RAZSTAVE Europaweit. Kunst der 60er Jahre, Städtische Galerie Karlsruhe, Staatliche Galerie Moritzburg, Halle 2002. II, Biennale dell'Incbione Italiana contemporáneo. Gitta di Campobasso /Paese os-pite: Slovenia/ Julij-avgust. Duh v času. Slikarska razstava A uto commerce. Narodna galerija, Ljubljana 2002,2. 10,-8.12. Pomenske povezave slikarskih fragmentov. Umetniška zbirka Nove ljubljanske banke. Galerija Avla NLB. 28.1 L 2002-17.1.2003. KNJIGA Bern i k J.: Samote. Dnevniške risbe. Uvodne študije: Niko Grafenauer, Milček Korn elj, Tine Hribar, Zbirka »Poteze«. Založba Nova revija, Ljubljana 2002, 229 str. Robert Blinc ČLANKI Blinc R,f Mikac U, Apih T., Dolinšek)., Seliger J., Slak J., Žumer S., Guibe L„ Ail ion D. C.: Dynamics of the pinned modulation wave in incommensurate bis (4-chlo-rophenyl) sulfone (BCPS). Phys. Rev. Lett., 88:015701-1-4 (2002). Blinc R., Jeglič P., Apih T,, Seliger J., Arčon D., Omerzu A.: Beltlike C^ - electron spin density distribution in the organic ferromagnet TDAE-C^. Phys. Rev. Lett., 88: 086402-1-4 (2002). Blinc R„ Cevc P., Arčon D„ Dalai N. S., Achey R. M.: Excited-state X band EPR in a molecular cluster nanomagnet. Phys. Rev. B, 63:212401-1 -212401-4(2002). Blinc R., Apih T., leglic P., Arčon D., Dolinšek J., Mihailovič D,, Omerzu A.: Transition to inhomogeneous ferromagnetic state in TDAE-Ca: at low temperatures. Euro phys. Lett., 57: 80-85 (2002). Blinc R., Zalar B., Gregorovič A,: NMR and the local structure ofrelaxors. Sei. Sinter., 34:3-11 (2002). Kutnjak Z., Pire R., Blinc R.: Field-cooled static nonlinear response of relaxor ferroe-lectrics, Appl, Phys. Lett, 80:3162-3164 (2002). Kleemann W., Dec J., Lehnen P., Biinc R., Zalar B., Pankrath O.: Uniaxial relaxor fer-roelectrics: the ferroic random-field Ising model materialized at last. Europhys. Lett., 57: 14-19(2002). Balevičius V., Blinc R.: Critical behaviour of NMR shifts and relaxation times in ionic solutions. Lith. Phys. f., 41: 495-499 (2002). Kind R„ Cereghetii P. M., Jeitzner C. A., Zalar B., Dolinšek J., Blinc R.: Slater ice rules and H-bond dynamics in KDP-type systems. Phys. Rev. Lett., 88: 1955011-1195501-4. (2002), Pire R,, Blinc R., Kutnjak Z.: Nonlinear dielectric response of relaxor ferroelectrics. Phys. Rev. B,65:214101-1-214101-7 (2002). Zalar B., Blinc R., Žumer S., fin T., F i no tell o Dl Behaviour of mesogenic molecules deposited at the alumina-air interface: a deuteron NMR study. Phys. Rev. E, Stat. Phys. Plasmas fluids relat., vol. 65: 041703-1-15 (2002). PREGLEDNI Z NAN ST VEKI ČLANEK Blinc R., Apih T.: NMR in multidimensionatty modulated incommensurate and CDW systems. Prog. Nucl. Magn. Reson. Spectrosc., 41: 49-82 (2002). POLJUDNI ČLANEK Blinc R.: Današnji izzivi znanosti. Delo, Ljubljana, 15.7.2002, leto 44, št. IGO, str, 2, portret. OBJAVLJENO VABLJENO PREDAVANJE NA ZNANSTVENI KONFERENCI Blinc R., Zabi" B,: H-bond dynamics, Slater ice rules and Takagi group motion in a KDP-type deuteron glass. V: R. F. Cohen (ur.). Fundamental Physics of ferroelectrics 2002, Washington, DC, February 3-6, 2002 (AIP conference proceedings, vol. 626), Melville; New york; American Institute of Physics, 74-80(2002). Blinc R.; Ferroelectrics 1966-2001: an overview, V: Proceedings of the Tenth International Meeting on Ferroelectricity (IMF-10), part I of VII: September 3-7, 2001, Madrid, Spain, (Ferroelectrics, vol. 267, 2002). Philadelphia: Taylor & Francis, 3-22 (2002). Objavljeno predavanje na znanstveni konferenci BI inc R., Jeglič P., Api h T., Seliger J., Arčon D., Omerzu A.: ¡aim- Teller effect in ferromagnetic TDAE-CV: H.Kuzmany (ur.). Structural and electronic properties of molecular nanostructures: XVI International Winterschool on electronic properties of novel materials, Kirchberg, Tirol, Austria, March 2-9, 2002, ( AIP conference proceedings, vol. 633), Melville; American Institute of Physics, 59-62 (2002). Hassanien A., Mrzel A., Remškar M., Muševič 1,, Mihailovič D., Blinc R.: Atomic structure and electronic properties of single-wall MoS nanotubes. V: Kuzinany H. (ur.). Structural and electronic properties of molecular nanostructures: XVI International Win terschool on electronic properties of novel materials, Kirchberg, Tirol, Austria, March 2-9, 2002, (AIP conference proceedings, vol. 633), Melville: American Institute of Physics, 279-282 (2002). Ivan Bratko OBJAVE v SERIJSKIH PUBLIKACIJAH Bratko I., Suc D .: Using machine learning to understand operator's skill. LNAI Series: IEA/AIE'2002,Cairns, Australia 2002. Springer Verlag. Sue L")., Bratko I.: Qualitative reverse engineering. V: ICML'2002, Sydney, Australia, 2002, Morgan Kaufmann. POGLAVJE V KNJIGI Pečar Z., Rajkovič V., Bratko L: Obstacles to implementing TQM in public organisations. V: Building better quality administration for the public: case studies from Central and Eastern Europe (ur. Caddy J., Vin tar M.). Bratislava: NISPAcee 2002,71-84. OBJAVLJENI RE EE ti ATI V ZBORNIKIH KONFERENC Bande!j A., Bratko I., Sue D.: Qualitative simulation with CLP. Proc. QR'2002, Barcelona, junij 2002. Feriez j., Filipič B., Bratko L: Ekstrahiranje elementov spletnih strani z induktivnim logičnim programiranjem. Zbornik I S'2002, Ljubljana, oktober 2002. Demšar D., Bratko l: Induktivno logično programiranje s sprotnim generiranjem celotnih hipotez. Zbornik I S12002, Ljubljana, oktober 2002. VABLJENA PREDAVANJA NA MEDNARODNIH KONFERENCAH Bratko l,,5uc D.; Qualitative explanation of Controllers, QR'2002, Barcelona, j unij 2002. Reverse engineering with machine kartüng. Information and Intelligent Systems, Varaždin, september 2002. Biomedical applications ofartificial intelligence. Computer Base d Medica l Systems, Maribor, junij 2002. Raj ko Bratož UREDNIŠTVO KNIIGE Hans-Dietrich Kahl, Der Staat der Karantanen. Fakten, Thesen und Fragen zu einer frühen slawischen Machtbildung im Ostalpenraum (7.-9. Jh.). Slovenija in sosednje dežele med antiko in karolinško dobo. Začetki slovenske etnogeneze, Dopolnilni zvezek / Slowenien und die Nachbarländer zwischen Antike und karolingischer Epoche. Anfänge der slowenischen Ethnogenese. Ergänzungsband, Uredil i Herausgegeben von Rajko Bratož. Situla 39 Supplement um - Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Razred za zgodovinske in družbene vede. Razprave 20, Ljubljana 2002, 562 str. Članki Bratož R.: Die Einstellung der Kirche zu den regna und gentes im 7. Jahrhundert. V: Integration und Herrschaft, Ethnische Identitäten und soziale Organisation im Frühmittelalter (Hrsg. Pohl W,, Diesen berger M.), Österreichische Akademie der Wissenschaften, Philosophisch-historische Klasse, Denkschriften 301 (= Forschungen zur Geschichte des Mittelalters 3), Wien 2002,43-61. Bratož R.: Venancij Fortunat in shizma Treh poglavij, v. Zgodovinski časopis 55: 149-176(2001). Bratož R.: Der Bischof Victorinus und die Kirchengemeinde von Poetovio (2. Hälfte des 3. Jahrhunderts). V: Christentum in Pannonien im ersten Jahrtausend (izd. Röbert Müller), Zalai Mtizeum 11, Zalaegerszeg 2002,7-20. Bratož R.: Koprska Škofija od prve omembe (599) do srede S. stoletja. V: Prispevki z mednarodne znanstvene konference 1400. letnica koprske škofije in omembe Slovanov v Istri (ur. Darko Darovec), Acta Histriae 9,2001,37-64. KRAJŠI PRISPEVKI Bratož R.: Bitka pri Frigidu, Enciklopedija Slovenije 16, Ljubljana 2002,15. Peter Fajfar Članki Dolšek M., Fajfar P.: Mathematical modelling of an infilled RC frame structure based on the results of pseudo-dynamic tests. Earthquake Engineering and Structural Dynamics, 31:1215-1230 (2002). Fajfar P.: Poenostavljena nelinearna analiza konstrukcij pri potresni obtežbi. Gradbeni vestnik, 51,302-315 (2002), OBIAVLJENI KOKGRESN1 RRISPEVKI Dolsek M., Fajfar R: Structural modelling of building structures based on results of pseudo-dynamic tests. V: Proceedings of the Twelfth European Conference on Earthquake Engineering, London. Elsevier, Amsterdam, 10 str. (2002). Doliek M., Polese M., Fajfar P.: Seismic analysis of a four storey RC frame using a probabilistic approach. V: Fajfar P. in Otani S, (nr.), Proceedings of Slovenia - Japan workshops on Performance based seismic design methodologies. Faculty of Civil and Geodetic Engineering, University of Ljubljana, Department of Architecture, University of Tokyo, 154-156 (2002). Fajfar P.: Structural analysis in earthquake engineering - a breakthrough of simplified non-linear methods. V: Proceedings of the Twelfth European Conference on Earthquake Engineering, London. Elsevier, Amsterdam, plenarno predavanje, 20 str. (2002). Fajfar P.: Extension of the N2 method to asymmetric buildings - theoretical background. V: Fajfar P. in Otani S. (ur.), Proceedings of Slovenia - Japan workshops on Performance based seismic design methodologies. Faculty of Civil and Geodetic Engineering, University of Ljubljana, Department of Architecture, University of Tokyo, 249-252 (2002). Fajfar P.: Relations between quantities controlling seismic response. V: Proceedings of the UC Berkeley - CUREE Symposium in honor of Ray Clough and Joseph Penzien, Berkeley, California, Consortium of Universities for Research in Earthquake Engineering, Richmond, California, 10-11 (2002). Fajfar P., Kilar V., Maruiic D„ PeruS I., Magliulo G.: The extension of the N2 method to asymmetric buildings, V: Proceedings of the fourth forum on Implications of recent earthquakes on seismic risk, (Technical report TIT/EERG, 02/1). Tokyo Institute of Technology, Tokyo: 2002, str. 291-308 (2002). Kilar V„ Fajfar P.: Simplified nonlinear seismic analysis of asymmetric multistorey R/C building. V: Proceedings of the Twelfth European Conference on Earthquake Engineering, London. Elsevier, Amsterdam, 10 str, (2002). Magliulo G., Fajfar P.: Extension of the N2 method to 3D: multy-storey reinforced concrete wall buildings. V: Fajfar P. in Otani S. (ur.), Proceedings of Slovenia - Japan workshops on Performance based seismic design methodologies, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, University of Ljubljana, Department of Architecture, University of Tokyo, 295-304 (2002). MaruSii D„ Fajfar P.: Torsional effects on seismic response of asymmetric buildings. V: Grundmann H„ Schueller G. L (ur.), Structural dynamics - EURODYN 2002, Proceedings of the 4th international conference on structural dynamics, Munich. Balkem a, Lis se, 1393-1398 (2002). UKEDNISTVO Fajfar P., Otani S, (urednika); Proceedings of Slovenia - Japan workshops on Performance based seismic design methodologies. Faculty of Civil and Geodetic Engineering, University of Ljubljana, Department of Architecture, University of Tokyo, XI + 367 str. (2002). Fajfar P., Fischinger M. (urednika): Zbornik seminarja Novosti v potresnem inženir-stvu. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Inštitut za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo in Slovensko društvo za potresno inženirstvo, Ljubljana, 114 str. (2002). DRUGA DELA Stratan A., Fajfar P.: Influence of modelling assumptions and analysis procedure on the seimic evaluation of reinforced concrete GLD frames. IKPIR Report. University of Ljubljana, Faculty for Civil and Geodetic Engineering, Institute of Structural Engineering, Earthquake Engineering and Construction IT, Ljubljana, 131 str. (2002). Dušan Ferluga 13 objav, med njimi: ČLANKI A rit V. M., Ferluga D., St ¡borova M., Pfohl-Leszkowich A., Vukelic M,, Ceovic S,, Schmeiser H. H., Cosyns J.R: h aristolochic acid a risk factor for Balkan endemic twphropathy-associated urothelial cancer? Int I Cancer, 101(5): 500-502 (2002). Šipek-Dolničar A., Hojnik M., Božič B., Vizjak A., Rozman B., Ferluga D.: Clinical presentations and vascular hlstopathology in autopsied patients with systemic lupus erythematosus and antkardiolipin antibodies. Clin Exp Rheumatol. 20 (3): 335-342 (2002). Ferluga D,, Hvala A., Trnačevič S., Halilbasic A., Vukelic M., Čeovie J., Vizjak A.. Pathology of Balkan endemic nephropathy - a correlation with established kidney disease entities. Facta Univ, Med Biol 9(1): 82-87 (2002). Franc Forstnerič ZNANSTVENI ČLANEK: Forstnerič F., Prezelj J.: Oka's principle for holomorphic submersions with sprays. Math. Ann., 322:633-666 (2002). Černe M., Forstnerič F.: Embedding some bordered Riemann surfaces in the affme plane. Math. Res. Lett., 9 (2002). Forstnerič F.: The Oka principle for sections ofsubelliptk submersions. Math, Z., 241: 527-551 (2002). Kajetan Gantar ZNANSTVENI ČLANKI Gantar K.: Homers Spuren und Remimszenzcn in Prešerens Cedichten, Živa antika 50, Skopje 2000 (izšlo 2002), 95-103. Gantar K.: Antični substrat v metaforiki Prešernovih nemških pesmi. V: France Prešeren - kultura - Evropa, Ljubljana 2002,125-148. KNJIGA Gantar K.: Aristotel, Nikomahova etika (uvodna študija str. 5-42, prevod str. 43-328, opombe 329-391). Filozofska knjižnica XXXVIII, Ljubljana 2002 (reprint iz leta 1994). POGLAVJE V KNJIGI Gantar K,: Anton Sovti in njegova monografija o starih Grkih. V: Anton Sovre, Stari Grki (Celje 1939, reprint 2002), 27 str. STROKOVNI ČLANKI Gantar K.: Nekaj manj znanih strani iz zgodovine klasičnega seminarja, Keria IV 2 (2002), 13-16. Gantar K,: Pavel Kogej (1927-2001) - Spomini na zamolčanega pesnika. Mohorjev koledar 2003 (Celje 2002), 228-233. Gantar K.: Spomini na begunsko gimnazijo v Peggezu pri Lienzu. Begunsko šolstvo v 20. stoletju (Slovenski šolski muzej, Razstavni katalog 78), Ljubljana 2002,47-56. Gantar K.: Devet gesel (Anakreontika, Babič Matjaž, Bajuk Marko, Dtvus Andreas, Društvo za antične in humanistične študije, Keria, Marinčič Marko, Muhr Oton, Omerza Franc). V: Enciklopedija Slovenije 16, Ljubljana 2002. Josip Globevnik Globevnik J.: On growth of hohmorphic embeddings into C2. Proc. Roy. Soc. Edinb. 132A 879-880 (2002). Globevnik J.: Interpolation by proper hohmorphic embeddings of the disc into C2. Math. Res. Lett. 9 567-577 (2002). Matija Gogala ZNANSTVENI ČLANEK Trilar T„ Gogala M.: Description of the song of Purana sigittata Schouten & Duffels (Homoptera, Cicadidae) from Peninsular Malaysia. Tijdschr. entomol., 145(1): 47-55(2002). POLJUDNI ČLANEK Gogala M.: Čebri za grozdje in posiljevanje vodnih habitatov. Proteus 64(8): 370 (2002). GUjAVLJENI POVZETEK KONGRESNEGA PRISPEVKA Gogala M., Trilar T.: The Cicadetta montana complex (Homoptera, Cicadoidea, Tibi-cinidae). V: 1 lth International Auchenorrhyneha Congress, 5-9 August, 2002, Potsdam/Berlin, Germany. Abstracts of talks and posters. Potsdam/Berlin: Museum filr Naturkunde, 2002: 39. Gogala M., Trilar T; Songs of genus Purana from SE Asia (Homoptera, Cicadoidea, Cicadidae). V: llth International Auchenorrhyncha Congress, 5-9 August, 2002, Potsdam/Berlin, Germany. Abstracts of talks and posters. Potsdam/ Berlin: Museum für Naturkunde, 2002: 41. POGLAVJE V MONOGRAFIJI Gogala M.: Gesänge der Singzikaden aus Südost- und Mittel-Europa. V: HOLZIN -GER, Werner E (ur.). Zikaden: Leafhoppers, Planthoppers and Cicadas (In-secta: Hemiptera: Auchenorrhyncha), (Denisia, 4), (Kataloge des O. Landesmuseums, Neue Folge, 176), LirtZ: Biologiezentrum des O. Landesmuseums, 2002,241-248. Ljubo Golič znanstveni članki Kr isti M., Drofenik M., Golič L,: Synthesis and structure of hydroxytammonium ßuorosilicates. Acta chim. slov., 49: 243-250 (2002). Bratušek U., Rečnik S., Svete J., Golič L., Stanovnik B.: Synthesis and reactivity of (Z)-3-benzoylamino-4-dimethylamino-2-oxo-3-butene, Preparation of Maryland 1 -heteroaryl-substituted 4-benzoylamino-5-methyl-1 H-pyrazoles. Hetero-cycles., 57: 2045-2064 (2002). P ire S., Rečnik S., Škof M., Svete f., Golič L., Meden A., Stanovnik B.: Synthesis of spirolactones by 1,3-dipolar cycloadditions to methyl (S)-3-[(Eycyanotnethyli-dem]-2-oxotetrahydrofuran-5-cafboxylate. J, heterocycl- ehem., 39: 411-416 (2002). Škof M„ Pire S„ Rečnik S,, Svete J,f Stanovnik B„ Golič L, Selič L.: Isolation of methyl (RS)-l-tert- butoxyca rbonyl-3-cyanomethyl-1,2-dihydro-2-oxo-SH -pyrrole-5-car boxylate, the key-intermediate in base-catalyzed formation of racemic products by 1,3-dipolar cycloadditions to methyl (S)-l-tert-butoxycarbonyl~3-[(E)-cyanomethylidene}-2-pyrrolidmone-5-carboxylate. J. heterocycl. chem,, 39: 957-963 (2002). Ban L, Volavšek B., Golič L.: Synthese und Untersuchungen von Hydroxylamtnoni-um-fluoroh afta na ten (I V). Z. anorg. allg. Chem., 628:695-698 (2002). KNJIGA Golič L.(ur.), Kobal E,(ur.): Slovensko kemijsko društvo - Slovenian Chemical Society: 1951-2001.1. natis. Ljubljana: Slovensko kemijsko druStvo, 2002,131 str. Igor Grabeč PUBLIKACIJE v RECENZIRAN1H REVIJAH Potočnik P., Grabeč L: Nonlinear model predictive control of a cutting process. Neurocomputing, 43; 107-126 (2002). Groielj D,, Grabeč I.: Statistical modeling of tooth mobility after treatment of adult peridontitis. Clinical Oral Investigations, 6: 28-38 (2002). Gradi Sek J., Friedrich R., Govekar E., Grabeč I.: Analysis of data from periodically forced stochastic processes. Phys. Lett., A 294,234-238 (2002). Kosel T., Grabeč L: Location of two simultaneously active continuous acoustic emission sources on an aluminium beam. Aircraft Engineering and Aerospace Technology, 74, (1), 4-8 (2002). Gradišek j., Grabeč I., Siege rt S., Friedrich R.: Qualitative and Quantitative analysis of stochsatic processes based on measured data, J: Theory and applications to synthetic data. Journal of Sound and Vibration, 252 (3), 545-562 (2002). Gradišek ]., Govekar E., Grabcc L: Qualitative and Quantitative analysis of stochsatic processes based on measured data, 11: Applications to experimental data. Journal of Sound and Vibration, 252 (3), 563-572 (2002). Gradi Sek J„ Grabeč L, Sieger t S., Friedrich R.: Stochastic dynamics of metali cutting: Bifurcation Phenomena in Turning. Mech. Syst. & Signal Proc., 16 (5): 831-840 (2002). Simonovski i., Boltežar M.,Gradiiek j,, Govekar E., Grabeč i., Kuhelj A.: Bispectral analysis of the cutting process. Mechanical Systems and Signal Processing, 16 (6): 1093-1104(2002). Lunar - Peček B., Grabeč I.: Forecasting Electrical Power Consumption by Normalised Radial Basis Function Neural Network. Neural Network World, (12) 3: 241-254(2002). c lan ki na mednarodnih konferencah Grabeč L: Control of a Creeping Snake-like Robot, 7th Int. Workshop on Advanced Motion Contfpl, Maribor 2002, Proceedings: IEEE Catalog Number: 02TH8623. Eds.: Jezernik K., Ohnishi K., 526-531. Potočnik P., Govekar E., Grabeč I.: Modi dar System for Process Monitoring Artificial Intelligence and Applications, Sept. 9-12,2002, Malaga, Spain. Proceedings of the IAST-ED International Conference on AT and Applications,Ed: Hamza M.H., 127-131. Potočnik P., Govekar E., Grabeč L, Strmec A.i Neural network based characterization of compressors, European Symposium on Intelligent Technologies, Hybrid Systems and their implementation on Smart Adaptive Systems, EUN1TE'02 - European Symposium on Intelligent Technologies, Hybrid Systems and their Implementation in Smart Adaptive Systems, September 19-21,20002. Albu-feira, Portugal, Book of Abstracts, p. 91, (Programme, abstracts of the papers, and proceedings on CD-ROM). članki na strokovnih konferencah Grabeč I., Mužič P., Boehm j.: Raziskava o možnosti uporabe ultrazvoka za prenos podatkov po vročevodu, V. Strokovno posvetovanje Daljinsko ogrevanje, hlajenje in oskrba s plinom v luči energetskega zakona, Portorož 11.-12.3.2002, Zbornik prispevkov, urednik Franc Cimerman, Slovensko društvo za daljinsko energetiko. Stanko Grafenauer poljudna knjiga Grafeiiauer S.: Kuhinja naše družine, Mladinska knjiga, Ljubljana 2002,438 str. znanstveni članek Grafeiiauer S.: Razvoj triadnih magmatskih kamnin v Sloveniji, Razprave IV. razreda S AZU, 43 (1): 3-41 (2002). Tine Hribar knjiga Hribar T.: Evangelij po Nietzscheju. Nova revija, Ljubljana 2002,347 str. znanstveni članki Hribar T.: Fenomen Bernikovega slikarstva - podoba in pogled. Phainomena 11:9-56 (2002). Hribar T.: Etičnost in religioznost. Nova revija 21:117-144 (2002). Hribar T.i Prijateljstvo s samoto. V Janez Bernsk: Samote. Nova revija, Ljubljana 2002,39-61. Hribar T.: Die Freundschaft mit der Einsamkeit. V Janez Bernik: Einsamkeiten. Nova revija, Ljubljana 2002,39-61. članki Hribar T,; jasnost in trdnost - Ob sedemdesetletnici jožeta Pučnika. Ampak 3:5-6 (2002). Hribar T.: Nova revija in evroslovenstvo. Ampak 3:6-7 (2002). Drago Jančar knjige Jančar D.: Brioni. Članki in eseji. Mladinska knjiga, Ljubljana 2002. Jančar D.: Privlačnost praznine. Literarni eseji in zapisi. Beletr i na, Ljubljana 2002. Jančar D,: Katarina, pav in jezuit. Roman, Druga izdaja, Slovenska matica, Ljubljana 2002. Jančar D.: Brioni und andere essays (Brioni in drugi eseji). Prevod Klaus Detlef Olof in drugi, poli o Verlag, Wien 2002. Jančar D.: Ei deseo burlon (Posmehljivo poželenje). Roman. Prevod Marjeta Drob-nič in Matias Escalera Cordero, Metafora ediciones, Madrid 2002, Jančar D.: Spojrzenie aniola. (Pogled angela). Novele. Prevod Joanna Pomorska, Po-granicze, Sejny 2002. Jančar D.: Prikaza iz Ravenske (Prikazen iz Rovenske). Novele. Prevod Mirjana Hečimovič, Durieux, Zagreb 2002. FILM Zvenenje v glavi. Celovečerni film, posnet po istoimenskem avtorjevem romanu. Režija Andrej Koäak. Produkcija Novi val, Ljubljana 2002. RADIJSKA IGRA Jančar D.: Halštat. Radijska igra in mul ti medij ski internetni projekt. Režija Igor Likar, Radio Slovenija, Ljubljana 2002. Jančar D,: Hallstatt. Radio Play. Prevod Tamara Soban. Radio Slovenija, Ljubljana 2002. novele Jančar D.: Pisateljev postanek nad nemško pokrajino. Nova revija 241/2, Ljubljana 2002. Jančar D.: Zamolklo bobni med gorami. Nova revija, 247/8, Ljubljana 2002. Jančar D.: Zaustavitev. Ampak 6/7, Ljubljana 2002. Jančar D.: Merodes a pastir. Vne h ranic. Antologie současne slovi nske kratke prozy. V naklad atelstvi Albert, Brno 2002. Jančar D.: Schriftsteller, verweilend über deutscher Landschaft. Extraproduktion für Ludwig Hartinger, Tartini, Salzburg 2002. Jančar D.: Joyceüv iäk, Host -05, Brno 2002. Jančar D.: A Tale about Eyes. (V angleščini in grščini.) At the Cross-Roads. ThesSaloniki 2002. Jančar D.: Innehalten. Inge Mo rat Ii - Grenz Räume. P res tel, München - Berlin - London - New York 2002. Jančar D,: Joyceowy šuler. Wuhladko, Literarny almanach, Domowina, BudySin 2002. eseji' in članki Jančar D.; Skrivnostno izginotje La ure Bush in druge zgodbe. Dignitas, revija za človekove pravice 13-14, Ljubljana 2002. Jančar D.: Pogled pisatelja. Slovenci v XX. stoletju. Zbornik. Slovenska matica, Ljubljana 2002, Jančar D.: The Mysteriotis Disappearance of Laura Bush and Other Stories. Dignitas, The Slovenian Journal of Human Rights. Special Issue. Ljubljana 2002. Jančar D.: Lieber rauchgeschwärzte Trümer. Europa 2003. Südosteuropa Mitteilungen 01, Sonderausgabc. München 2002. Jančar D.: Lieber rauchgeschwärtzte Trümer. Kulturelle Nachbarschaft. Wieser, Klagenfurt 2002. Jančar D.: Reise ins Neunte Land. Die Brücke Nr. 29, Klagenfurt 2002. Jančar D.: Mthin Yhdysvallat on syyllimn (Česa je kriva Amerika?). Kanava - 1, Helsinki 2002. Jančar D.: Brioni. Kanava - 4-5, Helsinki 2002. Jančar D.: Miben bünös tulajdonkeppen Amerika? Kritika - 2- Budapest 2002. Jančar D.: St redni Evropa - idea minulosti? Host -05, Brno 2002. Jančar D.; Vzpoura čtenaru. Tvar - 6, Praga 2002. Jančar D.: Atrakcyjna pustka - Literatura idemokraeja. PrzegJ^d polityczny, numer 54. Gdansk2002. Jančar D.: Czemu jest wtnna Ameryka? Gazeta Wyborcza. 26-27 stycznia, Warszawa 2002. Jančar D.: Dlugie zycie cesar za. Gazeta Wyborzca, 4-5 maja, Warzszawa 2002, Jančar D.: La variante jugoslava - Viaggiando nel regno d i Tito. Lettera internazio-nale-71, Roma 2002. Jančar D.: Amerika in der Welt. Kommune Nr.2, Frankfurt 2002. DRUGO Slovenci v XX. stoletju. Zbornik. Uredila Drago Jančar in Peter Vodopivec. Slovenska matica, Ljubljana 2002. An den Toren einer unbekannten Stadt. Izbor treh slovenskih pesnikov v: Berliner Anthologie. Alexander Verlag, Berlin 2002. The Great Brilliant Waltz, Drama, Prevod Anne Ceh in Peter Perhonis. SAM PR AK, New Delhi 2002. Andrej Jeinec samostojne razstave Galerija iek, Ljubljana, 24.1.-12.2.2002. SKUPINSKE RAZSTAVE »Osaka e-Art Gallery« (Permanent Collection)t od 21. 1. 2002 dalje, http:// www. osaka - a rt.jp Ii biennale dell'incisione italiana contemporanea, Paese ospite Slovenia, Cittä d i Campobasso, 13.7.-6, 9. 2002. Zeichen der Gegenwart (Die Krakau-Tage in Wien), Wien, Vi ena Art Center, 19. 10,-1.11,2002, JAVNA DELA Slika »Sv. Krištof« {akril-platno, 372 x 260 cm) za cerkev sv. Janeza Krstnika v Trnovem, Ljubljana. Taras Kermauner IZVIRNI ZNANSTVENI Čl. ANE K Kermauner T.: Slbmiska povojna dramatika. Dok, Slovenski gledališki muzej (1997),,38 (78): 8-32(2002). INTERVJU Slovensko katoliško leposlovje?: pogovor s Tarasom Kermaunerjem, Tretji dan, april/maj 2002, letn. 31, Št. 4/5,115-119. DRUGI ČLANKI ALI SESTAVKI Kermauner T.: Pismo Miletu Koranu. V: Predan V. (ur.), Svetina I. (ur). Mile Korun, (Zbirka Gledališke monografije). Slovenski gledališki muzej, Ljubljana 2002, 290-297. ZNANSTVENA MONOGRAFIJA Kermauner T.: Svetost, čudež, žrtev, (Rekonstrukcija in/ali re interpretacij a slovenske dramatike). Slovenski gledališki muzej, Ljubljana 1998-. Zv. 1, Kermauner T.: Čitalniška dramatika, (Dela, 56; 59). Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana 2001-. Zv. 2. Kermauner T.; Čitalniška dramatika, 4, Pogodi?«, (Rekonstrukcija in/ali re interpretacija slovenske dramatike). Slovenski gledališki muzej, Ljubljana 2002,272 str. Kermauner T.: Detelova dramatika, (Dela, 60). Slovenska akademija znanosti in umclnosti, Ljubljana 2002-. Kermauner T.: Dialogi. 3, Razhajanja, (Rekonstrukcija in/ali re interpretacij a slovenske dramatike). Slovenski gledališki muzej, Ljubljana 2002.234 str. Kermauner T., Goljevšček A., Kermauner Kavčič A,; Geometrija redov. 4, Pre vezave, (Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske dramatike). Slovenski gledališki muzej, Ljubljana 2002.263 str. Kermauner T,: Nastajanje SAPO, 2, Hinavstvo in cinizem, (Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske dramatike). Slovenski gledališki muzej, Ljubljana 2002,215 str. Kermauner T.: Skupinski portret z Dušanom Pirjevcem, (Zbirka Spekter, 2002, 4). Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana 2002, IV, 228 str. Kermauner T.; Začetki slovenske dramatike. 2, Greh kot iskanje in izvor, (Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske dramatike). Slovenski gledališki muzej, Ljubljana 2002,231 str. Kermauner T.: Nastajanje SAPO, 3, Družinska žrtev, (Rekonstrukcija in/aH reinterpretacija slovenske dramatike). Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 2002. Kermauner T.: Nastajanje SAPO. 4, Starši-otroci, (Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske dramatike). Slovenski gledališki muzej, Ljubljana 2002. avtor dodatnega besedila Kmecl M.: Bridkost po slovensko: [monodrame], (Knjižna zbirka Bel o dvorski, knj. 2). L izd. Velenje: Velenjska knjižna fundacija, 2002.97 str. Mrak L: Obrazi slovenstva; drame, Društvo 2000, Ljubljana 2002,222 str, Zagoričnik F.: Vizualna in konkretna poezija: retrospektivna razstava, Bežigrajska galerija, [26September-9 November 2002], (Razstava, 2002,9). Ljubljana: Mestna galerija, [2002], 88 str., ilustr. Gabrijel Kernel Članki DELPHI Collaboration, Abdallah J., Bračko M., Golob B„ Kernel G., Kerševan B. P., Podobnik T., Zavrta nik D.: Searches for neutral Higgs bosons in e* e collisions from Vs = 191.6 to 201.7 GeV. The european physical journal C, 23: 409-435 (2002). DELPHI Collaboration, Abdallah J., Bračko M., Golob B„ Kernel G., Kerševan B. P., Podobnik T., Zavrtan i k D.: Search for charged Higgs bosons in ef e collisions from Vs = 189-202 GeV. Phys. lett., Sect. B. [Print ed.], 525: 17-28 (2002), DELPHI Collaboration, Abdallah J„ Bračko M., Golob B., Kernel G„ Kerševan B, P,, Podobnik T., Zavrta ni k D.: Rapidity-alignment and pTcompensation of particle pairs in hadromc Z° decays, Phys. lett., Sect. B, [Print ed.]f 533: 243-252 (2002). Matjaž Kmecl knftga Kmecl M.: Bridkost po slovensko (Trubar, Smole, Prešeren, Toman, Levstik); spremna beseda T, Kermauner. Velenjska knjižna fundacija, Velenje 2002,97 str. ZNANSTVENI ČLANEK Kmecl M.: Slovenska kulturna iti zgodovinska izkušnja za informacijsko družbo (vabljeno predavanje na prvem zasedanju slovenskega Foruma za informacijsko družbo 23.1.2002). Organizacija znanja, 2002/3-4:64-68 (2002). Kmecl M.: O Vodovnikovem humorju, Etnolog, 12:49-54 (2002). Marjan Kordaš V letu 2002 je s sodelavci objavil 3 raziskovalne članke v indeksiranih revijah. NajpomembnejŠi med njimi: Podnar T., Run ovc F,, Kordaš M,: Simulation of cardiovascular physiology; the diastolic function(s) of the heart. Computers in Biology and Medicine, 32: 363377. (2002), Janko Kos znanstvena monografija Kos J.: Prešeren in krščanstvo. Slovenska matica, Ljubljana 2002,147 str. razprave in Študije Kos J.: Slovenska moderna lirika. V: Nova slovenska lirika. Drugo dopunjeno i pro-šireno izda nje, Kun Zor, Zagreb 2002,531-548. Kos ].: Slovensko katoliško leposlovje včeraj in danes. Tretji dan, XXXI, 2002, št. 4/5, 98-105. Kos J.: Prešeren i Puškin - dva vida klassjčeskogu romantizma. - Slavjanskij al'ma-nah, Moskva 2002,356-363. Kos J.: Primerjalna književnost in literarna teorija na Slovenskem, V: Zbornik Slavističnega društva Slovenije 12, Slavistično društvo Slovenije, Ljubljana, 15-22. Kos J,; Puškinov roman v verzih in Prešernova povest v verzih ko t genološki problem. V: Romantična pesnitev, ob 200, obletnici rojstva Franceta Prešerna, Obdobja 19, Ljubljana 2002,3-12. Kos J.: Kulturne razmere na Slovenskem na prelomu stoletij. V: Zbornik simpozija ob stoletnici začetka gradnje prve slovenske gimnazije, Zavod sv. Stanislava, Ljubljana 2002,49-56. Kos J.: Prešeren in krščanstvo. V: France Prešeren - kultura - Evropa, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, Založba ZRC, Ljubljana 2002, 149-158, Kos J.: Uvod v historično - tipološko sistematiko literarnega razvoja. Primerjalna književnost, 2002, št. 2,1-21. članki in eseji Kos J.: Humanistika, družboslovje in univerza, O smotrnosti razdelitve naše prevelike univerze. Delo, 28.1. 2002:12. Kos J.; Mit o Prešernu. Intervju. Mladina, 4.2. 2002,28-32, Kos J.: Milost notranje vernosti. Delo, Sobotna priloga, 2. 2. 2002, 18-19. Kos J.: Za zdaj Hegel. Delo, Sobotna priloga, 9.2.2002,18-19, Kos J.: V sanjah kot nekoč. Delo, sobotna priloga, 16, 2. 2002,18-19. Kos J.: Morda v pasti. Delo, Sobotna priloga, 18-19, Kos f,: Kulturno novinarstvo in kritična zavest. Ampak, marec 2002, Št. 3,12-22. Kos f.: Evropska zveza in mi. Okrogla miza. Zvon, 2002, št. 6,48-59. Kos J.: Književnost. V: Slovenska kultura v XX, stoletju, Mladinska knjiga - Založba Delo, Ljubljana 2002,112-121. učbeniki Kos J.i Pregled slovenskega slovstva. Ljubljana: DZS 2002,454 str. Kos I„ Virk T., Kočij an G.: Svet književnosti 3. - Maribor, Obzorja 2002, 289 str. Lojze Kovačič ČASOPISNE OBJAVE Kovačič L,: Gredoč v kino. Delo, Književni listi, 7.1.2002. Kovačič L.: Gredoč v kino. Filmska revija Ekran, štev. 40,10. 2002. Kovačič L: Prišleki. Interpretacija romana za maturante, Delo, Književni listi, 2.4.2002. Kovačič L.; FriderlL Poglavje iz novega romana, Delo, Književni listi, 14.10.2002, antologije Kovačič L.: Istorija pro dvyhgolovogo sjina Zgodba dvoglavca Janeza iz „Zgodbe s panjskih končnic" Liters SI o ve niča, Ljubljana 2002, v ruščini: Savremenaja slovenskaja .... Kovačič L.: Prva žena na zemlji. Slovenska kratka erotična proza. Založba Bcletrina, april 2002. Kovačič L.: Opis pewnega obraza {Opis neke slike), Kresy, četrtletnik Kwartalnik literary, str. 49, prevod Katarina Šalamun - Biedrzycka. predavanja Kovačič L.: Avtabiografija ali življenjepis? Društvo slovenskih komparativistov ZRC SAZU, marec 2002. Lojze Kovačič: Interpretacija „Prišlekov" za matnritetno rabo v 1.2001/02: Škofijska gimnazija, marec 2002, Bežigrajska gimnazija, april 2002, MoŠčanska gimnazija, maj 2002, in Novogoriška knjižnica, maj 2002. Kajetan Kovič knjige in antologije Kovič K,: Bodzaordk (Bezgove ure). Madžarski prevod Baka Istvan, Csordds Gabor, Lator Las zid, Totfalusj Istvan. Jelenkor Ki ado, Pčcs 2002. Kovic K.: Dalečini (Daljave). Izbor in bolgarski prevod Krastjo StaniŠev. Poesie 2002. [Sofia} Kovic K.: Mačji sejem. Prvi ponatis. Mladinska knjiga, Ljubljana 2002. Kovic K.: Antologija novije slovenskepripovijetke. Hrvatski prevod Josip Osti. Kovic K.:: Večera s Elom (Večerja z Elo). 67-73. Izdavač buybook, Sarajevo 2001. [Izid 2002] Kovic K.: Slovenska kratka erotična proza. (Antologija). Kajetan Kovic: Prva noč s Terezo. 439-45 L Beletrina,Ljubljana 2002. Kovič K.: Beseda se vzdiguje v dim, - Stoletje slovenske lirike 1900-2000. (Antologija) Kajetan Kovič: Grad. Str. 234-5. Cankarjeva založba, Ljubljana 2002. Kovič K.: Vlaki / Die Zuge. - Original in nemški prevod Fabjana Hafnerja. Berliner Anthologie: An d en Toren einer unbekannten Stadt. Str. 88-39. Alexander Verlag, Berlin 2002. Ciuha/Trakl: Akvareli/Pesmi - Prevodi Traklovih pesmi. Mohorjeva družba, Celovec 2002. PERIODIKA Kovič K.: Kako teče voda - air Beletrina, Ljubljana j unij-julij 2002. Kovič K.; Šah (Uradna olimpijska himna) - Šahovska misel, št. 6, Ljubljana 2002. Kovič K.: Szibčriai ciklus, kommentarokkal (Sibirski ciklus s komentarjem). Madžarski prevod Gabor Csordas, jelenkor [Sodobnost], 1.XLV., St.2, str. 129-133, Pčcs, februar 2002. Kovič K.: Esejisti, pesniki in druge živali - Književni listi, 10.6.2002. Andrej Kranjc izvirni znanstveni či.anek Kranjc A.: Anthron Society (Postojna 1889-1911), the beginning of organised speleology in Slovenia. = Društvo Anthron (Postojna 1889-1911), začetek organizirane speleologije na Slovenskem, Acta carsol., 31 (2); 223-232 (2002). Kranjc A.: Anthron Society (Postojna 1889-1911), the beginning of organised speleology in Slovenia. = Društvo Anthron (Postojna 1889-1911), začetek organizirane speleologije na Slovenskem. Acta carsol. (Online ed.). [Online cd.j,, 31 (2): 223-232 (2002). http://www.zrc-sazu.si/izrk/carsolog.htm Mikoš M., Kranjc A., Matičič B., Muller J., Rakovec J., Roš M., Brilly M,: Hidrološko izrazje = Terminology in hydrology. Acta hydrotech., 20 (32): 3-324 (2002). Kranjc A..: The History of karst resources exploitation: an example of iron industry in Kranjska (Slovenia). Theor. appl. karstol., 15:117-123 (2002). objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Kranjc A., Opara B.: Temperature monitoring in Škocjanske jame caves - Opazovanje temperature v Škocjanskih jamah. Acta carsol. (Online ed.). [Online ed,], str. 85-96, ilustr. http://mvw.zrc-sazu.si/izrk/carsoIog.htm Kranjc A., Opara B.: Temperature monitoring in Škocjanske jame caves = Opazovanje temperature v Škocjanskih jamah. V: Kranjc A. (ur.). International Workshop „Monitoring of Karst Caves", Škocjan, November 23-25,2001. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti: ZRC SAZU, Institut za raziskovanje krasa, 2002,85-96. samostojni znanstveni sestavek v monografiji Kranjc A.: Geologija in ge o morfologija. V: Gaberščik A. (ur.), Bedjanič M., jezero, ki izginja: monografija o presihajoČem Cerkniškem jezeru. Društvo ekologov Slovenije, Ljubljana 2002,19-25. Kranjc A.: Hidrološke značilnosti. V: Gaberščik A. (ur.), Bedjanič M.: Jezero, ki izginja: monografija o presihajoČem Cerkniškem jezeru. Društvo ekologov Slovenije, Ljubljana 2002,27-37. Kranjc A,: Speleologija, V: Gaberščik, A. (ur.), Bedjanič M.: Jezero, ki izginja: monografija o presihajoČem Cerkniškem jezeru. Društvo ekologov Slovenije, Ljubljana 2002,39-43. fože Krašovec Krašovec J.: Edinstveni položaj Jeruzalema v izjavah svetopisemskih in poznejših judovskih virov. Bogoslovni vestnik, Ljubljana 62 (1): 5-18 (2002). Krašovec (.: Prevajanje imen v renesančnih prevodih Svetega pisma. V: Ožbot M, (ur.), Prevajanje srednjeveških in renesančnih besedil / Translation of Medieval and Renaissance Tests, 27. prevajalski zbornik. Društvo slovenskih književnih prevajalcev, Ljubljana 2002,13-25. Krašovec J.: Prevodi Svetega pisma v evropske jezike. Bogoslovni vestnik, Ljubljana 62 (4): 529-549 (2002). Krašovec f.: Vrnitev k virom teologije. Tretji dan XXXI (292), št. 11. Ljubljana 2002, 87-88. Krašovec J,: Prepletenost germanskega in slovanskega sveta: O osnovah slovenske kulture na nemški Akademiji znanosti (I). - Družina, 8.9.2002,22. Krašovec J.: Ljubezen do poslednje Resnice: O osnovah slovenske kulture na nemški Akademiji znanosti (2), - Družina, 15.9.2002. Predstavitev knjige Jožeta Krašovca s sodelavci Med izvirnikom in prevodi. Bogoslovni vestnik, Ljubljana 62 (1): 137-142 (2002). predavanja Krašovec J.: Metodika in etika v prevajanju. - Predavanje na Društvu slovenskih književnih prevajalcev. 11.6.2002. Krašovec J.: Biblische Grutidlagen in der slowenischen Kultur. - Predavanje na konferenci: „Die Grundlagen der Slowenischen Kultur". Akademie der Wissensehaften zu Gottingen, Konferenz der Sudosteuropa-Kommission, 6. 9. 2002. Ivan Kreft ZNANSTVENA DELA Kreft L, Škrabanja V.: Nutritional properties of starch in buckwheat noodles. Journal of Nutritional Science and Vitaminology, 48; 47-50 (2002), Kreft L, Stibiij V., Trkov Z,; Iodine and selenium contents in pumpkin (Cucurbita pepo L-) oil and oil-cake. Zeitschrift fur Lebensmittel-Untersuchung und Forschung, A, European Food Research and Technology, 215: 279-281 (2002). Ike da S., Tomura K., Kreft I.: .Nutritional characteristics of iron in buckwheat flours. Fagopyrum, 19:79-82 (2002). Kreft S., Štrukelj B„ Gaberščik A., Kreft I,; Rutin in buckwheat herbs grown at different UV-B radiation levels: comparison of two UV spectrophotometry and an HPLC method. Journal of Experimental Botany, 53:1801-1804 (2002). Vadnal K., Kreft I.: Economic botany of buckwheat pap in Slovenia, Fagopyrum, 19: 95-100 (2002). Kreft I„ Škrabanja V„ Modic M„ Stopar K„ Ikeda S„ lkeda K„ Wang Z„ Zhang Z„ Bonafaccia G.: Pomen prehranske kakovosti rastlinskih pridelkov za zdravje. V: Novi izzivi v poljedelstvu. Ljubljana: Slovensko agronomsko društvo, 49-53 (2002). KONGRESNI PRISPEVKI Kreft L,- Meždunarodnoj koordinacii issledovanij v'iraščivanija i ispol'zovanija grečihi - 20 let. V: Sbornik naučn'ih trudov: meždunarodnoj konferenci i, posvjaiennoj 30-letniju Naucno-issledovatel'skogo instituta krupjan'ih kul'-tur. Kamenec-Podol'skij: Podol'skaja gosudarstveniiaja agrarno-tehničeskaja akademija: Abetka, 17-21 (2002). Kreft L, Škrabanja V., Modic M., Stopar K., Bonafaccia G., Ikeda S., Ikeda K., Zhang Z., Wang Z.: Nutritional value of alternative cereals. V: 3rd Croatian Congress of Cereal Technologists, Opatija, 154-162 (2002). Uroi Krek koncerti, radijske in tv oddaje ter intervju ob so. letnici rojstva Ansambel „Slavko Osterc" Urošu Kreku za 80. letnico - 20. 5. 2002 v Studiu 14 RTV Slovenija z deli Invocazione za sopran ski saksofon in klavir, Appasio-nato za flavto in klavir, Epi sodi concertanti za pihalni kvintet, Canto za violo in harfo. Trio za violino, violo in violončelo s prenosom za radijski program ARS. 21. 5. 202 slavnostni koncert v Radovljici z istim programom in snemanjem za Radio Slovenija, 15. 7. 2002 koncert v Festivalni dvorani na Bledu v okviru Festivala Bled 2002 s skladbami: Sur une melodie za klavir, Sarabanda za Natašo za klarinet in klavir, Sedem ljudskih pesmi za alt in klavir, Vigoroso za violino in klavir, Main suit a za komorni godalni orkester. 19.5.2002, Glasbeni portret na Radiu Slovenija, program A RS, 2.6.2002. Portretna oddaja - Večer ob 80. letnici na T V Slovenija in posnetek baleta na glasbo Sinfonia per arch i v koreografiji Vlasta Dedoviča. Uroš Krek in slovensko zborovstvo, razgovor z Jože torn Humerjem za objavo v reviji Naši zbori, julij 2002. POMEMBNEJŠE IZVEDBE SKLADB Krek U.: Na poti k svetlobi za alt in godalni orkester. Krstna izvedba, Ljubljana, 23, S. 2002. Altistka Mir j am Kalin, ansambel Camerata Slovenica, dirigent: Marko Hribernik. Krek U,; Invention es ferales za violino in godalni orkester /Deutsche Kirche Ar tepla-ge Hurten-Morat/. Krek U.: Rapsodični ples. Ljubljana, Dunaj, St. Petersburg, Moskva, Zagreb, Krek U.: Sonatina za godala, Ljubljana, Bled, Rogaška Slatina, St. Paul in Mills t al t Koroška, Avstrija. Krek U,: Episodi comertanti za pihalni kvintet, Ljubljana, Maribor. Krek U.: Duo za violino in violončelo. Ljubljana, Novo mesto v okviru koncertov Musica Danubiana. Krek U.: Sarabanda za Natašo. Ljubljana, Bled. Krek U.: Three Autumn Songs za mešani zbor. Koper na zborovskem festivalu. Krek U.: Aj, zelena je vsa gora za mešani zbor. G. mednarodno tekmovanje Maribor 2002. Krek U.: Piccola Su i ta. Godalni ansambel poletne Sole St. Paul, - Wolfsberg, Svečana dvorana magistrata, 22.8. 2002. ZVOČNI ZAPrsi Ansambel Slavko Osterc - Uroš Krek 80. let, CD RTS št. 106934. notna izdaja Krek U.: Godalni kvartet - partitura, Edicije DSS Ljubljana št. 1620. Lojze Lebič NOVA DELA Lebič L.: Glasba za orkester - Cantico II. Prva izvedba 21.3. 2002. Orkester Slovenske filharmonije, dirigent: David Jtkin. Gallusova dvorana CD. Lebič L.: Dogodki - Events II za pihalni kvartet. Prva izvedba 23.10. 2002. Kvintet Slow in d. RTV Slovenija, studio 14. NOTNE IZDAJE Lebič L.: Hvalnica svetu - Eulogy to the World za mešani zbor in inštrumente. Partitura ED DSS 1261. strokovna besedila Lebič L,; Mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor 2002. Naši zbori 1. 52, št. 2 str 30/31. Lebič L.: O glasbi in skladateljstvu. Muska 5.5. str. 26-29. Odkritje spominske plošče Francetu Maroltu na Jermanovi hiši na Brdu pri Luko-vici - govor. pomembnejše izvedbe (izbok) Lebič L,: Iz kamna v vodi za zbor in inštrumente. The S an Francisco Chamber Singers, dirigent: Robert Geary. 23. 3. 2002. Unitaria Universalist Church of Berkeley (ZDA). Akademiki zbor T. T., dirigent: Stojan Kure L 21. 8, 2002. Grand Prix European Arezzo (Italija). Lebič L,: Queensland music ¿a simfonični orkester. Zagrebška filharmonija, dirigent: Aleksander Kalajdžič. 8.2.2002. Koncertna dvorana Vatroslav Lisinski (FIrvaška). Lebič L.: Rej za harmoniko. Franc 2 i be rt, 26.4. 2002. Neue Muk i k in Reutlingen. Chrisloph Hofer, 16.1L 2002. Koncert IGNM ORF Celovec (Avstrija). Lebič L.: Aprilske vinjete za flavto. Luisa Sello, 29.9, 2002. Isernia Italija. Lebič L.: Invisibilia za violino in klavir. Tomaž Lorenz violina, Alenka Šček klavir, 26.4.2002. Glasbena matica Trst (Italija). Lebič L; Novembrske pesmi za glas in orkester. Miljam Kalin mezzosopran, Simfoniki RTV Slovenija, dirigent: Anton Na nut, 14. 11. 2003. Gallusova dvorana CD. Janez Leveč znanstveni članki Lakota A,, Levee J., Carbonell R,G.: Hydrodynamics of trickling flow in packed beds: The relative permeability concept. AIChE Journal, 48:731-739 (2002). Wang Y., Levee J.: Activity of catalyst for liquid phase methanol synthesis. Chinese Journal of Chem. Eng., 10:63-69 (2002). Pintar A., Batista J., Levee J.: In situ Fourier transform infrared spectroscopy as an efficient tool for determination of reaction kinetics. Analyst (Lond.), 127: 15351540 (2002). Lakota A., Jazbec M., Levee J.: Impact of structured packing on bubble, column mass transfer characteristics. Part 2., Analysis of gas-liquid mass transfer measurements. Acta Chim. Slov., 49:587-604 (2002). zaključeni deli Levee J., Hočevar S., St ritih E.: Kinetics and selectivity of amlodipine benzenesulfo-nate formation: the influence of acidity and solvent. Project Report for LEK, d.d., National Institute of Chemistry, DP-2168, Ljubljana, January 2002,108 str. Levee J., Hočevar S., S t ritih E.: The influence of acidity (Hammett function) and of solvent on the kinetics of amlodipine benzenesulfonate formation. Progress and Final Project Reports for LEK, d.d., National Institute of Chemistry, DP-2191 in DP-2203, Ljubljana, July in October 2002, skupaj 72 str. Jože Maček znanstvenirazpravi Maček J.: Kranjski verski sklad - nastanek, dotacija in delovanje v obdobju 1782 do 1810. V: Država in cerkev. Izbrani zgodovinski in pravni vidiki. Mednarodni posvet 21. in 22.6. 2001. SAZU, Razred za zgodovinske in družbene vede, 18. Ljubljana 2002.91-104. Maček J.: Krainer Religionsfond (Kranjski verski sklad) - Errichtung, Dotation und Wirkung in der Zeit von 1782 bis 1810. In: State and Church. Selec teil historical and legal issues. International Conference, june 21 and 22,2001. Acad. scient. et artium Slovenica, Dissert. 18. Ljubljana 2002,415-432. ZNANSTVENI ČLANEK Maček Rudnik svinca v Padežah pri Laškem - pred 450 le ti. V: Laški zbornik 2002. Izdala Knjižnica Laško, Laško 2002,257-262. UREDNIŠTVO; Laški zbornik 2002. Izdala Knjižnica Laško, Laško 2002,287 str. Janez Matičič kompozicijska glasbena dela Matičič J.: Prolog za 10 trobil. Maličič J.: Koncert za violončelo in orkester (2 prva stavka). PIANI STIČNA DEJAVNOST V okviru glasbenega programa RTV Ljubljana in Društva slovenskih skladateljev sodeloval kot pianist pri snemanju mojih klavirskih del (Sonata št. 3, Resonance, Utripi,Toccata-Fantasia, Geodes) katera so izšla na zgoščenki v decembru 2002. Milan Mihelič Načrtovanje prenove hale C na GR v Ljubljani. Načrtovanje zunanje ureditve v območju Telekoma ob Cigaletovi ulici v Ljubljani. Zgodovinska razstava Slovenska arhitektura dvajsetega stoletja v Ljubljana. Mariboru in Sarajevu. Predstavitev v Arhitekturni vodnik po Ljubljani, založba Rokus. Zdravko Mlinar IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Mlinar Z.: Tipologija zasebnosti in prostorsko-časovna organizacija bivanja. Urbani izziv,,letn. 13 (1):61-66(2002). KRATKI ZNANSTVEN! PRISPEVEK Mlinar Z.: Pros torsko- časovna organizacija življenja pomorščakov. Primorska srečanja, 26 (249): 12-18 (2002). Mlinar Z.: Kakovost bivanja in blagovni tokovi v pristaniškem mestu: Luka Koper med svetovno ekonomijo in ekologijo. Primorska srečanja, 26 (260): 2-14 (2002). strokovna monografija Toš N„ Klin ar P., Roter Z„ Markič B„ Mlinar Z., Trampuž C.. Hafner - Fink M„ Kurdija S., Malnar B., Miheljak V., Štebe J., Sva ra S., Uhan S.: Vrednote v prehodu III, Slovensko javno mnenje 1999-2002, (Dokumenti SJM, 11). Fakulteta za družbene vede, ¡DV - CJMMK, Ljubljana 2002. strokovni Članek Mlinar Z.: Več svobode in več nadzora: mobilni telefoni ustvarjajo nov red v vsakdanjem življenju. Sobota (Koper), 6. julij 2Q02, leto 6 (26): 21. Mlinar Z,; Kako (naj) se vključujemo v globalno informacijsko družbo?. Zirovski ob-čas.,23 (32): 7-16 (2002) OBJAVLJENI ZNANSTVENI PRISPEVEK NA KONFERENCI (VABLJENO PREDAVANJE} Mlinar Z.: Preživele zamejitve in novi izzivi za lokalno demokracijo: na pragu global-noinformacijske civilne družbe. V: Vlaj S. (ur.). Udeležba občanov v lokalnem javnem življenju: zbornik referatov. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije, Urad za lokalno samoupravo: Visoka upravna Šola, 2002, 19-31. geslo - sestavek v enciklopediji, leksikonu, slovarju ... Mlinar Z.: Barbie A.: V: Javoru ik M. (ur.},Voglar D. (ur.),Dermastia A. (ur,), Enciklopedija Slovenije. 1. natis. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987-2002, 2002, zv. 16: Dodatek A-Ž ; Kazalo, str. 8. predavanje na tuji univerzi Mlinar Z.: Territorial planning in transborder areas-, [predavanja v okviru doktorskega Študija „Transborder Policies for Daily Life", International University Institute for European Studies (IUIES) na Instituto di Sociología Inter nazi on ale di Gorizía (ISIG), Gorica,Italija,22.-23,10.2002], Gorizia,2002. vabljeno predavanje na konferenci brez natisa Mlinar Z.: Empowerment and distinctiveness in the process of glocalisation. Referat na 15. svetovnem sociološkem kongresu, v okviru TG 06 - Sociology of Local-Global Relations, Brisbane, Avstralija, 9. julij 2002. DRUGA IZVEDENA DELA Mlinar Z.: Nagrade Sklada profesorja Klímrja. Slavnostni nagovor ob podelitvi, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, 2. april 2002, urednik Space é- polity. Mlinar Z. (član uredniškega odbora 199?-). Abingdon, Oxfordshire: C a rfax. h ttp: H www. c atchword, com/ rp sv/catchwo rd/carfax/1356-2576/ con tp 1-1. htm. International journal of sociology and social policy. Mlinar Z. (član uredniškega sveta 1981-). Pluli: Barmarick Publications. Regional contact. Mlinar Z. (član uredniškega sveta 1987-). Kobenhavn: The Foundation for International Understanding; Maribor: European Centre for Ethnic, Regional and Sociological Studies, 1987. Sociologija sela, Mlinar Z.: (¿lan uredniškega sveta 1963-). Zagreb: Institut za društvena istraživanja Sveučilišta u Zagrebu, 1963-, Teorija in praksa. Mlinar Z. (predsednik uredniškega sveta Í995-). Ljubljana: Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze v Ljubljani, 1964-, javornik M. (ur.), Voglar D. (ur.), Dermastia A. (ur.). Enciklopedija Slovenije. 1. natis. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002.16 zv., ilustr, Mlinar Z. (področni ur.) Žirovski občasnik. Mlinar Z, (predsednik uredniškega sveta 1980-). Žiri: DPD Svoboda Žiri, Literarna sekcija: Krajevna skupnost Ziri, 1980-. Jože Mlinarič knjigi Mlinarič J,: Gradivo za zgodovino Maribora. Zv, 27. Mariborska župnija sv, Janeza Krstnika. Poročna knjiga 1700-1748. II. Pokrajinski arhiv, Maribor 2002, 1 mapa, 253 str. Kuhar B,, Mlinaric J.: Odnos kartuzijanov do prehrane in žička kartuzija. Dokumenti o prehrani kartuzijanov. V: Samostanska kuhinja: Prehrana kartuzijanov in jedilniki žičkih menihov v prvi polovici 18. stoletja. Kmečki glas, Ljubljana 2002,27-120. razprave in članki M lin ar ič J.: Mariborski meščan ¡ki špital. V: Splošna bolnišnica Maribor 1799-1999. Splošna bolnišnica, Maribor 2002,13-20. Mlinaric J.: Prispevek benediktincev k duhovnemu in gospodarskemu razvoju na območju severovzhodne Slovenije. V: Studia Histórica Slove ni ca: Časopis za humanistične in družboslovne študije. Letnik 1 (2001), št. 2. Univerza v Mariboru, Pedagoška 1'akulteta - Oddelek za zgodovino in Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovači ča, Maribor 2001 (2002), 267-278. Mlinarič J.: Malteška komenda pri sv. Petru v Komendi. V: Občina Komenda: Življenje od kamene dobe do daues. Občina Komenda, Komenda 2002,65-71. Mlinarič J.: Gorskopravna zemlja in zapisi gorskih pravd pri gospošči ni Negova v letih 1611 -1619. - V: Ojnikov zbornik: Cerkev - država - pravo - zgodovina. Pravna fakuleta, Maribor 2002,143-173. - (Historia iuris ; 1). prevod Anakreontika. V: Antična poezija. Državna založba Slovenije, Ljubljana 2002, 162165. Dušan Moravec Moravčc D.: Korespondenca med Jankom Lavrinom in Antonom Stodnjakom (195Í-1983). Korespondence pomembnih Slovencev 13. SAZU, Ljubljana 2002, 284 str. (uredil, napisal uvodno študijo in opombe), Moravec D,: Novi repertoarni tokovi v prvem desetletju Mestnega gledališča ljubljanskega. Dokumenti SGM 78. Ljubljana 2002,101-110. Moravec D.: Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega. Spomini na začetki; pogledi na razvoj. Zbornik „50 let MG L". Ljubljana 2001 {izšlo 2002), 99-U 7. Moravec D.: Miran fare. Zbornik v spomin Miranu Jarcu. Stari log 2002, 22-24. Enciklopedija Slovenije 16. knjiga (tudi urednik za gledališče do 195), gesla: Ahačič Draga, Kordeš Leopold. Ljubljana (Mladinska knjiga) 2002. Janez Orešnik Grešnik J.: Naturalness expressed in sEm-values. Lingüistica, 41: 5-19 (2001). Orešnik J.: Naturalness expressed in sYm-values. Folia Lingüistica, 35: 321-35 (2001). Orešnik J.: Naturalness: Negators in Standard French. Papiere zur Linguistik, 62/63: 39-48 (2000). Orešnik J.: Slovenski glavni Stevntíá v luči teorije naravnosti. Slavistična revija, 49: 237-46 (2001). Orešnik J.: Naturalness applied to Slovenian (morpho)syntax. Wiener slavistisclies Jahrbuch, 47:135-5B (2001). Boris Paternu razprave. Študije. Članki Paternu B.: Prešerens EuropÜisierung der slowenischen Literatur, Die Welt der Slaven, Bd. 16, Festschrift fur Rolf Dieter Kluge 2um 65. Gcburtstag, München 2002,203-207, Paternu B.: Prešernova osvoboditev poezije in duha na Slovenskem, France Prešeren - Kultura-Evropa (mednarodni simpozij}, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede, ZRC SAZU, Ljubljana 2002,185-191. Paternu B.: Velik pesnik malega naroda, Prešernova hiša v Kranju (katalog), Kranj 2002,1-10. Paternu B.: Pozabljeni Avgust Zigon, prešernoslovec. Znanost, Delo, 22. april, 11. Paternu B,: Bartolov roman o terorizmu. Esej na maturi 2003, Ljubljana 2002,171-196. Paternu B.: Bartolov Al Araf, spremna beseda, Vladimir Bartol, Al Araf, Ljubljana 2002,326-338. Paternu B,: Deset let po Vidmarju. Sodobnost, junij 2002,747-749. Paternu B.: ifošuiov Pomol v severno morje. Književni listi, Delo, 4.3.2002,6. Paternu B.: Zapis o poeziji Zvezdane Majhen, spremna beseda, Zvezdana Majhen, Poema etra, Ljubljana 2002,113-114. Paternu B.: Kaj je esej. Književni listi, Delo, 2.4.2002,5. Paternu B.: Ob Jakopinovem odhodu. Jezik in slovstvo 2001/02, št. 5/6, 249-250. Tone Pavček KNJIGE Pavček T.: Razsviti. Desetjezična antologija pesmi z ilustracijami Zvesta Apollonija in s spremno študijo dr, Matjaža Kmecla, Pavček T.: Nežnosti. Pesniška zbirka z ilustracijami Slovenska zemlja Igorja Dolenca. Pavček T.: Sonei o ljubezni in o smrti. Pesem v- antologiji Beseda se vzdiguje v dim - Stoletje slovenske lirike 1900-2000. Pavček T.: Brda! Spominski zapis v knjigi Kozanski: Neporabljena Brda. Pavček T.: Jesenski akvareli,zarisani v pesmi. Spremna beseda k zbirki Jesenski akvareli Lojzke Špacapan. Pavček T.: Ko človek poje. Spremna beseda k pesniški zbirki Stopinje po Dolenjski Jožeta Grgoviča. Pavček T.: O zlatem rogu. Spremna beseda h knjigi Zlati rog Marka Kravosa. Pavček T.: Narodne. Cikel pesmi, Zvon, št. 4. Janez Peklenik objavljeni članki PeklenLk J.: Trigering the Creativity and Competence of Engineering Students by Project Approach Studies. Proc. of the CIRP International Manufacturing Educational Conf. CIMEC 2002, University of Twente, April 3-5,2002,123-134 (2002). Peklenik J. The Dynamic Cluster Structures: A New Manufacturing Paradigm for Production of High-Tech Products Invited keynote paper. Kobe University/ Japan, May 9-10,2002, Proc. of the 4th International Workshop on Emergent Synthesis IWES 02,237-245 (2002). Peklenik (.: The Dynamic Cluster Structures: A New Manufacturing Paradigm for Production of High-Tech Products. Invited Keynote Paper, Seul National University, Seul, S.Korea, May 13-15, 2oo2 Proc. of the 35 th CIRP International Seminar on Manufacturing Systems - Manufacturing Technology in the Information Age, 539 - 546 (2002). Peklenik J. The Dynamic Cluster Structures: a New Manufacturing Paradigm for Production of high-Tech Products, Invited keynote paper, University of Udi ne/Italy, June 21-23,2002. Proc. of the 6th International Conference on Advanced Manufacturing Systems and Technology, Springer Wien, NewYork, 1-14 (2002). Peklenik J, Razinger M.N., Butala P.: Adaptive Control of Cutting Process, Based on the Theory of the Theory of Energy Quanta. CIRP Journal of Manufacturing Systems, 31:, No. 6,447-454 (2002). Vovk-Avšič M. Molan M., Peklenik J.: Development of a Method for Competence Assesstnent Through Educational Process. CIRP Journal of Manufacturing Systems, 31(4): 295-298 (2002), Mario Pleničar REFERATI NA SIMPOZIJU Pamouktchiev A., Pleničar M.: Comparaison de la faune Rudiste du Maestrichtien de la Bulgarie Occidentale et de la Slovénie. First International Conference on Rudists, Belgrade, October 1988; Proceedings, Beograd 2002,189-195. Pieničar M.: les Rudistcs du Senonien en Slovénie (NO dela Yougoslavie). First International Congres on Rudists, Belgrade, October 1988; Proceedings, Beograd 2002, 223-226. Caffau M., Pieničar M., Tsakiridou E.: Changes in Rudist and Foraminifer Assemblages in the Santonian-Campanian Succession of Mt, Nanos (Western Slovenia) + poster. Sixth International Congres on Rudis ts, September 29 - October 5, 2002, Rovinj, Croatia, Abstracts and Excursion Guidebook, Zagreb, 2002,13. Janko Pleltrski Pleterski J.: The Southern Slav question. V: Cornwall M. (ur.). The last years of Austria-Hungary: a multi-national experiment in early twentieth-century Europe, Revised and expanded, Exeter: University of Exeter Press, 119-148 (2002), Pleterski J.: Versuch einer enzyklopädischen Auslegung des Stichwortes „Kärntner Volksabstimmung vom 10. Oktober 1920". V: Valentin H. (ur.), Haiden S. (ur.), Mai er B. (ur.). Die Kärntner Volksabstimmung 1920 und die Geschichtsforschung: Leistungen, Defizite, Perspektiven. Klagenfurt: Heyn, 227-244 (2002). Pleterski J.; Cerkev in države v okupirani Sloveniji 1941-1945, Die Kirche und die Staaten im besetzten Slowenien 1941-1945. V: Šelih A. (ur.), Pleterski f. (ur.). Država in cerkev: izbrani zgodovinski in pravni vidiki: mednarodni posvet, 21. in 22. 6.2001: selected historical and legal issues: international conference, June 21 and 22, 2001, (Razprave, 19). Ljubljana: SAZU, 191-203, 507-521 (2002). Pleterski J.: Poskus enciklopedične razlage gesla o koroškem plebiscitu v avstrijskem leksikonu. V: Zgodovinski časopis, 56, 1-2, 173-184 (2002). Pleterski J.: Gabriel Gorodetsky, Grand Delusion. Stalin and the German Invasion of Russia. Yale University Press, New Haven and London 1999. Recenzij a. Prispe v. novejšo zgod., 42, (1) 145-151 (2002). Pleterski J.: Ob knjigi Lothar ja Höbelta, 1848 Österreich und die deutsche Revolution, Almathea, Wien - München 1998. Recenzija. V: Časopis za zgodovino irt narodopisje, 38 (1-2) 173-184 (2002). Pleterski J.: Beseda ob predstavitvi popisu žrtev vojne: polemika. Svob. misel (Ljubljana), 12.7.2002,40,(13) 22-23 (2002). Primož Simoniti znanstveni članek Simoniti R: Latinska lirika srednjega veka - prevajalčevi problemi in dileme„ Prevajanje srednjeveških in renesančnih besedil, ur. Martina Ožbot - 27. prevajalski zbornik, Ljubljana 2002,42-54. fUBlLKINI ZAPIS Simoniti P.: Doma v antični kulturi: Erika Mihevc Gabrovec - petinsedemdesetletnica. Delo, 4.12.2002. Janez Sketef j V letu 2002 je s sodelavci objavil 3 raziskovalne članke v uglednih mednarodnih revijah. Najpomembnejši med njimi: flajrovič E, Kovačjč U., Pavčnik M., Sketelj J.: Interneuronal signalling is involved in induction of collateral sprouting of nociceptive neurons. Neuroscience, 111: 587-596 (2002). Branko Stanovnik znanstveni članki Hvala A., Jukič L, Soršak G., Bratušek U,, Svete J„ Lah N„ Leban I., Stanovnik B.: 4-{3- (Dimethylam moj - J-[2- (dim ethyla m in o) vinyl]prop-2-enylide ne}-2-p he-nyl-I,3-oxazol-5(4H)-one and S-{3-(dim ethyla mino)-l-[2- (dim ethyla mino) vi nyl]prop-2-enylidene}-3-methyl-2-thioxo-l,3-thiazolidin-4-one in the synthesis of 1,4-dihydropyridine derivatives. Heterocycles, 57:791-809 (2002). Bratušek U., Rečnik S„ Svete J., Golič L., Stanovnik B.: Synthesis and reactivity of (L)-3-benzoylammo-4-dimethylamino-2-oxo-3-butene. Preparation of l-aryl-and 1-heteroaryl- substituted 4-benzoylamwo-5-tnethyl-lH-pyrazoles, Hetero-cycles, 57: 2045-2064 (2002). Rečnik S., Svete J., Stanovnik B.: Coupling of heteroaryldiazonium tetrafluorobo-rates with 1,3-dicarbonyl compounds: regioselective synthesis of alkyl 1-het-eroa ryl-4- hydroxy-1 H-pyrazole-3-carb oxylates. Hete ro cycles, 57: 2091 -2106 (2002), Selič L., Rečnik S., Stanovnik B.: A synthesis of some novel 2-phenyl- and 5-bromo-substituted aplysinopsin analogues. Heterocycles, 58: 577-585 (2002). Pire S., Rečnik S., Škof M,, Svete J„ GoliČ L., Meden A„ Stanovnik B.; Synthesis of spirolactones by 1,3-dipolar cycloadditions to methyl (S)-3*[(Efcyanomethyli-dene}-2-oxotetrahydrofuran-5-carboxylate. ]. Heterocycl. Chem,, 39: 411-416 (2002). Škof M., Pire S., Rečnik S., Svete J., Stanovnik B., Golič L., Selič L.: Isolation of me thyl (RS)-l- ter t- b u toxycarbo nyl-3 -cyan om ethyl-1,2-dihydro-Z- oxo-SH-pyr-role-5-carboxylate, the key-intermediate in base-catalyzed formation of racemic products by 1,3-dipolar cycloadditions to methyl (S)-1 -tert-butoxycarbonyl-3-((E)-cyanomethyUdeae]-2-pyrroUdinone-5-carboxylate. J. Heterocycl. Chem., 39:957-963 (2002). Grošelj U., Rečnik S., Svete J., Meden A., Stanovnik B.: Stereoselective synthesis of (lR,3R,4R)-3-(l,2,4- triazolo[4,3-n]azin-3 -yl) -1,7,7-trimethylbicydo [2.2.1 ]hep t an-2-ones. Tetrahedron: Asymmetry, 13: 821-833 (2002). Jakše R„ Krošelj V„ Rečnik S., Soriak G., Svete J., Stanovnik B.> Golič - Grdadolnik S.: Stereoselective synthesis of 5-[(Z,)-heteroarylmethylidene] substituted hydan-toins and thiohydantoins as aplysinopsin analogs. Z. Naturforsch. B 57B: 453459 (2002), Kočar X, Rečnik S., Svite J., Stanovnik B.:Transformations of 3-aminopyridazines. Synthesis of 4-oxo-4H-pyrimido[l,2-b]pyridazine and 1-(substituted py ridazin-3-yl)-lH-1,2,3-triazole derivatives. ARKIVOC, 2002 (viii), 143-156. Stanovnik B., Svete J.: Pyrazoles, Science of Synthesis: Houben-Weyl Methods of Molecular Transformations. Category 2, Hetarenes and Related Ring Systems. Vol. 12, Five-membered hetarenes with two nitrogen or phosphorus atoms. [New ed.}. Stuttgart: Thieme, p. p. 15-225 (2002). PLENARNA IN vabljena hiedavanja Stanovnik B,: Alkyl 2-$ubstituted-3-dimethylaminopropenoates and their chiral analogs. Application to the synthesis of natural products. 8 th Ihn Sina International Conference on Pure and Applied Heterocyclic Chemistry. Isis Hotel, Luxor, Egipt, February 16-19,2002, str. 1. (Uvodno plenarno predavanje). Stanovnik B.: Alkyl (î-dimetylamino-a,jî-didehydro-a-aminocarboxytates in the synthesis of heterocyclic. Application to the synthesis of pyridazine derivatives. 8th International Symposium on the Chemistry and Pharmacology of Pyrida zin es. Università Degli Studi di Ferrara, Italija, October 12-15, 2002, str. ML i. (Main lecture.) Stanovnik B.: Alkyl pdimethyIamino-a,p-didehydro-aamino acid derivatives. The synthesis and transformations df quinolizitie and azaquinolizme-3-diazo-nium salts, 3-azides and some other „ring-switching" rearrangements. XXI Con-vegno Interrégionale, Sezioni Toscan a Umbria Marche Abruzzi.Urbino, Italija, 15-17 luglio 2002. Atti del convegno: TUMA 2002: Società Chimica Italiana: Università degli Studi di Urbino, str. PL (2002), (Plenarno predavanje), Stanovnik B.: f$-Dimethylamino-a,l3-didehydro-a-amino acid and their chiral analogs in the synthesis of applysinopsins and analogs and some other biologically active chiral a-heteroaryl-cc-amirto acids. 1st Central European Conference Chemistry towards Biology. Portorož, 8.-12. september 2002. Book of abstracts, str. 47 (2002). (Sekcijsko predavanje) Stanovnik B,; Alkyl {$-ditnethylaminû-a,f}-didehydro-a-arnino acid derivatives in the synthesis of heterocyclic systems. Stereoselective synthesis of (heteroarylmethyli-dene) substituted aplysinopsin analogs. 9th Blue Danube Symposium on Heterocyclic Chemistry. Ta Iranska Lomnica, Slovaška, June 16-20,2002. Book of abstracts, str. 27 (2002). (Vabljeno predavanje). Stanovnik B,; Alkyl dtmethylamin o- afi-dtdehydro-x- a min o acid derivatives. Application to the synthesis of heterocyclic amino acid derivatives. The third Jordanian International Conference of Chemistry. Irbid, Jordanija, April 22-26, 2002. Abstract book, str. 1L-16 (2002), (Invited lecture,) Stanovnik B.: fi-Dimethyla m ino-a,fi-didehydre-a- am in o acid derivatives. The synthesis and transformations of 3-aminoquinolizinone and 3-aminoazaquino-lizinone. Université de Rennes, Campus de Beaulieu, Francija, September 21, 2002. (Vabljeno predavanje) REFERATI NA KONGRESIH IN SIMPOZIJIH Attanasi O. A., de Crescentini L., Favi G., Filippone P., Mantellini F., Santeusanio S,, Stanovnik 8.; Aziridine e ptrrolt per reazione di azoalcheni coniugati con 2-benzoilammino-3-dimetOamminopropenoato di metile. XXI Convegno Interregionale. Sezioni Toscana Umbria Marche Abruzzi, Urbino, Italija, 15-17 luglio 2002. Atti del convegno: TUMA 2002: Società Chimica Italiana: Univer-sità degli Studi di Urbino, str. OR02 (2002). Bevk D,, Svete J., Stanovnik B,: Reactions of dimethyl l-[(dîmethylamino)methylene ]-acetone-1,3-dicarboxylate and its analogues with C-nudeophiles. 1st Central European Conference Chemistry towards Biology. Portorož, 8.-12. september 2002. Book of abstracts, 59 (2002). Grošelj U., Rečnik S., Svete J., Meden A., Stanovnik B.: Stereoselective synthesis of (IR, 3R,4R)-3-(l,2,4-triazolo[4,3-x]azin'3-yl)-l,?i 7-trimethylbkyclo[2,2.1J he ptan-2-ones. 1st Central European Conference Chemistry towards Biology Portorož, 8.-12. september, 2002. Book of abstracts, str. 80 (2002). fakse R., Svete J., Stanovnik B.: The use of indolylcarbonylglycinates in the preparation of heterocyclic systems. 1st Central European Conference Chemistry towards Biology. Portorož, 8,-12. september 2002, Book of abstracts, str. 83 (2002). Pire S., Svete J., Stanovnik B.: Preparation of chiral 3-(substituted aminomethylene) pyrrolidine^,4-diones. 1st Central European Conference Chemistry towards Biology. Portorož, 8,-12, september 2002, Book of abstracts, str, 108 (2002), Rcčnik S., Svete f., Stanovnik B.: Synthetic applications of some heteroaryldiazonium salts, azides, and related compounds: ring contractions, rearrangements, and other interesting reactions. 1st Central European Conference Chemistry towards Biology. Portorož, 8.-12. september 2002. Book of abstracts, str. 114 (2002). Svete J., Stanovnik B,; Heterocyclic compounds with amino acid structural element; potential building blocks for peptidomimetics. 1st Central European Conference Chemistry towards Biology. Portorož, 8.-12. september 2002. Book of abstracts, str. 122 (2002). Bevk D., Svete J., Stanovnik B.: Ethyl (Z)-2-(2,3'dihydro-l,3-dioxo-lH-isoindol-2-yl)-3-(dimethylamino)propenoate in the synthesis of a,ß-unsaturated amino acid derivatives, and heterocyclic systems. 9th Blue Danube Symposium on Heterocyclic chemistry. Ta t ran skâ Lomnica, Slovaška, June 16-20,2002. Book of abstracts, str. 97 (2002). Bralušek U,, Svete J., Stanovnik B.: Preparation of methyl 2-benzoylamino-3-ar-ylamino-2-butenoates and their transformations into saturated amino acid and oxazdloquinol'me derivatives, 9th Blue Danube Symposium on Heterocyclic chemistry. Tatranska Lomnica, Slovaška, June 16-20, 2002. Book of abstracts, str. 100 (2002). Gröf C.f Hegedus G,, Riedl Z., Hajôs G., Stanovnik B.: Syndesis of new azomethine ¡mine derivatives of fused [l,2,4jtriazines. 9th Blue Danube Symposium on Heterocyclic chemistry. Tatranska Lomnica, Slovaška, June 16-20,2002. Book of abstracts, str. 114 (2002). Grošelj U., Rečnik S., Svete J., Meden A., Stanovnik B.: Stereoselective synthesis and transformation of (lR,3R,4R)-3-(l,2,4-triazolo[4,3-x]azin-3-yl)camphor derivatives. 9th Blue Danube Symposium on Heterocyclic chemistry. Tatranska Lomnica, SlovaSka, June 16-20,2002, Book of abstracts, str. 116 (2002). Pire S., Svete J., Stanovnik B.: Synthesis of chiral 4-(substituted aminomethylenejpyr rolidine-3,5-diones. 9th Blue Danube Symposium on Heterocyclic chemistry. Tatranska Lomnica, Slovaška, June 16-20, 2002. Book of abstracts, str. 177 (2002). Rečnik S., Svete J., Stanovnik B,: Reactions of quinolizinyl and related diazonium tetrafluoroborates with aliphatic amines: efficient synthesis of 1-heteroaryb 3,3-dialkyl triazenes and rearrangements into pyridinecarboxamides. 9th Blue Danube Symposium on Heterocyclic chemistry. Tatranska Lomnica, Slovaška, June 16-20,2002. Book of abstracts, str. 185 (2002). Jakše R., Krošelj V., Rečnik S.,Soršak G., Svete J.,Stanovnik B., Golič-Grdadolnik S,: Stereoselective synthesis of 5-f(Z)-h eteroaryim ethylide tie j substituted hydanto-ins and thiohydantoins as aplysinopsin analogs. 2nd Transmediterranean Colloquium on Heterocyclic Chemistry, Bari, Italija, June 20-24,2002, str. P48. Riedl Z„ Grof C., Hegedus G., Haj<5s G., Stanovnik B.: Synthesis and reactivity of new heterocyclic zwitterions. XXth European Colloquium on Heterocyclic Chemistry, Sodertorn University College, Stockholm, Švedska, August 18-21, 2002, str. 103. Jakše R., Svete J., Stanovnik B.: Synthesis of new thioaplysinopsin derivatives as precursors to fi-carbolfae analogs via intramolecular cyclizatiort. XXth European Colloquium on Heterocyclic Chemistry, Sodertorn University College, Stockholm, Švedska, August 18-21,2002, str. 119. Pire S., Svete J., Stanovnik B.: Syni/iesis and transformations of tert-butyl (5S,3E)~ 5-benzyl-3-[(dimethylamino)methylene]-2,4-dioxopyrrolidine-l-carboxylate. XXth European Colloquium on Heterocyclic Chemistry, Sodertorn University College, Stockholm, Švedska, August 18-21,2002, str. 123. Rečnik S., Svete J., Stanovnik B.: I? i nt; contraction rearrangements of 3-azidoquino-lizin-4-ones and related compounds: novel syntheses of 3-amittoindoUztnes and 3-aminoimidazo[l,2-x]azines. XXth European Colloquium on Heterocyclic Chemistry, Sodertorn University College, Stockholm, Švedska, August 18-21, 2002, str. 124. Svete J., Stanovnik B,: Heterociklični anatogi amino kislin. Slovenski kemijski dnevi 2002, Maribor, 26.-27. september 2002. Zbornik referatov s posvetovanja. D, 1-2,169-172 (2002). Bevk D., Svete J„ Stanovnik B.: Reakcije dimetil l'[{dimetilamino)metilen]aceton-1,3-dikarboksilata in analogov z različnimi C-nukleofdi. Slovenski kemijski dnevi 2002, Maribor, 26 -27. september 2002. Zbornik referatov s posvetovanja. D. 1-2,183-184 (2002). Grošelj U-, Rečnik S., Svete J., Meden A., Stanovnik B.: Stereoselektivna sinteza (1R.3R, 4R)-3-(l,2,4-triazolo[4J-x}azm-3-il)-l,7,7-trimetilbicikto[2.2.1 }hep-tan-2-onov. Slovenski kemijski dnevi 2002, Maribor, 26.-27. september 2002. Zbornik referatov s posvetovanja. D. 1-2,201-206 (2002), Rečnik S., Svete J., Stanovnik B.: Sintezne aplikacije nekaterih heteroarildiazonijevih soli, azidov in podobnih spojin: skrčitve obročev, premestitve in druge zanimive reakcije. Slovenski kemijski dnevi 2002, Maribor. Zbornik referatov s posvetovanja. D. 1-2,211-214(2002). Pire S., Rečnik S., Svete J.f Stanovnik B.: Sinteza in pretvorbe (5S)-5-benzil-l-terc-- bu toksika rbonil-3-[(E)-(dimetilam ino) metilidenjpirolidin-2,4 -diona. Slovenski kemijski dnevi 2002, Maribor, 26.-27. september 2002. Zbornik referatov s posvetovanja. D. 1-2,225-228 (2002). Jakše R., Svete J., Stanovnik B.: Sinteza tiooksoapiisinopsinovih derivatov kot pre-kurzorjev za pripravo ft-karbolinskih sistemov z intramotekulsko ciktizacijo. Slovenski kemijski dnevi 2002, Maribor, 26.-27. september 2002, Zbornik referatov s posvetovanja. D. 1-2,229-230 (2002). Rečnik S.: Sinteze in pretvorbe stabilnih heteroarildiazonijevih soli. 12,b International Symposium, 32. Krkine nagrade, Novo mesto, 24.-25. oktober 2002, str. 47. (Mentor: Svete J.,komentor: Stanovnik B.) Saša Svetina ZNANSTVENI ČLANKI Mally M., Maj h ene J., Svetina S., Žekš B.: Mechanisms of equinatoxin II induced transport through the membrane of a giant phospholipid vesicle. Biophysical Journal, 83: 944-953 (2002). Svetina S., Žekš B,; Shape behavior of lipid vesicles as the basis of some cellular processes. The Anatomical Record, 268: 215-225 (2002). Božič B„ Gomišček G., Kralj-Iglič V., Svetina S„ Žekš B,: Shapes of phospholipid vesicles with beadiike protrusions. European Biophysics Journal with Biophysics Letters, 31: 487-496 (2002). Rudi Šeligo samostojne knjižne izdaje: Izgubljeni sveženj. Roman. Nova revija, Ljubljana 2002. Alenka Sel i h OBJAVLJENI ZNANSTVENI PRISPEVEK NA KONFERENCI [VABLJENO PREDAVANJE) Šel i h A: (Možni) vpliv kriminološkega raziskovanja na kriminalitetno politiko. V: Meško G. (ur.). Vizije slovenske kriminologije. Ministrstvo za notranje za- devc Republike Slovenije, Visoka policijsko - varnostna šola, Ljubljana 2002, 19-25. OBJAVLJENI POVZETEK ZNANSTVENEGA PRISPEVKA NA KONFERENCI Seli h A.: Vpliv kriminološkega raziskovanja na kriminalitetno politiko = The influence of criminological research on crime policy. V: Meško G. (ur), Dobovšek E. (ur.), Jager M. (ur.), Petrovec D. (ur.). Izzivi slovenske kriminologije: zbornik povzetkov. Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije, Ljubljana, 21.-22.3.2002,15,9. SAMOSTOJNI ZNANSTVENI SESTAVEK V MONOGRAFIJI Šel i h A.: Entwicklung und gegenwärtige Probleme des slowenischen Jugendstrafrechts. V: Moos R. (ur.). Festschrift für Udo jesionek: zum 65. Geburtstag, (Recht). Wien; Graz: Neuer Wissenschaftlicher Verlag, 243-254 (2002). Selih A, Filipčič K.: Slowenien. V: Albrecht H. J. (ur.), Ki Ich! ing M. (ur.). Jugendstrafrecht in Europa, (Kriminologische Forsch ungsberichte, Bd. 100). Frei bürg i, Br.: Edition iuscrim, Max-Planck-Institut für Ausländisches und Internationales Strafrecht, 395-413 (2002). Selih A.: Viktimološko raziskovanje v Sloveniji. V: Kanduč 2. (ur.). Žrtve, viktimiza-cije in viktimološke perspektive. Institut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, Ljubljana 2002,6-13. PREDGOVOR, SPREMNA BESEDA Selih A.: Predgovor. V: Selih A. (ur.), Pleterski lanko (ur.). Država in cerkev: izbrani zgodovinski in pravni vidiki: mednarodni posvet, 21. in 22. junija 2001: selected historical and legal issues; international conference, June 21 and 22,2001, (Razprave, 18), SAZU, Ljubljana 2002,7-8: 325-326. UREDNIK Zbornik znanstvenih razprav - Pravna fakulteta Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Šelih A. (član uredniškega odbora 1978-1991,1999 ). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta, 1920/1921 Pravnik. Selih A. (član uredniškega odbora 1984-), Ljubljana; Zveza društev pravnikov Slovenije, 1965-. Selih A. (ur.), Pleterski J. (ur.). Država in cerkev: izbrani zgodovinski in pravni vidiki: mednarodni posvet, 21. in 22- junija 2001 = State and church: selected historical and legal issues: international conference, June 21 and 22, 2001, (Razprave, 18). Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana 2002. AVTOR DODATNEGA BESEDILA Filipčič K,. Nasilje v družini. I. natis. Ljubljana; Bonex, 2002.298 str., tabele. Alojz Šercelj Šercelj A.: Poročilo o antrakotomskih raziskavah oglja. V: Svoljšak D., Pogačnik A,: Tolmin, prazgodovinsko grobišče II - razprave. Catalogi et monographiae 35: 107-112. Narodni muzej Slovenije, Ljubljana 2002. Bib a Teržan ZNANSTVENI CLANK! Hansel B„ Teržan B,: Brončanodobna kupola$ta grobnica mtkenskog tipa u Istri, Hi-stria archaeologica 30, Pula 1999 (2001): 69-107. Hansel B., Mihovilič K., Teržan B., Tessman B.: Ein frühmittelalterliches Massengrab vor der Befestigungsmauer von Mankodonja in Jstrien. Godiänjak 30. Centa r za balkanološka ispitivanja Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine. Spomenica - Gedenkschriff A, Benac, Sarajevo 2002,467-491. Teržan B.: Novo mesto. Reallexikon der Germanischen Altertumskunde 21, Berlin -New York 2002,436-440. KNJIGA Mihovilič K., Teržan B., Hansel B., Matoševič D., Becker C.: Rovinjprije Rima/ Ro-vigno prima dei Romani/ Rovinj vor den Römern , Kiel 2002, 72 str, Miha Tomaževi č ZNANSTVENI ČLANEK Tomaževič M., Žnidarič A., Klemene I., Lavrič L: Vpliv prometnih vibracij na kamnite zidane stavbe. Gradbeni vestnik, 51:35-43 (2002). strokovni Članek Tomaževič M.: Obstoječi gradbeni objekti in razvoj potresnega inženirstva - primer zidanih stavb. Gradbeni vestnik, 51:67-72,74-79 (2002), DRUGE OBJAVE Zbornik seminarja Novosti v potresnem inženirstvu. Ur. Fajfar P., Fischinger M. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Inštitut za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo in Slovensko društvo za potresno inženirstvo, Ljubljana 2002,61-74. Tomaževič M.: Varstvo pred potresi. Nesreče in varstvo pred njimi. Ur. Ušeničnik B. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo, Ljubljana 2002,504-511. OBJAVLJENO PREDAVANJE NA ZNANSTVENI KONFERENCI Lutman M., Peruš L, Tomaževič M.: Parametric approach to seismic vulnerability evaluation of existing buildings. Proceedings, 12th European Conference on Earthquake Engineering, London, 2002. Elsevier Science Ltd., Oxford: paper no. 082 (CD ROM) (2002). Tomaževič M., Žnidarič A., Klemene L, Lavrič I.: The influence of traffic induced vibrations on seismic resistance of historic stone masonry buildings. Proceedings, 12th European Conference on Earthquake Engineering, London, 2002. Elsevier Science Ltd., Oxford: paper no. 631 (CD ROM) (2002). Jože Toporiiič Toporišič J.: Novi, šesti Slovenski pravopis. Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 12 (2002), 38-59. Toporišič J.: Odsevi časov v slovenskem pravopisju. Obdobja 18 (2002), Historizem v raziskovanju slovenskega jezika, literature in kulture, 373-386. Toporišič J.:, S. P. Pogovor z velikanom, ki rad stopi na prste (svoje ali koga drugega), Tretji dan. Krščanska revija za duhovnost in kulturo 31 (2002), april/maj, 122-125. Toporišič Posplošene sodbe in ponaredbe Draga Bajta ob Slovenskem pravopisu 2001. Nova revija 241-242,21 (2002), maj/junij, Forum, 2-9. Toporišič J.: Marta Kocjan - Barle med pravopisno znanostjo in (ne/uporabnostjo. Nova revija 243-244 21 (2002), Forum, 23-31. Toporišič J.: Viktorja MajdiČa pisanje o novem slovenskem pravopisu. Slovenščina v šoli 7 (2002), 44-50. Toporišič J.: Odgovor na Simona Lenarčiča „Čeri v slovenskem pravopisnem morju". Sodobnost 66 (2002), maj, str. 595-602. Toporišič J.: Pavle Merku o slovenskem pravopisu 2001. Kras 2002, oktober, št. 54-55,62-64. Toporišič J.: Javni odzivi na Slovenski pravopis. V dveh mesecih od izida, Deio 2002, 4.3., Književni listi, 8-9. Toporišič J.: Če to ni od sile strankarsko. - Tretji dan 31 (2002), 82-84. Toporišič J.: Jože Mah niča „Krajevna imena v novem Pravopisu". Delo, 28.10. 2002, Književni listi, 12. Toporišič J.: Zmeda na terenu. (Stanko Klinar, Ampak 4/2002,) Ampak 3, avgust-september 2002,54. Toporišič J.: Tožba razdvojene lektorice. (Nives Vidrih, Ampak 4/2002). Ampak 3, avgust-september, 54. (2002). Toporišič J.: KModrovemu Zmeraj slabši. Nedeljski dnevnik, 29.9. 2002. Toporišič ].-. Odgovor na sestavek Grafični izrazi v novem Slovenskem pravopisu. Grafi čar. Revija slovenskih grafičarjev 4/2002,6-8. Toporišič J.: Prešernov pesniški jezik in knjižna norma v Kerstu per Savici. Obdobja 19 (2002), Metode in zvrsti Romantična pesnitev. Ob 200-letniči rojstva Franceta Prešerna, 223-239. Toporišič J.: Slovenščina je ogrožena, je prepričan Toporišič. Jezikoslovec predlaga, naj D Z z zakonom zavaruje slovens Jd jezik. Primorski dnevnik št. 247 2002,23, 10., str. 2. (Priredba sestavka Slovenski knjižni jezik na umiku? STA.) fože Trontetj 11 objav, med njimi: Trontelj J. V., Mihelin M., Khuraibet A.: Safety margin at single neuromuscular junction. Muscle Nerve, Suppl 11: S21-27 (2002). Tron telj J. V, Sanders D, B., StSlberg E. V.: Electrophysiological methods for assessing neuromuscular transmission. In; Brown W. F., Bolton C F., Am in off M. J., editors. Neuromuscular function and disease. Basic, clinical, and electrodiagnos-tic aspects. WB Saunders, Philadelphia etc. 2002,414-432. Tron telj J.V., St&lberg E. Single-fiber and macro electromyography. In: Bertorini T.E., editor. Clinical evaluation and diagnostic tests for neuromuscular disorders. Butter worth Heinemann, Amsterdam etc. 2002,417-447, Drago TrSar KIPARSKE POSTAVITVE /JAVNA DELA/ Poprsje Lamberta Erlicha. Teološka fakulteta, Ljubljana. Skulpturalni del fontane. Zavod sv. Stanislava, Ljubljana-Šentvid. Janko Traven. Reliefne upodobitve, Muzej za Gledališko umetnost in Film, Ljubljana. OSEBNI RAZSTAVI Razstava risb na japonskem papirju in slike na steklu. Klub Nove revije, Ljubljana. Razstava risb in skulptur. Zavod sv. Stanislava, Ljubljana-Šentvid. SKUPINSKE RAZSTAV K Razstava grafik MGLC&umetnitd. Galerija Murska Sobota, Murska Sobota. 17. Viški salon. Ljubljana, Razstava grafik. Zavod za zdravstveno in socialno zavarovanje Slovenije, Ljubljana. Anton Vratuša MONOGRAFIJA Vratuša A.: Piran, a green coastal community in the Northern Adriatic (a case study by Anton Vratuša) International Center for Promotion of Enterprises, Ljubljana, 2002,I-VI, 1-32. ČLANEK Vratuša A.: Petnajst let preučevanja narodnih manjšin na SAZU. Zbornik Narodne manjšine 5. Živeti z mejo. Koper, Ljubljana (2002) 18-32. Igor Vrišer RAZPRAVE IN ZEMLJEVIDI Vrišer L: Nekateri novejši ekonomskogeografski pojmi. Geografski vestnik 73-1, Ljubljana, 45-59 + 2 skici (2001). Vrišer I.: Die wirtschaftsraumliche Entwicklung Stoweniens nach dem Zerfall Jugoslawiens, Raumstrukturen und Grenzen in Sudosteuropa, Ed. Cay Lienau, Sudosteuropa-Jahrbuch 32,2001,373-388 + 2 skici. Vrišer L; Poselitev in naselja. Družbeno-gospodarska usmerjenost mest in naselij z mestnimi značilnostmi leta 1991. Merilo 1:1000000. Nacionalni atlas Slovenije, Ljubljana, Rokus, 2001 > p. 96. Vrišer L; Poselitev itt naselja. Središčna naselja in vplivna območja pomembnejših središč leta 1994. Merilo 1:100(1000. Nacionalni atlas Slovenije, Rokus, Ljubljana 2001, p. 97. Vrišer L: Poselitev in naselja. Gospodarstvo in infrastruktura. Kmetijski sistemi leta 1985. Merilo 1:1000000. Nacionalni atlas Slovenije, Rokus, Ljubljana 2001, p, 153. Vri Ser L; Gospodarstvo in infrastruktura. Razporeditev industrije leta ¡994. Merilo 1:1000000. Nacionalni atlas Slovenije, Ljubljana 2001, p. 157. Vrišer L: Gospodarstvo in infrastruktura. Zaposleni v industriji in rudarstvu leta 1961. Merilo 1:1000000. Nacionalni atlas Slovenije, Rokus, Ljubljana 2001, p. 158. Vrišer L: Gospodarstvo in infrastruktura. Zaposleni v industriji in rudarstvu leta 1991. Merilo 1:1000000. Nacionalni atlas Slovenije, Rokus, Ljubljana 2001, p, 159. Vriser I.: Colonization and settlements. Functions of towns and settlements with urban characteristics in 1991. Scale 1:1000000. National atlas of Slovenia. Rokus, Ljubljana 2001, p. 96. Vrišer [.: Colonization and settlements. Central settlements and gravitation zones of most important centres in 1994, Scale 1:1000000. National atlas of Slovenia. Rokus, Ljubljana 2001, p. 97. Vrišer L: Economy and infrastructure. Agricultural systems in 1985. Scale 1:1000000. National Vrišer L: atlas of Slovenia. Rokus, Ljubljana 2001, p. 153. Vrišer L: Economy and infrastructure. Distribution of industry in 1994. Scale 1: 1000000. National atlas of Slovenia. Ljubljana, Rokus, 2001, p. 157 Vrišer L: Economy and infrastructure. Employment in industry and mining in 1961. Scale 1:1000000. National atlas of Slovenia. Rokus, Ljubljana 2001, p. 158. Vrišer L: Economy and infrastructure. Employment in industry and mining in 1991. Scale 1:1000000. National atlas of Slovenia. Rokus, Ljubljana 2001, p. 159. Vrišer I.: Mestni pomerij Ljubljane, Geografija Ljubljane. Ed. Pak M., Založil Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2002, 9-22 + 2 karti. Marijan Zadnikar KNJIGA Zadnikar M.: Hrasfovije - Romanska arhitektura in gotske freske. Družina, Ljubljana 2002,235 str., ilustr. Riassunto, Zusammenlassung, Summary, Résumé. Franc Zadravec KNJIGA Zadravec E: Slovenski roman dvajsetega stoletja. Drugi analitični del in nekaj sintez. Murska Sobota 2002,375 str. ZNANSTVENI ČLANKJ Zadravec F.: Pohujšanje v dolini šentjlorjanski v krogu treh evropskih komedij. Festschrift für Gerhard Giesemann. Opera Slavica 43, Wiesbaden 2002) 131138, Zadravec F.: Etbin Kristan, Vitez Ivan - romantični alegorični ep o svobodi. Romantična pesnitev. Obdobja 19, Ljubljana 2002, 583-586. Zadravec F.: Slovenski roman v drugi polovici dvajsetega stoletja. V: Zbornik slavističnega društva Slovenije, Maribor 2002,23-29. Zadravec F.: Vladimir Bartol, Alamut. Tirani in uporniki. Esej na maturi 2003, Ljubljana 2002,227-236. Zadravec F.: Jožetu Pogačniku v spomin, SR 2002,541-542, Ljubljana, Ciril Zlobec KNJIŽNA [ZDAJA Zlobec C.: Dante Alighieri, Novo življenje in Pesmi iz obdobja Novega življenja in prvih let po njem. Izbor, prevod, komentar in spremna beseda, 3., dopolnjena in popravljena izdaja.Založba Mladinska knjiga, zbirka Mojstri lirike, 2002, str. 148. Zlobec C.: Skoraj himna. V: antologija Denisa Poniža Stoletje slovenske lirike 1900-2000. Cankarjeva založba, Ljubljana 2002,163-164. DRUGE OBjAVE POEZIJE Zlobec C.: Enajst pesmi v antologiji Nova slovenska lirika, urednik in prevajalec Radoslav Dabo, spremna beseda Janko Kos. Založba Konzor, Zagreb 2002, 167-177. Zlobec C.: SfuiieHfovsfco slovo od podstrešja. V: Zbornik Skaitykime slaven iškai, urednica Jelena Konickaja. Vilniaus universiteto leidykia, Vilnius 2002, 90-91. ESEJI STIKA IN DRUGI ZAPISI Zlobec C.: Še zmerom slovenska samobitnost in pisatelj. Sodobnost št. 2,1-6. Zlobec C.: Za celovitost življenja gre, ne za parcialni interes. Revija 2000, št. 145-147, 167-172. Zlobec C.: Deset let po Vidmarju. Sodobnost, št. 6,750-751. Zlobec C.: Enost v mnogoglasju. Spremni esej k pesniški zbirki Drevo z dušo ptice Mileta Pešorde, dvojezična izdaja, prevod Ines Cergol, Založba Lipa, Koper 2002,195-208. Zlobec C.: Miran Jarc, pesnik etičnega osmišljanja življenja. V: Zbornik V spomin Miranu Jarcu, Društvo za vzdrževanje partizanskih grobišč v Rogu, 9-14. Zlobec C.: Makso Pirnik - moj prvi, „nemi" mentor. Vi Pirnikov zbornik, Tolminski muzej 2002,18-21. Zlobec C.: Slovenski kulturni prostor danes (pozdravni govor). V: Zbornik Živeti z mejo, Narodne manjšine 5,15-17. Zlobec C.: Odprto jedro slovenščine. Glasilo Ljubljana št. 11-2,12-13. Zlobec C.: Slovenski fenomen narodnozabavne glasbe. Uvodna beseda k monografiji Ivana Sivca Tisoč najlepših besedil. ICO, založništvo in trženje, Kamnik 2002,7-8. Zlobec C.: Kulturno vprašanje je še zmerom slovensko nacionalno vprašanje. Glasnik UNESCO, december 2002,8-10. Robert Zoreč Poberaj I., Rupnik M., Kreft M., Sikdar S. K., Zoreč R.: Modeling Excess Retrieval In Rat Melanotroph Membrane Capacitance Records. Biophys. J.,82:226-232 (2002). Chowdhury H. H., Kreft M. Zoreč R.: Rapid Insulin-Induced Exocytosis In White Rat Adipocytes. Eur. J. Physiol., 445: 352-356 (2002). Chowdhury H. H„ Kreft M. Zorec R.: Distinct Effect Of Actin Cytoskeleton Disassembly On Exo- And Endocytic Events In A Membrane Patch Of Ral M elan o-trophs J. Physiol. (Lend.), 545.3: 879-886 (2002). Kreft M., Kuster V., Grilc S., Rupnik M,, Milisav I., Zorec R.: Synaptotagmin-I Increases The Probability Of Vesicle Fusion At Low [Ca1'] In Pituitary Cells. Am. J. Physiol., Cell Physiol. 284: C547-C554 (2003, objavljeno v elektronski obliki 2002). Mitja Zupančič znanstvena članka Kutnar L., Zupančič M., Robič D., Zupančič N., Žitnik S., Kralj T., Tavčar L, Dol mar M., Zrnec C., Kraigher H.: Razmejitev provenienčnih območij gozdnih drevesnih vrst v Sloveniji na osnovi ekoloških regij. V: Zbornik gozdarstva in lesarstva 67: 73-117 (2002). Zupančič M„ Žagar V.: Verbuschung (Verwaldung) der Wiesenfldchen im Bereiche des Slowenischen Karstes. Razprave IV. razreda SAZU 43 (2): 277-294 (2002). SESTAVKA V MONOGRAFIJI Zupančič M,: Gozdna vegetacija okolice Cerkniškega jezera V; A, Gabrščik (ur.): Jezero, ki izginja. Monografija o Cerkniškem jezeru. Društvo ekologov Slovenije: 96-105 (2002). Culiberg M., Zupančič M.: Ob osemdesetletnici palinologa Alojza Šerclja, Razprave IV. razreda SAZU 43 (2): 11-21 (2002). karta Čarni A., Marinček L., Seliškar A., Zupančič M.: Vegetacijska karta gozdnih združb Slovenije: merilo 1:400.000. Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU (2002). Boštjan Ztkš ZNANSTVENI ČLANEK Mally M., Majhenc J., Svetina S., Žekš B,: Mechanisms of equinatoxin It-induced transport through the membrane of a giant phospholipid vesicle. Biophys. J. 83: 944-953 (2002). Božič B., Gomišček G., Kralj-Iglic V., Svetina S., Žekš B.: Shapes of phospholipid resides with beadlike protrusions. Eur Biophys J. 31: 487-4% (2002). Čepič M., Gorccka E., Pociecha D., Žekš B.: Theoretical and experimental study of the intermediate Sm C*mand the Sm C*n! phases in antiferroelectric liquid crystals. J. Chem. Phys., 117: 1817-1826 (2002). Gorecka E., Pociecha D., Čepič M., Žekš B„ Dabrowski R.: Enantiomeric excess dependence of the phase diagram of antiferroelectric liquid crystals. Phys. Rev. E, 65:061703-1-061703-4 (2002). Rovšek B., Čepič M„ ŽekS B.: Electric-field-induced transition between the tmticti-nic and the synclinic smectic-C surfaces in free-standing fdms. Phys. Rev, E, 66: 051701-1-051701-6 (2002). Svetina S., Žekš B.: Shape behaviour of lipid vesicles as the basis of some cellular processes. Anat. Rec., 268: 215-225 (2002). UMRLI ČLANI Andrič Ivo, rojen 10. oktobra 1892, umri 13. marca 1975, književnik, Beograd. Nobelov nagrajenec za književnost, 1961. Dopisni član od 2. junija 1953. Apostolski Mihailo, rojen 8. novembra 1906, umrl 7. avgusta 1987, zgodovinar in vojaški teoretik, Skopje. Dopisni član od 10. marca 1977. Bajec Anton, rojen 6. januarja 1897, umrl 10. junija 1985,dr. fil., izredni profesor za slovenski jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 23. marca 1978. Bajt Aleksander, rojen 27, februarja 1921, umrl 24. februarja 2000, dr, ekonomskih znanosti, redni profesor za ekonomijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani; predstojnik Ekonomskega inštituta Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor, Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987; načelnik oddelka za družbene vede v I. razredu S AZU od 12. maja 1988 do 1. aprila 1995 in tajnik L razreda S AZU od 25. januarja 1991 do 28. februarja 1995. Barton Derek Harold Richard, rojen 8. septembra 1918, umrl 16. marca 1998, redni profesor za kemijo na Texas Univerzi A&M in njen zaslužni profesor, College Station, Texas, ZDA. Nobelov nagrajenec za kemijo, 1969. Dopisni član od 23. maja 1985. Bartoš Milan, rojen 10. novembra 1901, umrl 12. marca 1974, dr. prava, redni profesor na Pravni fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 17, oktobra 1958. Bat is fanez, rojen 15, marca 1919, umrl 1. oktobra 2002, dr. veterinarskih znanosti, redni profesor za mikrobiologijo Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Glavni tajnik SAZU od 10. marca 1985 do 14. maja 1992, član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 7. maja 1996 do 25. aprila 2002. Bedjantč Mirko, rojen 29. junija 1904, umrl 15. februarja 1976, dr. med,, redni profesor za infekcijske bolezni na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1968, redni član od 21. marca 1974; tajnik razreda za medicinske vede od 20, marca 1975 do smrti. Beier Friedrich-Kari, rojen 9. aprila 1926, umrl 13. novembra 1997. Direktor Inštituta Maxa Plancka za tuje in mednarodno patentno, avtorsko in konkurenčno pravo, München, Nemčija. Dopisni član od 6. junija 1983. Belič Aleksandar, rojen 2. avgusta 1876, umrl 26. februarja 1960, dr. fil., profesor za lingvisti ko na univerzi v Beogradu; predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 7, novembra 1947, Benac Alojz, rojen 20. oktobra 1914, umrl 6. marca 1992, dr. arheolških znanosti, redni profesor prazgodovinske arheologije na Filozofski fakulteti v Sarajevu. Dopisni član od 23. marca 1978. Berkopec Oton, rojen 6. decembra 1906, umrl 16. septembra 1988, dr. fil., vodja Bibliografije slavik v češkem tisku pri Akademiji znanosti v Pragi. Dopisni član od 5. februarja 1971, redni član od 24. aprila 1981. Bevk France, rojen 17. septembra 1890, umrl 17. septembra 1970, književnik, Ljubljana. Redni član od 2. junija 1953; tajnik razreda za umetnosti od 28. oktobra 1960 do 26. novembra 1966. Bczlaj France, rojen 19. septembra 1910, umrl 27, aprila 1993, dr, fil,, redni profesor za primerjalno slovansko jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964. Bogdanovič Milan, rojen 4. januarja 1892, umrl 28. februarja 1964, književnik, gledališki kritik in esejist, profesor za sodobno jugoslovansko književnost na univerzi v Beogradu in upravnik Narodnega gledališča v Beogradu. Dopisni član od 2. junija 1953. Bole Jože, rojen 17. junija 1929, umrl 26. decembra 1995, dr. znanosti, zoolog - mi-lalcolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 23. maja 1985. Boršnik Marja, rojena 24. januarja 1906, umrla 10. avgusta 1982, dr. fil., redna profesorica za zgodovino slovenske književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredna članica od 10. marca 1977. Brajkovič Vladislav, rojen 24. januarja 1905, umrl 9. septembra 1989, dr. prava, redni profesor za pomorsko in splošno transportno pravo na Pravni fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 24. aprila 1981, Bravničar Matija, rojen 24, februarja 1897, umrl 25.novembra 1977,skladatelj, redni profesor za kompozicijo in glasbenoteoretske predmete na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 21. marca 1974. Brecelj Bogdan, rojen 6. maja 1906, umrl 9. septembra 1986, dr. med,, redni profesor za ortopedijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in predstojnik Ortopedske klinike v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949. Breznik Anton, rojen 26. junija 1881, umrl 26. marca 1944, dr. fil., gimnazijski ravnatelj, jezikoslovec, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940. Brodar Srečko, rojen 6. maja 1893, umrl 27. aprila 1987, dr. fil., redni profesor za kvartarologijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 6. decembra 1949, redni član od 2. junija 1953. Broz-Tito Josip, rojen 25. maja 1892, umrl 4. maja 1980, predsednik SFRJ, maršal Jugoslavije. Prvi častni član SAZU od 6. novembra 1948. Brzin Miroslav, rojen 13. aprila 1923, umrl 8. avgusta 1999, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 29. marca 1979. Butozan Vaso, rojen 5, decembra 1905, umrl 15. maja 1974, dr. veterinarskih znanosti, častni dr., redni profesor Veterinarske fakultete v Sarajevu. Dopisni član od 7, februarja 1967. Cankar Izidor, rojen 22, aprila 1886, umrl 22. septembra 1958, dr. fil., redni profesor za Zgodovino umetnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953, Cigoj Stojan, rojen 27. junija 1920, umrl 19. septembra 1989, dr. prava, redni profesor za civilno in mednarodno zasebno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1933, redni član od 23. aprila 1987. Cilenšek Johann, rojen 4. decembra 1913, umrl 14. decembra 1998, skladatelj, redni profesor na Visoki šoli za glasbo Franza Liszta v Weimarju, Nemčija. Dopisni član od 7. februarja 1967. Cvetko Dragotin, rojen 19. septembra 1911, umrl 2, septembra 1993, dr. fil., redni profesor za zgodovino slovenske in novejše glasbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 5. februarja 1970. Načelnik oddelka za zgodovinske vede v razredu za zgodovinske in družbene vede od 1. aprila 1982 do 1986 in tajnik istega razreda od 1986 do 31. januarja 1991. Čamo Edhem, rojen 30. decembra 1909, umrl 25. novembra 1996. Redni profesor za zoohigieno Veterinarske fakultete v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 13. marca 1972. Čelešnik Franc, rojen 27. oktobra 1911, umrl 28. avgusta 1973, dr. med., redni profesor za čeljustno kirurgijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Izredni član od 7, februarja 1969, Černigoj Avgust, rojen 24. avgusta 1898, umrl 17, novembra 1985, akademski slikar in grafik, Sežana. Dopisni član od 24. aprila 1981, Čop Bojan, rojen 23. maja 1923, umrl 3. avgusta 1994, dr. filolaških znanosti, redni profesor za primerjalno jezikoslovje in orientalistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 25. marca 1976. Čubrilovič Vasa, rojen 14. januarja 1897, umrl 11. junija 1990, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino narodov Jugoslavije v novem veku na univerzi v Beogradu. Dopisni član od 24. aprila 1981. Dcanovič Mirko, rojen 13. maja 1890, umrl 16, junija 1984, dr, fil., redni profesor za romansko fdologijo na univerzi v Zagrebu. Dopisni član od 21. marca 1974. D emu s Otto, rojen 4. novembra 1902, umrl 17. novembra 1990, dr. fil., ordinarij umetnostnozgodovinske katedre na univerzi na Dunaju. Dopisni član od 23. aprila 1987. Djordjevič Jovan, rojen 10. marca 1908, umrl 9. decembra 1989, dr. prava, redni profesor za politične vede in ustavno pravo na univerzi v Beogradu, Dopisni član od 17. oktobra 1958. Djurdjev Branislav, rojen 4. avgusta 1908, umrl 26. februarja 1993. Redni profesor za zgodovino turškega obdobja Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu. Dopisni član od 7. februarja 1969. Djuričič iJija, rojen 18. julija 1898, umrl 2. aprila 1965, dr. med., redni profesor za fiziologijo na Veterinarski fakulteti v Beogradu, predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 22. decembra 1961. Dojene Metod, rojen 19. decembra 1875, umrl 10. oktobra 1941, dr. prava,redni profesor za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 28. januarja 1939 do smrti. Dolinar Lojze, rojen 19. aprila 1893, umrl 9. septembra 1970, akademski kipar, redni profesor na Akademiji za umetnost v Beogradu. Izredni član od 2. junija 1953, redni član od 5. februarja 1970. Drujan Boris, rojen 27-junija 1928, umrl 24. decembra 1991, dr. organske kemije in farmakologije, predstojnik laboratorija za nevrokemijo IV1C v Caracasu (Venezuela). Dopisni član od 10. marca 1977. Dyggve Ejnar, rojen 17- oktobra 1887, umrl 6, avgusta 1961, častni dr„ inž., arhitekt in arheolog v Köbenhavnu. Dopisni član od 17. oktobra 1958. FinŽgar Alojzij, rojen 30. decembra 1902, umrl 28, marca 1994, dr.prava, redni profesor za civilno in rodbinsko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor, Izredni član od 20, marca 1975, redni član od 23. marca 1978. Načelnik oddelka za družbene vede v I. razredu S A ZU od 16. septembra 1980 do 31. maja 1988 in tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede SAZU od 15. marca 1982 do 25. januarja 1991. Finžgar Fran Šaleški, rojen 9. februarja 1871, umrl 2. junija 1962, književnik. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik razreda za umetnost od 28, januarja 1939 do 30. septembra 1949. Franchini Aldo, rojen leta 1910, umrl 3. aprila 1987, dr. medicinskih znanosti, predstojnik Inštituta za sodno medicino v Genovi. Dopisni član od 29. marca 1979. Fučič Branko, rojen 8. septembra 1920, umrl 3 L januarja 1999, znanstveni svetnik v Kabinetu za arhitekturo in urbanizem Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Rijeka, Dopisni član od 18. maja 1989. Gaspari Maksi m, rojen 26. februarja 1883, umrl 14. novembra 1980, slikar, Ljubljana. Redni član od 13. marca 1972. Gavazzi Milovan, rojen 18. marca 1895, umrl 20. januarja 1992, dr. fil., redni profesor za etnologijo na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 25, marca 1976. Gerškovič Leon, rojen 2, februarja 1910, umrl L junija 1992, dr. prava, redni profesor političnih znanosti, Beograd. Dopisni član od 17. oktobra 1958. Gestrin Ferdo, rojen 8. oktobra 1916, umrl 9. aprila 1999, dr. znanosti, redni profesor za občo zgodovino fevdalizma Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987, Geyer Otto F., rojen 18. maja 1924, umrl 12. novembra 2002, redni profesor stratigra fije, paleontologije in paleoekologije na Univerzi v Stultgartu. Dopisni član od 7. junija 2001. Gligorič Velibor, rojen 28, julija 1899, umrl 3. oktobra 1977, književni kritik, Beograd. Dopisni član od 7. februarja 1967. Golia Pavel, mjcn LO. aprila 1887, umrl 13. avgusta 1959, književnik, upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953. Gori čar Jože, rojen 20, januarja 1907, umrl 20. februarja 1985, dr. prava, redni profesor za sociologijo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Jzredni član od 7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976; načelnik oddelka za družbene vede v razredu za zgodovinske in družbene vede SAZU od 24. aprila 1980 do 30. septembra 1980; glavni tajnik SAZU od 24. junija 1980 do smrti. Grad Anton, rojen 23. februarja 1907, umrl 28. marca 1983, dr. fil., redni profesor za romansko filologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 10. marca 1977. Gradnik Alojz, rojen 3. avgusta 1882, umrl 14, julija 1967, dr. prava, književnik, Ljubljana. Redni član od 21. decembra 1962. Grafenaucr Bogo, rojen 16. marca 1916, umrl 12. maja 1995, dr. filozofije, redni profesor za zgodovino Slovencev Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni čian od 7. februarja 1968, redni član od 13. marca 1972. Grafenauer Ivan, rojen 7. marca 1880, umrl 29, decembra 1964, dr. fil.,gimnazijski profesor, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940, redni član od 21. decembra 1946; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 30. septembra 1949 do smrti. Grošelj Milan, rojen 19. septembra 1902, umrl 12. februarja 1979, dr. fil., redni profesor za klasično filologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 17. oktobra 1958, redni član od 10. marca 1977. Gušič Branimir, rojen 6. aprila 1901, umrl 7. julija 1975, dr. med., dr. fil., redni profesor za otorinolaringologijo na Medicinski fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 3. julija 1964. Hadži Jovan, rojen 22, novembra 1884, umrl 11, decembra 1972, dr fil., redni profesor za zoologijo na P rirodoslovn o-matematični fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938. Hauptman Ljudmil, rojen 5. februarja 1884, umrl 19, aprila 1968, dr. fil , redni profesor za občo zgodovino srednjega veka na univerzi v Zagrebu. Dopisni član od 16. maja 1940. Ilegedušič Krsto, rojen 26. novembra 1901, umrl 7. aprila 1975, akademski slikar-mojster, Zagreb. Dopisni član od 20. marca 1975, Hieng Andrej, rojen 17. februarja 1925, umrl 17. januarja 2000, pisatelj, Ljubljana. Izredni čjan od 6. junija 1995. Ibrovac Miodrag, rojen 24. avgusta 1885, umrl 21. junija 1973, dr. filoloških znanosti, redni profesor romanistike na Filozofski fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 17. aprila 1973. Ilešič Sveto za r, rojen 8. junija 1907, umrl 4. februarja 1985, dr. fil., redni profesor za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 5. februarja 1970. Ingolič Anton, rojen S, januarja 1907, umrl 11. marca 1992, književnik. Izredni član od 25. marca 1976, redni Član od 24. aprila 1981. Tajnik razreda za umetnosti SAZU od 21. marca 1977 do 31. maja 198]. Ivič Pavle, rojen 1. decembra 1924, umrl 19. septembra 1999, redni profesor za srbski jezik in hrvaški jezik Filozofske fakultete Univerze v Beogradu. Dopisni član od 29. marca 1979. Jakac Božidar, rojen 16. julija 1899, umrl 20. novembra 1989, redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949. Jakopič Rihard, rojen 12. aprila 1869, umrl 21. aprila 1943, akademski slikar, Ljubljana. Redni čjan od 7. oktobra 1938. Jakopin Franc, rojen 29. septembra 3921, umrl 18. junija 2002, dr. znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989. Jama Matij a, roj en 4. januarja 1872, umrl 4. aprila 1947, akademski slikar, Ljubljana. Redni član od 7. oktobra 1938. Jovčič Dimitrije, rojen 14. oktobra 1889, umrl 16. februarja 1973, dr. med., redni profesor za ortopedijo in travmatologijo na Medicinski fakulteti v Beogradu. Dopisni Član od 7. februarja 1967. Jurančič Janko, rojen 18. decembra 1902, umrl 15, decembra 1989, dr. filojoških znanosti, redni profesor za srbski in hrvaški jezik ter starejšo hrvaško in srbsko literaturo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981; tajnik razreda za filološkc in literarne vede od 25. septembra 1979 do februarja 1934. Kalin Boris, rojen 24, junija 1905, umri 22. maja 1975, ki par-mojster, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953. Kalin Zdenko, rojen 11. aprila 1911, umrl 11. novembra 1990, akademski kipar, redni profesor za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981; tajnik razreda za umetnosti SAZU od 31. maja 1981 do 31. januarja 1985. Kambič Vinko, rojen 7. aprila 1920, umrl 24. novembra 2001, dr. znanosti, redni profesor za otorinolaringologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989. Kardelj Edvard, rojen 27. januarja 1910, umi! 10. februarja 1979, marksistični teoretik, soorganizator KP Jugoslavije in K P Slovenije, avtor del s področja marksističnega družboslovja in tvorec samoupravnega sistema SFRJ. Častni član SAZU od 6, decembra 1949, Kenk Roman, rojen 25. novembra 1898, umrl 2. oktobra 1988, dr. naravoslovnih znanosti, redni profesor za zoologijo in sodelavec Kongresne knjižnice v VVashingtonu v oddelku za zoologijo nevretenčarjev. Dopisni Član od 6. junija 1983, Kermavner Dušan, rojen 7. decembra 1903, umrl 1 L junija 1975, dr, prava, znanstveni svetnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, izredni član od 5. februarja 1971. Kidrič Boris, rojen 10. aprila 1912, umrl 11. aprila 1953, predsednik Gospodarskega sveta FLRJ. Redni član od 6. decembra 1949. Kidrič France, rojen 23. marca 1880, umri 11, aprila 1950, dr, fil., redni profesor za starejše slovanske jezike in slovensko literaturo na Univerzi v Ljubljani, višji znanstveni svetnik akademije. Redni član od 7. oktobra 1938; od 28. junija 1941 do 1. julija 1942 načelnik filozofsko-filološko-historičnega razreda SAZU; predsednik SAZU od 2. oktobra 1945 do smrti. Klopčič Mile, rojen 16. novembra 1905, umrl 19, marca 1984, pesnik in prevajalec, Ljubljana, Izredni član od 23, marca 1978, redni član od 6. junija 1983. Koblar France, rojen 29. novembra 1889, umrl 11. januarja 1975, dr. fil., redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, Redni član od 3. julija 1964; v. d. tajnika razreda za filološke in literarne vede od 7. februarja 1965,tajnik istega razreda od 7. februarja 1968 do smrti. Kochansky-Devidč Vari da, rojena 10, aprila 1915, umrla 26. februarja 1990, paleontologija, dr. naravoslovnih znanosti, redna profesorica na Naravoslovno-matematični fakulteti v Zagrebu. Dopisna članica od 20. marca 1975, Kogoj Franjo, rojen 13. oktobra 1894, umrl 30. septembra 1983, dr. med,, redni profesor za dermatovenerologijo univerze v Zagrebu. Dopisni član od 29. marca 1953, Koncski Blaže, rojen 19. decembra 1921, umrl 7, decembra 1993. Redni profesor za makedonski jezik Filozofske fakultete Univerze v Skopju. Dopisni član od 7. februarja 1968. Korošec Viktor, rojen 7, decembra 1899, umrl 16. novembra 1985, dr. prava, redni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 2, oktobra 1956. Kos Gojmir Anton, rojen 24. januarja 1896, umrl 22. maja 1970, akademski slikar, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6, decembra 1949. Kos Milko, rojen 12. decembra 1892, umrl 24. marca 1972, dr. fil., redni profesor za občo zgodovino srednjega veka in pomožne zgodovinske vede na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; glavni tajnik SAZU od 19. maja 1950 do 13. marca 1972. Kosmač Ciril, rojen 28, septembra 1910, umrl 28. januarja 1980, književnik, Portorož. Redni član od 22. decembra 1961. Kostrenčič Marko, rojen 21. marca 1884, umrl 19. maja 1976, dr. prava, redni profesor za zgodovino države in prava narodov SFRJ od 19. stoletja na Pravni fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 2. junija 1953. Košir Alija, rojen 6. aprila 1891, umrl 9, junija 1973, dr, med., redni profesor za histologijo in embriologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 24. junija 1955. Ko zde Jug, rojen 26. junija 1892, umrl 29. avgusta 1964, književnik, Ljubljana. Redni član od 22. decembra 1961. Kozina Marjan, rojen 4. junija 1907, umrl 19. junija 1966, skladatelj, izredni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953, Koželj Venčeslav, rojen 17. septembra 1901, umrl 6. avgusta 1968, dr. tehniških znanosti, redni profesor za teoretično elektroniko na Univerzi v Ljubljani, Izredni član od 2. junija 1953, redni član od 21, decembra 1962. Kranjec Miško, rojen 15. septembra 1908, umrl 8, junija 1983, književnik, Ljubljana, Redni član od 2- junija 1953. KraSovec Stane, rojen 14. julija 1905, umrl 13. aprila 1991, dipl. ing. ekonomije, redni profesor Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Kratochvil Josef, rojen 6. januarja 1909, umrl 17. februarja 1992, dr. naravoslovja, dr. biologije, profesor zoologije, konzujtant - vodilni znanstveni delavec Inštituta za raziskovanje vretenčarjev Češkoslovaške akademije znanosti. Dopisni član od 5. februarja 1970. Kravar Miroslav, rojen 6. aprila 1914, umrl 14. januarja 1999, redni profesor za klasično filologijo in hrvaški jezik Filozofske fakultete v Zadru in stalni redni profesor na Univerzi v Bonnu. Dopisni član od 23. maja 1985. Krbek Ivo, rojen 23. avgusta 1890, umrl 16. januarja 1966, dr. prava, redni profesor za upravno pravo na univerzi v Zagrebu. Dopisni član od 17, oktobra 1958, Kreft Bratko, rojen 11. februarja 1905, umrl 17. julija 1996, dr. filozofije, književnik, teatrolog, gledališki umetnik, redni profesor za novejšo rusko književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni Član od 22. decembra 1961. Tajnik V. razreda SAZU od 26. novembra 1966 do 25. marca 1976. Podpredsednik SAZU od 25 marca 1976 do 14. maja 1992. Krek Gregor, rojen 27. junija 1875,umrl 1. septembra 1942, dr. prava, redni profesor rimskega in civilnega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; prvi glavni tajnik AZU od 28. januarja 1939 do 11. julija 1942. Krki ec Gustav, rojen 23. junija 1899, umrl 30. oktobra 1977, književnik, Zagreb. Dopisni član od 7. februarja 1969, Krleža Miroslav, rojen 7- julija 1893, umrl 29. decembra 1981, književnik, Zagreb. Dopisni član od 2. junija 1953. Kuhelj Anton, rojen 11. novembra 1902, umrl 31. julija 1980, dr.tehniških znanosti, redni profesor za mehaniko na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani, Redni član od 6. deccmbra 1949; podpredsednik SAZU od 22. decembra 1961 do smrti. Kumbatovič Filip Kalan, rojen 25. marca 1910, umrl 8. avgusta 1989, dipl. inž. arhitekture, gledališki zgodovinar, esejist, prozaist, Tedni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Izredni član od 24. aprila 1981, redni Član od 23, maja 1985. Kuret Nlko, rojen 24. aprila 1906, umrl 25. januarja 1995, dr. folklornih znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Izredni član od 18, maja 1989, redni član od 30. maja 1991. Kušej Gorazd, rojen 17. decembra 1907, umrl 9. decembra 1985, dr. prava, redni profesor za teorijo države in prava ter primerjalno ustavno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 17. oktobra 1958; glavni tajnik SAZU od 1972 do 1980. Kušcj Rado, rojen 21, julija 1875, umrl 10. maja 1941, dr. prava, redni profesor za cerkveno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938. Kiihn Othmar, rojen 5. novembra 1892, umrl 26. marca 1969, dr. fil., redni profesor za paleontologijo in paleobiologijo na univerzi na Dunaju, Dopisni član od 6. februarja 1965. Kyovsky Rudi, rojen 17. avgusta 1906, umrl 5. januarja 2002, dr. prava, redni profesor za delovno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Lajovic Anton, rojen 19. decembra 1878, umrl 28, avgusta 1960, skladatelj in muzi-kolog, Ljubljana. Redni član od 16. maja 1940; tajnik razreda za umetnosti od 30. septembra 1949 do smrti. Laroche Emmanuel, rojen 11, julija 1914, umrl 16. junija 1991, profesor za splošno lingvistiko in primerjalno slovnico na univerzi v Strasbourgu in direktor Francoskega arheološkega inštituta v Carigradu. Dopisni član od 29. marca 1979. Lavrač Ivan, rojen 11. februarja 1916,umrl 25. decembra 1992, dr. ekonomskih znanosti, redni profesor za politično ekonomijo in zgodovino politične ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987. Lavrič Božidar, rojen 10. novembra 1899, umrl 15. novembra 1961, dr. med., častni dr., redni profesor za kirurgijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani in predstojnik klinike za kirurgijo, Redni član od 6, decembra 1949; podpredsednik SAZU od 21. marca 1950 do smrti. Lavrin Janko, rojen 10. februarja 1887, umri 13. avgusta 1986, redni profesor za novejšo rusko literaturo na univerzi v Nottinghamu. Dopisni član od 2. oktobra 1956. L obe Feliks, rojen 14. oktobra 1894, umrl 9. maja 1970, častni dr., redni profesor na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949. Logar Janez, rojen 3. februarja 1908, umrl 9. novembra 1987, višji znanstveni sodelavec Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od 23, marca 1978, redni član od 6. junija 1983. Logar Valentin, rojen 11. februarja 1916, umrl 24. decembra 2002, dr. filozofije, redni profesor za dialektologijo in zgodovino slovenskega jezika Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik II. razreda SAZU od 5. marca 1975 do 31. oktobra 1979. Lorkovič Zdravko, rojen 3. januarja 1900, umrl 11. novembra 1998, redni profesor za biologijo Medicinske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 30. maja 1991. Lukič Radomir, rojen 31. avgusta 1914, umrl 31. maja 1999, redni profesor za teorijo države in prava Univerze v Beogradu. Dopisni član od 23. aprila 1987. Lukman Franc Ksaver, rojen 24. novembra 1880, umrl 12. junija 1958, dr. teoloških znanosti, dr. ti L, redni profesor za historično dogmatiku na Teološki fakulteti v Ljubljani, Izredni član od 16, maja 1940. Lunaček Pavel, rojen 31. januarja 1900, umrl 2. aprila 1955,dr. med., redni profesor za ginekologijo in porodništvo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, predstojnik ginekološko-porodniške klinike. Redni član od 30. junija 1954. Maksimovič Desanka, rojena 16. maja 1898, umrla 11. februarja 1993, pisateljica. Dopisna članica od 7, februarja 1969, Matjašič janež, rojen 14. maja 1921, umrl 9. avgusta 1996, dr, bioloških znanosti, zoulog - speleobiolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadži-ja ZRC SAZU. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 18. maja 1989. Mekuli Esad, rojen 17. decembra 1916, umrl 6. avgusta 1993, dr. veterinarskih znanosti, redni profesor Univerze v Prištini, Kosovo, Srbija. Pesnik in prevajalec. Dopisni član od 29. marca 1979. Melik Anton, rojen 1, januarja 1890, umrl 8, junija 1966, dr. fil., redni profesor za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; upravnik inštituta za geografijo SAZU. Izredni član od 16. maja 1940, redni član od 21. decembra 1946; tajnik razreda za prirodoslovne in medicinske vede od 8. oktobra 1955 do smrti. Merhar Boris, rojen 1. maja 1907, umrl 24. junija 1989, profesor za zgodovino slovenske književnosti na Pedagoški akademiji v Ljubljani, višji predavatelj za zgodovino slovenskega slovstva do moderne na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 23. maja 1985. Micevski Ki ril, rojen 29. aprila 1926, umrl 6. februarja 2002, redni profesor za rastlinsko sistemizacijo in geobotaniko Fakultete za naravoslovne in matematične vede Univerze v Skopju, Makedonija. Dopisni član od 6. junija 1995. Mihajlovič Mihajlo Lj., rojen 22. januarja 1924, umri 8. junija 1998, redni profesor za organsko kemijo Naravoslovno-matematične fakultete Univerze v Beogradu. Dopisni član od 25. marca 1976. Mihelič France, rojen 27, aprila 1907 v Virmašah pri Škot j i Loki, umrl 1. avgusta 1998, akademski slikar, redni profesor za slikarstvo in risanje Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani. Redni član od 6. februarja 1965. Milčinski janež, rojen 3. maja 1913, umrl 28. julija 1993, dr. prava in dr, med., redni profesor za sodno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970, Predsednik SAZU od 25. marca 1976 do 14. maja 1992. MUčinski Lev, rojen 23. junija 1916, umrl 14. marca 2001, dr. znanosti, redni profesor za psihiatrijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 23. marca 1979, redni član od 6. junija 1983. Mohorovičič Andre, rojen 12. julija 1913, umrl 17. decembra 2002, redni profesor za arhitekturo Fakultete za arhitekturo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 6. junija 1983. Molè Vojeslav, rojen 14. decembra 1886, umrl 5. decembra 1973, dr. fil, redni profesor za srednjeveško umetnost na Jagelonski univerzi v Krakovu. Dopisni član od 22. decembra 1961. Murko Matija, rojen 10. februarja 1861, umrl 11. februarja 1952, dr. fil., redni profesor za slovensko filologijo na Karlovi univerzi v Pragi. Dopisni član od Î6. maja 1940. Mušič Marjan, rojen 16. novembra 1904, umrl 6, januarja 1984, arhitekt, redni profesor na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 29, marca 1979, Nahtigal Rajko, rojen 14. aprila 1877, umrl 29. marca 1958, dr. fil., redni profesor za slovansko filologijo in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov ter častni predstojnik Slovenskega inštituta na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; prvi predsednik AZU od 4. januarja 1939 do 27. junija 1942; načelnik razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 2. oktobra 1945 do 30. septembra 1949. Nejedly Zdenek, rojen 10. februarja 1878, umrl 9. februarja 1962, profesor muzi-kologijc na Karlovi univerzi v Pragi; predsednik Akademije znanosti ČSSR. Dopisni član od 7. novembra 1947. Neubauer Robert, rojen 7. decembra 1895, umrl 3. maja 1969, dr. med., redni profesor za ftiziologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 22. decembra 1961. Nitsch Kazi mi er z, rojen 1. februarja 1874, umrl 26. septembra 1958, profesor poljskega jezika na univerzi v Krakovu. Dopisni član od 7. novembra 1947. Nougayrol Jean, rojen 14. februarja 1900, umrl 23. januarja 1975, asiriolog, profesor na École pratique des Hautes Études v Parizu. Dopisni član od 7. februarja 1968. Novak Franc, rojen 2. junija 1908, umrl 29, septembra 1999, dr. znanosti, redni profesor za porodništvo in ženske bolezni Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970. Tajnik VI. razreda SAZU od 25. februarja 1976 do 27. maja 1992. Novak Grga,rojen 2. aprila 1888, umrl 7,septembra 1978, dr.ftL, redni profesor za zgodovino starega veka na univerzi v Zagrebu. Dopisni član od 22. decembra 1961. Ocvirk Anton, rojen 23, marca 1907, umrl 6. januarja 1980, dr. fil., redni profesor za zgodovino svetovne književnosti in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964. Olszak Wadaw, rojen 24. oktobra 1902, umrl 10. decembra 1980, dr. tehniških znanosti, eden od rektorjev Mednarodnega centra za mehanične znanosti v Vidmu (Udine), Italija. Dopisni član od 29. marca 1979, Oštir Karel, rojen 13. oktobra 1888, umrl 27. decembra 1973, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Redni član od 2. junija 1953 do 17. junija 1958. Panteleev Dimitar, rojen 26, novembra 1901, umrl 16. aprila 1993, pisatelj in prevajalec. Dopisni član od 24. aprila 1981. Pautin Alfonz, rojen 14. septembra 1853, umrl 1, decembra 1942, gimnazijski profesor, strokovnjak za iloristiko, fitogeografijo in botanično sistematiko, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940. Pavlov Todor, rojen 14. februarja 1890, umrl 8, maja 1977, profesor filozofije dialektičnega materiali zrna in marksistične estetike na univerzi v Sofiji. Dopisni član od 7. novembra 1947 do 1948 ali 1949. Pavšič Vladimir - Bor Matej, rojen 14. aprila 1913, umrl 29. septembra 1993, pisatelj. Redni član od 6. februarja 1965. Persianinov Leonid Semenovič, rojen 18. avgusta 1908, umrl 27. decembra 1978, dr. med., predstojnik Inštituta za ginekologijo in porodništvo v Moskvi, Dopisni član od 29. marca 1979. Peteri in Anton, rojen 25. septembra 1908, umrl 24. marca 1993, dr. naravoslovnih znanosti, sodelavec Nacionalnega biroja za standarde v Washingtonu. Izredni član od 21, decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949, Pitamic Leonid, rojen 15. decembra 1885, umrl 30. junija 1971, dr. prava, redni profesor za ustavno pravo in teorijo države na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938 do 21. maja 1948. Črtan iz članstva leta 1948, posmrtno rehabilitiran na Skupščini SAZU 17. decembra 1996. Plečnik Jože, rojen 23. januarja 1872, umrl 7. januarja 1957, redni profesor za arhitekturo na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938. Plemelj Josip, rojen 1. decembra 1873, umrl 22. maja 1967, dr. fiL, častni doktor matematičnih in tehniških znanosti, redni profesor za matematiko na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik razreda za matematične, prirodoslovne in tehniške vede od 16. julija 1942 do 30, septembra 1949. Pogačnik Jože, rojen 14. marca 1933, umrl 18. avgusta 2002, dr. znanosti, redni profesor za slovensko književnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 30. maja 1991, izredni član od 27. maja 1993, redni ¿lan od 27. maja 1997, Tajnik II, razreda SAZU od 23. marca 1999 do smrti. Poječ Janko, rojen 19. avgusta 1880, umrl 12, maja 1956, dr. prava, redni profesor za narodno in primerjalno pravno zgodovino na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni dan od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 23. februarja 1942 do 30. septembra 1949; predsednik Terminološke komisije pri AZU oz. SAZU. Potrč Ivan, rojen 1. januarja 1913, umrl 12. junija 1993, pisatelj. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Prelog Vladimir, rojen 23. julija 1906, umrl 7. januarja 1998, predstojnik laboratorija za organsko kemijo Švicarske visoke tehniške šole v Zurichu,Švica. Nobelov nagrajenec za kemijo, 1975. Dopisni član od 29. marca 1979. Pretnar Stoj an, rojen 23. januarja 1909, umrl 1. marca 1999, dr. prava, redni profesor za gospodarsko pravo, primerjalno trgovinsko prava in pravo industrijske lastnine Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 25. marca 1975, redni član od 24, aprila 1981. Rajičič Stanojlo, rojen 16. decembra 1910, umrl 21. julija 2000, skladatelj. Redni profesor Glasbene akademije v Beogradu, ZRJ. Dopisni član od 20, marca 1975. Rakovec Ivan, rojen 18. septembra 1899, umrl 3. avgusta 1985, dr. fIL, redni profesor za geologijo in paleontologijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949; tajnik razreda za naravoslovne vede od 15. junija 1966 do 19. maja 1981. Ram me! meyer Alfred, rojen 31, decembra 1909, umrl 16. marca 1995, dr. filozofije, redni profesor za slovansko filologijo na Univerzi v Frankfurtu ob Main i, Nemčija. Dopisni član od 24, aprila 1981. Ramovš Fran, rojen 14. septembra 1890, umrl 16. septembra 1952, dr. fiL, redni profesor za fonetiko in zgodovino slovenskega jezika na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik filozofsko-filološko-historičnega razreda od 28. januarja 1939 da 31, januarja 1940; glavni tajnik AZU oz. SAZU od 11. julija 1942 do 19. maja 1950; upravnik Inštituta za slovenski jezik; predsednik SAZU od 19, maja 1950 do smrti, Ramovš Primož, rojen 20. marca 1921, umrl 10. januarja 1999, skladatelj, višji bibliotekar specialist in upravnik Biblioteke SAZU- Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983; član predsedstva SAZU po 22. členu Zakona o SAZU od 7. maja 1996 do smrti. Rant Zoran, rojen 14. septembra 1904, umrl 12. februarja 1972, dr. tehniških znanosti, redni profesor za procesno tehniko na tehniški univerzi v Braun Schwei-gu. Dopisni Član od 3. julija 1964. Ravnikar Edvard, rojen 4. decembra 1907, umrl 23. avgusta 1993, ing. arhitekture, redni profesor za urbanizem in javne zgradbe Fakultete za arhitektura, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 29, marca 1979, Rechinger Karl Heinz, rojen 16. oktobra 1906, umrl 30. decembra 1998, dvorski svetnik in direktor Prirodoslovnega muzeja na Dunaju, Avstrija. Dopisni član od 30. maja 1991. Regen Ivan, rojen 9. decembra 1868, umrl 27. julija 1947, dr. SL, gimnazijski profesor, strokovnjak za živalsko fiziologijo in bioakustiko, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940, Rigler Jakob, rojen 2, decembra 1929, umrl 8. julija 1985, dr. filoloških znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovenski jezik ZRC SAZU. Izredni član od 23. maja 1985. Saeverud Harald, rojen 17. aprila 1897, umrl 27. marca 1992, skladatelj in dirigent, Norveška. Dopisni član od 25. marca 1976. Salopek Marijan, rojen 23. decembra 1883, umrl 23. februarja 1967, dr. fiL, profesor geologije in paleontologije Univerze v Ljubljani in Zagrebu. Dopisni član od 7. februarja 1967. Samec Maks, rojen 27. junija 1881, umrl 1. julija 1964, dr. fil., redni profesor za kemijo na Univerzi v Ljubljani od 1919 do 1945, do 1959 upravnik Kemijskega inštituta Boris Kidrič v Ljubljani in od 1959 znanstveni svetovalec. Redni član od 6. decembra 1949; tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od 16. novembra 1962 do smrti. Savic Pavle, rojen 10, januarja 1909, umrl 30, maja 1994, redni profesor za fizikalno kemijo univerze v Beogradu. Dopisni član od 13. marca 1972. Seidl Ferdinand, rojen 10. marca 1856, umrl 1. decembra 1942, profesor, strokovnjak za meteorologijo, klimatologijo, seizmologijo in geologijo, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940. Sirotko Vič Jakov, rojen 7. novembra 1922, umrl 31. oktobra 2002, redni profesor Ekonomske fakultete Univerze v Zagrebu in vodja Zavoda za ekonomske raziskave Hrvaške akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, HrvaŠka. Dopisni član od 29. marca 1979. Skok Pet ar, rojen 1. marca 1881, umrl 3. februarja 1956, dr. fiL, redni profesor za romansko fiiologijo na univerzi v Zagrebu, Dopisni član od 2. junija 1953. Slodnjak Anton, rojen 13. junija 1899, umrl 13. marca 1983, dr. fil., redni profesor za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Redni Član od 7. februarja 1967. Sodnik - Zupane Anica, rojena 21. marca 1892, umrla 20, januarja 1978, slikarka. Izredna članica od 25. marca 1976. Sovre Anton, rojen 4. decembra 1885, umrl 1. maja 1963, redni profesor za grški jezik na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953. Spacal Lojze Luigi, rojen 15, junija 1907, umrl 6. maja 2000, samostojni slikar in grafik v Trstu, Italija. Dopisni član od 23. aprila 1987. Stankovič Si niša, rojen 26. marca 1892, umrl 24. februarja 1974, dr. fiL, redni profesor za zoologijo na univerzi v Beogradu. Dopisni član od 2. junija 1953. SteU France, rojen 21. februarja 1886, umrl 10. avgusta 1972, dr. fil., redni profesor za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Redni član od 16. maja 1940. Stern Pavel, rojen 17. marca 1913, umrl 20. marca 1976, redni profesor za farmako-logijo na Medicinski fakulteti v Sarajevu. Dopisni član od 21. marca 1974. Stevanovič Petar, rojen 3. junija 1914, umrl 31. marca 1999, redni profesor za geologijo Rudarsko-geološke fakultete v Beogradu, Dopisni ¿lan od 20. marca 1975. Stupica Gabrijel, rojen 21, marca 1913, umrl 19. decembra 1990, akademski slikar, redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Szentdgothai Janos, rojen 31. oktobra 1912, umrl 8. septembra 1994, redni profesor za anatomijo Univerze v Budimpešti, Dopisni član od 24. aprila 1981. Šašel Jaroslav, rojen 21. januarja 1924, umrl 25. marca 1988, dr. arheologije, znanstveni svetnik v Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU. Izredni član od 23. maja 1985. Šidak Jaroslav, rojen 4. januarja 1903, umrl 25. marca 1986, dr. zgodovinskih ved, redni profesor za občo zgodovino novega veka na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 24. aprila 1981. Škerjanc Lucijan Marija, rojen 17. decembra 1900, umrl 27. februarja 1973, skladatelj, redni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, Redni član od 6. decembra 1949. Škerlj Milan, rojen 4. septembra 1875, umrl 8. decembra 1947, dr. prava, redni profesor za trgovinsko, menično in čekovno pravo na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940. Škerlj Stanko, rojen 7. februarja 1893, umrl 21. julija 1975, dr. fil., redni profesor za romansko filologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. februarja 1969. Šlcbingcr Janko, rojen 19. oktobra 1876, umrl 5, februarja 1951, dr. fil., slovenski bibliograf, upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od 21. decembra 1946. Snu deri Makso, rojen 13, oktobra 1895, umrl 23. junija 1979, dr. prava, redni profesor za ustavno pravo SFRJ na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 2. oktobra 1956. Štampar Andrija, rojen 1, septembra 1888, umrl 26. junija 1958, dr. med., redni profesor za higieno in socialno medicino na univerzi v Zagrebu, predsednik JAZU, Dopisni član od 7. novembra 1947. Šuklje Lujo, rojen 21. septembra 1910, umrl 18. junija 1997, dr. tehniških znanosti, redni profesor za mehaniko tal in osnove tehnične mehanike Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član 20. marca 1979. Tavčar Alois, rojen 2. marca 1895, umrl 1. marca 1979, redni profesor za genetiko in žlahtnjenje rastlin na Agronomski fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 2. junija 1953. Tavčar Igor, rojen 2. novembra 1899, umrl 27. decembra 1965, dr. med., redni profesor za interno medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani, upravnik Inštituta za medicinske vede S A ZU. Redni član od 6. decembra 1949. Taylor Alan John Percival, rojen 25, marca 1906, umrl 7. septembra 1990, profesor zgodovine na univerzi v Oxfordu. Dopisni član od 6. junija 1983. Tesnitre Lucien, rojen 13. maja 1893, umrl 6. decembra 1954, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na Univerzi v Montpellieru. Dopisni član od 2. junija 1953. Todorovič Kos ta, rojen 5, julija 1887, umrl 19. septembra 1975, dr. med., redni profesor za infekcijske bolezni na Medicinski fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 2. junija 1953. Tolstoj Nikita lljič, rojen 15. aprila 1923, umrl 27. junija 1996, Redni profesor za staro slovanščino in slovansko jezikoslovje Državne univerze v Moskvi, Rusija. Dopisni član od 23, aprila 1987. Tomovič Raj ko, rojen 1. novembra 1919, umrl 30. maja 2001, redni profesor za računalništvo in biomedicinsko tehniko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Beogradu. Dopisni član od 18. maja 1989. Trofenik Rudolf, rojen 15. aprila 1911, umrl 7. decembra 1991, dr. prava in dr. fil., založnik v Munchnu, Nemčija. Dopisni član od 30, maja 1991, Trstenjak Anton, rojen 8. januarja 1906, umrl 29. septembra 1996, dr. teologije, častni doktor Univerze v Mariboru in Ljubljani, redni profesor za psihologijo Teološke faklultete Univerze v Ljubljani, Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 6. junija 1983. Udov i Č Jože, rojen 17, oktobra 1912, umrl 5, novembra 1986, pesnik in prevajalec, Ljubljana. Izredni član od 24, aprila 1981, redni član od 23. maja 1985. Ušeničnik Aleš, rojen 3. julija 1868, umrl 30. marca 1952, dr. fil„ dr, teol., redni profesor filozofije na Teološki fakulteti v Ljubljani, Predsednik društva »Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani^ od 11. decembra 1937 do 4. januarja 1939. Redni član od 7. oktobra 1938 do 21. maja 1948; namestnik v nadzornem odboru akademije od 2. oktobra 1945 do 21. maja 1948. Črtan iz članstva 1. 1948, posmrtno rehabilitiran na Skupščini SAZU 17. decembra 1996. Vavilov Sergej Ivanovi č, rojen 24. marca 1891, umrl 25. januarja 1951, predsednik Akademije znanosti ZSSR v Moskvi. Dopisni član od 7. novembra 1947. Vavpetič Lado, rojen 26. junija 1902, umrl 28. marca 1982, dr. prava, redni profesor za javno upravo in upravni postopek na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 17. oktobra 1958, Veber Franc, rojen 20. septembra 1890, umrl 3. maja 1975, dr, fil., redni profesor filozofije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 16. maja 1940 do 18. maja 1945. Odrekel se je članstvu 18. maja 1945, posmrtno rehabi-Utiran na Skupščini SAZU 17. decembra 1996. Vidmar Josip, rojen 14. oktobra 1895, umrl 11. aprila 1992, publicist, literarni kritik, častni doktor Univerze v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949; predsednik SAZU od 7. oktobra 1952 do 25- marca 1976; častni član SAZU od 25. marca 1976. Vidmar Milan, rojen 22, junija 1885, umrl 9. oktobra 1962, dr. tehniških ved, častni dr. tehniških znanosti, redni profesor za elektrotehniko na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940, načelnik matematično-prirodoslovnega razreda od 10. oktobra 1940 do 16, junija 1942; predsednik A2U oz. SAZU od 27. junija 1942 do 2. oktobra 1945; tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od 30. septembra 1949 do smrti. Vilfan Sergij, rojen 5. aprila 1919, umrl 16. marca 1996, dr. prava, redni profesor za pravno zgodovino Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983. Vodovnik Lojze, rojen 6. septembra 1933, umrl 14. junija 2000, dr. znanosti, redni profesor za biokibernetiko in nevrokibernetiko fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 10, marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Tajnik III. razreda SAZU od 16. aprila 1992 do 7. maja 1996 in načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda od 5. oktobra 1994 do 7. maja 1996 ter član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 7. maja 1996 do smrti. Volkov M st i slav Vasiljevič, rojen 2. junija 1923, umrl 1996. Direktor Centralnega inštituta za travmatologijo in ortopedijo N. N. Priorova v Moskvi, Rusija. Dopisni član od 7. februarja 1968. Vouk Vale, rojen 21.februarja 1886, umrl 27. novembra 1962, dr. fil., redni profesor za botaniko na univerzi v Zagrebu. Dopisni član od 2. junija 1953. Vučenov Dimitrije, rojen 30. oktobra 1911, umrl 13. novembra 1986, dr. znanosti, literarni zgodovinar, redni profesor Filozofske fakultete v Beogradu. Dopisni član od 24. aprila 1981, Wollman frank, rojen 5, maja 1888, umrl 9. maja 1969, dr. fil., redni profesor za slovansko slovstvo in splošne literarne vede na Filozofskih fakultetah v Bratislavi in Brnu, Dopisni član od 7. februarja 1969. Wraber Maks, rojen 16. septembra 1905, umrl 14, maja 1972, dr, naravoslovnih znanosti, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija SAZU. Izredni član od 7. februarja 1969. Zavada Vilem, rojen 22, maja 1905, umrl 30. novembra 1982, književnik, Praga. Dopisni član od 29. marca 1979. Ziherl Boris, rojen 25. septembra 1910, umrl 11. februarja 1976, redni profesor za občo sociologijo in zgodovino marksizma na Filozofski fakulteti in Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Izredni član od 6. decembra 1949, redni član od 17. oktobra 1958; podpredsednik SAZU od 20. marca 1975 do smrti. Zupančič Rihard*, rojen 22. decembra 1878, umrl 23. marca 1949, dr. fiL,redni profesor za matematiko na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938 do 25. julija 1945; namestnik načelnika mate matično-pri rodoslovnega razreda od 28, januarja 1939 do 25. julija 1945. Zwitter Fran, rojen 24, oktobra 1905, umrl 14. aprila 1988, dr. fil., redni profesor za občo zgodovino novega veka na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 2. junija 1953, redni član od 17. oktobra 1958. Tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede od 9, junija 1977 do 31. marca 1982. Župančič Oton, rojen 23. januarja 1878, umrl 11. junija 1949, književnik, Ljubljana. Redni član od 7. oktobra 1938. * Predsedstvo 5AZU je na svuji 4. seji 23. januarja 200J spiejelo naslednjo iijavo: Slovenska akademija mirnosti in umeLnosti ugotavlja, da je 25. julija 1945 iz razlogov, ki niso bili znanstvene narave, prišlo do izključitve akademika Riharda Zupančiča. Akademik iti h ard Zupančič je bil vrhunski znanstvenik, eden ustanoviteljev slovenske Univerze, njen rektor (1920-21) in ustanovni čian Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Slovenska akademija znanosti in umetnosti želi, da ¡¡a slovenska javnost ohrani v takem spominu. RUDI KYOVSKY (1906-2002) Akademik Rudi Kyovsky se je rodil 17. 8. 1906. leta v Roču v Istri. Kot mladenič se je srečal s težavami nacionalnih manjšin, ko je v šolskem letu 1918/19 obiskoval ilegalno slovensko gimnazijo v Trstu, nato pa prebegnil v Jugoslavijo. Po študiju prava v Ljubljani, kjer je 1929 doktoriral, je opravljal sodniško funkcijo v različnih krajih, leta 11 pa se je vključil v NOR. Že med vojno je začel delovati na področju socialne politike; po njenem koncu pa je opravljal številne odgovorne funkcije na tem področju. A zdi sc, da je v njem tlela želja, da bi se ukvarjal z raziskovalnim in pedagoškim delom, in tako je bil leta 1950 izvoljen za docenta, kasneje pa za izrednega in rednega profesorja pravne fakultete v Ljubljani za področje delovnega prava in socialne varnosti, področja, ki se mu je zapisa! od samega začetka svojega dela. To delo je opravljal do svoje upokojitve 1977. leta; medtem pa je bil med drugim dekan in prodekan fakultete. A kad. Kyovski je sklenil svojo življenjsko pot 5. 1.2002. Akademik Rudi Kyovski je bil poleg akademika Lada Vavpetiča ustanovitelj raziskovalnega inštituta na svojem področju - leta 1956 je bil ustanovljen pri pravni fakulteti Inštitut za javno upravo in delovna razmerja, iz katerega se je kasneje izločil Inštitut za delo, katerega direktor je bil dolga leta, Leta 1976 je bil izvoljen za (tedaj) dopisnega in leta 1981 za rednega člana SAZU. Za svoje raziskovalno delo je leta 1977 prejel Kidričevo nagrado. Raziskovalno delo akademika Kyovskega seje osredotočalo na področje delovnega prava in socialne varnosti - bil je eden izmed tvorcev sistema delovnega prava in socialne varnosti, kakršen se je razvil v tedanji Jugoslaviji in Sloveniji. Akademikova bibliografija na tem področju, ki obsega preko 200 del, se praktično nanaša na vse vidike teh dveh pomembnih strani človekovega življenja. Obdelal je vprašanja, ki se nanašajo na zgodovino socialne varnosti v Sloveniji, na vsa temeljna vprašanja delovnega prava in delovnih razmerij; njegovi učbeniki predstavljajo jasna, sistematična in pregledna dela s tega področja. Posebej se je posvečal tudi sindikalnemu pravu, varstvu pravic delavcev, uveljavljanju teh pravic in razreševanju individualnih in kolektivnih delovnih sporov. Njegov opus je segel tudi na področje zaposlovanja - doma in v tujini in na področje brezposelnosti ter na varstvo delavca v takšne m položaju. Le kot drobno posebnost velja spomniti, da je bil akademik Kyovsky avtor prvega zakona o Rdečem križu po drugi svetovni vojni. Posebej pomemben je njegov raziskovalni prispevek pri delu Inštituta za delo, ki ga je so ustanovil, vodil in kot raziskovalec sodeloval pri njegovem raziskovalnem delu; pod njegovim vodstvom se je ta razvil v odmevno in uveljavljeno raziskovalno organizacijo; delo, ki ga je opravil akademik Kyovsky, je bilo odličen temelj za nadaljnje raziskovalno delo katedre in inštituta. Glede na čas, v katerem je živel, je prav poudariti, daje zelo zgodaj začutil potrebo po spoznavanju tujih sistemov socialne varnosti in delovnih razmerij in je zato sam razvijal in uporabljal primerjalnopravno metodo, svoje mlajše kolege pa je vanjo uvajal. Na prvi povojni splošni konferenci Mednarodne organizacije dela, specializirane organizacije OZN, je predstavljal tedanjo Jugoslavijo; bilje med ustanovitelji mednarodnega združenja za delovno pravo in socialno varnost in kasneje njegov funkcionar. Kot organizator ali predavatelj je sodeloval na številnih mednarodnih konferencah, posvetovanjih in drugih srečanjih. Kot pedagog je deloval predvsem na svoji matični fakulteti; s predavanji pa je gostoval na številnih jugoslovanskih univerzah in na univerzah v Nemčiji, Franciji, Belgiji, Italiji, Švedski, Češkoslovaški, Poljski in Madžarski; več let je bil kodi rektor podiplomske mednarodne šole za delovno pravo in socialno varnost, ki je v tistem času delovala v Strasbourgu; leta 1975 pa so del predavanj za prvi in drugi semester prenesli v Ljubljano, V njegovi bibliografiji je mogoče od samega začetka najti dela, objavljena v priznanih tujih revijah, praktično v vseh svetovnih jezikih. Na domači fakulteti je bil mentor številnim študentom, mnogim podiplomcem in doktorjem. Kot pedagog je bil akad. Kyovsky človek poln optimizma in energije, ki mu razgovor s študenti ni bil nikoli odveč; s šaljivo pripombo jih je znal sprostiti in angažirano vključiti v razpravo. Znal je najti pravo besedo na pravem mestu in ob pravem času - pa najsi je šlo za predavanje, izpit ali kakšno študentsko slovesnost ali zabavo. Študente je spremljal na ekskurzije in absolventske izlete in s svojo pomirjajoče pojavo in besedo vplival na preveč živahne. Sedaj, ko se je iztekla njegova življenjska pot, nam bo ostal v spominu kot izjemen raziskovalec in pedagog, ki je zaznal izziv časa in vzpostavil kvalitetno raziskovalno institucijo na svojem področju; kot pronicljiv poznavalec tako pomembnega področja, kot je delovno pravo in socialna varnost. V našem posamičnem in skupinskem spominu pa bodo ostali tudi njegova optimistična narava, šega v nasmeh in primorska široko srčnost. Alenka Šelih JAKOV SIROTKO VIČ (1922-2002) V Zagrebu je 31. 10. 2002 preminul dopisni član SAZU, akademik dr, Jakov Sirotko vid. Akademik Sirotkovič se je rodil 7. 11. 1922 na Rabu; diplomiral je na Ekonomski fakulteti univerze v Zagrebu leta 1948, doktoriral pa prav tam 1951. Od tega leta dalje je deloval kot visokošolski učitelj na isti fakuleti; v letih 19661968 je bil rektor univerze v Zagrebu. Opravljal je številne dolžnosti na raziskovalnem področju - bil je ustanovitelj in direktor Ekonomskega inštituta Hrvaške - in na političnem področju - med drugim je bil podpredsednik Zveznega izvršnega sveta in predsednik izvršnega sveta Hrvaške. Izpopolnjeval se je na številnih tujih univerzah, med drugim na londonski School of Economics, na univerzi v Manchestru in na kalifornijski univerzi v Iierkeleyju. Kot predavatelj se je udeležil številnih mednarodnih srečanj, zlasti v evropskih državah. Za izrednega člana (tedanje) Jugoslovanske (sedaj Hrvaške) akademije znanosti in umetnosti je bil izvoljen 1966, za rednega pa 1975. Od 1978 do 1991 je opravljal funkcijo njenega predsednika. Za dopisnega člana SAZU je bil izvoljen 1979. Akademik Sirot kovic seje že v svoji dizertaciji začel ukvarjati s področjem, ki mu je posvetil velik del svojega raziskovalnega opusa - z ekonomskim planiranjem, S tega področja je objavil več monografij, Kot univerzitetni profesorje oblikoval predvsem predmet ekonomika Jugoslavije ter zanj pripravil učbenik, ki je doživel več izdaj, Razvil in predaval pa je tudi predmet teorija in politika gospodarskega razvoja. Za to področje je zasnoval tudi podipomski študijski program in ga dolgo časa tudi vodil. Bibliografija akad. Sirot kovica obsega vrsto monografij, predvsem s področja ekonomskega planiranja ter več kot 200 člankov in razprav. Alenka Šelih FRANC JAKOPIN (1921-2002) 18. 6, 2002 Je umrl akademik Franc Jakopin, Jd si je v svojem ustvarjalno in delovno bogatem življenju pridobil mednarodni sloves enega naših najboljših poznavalcev jezikoslovnih vprašanj, še posebej na področju rusistike in si oven i-stike. O tem ne priča le izjemna bibliografija nekaj stotin različnih samostojnih publikacij, znanstvenih razprav, strokovnih člankov in poljudnih informacij ter obilje uredniškega dela in članstva aji predsedovanja v mnogih domačih in mednarodnih strokovnih ustanovah, temveč posredno tudi uspešna uresničitev mnogoavtorskega---------- Slovarja slovenskega knjižnega jezika ali znanega Poletnega seminarja slovenskega jezika, literature in kulture na ljubljanski filozofski fakulteti, ki ga je dolga leta vodil in na njem sodeloval; z blagim, spodbujevalnim značajem in izjemnim znanjem je uspeval urejevati medčloveške odnose in jih preusmerjati v najboljšo sinergetsko storilnost. Zgodovinski čas njegovi generaciji ni bil najbolj naklonjen. Rojenega 1921 v DramIjah pri Celju je leta 1941, ko je bil v zadnjem razredu celjske gimnazije, zajela druga svetovna vojna, ki je bila do štajerskega slovenstva še dodatno surova; tako je po različnih peripetijah maturiral 1942 na Senovem in šele 1945 na ljubljanski filozofski fakulteti vpisal študij ruščine in slovenščine s kopico pomožnih predmetov. Diplomiral je leta 1949 in bi) še isto leto imenovan za asistenta na takratnem Inštitutu za slovansko filologijo Filozofske fakultete. 1960 je bil izvoljen za predavatelja, 1966 za višjega predavatelja ter 1980 za izrednega profesorja ruskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer si je že pred tem {1978) pridobil doktorat; bi! je več let predstojnik katedre za ruski jezik in književnost, več let pa tudi predstojnik slavističnega oddelka. Od 1883 do upokojitve je delal kot znanstveni svetnik v Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in bil njegov upravnik. 1985 je bil izvoljen za dopisnega (izrednega) in 1989 za rednega člana SAZU. Vmes se je strokovno izpopolnjeval v mnogih univerzitetnih središčih: od Gottingena, kjer je bil 1953/54 tudi lektor slovenščine, preko Krakova in Varšave, Moskve, Leningrada in Minska do Prage, Budišina, Sinaja, Sofije, Skopja ter različnih drugih evropskih in ameriških univerz, kjer je postopoma vse bolj prevzemal predavateljsko vlogo - kot vabljeni predavatelj je predaval na univerzah v Ann Arborju, Minsku, Parizu, Regensburgu, Varšavi, pensilvanskem State Collegu, Madridu, Mannheimu, Giessnn, Marburgu, Kolnu, MunsLru, Tttbingenu, Dunaju, en semester na univerzi v Celovcu in osem semestrov na tržaški univerzi. Zanimali so ga domala vsi slovanski jeziki in razmerja med njimi, sčasoma pa zmeraj bolj predvsem slovenistične teme v si nh ranem, zgodovinskem in kontrasti vnem pogledu. S temeljitimi in izvirnimi predavanji se je udeleževal praktično vseh kongresov in znanstvenih konferenc slavistične stroke - od prvega mednarodnega slavističnega srečanja 1955 v Beogradu naprej; na njih je med drugim govoril o jezikovni inter-ferenci, Baudouinu de Courtenayu, Jerneju Kopitarju, jugoslavistiki v Nemčiji, Francu Miklošiču, Brižinskih spomenikih. 1977 je organiziral simpozij o aktualnih problemih slovenskega jezikoslovja s poudarkom na delu Rajka Nah rigala in poskrbel za poseben zbornik a tem. Bil je član treh jugoslovanskih medakademijskih odborov - za onomastiko, za leksikologijo in leksigrafijo ter za manjšinska vprašanja, prav tako pa tudi član znanstvenega sveta za humanistične vede pri nekdanji Raziskovalni skupnosti Slovenije, član znanstvenega sveta Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ter član upravnega odbora ter predsednik knjižnega odseka Slovenske matice; kot urednik je dolga leta (so) del oval pri Slavistični reviji, Jeziku in slovstvu, Enciklopediji Slovenije in mednarodni Russian Linguistics. Spričo vseh zaslug ga je Slavistično društvo Slovenije imenovalo za častnega Člana, ZRC SAZU pa mu je podelil svojo listino. Predsednik RS pa ga je za njegove zasluge 1993 odlikoval s srebrnim častnim znakom svobode Republike Slovenije. Iz obsežnega seznama Jakopinovih znanstvenih del, ki vsa veljajo za gradivsko in podatkovno zgledno zanesljiva, obenem pa napisana v najboljšem slogu, uživajo poseben ugled njegove antroponimične in jezikovno normativistične razprave in kontrastivne slove nistično-rus i stične razprave, na primer o primerjalni tipologiji slovenskega in ruskega glagola, o deležu ruskih jezikovnih prvin v slovenskem knjižnem jeziku, o glasovnem sistemu v obeh jezikih; prav tako o slavizmih v slovenskem knjižnem jeziku nasploh; od slovenističnih pa na primer o slovenski dvojini, akcentskih in morfoloških dubletah v slovenskem pesništvu od Prešerna naprej, o rabi pogojnih veznikov in podobno. Poseben sloves uživajo Jakopi nova slovarska in pri ročni Ška dela: najprej obsežni Rusko-slovenski šolski slovar (i 965), potem Slovnica ruskega knjižnega jezika (1968) in komentirana antologija sodobnih ruskih besedil, učbenik slovenščine za tujce (štiri jezikovne različice), uredniška skrb nad Slovarjem slovenskega knjižnega jezika in sodelovanje pri Pravilih SP, soavtorstvo pri Slovenskih krajevnih imenih (1985) in drugo. Povrhu skoraj ni bilo dogodka v slavističnem svetu, ki mu ne bi bil posvetil pozornosti v obliki daljše ali krajše informacije v različnem časopisju. Z akademikom Francem Jakopinom se j t tako od svojih tovarišev v znanosti poslovil eden najbolj vsestranskih slovenskih siavistov današnjega časa; več kot dostojno je nadaljeval delo in prizadevanja klasikov na tem področju, predvsem seveda svojih vzornikov Rajka Nahtigala in Frana Ramovša. Matjaž Kmecl TINE LOGAR (1916-2002) Na božični večer leta 2002 je v s edem i nose m desetem letu umrl naš dolgoletni član, akademik in redni profesor ljubljanske univerze doktor Tine Logar, ki je ob Franu Ramovšu že zdavnaj obveljal za utemeljitelja moderne slovenske dialektologije. Na ljubljanski slavistiki je skozi trideset let svojega profesorovanja v stro kovno delo uvedel na stotine študentov; tam in na SAZU je kot mentor sooblikoval na desetine magistrov in doktorjev; kot eden vodilnih sodobnih slovenističjiih jezikoslovcev je slovenistiko zastopal v mnogih mednarodnih delovnih in organizacijskih ustanovah, predaval na številnih univerzah. 1965 je ustanovil poletni seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki se je hitro uveljavil in ob kasnejšem simpoziju Obdobja ter šoli slovenskega jezika za tujce postal ena glavnih ustanov za širjenje znanja o Sloveniji. Delo zanj so že zdavnaj prevzeli novi rodovi, toda duh, ki ga vodi, je še zmeraj tisti, ki ga je vanj pred štirimi desetletji zasadil akademik in profesor Tine Logar. Ta čas se je skozenj zvrstilo več tisoč slovenistov ali vsaj slovenističnih kandidatov z vsega sveta in sleherni od njih je poslej obveščevalec o slovenski kulturi, če že ne njen poslanik in glasnik v širnem svetu. V najbolj skromnih obrisih je bilo življenje našega akademskega tovariša tako: Rodil se je 1916 v številni, narodno izjemno zavedni horjulski družini; prav to globoko vcepljeno slovenstvo ga je vodilo pri skoraj vseh pomembnejših življenj - skih odločitvah, tudi ko se je odpravil študirat slavisti ko na ljubljansko univerzo. Kot študentje najprej kazal zanimanje za literaturo in objavljal poročila o različnih knjižnih dogodkih, potem pa ga je njegov profesor in mentor Fran Ramovš pridobil za jezikoslovje in poleti 1941, že po okupaciji, malo manj kot izsilil od njega dokončanje disertacije o horjulskem govoru; profesor se je v tistem zagatnem in usodnem času zbal, da morebiti zlepa ne bo več mogoče doktorirati na slovenski univerzi. Istočasno se je Tine Logar, suplent na škofijski gimnaziji v Šentvidu, vključil v OF in bil kmalu potem aretiran in interniran v Italiji. Tu se je kasneje, 1944, pridružil NOV, urejeval časopis za prekomorske borce ter vodil tiskamo vrhovnega štaba NOV, bil kasneje premeščen v Beograd, dodeljen državni založbi, toda že 1945 imenovan za šefa kabineta na ministrstvu za prosveto pri Ferdu Kozaku, Ob začetku leta 1947 so ga premestili na SAZU, kjer je kot sodelavec služboval do 1958 in se pripravlja] na znanstveno kariero, vmes pa ne kriv ne dolžen skupaj s svojimi brati "odslužil" leto dni Golega otoka. - 1959 je bil izvoljen za docenta, 1962 za izrednega in 1967 za rednega profesorja na ljubljanski filozofski fakulteti, bil tam v letih od 1964 do 1970 prodekan in dekan ter dlje časa predstojnik slavističnega oddelka; po upokojitvi mu je ljubljanska univerza podelila naslov zaslužni profesor, 1972 je bil izvoljen za dopisnega in 1981 za rednega člana SAZU; štiri leta je vodil njen razred za filološke in literarne vede, 1986 so ga kot dopisnega člana sprejeli v JAZU. Kot član je s pomembno strokovno avtoriteto sodeloval v medakademijskem odboru za jugoslovanske dialektološke atlase, v redakciji slovanskega lingvističnega atlasa pri mednarodnem slavističnem komiteju v Moskvi,predvsem v fonetski sekciji tega atlasa, ki jo je tudi vodil. Z dialektološkimi raziskavami je sodeloval na večini slavističnih kongresov in strokovnih zborovanj doma in po svetu, kot gost pa predaval na evropskih univerzah od Dunaja in Moskve do Osla in Amsterdama. Bil je naravnost legendarno znamenit kot terenski zapisovalec slovenskih govorov od madžarske do italijanske, od avstrijske do hrvaške meje in seveda tudi vseh poglavitnih narečnih govorov Slovencev za mejo. Peš ali s kolesom je prekrižaril brezštevilne slovenske kraje, tudi najbolj zakotne zaselke, in z vprašalnikom, ki ga je zasnoval še njegov mentor profesor Ramovš, štel pa je 800, s podvprašanji okoli 2500 vprašanj, ibral velikanski podatkovni sklad,kije sčasoma narekoval nekatere bistvene spremembe in dopolnitve tiste podobe slovenskih narečij, kakršno je sestavil Fran Ramovš. V tej zvezi je izdelal okoli 200 razprav, ki predstavljajo temelj za Slovenski lingvistični atlas,osem najbolj tipičnih pa je pripravil za slovanski lingvistični atias; najpomembnejše med njimi razčlenjujejo sisteme dolgih vokalnih fo nemo v v slovenskih narečjih, konzonantske sisteme, dialektično podobo Pohorja, govore na Pivki, slovenske govore v Istri in njihovo genezo, slovensko dialektično metat on ijo, diftongizacijo in monoftongizacijo v slovenskih narečjih, slovenjfo: dialekte kot temeljni vir za rekonstrukcijo razvoja slovenskega jezika, Razložil je kraško narečje kot sekundarna, nastalo po prekrivanju beneško-briške narečne osnove z notranjskimi narečnimi elementi; podrobno je opisal starinske ziljske govore v Zgornjesavski in Kanalski dolini; na novo je zapisal rezijanske govore, razložil genezo govorov ob zgornji Kolpi in v Istri in mnogo drugega, Akademik Bezlaj je sintetično tehtnost njegovih raziskav povzel v trditev, da je po Logarju slovenska narečna podoba ob vsej raznolikosti in zamotanosti mnogo preglednejša; zelo jasno se namreč vidi, kako se je slovensko narečno stanje razvilo iz dveh prvotnih narečnih baz, severozahodne in jugovzhodne. - Od samostojnih publikacij je treba omeniti njegovo knjigo o slovenskih narečjih (1975), soustvarjalsko pa vsaj še Slovenska krajevna imena (1985), prav tako monografijo Fonotoški opisi srpskohrvalskih/hrvatskosrpskih, slovcnačkih i makedonskih govora obuhvacenim lingvističnim atlasom (1981) in Slovansko lingvistično terminologijo (1971). - Izjemno so ga zanimala nekdanja stanja govorjene slovenščine; narečja so mu bila pogosto zanimiva kot pot do njih, še posebej potem, ko je osuplo ugotovil, kako so nekdanje, celo prastare, tudi tisoč let stare upravne ali cerkvene meje vztrajale do dandanašnjih dni kot ločnice med govori. S to plemenito radovednostjo se je udeležil tudi zadnjega kritičnega prikaza Brižinskih spomenikov in za radio posnel njihovo najverjetnejšo govorno podobo. Bil je slejkoprej prepričan, da so narečja kot jezik v različnih govornih oblikah najintimnejši izraz narodnega značaja in razmer, v katerih je ta narod živel. Nekako latentno je v njem živela predstava svojevrstne adaptacije desosirovskega ločevanja med jezikom in govorom, zdaj seveda skupinskim, narečno individualiziranim, jezikovno in narodno pa najpristnejšim. Zdaj je njegova življenjska pot končana; prehodil jo je častno in ustvarjalno, povsem tako, kot je v nekoliko naivnem, starinskem načinu v prvem mentorskem protokolu napovedal Fran Ramovš: "Rezultat študija dr. Ti ne ta Logarja upravičuje dobro nado in sem ž njim povsem zadovoljen." Matjaž Kmecl JOŽE POGAČNIK (1933-2002) Sredi visokega poletja je nenadoma preminil tajnik razreda za filološke in literarne vede akademik Jože Pogačnik. Za njim je ostal do nepreglednosti velikanski opus, ki ga je z natančno in Zgodnjo usmeritvijo zastavil že v gimnaziji. Na ljubljansko slavistiko je tako 1953 prišel študirat z jasnimi cilji in premnogimi posebnimi znanji, končal jo je v izjemnih štirih letih in pol in takoj po neizogibnem vojaškem intermezzu nadaljeval s priporočili akademika Slodnjaka poklicno literarnozgodovinarsko pot kot asistent na zagrebški slavistiki. V skeletnem obrisu je njegova nadaljnja življenjska pot tekla tako, da je na univerzi v Zagrebu 1963 doktoriral s tezo o Stritarjevem literarnem nazoru - mono- grafska razprava je Se isto leto izšla v knjižni obliki pri Slovenski matici. 1969 je postal docent na novosadski slavistiki, kjer je že dve leti zatem napredoval v izrednega in 1975 v rednega profesorja. 1981 se je preselil v Osijek in na tamkajšnji univerzi predaval slovensko literaturo in jezik ter literarno kompara-tivistiko jugovzhodne Kvrope. Ob razpadanju Jugoslavije in vojnih dogodkih 1991, ki so Osijek za nekaj časa še posebej surovo prizadeli, se je zaposlil na mariborski univerzi, kjer je bil 1995 upokojen in hkrati imenovan za častnega profesorja. Na univerzah v Novem Sadu, Osi-jeku in Mariboru je po nekaj let opravljal tudi dekanske naloge. Povsod je med številnimi kolegi in študenti zapustil neizbrisne sledi, - V SAZU je bil izvoljen kot dopisni član 1991, 1993 je bil izvoljen v izredno in 1997 v redno članstvo; 1999 je postal tajnik razreda za iilološke in literarne vede, ki ga je vestno vodil vse do nenadne nesrečne smrti. K takšnemu obrisu življenja bi bilo seveda potrebno dodati Se ničkoliko bolj ali manj pomembnih podrobnosti, ki kot celota govorijo o izjemni delavnosti in prizadevnosti pa tudi cenjenosti, ki jo je kot literarnozgodovinski strokovnjak užival v širokih slovenskih, jugoslovanskih in mednarodnih krogih: od tega da je bil dlje časa gostujoči profesor v Gottingenu, kjer ga je 199G sprejela v svoje vrste tamkajšnja akademija znanosti, do brezštevilnih predavateljskih gostovanj po univerzah v Evropi in Ameriki in članstev v najrazličnejših uglednih strokovnih združenjih - od Society for Slovene Studies v New Yorku do treh južnoslovanskih matic; imel je veniam legendi za vse nemške univerze in bil strokovni svetovalec pri Herderjevi fondaciji; zadnja leta je bil v novi slovenski državi član Sveta za visoko Šolstvo vlade RS ter podpredsednik dveh njegovih delovnih komisij. Po svoje osvetljujejo razsežnosti in zaslužnost njegovega strokovnega dela tudi javna priznanja in odlikovanja, med njimi odlikovanje za zasluge na področju preučevanja srednjega veka, podeljeno v Munchnu oziroma Salzbur-gu, nagrada mesta Osijek, Herderjeva nagrada, naziv ambasador znanosti in druga. Toda dragoceno bistvo njegovega dela je seveda shranjeno in za zmeraj na voljo v izjemni seriji monografskih razprav, ki so druga za drugo izhajale v knjižni obliki (okoli 40 samostojnih publikacij) ali v strokovnem revijalnem tisku po vsem svetu in v različnih jezikih. Širši javnosti je postal predvsem znan po obsežnih zgodovinah celotne slovenske književnosti, najprej skupaj s Francetom Zadravcem v 8 knjigah 1968-72, strnjeno in prevedeno v srbščino 1973, mnogo kasneje skupaj z zagrebškim slovenistom [vanom Cesarjem (delo je izšlo 1991 v hrvaščini) in še kasneje, nedavno, spet z Zadravcem. Dolgo časa je veljal za najtehtnejšega sodobnega poznavalca starejšega slovenskega slovstva, 1990 je dokončal obsežno monografijo o njem; 1996 podobno zajetno monografijo o slovstvu slovenskega razsvetljenstva; že prej, 1977, o Jerneju Kopitarju in večkrat o Brižinskih spomenikih. Ob neprestanem delovnem vračanju v literaturo klasičnega 19. stoletja, še posebej k Stritarju, pa ni puščal vnemar prav nič iz naše literarne in slovstvene preteklosti; tako med drugim velja za prvega prikazovalca sodobne slovenske zamejske in zdomske literature - njegov monografski pregled te ustvarjalnosti je izšel 1972. - Veliko in naklonjeno pozornost je prav tako namenjal južnoslovanskim in slovanskim primerjalnim temam - ne samo zaradi službe na srbski in dveh hrvaških univerzah, temveč iz prepričanja, da vse te književnosti prvotno rastejo iz skupnega kulturnozgodovinskega substrata, kasneje pa pač ubirajo svoja pota; primerjalna opazovanja in raziskave lahko torej prispevajo pomembna spoznanja. Bil je zagnan in sistematičen uresniČevalec južnoslovanske in tudi slovanske literarne kom parat ivistike.literarnozgodovinske panoge torej, ki je zdaj skoraj presahnila, čeprav je še prvi dve desetletji ljubljanske slavistikc kazala veliko moč. In končno se je pokojni akademik Pogačnik zmeraj spet miselno odzival tudi na sprotna, aktualna, celo kulturnopolitična vprašanja. Iz vsega tega je potem skozi petdeset let nastajal skorajda neverjeten opus s stotinami razprav in člankov ter vrsta uredniških projektov, med katerimi se največkrat omenja komentirana antologija slovenske književnosti, ki je v tridesetih zvezkih izšla pri Matici srpi ki; zanjo je kot sodelavce uspel pridobiti pomemben del aktualnih slovenskih literarnih zgodovinarjev. Ta projekt pa še zdaleč ni bil edini; z veliko energijo je neprestano krožil po jugoslovanskih in svetovnih univerzitetnih središčih, se vračal domov v rodno Slovenijo, navezoval stike, združeval literarne zgodovinarje in porajal zmeraj nove ideje in dejanja. Z metodo je koren in i l v trdnih izročilih slovenske klasične literarne vede, ki pa jih je ustrezno občutljivo dopolnjeval z modernimi znanstvenimi prijemi, pogosto odbranimi glede na predmet razčlenjevanja in razlaganja. Zgodovinski, zunaj! i -terarni obravnavi je občasno dodajal slogovno interpretacijo, v periodizacijskem razmejevanju je sledil načelu, da je literarno obdobje določeno s slogom, kakor ga uresničujejo sprotni novi pogledi na življenje in svet. V slovensko literarno zgodovino je uvedel vrsto novih pojmov, med njimi za starejša obdobja tako imenovano predliterarnost in manierizern, barok, tudi pred romantiko; ukvarjal se je s terminološko in pojmovno natančnostjo ter se upiral sleherni tovrstni poljub nos t i (Ponoreli kompasi, 1996). Skratka: že zdavnaj seje uveljavil kot eden najvidnejših in naj zmogljivejši h sodobnih slovenskih literarnih zgodovinarjev, Z nenadno poslovitvijo je končno tudi razred za filološke in literarne vede na SAZU izgubil svojega tajnika, ki je vodil delo razreda z veliko vestnostjo in odgovornostjo. Matjaž Kmecl OTTO F. GEYER (1924-2002) Profesor Otto F. Geyer je bil za dopisnega člana SAZU izvoljen 7. 6. 2001. Kmalu smo izvedeli, da je hudo zbolel, potem pa nas je dohitela žalostna novica, da je 12, 11.2002 umrl. Kratka, toda huda bolezen je ustavila njegov vedno živahni in neutrudni korak. Prehodil ie velik del sveta in preučeval geološko zgradbo zemeljskih plasti. Napisal je številne razprave in svoje znanje kot redni profesor na univerzi v Stutt-gartu nesebično posredoval mlajšim rodovom. Njegovo znanstveno delo je posegalo na več področij geologije, kot so stratigrafija, paleontologija, facies, terenska pot pa ga je vodila po Alpah, lberskem polotoku ter po Kolumbiji, Ekvadorju in Peruju v Južni Ameriki. O bogatem delu profesorja Geyerja je obširno poročal prejšnji Letopis {št, 52, 2001, str, 125-126). Moramo pa poudariti, da je kljub bolezni v zadnjem letu uspel dokončati geološko monografsko študijo Die Hochrhein Regionen zwischen Bodensee und Basel, ki je v tisku pri založbi Gebrüder Born träger. Z njo je zaključil serijo petih geoloških knjig Sammlung geologischer Führer o alpskem in srednjeevropskem prostoru. Za slovenske geologe je hil profesor Geyer prijeten vodnik, sodelavec in prijatelj. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Dragica Turnšek K TRI L MICEVSKI (1926-2002) 6, 2. 2002 nas je globoko pretresla vest, da je v Skopju v 76, letu starosti nepričakovano umrl akademik Kiril Micevski, redni ud i v. profesor v pokoju, naš dolgoletni sodelavec in prijatelj, dopisni član SAZU od 6. 6. 1995, Rojen je bil 29. 4. 1926 v Skopju, kjer je leta 1951 diplomiral iz biologije in 1958 doktoriral z disertacijo Tipološke raziskave vegetacije nižinskih travnikov in močvirij v Makedoniji pod mentorstvom prof. S. Horvatiča, pri katerem je v Zagrebu leta 1954 zelo uspešno opTavil enoletno specializacijo iz lito ceno logije. Leta 1951 je bil izvoljen za asistenta, leta 1958 za docenta in leta 1970 za rednega profesorja za rastlinsko sistematiko in geobotaniko Prirodoslovno-mate matične fakultete. Leta 1987 je bil na osnovi novega zakona o visokem Šolstvu, ki je zahteval takojšnjo upokojitev vseh nad 60 let starih profesorjev univerze v Skopju, prisilno predčasno upokojen. Za dopisnega člana makedonske akademije znanosti in umetnosti je bil izvoljen leta 1974, njen redni član je postal leta 1979. Tri mandatne dobe je bil zelo aktiven sekretar njenega oddelka za biološko-medicinske znanosti. Znanstvena dejavnost K. Micevskega je bila od samega začetka razpeta med floristiko, horologijo in taksonomijo vaskularnih rastlin ter geobotaniko in ekologijo s posebnim poudarkom na vegetaciji Republike Makedonije in osrednjega Balkanskega polotoka, Rezultat njegovih skoraj petdesetletnih raziskav predstavlja več kot 120 objavljenih publikacij, visoko cenjenih doma in v tujini, ki ga kvalificirajo za vodilnega taksonoma in fitocenologa makedonskega in obrobnega prostora. Osrednje mesto v znanstvenem opusu K, Micevskega zavzema njegovo nadvse uspešno raziskovanje izredno pestre flore in z njo povezane taksonomsko-fi-togeografske problematike makedonskega in širšega sosednjega območja. Kritična obdelava, predvsem pri proučevanju vegetacije nabranega rastlinskega materiala, katere začetek sega nazaj do leta 1950, je bila osnova za več kot 90 publikacij. Mednje sodi nekaj paralelnih florističnih serij s 15 obseinimi prispevki (1956-1998) o številnih novitetah in raritetah v domači flori s pripadajočimi komentarji, v zadnjih dveh desetletjih večin o ni a v soavtorstvu z njegovim dolgoletnim sodelavcem in naslednikom na fakulteti prof. V. Matevskim. Glavnina drugih publikacij vsebuje pomembne taksonomske revizije najrazličnejših poiimorfnih agregatov cvetnic z opisi za znanost novih vrst in infraspecifičnih taksonov, ki so fitogeografsko pomembni kot novi endemiti makedonske flore. Naj omenimo le, da je npr. v okviru gcnusov Dianthus,Alyssum, Astragalus, Stachys, Thymus in Centaurea, ki so mu bili posebno blizu, K. Micevski pretežno sam ali v soavtorstvu (V. Matevski, E. Mayer) opisal po več novih vrst, v genus ih Silene, Genista, Bupleurum, Ferulago, Verba scum, Knautia idr. po eno novo vrsto, pri mnogih poiimorfnih vrstah nadalje številne nove infraspecifične taks one itd. Zgoščen prikaz pet desetletij trajajočega floristično-taksonomskega delovanja K. Micevskega je treba zaključiti z dvema impozantima rezultatoma: z njegovo her-barijsko zbirko in doslej objavljenimi zvezki njegove analitske makedonske Flore. Prva obsega okrog 150.000 herbarijskih pol in je ena izmed največjih v osrednjem prostoru Balkanskega polotoka. Njeni zanesljivo določeni rastlinski taksoni in zgoraj omenjene revizije kritičnih agregatov predstavljajo tako rekoč hrbtenico njegove pionirske Flore Republike Makedonije, seveda ob kritičnem upoštevanju vse predhodne, večinoma od tujih avtorjev z neredko dvomljivimi podatki objavljene lit era lure. Od prve knjige je doslej izšlo 5 zvezkov (1981-2001) od predvidenih šestih. Šesti zvezek je v rokopisu skoraj končan in bo p ost umno, kot še nekaj drugih manjših prispevkov, izšel v bližnji prihodnosti. Vzporedno z opisano dejavnostjo je potekalo njegovo raziskovanje vegetacije, ki je bilo spočetka usmerjeno v nižinske predele Makedonije. Tu je K. Micevski začel pri vodnih in močvirskih biotopih ter postopoma objavljal vegetacijske razmere Ohridskega, Prespanskega in Dojranskega jezera ter tedaj še naravnih močvirij Katlanovskega, Monospitovskega, Pelagonijskega, Struškega in Ohridskega Blata. Nekatera od njih so bila kasneje z melioracijskimi posegi povsem uničena, tako da so njegove takratne publikacije z natančno dokumentacijo verodostojen zgodovinski prikaz nekdanjega stanja. Sledile so zelo obsežne raziskave značilnih nižinskih livad in kasneje montanskih ter visokogorskih travnikov in pašnikov na apneniški in silikatni podlagi vseh območij makedonskega prostora. Rezultati so bili redno objavljeni v več kot 30 publikacijah v domačih in tujih znanstvenih revijah in so poleg vegetacijskih poglobljeno prikazovali tudi fitogeografske aspekte. K. Micevski je s svojim temeljitim geobotaničnim znanjem in pregledom suvereno obvladal specifičnost in raznolikost vegetacije tega območja Balkanskega polotoka, kar se kaže v opisu številnih novih s ins is tematskih kategorij od redov in zvez navzdol do preko 45 novih asociacij, subasociacij itd. V okvir teh raziskav sodita nadalje 2 samostojni publikaciji o montanski in visokogorski travniški in pašniški vegetaciji območij Maleš in Pijanec (1978) v vzhodni ter mogočne Bistra Planine (1994) v zahodni Makedoniji, ki sta mono- grafske narave, zlasti še, ker je pedološki del prispeval akad, G. Filipovski, Končno sta posebej omembe vredni še dve njegovi vegetacijski dejavnosti. Prva obravnava svojevrstno halofitsko vegetacijo obširnega Ovčega Pola, ki temelji na predhodnih analizah v Evropi specifičnih slanih tal znanega makedonskega pedologa akad. G. Filipovskega, na katerih je K. Micevski pionirsko opisal in utemeljil kar 2 novi zvezi in 8 novih asociacij (1965). Druga dejavnost temelji na raziskavah t. i. s t epske vegetacije aridnega vzhodnomakedonskega območja v trikotniku Veles-Štip-Nego-tino, ki jo K. Micevski ustrezno pravilno tolmači kot specifično makedonsko pa rast epsko; fiziognomsko ima sicer videz stepe, odsotne pa so številne za pravo stepo karakteristične rastlinske vrste (1971). Temu obsežnemu znanstvenemu opusu je treba dodati, da je bil K. Micevski enako intenzivno dejaven v raznih makedonskih in jugoslovanskih naravoslovnih, bioloških in naravovarstvenih organizacijah, redakcijskih odborih strokovnih časopisov, predsednik društva za biosistematiko Jugoslavije in zelo konstruktiven predsednik projektnega sveta za vegetacijsko karto Jugoslavije v letih 1986-1990, Skupna prizadevanja in raziskovanja flore in vegetacije bivšega jugoslovanskega prostora so nas zgodaj zbližala in se prijateljsko poglabljala ob vsakoletnih skupnih ekskurzijah, na domačih in tujih simpozijih in kongresih, pri skupnih publikacijah, referatih ipd. Zaradi njegovega izredno tolerantnega, vedrega in skromnega značaja je bil v bioloških, posebej botaničnih krogih tudi v Sloveniji priljubljen in spoštovan sogovornik. Najino tesno prijateljsko sodelovanje, ki je trajalo več kot 40 let, je bila z njegovo smrtjo nenadoma boleče končano. Zelo ga bomo pogrešali. Kiril Micevski je bil namreč v vsakem pogledu plemenita osebnost: bil je dober človek, iskren prijatelj in odličen znanstvenik. Ernest Mayer ANDRE MOHOROVIČIČ (1913-2002) V decembru lanskega leta (17. 12.2002) je v devetdesetem letu svojega življenja umrl profesor Andre Mohorovičič, doktor arhiteJctu m i h znanosti in umetnostni zgodovinar, ena vodilnih osebnosti v stroki na Hrvaškem oziroma v prostoru bivše države in Evrope sploh. Na predlog razreda za umetnosti je bil 25. 10. 1982 predlagan in sprejet kot zunanji dopisni član tudi v Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Akademik in univerzitetni profesor dr. Andre Mohorovičič, ing. arch, in dipl. umetnostni zgodovinar, se je rodil 12.7.1913 v Križevcih, kamor je bil po službeni dolžnosti prestavljen njegov oče,po rodu Istran iz Voloskega. Pripadnost Istri odseva tudi v njegovem znanstvenem in kulturno-umetniške m delu, ki je še toliko dragu cenej Se, ker se sklada, prepleta in dopolnjuje s sosednjimi, slovenskimi istrskimi preučevanji. Študij arhitekture je a kade mik Mohorovičič sklenil na ar- hitekturnem oddelku tehnične fakultete v Zagrebu leta 1935, zatem pa leta 1938 Se študij umetnostne zgodovine na filozofski fakulteti v Zagrebu. Do druge svetovne vojne je bil zaposlen kot projektant v takratnem vodilnem arhitekturnem biroju v Zagrebu, iz katerega so izšli vsi kasnejši vodilni hrvaški arhitekti. Med vojno je aktivno sodeloval v NOB, proti koncu H ' tudi na zelo odgovornih polo- H žajih. Leta 1954 je bil B ' za dopisnega, 1962 pa za red- ^—nega člana JAZU v Zagrebu, S svojimi znanstvenimi prispevki, ki so obravnavali izjemno Široko paleto historične problematike, je posegal tudi v teorijo sodobne arhitekture. Pri tem je Še posebej dragoceno, da so njegova raznovrstna prizadevanja, jasne teoretične ocene in ne nazadnje osebna avtoriteta, uspeli rešiti pred uničenjem številne kulturnozgodovinske vrednote. Začetek njegovega teoretskega in kulturno-umetniškega dela sodi v čas, ko je bil asistent predstojnika umetnostno zgodovinske stolice, profesorja Petra Knolla, ki je še posebej zaslužen kot utemeljitelj teoretske analize v območju arhitekturne tematike. Že prva Mohorovičičeva objavljena dela, izšla leta 1937 v Zagrebu, temeljijo na dialektični metodi analize. Po koncu druge svetovne vojne je Mohorovičič pričel intenzivneje preučevati razvoj arhitekture v Istri in Hrvatskem Primorju, kar je še posebej pomembno v zvezi s poglabljanji v neposredna sosednja slovenska območja. Njegov opus na področju teorije arhitekture je zelo obsežen in zajema kar 100 znanstvenih del in okrog 250 razprav ter strokovnih prikazov. Pri tem je treba izpostaviti nekaj posebej pomembnih del: Analiza historijsko-urbamstičkog razvoja grada Zagreba - 1952, Pregled i analiza novootkrivenih objekaia bistorijske arhitekture na području grada Osora - 1953, Problem tipohške klasifikacije objekata srednjovekovne arhitekture na području Istre i Kvarnera - 1957, Novootkriveni na- lazi antičkih terma, oratorija i slarokršeanske bazilike u gradu Krka - 1971, Teorija arhitekture - 1975, Prilog analizi vrednovanja pavijanih urbanih cjelina t objekata arhitekture u okviru rada na zaštiti spomenika u Hrvatskoj - 1978, Kultura Hrvatske X. stolječa h okviru istovrernenog kultur nog medija Europe - 19S0, Narodni život i običaji kao i etička i humana kategorija - 1989, Graditeljstvo u Hrvatskoj - 1992. Pomembno paje tudi delo v zvezi z likovnimi umetniškimi dogajanji: napisal je več kot 20 uvodnih besedil za kataloge razstav (Miše, Radauš, Babič, Detoni, Ivani ševič, Jakac) in več kot 30 teoretskih besedil ob razstavah umetniških skupin ali umetniških kolonij (Forma prima, K rapiña, Bale, Zagorje, Su vremena grupa idr.) ter preko 50 leksikografskih enot za enciklopedije, veliko kritičnih pregledov in teoretičnih ekspertiz. Profesor Mohorovičič je v svojem bogatem življenju prejel številna strokovna priznanja in tudi vabila za udeležbo na več kot 60 pomembnih strokovnih srečanj po vsej Evropi v več kot 20 prestolnicah od Sankt Peterburgado Barcelone. In prav to je dokaz njegove vrhunske strokovnosti ter osebne širine in odprtosti, Pri tem naj bo omenjen tudi prisrčen sprejem povabila Plečnikovega sklada za vlogo slavnostnega govornika na eni od podelitev Plečnikovih priznanj konec osemdesetih let v Ljubljani. To je bilo verjetno tudi zadnje srečanje generacije, ki je tako polno zaznamovala preteklo stoletje. Se; vin S £ ver JANKZ BATI S (1919-2002) Janez Batisje bil rojen 1 S. 3.1919 na Konju pri Litiji. Leta 1938 je maturiral na klasični gimnaziji v Ljubljani in se vpisal na veterinarsko fakulteto v Zagrebu. Leta 1941 je zaradi okupacije Jugoslavije študij prekinil, ga nadaljeval 1945 ter diplomiral 1948. Po diplomi se je zaposlil na Veterinarskem znanstvenem zavodu Slovenije v Ljubljani. V letih 1949 do 1952 je deloval v Novem Sadu (Zavod za pripravo cepiv) ter na Zveznem veterinarskem inštitutu v Zagrebu, kjer je opravil specializacijo iz mikrobiologije in epizootiologije, Leta 1957 je na Veterinarski fakulteti doktoriral iz mikrobiologije, imunologije in epizootiologije ter eno leto kasneje prejel tudi habilitacijo za isto disciplino. Svoje znanje je v naslednjih letih dopolnjeval v ZDA (Connecticut, 1958: specializacija za mastitis pri kravah), v Nemčiji (Freiburg, 1960), v Jugoslaviji (Beograd, 1961) in v Franciji (Alfort, 1966/67: virologija ter specializacija iz tropskih živalskih bolezni). Na veterinarskem znanstvenem zavodu v Ljubljani je do leta 1958 vodil Oddelek za epizootiologijo, ko je bil na takratnem Veterinarskem oddelku Biotehniške fakultete (zdaj Veterinarska fakulteta) izvoljen za docenta, leta 1965 za izrednega in leta 1971 za rednega profesorja za splošno in specialno mikrobiologijo. Poleg teh dveh disciplin je predaval tudi živilsko-sanitarno mikrobiologijo. Od leta 1981 dalje je vodil podiplomski študij splošne in specialne mikrobiologije ter predaval na različnih smereh podiplomskega študija. Inštitut za mikrobiologijo in parazitologijo je ustanovil leta 1960 in ga vodil do leta 1987; v tem času je bilo doseženih več specializacij, magisterijev in doktoratov; večini teh kandidatov je bil tudi mentor. Dopisni član SAZU 1977; redni član 1983; glavni tajnik SAZU 1983-1992; dopisni član HAZU 1992. Upokojil se je leta 1989. S problemom vnetja vimena (mastitisa) pri kravah se je ukvarjal več desetletij. Sodeloval je s strokovnjaki iz takratne Jugoslavije ter s tujimi v okviru Arbeitsgruppe der Alpenlander fur Mastitisbekatnpfung, Bem. Naslednje področje njegovih raziskav so bile kužne bolezni, predvsem zoonoze. Na Inštitutu za mikrobiologijo in parazitologijo je vodil dva raziskovalna projekta: Zoonoze ter Epizootiologija in veterinarska dejavnost v javnem zdravstvu in higieni živi!. V tem smislu je leta 1981 na SAZU organiziral dva medakademijska odbora: MO za proučevanje infekcij s Str. agalactiae ter M O za proučevanje /oonoz, Znotraj teh dveh odborov so sodelovali mikmbiologi, epizootiologi in epidemiologi več takratnih jugoslovanskih akademij. Ukvarjal se je tudi z veterinarsko strokovno terminologijo ter z zgodovino veterine. Leta 1970 je postal glavni in odgovorni urednik časopisa Zbornik Veterinarske fakultete. Je član in častni član Slovenske veterinarske zveze. Nekaj let je bil pred- sednik Slovenskega mikrobiološkega društva. Do upokojitve je bil član Arbeitsgruppe der Alpenländer für Mastitis bekämpfu ng. Bil je član upravnega odbora ter podpredsednik Slovenske matice. V obdobju 1973-1977 je bil prorektor Univerze v Ljubljani. Bil je častni občan občine Litija ter zaslužni profesor Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. Nagrade in priznanja: red dela s srebrnim vencem (1965); nagrada mesta Ljubljana za posebne zasluge na področju vzgoje in izobraževanja (1975); nagrada Sklada Borisa Kidriča (1977); red dela z rdečo zastavo (1987); zlata plaketa Univerze v Ljubljani (1989); Kidričeva nagrada (1990); Plenčičevo odličje za delo v mikrobiologiji (1996), Marjan Kordaš III POROČILO O DELU SAZU SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI OD 1992 DO 2002 Pričujoče poročilo ne obravnava samo zadnjih Ereh let, kot bi morda pričakovali, temveč daljše obdobje, v katerem je Slovenska akademija znanosti in umetnosti v marsičem bistveno spremenila svoj značaj in svojo vlogo. Širše poročilo opravičuje prav ta okoliščina, tesno povezana z velikim preobratom v zgodovini Slovencev, ki smo mu bili priče ali smo v njem sodelovali. Pred desetimi letj je bilo izvoljeno prvo vodstvo Akademije v novi državi, v Republiki Sloveniji: za predsednika France Bemik - njegov protikandidat je bil Aleksander Bajt - za podpredsednika Robert Blinc in Ciril Zlobec, za glavnega tajnika Matija Drovenik. Izvoljenemu vodstvu je bila naložena pomembna in odgovorna naloga, da napravi Akademijo podobno drugim akademijam v svetu, da jo evropeizira po članski sestavi kot tudi po dejavnostih, ki so sodile v njeno pristojnost. V političnem jeziku bi rekli*, naloga vodstva leta 1992 in vodstev do danes je bila, da opravijo tranzicijo. Da pa bi bila Akademija pri tem uspešna, je bilo treba zakonsko preurediti njeno strukturo, na novo opredeliti njeno vlogo. Tako je leta 1994 Akademija dobila nov zakon, po katerem je spet postala "najvišja nacionalna znanstvena in umetnostna ustanova", kar pred tem ni bila, priznana je bila za "avtonomno ustanovo znanstvenikov in umetnikov", v prejšnjem zakonu ni bilo take določbe, in ne nazadnje: Akademija je postaja edina ustanoviteljica Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, edina zato, ker so bile težnje, da bi ustanoviteljica postala tudi država ali sploh samo država. Hkrati novi zakon določa, naj ZRC SAZU zavezujoče sodeluje z Akademijo pri uresničevanju dolgotrajnega, že v osemdesetih letih začrtanega programa Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda. Eno leto po zakonu je Akademija sprejela nov statut, skoraj istočasno je dobil svoj statut tudi ZRC SAZU. Kar zadeva članski sestav,kaže povedati, da so v novi državi odpadla moralnopolitična preverjanja kandidatov za člane, značilna za čas po drugi svetovni vojni, in da se je v praksi začelo uresničevati, kar je v nastopnem govoru povedal novoizvoljeni predsednik: Akademija pomeni toliko, kolikor "pomenijo njeni člani kot osebnosti", njen ugled pa se ne meri po številu članov, temveč po "strokovni oziroma umetniškoustvarjalni teži njihovega dela". In v resnici se v zadnjem desetletju število članov ni širilo. Leta 1992 smo npr. našteli 86 rednih in izrednih članov, danes jih je 94, torej neznatno več, a še vedno precej manj, kot bi jih po zakonu mogli imeti. Močno seje spremenilo razmerje med dopisnimi člani v prid večje odprtosti k Evropi, Pred desetimi leti je skoraj polovica dopisnih članov prihajala iz nekdanje jugoslovanske države, kar 46 odstotkov, danes se je njihovo število vrnilo v razumne meje, V svoj mednarodni korpus izbira Akademija naj odličnejše znanstvenike in umetnike iz vseh evropskih držav in sveta. V skladu z zakonom, ki j t zagotavlja avtonomnost in strokovno neodvisnost, je Akademija začela uresničevati svojo vlogo znotraj nje same, pa tudi v odnosu navzven, do javnosti, do nacionalnega in mednarodnega dogajanja. Tako je leta 1996 zavzela odločno stališče do predosamosvojitvene, nedemokratične preteklosti pri nas, ko je rehabilitirala tri od štirih po drugi svetovni vojni izključenih ali k izstopu prisiljenih članov in jim vrnila članstvo z vsemi častnimi pravicami. Večkrat se je oglasila v javnosti, predvsem takrat, ko so bile prizadete pravice znanosti ali umetnosti, ali višji interes naroda oz. države. Tako je, če naštejem samo nekaj njenih družbenoangažiranih nastopov, konec leta 1995 v Izjavi za javnost opozorila ti a zastoj naših prizadevanj na poti v Evropsko zvezo, dve leti pozneje je izvršilni odbor seznanil medije s pogubnim nižanjem sredstev za raziskovalno dejavnost in tehnologijo - v izjavi SAZUo krizi v slovenski znanosti, neposredno potem je zahtevo po večji sam o regulacij i raziskovanja podprla Izjava l razreda SAZU v zvezi z uprav-Ijanjem in financiranjem raziskovalne dejavnosti v družboslovju in humanist ¡ki. Dalje: konec leta 2000 je izvršilni odbor protestiral proti načrtovani ukinitvi samostojnega ministrstva zaznanostin tehnologijo ter predlagal javno razpravo o tem vprašanju. Naslednje le t o, 2001, se je predsedstvo pri ministrstvu za šolstvo, znanost in šport Zavzelo za oprostitev davka na dodano vrednost na področju znanosti in raziskovanja. Letos, pred kratkim, je predsedstvo poslalo sredstvom javnega obveščanja v državi in v slovenskem zamejstvu Izjavo o jeziku. Predvsem pa je novi zakon omogočil Akademiji, da se je posvetila svojemu glavnemu poslanstvu: spodbujanju, pospeševanju in razvijanju vseh znanosti in umetnosti. Kot nacionalna akademija univerzalnega tipa je zavezana služiti prav tej nalogi in ena njenih dolžnosti je, da ustvarja možnosti za individualno delo članov. Od gmotnih pogojev za njihovo delo naj samo omenimo poleg pravic, ki gredo članom po zakonu, tako imenovano infrastrukturo oz, zaključek adaptacij in protipotresne sanacije stavb na Novem trgu in v Salendrovi ulici v Ljubljani ter stavbe Inštituta za raziskovanje Krasa v Postojni. Delovne sobe za tajnike razredov in druge člane v glavnih stavbah v Ljubljani so pridobitev zadnjega desetletja. Skrb za ustrezni razvoj znanosti in umetnosti na višji ravni pa se kaže v spremenjeni strukturi Akademije. Konec leta 1994 je predsedstvo reorganiziralo tretji razred in v njegovem okviru ustanovilo samostojni oddelek za tehniške vede, ki se personalno krepi in združuje vrhunske znanstvenike s področja tehnoloških in inženirskih raziskav. Da je bila skrb za prednostne cilje Akademije doslej uspešna, je pripisati pozitivni kontinuiteti prvega vodstva v samostojni državi, ki je bilo leta 1996 izvoljeno drugič v isti sestavi, leta 1999 pa prenovljeno. Ob predsedniku Francetu Berniku sta pred tremi leti funkcijo podpredsednikov prevzela Kajetan Gantar in Alojz Kralj, mesto glavne tajnice Lidija Andolšek - (eras. Vodstvu, ki zaključuje mandat, je uspelo obdržati skupaj strokovno in nazorsko močno pluralno članstvo in ga povezati z okrepljeno zavestjo pripadnosti ustanovi. Ob veliki zavzetosti za prenovo in posodobitev, ob zaposlenosti z aktualnimi nalogami je Akademija tudi zmogla ohraniti zgodovinsko razsežnost lastne istovetnosti in obrniti pogled k svojim temeljem. Z nekaj prireditvami in znanstvenim posvetom je počastila spomin na tristoletnico ustanovitve Akademije delavnih, na Še daljne predhodnice iz obdobja baroka (1993), in odmevno proslavila šestdeset letnico Akademije v sedanji obliki, s slovesnostjo in jubilejnima publikacijama,pod pokroviteljstvom predsednika vlade Republike Slovenije in z udeležbo predsednika države, predstavnikov šestnajstih tujih akademij ter drugimi visokimi gosti (1998). Od dejavnosti, ki jih je Akademija po svoji naravi in zakonu dolžna opravljati, je šla v našem obdobju prednost znanstvenim posvetovanjem. V vsej zgodovini Akademija ni organizirala ali soorganizirala toliko simpozijev kot v zadnjih desetih letih - poprečno dva na leto, skupaj dvajset, in to z različnih strokovnih področij. Izkazali so se vsi razredi in simpozijsko pokrili glavna področja znanosti in umetnosti. V splošno in kulturno zgodovino so posegli Mednarodni simpozij o interpretaciji Svetega pisma (1996), mednarodni simpozij Slovenija in sosednje dežele med antiko in karolinško doba (1998), Mednarodni simpozij o Brižinskih spomenikih (1994), Kolokvij ob tristoletnici ustanovitve Academiae Operosorum (1993) in mednarodni simpozij Država - dežela - narod - pokrajina ¡848-1918 (1999). Iz zgodovine so osvetlili sodobno družbeno in politično dogajanje znanstveni posvet Slo vene i in država (1994), mednarodni posvet Država in cerkev (2001) in Posvet ob petdesetletnici sprejema Splošne deklaracije Združenih narodov o človekovih pravicah (1998). Zgodovina slovenske književnosti od starejših obdobij do danes je bila tema mednarodnega Simpozija o Janezu Svetokriškem (1999), mednarodnega simpozija France Prešeren - kultura - Evropa (2000), Okrogle mize ob stoletnici rojstva Otona Župančiča (1998), Okrogle mize ob stoletnici rojstva Josipa Vidmarja (1995) in simpozija Poezija Franceta Balantiča in Ivana Hribovska v slovenskem kulturnem prostoru (1994). Pomembno področje muzikologije je obravnaval mednarodni posvet Glasbeni barok na Slovenskem in evropska glasba (1994), Medicino in zdravstvo so zastopali Mednarodna konferenca o epitelijskih hiperplastičnih spremembah na sluznici grla, pokongresni simpozij O etiki v ginekologiji in perifiato-logiji (oba 1996) ter mednarodni posvet Rastlinska hrana za zdravje ljudi (2001). Problematike visokega šolstva sta se lotila Posvet o podiplomskem študiju na področju naravoslovja in tehnike v Sloveniji (1998) in posvet Razvoj visokega šolstva v Sloveniji (2001). Kritične poglede na politiko znanosti je odprl posvet Strategija razvoja znanstvene in raziskovalne dejavnosti v Sloveniji (2000). Dodati kaže, da je Akademija gostila Jesenski plenum Evropske akademije znanosti in umetnosti in z njim združeno mednarodno posvetovanje na temo Umetnost znanosti (1998). Na simpozijih je Akademija sodelovala tudi drugače, mnogim je bila pokroviteljica. Nemogoče je tukaj označiti vsako od navedenih posvetovanj, vsem skupno je eno sporočilo: Evropski narodi se razlikujejo po neponovljivih, nepreklicnih posebnostih in prav te posebnosti so bogastvo kulture, zato se istovetnost vsakega naroda kot samosvoj akord vpleta v mnogoglasno širšo skupnost. V njej vidijo nacionalne individualnosti, tudi nizkoštevilne, možnosti za svoj razvoj in obrambo pred glo-balizacijskim razobličenjem. Predavateljska dejavnost je pokazala v zadnjih desetih letih novo dinamiko, Predavanj je bilo do deset in več na leto, prevladovali so gostje, med njimi tudi Nobelovi nagrajenci in predsedniki tujih akademij znanosti. Tematika je pokrila široko panoramo strok, od humanistike, naravoslovja, zlasti fizike in kemije, od biomedicine do problematike visokega šolstva, politike znanosti in najbolj aktualnih vprašanj sodobnosti. Založniška oz. izdajateljska dejavnost ni zaostajala, čeprav je Akademiji v začetku devetdesetih let prav na tem področju primanjkovalo sredstev. Zadrege smo premoščali s sozaložništvom drugih založb, predvsem Založbe ZRC S AZU. Od leta 2000 se je stanje popravilo tudi z ustanovitvijo dveh fundacij, prvih v zgodovini naše Akademije, Fundacije Janez Vajkard Valvasor in Fundacije dr. Bruno Breschi, ki izdajata pomembna dela naše kulturne dediščine, posebej književnosti in likovnih umetnosti. Pozitivno ocenjujemo dejstvo, da objavlja vse več članov pri Akademiji svoja dela v knjižni obliki. Natančno bibliografijo publikacij prinašajo Letopisi in na tem mestu ni potrebno niti ni lahko izdvojiti katero od številnih akademijskih izdaj. Če pa že, kaže spomniti na novi Slovenski pravopis, ki smo ga predstavili javnosti konec lanskega Jeta. Do nastanka samostojne države je mednarodno sodelovanje Akademije potekalo prek Beograda, prek Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ, z osamosvojitvijo je Slovenska akademija vzela Svetu akademij pooblastilo, da jo zastopa v tujini, Morda na nobenem drugem področju delovanja v novejšem času ni bil dosežen tako velik premik kot pri navezovanju stikov s sorodnimi ustanovami v svetu. Pred desetimi leti je imela Akademija podpisanih pet pogodb o sodelovanju, tudi z dvema, geografsko in interesno močno oddaljenima akademijama, tako da do pravih strokovnih izmenjav z njima ni moglo priti, Danes imamo dogovore o znanstvenem sodelovanju s petindvajsetimi tujimi, pretežno evropskimi akademijami znanosti. Pospešene stike razvijamo z združenji akademij, zlasti z Zvezo evropskih akademij ALLEA, Mednarodnim združenjem akademij UAI v Bruslju, Evropsko znanstveno fundacijo in Mednarodno mrežo sredozemskih akademij v Neaplju. Iz opisanih dosežkov v zadnjem desetletju je razvidna komplementarna vloga Akademije, značilna za enake ali podobne ustanove v svetu. Po eni strani je Akademija ustanova časti, najvišja nacionalna znanstvena in umetnostna ustanova, kot je zapisano v zakonu, in Članstvo v njej pomeni tudi najvišje nacionalno priznanje. Priznanje, ki zahteva spoštovanje in samospoštovanje. Po drugi strani je Akademija operativna ustanova, ki sodeluje v aktualnem življenju znanosti in umetnosti, ga spodbuja in usmerja. S svojo mnogovrstno dejavnostjo posega v najnovejši razvoj znanstvenega raziskovanja in umetnosti, če je seveda živa in odzivna, če je žarišče kulture in iskanja duha. Navedena dejstva in druga, ki jih v poročilu nismo mogli zajeti, dokazujejo, da Slovenska akademija znanosti in umetnosti je taka. Rezultati njenih prizadevanj v zadnjem desetletju zagotavljajo, da se bo kot doslej tudi v prihodnje zmogla spopadati z nalogami in uspešno kosati z izzivi časa. France Bernik SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LETU 2002 Najvišja nacionalna znanstvena in umetnostna ustanova je v letu 2002 delovala podobno kot v zadnjih letih, pa vendar tudi drugače, predvsem zaradi novih izzivov, do katerih se je morala opredeliti, in zaradi volitev novega vodstva. Dosedanjemu izvršilnemu odboru se je v maju iztekel mandat. V začetku leta je predsednik s sodelavci na konferenci za medije obvestil javnost o aktualnem delu in načrtih Akademije (1.2.). Program dela je sprejemal izvršilni odbor na svojih sejah, ki so bile praviloma vsak teden. Predsedstvo se je pred volitvami redno sestalo dvakrat (22.1., 26.2.), skupščina, ki je obravnavala in sprejela zaključni račun za preteklo leto in predračun za tekoče leto, pa v običajnem terminu (28.2.). Pomembna je bila tudi izredna seja predsedstva, osredotočila pa se je na Izjavo o jeziku (3.4,). Izjava se je dolgo pripravljala v razredu za filološke in literarne vede, dokler ni ob nekaterih pripombah iz drugih razredov dozorela do take mere, da jo je predsedstvo sprejelo in z njo seznanilo javnost. V njej so nakazana bistvena vprašanja našega jezika v obdobju globalizacije, potrebna pa je bila izjava tudi zato, ker najvišji zakonodajni organ naše države odlaša s sprejetjem zakona o rabi slovenščine kot uradnega jezika. Zanimiv je ne nazadnje podatek, da so izjavo v celoti objavili zgolj naši mediji v Avstriji in Italiji, doma pa v odlomkih in s komentarji, kar zgovorno kaže na stanje duha in nacionalne identitete pri nas. Od vidnejših dogodkov pred zamenjavo vodstva gre omeniti vsaj še dva; najprej - sestala se je skupina, ki naj bi kritično pretresla izključitev rednega in ustanovnega člana Riharda Zupančiča iz Akademije neposredno po koncu druge svetovne vojne (14.2.), in drugič, Akademija je dobila posodobljeni logotip, novo grafično opremo uradnih dopisov,pisemskih ovojev in vizitk, Prelomni dogodek leta se je zgodil konec aprila, ko je bilo na izjemno dobro obiskani skupščini izvoljeno novo vodstvo. Skupščina je tudi soglasno in z odobravanjem sprejela poročilo predsednika za obdobje treh mandatov, od 1992 do 2002, in razrešila dosedanji izvršilni odbor. V ožjem vodstvu za naslednja tri leta so razen podpredsednika, odgovornega za področje humani stike, družboslovja in umetnosti, novi člani (25.4.). Uradna predaja dolžnosti se je opravila na slovesni skupni seji dosedanjega in novega vodstva. Predsednik akad, France Bernik se je ob tej priložnosti zahvalil sodelavcem za uspešno prizadevanje pri vsestranskem razvoju Akademije v zadnjih treh mandatih in predal novemu predsedniku akad. Boštjanu Žekšu predsedniško verižico, *simbol dostojanstva in časti Akademije« (7.5.). Pod novim vodstvom seje skupščina Akademije sestala enkrat (21.11.), predsedstvo pa trikrat (18. 6., 17. 10. in 26. 1L). Razprave so tekle o spremembah in usklajevanju statuta SAZU in pravilnika o volitvah, ki sta bila sprejeta na novembr- ski skupščini, in o začetnih postopkih za izvolitev novih članov v ietu 2003. Predsedstvo je sprejelo dve novi izjavi (18.6.) in sicer o razpisu MŠZŠ za financiranje raziskovalnih projektov in o zagotavljanju znanstvene literature, pripravljalo pa je tudi izjavo v zvezi s ki on i ranjeni človeka. VI. razred je pripravljal izjavo o ustanovitvi medicinske fakultete v Mariboru. Precej dejavnosti v okviru SAZU je bilo povezano z mednarodnim sodelovanjem. V letu 2002 je imela Akademija sklenjene sporazume o znanstvenem sodelovanju z 28 akademijami po svetu, na novo smo podpisali sporazum z Albansko akademijo znanosti, Kraljevo flamsko akademijo znanosti Belgije in Berlinsko-bran -denburško akademijo znanosti. Dogovori so potekali tudi s Kitajsko akademijo za družboslovne vede, Kitajsko akademijo tehniških ved, Kraljevo irsko akademijo, Atensko akademijo in nekaterimi drugimi, vendar do podpisov še ni prišlo. Odprto ostaja vprašanje stikov s Srbsko akademijo znanosti in umetnosti. Po zasebnih zvezah prihajajo določeni signali, vendar smo mnenja, da bi bjlo treba počakati na uradno izraženo željo po sodelovanju. Iz Črne gore smo prejeli vabilo na slovesnost ob 30-letnici ustanovitve njihove akademije, ki se je bo udeležil predsednik. Drugi kanali mednarodnega sodelovanja tečejo preko Kraljevega društva v Londonu, preko Britanske akademije, preko Zveze evropskih akademij (ALLEA) in drugih mednarodnih institucij. Zelo intenzivni so stiki z Evropsko znanstveno fundacijo, prihaja pa do finančnih težav. SAZU ima sredstva, da financira udeležbo strokovnjakov na različnih sestankih o znanstveni politiki, nima pa finančnih sredstev, da bi podprla tisto, kar je posledica teh sestankov - to je raziskovalno delo. Tako je lani prišlo do neprijetne situacije, ko so našega predstavnika v enem od programov izključili, ker kotizacija ni bila plačana. K sreči se je naknadno to uredilo. Omeniti moramo tudi Alpski forum, to je zvezo akademij s področja Alp, ki organizira redna srečanja. Tako srečanje bo leta 2004 v Sloveniji, organizirali pa ga bomo skupaj z Nacionalnim inštitutom za biologijo. Akademija je kot običajno organizirala različne simpozije in predavanja, od katerih naj poudarimo le nekatere: v septembru 2002 smo imeli simpozij ob 200-letnici smrti Jurija Vege, ki smo ga izvedli skupaj z Društvom matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (v marcu leta 2004 bomo ponovno so organizatorji mednarodnega simpozija« Juriju Vegi, ki bo takrat posvečen 250-letnici njegovega rojstva), tekle so intenzivne priprave na mednarodni simpozij, ki bo v februarju 2003 ob 50-letnici smrti našega člana Aleša Ušeničnika, oktobra je potekal Memorial akad. Leva Milčinskega. Izpostaviti je potrebno prireditev, ki je sicer ni organizirala naša Akademija, so pa na njej uspešno nastopili naši ugledni člani. To je bila mednarodna konferenca v nemškem univerzitetnem mestu Gottingenu o temeljih slovenske kulture. Naše zastopstvo je bilo na najvišji ravni in prispevki so bili zelo dobro sprejeti, Od tujih predavateljev na Akademiji naj omenimo le prof. Enrica Ban do, generalnega sekretarja Evropske znanstvene fundacije, ki je kot gost predaval o financiranju znanosti v Evropski skupnosti in vlogi EZE pri tem. Obe fundaciji Akademije - Fundacija dr. Bruno Breschi in Fundacija Janez Vajkard Valvasor - delujeta uspešno. V okviru Valvasorjeve fundacije smo imenovali častni odbor, ki naj bi skjbel za faksi milni natis Valvasorjeve grafične zbirke - Iconotheca Valvasoriana, Projekt bo uresničen v nekaj letih. Akademija je ob koncu leta 2002 štela 90 rednih in izrednih članov ter 81 dopisnih članov. V tem letu smo se Žal morali posloviti od petih rednih članov - od Janeza Bat isa, Franca Jakopina, Rudija Kyovskega, Ti neta Logarja in Jožeta Pogačnika ter 4 dopisnih članov - Otta Geyerja.Kirila Micevskega, Andrea Mohorovičiča in Jakova Sirotkoviča. France Bernik Boštjan Zekš DELO SKUPŠČINE SAZU Skupščina SAZU je zasedala trikrat, in sicer: 28.2., 25. 4, in 21.1 1. Skupščina SAZU 28.2. ___________ Skupščino je vodil predsednik akad. France Bernik. Na začetku je pozdravil navzoče člane in goste. Potem, ko je ugotovil, da je sklepčna (od 94 je bilo prisotnih 61 rednih in izrednih članov), je predlagal, da se sprejme dnevni red: 1. potrditev zapisnika volilne skupščine 7.6.2001, 2. po ročilo p redsedni ka o delu Akademij e v letu 2001, 3. sprememba 10. člena statuta SAZU (emblem SAZU), 4. finančno poročilo SAZU za leto 2001 in predlog finančnega načrta za leto 2002, 5. razno. K točki 1 Potrditev zapisnika volilne skupščine 7.6.2001 Predsednik je vprašal navzoče, ali imajo pripombe oziroma dopolnitve k zapisniku zadnje skupščine. Ker ni bilo pripomb, so navzoči z javnim glasovanjem potrdili zapisnik. K točki 2 Poročilo predsednika o delu Akademije v letu 2001 Predsednik je podal poročilo o delu Akademije v preteklem letu, ki je sestavni del tega zapisnika. Predsednik je odprl razpravo in poudaril, da bi razpravo razdelili na dva dela. Najprej bi razpravljali o poročilu samem, o njegovi faktografski vsebini, da bi ugotovili, ali je poročilo zajelo vse, kar je Akademija vrednega napravila v minulem letu, Nadaljnja razprava se lahko dotakne dejavnosti SAZU, ki je še v teku. Ta del razprave lahko zadene Izjavo o jeziku oziroma utemeljenost izključitve akad. Riharda Zupančiča po drugi svetovni vojni, Ker ni bilo razprave o samem poročilu, je dal predsednik to na glasovanje. Navzoči člani SAZU so z javnim glasovanjem potrdili poročilo predsednika. Predsednik je odprl razpravo o problematiki, ki je še v obravnavi. V obširni in temeljiti razpravi, ki zadeva Izjavo o jeziku, so sodelovali akad. Janez Orešnik (z več replikami), akad. Robert Blinc, akad, Janez Peklenik, akad. Tine Hribar, akad. Miha Tišler, izredni član Matjaž Kmecl, akad. Zdravko Mlinar, akad. Boštjan Žekš, a kad. Ciril Zlobec, podpredsednik akad. Kajetan Gantar, akad. Jože Toporišič, akad. Branko Stanovnik, akad. Josip Globevnik in izredni član Rudi Šeligo. Akad. Branko Stanovnik je v svojem prispevku poročal o delu Oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo, Predsednik je zaključil razpravo in poudaril, da je bila tematsko zelo različna, celo kontroverzna, vendar v celoti gledano plodna. Že sedanje predsedstvo oziroma izvršilni odbor in tudi novo vodstvo SAZU bosta morala upoštevati vse predloge, zlasti tiste, pri katerih se bodo predlagatelji sami angažirali. To zadeva tako Izjavo o jeziku ali neko bodočo izjavo o problematiki nacionalnega interesa, Glede Izjave o jeziku je predsedstvo na zadnji seji 26. 2. 2002 sklenilo, da bo pripravilo izjavo o slovenščini v javni rabi in jo tudi objavilo. Predsednik je predlagal navzočim, da razpravo o tej problematiki prenesejo v razrede in oddelke. K točki 3 Sprememba 10. člena statuta SAZU (emblem SAZU) Predsednik je seznanil navzoče, da se je SAZU odločila nekoliko modernizirati logotip Akademije, Ne gre za bistvene spremembe, vendar je ta logotip predstavljen v bolj moderni obliki. Tak bo tudi pečat SAZU. Logotip bo okrogle oblike z risbo portala v sredini, okoli pa je besedilo Slovenska akademija znanosti in umetnosti v slovenščini, latinščini in angleščini. Slovenski napis bo tiskan v zlati foliji in mu bo dan največji poudarek. V razpravi je sodeloval akad. Tine Hribar, ki se mu logotip ni zdel ustrezen in je predlagal, da bi sprejem logotipa preložili. Akad. Janez Bernik je pojasnil, da je logotip izdelal eden najboljših slovenskih oblikovalcev, ki se je zelo dobro izrazil v svojem jeziku, jeziku oblikovalcev. Akad. Janez Orešnik je repliciral akad. Francetu Berniku glede trditve o jeziku in k logotipu ni imel pripomb. Akad. Janez Peklenik se ni strinjal, da je v logotip vključeno tudi besedilo v angleščini. Akad. Jože Toporišič pa je sodil, da je v logotipu preveč črk in da to ni estetsko. Predsednik je zaključil razpravo in poudaril, da je izpis logotipa v angleščini nekaj običajnega pri evropskih in tujih akademijah in ne vidi v tem prekrška zoper slo-venskost naše Akademije. Predsednik je predlagal javno glasovanje o novem logotipu SAZU. Izid glasovanja je pokazal, da je večina akademikov za novi logotip SAZU. Vzdržanih je bilo šest glasov in prav toliko glasov je bilo proti. Predsednik je ugotovil, da se je večina izrekla za novi logotip SAZU in s tem se spremeni tudi 10. člen statuta SAZU, Id se odslej glasi: »SAZU ima svoj pečat. Pečat je okrogel in ima v sredini znak SAZU, okoli pa besedilo Slovenska akademija znanosti in umetnosti v slovenskem, latinskem in angleškem jeziku.« K točki 4 Finančno poročilo SAZU za leto 2001 in predlog finančnega načrta za leto 2002 Upravni direktor je obrazložil finančno poročilo SAZU za leto 2001 in predlog finančnega načrta za teto 2002, ki sta v prilogi tega zapisnika. Navzoči člani Akademije so brez razprave z javnim glasovanjem soglasno potrdili finančno poročilo SAZU za leto 2001 in predlog finančnega načrta za leto 2002. K točki 5 Razno K tej točki ni bilo razprave. Predsednik se je navzočim članom zahvalil za udeležbo in sodelovanje ter zaključil skupščino ob 12,10. Zapisal Miha Lesar Glavna tajnica Lidija Andolšek - Jeras Skupščina SAZU 25.4._ Skupščino je vodil predsednik akad. France Rernik. Na začetku je pozdravil navzoče Člane in goste. Potem, ko je ugotovil, da je sklepčna (od 94 je bilo prisotnih 72 rednih in izrednih članov), je predlagal, da se sprejme dnevni red, Navzoči so se strinjali s predlogom in soglasno sprejeli naslednji dnevni red: 1. potrditev zapisnika zadnje skupščine, 2. poročilo predsednika - Slovenska akademija znanosti in umetnosti od 1992- 2002, 3, izvolitev verifikacijske in volilne komisije ter delovnega predsedstva skupščine, 4. razrešitev izvršilnega odbora in dveh članov predsedstva po 22. členu zakona o SAZU, S. predstavitev kandidatov za predsednika, oba podpredsednika in glavnega taj- nika, za dva čiana predsedstva po 22. členu zakona o SAZU ter razprava, 6. poročilo verifikacijske komisije. 7. volitve. 8. razglasitev volilnih izidov, 9, razno. 10. zaključek skupščine. K točki 1 Potrditev zapisnika skupščine 28. 2.2002 Predsednik je vprašal navzoče, ali imajo pripombe oziroma dopolnitve k zapisniku zadnje skupščine. Ker ni bilo pripomb, so navzoči člani z javnim glasovanjem potrdili zapisnik K točki 2 Poročilo predsednika - Slovenska akademija znanosti in umetnosti od 1992-2002 Predsednik je konec sedanjega mandata oziroma zadnja tri leta povezal z zaključkom njegovega predsednikovanja, s časom,ko je od 1992 do 2002 vodil Akademijo v bistveno novih, za slovensko zgodovino prelomnih razmerah. Njegovo poročilo o dejavnostih SAZU v tem obdobju - z dodanim opisom nepremičnin Akademije - je bilo sprejeto z glasnim odobravanjem. Po poročilu (glej SAZU od 1992-2000) je predsednik odprl razpravo, h kateri se je priglasil podpredsednik a kad. Kajetan Gantar. Poudaril je, da je a kad. France Bernik uspešno vodil Akademijo v obdobju tranzidje. SAZU je uspelo, da se je uveljavila kot enakopraven mednarodni subjekt uveljavljenim akademijam, kot so npr. Royal Society, Ruska akademija znanosti ali Poljska akademija. Ustanovljena je bila prva fundacija - Fundacija dr, Bruno Breschi. Akademija je danes samostojna pravna oseba z lastnim premoženjem. V zadnjih treh letih je imel kot član izvršilnega odbora globlji vpogled v način vodenja institucije, ki ji je predsedoval akad. France Bernik. Glavni lastnosti njegovega vodenja sta bili strpnost in skrb za kulturo dialoga. Podpredsednik je v zaključku svojega prispevka izrekel akad. Berniku priznanje in zahvalo za njegovo desetletno delo. Glede na to, da v razpravi k poročilu ni bilo drugih prispevkov, je predsednik na vprašanje, če skupščina sprejme poročilo, tudi formalno dobil soglasno pritrdilo vseh navzočih. Na koncu seje dosedanji predsednik v imenu izvršilnega odbora in predsedstva zahvalil vsem, ki so z njim sodelovali v desetih letih. Poudaril je, da mu je bilo vodenje Akademije v veliko zadovoljstvo, ker je mesto predsednika razumel kot delovno funkcijo. V delu za vsestranski razvoj SAZU, ki ji je služil iz zavesti pripadnosti in v njeno dobro, je čutil globoko zadoščenje. Delo za skupno dobro daje posamezniku dostojanstvo in osmišlja njegovo življenje. Akademiji in novemu vodstvu, ki bo izvoljeno na današnji skupščini, je zaželel uspešno in plodno delo, K točki 3 Izvolitev verifikacijske in volilne komisije ter delovnega predsedstva skupščine Na podlagi 18. člena pravilnika SAZU o volitvah je predsednik predlagal skupščini kandidate za verifikacijsko in volilno komisijo in kandidate za delovno predsedstvo: akad. Dragico Turnšek za predsednico verifikacijske komisije, izrednega člana Franca Forstneriča za člana verifikacijske komisije, akad. Marjana Kordaša za predsednika volilne komisije, izrednega člana Toneta Pavčka za člana volilne komisije, izredno članico Alenko Šelih za članico volilne komisije, akad. Miha Tišlerja za predsednika delovnega predsedstva, akad. Andreja Kranjca za člana delovnega predsedstva, izrednega člana Matjaža Kmecla za člana delovnega predsedstva. Predsednik je prosil za pripombe oziroma druge predloge. Ker jih ni bilo, je dal predloge na glasovanje. Navzoči so jih soglasno potrdili. Predsednik je ugotovi), da so organi za vodenje volilne skupščine izvoljeni in prosil delovno predsedstvo, da prevzame vodenje skupščine. A kad. Miha Tišler se je, kot predsednik delovnega predsedstva, v imenu vseh zahvalil za zaupanje in predlagal, da se skupščina nadaljuje z nasledili o točko dnevnega reda. K točki 4 Razrešitev izvršilnega odbora in dveh članov predsedstva po 22. členu zakona o SAZU Predsednik delovnega predsedstva akad, Miha Tišler je predlagal članom, naj glasujejo o razrešitvi izvršilnega odbora in dveh članov predsedstva po 22. členu zakona o SAZU. Posebej je predlagal, da se predčasno razreši glavna tajnica, ki ji poteče mandat 23.9. 2002. Pojasnil je tudi, da je bil akad. Ernest Mayer izvoljen za člana predsedstva po 22. členu zakona o SAZU 23.11.2000 in se mu mandat izteče 23,11, 2003. Zato se volita samo dva nova člana predsedstva po 22. členu zakona o SAZU. Navzoči so z javnim glasovanjem soglasno razrešili dosedanji izvršilni odbor in dva Člana predsedstva po 22. členu zakona o SAZU. K točki 5 Predstavitev kandidatov za predsednika, oba podpredsednika in glavnega tajnika, za dva člana predsedstva po 22. členu zakona o SAZU ter razprave Predsednik delovnega predsedstva je zaprosil predlagatelje, naj najprej predstavijo kandidate za predsednika, oba podpredsednika in glavnega tajnika. Kandidata za predsednika akad, Boštjana Žekšaje predstavil akad. Peter Fajfar. Kandidata za podpredsednika s področja naravoslovja, tehnike in biomedicine akad. Jožeta Trontlja je predstavil akad. Marjan Kordaš. Kandidata za podpredsednika za področje humanistike, družboslovja in umetnosti akad. Kajetana Gantarja je predstavil akad. Jože Pogačnik. Kandidata za glavnega tajnika akad. Matijo Gogala je predstavil akad. Jože Maček. Predlagatelji so predstavili kandidate za dva člana predsedstva po 22. členu zakona o SAZU. Kandidatko akad. Lidijo Andoišek - Jeras je predstavil akad, Jože Trontelj. Kandidata akad. Tineta Hribarja je predstavil akad. Raj ko Bratož. Kandidata akad, Jožeta Krašovca je predstavil akad, Jože Pogačnik. Kandidata akad, Cirila Zlobca je predstavil akad. Kajetan Kovič. Predsednik delovnega predsedstva je odprl razpravo o kandidatih. Za besedo je prosil kandidat za predsednika akad. Boštjan Zekš. Poudaril je, da bodočega vodstva SAZU, če bo izvoljeno, ne more predstaviti, ker so kandidati predlagani kot posamezniki in bodo skupaj šele ustvarili program in ga s pomočjo članov uresničili. Njegova predstavitev bo nekoliko drugačna, kot je to običajno. Predstavil bo nekaj svojih napak, s katerimi želi seznaniti člane Akademije. Prva očitna napaka je, da ni revolucionar. V delovanje SAZU ne bo uvajal velikih sprememb. Stvari ni treba postavljati na glavo, ker akademije nasploh, ne samo naša, ne potrebujejo, ne želijo in ne prenesejo velikih sprememb. Akademija se je pod dosedanjim vodstvom prilagodila obdobju na prehodu in se uveljavila v svetu. Bilo bi napačno, če bi novo vodstvo ne upoštevalo osnovnih smernic, ki jih je uveljavljalo dosedanje vodstvo. Druga napaka, ki bi jo rad omenil, je izobrazba. Po izobrazbi je fizik, naravoslovec. Običajno so bili predsedniki S AZU humanisti ali vsaj naravoslovci ali medicin ci oziroma tehniki s široko humanistično izobrazbo. Pogled po tujih akademijah pokaže, da tudi tam predsedniki niso večinoma humanisti. Tretja napaka, ki bi jo želel poudariti, je lenoba. Mogoče je ta izraz pretiran, zato pojasni, da so ga izkušnje pripeljale do spoznanja, da lahko skupina ljudi naredi precej več kot posameznik Zato vabi vse člane k sodelovanju pri delu, pri upravljanju in pri predstavljanju Akademije. Četrta napaka, ki jo priznava, je ta, da je pesimist. Glede področij, ki se dotikajo delovanja Akademije, meni, da nas čakajo težki časi. To lahko trdi vsaj za področje znanosti in visokega šolstva. V zadnjih desetih letih se na teh področjih ni nič bistvenega spremenilo. Pojavlja se strah, da časa za prilagoditev bodočnosti kot država nismo koristno izrabili. Meni pa, da smo sposobni nadoknaditi to, kar je bilo zamujeno. In to je priložnost, ko bi morala tudi S AZU povedati svoje mnenje. Prepričan je, da je premalo stikov med člani, in upa, da bomo s skupnimi močmi našli nove oblike komuniciranja poleg že tradicionalnih. Predsednik delovnega predsedstva se je akad. Boštjanu Žekšu zahvalil za njegove odkrite besede. K točki 6 Poročilo verifikacijske komisije Predsednica verifikacijske komisije akad. Dragica Turnšek je poročala navzočim, da ima S AZU 75 rednih in 19 izrednih članov, kar je skupaj 94 članov, Vsi so volilni upravičenci. Na današnji volilni skupščini je prisotnih 72 članov, pisno je volilo 17 članov. V celoti bo na skupščini volilo 89 članov, kar je 94,68 % volilnih upravičencev, K točki 7 Volitve Predsednik delovnega predsedstva je ugotovil, da je skupščina sklepčna in prešel na volitve, Najprej je pojasnil volilni postopek, ki ga določata statut S AZU in pravilnik o volitvah. Kandidat se voli tako, da se na glasovnici obkroži številka pred njegovim imenom in priimkom. Kandidati za predsednika, oba podpredsednika in glavnega tajnika morajo dobiti večino glasov volilnih upravičencev, in sicer vsaj 48 glasov, da so izvoljeni. Kandidata za člana predsedstva po 22. členu zakona o S AZU morata dobiti večino glasov volilnih upravičencev, torej vsak vsaj 48 glasov, da sta izvoljena. Predsednik delovnega predsedstva je prosil predsednika volilne komisije, naj opravi pisno glasovanje. 11 vsake ovojnice je vzel najprej izjavo o pisnem glasovanju in prebral priimek in ime člana, ki je glasoval. Nato je vložil izjavo v ovojnico,iz nje pa vzel manjšo ovojnico, jo odprl, glasovnici pa spustil v skrinjico tako, da je zagotovljena tajnost glasovanja, Po zaključku pisnega glasovanja je predsednik delovnega predsedstva prosil navzoče člane, da glasujejo in odredil odmor. K točki 8 Razglasitev volilnih izidov Predsednik volilne komisije je poročal, daje na skupščini od 94 članov glasovalo 89 članov, kar pomeni 94,68-odstotno udeležbo. Volilni izidi so naslednji: »za« predsednika akad. Boštjana Žekša 74 glasov, iiza« podpredsednika akad. Jožeta Trondja 82 glasov, »za« podpredsednika akad. Kajetana Gantarja 82 glasov, »za« glavnega tajnika akad. Matijo Gogala 81 glasov. Izid volitev za dva člana predsedstva po 22. členu zakona o SAZU, ki so ju volili redni in izredni člani, je naslednji: »za« akad. Lidijo Andolšek - Jeras 67 glasov, »za« akad. Tine ta Hribarja 25 glasov, »za« akad. Jožeta Krašovca 39 glasov, »za« akad. Cirila Zlobca 43 glasov. Predsednik delovnega predsedstva je Čestital novoizvoljenemu predsedniku, obema podpredsednikoma in glavnemu tajniku in akad. Lidiji Andolšek - feras, ki je bila izvoljena za članico predsedstva po 22. členu zakona o SAZU. Nato je pojasnil, da bo za drugega člana predsedstva treba ponoviti volitve na jesenski skupščini. Predsednik delovnega predsedstva je prosil dosedanjega predsednika akad. Franceta Bernika, da ponovno prevzame vodenje skupščine. Dosedanji predsednik akad. France Bernikje v imenu izvršilnega odbora in v svojem imenu čestital novoizvoljenemu vodstvu SAZU in akad. Lidiji Andolšek - Jeras. K točki 9 Razno V tej točki ni bilo razprave, K točki 10 Zaključek skupščine Dosedanji predsednik seje zahvalil navzočim za udeležbo in sodelovanje ter zaključi! skupščino. Z ap isal M i ha Lesar G lavna taj niča Lidija Andolšek - Jeras 7. maj - Predaja insignij novemu predsedniku na skupni seji dotedanjega in novoizvoljenega predsedstva SAZU Skupščina 21.11._______________ Skupščino je vodil predsednik akad. Boštjan Zekš. Na začetku je pozdravil navzoče člane in goste. Potem, ko je ugotovil, da je skupščina sklepčna (od 91 je bilo prisotnih 66 rednih in izrednih članov), je predlagal, da se sprejme dnevni red. Navzoči so se strinjali s predlogom in soglasno sprejeli naslednji dnevni red: 1. po trd itev zapisn ika zadnj e skupščine, 2. izvolitev verifikacijske komisije, 3. predstavitev kandidatov za člana predsedstva po 22. členu zakona o SAZU in razprava, 4. poročilo verifikacijske komisije, 5. volitve, 6. razglasitev volilnega izida, 7. poročilo komisije za uskladitev zakona, statuta SAZU in pravilnika o volitvah ter razprava. 8. glasovanje o spremembah statuta SAZU in pravilnika o volitvah, 9, razno. K točki 1 Potrditev zapisnika zadnje skupščine Predsednik je vprašal navzoče, ali imajo pripombe oziroma dopolnitve k zapisniku zadnje skupščine. Ker ni bilo pripomb, so navzoči člani z javnim glasovanjem potrdili zapisnik. K točki 2 Izvolitev verifikacijske in volilne komisije Na podlagi 18. člena pravilnika o volitvah je predlagal predsednik skupščini kandidate za verifikacijsko in volilno komisijo: akad. Dragico Turnšek za predsednico verifikacijske komisije, izrednega člana Franca Forstneriča za člana verifikacijske komisije, akad. Branka Stanovnika za predsednika volilne komisije, izrednega člana Toneta Pavčka za člana volilne komisije, akad. Mitjo Zupančiča za člana volilne komisije. Predsednik je prosil za pripombe oz. druge predloge. Ker jih ni bilo, je dal predloge na glasovanje. Navzoči so soglasno potrdili predloge. Predsednik je ugotovil, da sta bili verifikacijska in volilna komisija izvoljeni. K točki 3 Predstavitev kandidatov za člana predsedstva po 22. členu zakona o SAZU in razprava Predsednik je pojasnil, da je bil vsem razredom poslan poziv, da predlagajo kandidate za tretje, še nezasedeno mesto v predsedstvu SAZU. Ugotovil je, da je I. razred predlagal akad, Tineta Hribarja, II, razred akad, Janeza Orešnika in V razred akad Cirila Zlobca. Predsednik je prosil tajnike razredov, da predstavijo kandidate. Kandidata I. razreda akad. Tineta Hribarja je predstavila izredna članica Alenka Selih. Kandidata II. razreda akad. Janeza Orešnika je predstavil izredni član Matjaž Kmecl. Kandidata V. razreda akad. Cirila Zlobca je predstavil akad. Andrej Jemec. Predsednik je prosil navzoče, da sodelujejo v razpravi o kandidatih. Ker ni bilo razprave, je prešel na naslednjo točko dnevnega reda, K točki 4 Poročilo verifikacijske komisije Predsednica verifikacijske komisije akad. Dragica Furnšek je poročala navzočim, da ima SAZU 72 rednih in 19 izrednih članov,kar je skupaj 91 članov. Vsi so volilni upravičenci. Na današnji skupščini je prisotnih 66 članov, pisno je volila 10 članov. V celoti jena skupščini volilo 76 članov, kar pomeni 83,5 % volilnih upravičencev. K točki 5 Volitve Predsednik je ugotovil, da je skupščina sklepčna in prešel na volitve. Opozoril je, da se veljavno voli tako, da se obkroži številka pred imenom kandidata, ki se voli. Ker je volilnih upravičencev 91, mora kandidat dobiti 46 glasov, da bi bil izvoljen. Veljav ji i statut določa, da se volitve na skupščini ne ponavljajo. Če noben od predlaganih kandidatov ne dobi 46 glasov, volitve niso uspele in je potrebno celotni volilni postopek ponoviti. Predsednik prosi predsednika volilne komisije, da začne z volitvami, Predsednik volilne komisije je opravil pisna glasovanje. Iz vsake ovojnice je vzel najprej izjavo o pisnem glasovanju in prebral priimek in ime člana, ki je glasoval. Nato je vložil izjavo v ovojnico, iz nje pa vzel manjšo ovojnico, jo odprl, glasovnico pa vložil v volilno skr injico tako, da je bila zagotovljena tajnost glasovanja. Po zaključku pisnega glasovanja je predsednik prosil navzoče člane, da glasujejo in odredil odmor. K točki 6 Razglasitev volilnega izida Predsednik volilne komisije je poročal, da je glasovnice oddalo 75 članov. Volilni izidi so bili naslednji; »za« akad. Tineta Hribarja 16 glasov, »za« akad. Janeza Orešnika 23 glasov, »za« akad. Cirila Zlobca 36 glasov Neveljavnih glasovnic ni bilo. Predsednik volilne komisije je ugotovil, da volitve tretjega člana predsedstva SAZU niso uspele. K točki 7 Poročilo komisije za uskladitev zakona, statuta SAZU in pravilnika o volitvah ter razprava Predsednik je naprosil predsednico komisije za uskladitev zakona, statuta SAZU in pravilnika o volitvah izredno članico Alenko Šelih, da poda poročilo o delu komisije. Predsednica komisije je podala naslednje poročilo: Člani SAZU so septembra 2002 prejeli začasno poročilo komisije, zato tega dela poročila ne bo ponavljala. 15.9. je komisija, ki stajo kot člana sestavljala akad. Peter Gosar in glavni tajnik akad. Matija Gogala, pred njim pa glavna tajnica akad. Lidija Andolšek - Jeras, izročila rezultat svojega dela predsedstvu SAZU. Izvršilni odbor je nato celotno gradivo poslal vsem članom, Člani so prejeli prečiščeno verzijo statuta in pravilnika o volitvah in predlagane spremembe z obrazložitvami in poročilo komisije, člani so bili naprošeni, da do 17. 10. 2002 bodisi osebno ali preko razredov izrazijo svoje mnenje o predlogih. Komisija je vse prispele pripombe pregledala, jih uredila in se do njih opredelila. To je storila na seji 16.10., 17.10. pa je o tem razpravljalo predsedstvo SAZU. Predsedstvo SAZU je na tej seji večino predlogov komisije in pripombe razredov sprejelo, nekaterih pa ne. Med temi velja omeniti določbo 26. člena statuta SAZU, ki omogoča pisno glasovanje pri volitvah novih članov. Komisija se je opredelila tako, da se ta možnost odpravi, predsedstvo pa je soglasno (ob dveh vzdržanih glasovih) menilo drugače. Glede na to je bilo treba ta člen ustrezno popraviti, zato je predsednica komisije pripravila spremembo 26. člena statuta v dogovoru z vodstvom SAZU in s člani komisije. To je predlog spremembe, ki so ga člani dobili zjutraj pred začetkom skupščine. Ta predlog se nekoliko razlikuje od sedaj veljavne določbe 26. člena, ker obsega dve možnosti, in sicer: kako ravnati v primeru,ko sta samo dva kandidata, in v primeru, ko imamo več kandidatov pri ponovnem glasovanju. Poleg tega ta predlog rešuje tudi primer, ko sta dva kandidata dobila več glasov, in primer, ko sta dva kandidata prejela enako število glasov. To je najnovejši predlog, ki ni mogel biti pripravljen prej, ampak je bil predložen neposredno skupščini. Glede temeljnih značilnosti predlaganih sprememb in dopolnitev velja poudariti, da komisija ni želela posegali v vsebino statuta oz. pravilnika, ampak je to storila le tam, kjer se je to pokazalo kot nujno. Tako je razširila pristojnost skupščine SAZU, ki sprejema ne samo statut, ampak tudi pravilnik o volitvah, ki je sedaj skoraj enakovreden statutu. Poleg tega so odpravljene tiste določbe statuta, ki so se nanašale na dodatne omejitve pri kandidiranju kandidatov za vodstvene funkcije. Kar zadeva spremembe pri volitvah, je komisija predlagala ponovno uvedbo pobude, vendar v drugačnem pomenu, kot je bilo to doslej. Pobuda je akt, ki ga lahko dajo razredi za kandidata s področja drugih razredov in jo posredujejo tem razredom. Pisno glasovanje je ohranjeno pri volitvah, kar ureja ravno sprememba 26. člena. Na novo pa so oblikovane določbe o pisnem glasovanju in postopek glasovanja za člana predsedstva SAZU, izvoljenega po 22. členu zakona o SAZU. Današnji rezultati volitev kažejo na to, da bi morali o določbah, ki sedaj veljajo, ponovno premisliti. Kar zadeva spremembo pravilnika o volitvah, je komisija vnesla le tiste predloge,ki smiselno izhajajo iz sprememb statuta. Pri tem Je izhajala s stališča, da v pravilniku ni potrebno ponavljati določb zakona o SAZU oziroma statuta. Zato je odpravila določeno število določb, ki so v pravilniku določno navedene. Druga novost, ki jo prinaša predlog pravilnika o volitvah, je združitev določb nekaterih členov, ki se v pravilniku ponavljajo za rešitev istega položaja, ven člen. To so npr. določbe 12., 22. in 38, člena o pisnem glasovanju. Združene so v določbi 7. člena predloga. Vsi člani SAZU so prejeli podrobno obrazložitev sprememb. Predsednik se je izredni članici Alenki Šelih zahvalil za izčrpno poročilo. V razpravi so sodelovali akad. Zdravko Mlinar, akad. Janez Orešnik, podpredsednik akad, Kajetan Gantar in akad, Mitja Zupančič. Soglašali so v stališču, da bi morali glede na dvakrat neuspešne volitve tretjega člana predsedstva po 22. Členu zakona o SAZU spremeniti veljavni statut SAZU in pravilnik o volitvah tako, da bi omogočala izvedbo ponovnih volitev na isti skupščini. Predsednik je vprašal, ali obstaja soglasje o tem, da se pooblasti komisija za statutarna vprašanja, da pripravi ustrezno besedilo sprememb statuta in pravilnika o volitvah in bi to sprejeli na naslednji skupščini SAZU. Izredna članica Alenka Sel i h je predlagala, naj kandidacijski postopek za naslednje volitve člana predsedstva teče po sedaj veljavnem statutu. Na skupščini februarja 2003 se sprejme določba o možnosti ponovnega glasovanja na isti skupščini. Po tako sprejeti določbi se nato izvedejo volitve. Meni, da že sedaj obstaja visoka stopnja soglasja, da je taka sprememba smiselna. Pred sedli i k je dal predlog izredne članice Alenke Želih na glasovanje. Skupščina SAZU je z javnim glasovanjem soglasno sprejela ta predlog. Predsednik je ugotovil, da je skupščina SAZU sklenila, naj komisija za statutarna vprašanja do februarske skupščine pripravi predlog, ki omogoča volitve člana predsedstva SAZU v drugem krogu na isti skupščini. Volitve se nato izvedejo v skladu z novim pravilom. Predsednik je nato odprl razpravo o predlogu sprememb statuta SAZU in pravilnika o volitvah. Ugotovil je, da ni razpravljavcev, ker so razredi in predsedstvo SAZU izčrpno razpravljali o obeh dokumentih. Po krajši razpravi je dal predsednik na glasovanje predlog, da se o statutu SAZU in pravilniku o volitvah glasuje javno. Navzoči člani so z javnim glasovanjem soglasno potrdili ta predlog. Nato je predsednik odpri razpravo o tem, ali naj se o obeh dokumentih odloča tako, da se glasuje o posameznih členih oziroma da se glasuje v celoti. V razpravi je akad. Janez Orešnik poudaril, da je bila predhodna razprava v razredih dovolj izčrpna. Glede na to, da na tej skupščini ni bilo tako rekoč nobene razprave, je prevladalo mnenje, da se lahko o statutu SAZU in pravilniku o volitvah glasuje v celoti. Predsednik je dal predlog o glasovanju v celoti na glasovanje. Navzoči člani so z javnim glasovanjem soglasno potrdili predlog. Predsednik je ugotovil, da je bil soglasno sprejet sklep, da se o obeh predloženih dokumentih glasuje v celoti. Predsednik je predlagal, da se glasuje o predlaganih spremembah statuta SAZU, katerih besedilo so člani SAZU prejeli na domače naslove. Navzoči člani so z javnim glasovanjem soglasno sprejeli predlog sprememb statuta SAZU. Predsednik je ugotovil, da je skupščina S AZU veljavno sprejela predlog sprememb statuta S A ZU v predloženem besedilu. Predsednik je predlagal, da člani glasujejo o predlaganih spremembah pravilnika S AZU o volitvah in o popravku 26. člena pravilnika, ki so ga člani prejeli pred začetkom skupščine. Navzoči člani so z dvigom rok soglasno potrdili predlog sprememb pravilnika o volitvah in popravek 26. člena tega pravilnika. Predsednik je ugotovil, da je skupščina S AZU veljavno sprejela predlog sprememb pravilnika S AZU o volitvah v besedilu, kot je bilo predlagano. K točki 9 Razno Predsednik je ugotovil, da v tej točki ni predlogov oziroma zadev, ki bi jih skupščina obravnavala. Predsednik seje navzočim zahvalil za udeležbo in sodelovanje in zaključil skupščino ob 11.20. Zapisal Miha Lesar Glavni tajnik Matija Gogala Dopolnilo zapisnika seje skupščine dne 1.6.2001 (Letopis 52/2001, str. 192) Pri podrobnem pregledu Letopisa 2001 je bilo ugotovljeno, da poročilo o izvolitvi novih članov leta 2001 ni bilo prikazano na običajen način. Zato naknadno navajamo rezultate glasovanja v ustaljeni obliki. Predsednik volilne komisije akad. Branko Stanovnik je poročal navzočim o volilnih rezultatih. Na skupščini je od 87 članov volilnih upravičencev glasovalo za nove redne in dopisne člane 62 članov oziroma 95,4 %. Za nove izredne člane je glasovalo 84 članov oziroma 96,6%. Neveljavne so bile 4 glasovnice. Kandidati za redne člane so prejeli naslednje število glasov: Rajko Bratož 57, Igor Grabeč 60, Tine Hribar 47, Drago Jančar 48, Andrej Jemec 48, Gabrijel Kemel 62, Marjan Kordaš 48, Andrej Kranjc 54, Milko Matičetov 53, Jože Mlinaric 56, Saša Svetina 55, Mitja Zupančič 54. Kandidati za izredne člane so prejeli naslednje število glasov: Emerik Bernard 65, Franc Gubenšek 35, Janez Matičič 65, Tone Pavček 70, Vid Pečjak 40, Primož Simo-niti 62, Janez Sketelj 71, Rudi Šeligo 55, Biba Teržan 65, Miha Tomaževič 76, Vito Turk 38, Robert Zoreč 72. Kandidati za dopisne člane so prejeli naslednje Število glasov: Arthur H. Bergles 58, Antonio Cardesa 57, Otto F. Geyer 59, Wolfgang L. Gombocz 60, Alan R. Katritzky 58, Leszek Moszynski 57, Luko PaJjetak 59, Andrej V. Popov 57, Dušan C. Prevoršek 56, Eugen P us ič 53, Sergio Tava no 59, John Villadsen 54, Anton Wernig 58, Karl Matej Woschitz 55, Hvala za razumevanje. Urednica Letopisa 2001 Lidija Andolšek - Jeras RAZREDI SAZEJ Razred za zgodovinske in družbene vede___ Razred za zgodovinske in družbene vede je štel ob koncu leta 11 rednih, 3 izredne in 18 dopisnih članov. Imel je štiri seje. Na njih je obravnaval organizacijska in vsebinska vprašanja. Organizacijska vprašanja; na prvi seji (19,3.) je izvolil za tajnico razreda izredno članico Alenko Šelih, za njenega namestnika pa dotedanjega tajnika akad. Rajka Bratoža. Izredna članica Alenka Šelih je bila na predlog oddelka za družbene vede izvoljena tudi za načelnico oddelka. Razred je na predlog oddelka za zgodovinske vede za načelnico oddelka izvolil izredno članico Bibo Teržan, za njenega namestnika pa akad. Staneta Gabrovca. Na drugi seji (4.6.) je razred podprl kandidaturo akad. Branka Stanovnika za funkcijo predstojnika oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo. Na tretji seji (30.9.) je razred obravnaval spremembe in dopolnitve predloga statuta SAZU in pravilnika SAZU o volitvah. Na četrti seji (10. 12.) je pripravil predlog kandidatov za nove (redne, izredne in dopisne) člane. V zvezi s tem je razred razpravljal o kritičnem stanju v razredu, Je posebej pa v oddelku za družbene vede. Vsebinska vprašanja: razred je obravnaval probleme, o katerih ga je obvestilo predsedstvo SAZU ali njen izvršilni odbor, nekatera vprašanja pa je načel samostojno. Med prvimi so izstopali: razprava in oblikovanje stališč o poročilu Raziskovalna skupnost na Slovensketn v 90-ih letih dvajsetega stoletja, ki ga je pripravila skupina za evalvacijo znanosti, Razred je izčrpno razpravljal o problemu slovenskega jezika, med drugim je predlagal pripravo posveta o slovenščini v javni rabi na različnih področjih. Člani razreda so razpravljali tudi ob pobudi za razpravo o vprašanju slovenskega jezika v EU in o delu odbora za manjšine ter oblikovali predloge za večjo aktivnost njegovih članov. Na pobudo oddelka za družbene vede so člani razreda razpravljali o problematiki prikazovanja rezultatov družboslovnih raziskav v prilogi Dela, posvečeni znanosti, in se zavzeli za to, da bi znanost objavljala te rezultate v večjem obsegu. Na pobudo istega oddelka so sprožili tudi predlog, da SAZU opozori na kritično stanje v slovenskih visokošolskih in znanstvenih knjižnicah, ki so se jim sredstva v zadnjem obdobju močno znižala. Predsedstvo SAZU je ta predlog sprejelo. Razred je razpravljal tudi o številnih tekočih zadevah. Alenka Šelih Razred za filološke in literarne vede Razred je štel ob koncu leta 12 rednih, 2 izredna in 16 dopisnih članov. Med letom so umrli 3 redni člani, med njimi tajnik razreda akad. Jože Pogačnik, junija akad. Franc Jakopin in decembra akad. Tine Logar. Razred je imel v tem letu štiri redne seje. Na vseh so člani razreda razpravljali o položaju slovenščine v javnosti, na prvi seji (26. 3.) posebej o Toporišiče vi ugotovitvi, da vlada tujih investitorjev ne zavezuje k rabi slovenščine pri nas, zato naj bi predlagali posebno izjavo v zvezi s tem; sicer pa je na tej seji tekel pogovor tudi o spreminjanju načina dela v zvezi z vstopanjem v EU, o (ne) možnost i izključevanja članov iz Akademije, o velikem češkem simpoziju o Dobrovskem, kamor je bila SAZU povabljena kot soudeleženka, vendar z nacionalno kotizacijo 10.000 evrov, ki pa jih ni kje vzeti - simpozija naj bi se po sklepu vseeno udeležil akad. Jože Toporišič; in končno o knjižnem programu SAZU in finančnih podporah publikacijam članov razreda (akad. Taras Kermauner, akad. Dušan Moravec, akad. Franc Zadravec); tajnik akad. Jože Pogačnik je predlagal, naj bi poskrbeli za novo knjigo Razprav, uredniki naj bi bili izredni član Primož Simon iti, akad. Taras Kermauner in akad. France Bernik. Dne 18. avgusta je nenadoma preminil tajnik razreda akad. Jože Pogačnik in tako je bila naslednja seja sklicana Šele 3.10.; na njej je bil za novega tajnika izvoljen dosedanji namestnik izredni član Matjaž Kmecl in za njegovega namestnika izredni član Primož Simoni ti. Na seji so člani podprli predlagane spremembe statuta SAZU in se sklenili dejavneje vključiti v javno razpravo glede posebnega zakona o slovenščini v javnosti, Preminuli akad. Jože Pogačnik je bil eden glavnih organizatorjev simpozija o slovenski kulturi v Gčttingenu, vendar je žal to posvetovanje na začetku septembra poteklo brez njega; prav tako je bil predviden za enega od štirih plenarnih predavateljev na bližnjem slavističnem kongresu, tako da je zdaj razred moral izbrati drugega, na tej in prihodnji seji je bil izbran akad. France Bernik. Razred je tudi sklenil podpreti izid slovensko-švedskega slovarja. Na tretji seji so člani razreda sklenili ponoviti predlog kandidature za Nobelovo nagrado, in sicer za tržaškega književnika Borisa Pahorja, če bi ga ponovno predlagali tudi na tržaški univerzi in v Parizu kot prejšnje leto (kasneje je bil predlog s prizadevanji akad. Paternuja uresničen). Pred tem je razred pozdravil javni priznanji članoma akad, Milku Matičctovu (Štrekljeva nagrada) in akad, Jožetu Toporišiču (častno občanstvo v Brežicah); prav tako je pozdravil odmevno predavanje akad. Franceta Bernika o poeziji in glasbi ter izid drugega zvezka monografije o slovenskem romanu 20. stoletja akad. Franceta Zadravca, komentirane korespondence med Antonom Slodnjakom in Jankom Lavrinom akad, Dušana Moravca ter nadaljnjih zvezkov Kermaunerjeve redefinicije slovenske dramatike: o slednjih publikacijah je bila sklicana tiskovna konferenca. In končno je razred na svoji četrti seji 10. 12. razpravljal o predlogih za nove člane oziroma napredovanja in sklenil predsedstvu SAZU predlagati 5 kandidatov za nove člane, eno napredovanje in enega novega dopisnega člana, Akad. Janez Orešnik je skupaj z akad. Marjanom Kordašem iz VI. razreda sklenil v okviru SAZU organizirati posebno razpravljavsko skupino o sodobni slovenščini. Razred se je odločil pridružiti kritikom Predloga izhodišč in usmeritev nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa, o tem naj bi artikuliral svoje lastno stališče, še posebej v zvezi z zapostavljenostjo humani stike in družboslovja oziroma tako imenovanih nacionalnih ved. Matjaž Kmecl Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede_ Razred je imel ob koncu leta 2002 16 rednih, 4 izredne in 17 dopisnih članov. Razred sestavljata oddelek za matematične, fizikalne in kemijske vede in oddelek za tehniške vede. Prvi ima 11 rednih, enega izrednega in 12 dopisnih članov, drugi pa 5 rednih, 3 izredne in 5 dopisnih članov.Oddelka delujeta na skupnih sejah razreda, po potrebi pa se sestajata tudi samostojno. V letu 2002 je imel razred 4 redne seje: 17.1., 18.4., 26.9. in 12.12. Do 18.4. so ga vodili akad. Boštjan 2ekš kot tajnik in načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede ter akad. Peter Fajfar kot načelnik oddelka za tehniške vede. Vodstvo razreda se je zamenjalo 18.4., ko je bil za tajnika razreda izvoljen akad. Peter Fajfar, za načelnika oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede akad. Josip Globevnik, za načelnika oddelka za tehniške vede pa akad. Igor Grabeč. Člani razreda za razliko od nekaterih drugih razredov nimajo raziskovalne baze v ZRC SAZU, pač pa na univerzi in na inštitutih, kjer so zaposleni ali z njimi sodelujejo. Zato opravljajo svoje poslanstvo kot člani SAZU pretežno na svojih delovnih mestih, v SAZU pa predvsem usklajujejo svoje poglede in sprejemajo mnenja o aktualnih vprašanjih znanosti in visokega šolstva ter njune vloge v družbi, zastopajo SAZU v različnih strokovnih telesih in občasno organizirajo strokovna srečanja. Razred ima med vsemi razredi SAZU daleč največje zaledje aktivnih raziskovalcev, saj na področjih njegovega delovanja ministrstvo za Šolstvo, znanost in šport financira več kot polovico vseh raziskav, izraženih v FTE v Sloveniji, Velik del aktivnosti razreda v tem letuje bil posvečen iskanju najprimernejšega načina sodelovanja z Inženirsko akademijo Slovenije, ki je bila pred leti ustanovljena po vzoru podobnih akademij po svetu in deluje kot društvo. Ustanovljena je bila a d hoc skupina predstavnikov razreda in Inženirske akademije, ki je pripravila pobudo o sodelovanju SAZU pri razvoju akademijske mreže v Sloveniji. Pobuda ni bila omejena samo na področje delovanja razreda, pač pa je bila zastavljena široko, tako da lahko predstavlja osnovo za sodelovanje na vseh področjih, kjer bi se pokazala potreba in interes. Na podlagi te pobude je razred po dolgih in polemičnih razpravah sprejel stališča, ki jih je posredoval predsedstvu SAZU v sprejem. Razred podpira konstruktivne predloge za okrepitev posameznih strok in znanosti v okviru SAZU, Možnosti za to vidi v ustanavljanju posebnih delovnih teles za reševanje specifičnih nalog - svetov, ki jih lahko ustanovijo posamezni razredi, in v izkoriščanju možnosti izvolitve v naziv znanstveni svetnik SAZU. Razred meni, da se tako sodelovanje lahko udejani v okviru obstoječega zakona o SAZU in obstoječega statuta SAZU in ne vidi potrebe po dodatni zakonodaji, dokler nove aktivnosti ne presežejo okvirov obstoječih dokumentov. (Stališča so bila sprejeta na prvi seji predsedstva v letu 2003.) Člani razreda so precej razpravljali tudi o spremembah statuta SAZU in pravilnika SAZU o volitvah, Predlog sprememb je pripravila komisija, v kateri je sodeloval tudi akad. Peter Gosar. Največ razprav je bilo v zvezi s pisnim glasovanjem, o čemer so bila mnenja članov razreda deljena. Živahna razprava seje razvnela tudi ob predlogih kandidatov za vodstvo SAZU. Pri tem so bila izražena mnenja, da bi se SAZU morala bolj pogosto opredeljevati do problemov, ki se pojavljajo v naši družbi. Ob upoštevanju sestave novega predsedstva in zastopanosti posameznih področij v njem razred ni kandidiral nobenega od svojih članov za člana predsedstva po 22. členu zakona o SAZU. Razred je razpravljal o Izjavi o jeziku, ki so jo člani SAZU dobili v podpis kot posamezniki. Pri tem so člani razreda opozorili, da se zaradi specifičnosti naravoslovja in tehnike ne morejo strinjati z zahtevo, da morajo znanstveniki na teh področjih svoja najpomembnejša znanstvena besedila objavljati tudi v slovenščini. Pomemben del razprav na sestankih razreda je bil namenjen obravnavanju strateških problemov na področju znanosti in znanstvene politike. Razprava je tekla o ugotovitvah skupine za analizo razvoja znanosti v Republiki Sloveniji in o Predlogu izhodišč in usmeritev nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa. Akad, Alojz Kralj je član skupine, ki pripravlja Izhodišča. Posamezni člani razreda imajo odgovorne zadolžitve na SAZU in izven nje. Akad. Boštjan 2ekš je predsednik SAZU in vodi Nacionalni svet za znanost in tehnologijo, akad, Branko Stanovnik je predstojnik oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo, akad. Robert Biinc pa vodi odbor za t raj nos tn i razvoj, Akademiki Robert Blinc, Alojz Kralj, Janez Peklenik in Boštjan Žekš ter izredni član Miha Tomaževič so člani Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Akad. Miha Tišler je član upravnega odbora Evropske znanstvene fundacije s sedežem v Strasbourgu. Akad. Robert Blinc je dobil državno odlikovanje zlati častni znak svobode Republike Slovenije, akad. Igor Grabeč pa je bil izvoljen v naziv Honorary member of World Innovation foundation. Peter Fajfar Razred za naravoslovne vede Razred je imel ob koncu leta 2002 12 rednih, 2 izredna in 7 dopisnih članov. Med letom sta umrla 2 dopisna člana Otto Geyer in Ki ril Micevski. Redni in izredni člani so se sestali na štirih rednih (10.1., 27.1,1.10. in 18.11) in več korespondenčnih sejah. Zaradi nujnih zadev je bilo članom razreda poslanih več obvestil, na katere je bilo treba nujno odgovoriti, kot npr. prijava na mednarodne in domače prireditve ali prijave na natečaje za pridobitev finančnih sredstev za udeležbo ali organiziranje zborovanj ali tiskanja monografij ipd. Občasno smo organizirali nekaj krajših skupinskih ali parcialnih pogovorov. Vsebina pogovorov je zadevala problematiko razreda oziroma posameznih področij, ki jih zastopajo člani razreda. V letu 2002 je potekel mandat dosedanjemu predsedstvu S AZU. Tako smo na sejah in posvetih razreda razpravljali o novih kandidatih za predsedstvo. V pred-kandidacijskem obdobju je bila razredu nakazana možnost kandidiranja za mesto glavnega tajnika S AZU. Po premisleku smo izbrali kandidata za to mesto in soglasno predlagali akad. Matija Gogala, ki je bil na skupščini S AZU 25,4, tudi izvoljen. Hkrati smo izbrali kandidata za tajnika razreda. Dosedanji tajnik akad. Jože Maček je razredu na čelo val že dve mandatni dobi in glede na 30. člen statuta S AZU ni mogel več kandidirati. Razred je predlagal za kandidata za tajnika razreda akad. Mitjo Zupančiča, ki je bil izvoljen z enim vzdržanim glasom. Kandidata za člana predsedstva S A ZU po 22. členu zakona o S AZU (66, člen statuta S A ZU) nismo volili, ker še traja mandat akad. Ernestu Mayerju do septembra 2003. Na tretji seji razreda (18. 11.) smo pričeli s prvimi, neuradnimi pripravami kandidiranja novih članov našega razreda za volilno leto 2003. Načrt razreda je, da ohrani 14 mest rednih in izrednih članov,poveča pa število dopisnih članov za 3 mesta. V zadnjih štirih letih smo izgubili 5 dopisnih članov, tako da jih imamo sedaj le 7, kar je najmanjše število v primerjavi z drugimi razredi. Posebno pozornost je razred posvečal dopolnitvi statuta S AZU in pravilnika S AZU o volitvah. Predvsem smo imeli predloge za dopolnitev členov 18, 19,20,22 in 85. Predlog za dopolnitev 18. in 19. člena statuta smo na predsedstvu S AZU (17. 10.) umaknili, ker je take narave, da ga v sedanji fazi sprejemanja sprememb ne bi kazalo uveljaviti. Predlog terja tehten razmislek. Pripomb na pravilnik nismo imeli. Tiskovna dejavnost je bila v tem letu zelo produktivna. S soizdajateljem Znanstvenoraziskovalnim centrom S AZU - Inštitutom za raziskovanje krasa - smo izdali tri zvezke Acta carsologica in dva suplementa, ki govorijo o krasoslovnih raziskovanjih doma in na tujem, ter tri zvezke Razprav IV. razreda S AZU: geološki (paleontološki) in dva biološka (botanična) zvezka, posvečena 80-letnici akad. Alojza Šerclja in 70-let nie i akad. Mitje Zupančiča. Uredniški odbor revije Acta carsologica smo dopolnili z novim članom pomočnikom urednika dr. Francetom Gabrovškom. Zaradi smrti člana uredniškega odbora Razprav IV razreda SAZU Kirila Micevskega i z Skopja, dopisnega člana SAZU, smo izvolili novega člana e m. prof. dr. Lj ude vi ta Ilijaniča iz Zagreba, Razpravljali smo o statusu revij Acta carsologica in Geografski zbornik, katerih izdajatelja oziroma založnika sta SAZU in ZRC SAZU. Geografski zbornik je prešel po letu 1999 - XXX. zvezek - Iz neznanih vzrokov v samostojno izdajateljstvo in založbo ZRC Založba. Predlog razreda je, da razrešimo probleme izdajatelj s tva akademijskih revij sporazumno med SAZU in ZRC SAZU. V pripravi za tisk sta obsežna terminološka slovarja s področja geologije in geografije. Razred je skupaj s predstavniki akademij iz Avstrije, Italije, Nemčije, Švice in Francije sodeloval pri organizaciji simpozija Alpskega foruma v Alpbachu, Avstrija. Obravnavali so spremembe oziroma ohranjanje narave Alp. Iz Slovenije sta kot so-organizatorja, predsedujoča oziroma moderator j a sodelovala izredni član SAZU Ivan Kreft in docent dr. Andrej Udovč. Za naslednje plenarno zasedanje Foruma leta 2004 je bila določena Slovenija, za novega predsednika Mednarodnega znanstvenega odbora Alpskega foruma je bil imenovan izredni član Ivan Kreft, podpredsednika pa sta dr. Andrej Udovč z Biotehniške fakultete in dr. Anton Brancelj z Nacionalnega inštituta za biologijo. Pričeli smo s pripravami za plenarno zasedanje Foruma 2004. Ustanovljen je znanstveni odbor pod predsedstvom akad. Andreja Kranjca in predstavnikov SAZU, ZRC SAZU, Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB), Biotehniške fakultete. Filozofske fakultete in Triglavskega narodnega parka. Organizacijski odbor pa vodi doc. dr. Anton Brancelj iz NIB. V decembru je bila pripravljalna seja vodij oddelkov z administrativnimi predstavniki švicarske naravoslovne in avstrijske akademije ter predstavniki SAZU pod predsedstvom izrednega člana Ivana Krefta. Pod pokroviteljstvom IV. razreda SAZU je izredni član Robert Zoreč organiziral 9. posvetovanje mladih nevroznanstvenikov (Young Neuroscientists Meeting, 11.6,). Posvetovanja se je udeležilo 16 tujih in domačih predavateljev pod mentorstvom izrednega člana Roberta Zorca in kolegov iz Trsta prof. dr, Andrea Nistrija in prof. dr. Enrica Cherubinija z ustanove SISSA - International School of Advanced Studies, ter prof. dr. Fabia Ruzzirja z univerze v Trstu. Delovno srečanje je bilo zelo uspešno. S pripombami smo sodelovali pri predlogih priporočil SAZU o razvoju visokega šolstva, dokumentu organizacije Millenium Ecosystem Assesment iz Malezije (otok Pinang) za pomoč pri odločanju v zvezi z okoljevarstvenimi posegi ter pri osnutku predloga izhodišč in usmeritev nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa. Predstavnik razreda akad. Jože Maček sodeluje v komisiji za statutarna in razvojna vprašanja, Na osnovi njegovih ustnih in pisnih poročil razred spremlja in razpravlja o teh vprašanjih, ki zadevajo celotno SAZU in razred. Mitja Zupančič Razred za umetnosti Razred je imel ob koncu leta 2002 12 rednih, 6 izrednih in 12 dopisnih članov. 17.12. je umrl dopisni član Andre Mohorovičic. V tem obdobju je imel razred 4 redne in 2 dopisni seji. 11. aprila je namesto dosedanjega tajnika a kad, Kajetana Koviča izvolil za novega tajnika akad, Andreja Jemca. Predaja dolžnosti je bila opravljena 7.5., ko je bila slovesna seja dotedanjega in novoizvoljenega predsedstva SAZU. Za namestnika tajnika razreda je bil 25. 9. izvoljen akad. Lojze Lebič. Notranja konsolidacija med razredom in novim vodstvom je potekala ob skupnih nalogah, kot je bilo oblikovanje stališč do predloga novega statuta SAZU in pravilnika o volitvah, obnovitvi zamisli, da razred za umetnosti pripravi natis jubilejnega zbornika vseh svojih rednih in izrednih članov, in to v treh delih (glasbeni, literarni in likovno-arhitekturni del), vprašanju medrazrednega sodelovanja v SAZU, vprašanju zastopanosti razreda za umetnosti v predsedstvu SAZU (po zakonu SAZU, 22, člen) itn,, do širših nalog, kot je sodelovanje SAZU z bazičnimi strokovnimi področji doma in v svetu, o slovenski zamejski kulturi in vlogi matičnega naroda itn. Na zadnji jesenski seji razreda je razprava na temo Aktualna vprašanja s področja kulture in umetnosti pokazala, kako pomembno je kritično soočanje z razmerami, ki trenutno vladajo v slovenskem kulturnem prostoru in še posebej s tistimi vprašanji, ki načrtujejo odnose naše kulture do povezav z Evropo in sveta nasploh. Pomemben je sklep, da razred za umetnosti pripravi simpozij, na katerem bodo ta vprašanja obravnavana in skupaj z referati posredovana širši javnosti. Odstop izrednega člana SAZU Rudija Šeliga iz sveta RTV Slovenija in razlogi, ki jih je pisno opredelil, opozarjajo na globlja nestrinjanja glede temeljnih programskih in vsebinskih nalog tega za slovensko kulturo in njeno samobitnost pomembnega zavoda. Še posebej so izpostavljeni razlogi, ki govore o kritičnih razmerah med slovensko politiko in kulturo v tej vplivni medijski hiši, praviloma v škodo demokratičnim načelom v kulturi. Prav to je tudi edini razlog, da pod nespremenjenimi pogoji dela v svetu RTV Slovenije nihče iz razreda za umetnosti ni pripravljen nadomestiti odstopljenega predstavnika SAZU. Sklep razreda za umetnosti je, da predsedstvo SAZU objektivno presodi zadevo in se do nje opredeli z izjavo za javnost. Z začetkom postopka za razpis volitev častnih, rednih, izrednih in dopisnih članov SAZU in evidentiranje predlogov za nove člane se je izteklo leto 2002. Andrej Jemec Razred za medicinske vede Razred je imel ob koncu leta 8 rednih, 2 izredna in 11 dopisnih članov, Tajnik razreda: do junija akad. Jože Trontelj; od junija dalje akad. Marjan Kordaš. Razred je imel 7 rednih sej. Poleg razprave o dokumentu S AZU z naslovom O jeziku je razpravljal o tekoči zdravstveni problematiki ter sprejel nekaj stališč, npr.: - Stališče Razreda za medicinske vede S AZU o reproduktivnem zdravstvenem varstvu žensk (razbremenitev ginekologov; o zamenjavi ginekologov z družinskimi zdravniki; o sodelovanju ginekologov primarne ravni v delu na sekundarni in terciarni ravni; o ukinjanju malih porodnišnic; o zgodnjem odkrivanju predrakavih sprememb materničnega vratu). Akademikinja Lidija Andolšek - Jeras je s svojimi sodelavci objavila tudi krajši članek o problematiki malih porodnišnic v Republiki Sloveniji. V zvezi s tem je imel tajnik razreda akad. Jože Trontelj nekaj pogovorov z ministrom za zdravje. Največ in najdlje pa se je razred ukvarjal s pobudo o ustanovitvi medicinske fakultete v Mariboru. Ena temeljnih težav je bila pomanjkanje specifičnih podatkov o konceptu nove fakultete (npr. vsebinske in organizacijske nadrobnosti o t. i. Problemsko utemeljenem pouku - Problem Based Learning, PBL, ter o razmerju med celotnim številom študentov na eni in celotnim številom učnega osebja na drugi strani). Potem, ko so člani razreda zbrali ne le relevantne strokovne, temveč tudi finančne podatke, so oblikovali dokument z naslovom O pobudi za novo medicinsko fakulteto ter ga med drugim poslali rektorju Univerze v Ljubljani, dekanu Medicinske fakultete, predsedniku S AZU ter predsednici Sveta za visoko šolstvo, V njem so člani razreda poudarili tole: - V Sloveniji imamo trenutno eno medicinsko fakulteto na dva milijona prebivalcev. Takšno razmerje velja za večino evropskih držav. Samo 3 države (Finska, Švedska in Irska) imajo eno fakulteto na milijon prebivalcev. Vendar pa imajo te države več kot 2-krat večji bruto družbeni proizvod na prebivalca kot Slovenija. - Nova fakulteta ne bo rešila sedanjega pomanjkanja zdravnikov. Prva generacija lahko konča izobraževanje kot sekundarij šele približno 8 let po začetku študija. - Načelno pa razred za medicinske vede pobudi ne nasprotuje. Druga medicinska fakulteta v državi bi odprla nove možnosti za stroko, izobraževanje in raziskovanje. Vendar: - Obstoječa medicinska fakulteta se zaradi vse hujših finančnih omejitev ne more razvijati tako, kot narekujejo sodobna gibanja v svetu. Ima premalo učiteljev in ne more uvajati novih oblik pouka, zlasti del v malih skupinah. Raziskovalna infrastruktura zastareva. Centralna medicinska knjižnica je morala odpovedati naročnino za skoraj polovico revij. Sklep: Odpirati novo šolo na hitro, ob tihi privolitvi v vse večje zaostajanja obstoječe, ob tem da bi se obe fakulteti morali vzdrževati iz istih, že zdaj preskromnih sredstev, pa bi bila po oceni razreda napaka s predvidljivimi resnimi posledicami. Na svojih zadnjih sejah je razred dal nekaj pobud za spremembo statuta SAZU ter pravilnika o volitvah. Končno je razred opredelil področja medicine, ki bi jih moral v načelu pokrivati. Marjan Kordaš Svet za varovanje okolja Svet je izpolnil napovedani program. Leksikon Okoljskipojavi in pojmi s 1330 glavnimi gesli in blizu 300 usmerjevalkami je izšel. Objavljeni so deli poročil štirih recenzentov - dveh akademikov in dveh univerzitetnih profesorjev. Nosilcu projekta predsedniku Sveta je pomagalo 21 strokovnjakov, od teh 9 članov Sveta za varovanje okolja prt SAZU. Knjigo z zgoščenko je izdal Svet za varstvo okolja RS, celotna vsebina pa je tudi na internet ni strani Sveta, Prav tako je izšla knjižica Izobraževanje o okolju za okolje prihodnosti (redakcija je bila sklenjena in oddana v tisk decembra 2002, natisnjena januarja 2003). Objavlja stališča Sveta za varstvo okolja RS in Sveta za varovanje okolja pri SAZU, Tudi v tej med 21 avtorji sodeluje 6 članov, publikacijo pa je uredil predsednik Sveta. Člani Sveta so sodelovali pri pripravljanju in redakciji poročila Slovenskega sveta za trajnost ni razvoj (pravzaprav vladnega) za konferenco ZN o okolju v Jo-hannesburgu poleti 2002. Razpravljali so o dosežkih in napotili h konference. Tudi tretja napovedana naloga, razprava o Alpah in alpski konvenciji, se zaokrožuje. Gradivo za publikacijo se dopolnjuje s sodelovanjem članov Sveta, zato naj bi izšla šele v letu 2003. Lotili smo se nove naloge; razprave o sonaravno uravnoteženem razvoju Slovenije in pripravi ustrezne publikacije. K sodelovanju je povabljenih 30 avtorjev. Po izidu knjige, ki jo bo izdal Svet za varstvo okolja RS spomladi 2003, bomo sodelovali na tematski konferenci. Svet najtesneje sodeluje z odborom za trajnost ni razvoj SAZU, s Svetom za varstvo okolja RS in z odborom Rimskega kluba. Tako se vključuje v razprave o aktualnih okoljskih temah in učinkih zakonov, ki jih sprejema državni zbor in so usklajeni z zakonodajo Evropske unije. Ta je doslej objavila okoli 500 obvezujočih smernic in navodil, ki bistveno vplivajo na dogajanje v okolju. Sodeluje pri pripravljanju publikacij Sveta za varstvo okolja RS. Teme so prilagojene programu Združenih narodov, ki so leto 2003 razglasih za leto vodnih virov, prizadevanjem za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, k ohranjanju narave in smotrnemu urejanju okolja. Največ pozornosti je bilo posvečene trem okoljski m vidikom; ■ sonaravno uravnotežen razvoj Slovenije in urejanje prostora (vodni viri, zaščita alpskega okolja, kmetijska tla in gozdovi, ravnanje z odpadki, urbanizacija in promet), - okoljsko upravljanje in gospodarjenje, - etične okoljske teme, izobraževanje in ozaveščanjc. V sestavi Sveta in pri aktivnosti članov ni bilo sprememb. Avguštin Lah Odbor za preučevanje narodnih manjšin V letu 2002 je imel Odbor za preučevanje narodnih manjšin štiri seje. Izdal je zbornik Narodne manjšine 5. Živeti z mejo. Slovenski kulturni prostor danes in v Pokrajinskem muzeju v Kopru 8. 9. organiziral znanstveni posvet Pravni položaj Slovencev pod Italijo 1866-2002, Na 17. seji 17.4. je bil sprejet sklep, da se izda zbornik dveh znanstvenih srečanj, ki sta v letu 2001 potekali v organizaciji Odbora. 4. 4. 2001 je bil v Ljubljani znanstveni posvet o pomenu preučevanja narodnih manjšin, 19.10.2001 pa v Novi Gorici znanstveno srečanje Slovenski kulturni prostor danes. Zbornik Narodne manjšine 5. Živeti z mejo. Slovenski kulturni prostor danes je izšel v oktobru. Glavni in odgovorni urednik zbornika je prof. dr. Jože Pirjevec. Izdajatelji zbornika so Odbor SAZU za preučevanje narodnih manjšin, Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani in Znanstveno raziskovalno središče v Kopru. Zbornik so sofinancirali Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu pri Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije in Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Na 18. seji 3.7. je predsednik prof. dr. Jože Pirjevec predstavil obširen program ter seznam referentov za znanstveni posvet Pravni položaj Slovencev pod Italijo 1866-2002, kije potekal 8. 9. v Pokrajinskem muzeju v Kopru. Organizirali so ga Odbor SAZU za preučevanje narodnih manjšin, Znanstveno raziskovalno središče Republike Slovenije v Kopru, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko Koper v soorganizaciji koprske Fakultete za humanistične študije. Namen posveta je bil podati prerez pravnega položaja slovenske manjšine v Italiji. Znanstveni posvet je potekal v dveh delih: prvi je bil namenjen predvsem obravnavanju zgodovinskih aspektov, od plebiscita za pridružitev Beneške Slovenije Italiji pa do današnjih dni. Predavatelji so bili: dr. Branko Marušič, dr. Egon Pelikan, dr. Samo Kristen, akad. Anton Vratuša (ki se zasedanja ni mogel udeležiti in je poslal pisni referat), akad. Janko Pleterski, prof, Janez Stergar, dr, Sandi Volk in dr. Nevenka Troha, Drugi del znanstvenega posveta je zajemal predvsem aktualno vsebino. Referenti so bili: Mitja Ozbič, Jože Škerk, prof. Samo Pahor, Ivo Jevnikar, Walter Coren, Bojan Bre-zigar, prof. dr. Emidij Susič in dr. Patrizia Vascotto. Na znanstvenem posvetu je bil predstavljen tudi zbornik Narodne manjšine 5. Živeti z mejo. Slovenski kulturni prostor danes. Na 19. seji 16.10. so se člani Odbora seznanili tudi s pismom akademika Petra Strčiča.ki ga je poslal predsedstvu Slovenske akademije znanosti in umetnosti in se nanaša na odprta vprašanja v odnosih med Slovenijo in Hrvaško. Na 20. seji 20.12. je potekala razprava o nadaljnjem delu Odbora v letu 2003. Jože Pirjevec Odbor za medicinske študije Raziskovalna skupina, ki deluje v okviru Inštituta za medicinske vede ZRC SAZU, se je še nekoliko okrepila. V prvi polovici leta je bila zaključena raziskava Farmakološko uravnavanje hrepenenja po kokainu (živalski model odvisnosti), V okviru CRP Rodnost in sa-momorilnost na Slovenskem: muliidisciplinarrii vidiki (sodelovanje s Psihiatrično kliniko in Inštitutom za klinično nevrofiziologijo) se je začelo uvajati metodo nevropsihološkega testiranja kognitivnih funkcij s pomočjo funkcijske magnetne resonance. Člani raziskovalne skupine so objavili več člankov doma in v zamejstvu. Glavni premik - kar zadeva financiranje raziskovalnega dela - pa se je zgodil v okviru Ciljnega raziskovalnega programa Konkurenčnost Slovenije 2001 -2006. Inštitut za medicinske vede ZRC SAZU je prijavil dva programa: CRP Simulacija fizioloških pojavov z analognim elektronskim vezjem in CRP projekta Hetero- in avto-agresivnost v družini. Sprva sta bila oba brez utemeljitve zavrnjena, po objavi dveh kritičnih člankov v dnevnem časopisju pa je bil drugi CRP odobren (1.1,2003-31, 12- 2005; predvidena celotna vsota je 12,000.000 SIT), Marjan Kordaš Komisija za preučevanje prekanceroz grla Konec novembra 2001 je sredi ustvarjalnega dela po kratki bolezni preminil vodja skupine za preučevanje prekanceroz grla akademik, zaslužni profesor dr. Vinko Kambič. Člani skupine (doc. dr. Nina Zidar, asist. mag.Metka Volavšek, asist. dr. Boštjan Luzar, prof. dr, Mario Poljak, prof. dr. Andrej Cbr in prof, dr. Nina Gale) so v njegov spomin pripravili s finančno pomočjo Fundacije docent dr. J. Cho]ewa posebno številko Zdravniškega vestnika (suplement III, 2002), ki je v celoti posvečena pregledu njegovega dela in izsledkom raziskav skupine za preučevanje prekanceroz grla. Raziskovalno delo na Je skupine je bilo usmerjeno v štiri sklope: a) Spremembe genov in proteinov celičnega ciklusa pri ploščatoceličnem kar-cinomu grla in spodnjega žrela b) Vloga katalitične poden ote encima telomeraze v laringalni karcmogenezi c) Stromalne spremembe pri epitelijskih hiper plastičnih spremembah in plošča l oceličnem karcinomu grla č) Regulacija apoptoze pri epi tel ijs ki h hiper plastičnih spremembah in plošča-toceličnem kacinomu grla Sodelavci skupine so v letu 2002 objavili tri prispevke v mednarodnih in Šest v domačih strokovnih revijah, sodelovali kot vabljeni predavatelji na dveh znanstvenih simpozijih v tujini in zaključili en doktorat znanosti. Dušan Ferluga Nina G ak'. Odbor za trajnostni razvoj Odbor za trajnostni razvoj SAZU je pripravil poročilo o viziji trajnostnega razvoja Slovenije in ga posredoval Vladi RS in Rimskemu klubu za predstavitev na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju v Johannesburgu. Svoja stališča je predstavil tudi na letni konferenci Rimskega kluba oktobra v Ankari, Turčija, ki je bila posvečena trajnostnemu razvoju po svetovnem vrhu v Johannesburgu. Odbor je pripravil tudi dve javni predavanji na SAZU, in sicer 1.10. o vtisih s svetovnega vrha o trajnostnem razvoju v johannesburgu in 3. 12. o populacijskih trendih in viziji trajnostnega razvoja v Sloveniji in v svetu. Pri svojem delu je najtesneje sodeloval s Svetom za varovanje okolja pri SAZU, ki ga vodi prof. dr. Avguštin Lah, in s prof. dr. Francem Lobnikom, predsednikom Sveta za varstvo okolja RS. V sestavi odbora in pri aktivnosti članov ni bilo sprememb. Robert Btinc Komisija za sestavo slovarskega dela za slovenski pravopis Komisija pod predsedstvom akad. Jožeta Toporišiča se je sestala na 19. sejah uredniškega odbora; predsednik komisije je ob tem redigiral ustrezne zapisnike, ki obsegajo okrog 50 strani. Na sejah je komisija obravnavala tekočo problematiko v zvezi z izidom Slovenskega pravopisa 2001. Predsednik je sestavil odgovore na kritične odzive na Siovensld pravopis 2001, ki so bili objavljeni v tiskovnih glasilih, pa tudi po interne tu in elektronski pošti. Na medmrežju sta bili objavljeni dve važnejši stvari: ena kot odgovor na dopise po medmrežju oziroma elektronski pošti (Odzivi na novi pravopis po elektronski pošti - dva meseca po izidu SP 2001), druga kot odgovor na sestavek radij cev (Radij d o Slovenskem pravopisu). Vsaj 12 je bilo Še odgovorov na vprašanja. Predsednik je skupaj s članom komisije dr. Janezom Dularjem v živo odgovatjal na pripombe radij cev v zvezi i novim SP, sam pa je novi SP predstavil slovenistom in javnosti v Novi Gorici, nato pa še v slovenskem društvu v Gorici, o čemer je bilo več odmevov v zamejskem časopisju. Veliko dela in več sestankov je bilo tudi v zvezi s pripravo broširane izdaje novega SP, v kateri naj bi bile odpravljene nekatere pomanjkljivosti in slabosti. To delo sta pregledovali in vnašali popravke na ustrezna mesta v tipkopisu Milena Hajnšek Holz in Helena Majcenovič. Broširana izdaja naj bi bila izšla že novembra 2002, a je bil izid nato odložen na prvo polovico leta 2003. Zasluga za pretipkavanje tipkopisnih besedil v elektronski zapis gre direktorju ZRC SAZU in predstojnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ki sta predsedniku komisije dodelila ustrezno tipkarico. Jože Toporišič Fundacija dr. Bruno Breschi Fundacijo dr. Bruno Rrescbi sta v letu 2002 zadeli dve hudi izgubi. 26. 3. je v Gradežu umrl upokojeni zdravnik dr. Bruno Breschi, ustanovitelj fundacije, ki nosi njegovo ime, in donator slovenske kulture, Še nekaj mesecev pred smrtjo je fundaciji nakazal celotni znesek sredstev za projekt slovarja besedišča Janeza Svetokriškega in za monografijo o idrijskih čipkah, kar je bila njegova zadnja, še neizpolnjena želja (po materi Slovenki je bil namreč idrijskega rodu). Za njegovo donacijo mu je Narodna galerija v Ljubljani postu m no podelila naslov "zlati mecen slovenske umetnosti"; dr. Bruno Breschi je namreč pred letom dni Narodni galeriji omogočil odkup umetnine Riharda Jakopiča - oljne slike Študija sonca. Štiri mesece pozneje, 18. 3., je v bolnišnici na Reki umrl akademik dr. lože Pogačnik, član uprave oz. podpredsednik fundacije in glavni snovalec njenih znanstvenih načrtov. Namesto umrlega dr. Jožeta Pogačnika je bil - v soglasju z vdovo pokojnega dr. Bruna Breschija, ki je njegova dedinja in kot taka pravna naslednica ustanoviteljskih pravic - za člana uprave fundacije imenovan dr. Primož Simoniti, izredni član SAZU in redni profesor Filozofske fakultete v Ljubljani. Ne glede na boleči izgubi smo si prizadevali, da delovanje fundacije ne bi bilo okrnjeno. Delo za slovar besedišča Janeza Svetokriškega, ki ga vodi prof. dr. Marko Snoj, teče po predvidenem načrtu in smo že pred koncem leta prejeli disketo z gradivom, ki je bilo obdelano v letu 2002; gre za 3589 geselskih člankov besed od A do M, kar predstavlja več kot tretjino celotnega obsega slovarja. H koncu gredo tudi priprave za ponatis Pohl i nove gramatike in Bibliothecae Carnioliae, ki naj bi (obenem s spremnimi Študijami) v knjižili obliki izšel leta 2003 ali 2004. Kot prvi korak k uresničitvi predlagane znanstvene monografije o idrijskih čipkah je bil 9. 4. v prostorih Mestnega muzeja v Idriji pripravljalni sestanek, ki so se ga - poleg podpisanega - udeležili župan občine Idrija, ravnateljica Mestnega muzeja in ravnateljica tamkajšnje čipkarske šole; na sestanku je bil imenovan uredniški odbor monografije in predvideno večje število sodelavcev. Nova uprava fundacije, ki jo zdaj sestavljajo prof. dr. Kajetan Gantar kot predsednik, prof. dr. Primož Simoniti kot podpredsednik in prof. Jože Faganel kot tajnik, se je 24. 10. sestala na prvi delovni seji in izdelala načrt delovanja fundacije v naslednjih letih, ki predvideva med drugim organizacijo znanstvenega simpozija o Marku Pohlinu in njegovi dobi (2005), simpozij o obnovljeni Akademiji Opero-sorum (iz obdobja Linharta in Zoisa, do leta 200S) in nato tudi objavo relevantnih znanstvenih prispevkov. Pripominjam, da sta ponatis pridig Janeza Svetokriškega in zbornik razprav o njem, kar je s svojo donarijo podprl dr. Bruno Breschi oz. njegova fundacija, tudi v tujini naletela na ugoden odmev. Tako je npr. ugledna znanstvena revija SüdostForschungen 59/GO (München 2000/2001) o tej ediciji na straneh 250/251 objavila izčrpno recenzijo Leopolda Kretzenbacherja. Kajetan Gantar In memoria m dr. Bruno Breschi (1932-2002) Konec marca je v Gradeiu umrl dr. Bruno Breschi, donator slovenske književnosti, ki je s svojimi sredstvi omogočil ponatis pridig in raziskovanje življenja in dela Tobija Lionellija {1648-1714),sicer bolj znanega pod imenom Janez Svetokriški, najpomembnejšega predstavnika literarnega baroka na Slovenskem. Janez Svetokriški mu je bil nekak alter ego; v njegovi usodi je odkrival presenetljivo sorodne poteze. Podobno kot Janez Svetokriški je bil tudi dr. Bruno Breschi sin slovenske matere in italijanskega očeta: oče je bil aktivni podčastnik italijanske vojske, mati Nerina Morovec po rodu Idrijčanka. Po študiju medicine na univerzah v Modeni in v Pa-dovi je sedemnajst let (1960-1977} deloval v misijonih v Nigeriji, kjer je v najtežjih okoliščinah sredi pragozda ustanovil in opremil bolnišnico in v njej sam opravljal zahtevne operacije. Ob tem napornem in požrtvovalnem delu je zbolel za nevarno obliko tuberkuloze, zato je moral Nigerijo zapustiti in se preseliti v Gradež, v milejše sredozemsko podnebje. Od tod je navezoval stike s kapuci ni v Vipavskem Križu in leta 1994 dal pobudo in sredstva za postavitev spomenika Janezu SvetokriSkemu pred poslopjem tamkajšnjega samostana, ki ga je oblikovala kiparka Maria Grazia Collini iz Vidma, Štiri leta za tem je v celoti pokril stroške ponatisa pridig Janeza Svetokriškega (Sacrum promp-tuarium 1691-1707), ki so izšle v petih zajetnih knjigah (skupaj čez 3000 strani) kot 49. zvezek serije Dela SAZU. Prispeval je tudi večji del sredstev za mednarodni simpozij o Janezu Svetokriškem,ki gaje Slovenska akademija znanosti in umetnosti aprila 1999 organizirala v Vipavskem Križu in katerega referati so izšli pri SAZU v obliki posebnega zborni ka. Naslednje leto je s svojimi denarnimi sredstvi pri SAZU ustanovil fundacijo, ki naj bi izdajala, raziskovala in vrednotila pomembna dela naše starejše književnosti ter spodbujala tudi druge kulturne in humanitarne dejavnosti. V okviru omenjene fundacije je denarno podprl ponatis pridig Rogerija Ljubljanskega (s svetnim imenom Mihael Kramar, 1667-1728), ki velja - za Janezom Svetokriskim - za drugega pomembnega predstavnika slovenskega literarnega baroka, omogočil pa je tudi izid študij o avtorju in njegovem delu. Preko te fundacije je podprl tudi sistematično raziskovanje besedišča Janeza Svetokriškega, dolgoročno zasnovan projekt, katerega končni izsledki bodo objavljeni čez nekaj let v obliki izčrpnega slovarja, Del denarnih sredstev je preko omenjene fundacije namenjal tudi drugim kulturnim ustanovam. Tako je Narodni galeriji omogočil odkup oljne slike Študija sonca Riharda Jakopiča, ki predstavlja pomebno fazo v Jakopičevem umetnostnem razvoju. Ker ni pozabil, da so njegove korenine po materi idrijske, je Mestnemu muzeju v Idriji priporočil izdajo monografije o idrijskih čipkah, znameniti vrsti domače umetne obrti, s katero se je ukvarjala njegova babica, in že vnaprej zagotovil sredstva za uresničenje tega načrta, S temi in drugimi sponzorskimi dejavnostmi je dr. Bruno Breschi pomembno prispeval k preučevanju in utrjevanju tradicionalnih kulturnih vrednot in spodbujal strpno sožitje in dobro razumevanje med dvema sosednjima narodoma, kar je tudi eden osnovnih namenov fundacije, ki jo je ustanovil in ki nosi njegovo ime. Kajetan Gantar Fundacija Janez Vajkard Valvasor 25-januar - promocija Spominske knjige ljubljanske plemiške družbe sv. Diz-ma v škofjeloški Kašči (Matjaž Kmecl, Lojze Gostiša). 6. februar - Krka, tovarna zdravil podari Spominsko knjigo petim dolenjskim knjižnicam: Mirana Jarca v Novem mestu, frančiškanski in kapiteljski knjižnici, samostanu v Pleterjah in Galeriji v Kostanjevici (predstavitev Lojze Gostiša). 18, marec - Andreji Rihter, ministrici za kulturo Republike Slovenije, predstavili Valvasorjevo knjižnico v Zagrebu. 21. marec - promocija Spominske knjige v Zagorju ob Savi (Matjaž Kmecl). 22. marec - na slovenskem veleposlaništvu v Beogradu izročili Spominsko knjigo Rubemu Amaralu, veleposlaniku Brazilije, predsedniku mednarodnega združenja za proučevanje emblemov na univerzi v Glasgowu. 10, april - promocija Spominske knjige v Kranju (Matjaž Kmecl in Lojze Gostiša). 13. maj - promocija Spominske knjige na 25. knjižnem sejmu v Novem mestu (dr. Jože Kastelic, Lojze Gostiša). 20. maj - promocija Spominske knjige v študijski knjižnici Koper (Matjaž Kmecl, Lojze Gostiša). 18. junij - podpis pogodbe med Fundacijo Janez Vajkard Valvasor in Biblioteko Metropolitano v Zagrebu o faksimilnem natisu osemnajstih zvezkov zbirke Ico-notheca Valvasoriana s 7.300 originalnimi grafičnimi listi in 400 risbami in akvareli evropskih mojstrov 16. in 17. stoletja, 1. julij - prevoz prvega, sedmega in osemnajstega zvezka zbirke Iconotheca Valvasoriana iz Zagreba v Ljubljano. 29. avgust - vrnitev treh zvezkov zbirke Iconotheca Valvasoriana iz Ljubljane v Zagreb. 13. november - sestanek uredniškega odbora projekta Iconotheca Valvasoriana v Šentjerneju (Lojze Gostiša, Emilijan Cevc, Barbara Murovec, Marjeta C igle -nečki, Alenka Klemene, Vladimir Magič, Milan Pele, Mirna Abaffy). 26. november - prihod dr. Petra Fuhringa iz Pariza na enotedenski študijski ogled šestega, trinajstega in štirinajstega zvezka zbirke Iconotheca Valvasoriana. 16. december - izvršilni odbor Slovenske akademije znanosti in umetnosti imenuje častni odbor za natis knjig Iconotheca Valvasoriana: Milan Kučan, predsednik RS, a kad. Boštjan Žeks, predsednik SAZU, akad. Emilijan Cevc, Andreja Rihter, ministrica za kulturo RS, Vladimir Magič, upravitelj Biblioteke Metropo-litane v Zagrebu, Matjaž Kmecl, predsednik Fundacije in člani upravnega odbora Miloš Kovačič, Tone Majzelj, Zoran Mezeg in Lojze Gostiša. 20. december - v tiskarni Mladinske knjige skenirani prvi trije zvezki zbirke Iconotheca Valvasoriana, Matjaž Kmecl Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SA2U (v nadaljevanju oddelek) jc v preteklem letu izvajal predvsem medakademijsko znanstveno izmenjavo z nekaterimi akademijami, s katerimi je SAZU sklenila pogodbe o sodelovanju, Teh je 28 in jih naštevamo po abecednem redu držav, katerim pripadajo, ter z navedbo sedeža: Albanska akademija znanosti (Tirana), Avstrijska akademija znanosti (Dunaj), Akademija znanosti Belorusije (Minsk), Kraljeva flamska akademija znanosti in umetnosti Belgije (Bruselj), Bolgarska akademija znanosti (Sofija), Akademija znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine (Sarajevo), Akademija znanosti Republike Češke (Praga), Estonska akademija znanosti (Talin), Evropska akademija znanosti in umetnosti (Dunaj), Finska akademija znanosti in književnosti (Helsinki), Francoski inštitut akademije znanosti (Pariz), Hrvaška akademija znanosti in umetnosti (Zagreb), Indijska nacionalna akademija znanosti (New Delhi), Izraelska akademija naravoslovnih in humanističnih ved (Jeruzalem), Akademija znanosti in umetnosti Kosova (Priština), Letonska akademija znanosti (Riga), Madžarska akademija znanosti (Budimpešta), Makedonska akademija znanosti in umetnosti (Skopje), Berlinsko-brandenhurška akademija znanosti in humanističnih ved (Berlin), Poljska akademija znanosti (Varšava), Poljska akademija umetnosti in znanosti (Krakov), Mednarodna akademija tehniških ved (Moskva), Ruska akademija znanosti (Moskva), Slovaška akademija znanosti (Bratislava), Švedska kraljeva akademija književnosti, zgodovine in starinoslovja (Stockholm), Švicarski akademija naravoslovnih ved (Bern), Britanska akademija (London) in Kraljevo društvo v Londonu. Razen novih pogodb, ki jih je SAZU sklenila v letu 2002 (z Albansko akademijo znanosti, Kraljevo tlamsko akademijo znanosti in umetnosti Belgije ter Berlinsko-brandenburško akademijo znanosti in humanističnih ved), je bil sprejet tudi dodatni projekt v tematskem programu izmenjav z Madžarsko akademijo znanosti. Oddelek je na pobudo Kitajske akademije za družboslovje dopolnil osnutek Id tajskega predloga dvostranske pogodbe o sodelovanju. Prav tako je na željo kitajske strani Kitajski akademiji tehniških ved posredoval vzorec pogodbe. Osnutek pogodbe smo posredovali tudi Kraljevi irski akademiji znanosti, nadaljevali s pripravo dokumentov za podpis pogodbe z Romunsko akademijo in izrazili interes za sodelovanje z Atensko akademijo. Na znanje smo vzeli pobudo Akademije znanosti in umetnosti Črne gore in Ukrajinske akademije znanosti, lu sta tudi izrazili Željo po sodelovanju s SAZU. Neposredno ali posredno je oddelek spremljal tudi dejavnosti drugih tujih akademij in akademijskih združenj na področju znanstvenih, umetnostnih, kulturnih in drugih dejavnosti in kadrovskih sprememb ter jim posredoval želene podatke. Posebej kaže omeniti sodelovanje s Kraljevim društvom v Londonu (The Royal Society) in Britansko akademijo (The British Academy), ki sta 12,11, v Helsinkih pripravila letno srečanje akademij, znanstvenih fundacij in drugih znanstvenih ustanov, ki sodelujejo v njunih programih znanstvene izmenjave na področju naravoslovja, družboslovja in humanistike. Na srečanju, ki se ga je kot predstavnik ■SAZU udeležil tudi akademik prof. dr. Branko Stanovnik, predstojnik oddelka, so udeleženci razen ustaljenih tem obravnavali še: povečevanje mobilnosti znanstvenikov in njihovo povezovanje v Evropi, izmenjave v luči političnih sprememb v Evropski skupnosti, neenotno organiziranost raziskovalnega dela in ustrezne zakonodaje ter predlagali, da se omenjena programa preuredita v evropsko mrežo znanstvenih izmenjav (EESN, European Exchange Science Network). Oddelek je vzdrževal stalne stike in bil dejaven v naslednjih med akademijskih združenjih, v katera je včlanjena tudi SAZU: Zveza evropskih akademij (ALLEA, Ail European Academies), Med akademij ski forum za mednarodne zadeve (JAP, Inter Academy Panel on International Issues), Mcdakademijski medicinski forum (IAMP, Inter Academy Medical Panel), Evropska znanstvena fundacija ("E.SJ- European Science Foundation), Mednarodno združenje akademij (UAI, Union Académique Internationale), Mednarodna mreža mediteranskih akademij (Network of Mediterranean Academies), Znanstveni komite Alpskega foruma (Internationales WissenhaftUches Komitee Alpenforschung) in drugi, ALLE A, s sedežem pri Nizozemski kraljevi akademiji umetnosti in znanosti, nas je redno obveščala o široki paleti svojih aktivnosti na področju evropske znanstvene politike (priprava neodvisne ocene o delovanju dveh komitejev EZF, priprava osnutka spomenice o znanstveni integriteti, začetek razprave o vprašanjih intelektualne lastnine v luči nove evropske zakonodaje in drugo) ter nas seznanjala z rezultati opravljenih nalog prek publikacij in biltena A Ilea News, Oddelek je spremljal vse te dejavnosti in o njih obveščal znanstvenoraziskovalno javnost ter združenju posredoval vse potrebne podatke. Predstojnik oddelka seje skupaj z akademikom Alojze m Kraljem od 13. do 15, 3. udeležil generalne skupščine ALLE A v Rimu. Med poročili stalnih komitejev, ki so jih obravnavali na skupščini, velja posebej omeniti poročili komiteja za intelektualno lastnino ter znanost in etiko, Na skupščini je bil ustanovljen stalni komite za vprašanja zasebnosti v informacijski dobi in v celoti je bilo sprejeto poročilo delovne skupine za strategijo malih narodov, v kateri je sodeloval tudi akademik Alojz Kralj. Zelo dejaven je bil tudi Forum za medakademijske zadeve (IAP), mednarodno združenje 85 akademij, ki se na akademijski ravni ukvarja predvsem z globalnimi vprašanji v luči znanstvene politike in v okviru svojega programa interdisciplinarno obravnava kritične teme, povezane z razvojem znanosti in tehnologije, kot so: krepitev vloge pred kratkim ustanovljenih akademij v državah V razvoju, zdravje mater in otrok v državah v razvoju, znanost in izobraževanje ter znanost in mediji. Od 26. S. do 4. 9. je MP pod pokroviteljstvom Združenih narodov v Johannesburgu organiziral konferenco na vrhu o trajnostnem razvoju, ob njenem koncu je bila sprejeta Johannesburg deklaracija. MP je tudi podprl in pomagal pri uvajanju mednarodnega medakademijskega projekta z naslovom Ocena posledic vplivov na okolje v novem tisočletju, v katerega je SAZU imenovala akademika Matija Gogala za svojega predstavnika. V letu 2002 se je nadaljevalo sodelovanje z Evropsko znanstveno fundacijo, v katero so vldjučene nacionalne znanstvene ustanove 27 evropskih držav, v vseh njenih organizacijskih oblikah in vsebinah. To so predvsem upravni odbor (Governing Council) in njeni stalni komiteji, in sicer za: humanistiko (SCH), družboslovne vede (SCSS), vede o okolju (LESC), fizikalne in tehniške vede (PESC) ter medicinske vede (EMRC). Sem sodijo tudi evropske znanstvene konference EURFSCO, ekspertne skupine EUROHORC in nekatere nove aktivnosti fundacije: vseevropske skupne raziskave (EUROCORES), m uit i- in transdisciplinarne evropske raziskave (ESF Scientific Forward Looks) ter razvoj raziskovalne infrastrukture. EZF nam je posredovala zelo obsežna pisna gradiva, obvestila, poročila, razpise programov, kadrovske razpise; vabila na sestanke, konference, raziskovalne delavnice, okrogle mize in druga znanstvena srečanja; informacije s področja informatike, poročila o finančnem poslovanju, publikacije in brošure ter druge informacije. Vsa ta gradiva je oddelek redno posredoval slovenskim predstavnikom v telesih EZF, znanstvenoraziskovalnim in kulturnim ustanovam ter posameznikom. In narobe: EZF smo posredovali vse potrebne podatke o SAZU in druge želene informacije. Predstojnik oddelka se je 28. in 29. 11. udeležil generalne skupščine EZF. Osrednja točka dnevnega reda zasedanja je bila razprava o možnosti ustanovitve Evropskega znanstvenega sveta (European Research Council). Sledil je pregled vseh dejavnosti fundacije, sprejem 6 novih članic, imenovanje dosedanjega predsednika še za naslednji mandat ter podelitev evropske nagrade Latsis za kognitivne znanosti. Slovenski predstavniki so se tako kot prejšnja leta udeležili sestankov upravnega odbora, stalnih komitejev in nekaterih drugih tematskih srečanj. Akademik Alojz Kralj je sodeloval na delavnici EZF z naslovom Dostopnost rezultatov javno financiranih raziskav, ki je bila namenjena pripravi usklajenih stališč članic fundacije, zbranih in objavljenih v memorandumu, ki je bil podlaga za nadaljevanje razprave o tej temi na sestanku ministrov OECD v Varšavi. V preteklem letuje SAZU financirala »d la car te« raziskovalni projekt Kulturne izmenjave v Evropi med 14. in 17. stoletjem in obnovila status članice v programu £MRC na temo funkcijske gen o mike. Na naše povabilo je SAZU oktobra obiskal prof. Enric Banda, generalni sekretar EZF. S predstavniki Akademije se je pogovoril o vseh odprtih vprašanjih in imel predavanje z naslovom Financiranje znanosti v Evropski skupnosti in vloga Evropske znanstvene fundacije pri tem. Pri delu 2a Evropsko znanstveno fundacijo je oddelek sodeloval tudi s Slovensko znanstveno fundacijo. V okviru dejavnosti Mednarodne zveze akademij (UAI) se je akademik Kajetan Gantar, kot predstavnik SAZU, od 29. 5. do 30. 6. v Bruslju udeležil 76. rednega zasedanja Zveze. Mednarodno dejavnost oddelka na znanstvenoraziskovalnem področju je dopolnjevalo sodelovanje z Evropsko komisijo, tujimi raziskovalnimi ustanovami, univerzami, inštituti, fundacijami, skladi, združenji, forumi, založbami in agencijami. Oddelek je prejemal in razširjal tudi številne razpise nagrad, štipendij in priznanj tujih akademij, nacionalnih znanstvenih svetov in znanstvenih ustanov, fundacij ter Evropske komisije. Sodeloval je s številnimi založbami pri posodabljanju podatkov o SAZU, pripravi gradiv za enciklopedije, leksikone, sezname ter računalniške baze podatkov. Spremljal je tudi delo Alpskega foruma in nekatere dejavnosti 6. okvirnega programa EU. Znanstvena izmenjava raziskovalcev na podlagi določil dvostranskih pogodb s tujimi akademijami se je v preteklem letu v primerjavi z letom poprej zelo povečala. Slovenske znanstvene ustanove je obiskalo 29 tujih raziskovalcev v obsegu 30 tednov, medtem ko je 14 slovenskih znanstvenikov obiskalo tuje znanstvene ustanove v obsegu 17 tednov En znanstvenik pa je zaključil petmesečno študijsko bivanje v Veliki Britaniji. (Izmenjave so podrobno predstavljene v posebnem poglavju Letopisa,) V letu 2002 je oddelek organiziral 5 predavanj članov SAZU in drugih tujih predavateljev. (Predavanja so predstavljena v posebnem poglavju Letopisa.) Oddelek je spremljal nadaljevanje dela skupine za spremljanje razvoja znanosti pri Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije na evalvacijskem programu za leto 2002. Omenjena skupina je konec leta izdala publikacijo Raziskovalna skupnost na Slovenskem v devetdesetih letih dvajsetega stoletja. Predstojnik oddelka je tudi predsednik programskega sveta raziskovalno-evaJvacijskega programa omenjene skupine. V SAZU je oddelek sodeloval z vsemi njenimi enotami. Razredom je posredoval Številne informacije, pripravljal gradivo o mednarodnem sodelovanju za seje izvršilnega odbora,predsedstva in skupščine. Sodeloval je z Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU ter drugimi znanstvenoraziskovalnimi ustanovami in zavodi v Sloveniji, univerzama v Ljubljani in v Mariboru, s številnimi fakultetami, Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport, Ministrstvom za zunanje zadeve (zlasti s Sektorjem za mednarodne odnose v kulturi) ter drugimi ustanovami in posamezniki. Predstojnik oddelka je sodeloval tudi pri delu komisije Sklada donatorjev za podiplomski študij matematike in naravoslovnih ved kot njen predsednik. Branko Stanovnik MEDNARODNA IZMENJAVA RAZISKOVALCEV OBISKI TUJIH ZNANSTVENIKOV V SLOVENIJI Avstrijska akademija znanosti Dr. Franz Lackner, Komisija za pisne in knjižne spomenike srednjega veka pri Avstrijski akademiji znanosti, je obiskal Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete (30.6-12.70* Akademija znanosti Republike Češke Prof. dr. Milena Šjpkova in prof. dr. Libuša Čižmarova, Inštitut za češki jezik pri Akademiji znanosti Republike Češke, sta se udeležili 35. zasedanja uredniškega odbora Lingvističnega atlasa Evrope (16.-19.5.). Dr. Milan Paluš, Inštitut za računalništvo v Pragi, je obiskal Fakulteto za elektrotehniko (27,5-3.6.). Dr. Daniel Heller, Inštitut za psihologijo Akademije znanosti Republike Češke, je obiskal Oddelek za psihologijo Filozofske fakultete (28.5-7,6.). Estonska akademija znanosti Dr, Ti i na Nčges, Inštitut za zoologijo in botaniko Estonske univerze za kmetijstvo, in dr. Arvo Tuvikene, Limnološka postaja v Ranuju (Estonija), sta se na Bledu udeležila 4. mednarodne delavnice z naslovom Modelling Nutrient Loads and Responses in River and Estuary Systems (6.-12.5.). Dr. Helmi Neetar in dr. Vilja Oja, Inštitut za estonski jezik v Talinu, sta se v Ljubljani udeležili 35. zasedanja uredniškega odbora Lingvističnega atlasa Evrope (16.-19.5.). Hrvaška akademija znanosti in umetnosti Akademik prof. dr. Dalibor Brozovič in Mira Menac - MiKalič, Filozofska fakulteta v Zagrebu, ter dr. Mijo Lončarič, Inštitut za hrvaški jezik in jezikoslovje v Zagrebu, so se v Ljubljani udeležili 35. zasedanja uredniškega odbora Lingvističnega atlasa Evrope (16.-19,5.). Dr. Alemka Markotič in Lidija Cvetko, Imunološki zavod v Zagrebu, sta obiskali Inštitut za mikrobiologijo in imunoiogijo Medicinske fakultete v Ljubljani (9.-11.7.). Dr. Gordana Jambrešič, Zavod za paleontologijo in geologijo kvartarja pri Hrvaški akademiji znanosti in umetnosti, je obiskala Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU in Narodni muzej (25.-30. 11.). Madžarska akademija znanosti Dr. Lžsld Bartosiewicz, Inštitut za arheologijo Univerze E. Loranda v Budimpešti, je obiskal Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU in Narodni muzej v Ljubljani (7.-14.1.). Akademik prof. dr. Gyorgy Varallyay, Raziskovalni inštitut za zemljišča in kemijo v kmetijstvu Madžarske akademije znanosti, se je na Bledu udeležil mednarodne konference z naslovom Drought Mitigation and Prevention of Land Desertifkatiott (21.-27. A.). Dr. Istvan Lukovits, Kemijski raziskovalni center pri Madžarski akademiji znanosti, je obiskal Kemijski inštitut (25.1L-2.12.). Prof, Marta Fulčp in Mihaly Berkic, Madžarska akademija znanosti, sta se v okviru tristranskega projekta Komparativna študija o profesionalnem in osebnem razumevanju tekmovalnosti in sodelovanja v Ljubljani srečala s sodelavci iz Velike Britanije in Slovenije (4.-10.12.). Poljska akademija znanosti Dr. Marta Maria Miziantv, Inštitut za botaniko pri Poljski akademiji znanosti, je obiskala Oddelek za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani (17.-22, 6.). Prof. dr. Andrzej Gazdzicki, Paleobiološki inštitut pri Poljski akademiji znanosti, je obiskal Geološki zavod Slovenije (23.-28.8.). Dr. ferzy Banski, Inštitut za geografijo pri Poljski akademiji znanosti, je obiskal Oddelek za geografijo Filozofske fakultete (21.-26.10.). Ruska akademija znanosti Prof. dr. Lioubov Viktoravna Kourkina, Inštitut za ruski jezik pri Ruski akademiji znanosti, je obiskala Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (14.-28,5.), Dr. Joulia Anatoljevna Sozina, lnštitul za slovanske študije pri Ruski akademiji znanosti, je obiskala Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU (17--30.6.). Dr. Nadežda Stari kova, Inštitut za slavistiko pri Ruski akademiji znanosti, je obiskala Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU (8.-18.12.J. Slovaška akademija znanosti Dr. ZoltAn To mori, Inštitut za eksperimentalno fiziko v Bratislavi, je obiskal Inštitut za anatomijo Medicinske fakultete (12.-19.5.). Velika Britanija Britanska akademija Dr. Alison Harcourt, vladni oddelek Univerze v Manchestru, je obiskala nekatere slovenske ustanove, ki se ukvarjajo s problematiko medijev (13.-18. 5. in 23.-27.10.). prof. Alistair Ross, Univerza North London, se je v okviru tristranskega projekta Komparativna študija o profesionalnem in osebnem razumevanju tekmovalnosti in sodelovanja v Ljubljani srečal s sodelavci iz Madžarske in Slovenije {4.-10.10.). OBISKI SLOVENSKIH ZNANSTVENIKOV V TUJINI Avstrijska akademija znanosti Dr. Janez Štrancar, Institut Jožef Stefan, je obiskal Inštitut za bioflziko pri Avstrijski akademiji znanosti {20.5.-22.7.). Dr. Branko Vreš in mag. Boštjan S urina, Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC S AZU, sta se v Klein vvalsertalu v Avstriji udeležila mednarodne delavnice na temo taksonomske problematike rodu Hieracium (17.-27.7.). Prof. dr. Nataša Golob, Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete, je obiskala Univerzitetno knjižnico in Frančiškanski samostan v Gradcu (29. 9.-11.10.). Hrvaška akademija znanosti in umetnosti Dr. Peter Weiss, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC S AZU, se je v Za-dru udeležil zasedanja mednarodnega komiteja za Slovanski lingvistični atlas {OLA) (20.-26.10.). Madžarska akademija znanosti Dr, Dušanka fanežič, Kemijski inštitut v Ljubljani, je obiskala Kemijski raziskovalni center pri Madžarski akademiji znanosti {8.-15.12.). Poljska akademija znanosti Dr. Nejc Jogan, Oddelek za biologijo Biotehniške fakultete, je obiskal Inštitut za botaniko W, Szaferja pri Poljski akademiji znanosti v Krakovu (13.-19,11,). Ruska akademija znanosti Dr. Miha Javo mik. Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete, je obiskal Inštitut za slavistiko pri Ruski akademiji znanosti in Filološko fakulteto Moskovske državne univerze M. V. Lomonosova (12.-26.5.), Slovaška akademija znanosti Dr. Marko Slak, Inštitut za anatomijo Medicinske fakultete, je obiskal Inštitut za eksperimentalno fiziko pri Slovaški akademiji znanosti (29.6.-5.8.). Prof, dr. Franc Cvelbaj, prof. dr. Andrej Likar in Tim Vidmar, Fakulteta za matematiko in fiziko ter inštitut Jožef Stefan, so obiskali Inštitut za fiziko pri Slovaški akademiji znanosti {25.8,-2.9.). Velika Britanija Britanska akademija Dr. Marjan ca Pergar Kuščer in dr. Cveta Razdevšek Pucko, Pedagoška fakulteta v Ljubljani, sta v okviru tristranskega projekta Komparativna študija o profesionalnem in osebnem razumevanju tekmovalnosti in sodelovanja obiskali Inštitut za študij izobraŽevanja Univerze North London (5.-10.9.). Kraljevo društvo v Londonu Dr. Odon Planinšek, Fakulteta za farmacijo, je 28.2.2002 zaključil petmesečno Študijsko bivanje v Veliki Britaniji, kjer je delal na Fakulteti za farmacijo Univerze v Londonu. JUBILEJI V letu 2002 so praznovali: 90 let dopisni član Leopold Kretzenbacher, 85 let dopisni član Milan Herak, SO let redni člani Stanko Grafenauer, Ludvik Gyergyek, Uroš Krek, Janez Stanonik, dopisna članica Irena Grickat - Radulovič, dopisni člani Abel Lajtha, Branko Pa vice vič, Dušan C. Prevoršek, 75 let redni člani France Bernik, Matija Drove ni k, Drago Tršar, izredni član Savin Sever, dopisni člani AJeksandar Despič, An ne McLaren, Thomas Luckmann, Gian Carlo Meniš, Pavle Merkii, Karl - Alexander Miiller, Gunnar Olaf Sva ne, 70 let Ljubo Golič, Gabrijel Kernel, Dragica Turnšek, dopisna člana Slobodan Pero Vič, Bogdan Povh, 65 let redni člani Matija Gogala, Alojz Kralj, izredni član Emerik Bernard, dopisni člani Gerhard Giesemann, Florjan Lipuš, Karel Matej Woschitz, 60 let izredni član Miha Tomaževič, dopisni član Peter Handke, 55 let izredna članica Biba Teržan in izredni član Janez Skelel;. NAGRADE, ODLIKOVANJA, PRIZNANJA, IZVOLITVE, IMENOVANJA Akademikinja Lidija AndolŠek - Jeras je bila izvoljena za članico predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU. Akademik France Be mik izvoljen za člana Sveta Elektroinštituta Milan Vidmar. Akademik Robert Blinc je bil izvoljen za člana komisije za strukturo in dinamiko kondenzirane materije pri Mednarodni zvezi za čisto in uporabno fiziko, ponovno izvoljen za pridruženega profesorja na University of Utah, Salt Lake City, Utah, ZDA, in prejel zlati častni znak svobode Republike Slovenije. Akademik Emilijan Cevc je postal častni član ZRC SAZU. Akademik Peter Fajfar je bil izvoljen za tajnika razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede SAZU. Akademik Kajetan Gantarje bil ponovno izvoljen za podpredsednika SAZU. Josip Globevnikje bil izvoljen za načelnika oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede SAZU. Akademik Matija Gogala je bil izvoljen za glavnega tajnika SAZU. Akademik Ljubo Golič je prejel priznanje ob petdesetletnici Slovenskega kemijskega društva. Akademik Igor Grabeč je bil izvoljen v naziv Honorary Member of World Innovation Foundation (WIF) in za načelnika oddelka za tehniške vede razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede SAZU. Akademik Drago lančar je prejel Delovo nagrado k res ni k. Akademik Andrej Jemec je bil izvoljen za tajnika razreda za umetnosti SAZU. Izredni član Matjaž Kmecl je bil izvoljen za tajnika razreda za filološke in literarne vede SAZU. Akademik Marjan Kordaš je bil izvoljen za tajnika razreda za medicinske vede SAZU. Akademik Kajetan Kovič je prejel srednjeevropsko nagrado CET (Central European Time Prize) v Budimpešti. Akademik Alojz Kralj je bil imenovan za predstavnika SAZU v Forumu za prihodnost Evrope v RS in za člana Sveta Elektroinštituta Milan Vi d ni ar. Akademik Andrej Kranjc je bil izvoljen za člana senata Politehnike Nova Gorica. Izredni član Ivan Kreft je postal član Komisije za ocenjevanje ugotavljanja skladnosti izvolitev v znanstveno raziskovalne nazive in predsednik delovne skupine za področja naravoslovja, medicine in biolehnike pri Ministrstvu za šolstvo, znanost in Sport ter predsednik mednarodnega znanstvenega komiteja Alpskega foruma, Prejel je Jesenkovo priznanje Biotehniške fakultete ter priznanje Recherche de la qualité Mednarodnega reda sv. Fortunata, Munchen. Akademik Vasilij Melik je prejel srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Akademik Janez Peklenik je bil imenovan kot ekspert za ocenjevanje kvalitete znanstveno raziskovalnega dela in odličnosti raziskovalnih laboratorijev na področju informacijske tehnologije pri EU v Bruslju. Izrednemu članu Primožu Simonitiju je bil podeljen naziv zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Akademik Branko Stanovnik je prejel medaljo Univerze v Assiutu in medaljo Asso-ziazione Nicolo Copernico. Bil je imenovan za predstavnika SAZU v Forumu za prihodnost Evrope v RS in za člana Sveta Elektroinštituta Milan Vidmar ter ponovno imenovan za predstojnika Oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU. Izredna Članica Alenka Selih je bila izvoljena za tajnico razreda za zgodovinske in družbene vede SAZU in ponovno za načelnico oddelka za družbene vede istega razreda. Izredna članica Biba Teržan je bila izvoljena za načelnico oddelka za zgodovinske vede razreda za zgodovinske in družbene vede SAZU. Akademik Jože Toporišič je postal častni občan občine Brežice. Akademik Anton Vratuša je bil imenovan za predstavnika SAZU v Svetu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Akademik Mitja Zupančič je bil izvoljen za tajnika razreda za naravoslovne vede SAZU. Akademik Boštjan Žckš je bil izvoljen za predsednika SAZU. Po funkciji je bil član Sveta za znanost in tehnologijo in Sveta za visoko šolstvo Republike Slovenije. Bil je tudi član več častnih odborov mednarodnih in nacionalnih znanstvenih konferenc. TISKOVNE KONFERENCE 15. januarja Tiskovna konferenca II. razreda SAZU ob izidu treh knjig: Kriza revije Dom in svet leta 1937. Zbornik dokumentov. Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede, Ljubljana 2001. Pisma Franceta Kidriča Franu Ramovšu. Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede, Ljubljana 2001. Žiga Zois in italijanska kultura. Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede, Ljubljana 2001. I. februarja Tiskovna konferenca o dejavnosti SAZU v letu 2002. 6. februarja Tiskovna konferenca II. razreda SAZU: Traditiones, 30/1 in 30/11, 2001. 22. maja Tiskovna konferenca IV. razreda in uredništva Razprav IV. razreda SAZU: Razprave IV. razreda XLII-1 (geološki zvezek) in Razprave IV. razreda XLll-2 (zvezek posvečen 80-letnici akademika Ernesta Ma-yerja). 4. decembra Tiskovna konferenca I. razreda SAZU: Zbornik razprav s posveta Država in cerkev. II. decembra Tiskovna konferenca II. razreda SAZU: Dušan Moravec: Korespondenca med Jankom Lavrinom in Antonom Slodnjakom, Korespondence pomembnih Slovencev, Taras Kermauner: Detelova dramatika, 1. del, Dela 60. PREDAVANJA NA SAZU 21.5. Prof. dr. Arthur E. Bergles VRENJE V MIKROKANALIH Večina raziskav vrenja v zadnjih 50 letih je bila osredotočena na kanale s hidravličnimi premeri, večjimi kot 6 mm. Razvoj mikronaprav ustvarja potrebo po boljšem razumevanju transportnih pojavov v veliko manjšemu merilu, vse do m [kronskega območja. Takšni sistemi se pojavljajo v širokem spektru naprav za hlajenje računalnikov, naprav za različne meritve in za aktiviranje naprav v različnih okoljih, od pisarne do vesolja kakor tudi v živih sistemih- Predavanje je predstavilo pomembne procese, ki jih je treba upoštevati, če zmanjšujemo premere kanalov, vključno s tokovno porazdelitvijo v mnogodelnih prehodih, z nukleacijskimi vplivi, tokovno nestabilnostjo v paralelnih kanalih, kritično gostoto toplotnega toka in z vplivi prevodnosti stene. Razprava je bila osredotočena na inženirska izhodišča za snovanje realnih sistemov. 16.10. Dr. Dušan Petrač LE ZAKAJ TAKO ZANIMANJE ZA MARS? Dr. Dušan Petrač je diplomiral iz fizike v Ljubljani in doktoriral na oddelku za fiziko Kalifornijske univerze v Los Angelesu. Od leta 1973 je zaposlen v Kalifornijskem inštitutu za tehnologijo in sodeluje v projektih NASA kot strokovnjak za fiziko nizkih temperatur. V svojem predavanju je dr. Petrač obravnaval vprašanje, ali je na Marsu v preteklosti obstajalo življenje, glede na podatke, da na Marsu obstaja voda v stalno zamrznjeni obliki. Vesoljske sonde pripravljajo podatke za obisk človeka na Marsu in za morebitno kolonizacijo Marsa. 29.10. Prof. Enric Banda FINANCIRANJE ZNANOSTI V EVROPSKI SKUPNOSTI IN VLOGA EVROPSKE ZNANSTVENE FUNDACIJE PRI TEM Pri financiranju znanosti v Evropi občutno prevladujejo nacionalna vlaganji, K financiranju projektov pa vsekakor v veliki meri prispeva tudi okvirni program Evropske unije. Ta je zamišljen tako, da prispeva tako k evropski integraciji kot k evropskemu raziskovalnemu prostoru. Hkrati pa lahko prepoznamo tudi njegovo vodilno vlogo Vzvoda številnih nacionalnih prioritet Glede na prevladujoča nacionalna vlaganja imajo države članice in države kandidatke glavno vlogo pri oblikovanju evropskega raziskovalnega prostora (ERP) in tako pobirajo sadove združevanja moči preko ustanov, kot je npr. Evropska znanstvena fundacija. Pri oblikovanju ERP-a kaže posvečati veliko pozornost mladi generaciji raziskovalcev, »spremenljivkam« v prizadevanjih in raziskovalni infrastrukturi. Države članice in države kandidatke imajo pri tem nesporno veliko odgovornost. Če želimo v Evropi ustvariti visoko razvito ekonomijo s številnejšimi in boljšimi delovnimi mesti, moramo nujno vlagati v znanje, ki je potrebno za generiranje novih odkritij, inovacij in izobraževanja. Nova odkritja pa so možna le, če damo prednost fundamentalnim raziskavam, ki omogočajo napredek. V tem smislu bi lahko bil morebitni Evropski raziskovalni svet prava struktura za izvajanje občutnega in stabilnega financiranja. 6.11. Akad. France Bernik POEZIJA IN GLASBA - VPRAŠANJE AFINITETE V UMETNOSTIH Avtor, literarn i zgodovinar in teoretik, si je zastavil vprašanje, kakšne so možne zveze med literaturo oz. poezijo in glasbeno umetnostjo. Ena njuna povezava je nedvoumna in že dolgo znana. V evropskih književnostih najdemo številne primere, ko glasba vpliva na nastajanje poezije. Pesniki različnih obdobij in slogovnih smeri so ustvarjali na pobudo glasbe, od klasicizma prek romantike, konca 19. in začetka 20. stoletja do danes. To je prva afinileta med besedno in zvočno umetnostjo. Globlje medsebojno povezovanje je skrito v dejstvu, da so zvočne prvine navzoče že v samem jeziku poezije, zlasti lirike, kjer pa imajo pesniki na voljo še posebna izrazna sredstva, s katerimi stopnjujejo melodičnost izraza. Zanimivo je, da teh zvočnih kakovosti ne izraža le tako imenovana čista lirika od 18. stoletja naprej, danes označena kot romantična ali tradicionalna poezija, temveč tudi moderno oz. modernistično pesništvo, ki se je pozneje razvilo v avantgardno umetnost. Tretja oblika afinitete med poezijo in glasbo se od omenjenih bistveno razlikuje in dokazuje, da izhajata obe umetnosti iz globljih estetskih stičišč. Če instrumentalna glasba izraža z zvoki praviloma tisto, česar ne morejo sporočiti besede, se dogaja tudi nasprotno, da namreč glasba v nekih položajih potrebuje človeški govor in z njim zaokroži oz. dopolni sporočilno vsebino. Poznamo celo primer, ko je znani skladatelj poskušal glasbo pojasniti in celo interpretirati z lirsko poezijo prav tako, če ne še bolj znamenitega pesnika. Raznovrstno vzajemno povezovanje obeli umetnosti seveda ne bi bilo mogoče, če ga ne bi pogojevala neka globlja izhodišča, predvsem zvočna estetika, ki je ena glavnih motivacij ustvarjalnega stremljenja po lepoti. II. 12. Prof, dr. Zvonimir B. Maksič NAČRTOVANJE ORGANSKIH SUPERBAZ IN SUPERKtSUN„IN SILICO" Protonska afiniteta (PA) in energija deprotonacije sta ključni za razumevanje bazičnosti in kislosti Bronstedtovih baz in kislin. Razumevanje pa je pogoj za načrtovanje sintez spojin z želenimi kislinskimi oziroma baznimi lastnostmi na osnovi metod kvantne kemije. Na predavanju so bila prikazana načela strategije za načrtovanje »in silico« in primeri, pri katerih s tem pristopom ter ob uporabi metod ab-initio in DFT na dovolj visoki ravni teorije dobimo nevtralne baze s PA do 300 kcal/mol. Predstavljeni so bili tudi vplivi aprotičnih topil. Biblioteka SAZU Biblioteka SAZU, četrta največja knjižnica v državi, je sicer klasično urejena knjižnica, a se hkrati tudi posodablja in odpira v svet. Ob zaključku leta 2002 se lahko spet pohvali z delovnimi uspehi. Priznanje zanje smo dobili tudi od vodstva SAZU na konferenci COBISS&SICRIS 2002 v Mariboru 13.11. 2002, ko se je naš novi predsednik akademik prof. dr. Boštjan Žekš aktivno vključil v delo naše strokovne konference. Izpostavimo lahko le nekaj točk, ki jim bo sledilo standardno poročilo z ustaljenim redom in statističnimi podatki. Sodobno opremljeni uporabniki naše knjižnice imajo možnost, da pridejo do teh podatkov tudi prek domače strani na http://www. s azu .si/bi bi ioteka_sazu.htm 1. Inventarizirali in strokovno obdelali smo skoraj S,000 enot knjižničnega gradiva. 2. Naš prispevek v vzajemno bazo podatkov COBIB.SI je zasedel visoko četrto mesto med 265 sodelujočimi knjižnicami. 3. Še bolj smo izpopolnili racionalno, enotno in sprotno vodenje bibliografij - za nekatere člane SAZU, za vse raziskovalce ZRC SAZU in za vse nove publikacije SAZU in ZRC SAZU. 4. Naš lokalni geslovnik, ki je že dobil zelo visoko strokovno oceno, smo še izpopolnjevali, 5. Ponovno se nam je povečala tudi izposoja, kar je pri tako specifičnem gradivu res težko doseči. 6. Spet smo pomagali mnogim neznancem pri iskanju informacij o Sloveniji, o naših naravnih in kulturnih znamenitostih, o naših običajih. 7. Že dvanajsto leto z aktivnim sodelovanjem pri vzajemnem katalogu v sistemu COBISS.SI, kar je najpomembnejše področje našega dela, pomagamo raziskovalcem, znanstvenikom in drugim bralcem pri iskanju informacij o našem pretežno tujejezičnem gradivu i vseh področij znanosti in umetnosti. Gradivo je po vseh pravilih stroke katalogizirano, klasifidrano in indeksirano (opremljeno s slovenskimi in angleškimi desk ripto rji). 8. Še naprej ostaja značilnost Biblioteke SAZU zamenjava publikacij. Z razpošiljanjem akademijskih publikacij v zamenjavo 1,544 ustanovam po vsem svetu Biblioteka presega slovenske okvire in se tudi tako aktivno vključuje v mednarodni znanstvenoraziskovalni prostor. 9. Biblioteka SAZU opravlja centralizirano vsa knjižničarska dela za SAZU in Znanstvenoraziskovalni center SAZU, obenem pa je tudi tehnični izvajalec akademijske založbe. 10. Delo smo spet predstavili več domačim in tujim gostom, tako posameznim bibliotekarskim strokovnjakom, znanstvenikom, raziskovalcem, študentom, te čajni ko m, ki se pripravljajo na strokovne izpite, kot tudi dijakom Gimnazije Poljane. 11. Tudi v letu 2002 smo se delavci Biblioteke ves čas izobraževali in aktivno sodelovali na delovnih sestankih in strokovnih posvetovanjih. AKCESIJA Prirastek knjižničnega fonda je razviden iz naslednje tabele: Zamenjava Darila Nakup Obvezni izvodi Skupaj Knjige,letniki revij 3.180 1.672 1.504 1.173 7.529 Rokopisne zapuščine 0 6 0 0 6 Mikrofilmi 23 0 0 0 23 Geografske karte 14 3 1 0 18 Fotografije, reprodukcije 0 37 0 0 37 Plošče, (video) kasete 1 26 0 0 27 CD-ROM-i 17 8 5 0 30 Skupaj 3.235 1,752 1.510 1.173 7.670 Biblioteki SAZU so podarili več dragocenih knjig akademik Kajetan Gantar ter dr. Marjan Dolgan, dr. Branko Marušič, dr. Andrej Pleterski, mag. Tomaž Faga-nel in Lela B, Njatin. DVOJNICE Tudi v preteklem letu smo redno sproti izločali dvojnice, vendar se jih je nabralo premalo (samo 80 enot), da bi pripravili posebne sezname dvojnic knjig in revij, ki bi jih ponudili v zamenjavo. CELOTNI KNJIŽNIČNI FOND Ob koncu leta 2002 je imela Biblioteka SAZU inventariziranih: knjig in letnikov revij 458.983 rokopisnih zapuščin 122 mikrofilmov 814 geografskih kart 3.769 fotografij in reprodukcij 9.461 plošč in (video)kaset 685 CD-ROM-o v 173 Skupaj 474.007 KATALOGI IN BAZE PODATKOV Lastna baza podatkov obstaja v obliki invent aru i h knjig, signaturnega kataloga (numerus currens) ter klasičnih listkovnih kartotek za matični abecednoimenski katalog, čitalniški abecednoimenski katalog, sistematski katalog (klasifikacija po UDK), katalog razpošiljanja publikacij in katalog prejemanja publikacij. Biblioteka SAZU je tudi v letu 2002 dopolnjevala več internih računalniških baz podatkov, in sicer: baze podatkov o publikacijah SAZU (kumulativna bibliografija publikacij SAZU za leta 1981-1990; letne bibliografije; razpoložljive in razprodane publikacije oz. katalog) in baze podatkov d naslovnikih, ki jim Biblioteka pošilja akademijske publikacije v zamenjavo (inozemstvo: 1.423 naslovnikov, Slovenija: 121 naslovnikov), v dar (institucije: 158 naslovnikov; člani SAZU; 90 naslovnikov), v recenzijo (61 naslovnikov, od tega 50 tujih), in bazo podatkov o naslovnikih, ki jim je Biblioteka prenehala pošiljati akademijske publikacije (arhiv: 441 naslovnikov). Interne računalniške baze podatkov o naslovnikih so izdelane še s programom STEVE na računalnikih ATARI, večina ostalih pa že s programsko opremo za okolje Windows na močnejših osebnih računalnikih. Posebej smo ponosni na rezultat, ki smo ga dosegli pri sodelovanju v kooperativnem online bibliografskem sistemu COBISS.S1. V vzajemno bazo podatkov CO BIB. SI smo v letu 2002 prispevali - takoj za Narodno in univerzitetno knjižnico (Ljubljana), Osrednjo humanistično knjižnico na Filozofski fakulteti (Ljubljana) in Univerzitetno knjižnico Maribor - največ zapisov, kar je razvidno iz prirasta zapisov. Statistiko prirasla zapisov vodi IZUM (Institut informacijskih znanosti, Maribor) sedaj že za 265 knjižnic, ki sodelujejo v sistemu vzajemne katalogizacije. Podrobni podatki za lokalno bazo so: Ob koncu leta 2002 je imela Biblioteka v lokalni bazi skupaj že 102.263 zapisov, od teh je bilo izvirnih, formalno in vsebinsko obdelanih zapisov 77.085, prevzetih in za lokalno bazo Še formalno in vsebinsko dodelanih pa 25.178 zapisov. V letu 2002 je bilo vnesenih 7.884 zapisov; od tega je bilo izvirnih, formalno in vsebinsko obdelanih 5.672, prevzetih in za lokalno bazo še formalno in vsebinsko dodelanih pa 2.212 zapisov. Nekolika manjši vnos kot lansko leto je posledica pogostih komunikacijskih težav in odklopov, ki so onemogočali tekoče delo; prav tako pa tudi bolj poglobljena katalogizacija z normativno kontrolo za posamezni zapis zahteva več časa, saj je potrebno upoštevati vse zahteve glede standardov za normativne zapise. Strokovna komisija za vsebinsko obdelavo pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije nam je že leta 2001 vrnila obsežen lokalni geslovnik z zelo dobro oceno. Pripombe, ki so jih v oceni navedli, smo upoštevali in zato v letu 2002 ponovno pregledali in redigirali kar 5.975 zapisov. ZAMENJAVA Zamenjava akademijskih publikacij je še vedno naše naj obširnejše in najaktivnejše delovno področje. Med letom smo redno poslovanje prekinili z enim slovenskim in 16 inozemskimi naslovniki, nove stike pa smo navezali s šestimi slovenskimi in 21 inozemskimi naslovniki. V dogovoru z Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU smo v letu 2002 ponovno racionalizirali pošiljanje posameznih publikacij, potem ko smo preverili poslovanje z vsemi zamenskimi naslovniki. Ob koncu leta je bila zamenjevalna mreža Biblioteke SAZU razširjena na 81 držav sveta s 1.544 naslovniki (121 v Sloveniji in 1,423 v inozemstvu). Celotni seznam naslovnikov, ki vsebuje tudi vse spremembe naslovov od leta 1987 naprej ter evidenco poslanih pošiljk od leta 1990 naprej, ima Biblioteka SAZU na računalniških datotekah. RECENZIJA Akademijske publikacije pošiljamo v oceno 61 naslovnikom, večinoma v inozemstvo (50). Recenzenti nam pogosto pošljejo tiskan izvod tehtnih objavljenih ocen, ki jih hranimo kot dragocena priznanja objavljenim publikacijam, RAZPOŠILJANJE PUBLIKACIJ IN INFORMACIJSKIH BILTENOV Razpošiljali smo akademijske publikacije, publikacije, ki jih je SAZU izdala v sozaložništvu z ZRC SAZU in drugimi založbami ali prejela kot dediščino nekaterih ustanov, in informacijske biltene Biblioteke SAZU: Publikacije: v zamenjavo - tujina 6.194 v zamenjavo - Slovenija 468 v dar 3.675 v prodajo 290 Skupaj ¡0.627 Informacijski bilteni: v dar 150 Skupaj 150 Vsega skupaj: 10-777 Naklado informacijskih biltenov Biblioteke SAZU smo zaradi varčevanja pri tiskanju in razpošiljanju omejili na minimum, Javnosti pa smo vseeno omogočili vpogled v naše delo in biltene, saj imamo sedaj elektronsko inačico na domači strani SAZU IZPOSOJANJE Knjižnični fond je vsakomur dostopen, posebnih omejitev ni bilo. Zal pa je bilo zaradi pomanjkanja skladiščnega prostora tudi v Jetu 2002 izposojanje pre- cej oteženo, saj je sicer manj frekventni knjižnični fond, ki smo ga lani preselili in uredili v skladiščnih prostorih v Planini, za izposojo potrebno hodit tja iskat in vračat. V čitalnici z osmimi sedeži so bralcem po prostem pristopu na voljo novejše Številke približno 500 revij. Uporabljajo lahko enciklopedije, atlase in slovarje. Ogledajo pa si lahko tudi knjižne oglase založb in razne prospekte (letno več kot 7.500 enot). Ker ima čitalnica osebni računalnik, od leta 2002 registriran kot e-točka,lahko uporabniki tudi sami iščejo informacije po vzajemni bazi (COBISS/OPAC) in pa Internetu. S pomočjo naših informatorjev pridejo uporabniki tudi do več tujih baz podatkov, dosegljivih prek interne ta. Tudi Biblioteka SAZU namerava preiti na avtomatizirano izposojo, zato smo se v letu 2002 lotili pripravljalnih del, ki jih zahteva tak način. Udeležili smo se posebnih tečajev in začeli dopolnjevati zapise. V projektu sodeluje večji del kolektiva, saj smo vsi zainteresirani, da se delo v največji možni meri posodobi in da pride čim več našega bogatega knjižnega fonda do uporabnikov, saj je vedno več takih, ki so bolj vajeni iskanja po vzajemni bazi, kjer lahko od doma ali z delovnega mesta dobijo podatke o iskanem gradivu, kot pa iskanja po klasičnih knjižničnih katalogih v različnih krajih doma in po svetu. Ker smo z zadoščenjem ugotovili, da se tudi v letu 2002 izposoja spet povečuje, smo se zahtevnega projekta avtomatizirane izposoje lotili s toliko večjim veseljem. Biblioteka je iz svojega in inštitutskih fondov v letu 2002 izposojala 4.809 uporabnikom (4,646 posameznikom in 163 kolektivnim članom). Ti so Biblioteko obiskali 9.933-krat (6.635-krat za izposojo v čitalnici, 3.298-krat za izposojo na dom). Število izposojenih zvezkov v preteklem letu: V čitalnici 19.795 Na dom 5.752 inštitutskim bibliotekam 8.099 Medbibliotečna v Slovenijo (116 bibliotekam) 510 Medbibliotečno v inozemstvo (17 bibliotekam) 27 Skupaj 34.180 INFORMACIJE Biblioteka SAZU je poskrbela, da je uporabnikom posredovala strokovne informacije (ustne, telefonske, pisne, tiskane) v najkrajšem možnem času in čim popolneje. V letu 2002 je izdala tiskane informacijske biltene, in sicer: 1, Marija Fabjančič: Biblioteka. Kratko poročilo o delu v letu 2001, - Ljubljana 2002.14 f. 30 cm. 2. Seznam prejetih knjig 2002, - Ljubljana 2002. 12 zv. (350 str.) 30 cm. (Odgovorna urednica Marija Fabjančič, urednica Ana Zadnikar.) 3. Katalog publikacij Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Januar 2002. - Ljubljana 2002.45 str. 21 x 30 cm, (Odgovorna urednica Marija Fabjančič.) Biblioteka je pripravila tudi bibliografijo Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 200J za Letopis SAZU, 52. knjiga za leto 2001. ROKOPISI Letnemu poročilu dodajamo Se posebno poročilo o rokopisih, Id jih hrani Biblioteka SAZU. Kot samostojno poglavje je bilo tako zadnjič predstavljeno pred šestnajstimi leti v poročilu za leto 1986, ki ga je še zadnjikrat pripravil pokojni akademik Primož Ramovš, takratni upravnik Biblioteke. Citiram celotno njegovo poglavje: »Rokopisno gradivo je v celoti obdelano razen zapuščine Marje Borštnikove]!]. V pripravi za objavo je rokopisna zapuščina Koste St raj niča.« Ker v rokopisnem oddelku nismo imeli redno zaposlenega strokovnjaka za obdelavo takega zahtevnega gradiva, smo bili zelo veseli, da je bila bibliotekarska svetovalka Ana Koblar - Horetzky, sicer že v zasluženem pokoju, pripravljena urediti celotno literarno zapuščino akademikinje Marje Boršnik. Z večmesečnimi časovnimi presledki jo je urejala celih štirinajst let - od januarja 1988 do januarja 2002. Z avtoričinim dovoljenjem citiram njeno zaključno poročilo v celoti: » Zajet no gradivo, shranjeno v dvainštiridesetih škatlah večjega formata, je bilo ob prevzemu v knjižnično obdelavo docela neurejeno, K temu je pripomogla tudi dolgoletna hramba v skladišču, ko je embalaža ob prekladanju razpadala in se je vsebina po sili razmer združevala v nove enote že tako premešanega gradiva. Ob pripravljalnem delu se je kmalu pokazalo, da gradivo zajema več ostal in hkrati, ki jih vežejo bodisi literarne ali sorodstvene vezi. Tako je danes celotna zapuščina razdeljena na naslednje glavne enote: L Zapuščina Marje Boršnik, 2. Zapuščina Milice Miron - Borštnik in Mihajla Mirona, 3. Zapuščina Stanka Maj ena, 4. Darilo Gorana Schmidta. Ureditev upošteva specifičnost vsake zapuščine, a spričo tega, da je nosilka glavnine M a rja Boršnik, predstavljamo okvirno razdelitev njenega gradiva, ki ob upoštevanju posebnosti velja tudi za ostale tri zapuščine: L Pisma, II. Korespondenca /dopisniki/, m. Tuja korespondenca, IV. Kulturnopolitična zgodovina Slovenij v. Kulturna zgodovina Hrvaške, VI. Literarna zgodovina Slovenije, VIL Bosanska književnost, VITI. Svetovna literatura, IX. Literarni zapiski, X. Tuji rokopisi, XI. Slikovno gradivo, Ob že omenjenem dejstvu, da gradivo pred oddajo Biblioteki SAZU ni bilo urejeno, tudi ni bilo pregledano. Zato ga je bilo treba selekcionirati, t. j. izločiti neznanstveni del, kot so računi, položnice, praktični zapisi za vsakdanjo rabo. Od strokovnih besedil so zaradi ekonomike prostora opuščeni tipkopisi, identični z že objavljenimi besedili, in pa lomljene korekture. Ohranjene pa so vse faze pripravljalnih tekstov. Ob razporeditvi gradiva sta odločala dva namena: po bibliografski praksi izluščiti profil znanstvenega gradiva, obenem pa ga razporediti tako, da bo priročno služilo uporabniku. Da ne bi bila zabrisana znanstvena metoda Mar je Boršnik, so ohranjeni izvirni naslovi posameznih enot, v kolikor jih je bilo mogoče ugotoviti in so se iz zgoraj omenjenih okoliščin skladali z vsebino. Poseben problem je predstavljala ureditev in obdelava obsežne količine že raztresenih listkov, ki naj bi služili zapisu besedila v kartotečni obliki, ali pa gre za priložnostne zapise, tudi telefonskih pogovorov. Ta oblika zapisovanja je značilna za znanstveno metodo Marje Boršnik, saj je na porabljene kataloške listke NUK-a prenesla celo univerzitetna predavanja. Pregledati je bilo treba tudi množico komaj nekaj centimetrov velikih kosov papirja, njena posebnost, kamor je za sogovornika neopazno zapisovala potek pogovora. V pozitivistično metodo usmerjena znanstvenica je bila zapisovalka vsemogočih podrobnosti, predvsem življenjskih okoliščin literarne osebe, ki jo je raziskovala. To velja predvsem za Ivana Tavčarja, Alojza Gradnika, Prežihovega Voranca i.dr. To drobno gradivo je sedaj, kolikor mogoče, urejeno po tematiki in v praktični obliki kot ena številčna enota postavljeno na police. Po pravilih bibliotekarske stroke so obdelane tudi ostale tri zapuščine, ki so neposredno ali posredno vezane na slovenski kulturni prostor. Sem spada zapuščina Milice Miron, roj. Borštnik, sestrične Marje Boršnik, in tudi Otona Župančiča, Čeprav v bosanski kulturni krog obrnjena pisateljica, ni izgubila stika z domovino. Tako je za slovensko kulturno zgodovino dragocena, preko tisoč dopisov, ohranjena družinska korespondenca. V tujini živeči sestri in sestric ni so se stekala pisma ne le z domačimi novicami, ampak tudi z obširnimi poročili o slovenskem kulturnem in političnem življenju tistega časa. Na to zapuščino se navezuje tudi ostalina Mihajla Mirona, moža Milice Miron, V svoje Spomine vpleta tudi štiriletno bivanje v Ljubljani in srečanja s slovenskimi književniki, kot so Oton Župančič, Juš Kozak, Pavel Goli a i, dr. Za slovensko literarno zgodovino pa je dragocena zapuščina Stanka Majcna, testamentarno volilo Marji Boršnik. S tem se je, javnemu življenju odmaknjeni pesnik, pisatelj in dramatik, skušal oddolžiti za pogum, da se je leta 1967, v Majcnu neprijaznem času, lotila izdaje dveh zvezkov njegovega Izbranega dela. S Stankom Majcnom je povezano tudi gradivo, ki ga je dramaturg Gorazd Schmidt, avtor kritične izdaje njegovih dramskih del in kasnejšega Majcnovega zbornika, podaril Biblioteki SAZU Ob zaključku tega poročila naj omenim, da šteje gradivo 5808 kosov, med katerimi je preko 2000 pisem. Popisano je na 1701 kataloškem listu in po arhivarskih merilih obsega na poiicah 11 metrov, Naj na koncu še dodam, da sem za to delo porabila 4004 ure efektivnega časa.« MUZEJSKA ZBIRKA SAZU IN RAZSTAVA SAZU hrani več zapuščin, Jii so urejene po pravilih bibliotekarske stroke. Najpomembnejše so Zapuščina Ivana Jagra (ki obsega knjižnico, biografsko gradivo ter gradivo muzejske zbirke), Korespondenca Frana Ramovša, Zapuščina Koste Straj-niča, Zapuščina Janka Lavrina, Zapuščina Ivana Regna in Zapuščina Alfonza Paul i -na. Poleg teh zapuščin, ki vsaka zase predstavlja zaključeno zbirko, hrani SAZU tudi več umetniških del, ki so večinoma v funkciji dekoracije prostorov. Ker ta fond predstavlja pomemben del slovenske kulturne dediščine, ga postopoma dokumentiramo tudi po muzeoloških merilih, saj ga nameravamo kasneje tudi javno predstaviti. Že v letu 2000 je bilo inventariziranih 195 evidentiranih predmetov (slike, kipi, predmeti muzejske vrednosti), evidentiranih in inventariziranih pa tudi 171 negativov s pripadajočimi fotografijami. S to dejavnostjo smo nadaljevali tudi v letih 2001, v letu 2002 pa je inventarizacija potekala že za tekoči dohod predmetov. Kot dopolnilo k ustrezni muzejski dokumentaciji zbirke pa smo v letu 2001 začeli ustvarjati tudi diateko. Začeli smo s podrobno fotografsko dokumentacijo zbirke ukio-e grafike iz zapuščine laneza Jagra, ki po svojem obsegu in kakovosti sodi med najpomembnejše tovrstne zbirke v srednji Evropi in kot taka zasluži ustrezno strokovno obdelavo. S kreiranjem diateke, fo to teke, negativoteke in kartoteke smo nadaljevali tudi v minulem letu. Po daljšem času smo spet pripravili manjšo razstavo Bralna znamenja,s katero smo poživili čitalnico. BIBLIOGRAFIJ Kreiranje in redakcija bibliografskih zapisov v sistem COBISS.SI sta se tudi v letu 2002 pospešeno nadaljevala. Dobre izkušnje, ki smo si jih pridobili v preteklih letih, so nam pomagale, da smo lahko v sistem COBISS.SI vnašali tudi bibliografije nekaterih članov SAZU ter bibliografijo publikacij SAZU in ZRC SAZU. Enotno vodenje bibliografij - za člane SAZU, raziskovalce ZRC SAZU in publikacije SAZU in ZRC SAZU - seje izkazalo za smiselno in je deležno mnogih pohval. Prav zaradi naših izkušenj so nas pritegnili v delovno skupino, ki je v letu 2002 pripravila pomembno gradivo Tipologija dokumentov/dei za vodenje bibliografij v sistemu C0B1SS, ki bo lahko služilo kot informacijska podpora vrednotenju raziskovalne dejavnosti. Uvodno predavanje Odličnost v znanosti, ki ga je imel naš novi predsednik akademik prof. dr. Boštjan Žekš na konferenci COBISS&S1CRIS 2002 v Mariboru 13,11. 2002, je za Biblioteko SAZU pomenilo tudi posebno priznanje, saj smo občutili, da naše delo ceni tudi vodstvo SAZU. Za ilustracijo še podatek, koliko bibliografskih zapisov za bibliografije članov SAZU in raziskovalcev ZRC SAZU je samo v letu 2002 prispevala v sistem CO-BISS.SI Biblioteka SAZU: kreiranih je bilo 3.373, prevzetih 1.081, redigiranih pa še 2.375 zapisov. Vsi ti zapisi (skupno 6.829) so bili izpolnjeni v skladu z normativi, ki jih predpisujejo vedno bolj zahtevna in podrobna bibliotekarska pravila. Ker je v sistemu COBISS.SI ažurno evidentirana tudi vsa publikacijska dejavnost SAZU in ZRC SAZU, je v Letopisu SAZU za leto 2002 poglavje z naslovom Publikacije Slovenske akademije znanosti iti umetnosti v letu 2002 skrajšano tako, da sov popisu samo osnovni podatki o publikacijah, ki jih je izdala SAZU sama ali pa v koprodukciji z ZRC SAZU ali drugimi založniki. Tako skrajšan opis predstavljamo že vse od Letopisa SAZU za leto 2000, saj seje ta oblika izkazala za smiselno. BIBLIOGRAFIJA BIBLIOTEKARJEV BIBLIOTEKE SAZU Marija Fabjančič Biblioteka. Kratko poročilo o delu v letu 2001. - Ljubljana, Biblioteka SAZU. 2002, 14 f. Biblioteka SAZU. (Poročilo o delu v letu 2001). - Letopis SAZU, 52(2001), 2002, 228-235. Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 2001. - Letopis SAZU, 52(2001),2002,239-244. Seznam prejetih knjig. 2002 / Biblioteka Slovenske akademije znanosti in umetnosti in knjižnice Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Biblioteka SAZU, 2002.12 zv. (350 str.) 30 cm. (Odgovorna urednica) Katalog publikacij Slovenske akademije znanosti in umetnosti Januar 2002. Biblioteka SAZU, 2001.45 str. 21 x 30 cm. (Odgovorna urednica) Drago Samec Badjurov nagrajenec Jože Gale, režiser. - Grosupeljski odmevi, 37,2002, št. 6 (junij), str. 13. llustr. O poteh k našim ljudem. V: Potrpin, Jože: Skriti zaklad: kronika župnije Svibno, Svibno, 2002,5-6. Domoznanska bibliografija knjig za leti 2000 in 2001. - Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje, 22,2002,225-240. (Bibliografija z anotaeijami.) »Bralna znamenja«. (Razstava. 3.12. 2002-2003) Ana Zadnikar Seznam prejetih knjig. 2002 / Biblioteka Slovenske akademije znanosti in umetnosti in knjižnice Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Biblioteka SAZU, 2002.12 zv. (350 str.) 30 cm. (Urednica) osebje, izobraŽevanje in opremljenost Omembe vreden podatek za Jeto 2002 za 21-Članski kolektiv Biblioteke SAZU, od katerih ima 12 članov visoko izobrazbo, sta priznanji, ki ju je izdalo Ministrstvo za kulturo RS informatiku Dušanu Komanu in oskrbnici Mariji Banjac. Prvemu je Urad za kulturno dediščino MK dodelil naziv višji kustos, drugi pa je Arhiv Republike Slovenije M K izdal potrdilo za delo z dokumentarnim gradivom, ko je uspešno opravila preizkus strokovne usposobljenosti za tako delo. Znanje, pridobljeno na tečajih, ki so del stalnega izobraževanja, in prizadevnost celotnega kolektiva sta nam omogočila, da smo kljub težavam, ki jih je sicer povzročalo več bolniških in porodniški dopust, svoje delo opravili - in to celo zelo dobro, kar se najbolje kaže v številu in kakovosti zapisov, ki smo jih kreirali, kopirali in redigirali v vzajemni bazi podatkov COBIB.SI. Marija Fabjančič, Helena Verbinc, Ana Zadnikar, Romana Beraik - Gostič in A nam arij a Valantič so se na bibliotekarskem področju aktivno udeleževale sej delovnih skupin, komisij in odborov, katerih članice so (delovne skupine pri IZUM-u, Komisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke, Komisija za stvarno obdelavo, Komisija za abecednoimenski katalog, Izvršni odbor Društva bibliotekarjev Ljubljana). V letu 2002 smo dobili štiri nove računalnike in en laserski tiskalnik- Delo bi bilo zato lahko precej olajšano in posodobljeno, če se ne bi pojavile večkratne težave s komunikacijami ali celo odklopi iz omrežja, kar pri našem načinu dela z živo bazo (online vnosi in preverjanja) pomeni popoln zastoj. Zavedamo se, da nismo edina knjižnica, ki jo tarejo tudi prostorski problemi, vendar tega dejstva ne smemo prezreti, ampak moramo stalno nanj opozarjati, saj smo knjižnice dolžne čuvati in ohranjati našo kulturno dediščino še za prihodnje rodove. Kabinet akademika Franceta Bernika Po sklepu predsedstva 4.12. 2001 je bil ustanovljen Kabinet akademika Franceta Bernika. Potem ko je akademik France Bernik odložil dolžnosti predsednika SAZU, je kabinet zaživel in dosedanji predsednik je v prenovljenem prostoru začel uresničevati svoje delovne naloge. V okviru literarnozgodovjnskih raziskav ter mejnih območij književnosti z drugimi umetnostmi in kulture v širšem smislu je napisal dvoje razprav oz. predavanj - Poezija in glasba. Vprašanje afmitete v umetnostih in Kulturna identiteta v obdobju globalizacije. O poeziji in glasbi je predaval v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (6,11,} in v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu (L6. 12.). Kot glavni urednik nacionalne zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev je sodeloval pri treh novih knjigah - Jože Udovič, Zbrano delo IV, Alojz Gradnik, Zbrano delo III, in Ivan Pregelj, Zbrano delo T (založba l.itera, Maribor 2002). Kot sourednik zbirke Korespondence pomembnih Slovencev, ki jo izdaja Slovenska akademija znanosti in umetnosti, je spremljal natis publikacije akad. Dušana Moravca, Korespondenca med Jankom Lavrinom in Antonom Slodnjakom 1951 do 1933 (SAZU, 2002). V tujini je nastopil dvakrat - kot slavnostni govornik s predavanjem Slowenische Literatur in nationschützender und staatsstiftender Rolle na otvoritvi znanstvene konference Akademije znanosti v Göttingenu Die Grundlagen der slowenischen Kultur (Göttingen 4.-7.9.) ter kot povabljeni udeleženec na letnem kongresu Švicarske akademije naravoslovnih ved v D a vosu z diskusij skim prispevkom v delavnici Der Zauberberg gestern und heute. Spregovoril je o romanu Thomasa Manna in njegovih pobudah za oblikovanje naravoslovnega pogleda na svet (Davos 17.-21.9.). Kot predstavnik Slovenske akademije znanosti in umetnosti ali osebno se je udeležil več prireditev v Sloveniji in tujini, med njimi: slovesnega zasedanja Avstrijske akademije znanosti na Dunaju (14. in 15. 5.), Foruma odličnosti in mojstrstva na O toče u, na katerem je govoril O napredku in kakovosti (23.5.), slovesne akademije na Univerzi v Mariboru z lavdacijo za Felbca Ungerja, ki je prejel naziv častnega doktorja Univerze v Mariboru (24. 5.), letnega zasedanja Berlinsko-bran -denburske akademije znanosti v Berlinu (27.-30.6.), dveh sej senata Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu (5.7. in 8.11.), slovesnosti ob 65-letniči Gerharda Giesemanna, našega dopisnega člana, v Rauischholzhausnu v Nemčiji z nagovorom o jubilantu {13. in 14. 7.), seje Strateškega sveta za varnostna vprašanja pri vladi Republike Slovenije (19.7.), slovesnosti ob rektorjevem dnevu Univerze v Mariboru (10. 10.), mednarodnega simpozija Kako pisati literarno zgodovino danes v organizaciji inštituta za literaturo in literarne vede ZRC S AZU {14.10.) in seje kuratorija Bavarsko-slovenskega društva (21.10.). Udeleževal se je tudi sej razreda za fibloške in literarne vede, sej upravnega odbora Slovenske matice, tiskovnih konferenc Slovenske akademije znanosti in umetnosti ali njenih članov, sprejemov, ki so jih prirejali tuji veleposlaniki pri nas, in drugih vidnejših prireditev. France Bernik IV PUBLIKACIJE SAZU publikacije slovenske akademije ZNANOSTI IN UMETNOSTI v LETU 2002 SPLOŠNE PUBLIKACIJE 1. Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. 52. knjiga. 2001 = The Yearbook of the Slovenian Academy of Sciences and Arts. Volume 52/2001. (Glavna in odgovorna urednica Lidija Andolšek - Jeras.) Ljubljana 2002.284 str. llustr. 22 cm. ISSN 0374-0315 2. Raziskovalna dejavnost na Slovenskem v 90. letih dvajsetega stoletja. (Uredil Stoj an S ore an.) Ljubljana 2002.27 L str. Graf. prikazi. 24 cm. ISBN 961-6242-48-2 PUBLIKACIJE I. RAZREDA ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE 3. Država in cerkev. Izbrani Zgodovinski in pravni vidiki. Mednarodni posvet 21. in 22. junija 2001 = State and Church. Selected historical and legal issues. International Conference, June 21 and 22,2001. {Uredila Alenka Želih, Janko Pleterski.) Ljubljana 2Q02.649 str. JJustr 25 cm. + corr. - (Razprave SAZU, Razred I; 19 [napačno oštevilčeno 18]) ISBN 961-6242-47-4 4. Arheološki vestnik 53: 2002. (Odgovorni urednik Stane Gabrovec, Glavni urednik Slavko Ciglenečki.) Ljubljana 2002. 445 str., pril. llustr. 29 cm. (Sozaložnik ZRC SAZU) ISSN 0570-8966 5. Zupan, Jakob Frančišek: Arije in dueti = Arias and Duets. (Transkribiral, revidiral in uvod napisal Radovan Škrjanc.) Ljubljana 1999 (izšlo 2002), 1 partitura (XLII, 122 str.) Faks. 29 cm. - {Monumenta ar tis musicae Sloven iae; 36) (Sozaložnik ZRC SAZU) ISMN M-709004-06-5 Wratny, Venceslav: Missa m G, (TranskríbiraJ in revidiral AleS Nagode.) Ljubljana 2001 (izílo 2002). 1 partitura (XIX, 126 str.) Faks. 29 cm. - (Monumenta artis mu si-cae Sloveniae ; 41) (Sozaloznik ZRC SAZU) ISMN M-709004-05-8 PUBLIKACIJE II. RAZREDA ZA FILOLOŠKE IN LITERARNE VEDE 7. Kermauner, Taras: Detelova dramatika. Prvi del. Ljubljana 2002. 277 str. 23 cm. -(Dela SAZU, Razred II; 60) ISBN 961-6242-46-6 8. Moravec, Dušan: Korespondenca med Jankom Lavrinom in Antonom Slodnja-kom. (1951-1983) Ljubljana 2002. XIX, 279 str. Ilustr. 24 cm. - (Korespondence pomembnih Slovencev; 13) ISBN 961-6242-45-8 9. Traditiones 31/1. Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje in Glasbenonarodo-pisnega inštituta. (Jubilejni zbornik ob 70-letnici dr. Toneta Ccvca. Uredila Maja Godina-Golija.) Ljubljana 2002. 265 str. Ilustr. 24 cm. (Sozaložnik ZRC SAZU) ISSN 0352-0447 10. Traditiones 31/2. Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje in Glasbenonaro-dopisnega inštituta. (Jubilejni zbornik ob 70-letnici dr. Toneta Cevca. Uredila Maja Godina-Golija.) Ljubljana 2002. 135 str. Ilustr. 24 cm. (Sozaložnik ZRC SAZU) ISSN 0352-0447 PUBLIKACIJE IV. RAZREDA ZA NARAVOSLOVNE VEDE 11. Razprave XL1II-1. (Uredniški odbor Matjaž Gogala, Milan Herak, Ernest Mayer, Lju-devit, Ilijanič, Mario Pleničar, Livio Poldini, Mitja Zupančič (glavni in odgovorni urednik). Tehnični urednik Dušan Merhar.) Ljubljana 2002.106 str., pril. Ilustr, 24 cm. ISSN 0352-5090 Razprave XLIII-2. Ob 80-letnici akademika Alojza Serclja, (Uredniški odbor Matjaž Gogala, Milan Herak, Ernest Mayer, Ljudevit Ilijanič, Mario Pleničar, Livio Poldini, Mitja Zupančič (glavni in odgovorni urednik). Tehnični urednik Dušan Merhar.) Ljubljana 2002.302 str.,pril. Ilustr. 24 cm. ISSN 0352-5090 13. Razprave XLIII-3. Ob 70-letnici akademika Mitje Zupančiča. (Uredniški odbor Matjaž Gogala, Milan Herak, Ernest Mayer, Ljudevit Ilijanič, Mario Pleničar, Livio Poldini, Mitja Zupančič. Tehnični urednik Dušan Merhar. Uredil Ernest Mayer) Ljubljana 2002.423 str. Ilustr. 24 cm. ISSN 0352-5090 14. Acta carsologica 31/1: 2002. Monitoring of Karst Caves. (Uredniški odbor Franco Cucchi, Jože Čar, Franci Gabrovšek, Ivan Gams, Matija Gogala, Andrej Kranjc, Marcel Lalkovič, Jean Nicod, Mario Pleničar, Trevor R. Shaw,Tadej Slabe. Glavni in odgovorni urednik Andrej Kranjc. Pomočnik urednika Franci Gabrovšek) Ljubljana 2002.177 str., prii. Ilustr. 24 cm. (Sozaložnik ZRC SAZU) ISSN 0583-6050 15. Acta carsologica 31/2: 2002. (Uredniški odbor Franco Cucchi, Jože Čar, Franci Gabrovšek, Ivan Gams, Matija Gogala, Andrej Kranjc, Marcel Lalkovič, Jean Nicod, Mario Pleničar, Trevor R. Shaw, Tadej Slabe. Glavni in odgovorni ureditik Andrej Kranjc. Pomočnik urednika Franci Gabrovšek) Ljubljana 2002, 256 str., pril. Ilustr. 24 cm. (Sozaložnik ZRC SAZU) ISSN 0583-6050 16. Acta carsologica 31/3: 2002. (Uredniški odbor Franco Cucchi, Jože Čar, Franci Gabrovšek, Ivan Gams, Matija Gogala, Andrej Kranjc, Marcel Lalkovič, Jean Nicod, Mario Pleničar, Trevor R. Shaw, Tadej Slabe. Glavni in odgovorni urednik Andrej Kranjc. Pomočnik urednika Franci Gabrovšek) Ljubljana 2002. 186 str. Ilustr. 24 cm. (Sozaložnik ZRC SAZU) ISSN 0583-6050 17. Shaw, Trevor R. & Čuk, Alenka: Royal and other noble visitors to Postojnska jama 1819-1945 = Kralji in drugi plemeniti obiskovalci v Postojnski jami 1819-1945. Ljubljana 2002.107 str.Ilustr.24cm. - (Acta carsologica 31/1:2002. Supple me ntum ; I) (Sozaloïnik ZRC SAZU) ISSN 1580-8157 18. Kranjc, An drej: Annotated Bibliography of Karst Publications. No. 10. Internationa] Geographical Union - Karst Commission - Association of the Geographical Societies of Slovenia. Ljubljana 2002. 57 str. 24 cm. - (Acta carsologica 31/1: 2002. Supplementum ; II) (Sozaloinik ZRC SAZU) ISSN 1580-8157 IZBOR KO PRODUKCIJ SKI H PUBLIKACII SAZU 19. Slovenski kulturni prostor danes. Zbornik referatov s sestankov: Znanstveni posvet o pomenu preučevanja narodnih manjšin (Ljubljana, 4.4.2001), Znanstveni posvet Slovenski kulturni prostor danes (Nova Gorica, 19.10.2001), (Odgovorni urednik lože Pirjevec, urednice Zorana Medarič, Mateja Sedmak, Nada Vilhar.) Ljubljana, Odbor SAZU za preučevanje narodnih manjšin 8t Inštitut za narodnostna vprašanja ; Koper, Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije 2002.140 str. 24 cm. - (Narodne manjšine; 5. Živeti z mejo) ISBN 961-6328-11-5 (Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije) 20. Kahl, H ans-Diet rieh: Der Staat der Karantanen. Fakten, Thesen und Fragen zu einer frühen slawischen Machtbildung im Ostalpen räum (7.-9. Jh.) m Država Karantancev. Dejstva, teze in vprašanja o Zgodnji slovanski državni tvorbi v vzhodno alpske m prostoru (7,-9. stol.) (Uredil Raj ko Bratož. Glavni in odgovorni urednik Peter Kos. Uredniški odbor Dragan Božič, Rajko Bratož, Janka I stenic, Peter Kos, Drago Svoljšak.) Ljubljana 2002, 562 str. Ilustr, 25 cm. - (Slovenija in sosednje dežele med antiko in karolinško dobo. Začetki slovenske etnogeneze. Dopolnilni zvezek. = Slowenien und die Nachbarländer zwischen Antike und Karolingische r Epoche. Anfänge der slowenischen Et h noge nese. Ergänzungsband^ (Razprave SAZU, Razred I ; 20) (Situla. Razprave Narodnega muzeja Slovenije ; 39. Supplementum) (S o založnik Narodni muzej Slovenije.) ISBN 961-6242-49-0 (SAZU) ISBN 961-6169-23-3 (Narodni muzej Slovenije) 21. Veterinarski terminološki slovar. S-Ž. (Pripravili člani Terminološke komisije Vete- rinarske fakultete Janez Batis, Oskar Böhm, Vojteh Cestnik, Ivanka Brglez, Gregor Faz&rinc, Vlado Gregorovič, Jože Kogovšek,Leon Senk,Zdenka Karlin. Redakcijska komisija Ivanka Brglez, Oskar Böhm, Leon Šenk. Uredila Ivanka Brglez.) Ljubljana 2002, 17S str. (Sozaložnika Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani in ZRC S AZU.) IZBOR PUBLIKACIJ, katerih izdajo je SAZU sofinancirala_ 1. Menart, Janez: Pesmi. Miniaturna izdaja. Ljubljana, Knjižna zadruga 2002. 127 str. 11 cm. ISBN 961-6140-25-6 2, Kovič, Kajetan; Dale čin i. Lirika. Podbral i pretvoril ot slovenski Kr"st'o Stanišev, [Sofija], Agripina 2002.92 str. 20 cm. ISBN 954-8806-47-9 V SUMMARY SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS IN THE YEAR 2002 In the year 2002 the most prom i tient national scientific and arts institution was operating as in the preceding years, albeit there were differences due to new challenges vis-à-vis which it had to take a stance and due to the election of the new leadership. The term of office of the existing Executive Board expired in May. At the beginning of the year the President and co-workers informed the public at a media conference about the Academy's current work and its plans (Feb. I*1). The program of work was adopted by the Executive Board during its sessions, which, as a rule, were held once a week. Before the elections the Presidency met twice in ordinary session (Jan. 22nd and Feb. 26th ); the annual assembly meeting convened at the regular date (Feb, 28a) when it passed the annual financial statement for the preceding year and a draft budget for the current year. The Presidency met in an important extraordinary session concentrating on the Language Statement (April 3^). The draft statement was in the pipeline for quite some time in the Section of Philological and Literary Sciences, some additional observations were received from some other sections, after which the document was ready to be adopted by the Presidency. Subsequently the latter informed the public about it. It oudines the fundamental issues Concerning our language in this period of globalization; the statement was also needed because our national legislative body has been delaying the adoption of the law on the use of the Slovene language as the official language of this country. It is interesting to note that the statement had been published in extenso by the media in Austria and Italy, while at home only some paragraphs and comments had been reported, all of which speaks clearly of the prevailing spirit and of our national identity. At least two other significant events, prior to the change of leadership, ought to be mentioned. A meeting was held of the group that was entrusted with the critical examination of the expulsion from the Academy of our ordinary and founding member Rlhard Zupančič immediately after the end of World War II (Feb, 14th) and the second event is that the Academy adopted an updated version of its logo, a new graphic design of its stationary, envelopes and visiting cards. The most prominent event took place at the end of April, when the new leadership was elected at our extremely well attended annual assembly meeting. The meeting also unanimously and warmly approved the President's report spanning the period of his three terms in office, from 1992 to 2002 and relieved the existing Executive Board. The leadership for the next three-year term consists of new members, except for the vice-president responsible for humanities, social sciences and arts (April 25th). The official transfer of duties was carried out at a joint session of the existing and the new leadership. On that occasion the outgoing President, Academician France Bernik thanked his co-workers for their dedication in the overall development of the Academy during the last three terms and handed over to the new President, Academician BoStjan 2ekS the presidential chain of office,"a symbol of dignity and honor of the Academy"(May 7[h). Under the new leadership, the assembly of the Academy met once (Nov.21*) and the Presidency met thrice (June 18lh, Oct.lOfl1 and Nov^'*). The debate revolved around the amendments and harmonization of the SASA's statutes and election rules, adopted at the November assembly meeting, as well as on the initial procedures for the election of new members in 2003. The Presidency passed two new statements (June 18th): first concerning the tender of the Ministry of Education, Science and Sport for the financing of research projects and the second concerning the supply of scientific literature; a statement concerning human cloning was in preparation, the Section VI drafted a statement with regard to the founding of a university medical school in Maribor. Many activities of SASA focused on its international cooperation, In 2002, SASA already had agreements on scientific cooperation with 28 academies throughout the world; the most recent agreements were signed with the Albanian Academy of Sciences, the Royal Flemish Academy of Belgium for Science and Arts and the Berlin-Brandenburg Academy of Sciences and Humanities. Talks were under way also with the Chinese Academy of Social Sciences, the Chinese Academy of Technical Sciences, the Royal Irish Academy, the Athens Academy and some others, however the agreements had not been signed yet. Contacts with the Serbian Academy of Sciences and Arts are still an open issue. Some signals had been received via personal contacts, however we retain that it is better to wait for a formally expressed wish to re-establish mutual co-operation. From Montenegro we received an invitation to attend the celebration of the 30111 anniversary of the founding of their academy. Our President shall participate in the event. Other channels of international cooperation exist via the Royal Society in London, the federation ALLEA (All European Academies of Sciences and Humanities) and other international institutions. Very intense contacts have been developed with the European Science Foundation, although some financial difficulties did arise, SASA has at its disposal some funds for the financing of the participation of our experts attending meetings concerning scientific policy, however it does not have the funds to finance that which is the result of these meetings i.e. research work. Thus, last year we were faced with a disagreeable situation when one of our representatives was excluded from a program, because the dues had not been paid. Fortunately,later this was resolved. Here we also wish to mention the Alpine Forum - a link between academies of the alpine region - that organizes regular meetings. In 2004, such a meeting will be held in Slovenia, we shall be organizing it together with National Institute of Biology, As it is its customary practice, the Academy organized a variety of symposia and lectures, we shall mention but a few: in September 2002, we held a symposium commemorating 200 years of the death of Jurij Vega, it was organized together with the Association of Mathematicians, Physicists and Astronomers of Slovenia; in March 2004 we shall again be co-organizers of an international symposium dedicated to Jurij Vega, on the occasion of 250tK anniversary of his birth. Intense preparations were under way for an international symposium held in February 2003, i.e. fifty years of the death of our member Academician Aleš Ušemčnik. In October we held a memorial event dedicated to Academician Lev Mil črnski. On this occasion we will also mention an event that was not organized by our Academy, however some of our distinguished members participated. This refers to the international conference held in the university town of Gottingen concerning the foundations of Slovene culture. We were represented at the highest level and our contributions were received well. Among the foreign lecturers visiting our Academy we shall only name Professor Enric Banda, secretary general of the European Science Foundation, who as a guest lecturer spoke on the subject of financing science in the EU and the role of the ESF in this framework. The two foundations within the Academy - Foundation Dr. Bruno Breschi and the Janez Vajkard Valvasor Foundation - are both successful in their respective missions. Within the Valvasor Foundation we appointed an honorary board which be entrusted with the task of a facsimile printing of Valvasor's collection of graphical works - Ieonotheca Valvasoriana. The project ought to be completed in the next few years. At the end of the year 2002 the Academy consisted of 90 full and associate members and 81 corresponding members. With regret we take note of the demise of five of our full members: Janez Batis, Franc Jakopin, Rudi Kyovsky, Tine Logar and Jože Pogačnik, and of four corresponding members: Otto Geyer,Kiril Micevski, Andre Mohorovičič and Jakov Sirotkovič. France Berntk Boštjan Žekš THE PRESIDENCY Presidents: France Bernik, until April 25 Boštjan Žekš, since April 25 Vice-Presidents; Kajetan Gantar Aloj2 Kralj, until April 25 Jože Trontelj, since April 25 Secreta ry-Genera is: Lidija Andolšek - Jeras, until April 25 Matija Gogala, since April 25 Members of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the S ASA: Lidija Andolšek - Jeras, since April 25 Janez Bati s, until April 25 Ernest Mayer Ciril Zlobec, until April 25 SECTION ONE_________ Secretaries. Heads of Subsection of Historical Sciences: Heads of Subsection of Social Sciences: Historical and Social Sciences Rajko Bratoz, until March 19 Alenka Selih, since March 19 Rajko Bratoz, until March 19 Biba Terian, since March 19 Alenka Selih SECTION TWO_Philological and Literary Sciences Secretaries: Jože Pogačnik, until August IS Matjaž Kmecl, since October 3 SECTION THREE___Mathematical, Physical, Chemical and Technical Sciences Secretaries: Boštjan Žekš, until April IS Peter Fajfar, since April 18 Heads of Subsection of Mathematical, Physical and Chemical Sciences: Boštjan Žekš, until April 18 Josip Globevnik, since April 18 Heads of Subsection of Technical Sciences: Peter Fajfar, until April 18 Igor Grabeč, since April 18 SECTION FOUR Secretaries: Natural Sciences Jože Maček, until January 1 Mitja Zupančič, since January 1 SECTION FIVE_________Arts Secretaries: Kajetan Kovic, until April 11 Andrej Jemec, since April 11 SECTION SIX_Medical Sciences Secretaries: Jože Trontelj, until April 24 Marjan Kordaš, since April 24 Secretaries of the Sections are also members of the Presidency. MEMBERS OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS SECTION ONE_Historical and Social Sciences Full Members Bratož, Rajko, D. Sc., born on February 17, 1952. Professor of Ancient History, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since June 6,1995, Full Member since June 7,2001. Home: SI-1000 Ljubljana, Rožna dolina IV/39, Phone: +386 1/ 256-33-15, Office: Faculty of Arts and Sciences, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/ 241-10-00,232-03-13, Fax: +386 1/ 425-93-37, E - mail: rajko. bratoz@guest.ames .si Cevc, Emilij an. Ph. D., born on September 5, 1920. Scientific Adviser at the France Stele Institute of Art History, S AS A Scientific Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since May 23,1985, Home: SI-1000 Ljubljana, Zlatek 55 a, Phone: +386 1/ 507-59-04. Gabrovec, Stane, D. Archaeol. Sc., born on April 18, 1920. Head of the Archaeological Department of the National Museum in Ljubljana, retired. Associate Member since April 23,1987, Full Member since May 30,1991. Home: SI-1000 Ljubljana, Hajdrihova 24, Phone: +386 1/ 426-18-16. Hribar, Valentin, D. of Political Sciences, bom on January 28, 194i. Professor of Phenomenology and Philosophy of Religion, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7,2001. Home: SI-1292 Ig,Tomišelj 1 a, Phone: +386 1/ 286-25-16. Office: Faculty of Arts and Sciences, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/ 241-10-00, Fax: +386 1/ 425-93-37. Mafer, Boris, Ph. D., born on February, 15,1919. Professor of Philosophy, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired. Associate Member since March 25,1975, Full Member since April 24,1981. Home: SI-1000 Ljubljana, Cesta v Rožno dolino 18 f, Phone: +386 1/ 252-6440. Melik, Vasilij, Ph. D., born on January 17,1921. Professor of History, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27,1997. Home: SI-1000 Ljubljana, Cankarjeva 11, Phone: +386 1/ 252-25-44. Mlinar, Zdravko, Ph, D,, born on January 30,1933. Emeritus Professor of Sociology, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana, Associate Member since April 24,1981, Full Member since April 23, 1987. Home: SI-1000 Ljubljana, Pod topoli 93, Phone: +386 1/ 283-10-32. Office: Faculty of Social Sciences, SI-1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 5, Phone: +386 I/ 580-51-00, 580-53-51, Fax: +386 1/568-34-21, SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-64-23, Fax: +386 1/ 425-34-23. Mlinarič, Jože, Ph. D., born on March 13,1935. Professor of History of Feudalism, Faculty of Pedagogy, University of Maribor. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7,200L Home: SI-2000 Maribor, Ljubljanska 3 a, Phone: +386 2/ 331-13-94. Office: Faculty of Pedagogy, University of Maribor, SI-2000 Maribor, Koroška c. 160, Phone: +386 2/ 229-36-00, Fax: +386 2/ 251-81-80, Plete rs kJ, Janko, D. Sc., born on February 1,1923. Professor of History, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 18,1989, Full Member since May 27,1993. Home: SI-1000 Ljubljana, Štefanova 13, Phone: +386 1/ 251-91-62. Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-64-26, Fax: +386 I/ 425-34-23. Rus, Veljko, Ph, D., born on December 8,1929. Emeritus Professor of Industrial Sociology and Social Development, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Home: SI-1000 Ljubljana, Lubejeva 1, Phone: +386 1/ 507-35-89, SI-4260 Bled, Kolodvorska 37, Phone: +386 4/ 574-25-81. Office: Institute of Social Sciences, SI-1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 1, Phone:+386 1/580-52-00, Fax: +386 1/580-52-13. Vratuša, Anton, Ph, D.,born on February 21,1915. Professor of Socialist Self-Management Development in Yugoslavia and Workers' Self-Management in the World, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana, retired. Associate Member since March 23,1978, Full Member since May 23,1985. Home: SI-1000 Ljubljana, Rimska 14, Phone: +386 1/ 251-01-88. Office: ICPE, SI-1000 Ljubljana, Dunajska 104, Phone: +386 1/ 568-23-31, Fax: +386 1/ 568-27-75. Associate Members Selih, Alenka, Ph. D, born on October 2,1933. Professor of Criminal Law, Faculty of Law, University of Ljubljana. Associate Member since May 27,1997. Home: SI-1000 Ljubljana, Pod bukvami 40, Phone: +386 1/ 283-47-01. Office-. Faculty of Law, SI-1000 Ljubljana, Poljanski nasip2,Phone: +386 1/ 42031-93,420-32-46, Fax: +386 1/ 420-32-45, E-mail: alenka.sdih@pf.uni-lj.si Terzaji, Biba, D. Archaeol, Sc., born on July 25,1947, Professor of Prehistoric Archaeology, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, Institute of Archaeology of the Freie Universität Berlin. Associate Member since June 7,2001. Home: SI-1000 Ljubljana, Svabiceva 3, Phone: +386 1/ 283-84-01. Office: Faculty of Arts and Sciences, Dept. of Archaeology, SI-1000 Ljubljana, ZavetiSka 5, Phone: +386 1/241 -15-54, Fax: +386 1/423-12-20. Zadnikar, Marijan, Ph. D., born on December 27, 1921. Scientific Adviser at the Institute for Monument Conservation of Slovenia, retired. Associate Member since May 27,1997. Home: SI-1000 Ljubljana, Svabiieva 7, Phone: +386 1/ 283-84-73. Corresponding Members_ Bujas, Zoran, born on December 27, 1910. Professor of Psychology, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since May 23,1985. Home: HR-10000 Zagreb, Kordunska 1, Phone: +385 1/ 579-455. Office: HAZU IC, HR-10000 Zagreb, Ante Kovaciia 5. Feil, Arnold, born on October 2,1925. Professor of Musicology, Institute of Musi-cology of the University of Tubingen, retired. Corresponding Member since May 30,1991. Home: D-72070 Tübingen-Hirschau, Schützens! rasse 22, Phone: +49 70/ 71791289. Fischer von, Kurt, born on April 25,1913. Professor of Musicology, University of Zürich, retired. Corresponding Member since March 29,1979. Home: CH-3012 Bern, Burgerheim HH 74, Postfach 5672, Viererfeldweg 7, Flotzinger, Rudolf, born on September 22,1939, Director of the Institute of Musicology at the Graz University. Corresponding Member since May 23,1985. Home: AT-8044 Graz, Hans-Mauracher-Str. 81. Gombocz, Wolfgang L., born on September 28,1946, Professor of History of Philosophy, University of Graz, Corresponding MembeT since June 7, 2001. Home: AT-8010 Kainbach bei Graz, Riesstrasse 362, Phone: +43 316/ 302-324. E-mail: wum@utanet.at Office: Institut für Philosophie, Karl-Franzens-Universität Graz, AT-8010 Graz, Heinrichstrasse 26, Phone: +43 316/ 380-2304, Fax: +43 316/ 380-9705, E-mail: gombocz@kfunigraz.ac, a Kossack, Georg, born on June 25,1923. Professor of Prehistory and Antiquity, University of Munich, retired. Corresponding Member since May 30,1991. Home: D-83083 Riedering, Pietzenkirchen 56 a, Phone: +49 80/ 36-1342. Luckmann, Thomas, born on October 14, 1927- Emeritus Professor of Sociology of Religion, The Konstanz University. D. h. c. University of Ljubljana. Corresponding Member since May 27,1997. Home: CH-8724 Got Hieben, Kirsch strasse 15, Phone:+41 716/ 69-1317 or Ossiachberg 2, AT-9551 Bodensdorf. Office: D-78434 Konstanz, Universität Konstanz, Universitätstrasse 10. Menis, Gian Carlo, born on December 10,1927. Professor of History, Archaeology and Art History. Corresponding Member since May 27,1997, Home: IT-33030 Buja (Udine), Via Ursinis Grande 179. Mfiller-Karpe, Hermann, born on February 1, 1925. Professor of Prehistory and Antiquity, University of Frankfurt on Main, retired. Corresponding Member since May 27,1993. Home: D-5330 Königs winter 41, Am Limperichtsberg 30, Phone: +49 22/ 4422-85. Pavi£evid, Branko, born on March 2, 1922. Professor of History, University of Titograd, retired. Corresponding Member since March 10,1977. Home: YU-81000 Podgorica, Rista Stijovica 5, or YU-11000 Belgrade, Sindjeliieva 36/VII, Phone: +381 11/ 439-096. Perovii, Slobodan, born on September 10, 1932. Professor of Obligational Law, Faculty of Law, University of Belgrade. Corresponding Member since April 23,1987. Home: YU-11000 Belgrade, Miroika 6/25, Phone; +381 11 / 324-48-15. Office: Udruienje pravnika Jugoslavije, YU-11000 Belgrade, Krunska 74, Phone+381 11/444-69-10. Pirjevec, Joze, Ph. D., bom on June 1,1940, Professor of European History, Faculty of Philosophy in Trieste, and Faculty of Political Sciences in Padua. Corresponding Member since June 6,1995. Home: SI-6210 Sezana, Trg 28. avgusta 6. Pusic, Eugen, bom on July 1, 1916. Professor of Administrative Science, Faculty of Law, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since June 7, 2001. Home: HR-10000 Zagreb, Vramceva 1, Phone: +385 1/ 481-7832. Rumpler, Helmut, born on September 12,1935. Professor of Modern and Austrian History, University of Klagenfurt. Corresponding Member since May 27,1993. Home: AT-9073 Viktring/Klagenfurt, Kornblumengasse 9, Phone: +43 463/ 281-782. Stcfanovic, Dimitrije, born on November 25,1929. Head of the Institute of Musi-cojogy, Serbian Academy of Sciences and Arts, Belgrade, retired. Corresponding Member since April 23,1987. Home: YU-11000 Belgrade, Diordia VaSingtona 28 a, Phone: +381 11/ 3221-985. Office: Phone: +381 11/ 639-033. Straus, Jofo D. Sc., born on December 14,1938. Professor, Head of the Department for Foreign and International Patent Copyright, and Competition Law of the Max-Planck Institute, Munich. Corresponding Member since June 6, 1995. Office: Max Planck Institut for Intellectual Property, Competition and Tax Law, D-8Ü539 München, Marslallplatz 1, Phone: +49 89/ 24-246-321, Fax: +49 89/ 24-246-501. Supiiic, Ivo, born on July 18,1928. Professor at the Music Academy, University of Zagreb. Director of the Institute for Musicological Research, Croatian Academy of Sciences and Arts, Zagreb, retired. Corresponding Member since April 24,1981. Home: HR-10000 Zagreb, Draäkovideva 27. Office: Croatian Academy of Sciences and Arts, HR-10000 Zagreb, Zrinski trg 11, Phone: +385 1/433-834, Fax:+385 1/433-383. Tavano, Sergio, born on March 13, 1928. Professor of Early Christian and Byzantine Archaeology, University of Trieste. Corresponding Member since June 7, 2001. Home: IT-34170 Gorizia, Via Margotli 9, Phone: +39 048/ 134-061. Office: Dipartimento di Storia e Storia delTarte, Universitä di Trieste, IT-34123 Trieste, Via Principe di Manfort 16, Phone: +39 040/676-7617. SECTION TWO_Philological and Literary Sciences Full Members Bernik, France, Ph. D., D. h. c University of Maribor, born on May 13,1927. Scientific Adviser at the Institute of Slovenian Literature and Literary Sciences, SASA Scientific Research Centre, retired. Associate Member since June 6, 1983, Full Member since April 23, 1987. President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 14,1992 to April 25,2002. Home: SI-1000 Ljubljana, Zidovska 1, Phone: +386 1/ 425-03-65. Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-51, Fax: +386 1/ 425-34-23, E-mail: ana.tominc@sazu.si Gantar, Kajetan, Ph. D., born on October II, 1930. Emeritus Professor of Latin Language and Literature, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since May 27,1993, Full Member since May 27,1997. Vice - President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since May 6,1999. Home: SI-1000 Ljubljana, Rusjanov trg 6, Phone: +386 1/ 540-90-60. Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-27, Fax: +386 1/ 425-64-92, E-mail: jerka.kern@sazu,si, Faculty of Arts and Sciences, SMOOO Ljubljana, ASkerCeva 2, Phone: +386 1/ 241-14-14, Fax: 425-93-37 Kermauncr, Taras, Ph. D., born on April 13,1930, Professor of Dramaturgy, retired, Associate Member since May 30,1991, Full Member since June 6,1995. Home: SI-6210 Sežana, Avber 8. Kos, Janko, Ph, D., born on March 9, 1931. Emeritus Professor of Comparative Literature and Literary Theory, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since March 10,1977, Full Member since June 6,1983. Home: SI-1000 Ljubljana, Pleteršnikova 1, Phone: +386 1/ 436-80-99. Krašovec, Jože, Sc.B.D., Ph.D., Th.D. and Anth. Rel. D„ born on April 20, 1944. Professor of Biblical Sciences, Faculty of Theology, University of Ljubljana. Associate Member since May 30,1991, Full Member since June 6,199S. Home: SI-1000 Ljubljana, Delničarjeva 1, Phone: +3861/ 434-01-98, Fax: +386 1/433-04-05. Office: Faculty of Theology, SI-1000 Ljubljana, Poljanska 4, Phone: +386 1/ 434-58-10, Fax: +386 1/432-92-65, E-mail: teof-dekanat®uni-lj.si Matičetov, Milko, Ph. D., born on September 10, 1919. Scientific Adviser at the Institute of Slovene Ethnology, S AS A Scientific Research Center, retired, Associate Member since June 6,1995, Full Member since June 7,2001. Home: SI-1000 Ljubljana, Langusova 19, Phone: +386 1/ 426-51-86. Moravec, Dušan, B. A, (Philosophy), born on October 4, 1920. Director of the Theatre Museum in Ljubljana, retired. Associate Member since March 25, 1976, Full Member since April 24,1981. Home: SI-1000 Ljubljana, Zvonarska 9, Phone: +386 1/ 251-67-92. OreŠnik, Janez, Ph. D., born on December 12, 1935. Professor of Germanic Comparative Grammar and General Linguistics, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since April 23,1987, Full Member since May 27,1993. Home: SI-1000 Ljubljana, Janežičeva 21, Phone; +386 1/ 425-54-45, E-mail: j anez.oresn ik@uni -Ij .si Office: Faculty of Arts and Sciences, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/ 241-14-22, Fax: +386 1/ 425-93-37, E-mail: janez.oresnik@uni-lj.si Paternu, Boris, Ph. D., born on June 5,1926. Emeritus Professor of Slavic Literature, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since March 29,1979, Full Member since May 23,1985. Home: SI-1000 Ljubljana, Videmska 5, Phone: +386 1/ 505-46-28. Stanonik, Janez, Ph. D., born on January 2,1922. Professor of English and American Literature, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired. Associate Member since April 24,1981, Full Member since April 23,1987. Home: SI-1000 Ljubljana, Zvonarska 13, Phone: +386 1/ 251-66-92, Toporišič, Jože, D. Sc., born on October 11, 1926. Professor of Slovene Literary Language and Theory of Style, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired Associate Member since May 30,1991, Full Member since May 27,1997. Home r SI-1000 Ljubljana, Šarhova 18, Phone; +386 1/ 534-11-97. Office: Faculty of Arts and Sciences, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: •+■386 1/ 241-10-00, Fax: +386 1/ 425-93-37. Zadravec, Franc, Ph. D., born on September 27, 1925. Emeritus Professor of Slovenian Literary History , Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since March 29,1979, Full Member since May 23, 1985. Home: SI-1000 Ljubljana, Prijateljeva 9, Phone: +386 1/ 251-88-20. Associate Members Kmecl, Matjaž, D. Sc., born on February 23, 1934. Professor of Slovenian Literary History, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 27,1997. Home: SI-1231 Ljubljana Črnuče, Pot v Čeželj 14, Phone: +386 1/ 537-40-14. Simon i I i, Primož, Ph. D., born on December 28,1936, Professor of Latin Language and Literature. Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since June 7,2001. Home: SI-1000 Ljubljana, Javorjev drevored 2, Phone: +386 1/ 283-10-60, Email: pri moz.simoniti@guest.arnes .s i Office: Faculty of Arts and Sciences, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/ 241-14-14, Fax: +386 1/ 125-93-37, E-mail; primoz, s imoniti@ff. uni-lj .si Corresponding Members_ Cooper, Henry R. Jr., born on September 30,1946. Professor and Head of Department of Slavic Languages and Literature, University of Bloomingtan, Indiana. Corresponding Member since June 6,1995. Home; 929 Manor Rd., Bloomington, US-Indiana 47401-5067. Office: Indiana University, Department of Slavic Languages and Literatures, Ballantine Hall 502, Bloomington, US-Indiana 47405, Phone: +1 812/ 8552608, Fax: +1 812/ 855-2107, E-mail: iuslavic@indiana.edu Flaker, Aleksandar, bom on July 24,1924. Professor of Slavic Literature, Faculty of Arts and Sciences, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since April 23,1987. Home: HR-10000 Zagreb, War ska 110, Franges, Ivo, born on April 15,1920. Professor of Newer Croatian Literature, Fac- ulty of Arts and Sciences, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since June 6,1983. Home: HR-10000 Zagreb, Ul. grada Vukovara 236 a, Phone: +385 1/ 514-228. Giesemann, Gerhard, born on July 14, 1937. Professor of Slavic Languages and Literature, Institute for Slavic Studies, The Justus Liebig University, Giessen. Corresponding Member since May 18,1989. Home; D-35415 Pohlheim 5, Paul-Hutten-Ring 31, Phone: +49 6403-63802. Grickal - Radulovic, Irena, born on January 19, 1922. Scientific Adviser at the Institute of Languages, Serbian Academy of Sciences and Arts, Belgrade. Corresponding Member since June 6,1983. Home: YU-11000 Belgrade, Molerova 35 A, Phone: +381 11/ 440-203. Hafner, Stanislav, born on December 13, 1916. Professor of Slavic Philology, University of Graz, retired. Corresponding Member since May 27,1997. Home: AT-8010 Graz, Vogelweiderstrasse 48/15, Phone: +43 316-681-691. Ivic, Milka, born on December 11, 1923. Professor of Serbian and Croatian Languages, Faculty of Arts and Sciences, University of Novi Sad. Corresponding Member since June 6,1983. Home: YU-11000 Belgrade, Skadarska 6, Phone: +381 11/ 322-501. Konstantinovk, Zoran, born on June 5,1920. Professor of Comparative Literature, University of Innsbruck, retired. Corresponding Member since May 18,1989. Office: Universität Innsbruck, Institut für vergleichende Literaturwissenschaft, AT-6020 Innsbruck, Innrain 52, Phone +43 512-507-4111, Fax: +43 512-5072896. Kretzenbacher, Leopold, born on November 13, 1912. Professor of Ethnography, University of Munich, retired, Corresponding Member since May 27,1993, Home: AT-8403 Lebring, Stangersdorf 20, Phone: +43 3182-7665, or D-80803 München, Clemenstrasse 36/L Leeming, Henry, born on January 6,1920, Professor of Comparative and Historical Lexicology of Slavic Languages, University of London, retired. Corresponding Member since May 23,1985. Home: GB-London N-12 7LE, 47, Linkside, Phone: +44 20/ 8346-6577. Leniek, Rado L., born on October 3, 1921. Emeritus Professor of Slavic Languages, Columbia University New York. Corresponding Member since May 30,1991. Home; 560 Riverside Drive, US-New York, N, Y., 10027-3202, Phone & Fax:+1 212 749 1002, Office: Columbia University in the City of New York, Dept. of Slavic Languges, 708 Hamilton Hail, US-New York, N. Y. 10027. Martinovi 26,48,130,145, 167,199,210 Gogala, Matija 9,11,15,31,48-49,133, 135,138,141,147,161,167,189, 199.215,252,260 Golia, Pavel 86,179 Golič, Ljubo 9, 27,49,167,210 G ombocz, Wolfgang L, 10, 21,141, 203 Goričar, Jože 15, 86 Gosar, Peter 9,27,138,146,210 Grabeč, Igor 9,11,27,49-50,141,145, 146,167,199,210 Grad, Anton 86 Gradnik,Alojz 42,86,183 Grafenauer, Bogo 86 Grafenauer, Ivan 86 Grafenauer, Stanko 9,31.50-51,167, 215 Grdenič, Drago 10,30,213 Grickat - Radulovič Irena 10,25,167, 208 Grošelj, Milan 86 Gušič, Brani mir 86 Gyergyek, Ludvik 9,27,167,210 H Hadži, Dušan 9,27,210 Hadži.Jovan 86 Hafner, Stanislav 10,25,208 Hahn, Erwin Louis 10,30,213 Hajdin, Nikola 10,30,214 Handke, Peter 10,36,167,221 Hauptman, Ljudmil 86 Hegedušič, Krsto 86 Herak, Milan 10,33,167,188, 189, 217 Hieng, Andrej 86 Horvat, Matija 9,38,223 Hottinger, Lukas Con rad 10,33,217 Hribar, Valentin 9,19, 51,130,133, 135,137,138,141,201 Hrymyč,VIl 10,36,221 I Ibrovac, Miodrag 86 IleSič, Svetozar 86 Ingolič, Anton 87 Ivič, Milka 10,25,208 Ivič, Pavle 87 I Jakac, Božidar 41,87 Jakopič, Rihard 87 Jakopin, Franc 87,103,128,144,197 Jama, Matija 87 Jančar, Drago 9,34, 51 -53,141,167, 218 Jemec, Andrej 9,11,34,53,137,141, 149,167,200,219 Jovčič, Dimitrije 87 Jurančič, Janko 87 K Kalin, Boris 87 Kalin, Zdenko 87 Kambič,Vinko 87,153 Karamata, Stevan 10,33,218 Kardelj. Edvard 87 Katri tzky, Alan R. 10,30,141,214 Kenk, Roman 87 Kermauner, Taras 9,23,53-54,144, 169,188,206 Kermavner, Dušan 88 Kernel, Gabrijel 9,27,54,141,167,211 Kidrič, Boris 14,88 Kidrič, France 41,88,169 Klopčič, Mile 88 Kmecl, Matjaž 9,11,12,24,55,105, 107,110,129,132,137,144,145, 158,167,199,207 Koblar, France 88 Kochansky-Devidé Vanda 88 Kogoj, Franjo 88 Koneski, Blaže 88 Konstantin ovič, Zoran 10,25,208 Kordaš, Marjan 9,11,12, 38, 55,117, 133,141,150,151,153,168,200, 222 Korošec, Viktor 88 Kos, Gojmir Anton 88 Kos, Janko 9,23,41,55-56,78,206 Kos, Milko 15,88 Kosmač, Ciril 88 Kossack, Georg 10,21,203 Kostrenčič, Marko 88 Košir, Alija 88 Kovačič, Lojze 9,36,56,220 Kovlč, Kajetan 9,11,34,56-57,133, 149,168,191,200,219 Kozak, Juš 89,179 Kozina, Marjan 89 Koželj,Venčeslav 89 Kralj, Alojz 9,11,14, 27,122,146,160, 161,167,168,199,211 Kranjc, Andrej 9,31,57-58,132,141, 168,189,190,216 Kranjec, Miško 89 Krašovec, Jože 9,23,58,133,135,206 Krašovec, Stane 89 Kratochvil, Josef 89 Kravar, Miroslav 89 Krbek, Ivo 89 Kreft, Bratko 14,89 Kreft, Ivan 9,33,59,148,168,217 Krek, Gregor 15,89 Krek. Uroš 9,34,59-60,167,219 Kretzenbacher, Leopold 10,25,167,208 Krklec, Gustav 89 Krleža, Miroslav 89 Kuhelj, Anton 14,89 Kumbatovič, Filip Kal an 89 Kuret, Niko 90 Kušej, Gorazd 15,90 Kušej, Rado 90 Kühn, Othmar 90 Kyovsky, Rudi 90,100,128,197 L Laj o vi c, Anton 90 Lajtha, Abel 10,39,167,224 Laroche, Emmanuel 90 Lavrač, Ivan 90 Lavrič, Božidar 14,90 Lavrin, Janko 90 Lebič, Lojze 9,34,60-61,149,219 Leeming, Henry 10,25,208 Lenček, Rado L. 10,25,208 Lcvec, Janez 9,29,61,212 Lipnš, Florjan 10,36,167,221 Lobe, Feliks 90 Logar, Janez 90 Logar, Valentin 90,105,128,144,197 Lorkovič, Zdravko 91 Luc kili an n, Thomas 10,21,167,204 Lukic, Radomir 91 Lukman, Franc Ksaver 91 Lujiaček, Pavel 91 M Maceljski, Milan 10,33,218 Maček, Jože 9,11,31,62,133,147,148, 200,216 Majer, Boris 9,19,201 Maksi movjč, Desanka 91 Martinovič, Juraj 10,25,208 Mati če tov, Milko 9,23,141,144,206 Matičič, Janez 9,36,62,141, 220 Matjašič, Janez 91 Mayer, Ernest 9,32,113,133,188,189, 199,216 McLaren, Anne 10,39,167, 224 Mekuli, Esad 91 Melik,Anton 91 Melik,Vasilij 9,19,168,201 Menart, Janez 9,35,191,219 Meniš, Gian Carlo 10,22,167,204 Merchant, Mylon Eugene 10,30,214 Merhar, Boris 91 Merku, Pavle 10, 36,167,221 Micevski, Kiril 91,111,113,128,147, 148,197 Mihajlovič, Mihajlo Lj. 91 Mihalič, Slavko 36 Mihalič, Slavko 10,221 M ihelič, France 91 Mihelič, Milan 9,35,62,219 Milčinski, Janez 14,91 Milčinski, Lev 92 Mtlič-Emili, Joseph 10,39,224 Minatti, Ivan 9,35,219 Mlinar, Zdravko 9,20,62-64,129,140, 202 Mlinaric, Jože 9,20,64,141,202 Mohorovičič, Andre 92,113,128,149, 197 Moli, Vojeslav 92 Moravec, Dušan 9,23,41,64-65,144, 169,188,206 Moszyriski, Leszek 10,25,141,209 Murko, Matija 92 MušiČ, Marjan 92 Mušič, Zoran 10,36,221 Müller, Karl-Alexander 10,30,167, 214 Müller-Karpe, Hermann 10,22,204 N Nahtigal, Rajko 14,92 Negovski, Vladimir A. 10,39,224 Nejedly, Zdenek 92 Neubauer, Robert 92 Neuhäuser, Rudolf 10.25.209 Nitsch, Kazimier2 92 Nougayrol, Jean 92 Novak, Franc 92 Novak, Grga 92 O Ocvirk, Anton 92 Olszak, Waclaw 93 Orešnik, Janez 9,23,65,129,130,137, 138,140,145,206 Oštir, Kare) 93 P Pahor, Boris 10,37,221 Paljetak, Luko 10,37,141,221 Panteleev, Dimitar 93 Paternu, Boris 9,24,65,144,206 Paulin, Alfonz 93 Pavček, Tone 9,36,65-66,132,137, 141,220 Pavičevič, Branko 1Ü, 22,167,204 Pavlov, Todor 93 Pavšič, Vladimir - Bor Matej 93 Peklenik, Janez 9,28,66,129,130,146, 168,211 Perovič, Slobodan 10,22,167,204 Persianinov, Leonid Semenovič 93 Peterlin,Anton 93 Pécsi, Mârto n 10,33,218 Pirjevec, Jože 10,12,22,152,153,190, 204 Pitamic, Leonid 93 Plečnik, Jože 93 Plemelj, Josip 93 Pleničar, Mario 9,32,66-67,188.189, 216 Pleterski, Janko 9,20,67,152,187,202 Podrecca, Boris 10,37,221 Pogačnik, Janez 128 Pogačnik, Jože 11,93,107,133,144, 155,197,199 Poldini, Livio 10,33,188,189,218 Polec, Janko 93 Popov, An drej V] ad im iro vič 10,34, 141,218 Potrč, Ivan 94 Povh, Bogdan 10,30,167,214 Prelog, Vladimir 94 Pretnar, Stoj an 94 Prevoršek, Dušan C. 10,30,141,167, 214 Prokop, Otto 10,39,224 Pusič, Eugen 10,22,141,204 K Rajičič, Stanojlo 94 Rakovec, Ivan 94,216, 217 Rammelmeyer, Alfred 94 Ramovš, Fran 14,15,94,105,106,107, 169,180 Ramovš, Primož 94,178 Rant, Zoran 94 Rao, Chintamani Nages Ramachandra 10, 30,214 Ravnikar, Edvard 94 Rebula, Alojz 10,37,222 Rechinger, Kari Heinz 94 Regen, Ivan 95 Rigler, Jakob 95 Rumpler, Helmut 10,22,204 Rus, Veljko 9,20,202 S Saeverud, Harald 95 Safar, Peter 10,39,225 Salopek, Marijan 95 Samec, Maks 95 Savič, Pavle 95 Seidl, Ferdinand 95 Sever, Savin, 9,36,115,167,220 Simoniti, Primož 9,24,67,141,144, 155,156,168,207 Sirotkovič, Jakov 95,102,197 Sketelj, Janez, 9, 39, 68,141,167,223 Skok, Petar 95 Slodnjak, Anton 95 Sodnik - Zupane, Anica 95 So vre, Anton 48,95 Spacal, Lojze Luigi 95 Stan kovic, Sin iša 95 Stankowski, Jan 10,30,214 Stanonik, Janez 9,24,167,206 Stanovnik, Branko 9,11,28,68-72, 137,141,143,168,211 StSlberg, Erik Valdemar 10,39,76,225 Štefan o vič, Dimitrije 10,22, 204 Štele, France 95 Stern, Pavel 96 Stevanovič, Petar 96 Straus, Jože 10,22,205 Stupica, Gabrijel 96 Supičič, Ivo 10,22,205 Svane, Gunnar Olaf 10,26,167,209 Svetina, Saša 9, 38,72,141, 223 Szentagothai, J Ano s 96 S Šašel, Jaroslav 96 Šeligo, Rudi 9,36,72,130,141,149,220 Seli h, Alenka 9,11,21,72-73.101,102, 132,137,138,140,143,168,187, 199,202 Sercelj, Alojz 9,32,73,216 Šidak, Jaroslav 96 Skerjanc, Lucij an Marija 96 SkerJj, Milan 96 Škerlj, Stanko 96 Šlebinger, Janko 96 Šnuderl, Makso 96 Stampar, Andrija 96 Šuklje, Lujo 96 T Tavano, Sergio 10,22,141,205 Tavčar, Alois 96 Tavčar, Igor 97 Taylor, Alan John Percival 97 Teržan, Biba 9,11,21,74,141,143,167, 168,199,203 Tesničre, Luden 97 Ti šle r, Miha 9,28,129,132,133.146,2i 1 Todorovič, Kosta 97 Tolstoj, Nikitalljič 97 Tomaževič, Miha 9. 29,74,141,146, 167,212 Tomovič, Rajko 97 Toporišič, Jože 9,24, 75,130,144,155, 168,206 Trofenik, Rudolf 97 Trontelj, Jože 9,11,14,38,75-76,133, 135,150,199,200,223 Trstenjak, Anton 97 Tršar, Drago 9, 35, 76,167,219 Turnšek, Dragica 9,32,110,132,134, 137,167,216 u Udovič, Jože 42,97,183 Unger, Felix 10,39,41,225 USeničnik,Aleš 97 V Vavilov, Sergej Ivanovič 97 Vavpetič, Lado 97 Veber, Franc 97 Vidav, Ivan 9,28,212 Vidmar, Josip 14,98,123 Vidmar, Milan 14,98 Vilfan, Sergij 93 Villadsen, John 10,30,141,214 Vodovnik, Lojze 98 Volkov, Mstislav Vasiljevič 98 Vouk, Vale 98 Vratuša, Anton 9,20,76,152,168,202 Vri Ser, Igor 9.32.76-77,217 Vučenov, Dimitrije 98 W Zoreč,Robert 9,33,79,141,148.217 Zupančič,Mitja 9,11,32,79,137,140, 141,147,148,168,188,189,200, 217 Zupančič, Rihard 99,126,129 Zwitter, Fran 99 Ž Žeks, Boštjan 9,11,14,28,42,79-80, 128,129,133,135,136,145,146, 158,168,173,181,197,199,212. 252 Zupančič, Andrej O. 9,38,223 Župančič, Oton 99,123,179 Waugh, John S. 30,215 Wernig, Anton 10,40,141,225 Wollman, Frank 98 Woschitz, Karel Matej 10,26,141,167, 209 Wraber, Maks 98 Z Zadnikar, Marijan 9,21,77,203 Zadravec, Franc 9,24,77-78,144,207 Zaje, Dane 9,35,219 Zavada, Vilem 98 Ziherl, Boris 14,98 Zlobec, Ciril 9,14,35,78-79,121,130, 133,135,137,138,199,220 ISSN 0374-0315 LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 53, KNJIGA 2002 Glavni in odgovorni urednik: akad, prof, dr Matija Gogala Jezikovni pregled Marjeta Hnmar Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani Prelom Medija Graphics Tiskarna: Tiskarna Skušek Ljubljana, 2003 statuta SAZU je bil dopolnjen na skupščini SAZU 12. junija 2003 in se v celoti glasi: Tri člane predsedstva, izvoljene po 22. členu zakona o SAZU, izvoli skupščina SAZU. Izvolitev velja za 3 leta z možnostjo enkratne ponovne izvolitve. Kandidate za tri člane predsedstva, izvoljene po 22, členu zakona o SAZU, lahko predlagajo skupine najmanj desetih članov SAZU, posamezni razredi ah več razredov skupaj. Predlogi morajo biti podani v pisni obliki in dostavljeni predsedstvu vsaj dva meseca pred volitvami. Člani SAZU morajo biti seznanjeni s predlogi najmanj en mesec pred volitvami. Na skupščini morajo biti predlogi predstavljeni in odprta razprava o njih Če kateri od treh članov predsedstva, izvoljenih po 22. členu zakona o SAZU, v prvem krogu volitev ni izvoljen, se po razpravi volitve ponovijo na isti skupščini. Če preneha članstvo v predsedstvu kateremu od treh Članov, izvoljenih po 22, členu zakona o SAZU, se novi član izvoli na naslednji skupščini SAZU. Pri volitvah treh članov predsedstva, izvoljenih po 22. členu zakona o SAZU, se smiselno uporabijo določbe 26., 63. in 64. člena statuta SAZU. V prvem krogu volitev treh članov predsedstva, izvoljenih po 22. členu zakona o SAZU, je za izvolitev potrebna večina glasov vseh volilnih upravičencev; v drugem oziroma tretjem krogu pa večina vseh osebno navzočih volilnih upravičencev.