Ql^lom AMCR1CAN IN SPIRIT F0R6IGN IN LANGUAG€ ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 30, 1964 SLOVCNIAN HORNING N€W8PAP€ft ŠTEV. LXII VOL. LXII ^fauiie posreduje v sporu med Kambodžo li> "Anglosaksonci"! ®šhanuk se je v zadregi obrnil na De Ganila, ki je nalogo prevzel. ^ARIz, Fr. — Princ Sihanuk se trudi na vse načine, da bi pri- iand. Zaposlen je bil kot mesar Davil Ameriko in Anglijo, da rfiu jamčile ne samo za nev-lcalnost njegove dežele, ampak luck za nedotakljivost kambod-/aiiskih državnih meja. Hoče, cia bi to S'Jbni jamstvo dobil na po-mednarodni konferenci, '■^erika in Anglija ideje ne od-‘lanjata, toda zahtevata, da se n‘ora sporazum o jamstvu do- li jDi v glavnih črtah že pred za-tetkom konference. Tega pa Si-anuk noče. Poskusil je že več-‘lat, da našo deželo in Anglijo Gisilg da sprejmeta njegovo “'blišče. Obe velesili se nočeta dati izigravati in tvegata '•lc-i tak razvoj, da se bo Siha-r‘uk v svoji jezi naslonil na rde-Co Kitajsko. 1! kadeta je tudi DeGaullova lastita politika sihanuk ni pričakoval, da se Amerika in Anglija ne bosta ^trašili njegovih groženj in je f'iel v zadrego. Sedaj se je f-brnii da na generala se De Gaulla. 11 a3 posreduje. De Gaulle mu obljubii, toda •: “'j P°sredovanje ..'Mignil mu je, naj neha s svo-ubimativnimi zahtevami in ^'Aavljanju rokov, do kdaj mo-. 41-’ biti njegove želje izpolnjc-A Kaši in angleški diplomaciji ^ -’ar prav, da je sedaj šel De ^ -die po kostanj v ogenj. Pa je storiti ta korak, kajti na-.- .^ibanuka na kitajske ko-cr)Up'S';e k* prekrižal več fran-jA ’h kot ameriških, in angle-g načrt°v za vzhodno Azijo. (j(>A seveda vsi dipiomatje ra-Pričakujejo, Jv-ij vse q skuhala Sihanuk in De Zn,6 lani , . rao aaevi to, da se je končno Ds/v ^au^e obrniti na A-pA0 in Anglijo in' jih prositi, dok/16 Stori1:a nobenih korakov, po« Sl ne k° cn končal svojega d;p^dovania- To je po mnenju pr0-0lTlatov samo prva njegova dru^u3' '^1 130 sadilo še veliko tetp^i ’ a^° ne bo Sihanuk med i« a tako Potegnil De Gaulla kot-rneriko in Anglijo. •acuno je pri vsej tej zamo- Novi grobovi Alojzij Kosem V petek zvečer je umrl v Lakeside University bolnici 65 let stari Alojzij Kosem s 702 E. 157 St., doma v Dolu pri Ljubljani. Bolehal je od Božiča sem in je bil v tem času ponovno v bolnišnici.. V Združene države se je priselil leta 1949, najprej v Minnesoto, nato pa v Cleve- v Four Points Meat Market, v nekdanji “Zadrugi”. Zapustil je. ženo' Frančiško, roj. Majdič, otroke Sofijo Kosem, Mary Celestina, Uršulo Štepec, Marijana Kosem (pri vojakih v Kaliforniji) in Franka (v semenišču Bor-romeo v Clevelandu), 10 vnukov in vnukinj, sestri Franco Vogelnik (v Radovljici) ter Ivano (v Delu), brata Franca (v Bizoviku) in Ivana (v Dolu), mačeho Rotijo (v Dolu), ter druge sorodnike. Sin Alojzij je bil vrnjen 1. 1945 z domobranci in ubit. Pokojni je bil član Društva Najsvetejšega Imena pri fari Marije Vnebovzete in Društva sv. Jožefa št. 169 KS-KJ. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v torek ob devetih v cerkev Marije Vnebovzete, kjer bo ob desetih pogrebna sv. maša, nato na All Souls pokopališče. Louis Kurent V soboto zjutraj je po dolgi bolezni umrl v Charity bolnišnici 79 let stari Louis Kurent z 1234 E. 59 St., rojen v Jugoslaviji, od koder je prišel pred 55 leti. Njegova žena Mary je umrla 1. 1952. Tukaj zapušča hčere Mary Urbas, Josephino Šuštaršič in Christino Koren, sina Alberta, 12 vnukov in dva pravnuka. Sinova Edward in Sylvester sta umrla. Pogreb bo v torek zjutraj ob 8.30 iz Zakraj skovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih, na-to na Kalvarijo. Philip Furlan V soboto je umrl v Lakewood bolnišnici Philip Furlan z 1008 E. 71 St. Bil je samski, star 73 let in rojen v Črnem vrhu, od Najmočnejši potres, kar jih svet pomni, je povzročil v Aljaski veliko škodo, pa le okoli 70 mrtvih UniefiškE letalca sta bita Hysfc farani politiko Sov-IM do (asifove Kube jetska zveza in Vzhodna Nem- Združene države ne bodo eija sta ponovili trditve, da je j bilo ameriško letalo RB-66, ki je bilo 10. marca sestreljeno nad Vzhodno Nemčijo, na vojaškem izvidniškem poletu, ko so v pe-lek Rusi ameriška letalca capt. D. I. Hollanda in capt. M. J. Kessler j a vrnili ameriškim vojaškim oblastem. Pri tem sta še izjavili, da sta bila letalca izgnana zaradi vohunjenja, potem ko so ameriške oblasti obžalovale dogodek. Tretji letalec por. \V. Welch je bil vrnjen že 21. marca. Ameriško državno tajništvo in Bela hiša sta izrazila zadovoljstvo nad osvoboditvijo obeh a-meriških letalcev, pa istočasno izjavila, da nista tega dosegla s kako posebno uslugo Sovjetski zvezi. Beg s Kube se nadaljuje MIAMI, Fla. — V petek je doseglo svobodo 40 Kubancev v štirih različnih čolnih, katerih eden je bil brez motorja in so ga poganjali z vesli. Begunce so vzele na krov a-meriške ladje, ki .patrolirajo vodovje okoli rdeče Kube. Auga britanska umetna WA?tJSre^no v vesolju žene - HlNGT0N’ D-C “ Zdru WA?tJSre^no v vesolju - ASHlNGTON, D.C. — Zdru z države so v petek pognale Rj^Kšča NASA na Wallops Db ’ ^a-> v vesolje britansko ga j^0 W Ariel II. To je dru-Sojjn 1 anska umetna luna v ve-veSQj'. 'i3rva ie bila pognana v Keno G Pred dvemi leti s CaPe UspeAdy v Floridi. Obe vršita n° ujima določene naloge. da v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na Kalvarijo. Edward A. Marolt Na Veliki petek je nepričakovano v Euclid Glenville bolnici umrl zadet od srčne kapi 51 let stari Edward A. Marolt z 1214 E. 169 St. Pokojni je bil rojen v Clevelandu. Zapustil je ženo Mary, roj. Skuiiy, matet Frances, roj. Erbežnik, in brata Michaela in Laddia (Ft. Lauderdale, Fla.), oče Michael pa je koder je prišel pred 43 leti. Tu- , u . . . . . kaj zapušča vnukinje Mary Ae"a J0 A“mr ' ° A' A Fink, Mildred Prhne in Josephi-;clan Drustva s'v; Jo2eia st J6J Zupančič, vnuke Cyrila, j KS-K'J' Poguba JutN Uutraj no spremenile svoje sedanje politike do Castrove Kube. Sen. Fulbright je govoril le v svojem imenu. WASHINGTON, D. C. — Državni tajnik Dean Rusk je v petek zavrnil stališče načelnika senatnega zunanjepolitičnega odbora sen. W. Fulbrighta v odnosih Združenih držav do Castrove Kube. Po Ruskovem mnenju je Castro “precej več kot nadlega,” kot je dejal v svojem govoru pred Senatom Fulbright. je prava “nevarnost za to poloblo.” Državni tajnik je prav tako zavrnil Fulbrightovo trditev, da sedanja politika gospodarskega bojkota Castrove Kube ni uspešna. Rusk je zatrjeval, da je ta uspešna veliko bolj, kot izgle-r'a, in da omejuje Castrove možnosti povzročanja težav in zmedi nih v Waldezu 30 oseb. Preko 50 domov v Anchorageu se je zva-! lilo z odsekanega brega, ko je v Latinski Ameriki. Ker je Fut^r.ght načelnik se- p0itres zamajai zemljo. Prvi po-natnega zunanjepolitičnega od- tresni sunek so čutili v Fair. bora in večkrat osebni svetova- banksu y petek ob 5 37 popol_ lec predseonika L. B. Johnsona cjne po tukajšnjem času (ob v vprašanjih zunanje politike, so 10<37 po clevelandskem času), nekateri ugibali, da utegne biti: Anch je fiajvečjfc. mesto njegov govor o opustitvi starih |A jn ima okoU 48>t,00 pre_ bivalcev, eno petino vse države. Glavno mesto Aljaske Juneau je 500 milj dalje proti jugu, Fairbanks, tretje najpomembnejše mesto v državi, pa okoli 250 milj dalje proti severu. Mesto leži na znanem potresnem zgodb” in prehodu k “stvarnosti” v odnosih do Kube in Pa-1 name nekak poskusni balcn, ki; naj pokaže odmev v javnosti. Državni tajnik D. Rusk je to tolmačenje Fuibrightovega govora odločno odklonil. Izjavil je, da Združene države nimajo ki se vleče vzdolž Skal_ fcene namere spremeniti svoje odnose do Castra, dokler je ta j povezan s Sovjetsko zvezo. Od te se po njegovem ne more ločiti, če hoča ostati na oblasti. Sen. Frank J. Lausche iz Ohia I elektrike in plina, ker je potres je pohvalil stališče, ki ga je za-1 pretr8'al na raznib krajih nape-vaei Rusk, češ, da je sen. Ful-! Ijavo. Plin so morali zapreti, da bright brez dvoma človek dobrih ! in preprečili požare. Oborožene namer, da pa je njegova presoja ' sile so prevzele odgovornost za komunizma čisto “nestvarna”, j vzdrževanje reda in osnovnih Johna, Paula, Josepha in Ed-'cb osmih iz Grdinovega pogreb. warda Franetič. Bil je član!zavoda na Lake Blvd. v >..... 5 SNPJ Po-'cerkev Marije Vnebovzete, kjer Sen. F. J. Lausche je član se-1 komunikacij. Vse štiri radio cd- 9 301 bo ob devetih pogrebna sv. ma- natnega zunanjepolitičnega od-' dajne postaje so pomagale pri Društva Naprej št. grefo bo v torek zjutraj iz Zakrajskovega pogreb. zavo- Aa. nato pa na Kalvarijo. borat Državljanska vojna v Vietnamu sili v našo domačo politiko kopj d 1940 se je število na vsem svetu zmanjšalo eno četrtino. V remenski prerok pravi: hatQLUl.aj ae naletavanje snega, višja Z|asnKev in sončno. Naj-noči jetemPeratura 29. Tekom spega Padlo v mestu dva palca CLEVELAND, O. -- Zmeraj bolj se vidi, da bi predsednik L. B. Johnson rad razširil krog ti-stiihi, ki lahko prevzamejo del odgovornosti za ne ravno simpatičen razvoj vietnamske državljanske vojne. Po tej poti je deloma hodil že pokojni predsednik Kennedy, ker je postavil v Saigonu odličnega republikanca Lodge-ja za našega poslanika. Republikanski voditelji so sicer zamerili svojemu pristašu, qp se je spustil v ta posel, ki je zelo tvegan, naj ga gledamo od katerekoli strani, toda republikanski volivci so drugega mnenja. So zadnjič odobrili politiko poslanika Lodge-ja pri primarnih volitvah v državi New Hampshire. Tam je Lodge tako sijajno zmagal nad obema glavnima tekmecema, guvernerjem Rockefellerjem in senatorjem Goldwaterjem, da je z enim udarcem obema uničil i zglede na zmago na republikanski konvenciji, ki bo izbrala kandidata za predsednika. To je dalo Johnsonu novo po- moral opravljati državni tajnik daj naša diplomatska zastopnica budo, da vpreže v svojo politiko Rusk, opravlja McNamara. v Rimu, torej mogočna republi-čim več republikanskih velja- To srno posebno jasno opazili kanska osebnost. Akcija je se-kov, tistim pa, ki so že njegovi v njegovem zadnjem govoru o veda rodila presenečenje in ne-sotrudniki, pa da čim več pri- • državljanski vojni v Južnem zadovcujncst v republikanskih like, da javno žago var jelo nje- Vietnamu. McNamara je več gc- m demokratskih vrstah. Repu-govo politiko. Med republikan-' vcril o politiki kot o državljan- fclikancem bi bilo skrajno ne-ci, ki igrajo vsak svojo vlogo, ski vojni in razlagal, kako je on ljubo, ako bi na Johnsonovi liso že Bundy, ki formulira John- sestavil štiri alternative zanjo sil kandidiral republikanec, de-sonovo zunanjo politiko, Dillon, in kako se je predsednik odločil rnokratom pa ne gre v glavo, ki mu vodi finance, Martin, ki za tisto, ki ima namen, da da zakaj ne bi sami premogli spovedi federalne banke, in končno sedanjemu vietnamskemu dik-McNamara, ki je tajnik za na- talerju Khanhu priliko, naj izredno obrambo. Vsi se oglašajo. vrši svoje načrte ob pomi pod-v javnosti in govorijo v Johnso- pori od naše strani tako v stro-r.ovem imenu in z njegovim odo- kovnjakih kot v orožju in mu-Lrenjem. Na prvo mesto je pa niciji, kakor tudi v podpiranju politični razvoj postavil McNa-, civilnega prebivalstva. Govor je maro. j bil sam po sebi precej drzen; McNamara ni ravno priljub- odkril je tudi take alternative, Ijen ne v Kongresu, ne v Pen-'ki bodo gotovo predmet volivne tagonu, kar trmoglavo, pri tem ’ borbe, toda McNamara je ravno pa zelo dobro zagovarja svoje pravi človek za drzne govore, misli, ki se pa ponavadi zmeraj Zato Jonson ni prepustil tega obnesejo. Njegova vloga je po-! Posla Rusku. stala tako važna, da zadnje čase1 Vrnes Ie Pa Prišla Še aSi1;acija, obravnava v svojih govorih sko- naj McNamara kandidira za pod- raj bolj vprašanja naše zunanje piedsednika na JohnS°AAV1 U- J. , A A zunanje .sli; akoravno je republikanec. kohtike kot vprašanja nase na- To nenavadno akcijo je začela rodne obrambe. Delo, ki bi ga j znana republikanka Luce, nek- V petek popoldne je strahovit potres pretresel Aljasko in skoraj uničil njeno največje mesto Anchorage. Središče potresa je bilo kakih sto milj od tega mesta ob takozvani Fairwather zemeljski gubi v Skalnih gorah. V soboto in včeraj je bilo več šibkejših potresnih sunkov, katerih nobeden pa ni povzročil nove večje škode. — Predsednik Johnson je obljubil vso pomoč zvezne vlade, ki je tudi že ;začela prihajati. JUNEAU, Aljaska. — Najmočnejši potres, kar jih je zgodovina zabeležila, je v petek popoldne ob 5.37 zamajal Aljasko in razrušil večji del Anchorage-a, Sewarda, Cor-dove, Valdeza in še nekaterih drugih manjših naselbin v bližini. Moč potresnega sunka so ocenili na 8.2 do 8.7 na takozvani Richterjevi lestvici; bila naj bi nekako 10 mili-jonkrat večja od atomske bombe, ki je leta 1945 uničila Hirošimo na Japonskem. Potres je napravil preko 250 milijonov dolarjev materialne škode, pa zahteval sorazmerno le malo človeških življenj. Doslej so našteli okoli 70 mrtvih, vendar ni pričakovati, da bo točno število znano pred nekaj dnevi. " Vojaški poveljnik armadnega: meščanju onih, katerih domovi Yukonskega teritorija gen. A. | so bili uničeni ali tako poško-Lipscombe je sporočil guv. W. i dovani, da bi bilo nadaljnje bi-Eganu v soboto, da je pogreša-1 vanje v njih nevarno. Glavni osrednji del Anchorage-a je potres skoraj zravnal z zemljo. Stavbe so podrte ali tako zrahljane v temeljih in zidovi počeni v taki meri, da jih bodo morali podreti. Cestni tlak je na več krajih vzvalovan, v zemlji zijajo široke razpoke, nastale so nove vzpetine in doline. Središče pptresa na površini je bilo kakih sto milj vzhodno cd tod. Poleg Ancharage-a so bila posebno prizadeta naselja Seward, Valdez, Cordova ter Kodiak na istoimenskem otoku, včeraj so zabeležili močan nov potres s središčem v Aleutih, ki naj ne bi bil v zvezi s potresom od preteklega petka. Njegovo jačino so ocenili na 7.3. Zvezna vlada obljubila vso pomoč Predsednik Johnson je takoj, ko je zvedel za obseg nesreče, obljubil vso pomoč zvezne vla-ue. Roeči kriz in oborožene sile -:o začele takoj z reševanjem in o s k rbovanjem ponesrečencev Guverner W. Egan je škodo Jcenii na okoli 250 milijonov dolarjev, toda župan mesta An-cerage je izjavil, da jo je samo tam namjmanj 200 milijonov. Ljudje pregledujejo škodo in preudarjajo, kaj se bo dalo še rešiti, medtem ko oblasti izdelujejo načrte za obnovo javnih naprav, zlasti pa gledajo, da bo čim preje pcsKXDijeno za obnovo napeljav elektrike, telefona, vode in plina, Precejšen mraz uefa o.ezuje in povzivca težavo | pri redni oskrbi prebivalstva. Potres je sprožil ogromen morski val Potres je povzročil ogromen val na Tihem oceanu, ki so ga čutili ria^eč na jug v Oregon m nih gora ob takozvani Fair-weather zemeljski gubi. Obsežno razdejanje Anchorage je ostal brez vode, j iskanju pogrešanih in pri raz- s o Onega kanaidata. Saj se ponujajo taki odlični demoKratski vrhovi kot sta poslanik Stevenson in senator Humphrey, da ne go-1 Kalifornijo, pa vse do Havajev, vorimo o Kennedyjevem bratu D-1 in Japonske. Na obalo Robertu ! Kalifornije in Oregona je uda- Politični veljaki imajo torej HI s tako silo, da so morali ti-dosti snovi za razgovore, ugiba- s°či bežati z morske obale in nja in prepire, Johnson ima pa zapustiti ob njej ležeče domo-korist. Nihče ga ne napada za- ve. Kljub svarilom, da prihaja radi njegove politike v Južnem val, je našlo v njem v omenje-Vietnamu, čeprav bi morda za- ’ nih dveh državah smrt 16 oseb. služila nekaj kritike. Izjema so j ------o------ seveda republikanci, ki bi radi' MOSKVA, ZSSR. — Nikita Hru-kandidirali, teh pa ne manjka.! ~cv sc je včeraj odpeljal z Vedo, da bi jim bilo težko, da . napadajo Johnsona kot voditelja | vlall0m protl Bud,mpestl’ kjer na nasprotni strani, ako bi bil j bodo te dnI Praznovali 19-let-Johnsonov prvi politični poma-j nico osvoboditve Madžarske gač človek njihove stranke. I izpod nacistične zasedbe. i j j /z Clevelanda j in okolice I i Matia suspendiran— Glavni policijski prosekutor Richard F. Matia, o katerem je prišlo v petek v javnost, da ni izpolnil davčnih prijav od leta 1959, je bil od župana R. S. Lo-cherja suspendiran, dokler ne bo preiskava končana. Njegove posle je prevzel E. Cain. R. F. Matia je v četrtek, potem, ko je bilo razkrito, naknadno izpolnil davčne prijave za leta 1960, 1961 in 1962. Seja— Klub Ljubljana ima jutri ob navadnem času sejo v SDD na Recher Ave. Zadušnica— V sredo ob 7.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Roso Koščak ob 25. obletnici smrti. Jutri ob 8.15 bo v cerkvi Malije Vnebovzete sv. maša za pok. Franka Narobe ob 2. obletnici smrti. Rojstni dan— Jutri bo Mrs. Angela Maček s 15810 Trafalgar Ave. praznovala v krogu svoje družine svoj ■ 5. rojstni dan. Čestitamo in ji želimo še mnogo let zdravja in zadovoljstva. K molitvi— Članstvo društva Lilija je vabljeno nocoj (v ponedeljek) ob sedmih v Grdinov pogrebni zavod ha Laike Shore Blvd. k molitvi za pek. člana Alojzija Kosem. Članstvo Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ je vabljeno nocoj ob osmih v Grdinov pogreb, zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pokojnega člana Alojzija Kosem. V bolnišnici— .John Krnc z 1059 Addison Rd. je že več tednov v St. Alexis bolnišnici in želi obiskov. Namesto vencev— Namesto vencev na grob pok. Alojzija Kosma so darovali za revnega semeniščnika: gdč. Loj-za in gdč. Manca Preša $25, g. Franc Sleme pa $ 15. Zadnje vesti WASHINGTON, D C. — Gen. McArthur je bil včeraj v teku 24 dni že tretjič operiran in zdravniki v Walter Reed armadni bolnici izjavljajo, da je njegovo stanje nevarno. Včeraj so 84 let staremu generalu morali izrezati 8 čevljev drobnih čev. COLUMBUS, O. — V glavnem kampanjskem stanu J. Glenna so izjavili, da bo ta danes dopoldne na tiskovni konferenci v San Antoniu v Teksasu objavil, da izstopa iz volivne oor-be, ker pri sedanjem zdravstvenem stanju ne more pozivati volivce v Ohiu, naj glasujejo zanj. MANILA, Filip. — Danes so reševalci našli razbitine armadnega helikopterja, ki je v soboto izginil z 10 možmi na poletu s Clark letalskega oporišča na Cubi Point mor nariško letalsko oporišče. NAPOLI, It. — Oblasti preiskujejo vzroke nesreče, ki je nastala, ko je italijansko potniško letalo s 45 osebami zadelo v vrh Vezuva in se razletelo. Vsi potniki in posadka letala so bili mrtvi. mm /UlERiSKA POMOVIM/I 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Fublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Zs Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 63 Mon., March 30, 1964 Zenska čast in varnost v Ljubljani Včasih pomeni kratek dopis več kot premišljevanja in zdihovanja. Tako delo opravlja na primer dopis v ljubljanskem “Delu” od 10. februarja pod naslovom “Kdaj bo tega konec?” Prinašamo ga doslovno, tako je značilen za sedanjo Ljubljano. Vsebina ne potrebuje pojasnila, je sama zase dosti zgovorna. Dopis se glasi; “Tovariš urednik, v svojem pismu bi rada opisala dogodek, ki se je pripetil meni, ni pa dandanes redek. In zdi se mi, da je treba takim dogodkom napraviti enkrat za vselej konec. Nekaj po deseti uri ponoči sem se z očetom vračala domov po Gerbičevi ulici. Nenadoma sva zagledala ob cesti tri moške. Ko sva šla mimo, se je eden, ki je bil pijan, obregnil ob naju, druga dva sta se pa smejala. Ko mu je oče rekel, naj bo tiho, naju je obsula večja ploha psovk in žaljivk, njim pa so sledili tudi udarci. Oče mu seveda ni ostal dolžan in jaz sem mu z veseljem pomagala. Vesela sem bila, da lahko vsaj nad enim, njemu podobnih, stresem svojo jezo in srd zaradi ponižanj, ki jih moram mnogokrat pretrpeti. Mnogokrat si želim, da bi na našem koncu zagledala uniformirano postavo, toda organov naše varnosti pri nas ni videti, samo včasih se pripeljejo mimo v avtomobilu, in to je vse. Nujno bi bilo, da bi se po našem terenu zadrževalo nekaj miličnikov, ki nas ne bi varovali samo pred dejanskimi napadi, ampak tudi pred raznimi nesramnostmi. Saj ima vendar vsakdo svojo čast in ponos — in tega ne sme nihče žaliti. Toda kaj mora storiti ženska proti moškemu, pijanemu ali objestnemu nesramnežu? Menim, da smo že na dovolj visoki stopnji civilizacije in kulture, da se tako nizkotne stvari ne bi smele več dogajati. S. K., Ljubljana, Gerbičeva ulica.” Tako se Ljubljana vsaj ponoči kar na tihem seli v sredino Afrike. Ljubljanska megla pa pokriva to moralno močvirje, ki o njem nismo sanjali pred 30-40 leti. BESEDA IZ NARODA Pismo Vrhenikega US Tineta Waukegan, 111. — Letos smo v prestopnem letu. Nič novega. O tem nam že v naprej povedo koledarji in pratike pred nastopom vsakega prestopnega leta. Ko smo zadnjič o tem govorili v narodnem hramu na Deseti, je Frank s Park avenue vpraševal, kdaj bodo tisti, ki se s časom in leti in raznimi seznami ukvarjajo, nam sestavili nov koledar, o katerem že dolgo pripovedujejo in napovedujejo, da bodo vsi meseci v letu enako dolgi. bo potekalo samo v tem duhu. Vse diši že zdaj in bo še bolj samo po politiki, še celo pred! koncem zadnjega leta smo ugibali na vse viže, kdo bo kandidiral in koga bodo kje potisnili v ospredje v vrste kandidatov za predsednika Z.D. in za druge razne urade. V januarju in februarju so se pa že kar z “jet letali” razni politikarji vozili !IN DRŽAVAMI po- svetu so tušem in tja od države do države,jdi dokaj Čudne. Podoba teh raziskali prijateljev in pomagačevimer slabša, kakor podoba za nominacije in drugo. Razne'kakih jezičnih in kWtavm ben, vešč in pošten. To radi tega, ker demokratična svoboda naše Amerike je tako “široka”, da skozi njene goščave lahko pridejo do cilja večinoma le tisti, ki imajo polne bisage, pa nekaj prebrisanosti pod kapami. In ti vodijo v politiki, v volitvah in potem po volitvah. Drugi in teh je velika večina, pa po vsakih volitvah ugibajo-in računajo, kako je kaj takega mogoče? To računati pa bi morali poprej pred volitvami — a to jim seveda ne pride na misel. In zato je pri vsem tem tako, kakor je. * RAZMERE MED NARODI politične voditelje, ki se bore, da bi se dokopali do nominacije, je kar zabavno! opazovati, klepetavih branjevk na kakem, sicilijskem semnju ali trgu. Drug proti drugemu so. Drug: drugemu da- kako" se kretajo na svojih kam-j^° nasvete’ kako K treba v°-panjskih turah, kako se izraža-' ^ id:0 m^ru ™ se ogibati slu- jo o -drugih, ki tudi silijo k mi- čajev’ lki vodij° v PrePire- En dan svečano podpisujejo razne dogovore in jih zalivajo s šam- Ne bojte se - jaz sem premagal svet! panjcem — drugo jutro pa že zopet drug drugemu zobe kaže- zam in glavnim skledam tega ali onega urada in položaja. Ko se v političnih govorih dotikajo drug drugega, navadno poza- Kdaj, kdaj? Smo drug druge- bij o na ameriškoi “gentleman- ™ dru§ drugega dolžijo raz-ga s pogledi vpraševali. Nihče stvo” in niso nič kaj skopi z|n^k prestopkov in kršitev dogo- imeni, ki jih v besedičenju in!vorov- Eb če 'bodo wditelji na-pregovarjanjih lepijo na čela rodov tako_vozili naprej, ne bo- Morda' je treba odgovoriti le na vprašanje v naslovu dopisa. Odgovor je kratek. Takih divjaštev ne bo samo konec, se bodo le še širila iz ljubljanskih predmestij v sredino mesta, o čemur priča kronika “Dela” od 13. februarja. Kroničar poroča pod naslovom “Ljudje se niso zganili, da bi ujeli nevarnega napadalca” tole: “Neznanec sredi Ljubljane mirno opravil svoje delo. Prizorišče roparskega napada je bila pot, ki pelje čez vrt za “Figovcem” v Ljubljani. Bilo je v nedeljo okrog 23. ure. Po poti je šla Marija Glavan. Nenadoma jo je napadel moški in ji hotel iz rok izpuliti torbico, vendar mu to ni takoj uspelo, ker se je napadena branila. Toda napadalec ni popustil in se je je dejansko lotil. Pod njegovimi udarci je Glavanova kmalu popustila in obležala na tleh. Ropar je vzel iz torbice denarnico, očala in šminko. Nekaj sto metrov stran je nekaj ljudi mirno gledalo, kaj se dogaja. Kljub klicem na pomoč, se ni nobeden zganil, da bi pomagal Glavanovi. Le mimoidoča T. M. iz Ljubljane je stekla za roparjem, ki je pobegnil mimo spomenika “Ilegalec” in potem stekel po Kidričevi ulici na Titovo cesto. S klici je poskušala obrniti pozornost mimoidočih na roparja, saj bi ga lahko zadržali toliko časa, da bi prišel miličnik. Toda njenih besed, naj ga primejo, ni nihče vzel resno, tako da je napadalec ušel.” Prav isti kroničar poroča isti dan še tole; / 22-letni Uršič in 30-letni Grah sta se zagovarjala pred sodnijo radi roparskega napada v Komenskega ulici na ■S. Š., ki sta mu vzela 43,000 dinarjev. Uršič je na obravnavi izjavil sledeče; “S. Š. sem poznal iz ljubljanske kavarne Union, kjer se je večkrat zadrževal v moških družbah. Istega dne sem v kavarni srečal tudi Graha. Pogovarjala sva se, kako bi prišla do denarja in tako sem mu predlagal, da bi zvabila kakega moškega, ki se rad zadržuje v družbi mlajših fantov, na samotno mesto in mu tam pobrala denar. Na avtobusni postaji sem potem srečal S. Š., ki me je nagovoril ...” S. Š. je trdil, da ni nagovoril Uršiča, ker mu sploh ni bilo do njegove družbe, pač pa mu je le ustregel in ga peljal na svoje stanovanje, ker je obtoženec trdil^ da se nima kje pogreti. Sodišče je ugotovilo, da je bil Uršič “inicijator” napada; pri Grahu ie dognalo, da je pokazal “precejšnjo napadalnost pri ropu na S. Š. stanovanju”. Rezultat: za ženske ni varno, da se pokažejo ponoči na ljubljanskih ulicah, roparji se pa kar v kavarnah dogo-varjajo, kako bodo kje izropali, če treba kar par sto metrov od sredine Ljubljane. Tako je torej nočno življenje v Ljubljani. Kdor bo šel v Ljubljano, si ga lahko še zmeraj ogleda, ne morda v Gerbičevi ulici ali Komenskega ulici, ampak na ljubljanskem kolodvoru. Tudi nočno življenje na kolodvoru je kronika parkrat opisala s tako živimi besedami, da bi spadale v kriminalni roman. ni vedel točnega odgovora, kakor le to, da tozadevni veščaki nekje v neki kovačnici kujejo razne načrte za nov koledar, kateri naj hi -bil sprejemljiv in da bi ugajal vsem narodom in da bi se vsi po njem ravnali. Ko smo o tem govorili, se je za baro sedeči znani Boštjan, ki ima malo farmo gori pri Waids-woorthu, oglasil in povdaril: “Enoten koledar pa ljudje res potrebujemo. Veste, jaz o vsem tem nisem toliko poučen,” je dejal Boštjan. “V Blatni Brezovici, dokler sem bil tam, nisem tem nič slišal, šele pozneje tu v Ameriki sem črtal v časopisih, da je na svetu več koledarjev in pratik. No in baš letos, ko sem se peljal iz Liberty villa domov, sem. videl v srbskem klo-štru sv. Save, to je bilo 7. januarja, dan -po sv. Treh kraljih, da so tamkaj -šele Božič slavili. Sam pri sebi sem si mislil, da so se morali zmotiti, pa mi je šele ipotem moj znanec pojasnil, da so pravoslavni dva tedna za nami katoličani. Dne 14. januarja pa so obhajali Novo leto. Veliko noč smo katoličani obhajali 29. marca, pravoslavni pa jo bodo šele 20. aprila. Judje imajo tudi svoj koledar in mo-hamedanci tudi svojega. To je kar cela kolobocija ...” Frank s Park avenue se je Boštjanu smejal in je zraven šaljivo pripomnil: “Veste možakarji, meni se je pa zdaj le nekaj v moji horjulski glavi posvetilo. Od zdaj za-naprej se bom ravnal v gotovih ozirih po našem gregorijanskem koledarju, to je, kadar bom imel jaz kaj za dobiti in sprejemati. Kadar b-cm pa imel kake račune za plačevati, se bom ravnal pa -po julijanskem ali pravoslavnem koledarju, ki je 14 dni za našim koledarjem, še moj “income tax” bom letos prijavil po -času pravoslavnega koledar- svojih oponentov. Nič niso iz- ^ ae kmaD privozili do miru. birčni, kako koga krstijo in s* Naiš “Strk; Sam“ ima v^vsem kakim imenom. Včasih se spo-!tem kai iežlko' nalogo. Čuvati minjam v naši- Stari Vrhniki 'mora večinoma sam ves ZaPad pred. Tisti, komunističnim vplivom, ki jih čuva, mu pri tem če je komu -kdo zabrisal pod nos: “V uh me piši!”, ga je že šel tožit za razžaljen j e časti. Tu še nagajaj V kakor kaki pored-se pa senatorji, kongresmani in uden »► precej široke svobode. Politikar-' 1 “dnjcvati. drugega vred- ji drug drugega “peglajo” sem in tja, včasih s prav vročim likalnikom, ne glede, če koga malo ali bolj peče. Večji greh he niso. . Tako vidite, modrujemo pen-zionisti v naši Ameriški Vrhniki,. kadar slučajno pride par nas ima kdo, bdlj na glas ga pove-'^' To’ kadar smo sami m°- -s/kupaj. Doma pa moramo plesati, kakor nas naše boljše i polovice ikomandirajo, če ne ima do-. Volivci pa v tem dirindaju marsikdaj pozabijo na vse in izvotlijo na položaje ravne tiste, , . ... v pa vsak svojo domačo voj- ja, bom videl, kaj bodo rekli katerim so razni kritiki pripeli ^o„ največ kakih političnih ali dru-1 gih grehov. j . ^se Tako je v naši Ameriki skoro ^■,am' vsako prestopno leto, ko se da-j jemo, koga bomo- poslali v Be-• o hišo za prihodnja štiri leta. Zdaj seveda še ni nič jasnega in gotovega, koga bo ta ali ona stranka izbrala za kandidata za čitatelje Foseliiia seja IMa -upe feojensev w EucSšdn do -pravoslavnega koledarja priznali, se bom obrnil pa na Društvo Narodov.” Franku smo vsi pritrdili, da ima kar prav, morda bo to posvetilo tudi v glave onih, v katerih rekah so načrti za nov ta ali oni urad. Po posameznih Euclid, O. gospodje na davkariji, če ne bo- državah raznrskupinj^p^stav- ^ UpoFo^n' do -pravoslavnega ko-ledaria „ _____P cev v Euclidu v SDD na Recher Ijajo v ospredje svoje ,zvojen-;Ave. Vat|m Tse č,ane ven^T oO.10"™16 *°»- telje, prav posebno še i-lane vene.je posameznih držav, za d ih Mol)ov Se. koga naj val,,o njihov, zastop- ja se i6ne toA ^ mki na narodni konvenciji ene ,. - ^ poldne ah druge stranke. Potem na na- yja rodni konvenciji vseh petdese- fnoten koledar, da bodo pospe--tih držav je pa zopet politični šili in ga čimpreje tudi uvelja- mešetarski dirindaj, za koga se vi k , naj -odločijo zastopniki ene ali Glede tega smo potem vsi potem prišli do soglasja in zaključka, da je za vse nas najbolje, da počakamo, če bo kaj kruha iz te moke. VSAKO PRESTOPNO LETO je tudi zgodovinsko leto za naše Združene države. Kako in na kak način? Prestopno leto -pride na vsaka štiri leta. Na-redme volitve, v katerih volimo predsednika Z.D., so pa tudi dveh po-v navadnih prostorih, njej bodo, trije udeleženci dobili nagrade, med temi utegne -biti tudi prosta vožnja za o-bisk Slovenije. Na svidenje! Krist Stoikel, predsed. --------o--------- Slovenska Pristava vsaka štiii leta. In to vsakikrat j eni strani in na videz. druge države. In končno, fco včasih ni izhoda, se pobotajo med seboj za kakega čisto neznanega kandidata. Velikokrat se je že zgodilo tako. Kakemu ---- tujezemskemu opazovalcu, ki Cleveland, O. _______ takih načinov izbiranja kandi- Slovenske Pristave je na datov kake stranke ne pozna, 22. februarja 1.964 izglasoval, da se mu to zdi, kakor kaka šport- se izdajo- članske izkaznice, na igra nogometa ali žogometa Članska izkaznica stane 1 dolar, za prvenstvo. So sicer te poli- Vsak član je dolžan imeti član-tične borbe demokratične po sko izkaznico -pri obisku Sloven- Francoz Jean Jaures je bil slovit profesor filozofije in podpredsednik poslanske zbornice. Ustanovil je tudi znani pariški dnevnik “Humanite,” v katerega je napisal mnogo člankov socialne vsebine. Čeprav je imel od doma dobro versko vzgojo, je vseeno zašel na kriva pota, postal zagrizen brezbožnik in smrtni sovražnik katolicizma. Iz svojo hiše je dal odstraniti vse, kar je kakorkoli spominjalo na krščanstvo. Sorodniki in znanci, ki so bili še verni, sploh niso imeli dostopa v njegovo hišo. V takem brezbožnem okolju je rasla tudi njegova edina hčerka Germana. Vzgajala jo je že od mladih nog domača učiteljica, ki je bila prav tako brezbožna kot njen učeni oče. Germana je rasla in postala ponosno in učeno dekle. Ni bila pa samo zelo nadarjena, ampak je po očetu imela tudi odločen značaj in sijajen nastop. Nekega dne je imel Jaures v francoskem senatu gromovit govor, kjer je z vso silo napadel krščanstvo. V svojem divjem besu je šel celo tako daleč, da je izrekel besede: “Krščansko miselnost je treba iztrebiti.” Zvečer, ko je sedel' doma v svoji delovni sobi, in razmišljal o učinkovitosti svojega govora, nenadoma potrka nekdo na vrata njegove sobe. Bila je to njegova hčerka, ki bi bila rada ta večer preživela pri svojem očetu. Bil je namreč njen rojstni dan, stara je bila 21 let in tako postala polnoletna. Očetu se je čudno zdelo, kako to, da hčerka tega pomembnega dne ne mara proslaviti v kaki veseli družbi svojih sovrstnic, pa jo je vprašal: “Hčerka moja, zakaj ne greš v družbo? Kako to, da imaš tako rada samoto? Sedaj, ko si polnoletna, si boš morala izbrati ženina!” Germana je vstala in očetu povedala, da se je odločila in ženina že izbrala. “Tako?” se je začudil njen oče. “Kdorkoli te bo dobil, bo srečen mož,” ji je še nežno rekel. “Izbrala sem ši takega ženina, pred katerim se sme le kleče govoriti.” Pri teh besedah je Germana pokleknila k svojemu očetu in pogumno izjavila: “Stopila bom v samostan in se popolnoma posvetila Bogu.” Kdo bi popisal čustva, ki so vstala v očetu pri taki izjavi! Pa prav danes, ko je mislil, da je zadal krščanski miselnosti v Franciji smrtni udarec, mora na žalost in jezo spoznati, da tega ni mogel niti iz lastne družine, iz svojega otroka iztrebiti. Kaj bo, ko se izve, da je edina hčer-lepo pozdrav- J ka brezbožnega poslanca in političnega voditelja stopila v samostan! “Koliko časa pa že misliš na to?” jo čez nekaj časa hladno vpraša užaljeni oče. “Tri leta že, oče,” pravi hčerka. Brez moči je sedel na otomani Jaures. Mislil je na Križanega, ko je moral priznati kot nekoč cesar Julijan Odpadnik: “Zmagal si, Galilejec!” Kristus zmaguje v trenutku, ko njegovi sovražniki mislijo,da je za vedno premagan. Kot zmagovalec vstane tam, kjer najbolj mislijo, da je premagan, in to s tako silo in zmagoslavjem, da se pekel in njegove sile raz-beže in razprše brez sledu in brez moči. Kristus je vstal, sveta Velika noč nam kaže njegovo zmagovalno moč: ne bojte se, jaz sem premagal svet! Ves krščanski svet poje o Veliki noči svoj aleluja, slava Gospodu! Kristus je zmagal in premagal svet in hudega duha. Hudobija more nekaj časa'vladati, a močnejši je tisti, ki je zmagal smrt in greh s svojim vstajenjem. Življenje je dostikrat težko. Koliko trpljenja! Zdi se, da večina ljudi ne ve, zakaj živi. Za tisto kratko veselje, ki ga je tako malo in ne prinaša sreče in miru? Za košček kruha? Za malo zemlje? Mnogi v tem iščejo sreče. Da, večina ne pozna smisla življenja in velikonočnega vstajenja. Resnica, o kateri govorimo, pa nam življenje olajša, olepša, obogati, ker daje našemu življenju pravi smisel. Če poznaš smisel življenja, greš tudi veliko lažje skozi trpljenje. Norveška skrb: isščila pred zaftHenlmi jsisni Vrhenšk Tine V četrtek, 2. Občni zbor je na seji ravno na prestopno leto. Letos, 1964, imamo v Z.D. zopet volitve. Do malega vse leto Vsakdo £ke Pristave. razpravlja Članske izkaznice se bodo de- soboto, 4. aprila, od 7. do 10. ure zvečer in v nedeljo, 5. aprila, od 10. do 12. ure dopoldan. Upravni odbor vljudno prosi člane, da takoj dvignejo olanslke izkaznice, da si Slovenska Pristava prihrani stroške pošiljanja. Pretekli teden je Do preklica smejo domači lovci na Norveškem brezplačno streljati nekoč s posebnim zakonom zaščitene severne jelene na visoki planoti Hardanger Vidda. Tamkajšnji rezervati so nastali po drugi svetovni vojni, ko so člani dveh živinorejskih združenj odbrali iz čred nekaj sto ikrotkejših živali, ki so se z leti razmnožile, tako da jih je bilo kmalu okoli 30 tisoč. Potem so jih vsako leto določili približno tretjino za odstrel. Živinorejci so imeli lep dobiček (meso, koža, rogovje). Zadnjih nekaj let pa je čedalje manj ljudi, ki bi bili pripravljeni varovati črede na visoki planoti, kjer so izpostavljeni mrazu in slabemu vremenu. Ko so si še zadnji pastirji našli delo v industriji in se preselili v mesta, sta živinorejski združenji opustili rezervate; na p°l udomačeni jeleni so se pomešali z divjimi čredami. S tem so se začele nove težave prebivalcev visoke planote. Jeleni so se množili, po približnih podatkih jih je zdaj kakih 60 tisoč. Tristo domačih lovcev lahko odstreli vsako' leto do 7 tisoč jelenov, črede pa se tačas povečajo za nadaljnjih 20 tisoč mladičev. Niti ograjeni vrtovi niti skrbno negovani mladi g°" zdovi niso več varni pred jele' ni, vlaki na gorskih progah P0' vozijo čedalje več takih živali-Prav zato so pred kratkim objavili v Oslu, da si lahko1 letos priskrbi 15 tisoč tujih turistov dovoljenja za lov. Tako pridobljena sredstva se bodo zbirala v skladu, iz 'katerega bodo plačevali škodo, ki jo napravijo severni jeleni. Toda tujci, ki mislijo, da P lov na severne jelene donosen in preprost, se motijo, zakaj visoka planota Hardanger Vidda meri kakih 28 tisoč kvadratnih kilometrov, jeleni pa so' hitre in zelo prebrisane živali. Pozimi in poleti se brezskrbno potikaj0 po cestah in vaških stezah, v lovni sezoni, ki traja skoraj ves september, pa kakor po dogovoru Izginejo brez sledu. Tujec sme vzeti kožo in rogovje, meso (90 do 120 kg) pa mora prepn-stiti domovom onemoglih i11 drugim dobrodelnim ustano vam na Norveškem. IZ SLOVE« Beograjski nadškof dr. J. Ujčič umrl j— V torek, 24. marca, je umrl Slovenska 84 let stari beograjski katolišM Pristava dobila več novih čla- nadškof dr. Josip Ujčič, nekda-nov. Med temi je tudi dramat- nji profesor moralke na ljub' sko društvo “Lilija” iz Collin- Ijanski teološki fakulteti in do woeda, ki nas razveseljuje z pred par leti, ko ga je pritisnila lahko govori in njih. K cilju pa ne pride lahko lile v spodnjih prostorih Bara-j igrami v zimskem času. bolezen, predsednik Jugoslovan- vsak, pa naj bo se tako sposo- govega doma na St. Clairju v j S. Vrhovec, tajnik skih škofovskih konferenc. Novo življenje Povest. — Spisal dr. Fr. Detela. ^ Prav imaš, Katra. Jaz se niti ne veš, koliko blaga imaš , sP°niinjam, kako smo v s°li br v orali, da treba več posluje’ ^ manj govoriti, zato da > Usta majhna, ušesa pa eilka.” Blaž ^išl je sedel k mizi in pre-tei Jeval’ kako bi pismo pri-■ ’ la se veselil na tihem, da ^la ^ko modro ženo. “V uho jJ Pišita vidva in vajina po-Plnica!” tako bi bil najrajši žeJ1Sal J a ker ga je poučila tie a’.v^a se tako pač govori, a z0rP.!®e’ je iskal drugih izra-1 v 1,1 Posrečilo se mu je na-Se^ec* 8 precej dostojnimi be-ami izregi ist0 ie.p0 misel, det i°’ Albin, kaj praviš?” j. 'a Je doma Adolf bratu, ^ha sama. j .Najprej pride popravek,” ^ je Albin in puhnil dim ci?a: faz 0gorčena” _____ Skrajno ogorčena. skr, „ ileie v kolobarju kvišku. a7 Pišem, da je vsa vas ’ajno ogorčena nad nes-^‘“aim, neutemeljenim napa-^ , Brezvestnega zavistneža; j. Je Poslovanje naše posojil-Ogledno.” vzorno.” °bro. Vzorno, in da je ‘»k ob] Papad ne samo zlobno planje, ampak zločin 1 ljudski blaginji, da poz-° dobro podlega klevet- ^aterega se u^ikli6 s “2 Ptu vsak poštenjak.” apiši. to,,—, da je razburjenje Zjla Sn°> da ni življenja varen \z ,n‘ obrekovalec, da se niti z,'- ne upa in da bo najbrž dei.e^ ^oral potegniti, odko- ga le prinesel veter.” bj t, ?^ro> iu pripisal bom, da die'.. Početje obsodili celo SozcPk Ci v ameriških pra- Pon la' "B0 bom še osolil in ruPr (afti to da bo kaj smeha. Uui^ .to je poglavitno; smeh ljUcljJe’ resnobe ne marajo tu lie' In to prepusti meni; ipočj» Potrebujem tvoje po- Piiedtem je prinesel hlapec Pače]°’.v katerem odlaga Blaž beneništV0; kajti da noče no-PoSofa . opravka več imeti s lunieo. AdoJ' ((^a slišiš?” dejal je “, ' Hos hoče biti lisjak.” Že. 'j, 11111 gledajo ušesa iz ko-a tepec misli, da se tako BlaArt^ Uačelništvo. Ne boš, cala», ^upaj pila, skupaj pla- PO; Vl’ata 'Oj Noter p iS ^ je potrkal pismo-oj ze. se. lp zfr'’cr! ' Jo zaklical Albin .igenii bina ,/e^rani za gospoda Al- Albiv, • Zgrabi J-e Prebledel, hlastno ^jer i 111 odprl telegram, Zor; Bral dve besedi: “Po-je p0(jev*z’ja-” S tresočo roko fp odJ^18^ Potrdilo sprejema dariiCelavd Lojzeta z malim Ado,^111; Podal je telegram ^Če ^ !n čakal, kaj da po-Brat i-, a Je zmignil z rameni; Vtiaa li A T °lf z obema rokama ^ I6 začel pripove-2a s Pritajenim glasom ta-Prijei ^iye stvari, da se je za ^ s°bi. a),° _ln začel tekati po VPrašai !liko ti manjka? J e O.2.aniolklo, rdeč od je- Laf1'261 81 ustnIC0- Pepj ’ kolikor imaš gotovi-n^reto A.lbin in si vil ^>0 bo f." .®amo do revizije! Bit vsp H sitnost pri kraju, do-«-p.e nazaj.” f2 jema]P;ai’; Odkod bom pa lon, tla ^ ; T° živi kakor ba-Se 2eniPdJa tanto in dekleta, dar z^110. Vseb kotih, in ka- 2af°zir aiLka drobiža: ■ ''lep in in kakšna je bilanca.” “Albin, lepo te prosim, saj iz mene se ne delaj norca! Tvoje bilance so kakor ti, zunaj lepo aktivne, znotraj grdo pasivne. Na papirju prestavljaš ti aktiva in pasiva, hokuspokus, habet debet, saldo, da se noben hudič več ne zave.” “Ali mi daš vsaj 800 goldinarjev?” “Niti 800 krajcarjev.” “Ali mi podpišeš menico?” “Albin, ti si dovtipen.” “Ali naj gre posojilnica že zdaj rakom žvižgat?” “S tem ti preskrbi nekaj postnih dni ali pa let. Povej, koliko ti manjka!” “Kaj si tako radoveden! Tistih 800 goldinarjev, ki jih je vložil zadnjič Vrban, hvala Bogu, še nisem vpisal; sicer bi bila še večja sitnost.” “Aha, kar se je izposojalo, to si vestno beležil, morda po večkrat, na (prejemke pa pozabljal. Tako se delajo po-voljne bilance. Kaj pa revizija?” “Ta gleda samo na to, da se računi ujemajo. Torej, Adolf, ne 'bodi siten in pomagaj mi, za par dni! Revizorjev pričakujem jutri; kajti včeraj so brali ta nesramni članek, danes jim je pri srcu, kakor če bi jim bil kdo rabarbare nasul med juho; jutri pridejo. Ti ne riskiraš nič, če daš za par dni svojo gotovino v našo blagajno. Kar mi posodiš, ti vestno vrnem.” “Kako boš pa potem poravnal primanjkljaj? Ker dolgo se tako ne more gospodariti.” “Oženil se bom, s staro majorko. Zdaj grem pripravljat račune. Nate se zanesem in na Vrbana.” “Name nikar!” V pisarni je računal in računal Albin, odšteval in sešteval, da mu je tekel pot s čela; a ni se mu spešilo delo. črez nekaj časa je prišel brat. Začel ga je zopet polglasno oštevati ih zmerjati in vrgel naposled nekaj denarja po mizi: “Toliko imam gotovine; a je manj, nego sem mislil.” “Ti mene zmerjaš, ki nisi sam nič boljši,” se je zagovarjal Albin in štel denar. “Vsak trgovec bi moral vedeti, koliko da ima gotovine.” “Molči in povej, če je dosti.” Albin je odkimal. “V Vr-banovo knjižico,’! je dejal, “sem že zabeležil, da je vse prejel, kar je bilo, vloženega. Popoldne pa grem osebno nadenj, da mi podpiše menico.” XIV. Popoldne je vteknil Albin v žep en izvod obrekljivih no-vin in par pripravljenih meničnih golic , in se odpravil s težkim srcem na Trato. Hodil je počasi; a zdelo se mu je, da je prišel hitro. Dobil je doma, sestro in mladega Vrbana in Tončka, ki je bil tudi prišel s težkim srcem po tolažbe. A Tonček je je iskal zaman; zakaj Lenčika se je bila odpravila, ne da bi bila povedala, kam. Razgovarjal se je tedaj s starim očetom in materjo, ki sta ga tolažila, ta opravičevaje ravnanje svoje hčere, oni nevoljen, da si dajo mladi ljudje tako težko kaj dopovedati. ‘Dslje prihodnjič) Al ffUr •RIL isjlM&lSsi «: IttilHUl* 15:® 18 i«! £6|27j!28 mol L. 'I/ ftOLEDAR društvenih prireditev APRIL 5.—Pevski zbor Slovan priredi svoj pomladanski koncert v SDD na Recher Ave. pod vodstvom Franka Vautarja. Začetek ob štirih popoldne. 11. —Društvo Danica št. 34 SDZ priredi večerjo in ples v Slovenski delavski dvorani na 10814 Prince Ave. Začetek ob 6. uri. 12. —Pevski zbor JADRAN poda v SDD na Waterloo Rd. svoj koncert. Začetek pb 3.30. 10.—“Glasbena matica” poda v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue pomladanski koncert. 26.—Pevski zbor PLANINA priredi v Slov. nar. domu na Maple Heights koncert. Začetek ob štirih popoldne. MAJ 3.—Pevski zbor “Triglav” priredi svoj letni koncert in prizor v petju “Rokovnjači v Črnem grabnu” v Sachsenheimu na 7001 Denison Ave. Po koncertu bo domača zabava. 10.—Slov. šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v avditoriju. Začetek ob treh popoldne. 16. —Društvo slov. protikom. borcev priredi Spominsko proslavo žrtvam II. svetovne vojne. 17. —Društvo slov. protikom. borcev priredi spominsko romanje k Lurški Mariji na Providence Pleights. JUNIJ 14. —Slovenska pristava priredi na svojih prostorih otvoritveno veselico. 28.—Prireditev Slovenske šole pri Sv. Vidu na Slov. pristavi. OKTOBER 10.—Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi Družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. NOVEMBER 1.—Glasbena matica poda v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue opero “La Traviata.” 15. —Pevski zbor “Jadran” poda koncert v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne. DECEMBER C.—Pevski zbor Slovan priredi svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne. Natri: skozi skorjo do plašča Tri leta bodo vsestransko raziskovali zemeljsko notranjost- pravilna — kontinenti kot mogočne gmofte odplavali vsaksebi. Zemeljska skorja je tanka, vendar znanstveniki doslej še niso prodrli skoznjo do plašča. Najgloblje vrtine segajo komaj 8,000 km daleč. Že vrsto let se ukvarjajo ameriški znanstveniki z načrtom “Mohole”: na najtanjšem mestu ne daleč od obale Kalifornije v Tihem morju skušajo s plavajoče ploščadi prevrtati zemeljsko skorjo. Podobne načrte pripravljajo tudi sovjetski znanstveniki. Drugi pravijo, da ne gre prezreti manj zahtevnih možnosti. Kanadčani predlagajo, da bi vrtali na območju Hudsona in Lovrencovega zaliva, kjer so nastali — po mnenju mnogih znanstvenikov — zaradi padcev meteoritov v davnini mogočni kraterji s premerom več sto kilometrov in kjer so ti meteoriti odtrgali precejšnji del zemeljske skorje. Če je domneva pravilna, bi tam zlahka prodrli do vrhnjih plasti zemeljskega pla- v v sca. Angleški znanstveniki ne izključujejo možnosti, da se celo na površini najdejo deli zemeljskega plašča. Na St. Paulovi skali v Atlantiku — v zgornjem delu iz morja štrlečega vrha podvodne gorske verige, ki se vleče od severa proti jugu čez ves Atlantski ocean in kjer so potresi zelo pogosti — so našli kamnine, ki bi glede ustroja in sestave kaj lahko prišle pod silnim pritiskom iz zemeljskega plašča. V okviru “Površnika” bodo Angleži vsestransko proučili to reč, Američani pa pripravljajo globoko vrtino na St. Paulovi skali. Poglavitni del raziskav, ki naj bi obogatile naše znanje o Raziskovalci vesolja pošiljajo sko jedro približno 3,000 kilo-rakete proti drugim planetom,' metrov debel “zemeljski plašč”,! matičnem planetu, seveda ne bo astronomi so s teleskopi prodrli na katerem je — po vsem vide- zbujal tolikšne pozornosti. Na do ozvezdij, oddaljenih milijar-:zu neenakomerno debela — ze- mnogih krajih bodo proučevali de svetlobnih let, naše znanje v'meljska skorja. Ta je iz lažje- tresljaje kot posledico naravnih nasprotni smeri, o notranjosti ga materiala kot plašč razme- in tudi umetnih potresov (z našega planeta, pa se neha v roma zelo tanka: komaj šest ki- eksplozijami). Raziskovali bodo globini nekaj tisoč metrov. Člo- lometrov meri v globokem mor- širjenje toplote v zemeljski vek v glavnem še vedno le u- * ju, samo 50 km pod najvišjimi skorji, podatki o magnetizmu giba o dogajanju pod razmero-' gorami. Načrt “Površnik” se na-' Pa naj bi osvetlili zgodovino ma tanko plastjo, na katere po- naša na zunanjih tisoč kilome-1 geomagnetnega polja in v tej vršju živi in dela. V prihodnje trov zemeljskega plašča. Izvezi premikanje tečajev. Dru- naj bi bilo drugače: geofiziki' V plašču se začenjajo dina- Se raziskave bodo obsegale mnogih dežel so zasnovali na-'mični procesi, ki spreminjajo spremembe v zemeljskem mag-črt “Površnik”, v treh letih zemeljsko podobo, tam so za- netnem polju ter ob tem spro-raziskav mednarodnega obsega'metki potresov, ki povzročajo ščene električne tokove v skor- bodo skušali zbrati zanesljive, podatke vsaj o najbližjih plasteh zemeljske notranjosti. Med proučevanjem potresov razdejanje v mestih in vaseh,; P in plašču, zaradi neznanih sil v njem so se j Zanimive možnosti, ugodne v geološki zgodovini dvignila' zlasti za meritve, se ponujajo v pogorja in so — če se bo teorija Tihem oceanu. Mreža brzojav- couvra na zahodni obali Kana- taka dokazovanja že slišali, zato de do Avstralije in Nove Zelan- se niso dali nič vplivati in po-dije je nehala služiti svojemu stavka na materijalno vojaško namenu. Lahko jo bodo uporab- pomoč bo verjetno ostala ne-Ijali geofiziki, da' bodo po njej spremenjena. oskrbovali z električnim tokom' ------o------ geofizikalne instrumente, potopljene na oceansko dno. Tako bodo mogle naprave dlje časa avtomatično zbirati podatke in jih iz globin pošiljati na gladino. Bali razlaga stališče trgovski konferenci so ugotovili, da obdaja zemelj-'o premikanju celin izkazala kot nih kablov, speljanih od Van- ]'™- ' ' ...................... Daj, . ,,, Bombaž prevladuje ‘Tv0ja * ai ' Od vseh vlaken je v tekstil- 6 Nidi j) j^BMnistva, Adolf, nem blagu v Združenih drža-^ biajp6 J°f=a!e- Kdo se bri- vah okoli tri četrtine bombaža, Sv°jo J,. Za sv°j obrt in za'ostala pa iz volne in umetnih’ Amerika je pripravljena sodelovati, toda nerazvite države si morajo v glavnem le same pomagati. ŽENEVA, Šv. — Potek trgovske konference ZN v Ženevi se odvija po programu, zaenkrat govcirijo isamo' voditelji posameznih delegacij. Že prvi govori so pokazali, da delegat j e gospodarsko zaostalih držav nastopajo z istimi idejami, cilji in zahtevami, dočim hodijo diplo-matje velikih gospodarskih držav vsak po svoji poti. Najprvo je Moskva napadla “kapitaliste in imperialiste,” da so oni krivi vse nesreče nerazvitih narodov, potem je francoski delegat obljubljal stvari, ki jih očitno niti Francija no more izvršiti, ako bi bile sprejete. Za njegovim govorom so tičali bolj politični kot gospodarski nagibi. Kmalu za njim se je oglasil voditelj delegacije Združenih držav državni podtajnik g. Bali in precej brezobzirno povedal, da je Amerika pripravljena na kompromise in koncesije pri pogajanjih in sporazumih o staDi-iizaciji cen za deželne pridelke in industrijske surovine ter o enostranskem znižanju carin za gospodarsko zaostale narode, da pa “kompenzacijsko financiranje” ni prava pot za gospodarski napredek nerazvitih' narodov. Taki narodi si morajo najpreje pomagati sami, pri čemur jim ni treba misliti samo na tovarne, ampak tudi na potrebe na prosvetnem polju, v zdravstvu itd. Zaostali narodi tudi ne smejo preganjati zasebnega kapitala in računati samo na državna posojila. Ballov govor je bil hladen curek vode na razgreto domišljijo in pretirana pričakovanja tistih diplomatov, ki zastopajo nerazvite države in iščejo samo pota, kako bi jim razvite države dajale investicijske kapitale brez pravice, da sodelujejo pri uporabi takih darov. Naša delegacija si torej ni pridobila simpatij. To so naši diplomat j e vedeli že naprej, toda upoštevali so novo smer v naši zunanji politiki in se raj še odločili za prvo zamero kot za poznejša razočaranja. Anglija bo dala naši deželi prostor za Kennedyjev spomenik LONDON, Ang. — Med znamenita angleška zgodovinska mesta spada travnik Runnyme-da, ki se nahaja kakih 20 milj jugovzhodno od Londona ob reki Temzi. Na tem travniku je moral kralj Janez odpisati leta 1215 znano Magno charto, ki je pomenila konec angleške kraljevske diktature in začetek sedanje ustave. Kralj je namreč moral baronom priznati precej političnih pravic, ki jih je do tedaj imel kar sam zase. Travnik je sedaj državna last. Sedaj je angleški ministrski predsednik Home izjavil v parlamentu, da bo Anglija odstopila Ameriki aker sveta na tem travniku in da bo na tem mestu postavljen spomenik pokojnemu predsedniku Kennedvju. Za akcijo za spomenik se je osnoval poseben narodni odbor, ki ga vodijo sami odlični angleški prijatelji našega naroda. Svet, ki bo na njem stal spomenik, bo del naše dežele. To je prvi tak slučaj v Angliji. Pri nas imamo podoben slučaj s prostorom, kjer stojijo palače Združenih narodov. Tja nimajo naše oblasti nobenega dostopa, angleške pa ga ne bodo imele do spomenika. Bilijon dolarjev vojaških podpor za tujino jim ni zadosti WASHINGTON, D.C. — Naši vojaški krogi trdijo, da je delež vojaških podpor v novem zakonu za podpiranje tujine pre-pičel. Ne ugovarjajo, da se za ta bilijon dolarjev da nabrati med zastarelim orožjem dosti materijaia, iki je čisto dober za marsikatero državo. Pripominjajo pa, da je treba države podpreti z novejšim orožjem Ako Moskva daje Bolgariji moderno orožje, potem mora Amerika dati tudi Grčiji in Turčiji sodobno - vojaško opremo. Dalje sedijo v Pentagonu, da se v državljanski vojni v Južnem Vietnamu ne more rabiti zastarelo erožje in da ga je treba tja pošiljati zmeraj več. Zastarelega orožja ne morejo pošiljati v Indijo, zato pa mora dobiti podob- trkovin0 nego ti! Saj vlaken. NOVO OROŽJE PROTI TANKOM — Slika- kaze novo ameriško orožje proti tankom TOW, Raketo vodijo proti cilju posebno tenke kovinske niti. MALE HELP WANTED WANTED SHORT ORDER COOK Male — Nite Work Friday and Saturday SORN’S RESTAURANT 6C36 St. Clair Ave. EN 1-5214 (x) MAUOGLAST V najem Oddamo štirisobno stanovanje, neopremljeno, z vsemi ugodnostmi, ogrevom na plin, kopalnico in garažo na 16305 Trafalgar Ave. Kličite IV 1-2712. (pon., pet.) V najem Na 1081 E. 71 St., oddamo 5 prenovljenih sob na drugem. Vprašajte za oskrbnika 881-7529. (x) PrijalePs Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St., EN 1-4212 Gradbenik proda dve lepa, z gozdom poraščena lota, vsakega 60 x 265, na Beverly Hills in zgradi na njih po naročilu hišo. Kličite IV 1-3768. (63) ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite »e do nas J0S. gLSBOKJiB 985 E. 74th St. KE 1-5807 V najem Enodružinsko hišo s 5 spalnicami oddajo na Grovewood in E. 161 St. Otroci dobrodošli! Kličite IV 1-3768. (63) Stanovanje v najem Tfi neopremljene sobe s kopalnico, spodaj, spredaj veranda, na 1053 E. 71 St., telefon 361-0989. (66) IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd. FRANK KURE R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503 Pohištvo naprodaj Kompletno pohištvo za kuno tudi Pakistan, da ne t>o za-|kinJ°> dnevno in spalno sobo se proda zaradi selitve. V mere. Kongresniki, ki so člani od- dobrem bora za narodno obrambo, so 45 St. stanju. Na 1376 E. — (64) HENRIK SIENKIEWICZ: 1 KRIŽARJI j I I f “I XXX Zbiško si je v duši očital, da je v svoji bolesti pozabil na strica. A ker je bil tudi brez tega navajen izpolniti, kar je nameraval, je drugo jutro navsezgodaj odrinil z gospodom de Loršem v Plock. Obmejne poti niso bile niti v časih največjega miru varne pred razbojniki, katerih številne tolpe so podpirali in ščitili križarji, kar jim je ostro očital kralj Jagielo. Vkljub pritožbam, ki so jih pošiljali celo v Rim, vkljub grožnjam in strogi odmeri pravice so sosednji komturji često dovoljevali svojim najetim vojščakom, da so se pridružili roparjem. Odrekali so se sicer vseh tistih, ki so imeli nesrečo, da so padli v poljske roke, a tistim, ki so se vračali s plenom in ujetniki, so dajali zavetje ne le v svojih vaseh, ampak tudi v gradovih. Prav v take razbojniške roke so marsikdaj padali popotniki in obmejni prebivalci, a zlasti otroci bogatih ljudi, ki so jih ugrabili zaradi odkupnine. Toda oba mlada viteza, ki sta imela znatno spremstvo, obstoječe vsako razen iz voznikov še iz nekoliko oboroženih pešcev in jezdecev, se nista bala napada in sta brez prigod dospela v Plock, kjer ju je takoj pri prihodu čakalo milo presenečenje. V krčmi sta namreč našla Tolimo, ki je dospel en dan pred njima. Zgodilo se je tako, da ga je križarski starosta iz Lubave, ki je slišal, da se je poslancu, ko so ga napadli nedaleč od Brodnice, posrečilo skriti del odkupnine, poslal v ta grad in naročil komturju, naj ga primora, da izpove, kam je skril denar. Tolima je izkoristil priliko in ušel. Ko sta se mu viteza čudila, da se mu je to tako lahko posrečilo, jima je pojasnil vso stvar, kakor sledi: “Vse zaradi njihove lakomnosti. Brodniški komtur mi ni hotel dati močnejše straže, ker ni hotel, da bi se zvedelo o denarju. Morda sta se dogovorila z lubavskim, da si razdelita, a sta se bala, da bosta morala, ako se izve, velik del poslati v Malborg ali pa vse oddati tema Badencema. Dodelil mi je le dva moža: zaupnega vojščaka, ki je moral z menoj vred veslati po Der-venti, in nekega pisarja ... A ker sta hotela, da nas nihče ne vidi, je bilo to pod noč in veste, da je meja blizu. Dali so mi tudi hrastovo veslo . . . ho — in po milosti božji . . . sem sedaj v Plocku.” “Vem! A onadva se nista vrnila!” je zaklical Zbiško. Na to je smeh razjasnil To-limov obraz. “Saj se Derventa izliva v Vislo,” je rekel. “Kako bi se mogla vrniti proti vodi? Morda ju najdejo križarji v Toru-nju.” Čez čas se je obrnil k Zbi-šku in dodal: “Del denarja mi je ugrabil lubavski komtur, toda tistega, ki sem ga skril pri napadu, sem našel in ga sedaj oddal vašemu oprodi, da ga shrani, kajti on je v gradu pri knezu, a tam je varneje kakor pri meni v krčmi.” “Moj oproda je torej v Plocku? Kaj pa dela tu?” je začudeno vprašal Zbiško. “Ko je oddal Zigfrida, je odpotoval z gospodično, ki je bila v Spihovu, a je sedaj dvorkinja pri tukajšnji kneginji. Tako mi je pravil včeraj.” Toda Zbiško, ki je bil ves omamljen od bolesti po Danu-šini smrti in ni v Spihovu nič izpraševal in nič vedel, se je šele sedaj spomnil, da je Čeha poprej odpravil z Zigfri-dom — in ob spominu na to se mu je srce stisnilo od žalosti in želji po maščevanju. pod, nekako mrtvi od bolesti in ker niste nič vedeli za božji svet.” “Kako pa je bilo ime tisti gospodični?” “Klicali so jo Jagienko.” Zbišku se je zdelo, da sanja. Misel, da je Jagienka mogla priti iz oddaljenih Zgože-lic v Spinov, mu ni hotela iti v glavo. Po kaj? Zakaj? Res je, da mu ni bila nobena tajnost, da ga je deklica v Zgo-želicah rada videla in visela na njem, toda on ji je vendar priznal, da je oženjen —torej spričo tega nikakor ni mogel sklepati, da jo je stari Matko vzel s seboj v Spihov s tem namenom, da bi jo omožil z njim. Sicer pa mu niti Matko niti Čeh nista ničesar omenila o njej . . . Vse to se mu je zdelo čudno in popolnoma nerazumljivo, zato je zopet začel obkladati Tolimo z vprašanji kakor človek, ki lastnim ušesom ne more verjeti in hoče, da bi mu povedali neverjetno novico. Vendar mu Tolima ni znal povedati nič drugega razen tega, kar mu je povedal poprej. Zato je šel takoj na grad da bi poiskal oprodo, in se je kmalu, še pred sončnim zahodom vrnil z njim. Čeh je mladega gospoda pozdravil z radostjo, a tudi z žalostjo, ker ije že prej izvedel vse, kar se je bilo dogodilo v Spihovu. A tudi Zbiško se ga je razveselil iz vse duše, ker je čutil, da je to vdano in zvesto srce, eno izmed tistih, ki jih človek najbolj potrebuje v nesreči. Razgrel se je in oživel, ko mu je pripovedoval o Danušini smrti, in delil z njim bolest, žalost lin solze, kakor jih deli brat z ! bratom. Vse to je trajalo dol- ponovil tisto žalostno pesem, .ki jo je bil zložil za umrlo, in jjo pel ob spremljevanju citer 'ob odprtem oknu, dvigajoč oči in obraz k zvezdam. Ko pa jim je končno znatno odleglo, so se začeli razgovar-jati o stvareh, ki so jih čakale v Plocku. “Ustavil sem se tu na poti v Malborg,” je rekel Zbiško, “saj veš, da je stric Matko v ujetništvu in da grem ponj z odkupnino.” “Vem,” je odgovoril Čeh. “Dobro ste storili, gospod. Sam sem že hotel potovati v Spihov, da bi vam svetoval pot v Plock. Kralj se namerava v Račonžku pogajati z velikim mojstrom, pri kralju se laže kaj doseže, kajti v kraljevi navzočnosti križarji niso tako ošabni in kažejo krščansko ponižnost.” “Tolima mi je pravil, da si hotel potovati k meni, a te je CHICAGO, ILL. RAIKES 5c to SI.00 STORE Offering a New Store location at 0816 Windsor Ave., Berwyn. • Servicing their local area with all Dime Store Needs. Open for your convenience 9 AM to 9 PM daily. Saturday till 6 PM. — DO COME IN AND BROWSE AROUND. (24, 26, 30 Mar., 1 Apr.) REAL ESTATE FOR SALE FRANKLIN PARK — BY OWNER 4 Room Brick, Tile Bath, Basement, Rec. Room, Large yard, Outdoor fireplace, S/lS’s. Nr. Transp. and Stores. Good neighbors, low taxes. $17,000. 678-3093. (63) Res je: rekel. A kje je g0> z]asti ko je končno gospod oni rabelj? Kaj se je zgodilo j^ Lorg na Zbiškovo prošnjo z njim?” j --------------------- “Mar vam ni povedal o. Kaleh? Zigfrid se je obesil in vi, gospod, ste jezdili mimo njegove gomile.” Nastal je kratek molk. “Fant mi je pravil,” je rekel naposled Tolima, “da se odpravlja k vam, a bi bil to storil že' zdavnaj, samo je moral streči gospodični, ki je po vrnitvi iz Spihova zbolela.” A Zbiško se je otresel žalostnih spominov in kakor v sanjah vprašal: “Kakšni gospodični?” “No, tisti,” je odgovoril stari, “vaši sestri ali sorodnici, ki je prišla z vitezom Matkom v Spihov v moški obleki in je na poti našla našega gospoda, ki je tipaje iskal pota. Ako bi ne bilo nje, bi ne bila niti Matko niti vaš oproda spoznala gospoda. Naš gospod jo je imel potem tako rad, ker je skrbela zanj kakor hčerka in razen o. Kaleba ga je edino ona mogla razumeti.” Mladi vitez je od začudenja široko odprl oči. “O. Kaleb mi ni pripovedoval o nobeni gospodični in jaz nimam nobene sorodnice . ..” “Ni pravil, ker ste bili, gos- DA NE BO MANJKALO VODE — Delavka v Šanghaju na Kitajskem pregleduje kup plastičnim vodnih cevi. zadržala bolezen Jagienke Zihovne. Slišal sem, da jo je stari Matko pripeljal v te kraje in da je bila tudi v Spihovu? Zelo sem se.čudil! To-| da povej, zakaj jo je stric Matko vzel iz Zgoželic?” “Vzrokov je bilo mnogo. Stric Matko se je bal, ako jo brez vsakega varstva pusti v Zgoželicah, bosta viteza Volk in čtan napadla Zgoželice, pri čemer bi se mogla storiti krivica tudi mlajšim otrokom. A brez nje bo varneje, ker na Poljskem se dogaja, kakor veste, da vzame plemič dekle s silo, če ne more drugače, a proti malim sirotam nihče ne dvigne roke, ker za to je rabeljski meč in še hujše od meča, sramota! Bil je pa še drug vzrok, ker je opat umrl in določil gospodično za dedinjo vsega svojega imetja, nad katerim je imel varstvo tukajšnji škof. Zato je vitez Matko pripeljal gospodično v Plock.” Spihov?’ ‘Toda on jo je vzel tudi v (Dalje prihodnjič) RUDY KRISTAVNIK COMPANY Gradbena dela • Mizarstvo — 5908 Bonna Ave. Spomladi popravljamo in lepšamo zopet domove, stanovanja, poslovne prostore. — Obrnite se na nas. — Vsa dela zavarovana. — Proračuni brezplačni. — Kličite po 5. uri zvečer HE 1-II08, [ podnevi pa HE 1-0965, Cleveland, O. . OGLAŠUJTE V / AMERIŠKI DOMOVINI / . PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO / • SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI / OSEBNE NOVICE • DOPISUJTE V / AMERIŠKO DOMOVINO / • SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOVA • PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO RADOVEDNOST — David Fletcher,. tri leta stari dečko, preskuša mamine todjctne pripomočke z vso pazljivostjo. " ■ SKOK V VIŠINO — Slika kaže tehniko skoka v višino, kot jo je razvil John Thomas iz Bostona. Na sliki ga vidimo pri nastopu v New Yorku. V blag spomin DESETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA IN OČETA Jakob Troha ki je umrl dne 30. marca 1954. Let deset je že minilo, odkar zapustil si pas Ti, dom je prazen in otožen, ker Te več med nami m. Truplo Tvoje zemlja krije, v temnem grobu mirno spiš, Tvoje srce več ne bije, bolečin več ne trpiš. Sonce naj na travo sije, kjer počivaš, dragi, Ti, duša pa naj Srečo uživa, tam v rajski večnosti. Žalujoči: soproga THERESA in OTROCI Cleveland, O., 30. marca 1964. V blag spomin ŠESTE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE MATERE IN STARE MATERE Louise Hribar ki je umrla 30. marca 195S. leta. Truplo Tvoje pod gomilo, počiva šest že let, duša Tvoja pa raduje so v rajski večnosti. V srcih nosimo ljubeče glas, spomin in pogled Tvoj, dokler nit življenja steče ir, vsi pridemo za Teboj. Žalujoči: OTROCI in SORODSTVO Cleveland,.©., 30. marca 1964. SAMO ZA ENEGA — Gerhart Czardebone se smeje skozi stekleni vrh podmornice, v kateri je prostora le za enega človeka. Zamislil in zgradil jo je s tremi svojimi tovariši. Baje se lahko potopi do 150 čevljev globoko. Nedavno je bila razstavljena v Londonu na Angleškem. V BLAG SPOMIN PETINDVAJSETE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE MATERE Matilda Walland ki je umrla 39. marca 19S9. leta. Prešla je v večnost dolga vrsta let, odkar ste zapustili nas in svet, ah nismo na Vas pozabili: spomine svetle vedno v nas budite, v ljubečih srcih vedno nam živite! Žalujoči: OTROCI Cleveland, O., 30. marca 1964. V blag spomin DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA-OČETA IN STAREGA OČETA Frank Ipavec ki je zatisnil svoje blage oči 30. marca 1962. Oj, usoda, ki življenje kar naenkrat zagreniš, radost v bridko nam trpljenje z enim mahom spremeniš! Zakaj si, predragi, šel od nas,_ samevamo, brez Tebe dolg je čaS’ Pogrešamo ljubeči Tvoj smehlj3)’ zaman, zaman Te kličemo nazaj- Žalujoči: ANTONIJA — soproga CHARLES F. — sin SNAHA, VNUK in VNUKINJA Cleveland, O., 30. marca 1964. r,t> ■ ..-I • 1 V H LAG SPOMIN _ PETINDVAJSETE OBLETNIC* SMRTI NAŠE LJUBLJENE MATERE Rose, Koščak ki je umrla 29. marca 1939- Srčno ljubljena nam mati) šla prezgodaj si od nas. dobra, skrbna si nam bila> pogrešamo Te vsaki čas. Sveta vera nas tolaži, da se enkrat snidemo, kjer ni joka ne bolesti, rajsko srečo uživamo! žalujoči: OTROCI Cleveland, O., 30. marca 1964. * & L f. G S P 0 f»1 J 8 DRUGE OBLETNICE SMRT1 NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA Frank Narobe ki je zasnal v Gospodu 30. marca 1962. leta Ti, o Jezus naš premili, zlij r.a dušo Rešnjo kri, Ti dobrotno se ga usmili, raj nebeški mu odpri! Truplo mirno naj počiva, duša pa naj raj uživa, Jezus in Marija naj bo njegova tovarišija! Žalujoči ostali: THERESA -4 soproga FRANK — sin SISTER M. THERESA — hči V starem kraju brat JAKOB, dva nečaka in OSTALO SORODSTVO. Cleveland, O., 30. marca 1964. ' r: ■ '--.-V,