SDS zmagovalka tudi na Celjskem Št 44/ Uto 64 / Celje, 9. junij 2Q09 / Cena 0,81 EUR Ograja ob obvoznici vendarle bo! □ A □ JW Odgovorna urtdnica Ta^MCvkn Z Julijo na kavo, z Romeom na teran Na drugem letošnjem izletu naročnikov Novega tednika in članov lUš kluba je vesela karavana krenila v Italijo. Bilo je nepozabno! Srečanje gimnazijcev z ukradeno maturo Rudi Čajavec, rekorder med krvodajalci ^MSODKI novi tednik SDS zmagovalka tudi na Celjskem Neuradno: Milan Zver, Zoran Thaler, Tanja Fajon, Lojze Peterle, Jelko Kacin in Ivo Vajgl, v Evropski parlament pa se vrača tudi Romana Jordan Cizelj iz Latkove vasi v nedeljo smo volili sedem poslancev za Evropski parlament. Volitve v Sloveniji je »odlikovala«« dokaj slaba volilna udeležba, saj se jih je udeležilo nekaj manj kot 28 odstotkov volilnih upravičencev. Po deinih neuradnih podatkih Državne volilne komisije )e bila volilna udeležba v Volilni enoti Celje med slabšimi, zgolj neka) več kot 26-odstotna. Najmanj volivcev je na volišča prišlo v Šentjurju, največ pa v drugem žalskem volilnem okraju. Tudi na Celjskem je največ volivcev obkrožijo listo SDS. ki je v peti, torej celjski enoti, prejela skoraj 31 odstotkov glasov, za SD pa je skupno glasovalo blizu 17 odstotkov volivcev. Skupno je na evropskih vo-Dtvah SDS dobila slabih 27 odstotkov glasov, SD pa 18,45 odstotka! Ti stranki imata po dva evroposlanca, po enega paNSi, LDS in Zares. Po neuradnih podatkih so novi evropski poslanci Milan Zver in Romana Jordan Ci* zelj (SDS), Zoran Thaler in Tanja Fajon (SD), Lojze Peterle (NSi), Jelko Kacin (LDS) in Ivo Vajgl (Zares). Imena se lahko Še spremenijo, sdj bodo 15. junija ugotavljali i^d glasovanja po poŠti iz tujine. Takrat bo stáčel postopek ugotavljanja uradnega izida glasovanja. Evropske mandate novoizvoljenih poslancev mora najprej potrdili državni zbor. Nato jih bo na konstitutivni seji, ki bo predvidoma od 14. do 16. julija v Strasbourgu, potrdil še EP. Takrat bodo poslanci tudi izbrali predsednika, ki bo parlament vodil dve leti in pol. Takoj na delo v družbi evroposlancev ostaja s Celjskega Romana Jordan Cizelj, ki se sama Šteje za Celjanko, saj je mladost preživela v Latkovi vasi pri Preboldu in obiskovala I. gimnazijo v Celju. »V EP bom nadaljevala z delom, kar pomeni, da lahko začnem takoj in ne potrebujem uvajalnega časa. Hkrati se stvari zastavljajo od začetka, spet si bo treba izboriti prostor v odborih, kjer ima parlament največjo moč in najbolj vpliva na življenje ljudi,« je povedala stara-nova evroposlan-ka, ki je vesela zaradi rezultata SDS. hkrati pa nizka volilna udeležba po njenem mnenju dokazuje, da v Sloveniji še ni prave evropske demokracije. »To bo takrat, ko bodo ljudje razumeli, da je treba priti na volitve in vplivati na sestavo EP.« US, foto: SHERPA Izidi glasovanja po volilnih okrajih Večina volilnih okrajev sodi v volilno enoto'5 - Celje, pregledu pa smo dodali Še VO 1 Šmarje pri Jelšah in VO 3 Slovenske Konjice iz volilne enote 7 - Maribor ter VO S Laško, ki sicer spada v volilno enoto 6 - Novo mesto. Obstaja tudi možnost, po neuradnih delni rezultatih, da se v EP kot t. i. »fantomska poslanka« prebije Zofija Mazej KukoviČ (SDS), nekdanja ministrica za zdravje, doma iz Belih Vod nad Šoštanjem. Če bo Slovenija seveda upoštevala evropska priporočila, po katerih bi morala poleg sedmerice izvoljenih v EP kot opazovalca poslati tistega poslanca, ki bi bil izvoljen kot osmi. Tbvrstne poslance predvideva zaenkrat še nesprejeta Lizbonska pogodba. Po tej pogodbi se bo namreč število evropskih poslancev povečalo s sedanjih 736 na 754 poslancev, do sprejetja pogodbe pa bi imeli ti poslanci status opazovalcev. Za svoje »opazovanje« naj bi prejemali polno plačo in vse ostale poslanske privilegije, razen glasovalne pravice, kar seveda vzbuja kar nekaj pomislekov. 2 voltsČB rta {V. osnovni soli v Calju Vofilna 23.02 22.83 23.74 24.92 27.57 30.21 29,52 25.03 29.16 20.74 25.83 27.07 NSi 16.33 16.88 14.34 10.74 11.45 15.74 17.95 10.39 12.23 16.15 15.50 17.23 SMS 190 3.23 2.13 1.61 1.38 1.73 1.32 1.38 1.05 2.21 1.84 2,22 SLS 3.60 4.62 3.06 1.70 2.26 4.09 8.10 1.55 2.31 6.4'Ž 7.15 2.81 KSS 0.32 0.30 0.24 0.23 0.06 0.19 0.33 0.29 0.Î8 0.42 0.19 0.32 SD 18.45 12.42 14.43 21.76 12.68 14.43 10.64 24,00 17.09 11.17 12,08 22,09 ZZ 0.64 0.65 0.53 0.80 0.60 0.49 0.43 0,22 0.40 0.49 0.63 0.84 DESUS 7.Î8 6.17 9.59 8.71 11.96 8.96 7.57 9.19 8.97 9.15 7.30 6.34 SDS 26.92 34.05 31.38 25.90 32.13 30.90 38.47 24.75 36.65 33.99 32.23 24.86 ZARES 9.82 7.66 10.85 12.32 11.04 9.07 6.58 17,72 10,99 7.07 9.88 6.64 NLPB 0.44 0,27 0.32 0,43 0.38 0.32 0,28 0,22 0.24 0.44 0.59 0.47 LDS n,62 10.98 9.67 12.84 12.53 Î1.29 6.42 8.58 7.49 9.41 9.41 10.37 SNS 2,88 2.77 3,77 2,96 3.53 2.78 1.90 1,72 2,39 3.10 3.19 3,78 Številke v tabeli so navedene v odstotkih. Prikazano do nedelje do 23,35, Vsi podatki so neuradni. Legenda: NSi - Nova Slovenija - krščanska ljudska stranka SMS - Stranka mladih Slovenije SLS - Slovenska ljudska stranka. KSS - Krščanski socialisti Slovenije SD - Socialni demokrati je stanje po rezultatih, ki jih je Državna volilna komisija obdelala ZZ - Združeni zeleni DeSUS • Demokratična stranka upokojencev Slovenije SDS - Slovenska demokratska stranka ZARES - nova politika NLPB - Neodvisna lista za pravice bolnikov LDS - Liberalna demokracija Slovenije SNS - Slovenska nacionalna stranica Odprto letno kopališče Celjsko letno kopališče je od nedelje uradno odprto. Ti dan je bil obisk kopališča brezplačen, vendar vas zaradi slabega vremena verjetno tam ni bilo. Zato pripravljajo posebno otvoritveno prireditev v nedeljo. 14. junija, čeprav se v ZPO-ju še niso odločili» ali bo tudi v nedeljo obisk brezplačen. Prihodnji teden in tudi vse naslednje konce tedna bo na celjskem letnem kopališču precej živahno, saj pripravljajo več različnih prireditev. Ena od prireditev bo tudi Poletni Itrbunk z Novim tednikom tn Radiem Celje, ki ga priprav- ljamo 27. junija ob 15. uri. Prihodnji teden v nedeljo pa na letnem kopališču pripravljajo gledal i ško-lutkovno predstavo za otroke. Sledile bodo delavnice, na katerih bodo otroci lahko sami izdelovali lutke in tudi sami pripravili lutkovno predstavo. Čeprav se je letošnja kopalna sezona začela bolj klavrno, si v 2P0-ju želijo čim več sončnih dni. Prav vreme najbolj vpliva na obisk letnega kopališča. Tako so lani, ko je bilo precej slabega vremena, zabeležili 21 tisoč obiskovalcev v sezoni, predlani, ko je bilo več sonca, pa je bilo obiskovalcev 30 tisoč. Vsaj toliko obiskovalcev si želijo tudi letos. ŠK. foio: SHERPA Cene kopanja ostajajo take kot lani. Odrasli bodo za celodnevno karto med tednom odSteli 5 evrov (ob koncih tedna 6 evrov), otroci» invalidi, študenti in upokojenci pa med tednom 3,5 evra (4 evre]. Popoldanska karta za odrasle med tednom slane 4 evre (S evrov), za otroke, invalide, študente in upokojence pa med tednom 3 evre (3,S evra). novi tednik Kako blizu je podeželje? Tokrat manj razstavljavcev - Organizatorji zadovoljni Zavod Celeiâ C«lje je z društvom Raznolikost podeželja in združenjem Deteljica znova pripravil prireditev Podeželje v mestu. V četrtek in petek so se tako znova predstavljali kmetje> predvsem ekoloSki, s svojimi pridelki, različna društva, pa tudi obrtniki. Edina novost je bila predstavitev gozdnega pohištva, ki ga je pripravil Zavod za gozdove. lUdi ponudbe je bilo manj kot na prejšnjih prireditvah. V četrtek je bilo obiskoval- trovalo tudi vreme, ki je v pe- Največ obiskovalcev in tudi cev već, verjetno je temu bo- tek kazalo bolj kisel obraz, večja ponudtja je bila dopold- Dopoldne je bita ponudba na priredita PodeželjevmestiJ se kar pestra, popoldne časen) in podobnih dobrot ni bilo vec... Vrsto razstavljavcev so se ramdcifa, zato j« bilo verjetno tudi manj obiskovalcev. Novost tega Podeželja vmestu je bilo gozdno pohištvo (v ozadju). Posta ga bodo na razglediiSuobgozdni poti pod Anskim vrhom. Na sliki Robert Hostnik 12 celjska enota Zavoda za gozdove Vojska okupirala nakupovalno središče Zaradi recesije vojska dobila več kadrov - Štajerci prevladujejo Slovenska vojska ima vedno veČ različnih nači-nov» s katerimi se promovira in pridobiva nove ka-dre.ltenutno imamo v Slo-veni ji 7300 pripadnikov vojaških sil» cilj je deset tisoč. Zato bo že četrtič zapovrstjo svoje delo ves te-den predstavljala v celjskem nakupovalnem središču Citycenter. Do sobote si bo mogoče ogledati vse, kar je povezano 2 vojsko. »Predstavljajo se 20. motorizirani bataljon SV Í2 Celja, del vozil in celotna oborožitev vojaških sil. Prvič bomo predstavili tudi minomet. V dinamičnem delu predstavitve bodo obiskovalci lahko videli borilne veščine, delo z vojaškimi psi, napad vojaškega psa. obiskovalci bodo lahko preizkusili celo vo-jaški golaž,« našteva pomočnik za pridobivanje kadrov na Upravi za obrambo Celje, stotnik Alen Tkavc. Še posebej je izpostavil sobotno dogajanje, ko bo gardna enota prikazala, kakšna je njena naloga ob protokolarnih obiskih, orkester Slovenske vojske pa bo imel svoj koncert. Če odmislimo zmanjšanje sredstev, ki jih v Času recesije država nameni za S celjskega območja se je letos za služenje domovini odloČilo 180 posameznikov, lani v celem letu pa 196. obrambo države, so v vojski z recesijo zadovoljni. »Zaradi recesije število vlog za zaposlitev v vojski narašča. Do zdaj smo dobili že 800 vlog. Za primerjavo: lani smo toliko vlog prejeli do konca septembra,« je izpostavil direktor urada za vojaške zadeve, polkovnik Venčeslav Ogrinc. »Moram dodati, da pri tem prevladujemo Štajerci, teh je v Slovenski vojski vsaj 60 odstotkov. Smo očitno večji >řigh-terji«. Zdaj na vsakega, ki odide, pridejo štirje novi.« Nekaj so k »popularnosti« prispevale tudi nagrade. Če vojak pogodbo podpiše za pet let, dobi nagrado v višini 1400 evrov, če podpiše za deset let, pa dobi 7200 evrov nagrade. Obenem se tudi letos obetajo Štipendije - 240 jih je razpisanih za dijake in 88 za študente. T\idi mesečna plača vojaica začetnika ni ravno slaba. Znaša okoli 700 evrov neto, v tujini pa se znesek početveri. Vojêûc s četrto ali peto stop- njo izobrazbe v tujini zasluži od 2.500 do 3,300 evrov. RP ne, kasneje pa so se redčile vrste tako obiskovalcev kot tudi razstavljavcev. Ponudbe je bilo tudi sicermanj kot na prejšnjih prireditvah Podeželje v mestu. Ne glede na to, pa so' bili v Zavodu Celeia Celje zadovoljni, tudi z obiskom, Id je bil tak, kot so ga pričakovali. Snežana Gabrovec iz Zavoda Celeia Celje je še povedala, da se ne more strinjati, da je ponudba slaba, saj se je predstavilo veliko društev, kmetov in obrtnikov, čeprav jih je bilo res malo manj kot na prejšnjih prireditvah, Novost letošnjega Podeželja v mestu je bila predstavitev tako imenovanega gozdnega pohištva, ki ga je pripravila celjska enota Zavoda zâ goz-dove. Gre zaidopi oziroma se-dišča, ki jih je iz lesa stoletne duglazije oblikoval in izdelal kipar Samo âkobeme. Dugla-zija je drevesna vrsta, ki je posebnost celjskega mestnega gozda, drevo, ki ga je uporabil Škobeme, pa so morali zaradi oslabelosti in sušenja posekati. Gozdno pohištvo bo- do namestili na razgledišču ob gozdni poti pod Anskim vrhom. Spomladansko Podeželje v mestu je za nami. Glede na to, da večina razstavljavcev na prireditvi prodaja svoje izdelke in pridelke, smo vprašali, ali ne bi bilo morda smiselno jesensko prireditev prestaviti kar k mestni tržnici. Tam bi imeli verjetno kakšnega obiskovalca več. Gabrovčeva je odgovorila, da tega zaenkrat ne bodo storili, ker gre pri tej prireditvi za približanje podeželja mestu in ne v prvi vrsti za prodajo. Po obisku sodeč pa je podeželje na Glavnem trgu vendarle še vedno predaleč... ŠPELA KURALT Foto: GrupA Tudi zajčki ne morsjo biti ves dan pod šotorom, zato so bilt tam le nokaj čase. HOTEL CELJSKA ©BobKar 7.A c-fnvA i4( nÁr^^^fitťiá gft itftï'ô I-K ftàrô'KflJl-H áo Uprava Gorenja seja menda že pogovorila ; delavci, ki bodo na delo čakali doma. Na državnih plečih Za Čakanje na delo doma do 85 odstotkov plače în petino časa za usposablja nje - Delovno razmerje ostane v soboto je začel veljati Zakon o delnem povračilu nadomestila plače, ki uvaja subvencije za delavce, ki jih bodo podjetja poslala na Čakanje. Nadomestilo bo znašalo 85 odstotkov osnovne plače, delodajalci pa bodo morali te delavce vključiti v usposabljanje. Podjetja se bodo lahko za-čela prijavljati v teh dneh, v velenjskem Gorenju pa so že pred «časom napovedali, da bo doma Čakalo na delo od 700 do 900 delavcev - nekaj jih je v teh dneh že tudi na kolektivnem dopustu. Zakon je namenjen delodajalcem» ki ^radi sldbegd poslovnega položaja oziroma posledic gospodarske krize delavcem ne morejo zagoto- Delodajalec v času vključenosti v ukrep ne bo smel odpovedovati pogodb o zaposlitvi iz poslovnih razlogov» odrejati nadur ter Izplačevati nagrad organom vodenja in nadzora. viti dela. Tako bodo lahko do polovico zaposlenih poslali na začasno čakanje, v tem Ča-su pa bodo delavci prejeli nadomestilo v višini 85 odstotkov osnovne plače. 50 odstotkov osnove bo poplačala država in 35 odstotkov delodajalec. Prispevek države bo omejen na največ 805 evrov, nadomestilo pa ne bo smelo biti nižje od minimalne plače. Delodajalec bo moral ob prijavi predložiti program ohranitve in dviga kakovosti delovnih mest ter razvoja člo- veških virov, v skladu s katerimi bo delavcu, ki bo napoten na čakanje, zagotavljaj usposabljanje. Delavec bo moral bid v usposabljanje vključen vsaj 20 odstotkov delovnega časa na čakanju. Stroške usposabljanja bo povrnila država, in sicer do 500 evrov na delavca. Delodajalci se bodo lahko za ta ukrep na zavod za zaposlovanje prijavili do konca marca 2010. Delodajalec bo lahko v ukrepu najmanj tri mesece in največ eno leto, posamezen delavec pa Šest mesecev z možnostjo podaljšanja še za šest mesecev. Ukrep se bo tako iztekel konec marca 2011. Z zakonom želijo ohranili čim več delovnih mest; po oceni ministra za delo. družino in social ne zad eve Ivana Svetlika bi se lahko v ukrep vključilo do 25 tisoč delavcev. Gre za drugi interventni ukrep za ohranjanje delovnih mest; s prvim, subvencioniranjem skrajšanje delovne^ časa, naj bi doslej ohranili do 9 tisoč delovnih mest, vlogo za subvencije pa je podalo skoraj 700 podjetij, Kot je ocenil predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac, bodo v velenjskem gigantu z obema ulaepoma ohranili 1.500 delovnih mest. US, foto: GrupA Menjava dobavitelja prinaša brezplačno elektriko Dobili plačo za marec Velenjsko Gorenje v sodelovanju s ponudnikom električne energije GEN-I svojim kupcem ob nakupu izbranih energijsko varčnih gospodinjskih aparatov podarja po SOO kWh brezplačne električne energije. Akcija velja za velike gospodinjske aparate, podarjena energija pa po izračunu zadostuje za dve leti brezplačnega delovanja kupljenega velikega gospodinjskega aparata. S tem želijo v Gorenju poudariti pomen varovanja okolja z uporabo aparatov iz varčnejših energijskih razredov, z dodanim darilom pa potrošnikom pomagajo, da se investicija v nov, energijsko varčnejši aparat čim prej povrne. Ker gre za akcijo z GEN-l, za pridobitev brezplačne energije kupec pošlje kopi- jo računa na sedež Gorenja, Gorenje pa nato kupca obvesti o nadaljnjih korakih in mu pošlje poseben obrazec za morebitno zamenjavo dobavitelja električne energije, v kolikor GEN-l še ni njegov dobavitelj. V Gorenju so ob tej priložnosti tudi predstavili problematiko energijsko potratnih aparatov. V evropsldh gospodinjstvih je namreč še vedno v rabi več kot 188 milijonov aparatov, starejših od 10 let. Če bi jih zamenjali z novimi, varčnejšimi aparati, bi letno prihranili toliko električne energije, koiikor je letna proizvodnja 12 termoelektrarn. Aparati iz energijskih razredov A in A+ ter A-h- lahko prihranijo tudi 25 odstotkov in več energije v primerjavi z aparati nižjih energijskih razredov. US Delava Rogaške Les so v petek le prejeli marčno plačo. Izplačilo aprilske plače pričakujejo do konca t^a. poplačilo pomih stroškov pa je tekoče. Okrog 70 delavcev Rogaške Les se je za stavko, ki so jo vtorek končali, odločilo zaradi neizplačlla akontad je plač za marec in april. Uprava podjetja upa, da jim bo ponovno pomagala država in zagotovila 1,2 milijona evrov liicvid-nostnih sredstev. Vodstvo družbe, ki je bila nekoč hčerinsko podjetje Steklarne Rogaška, sicer zatrjuje, da Imajo dovolj naročil. AB Optimizem še ne popušča Dogajanje na Ljubljanski borzi je bilo tudi v preteklem tednu optimistično, kar se je odrazilo v petih dvigih vrednosti ol^ domačih borznih indeksov. Petkovo trgovanje je ob rasti indeksa SBI 20, le-tega potisnilo do najvišje vrednosti letos. Tako se je ustavil pri 4.255 indeksnih točkah» kar pomeni 4,g4'Odstotno rast na tedenski ravni. Indeks SBi TOP je pridobil malo več kot 5 odstotkov in zaidjučil teden pri 1.036 indeksnih točkah. PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 1.6 IN 5.6.2009 Oznakah Imt fiwtriiPromttvtSim PCG DnkarndCel}B 54,50 5,50 CCTG Cetis 0.00 0,00 0,00 GRVfi Gorenjs 11.03 300.90 2.28 PILB Pivovdrns Uško 39.03 154,10 A76 JTKS Juteks 43.85 3.80 •1.43 ETOG Etol 0,00 0,60 0,00 Eden izmed razlogov za optimizem je vsekakor priliv dodatne likvidnosti na trg, ki se je v preteklem tednu podvojila in v povprečju znašala 3,2 milijona evrov dnevno. Poleg dodatne likvidnosti so delniške tečaje na Ljubljanski borzi poganjale k višku pozitivne makroekonomske novice iz tujine. Za optimizem med vlagatelji je poskrbela novica o skoku prodaje starih nepremičnin v aprilu v ZDA, kjer so beležili 6,7-odstoino rast, kar je največji mesečni skok v zadnjih sedmih letih in pol. Zadnji podatki o nepremičninskem trgu kažejo, da se tudi ta trg v ZDA umirja. To je seveda dobra novica za okrevanje zahodnih gospodarstev, kar bi lahko dejansko pomenilo, da recesija vstopa v zaključno fazo. Zmagovalec tedna je vsekakor novomeška Krka, ki je presegla psihološko mejo 70 evrov in se v petek zaustavila pri enotnem tečaju 73,19 evra, kar pomeni 9,3 mora najprej darovati kri, v zameno pa opravimo vse ostalo zastonj. To je naš prispevek mladim zdravnikom in hkrati krvodajalstvu.« Za Rudija Čajavca je krvodajalstvo tudi obveznost do okolja, izraz pripadnosti. V Celje je prišel po končani Medicinski fakulteti v Zagrebu in v celjskem zdravstvenem domu dela že od leta 1973. Specialist športne medicine in prvi specialist medicine dela, prometa in Špona v Sloveniji, je danes predsednik Združenja medicine športa Slovenije in podpredsednik zdravstvene komisije, ki deluje pri Olimpijskem komiteju Slovenije. Je predavatelj na podiplomskem Študiju na fakultetah v Ljubljani, Spli- tu in Zagrebu, za njim je prvo predavanje za študente Medicinske fakultete v Mariboru. Samo s področja medicine športa je izdal 6 knjig. Med njima sta v Sloveniji priročnik in na Hrvaškem učbenik medicine Športa. Njegovi dosežki so tudi dosežki celjskega diagnostičnega centra medicine dela, prometa in športa. »Na tem področju smo najmočnejši,« je zadovoljen. Brez dvoma, saj drugače to ne bi bil eden od dveh diagnostičnih centrov za vrhunske Športnike pri nas, center, ki ga je Olimpijski komite Slovenije zadolžil za preglede in testiranja kategoriziranih športnikov. Poleg tega skrbijo za zdravje veslaške reprezentance, judoistov, de) aûetske reprezentance, za rokometaSe. za tekmovalce v kegljanju ... Tu so skr-beli Za delavce v stiski škofijska Karitas Celje zadnje mesece posebej pomaga delavcem iz podjetij» ki jih je gospodanka kriza najbolj prizadela. Tako je delavcem Elkro-ja, Eikroja-invaiidskega podjetja, Kilija, Ukee. Rogaške Lesa ter Steklarske nove nudila pomoč v prehram-benih paketih ter osnovnih čistilnái sredstvih, pa tudi možnost prejema novih oblačil, ki so iz redne prodaje izločena. Vsodelovanjusso-delavci Škofijske Karitas Ljubljana so bile pomoči deležne še delavke Intime fashion iz Radeč. Iz Karitas za poletje ter jesen prav tako opozarjajo na možnost vključitve v letovanja ter pomoči otrokom in staršem ob začetku šolskega leta. Delavce, ki jih je ^spo-darska kriza najbolj prizadela, je s spodbudnimi besedami nagovoril tudi apostolski administrator celjske škofije dr. Anton Stres, ki zanje moli, sporočajo iz škofíjske Karitas. BJ Prireditev brez kajenja, alkohola in drog Na žalskem štadionu bo v petek tradicionalna prireditev Tek-hoja za življenje za bolnike z rakom in zdrave» ki jo pripravlja Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje. Dogajanje se bo začelo že v zgodnjih jutranjih urah, v dopoldanskih delavnicah pa bodo s pomočjo plesa in glasbe premagovali stres ter krepili zdravje. Prireditev bodo uradno odprii ob 16. uri. po mašiza bolnike vžalski župni jski cerkvi, tek oziroma hoja za bolnike io zdrave pa se bo na žalskem štadionu za- čela ob 17-20. Tek in hojo s predstavitvijo bolnikov bodo ponovili ob 20.30, vmes poskrbeli za obilo prireditev, ob 21.30 pa prižgali sveče. Veliko dogajanja bo v znamenju plesa, saj bodo zaplesali najmlajši iz žalskih vri-cev» v posameznih okoliških osnovnih in srednjih šolah bodo pripravili plesne predstavitve, napovedujejo pa t\idi več plesno obarvanih nastopov. Dogajanje na prireditvi, na kateri ni kajenja, alkohola in drog, se bo zaključilo v večernih tu'ah. US Ustavimo korozijo! v celjski Pocinkovalnici so prejšnji teden razglasili nagrajence natečaja za srednješolce Mislimo zeleno, ustavimo korozijo. Med osmimi srednjimi šolami so zmagali gimnazijci iz Ljutomera in z Jesenic Natečaj je de) projekta Zelena Slovenija, v katerem predstavljajo dobre okoljske prakse in vzpodbujajo k zavestnemu, okolju prijaznemu delovanju. V natečaju je sodelovalo osem srednjih šol iz vse Slovenije, iz Celja Srednja šola za gradbeništvo iz Šolskega centra Celje in Srednja ekonomska Šola. Dijaki so morali v svojem okolju poiskali konstrukcije, ki propadajo zaradi rje in jih ujeli v fotografski objektiv. Korozija je namreč zaradi vpliva okolja med najpogostejšimi povzročitelji propadanja jeklenih konstrukcij, škoda, ki )o povzroča, zahteva približno 4,2 odstotka nacionalnega dohodka. Najučinkovitejša zaščita proti koroziji je vroče pocinkanje, ki ga edina v Sloveniji nudi celjska Pocinkovalni- Rudi Čajavec v diagnostičnem cenlnj^kjsr» ta dni na testiranju Slani slovenske smučarske reprezentance. za zdravje domala vseh dobitnikov medalj na olimpi-jadah. Do zimske olimpijade leta 2010 v Vancouvru so prevzeli celovito skrb za zdravje smučaijev, udeležencev te olimpijade. Krvodajalstvo priporoča tudi športnikom: »Za rekreativne športnike je koristno vedno, vrhunskim Športnikom ga priporočam med sezonami. Med pripravami nanjo in v času tekmovanj ni primerno.« Na vrhu seznama OZ RK Celje Izgovor, da kdo nima časa darovati kri> je že glede na izsek iz dela Rudija Čajavca, očitno prazen. Med aktivni- mi krvodajalci je na seznamu Območnega združenja RK Celje v samem vrhu. Družbo med tistimi, ki so lani zabeležili že več kot 100-krat darovano kri, mu dela Se 13 darovalcev. Prvi za Rudijem Ča-javcem je Stanislav Knific, ki je daroval kri 131-krat. Na sobotnem letnem srečanju krvodajalcev v Narodnem domu so petim podelili tudi priznanje za 100-krat darovano kri in štirim za 90-krat. Skupno si je lani prislužilo priznanja in plakete 470 krvodajalcev. V območnem združenju so tudi sicer zadovoljni s pripravljenostjo ljudi na darovanje krvi. število krvodajalcev se je lani povečalo za 6 odstotkov. Skupno so daro- vali 1.7001itrovkrvi. Med darovalci so zabeležili 6S2 takšnih, ki so kri darovali prvič. Vedno več je tudi mladih krvodajalcev. Na srednjih Šolah so organizirali 28 akcij, na katerih je kri darovalo 868 dijakov. Uspešne so bile ludi akcije za Slovensko vojsko in za policijo. Dobri rezultati so tudi sad nekaterih projektov, kot je dan odprtih vrat transfuzijskega oddelka, ki ga pripravljajo za dijake 3. letnikov srednjih Šol v Celju. Nadaljevali so tudi s predavanji v srednjih šolah. Na 27 predavanjih je sodelovalo 1.390 dijakov, kar je za 36 odstotkov več kot leto prej. MILENA B. POKUČ Foto: SHERPA 4. DRŽAVNO PRVENSTVO BOJ MED DVEMA OGNJEMA * HeBalI ŠC ŽALEC, 13. Junij 2009 ORGANIZATOR - IZVAJALEC Organizator tekmovanja je ZKST Žalec OE SpOft - izvajalec to PETROV^. VcN^ tekmovanja je Stwko Ptanti*. Kontaktni osebi: Peter Kav6a-031 6S1342e/i Stanko Plentě-041ÔÔ4 007. ČASOVNICA 08.45-09.15 09.15*09.30 09.30 12.00 PRAVILA Prijave ek)p Žrebanje in eestaneK z vodji ekip Začetek tekmovanja Predviden zaključek s podelrtv^ nagrad ca. 5K Celotna tekmovalna powtma bo zagrajena. Ve&Kost enega igralnega po^ je 9m(d) x 8m(â). Ob strani je 3 metrski pfostor do ogr^. Igra se rta dveh travnatih igrHfih imenovanih po spoozoijih: UNDE Arena in HERVtS Arena. Označeno pa bo tudi ogrevaino igrišče. Vsako i2¥sno sodita dva sodnika, Id sodita v skladu 8 pravili in kaznujeta z oponnni in odvzemi »žMjenj« tistim, ki prav?! in ndvodil ne spoštujejo. 6e igralci namerno večkrat prestop^ črto v namen, da vmejo logo v svoja polje (inp.) ali si predolgo podaj«^ žogo pr^ polja {4» in več) sodnik igratoe najprej opozori nato po lastni presoji vzame žogo ali v stoajni meri tué »žlvljenle«. Črtaje del igriSča, na^dezna Črta pa omejuje igralce glede prevzemanja žog iz nasprotnikovega poQâ. Zajetna posest žoge se dok)ti z Žrebom. Ekipa it^ minimalno 5 igralcev in maksimalno 6. \gro začnejo 4 Igralci v polju in 1 zunaj (za âto na^rotne polovice), ki vstopi v polje petem, ko so bHi vsi bralci v po^. Zunanf igra^ ima tsi. Igralcf v polju pa eno »življenje«. Predstavnice nežnejiega spda v po^u imajo dve >žjvljenji«. ^ Tekmovanje ^ potekak) v dvelrkategor^h: Kalegodja - le zabavne orleolacije. športnega plezanja, strelstva in lokostrelstva. Do ioneiije Tratnik pod Ko-tečnikom, ki je bila tokrat središče predzadnjih športno rekreativnih aktivnosti v okvi- ru prireditev Razpnimo jadrd, so se najprej odpravili pohod-niki. Iz Zabukovice so imeli uro in pol hoda» nakar so se za njimi na 10-kiîomeirsko pot podali §e kolesarji. Pri kmetiji pod plezalnimi stenami KoteCnika in ob vznožju za kolesarje in pohodnike priljubljenega Šmohorja je bila glavna vpisna točka in zbor vseh, ki so se pomerili v netekmovalnih aldvnostih. Zabavna orientacija, streljanje v tarčo in z lokom ter ogled plezahšča, ki spada med največje v Bvropi, so pritegnili mnogo udeležencev, ljubiteljev aktivnosti v naravi. Žal jo je dež zagodel plezalcem, id jim mokre stene niso omogočale plezalskih užitkov v več kot 300 smereh, kolikor jih je v Kotečniku, MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA Kljub temu, da so bilo aktivnosti netakmovolnega značaja, so lokostrelci z valfko natančnostjo napeli lok in puičico usmeríFívtarčo. v Laškem o gozdovih Gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije so ob tednu gozdov gostom v Laškem predstavili osnovna načela gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji. Srečanja so se udeležili gostje iz treh partnerskih občin; iranco-skega Saint Florent Sur-Che-ra, nemákega Neue Anspac-ha ter Šentjurja. V Laákem se je tako mudilo kar 120 gostov, ki jih je sprejel podžupan Jože Seni-câ, najprej pd so si ogledali proizvodnjo v Pivovarni Laš- ko ter se seznanili s turistično dejavnostjo Zdravilišča LaŠkoln Rimskih Term. Gostje so lahko ob tem poskusili laško pivo ter izvedeli, kakšen pomen ima gozd pri enakomernem odtekanju vode v dolino, ki je tako z vodo odlično preslibljena. Vlogo gozda in gozdarstva v vodnem režimu so gostom pokazali v gozdu nad Rimskimi Toplicami. Dogodek so gozdarji umestili med aktivnosti ob vseslovenski akciji tedna gozdov. v Laškem pa so želeli tudi mednarodni javnosti pokazati» kakšne napake lahko gozdarstvo in vodarstvo zagrešita ob ločenem gledanju na gozd in vodo. Hkrati so opozorili na pomen kvalitetne vode in poudarili, da je Slovenija tretja najbolj gozdnata dežela Evrope, saj gozd pokriva več kot 60 odstotkov povi^ine. Prepričani so, da je gozd zato zrcalo trenutne družbe, ki kaže tudi njeno razvitost. PM Pri Stranju vihajo rolcave v občini Šmarje pri Jelšah začenjajo z zadnjo ia-zo rekonstrukcije ceste Ee-lo-PrísUva. Preurejena cesta» ki bo po novem dvopa-sovnica ter z ločeno dvome-trsko turistično kolesarsko stezo, bo velikega pomena za ta del občine ter širše. Obenem bo postala najugod-nejša prometna povezava med Celjem in Podčetrtkom. Z delom začenjajo še na zad^ njih odsekih, to je na odseku med magistralno cesto v vasi Belo in odcepom za Korpule ter med odsekom za Koremo in križiščem za Zibiko. Vrednost zadnjega odseka znaša skupno 762 tisoč evrov, od česar je več kot polovica evropskih sredstev, z večino del pa bodo zaključili letos. »Ostala nam bo še ureditev križišča pri Upniku, na kriSšču za Zibiko in Pristavo, kjer zadeve s Slovenskimi želemcami Še us-klajujemo.« pravi šmarski župan Jože Čakš Kolesarsko stezo nameravajo prihodnje leto podaljšati z Bele^ v naselje Šmaije pri Jelšah, z Občino Podčetrtek pa imajo projekt povezave do naselja Podčetrtek. BJ Z leve: Martin Cmok, Jenko Cerkvenik in župan Štefan Tîsel ob podpisu anek&a Šentjurski gasilci s 166 tisočaki šentjurski Župan Štefan Tisel je minuli leden z vodstvom Gasilske zveze Šentjur podpisal aneks k pogodbi o opravljanju gasilske javne službe. Občina Šentjur bo letos za izvajanje gasilske dejavnosti tako zagotovila 166.680 evrov. Šentjurska občina ima z gasilsko zvezo sklenjeno po- godbo o opravljanju lokalne gasilske javne službe od leta 2003. Gasilska zveza, ki jo od lani vodi Janko Cerkvenik, njen operativni povelj- nik pa je Martin Cmok, združuje prostovoljna gasilska društva v občinah Šentjur in Dobje. BA RECEPT ZA KRIZO • KUHARSKE BUKVE NA MIZO! V • C J- ■ I vke in male ^cápodinjel 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR ^ ••ll.tfll' lult' f I .-..U t= 11! Iti Sls UuU.UL. Poiiplsanha naslov: Informacije: 03/4225-100 HttROČIIiHlEBI MfHiUkftfl urvtan nepreklicno nsroUn neprelilicno naročim nepreklicno naroiain ImmĎlMoytfttikňilo v AKCIJSKI PfiDDAJI naročil in. dobii iri po ecni 20 EUR {* pollziina) irrodfiv Kphtnb hpbt <1Ďvw$klli joapĎ jiBj pg cm tQ za izvod j« po$(n'na). inotfov knjige Kuharske bukw ylmttit shranřwiflie in tsmnwariiê ŽIvíl po can 7,92 řUR za í?vod {* pofininaf. ímto knjige Ždrwilflt «lafai. ftili in fti{ni mtisnic» po cen Kl ^R u ÍTvod I« poMal Naročilnica poilôie ne naslov: NT&RCtf.o.o. Praiemova 19,300D Mfc it.44-9.iiuiiJ2009 novi tednik NAŠIH KRAJEV ne stile slikanja in sorodne značaje umetnikov,« je povedal. Očitno je bil ta način izbire pravi, saj so slikarji uživali tako pri ustvarjanju» ki ga je obogatila skupna energija, kot v pogovorih. Za umetnike so tudi letos skrbno pripravili program, ki je poleg slikanja na terenu omogočil spoznavanje krajev in ljudi na Pohorju in v Dravinjski dolini. Sprejeli so jih tudi vsi trije župani občin na tem območju, vsak na svojem terenu: viianjski v Spominskem središču Hermana Potočnika Noordunga, zreški v Skomarski hiši, konjiški v Mestni galeriji Riemer. MILENA B. POKUČ Foto: SHERPA Razstava nastalih umetniških del Pot v vesolje za 1450 evrov Z dražbo likovnih del in vin posebne polnitve za štipendijski sklad, ki ju je vodil Mitja MeršoL so se v petek v Termah Zreče zaključila XV. likovna prijateljevanja. Med likovnimi deli je dosegla najvišjo ceno, 1450 evrov, slika Pot v vesolje avtorja Borisa Zaplatila. Kupil jo je konjiški podjetnik Franc Riemer. Druga najbolje prodana slika je bila Dravinjska pokrajina Stojana Spegla. Zanjo je Bogomir Detiček odštel 1100 evrov. Pridražbivinposebnepol- in Unior T^irizem Zreče. Za nitve sta največ, po 600 evrov štipendijski skJad so skupno za steklenico, v štipendijski zbrali 6300 evrov. S tem se sklad namenila Franc Riemer je uresničil eden izmed te- meljnih ciljev Likovnih prijateljevanj. ki jih izmenično pripravljajo v Zrečah in v Slovenskih Konjicah. »V teh časih je pomoč mladim, nadarjenim študentom še bolj pomembna kot kdaj prej,« je poudarila vodja oi^anizacij-skega odbora Marija Deu Vrečer. 24 dosedanjim štipendistom (letošnja sta Matej Kotnik in Polona Nonar) se bosta prihodnje šolsko leto pridružila še dva. Seveda so Likovna prijateljevanja v prvi vrsti namenjena ustvarjanju ter povezovanju likovnih umetnikov in ljudi v Dravinjski dolini, Vsi letošnji udeleženci, priznani li- kovni umetniki Mateja Knez, Mira Narobe, Denis SenegaČ-nik, Rudi Skočir, Stojan S^pe-gel. Jože Subie, Etko Tutla, Žarko Vrezec, Boris Zaplatil in Nina Žuljan, so bili na Likovnih prijateljevanjih prvič. Izbor so zaupali Samu Rančigaju iz velenjske galerije Ars: »izbiral sem sorod- Borit Zaplatil med ustvarjanjem v Tennsh Zrade. V ozadju Rudi Skočir. (Foto:MBP) Noordung prvi med Velikani ustvarjalnosti v y- ' - ' ^ Slovenska znanstvena fundacija (SZF) se |e ob 15-letnici odločila, da bo širila med ljudmi branje izvirne slovenske naravoslovne in (ehniSke literature. V ta namen je ob podpori več gospodarskih družb izdala prvo knjigo - žepnico - v novi zbirki Velikani ustvarjalnosti, knjigo o vizionar-ju vesoljskih poletov in bivanju v vesolju Hermanu Potočniku Noordungu. Dr. Edvard Kobal, direktor SZF, je v četrtek v Celju na zaključni prireditvi mladih raziskovalcev Mladi za Celje izročil celjskim osnovnim in srednjim šolam 120 izvodov žepnice o Noordungu za 120 raziskovalnih projektov» ki so jih izdelali mladi raziskovalci v šolskem letu 2008/09. Isti dan je obiskal Občino Vitanje in 120 izvodov žepnice predal županu Slavku Vetrihu ter mag. Srečku Fi-javžu> direktorju občinske uprave. Žepnice bodo namenjene obiskovalcem spominske sobe Hermana Potočnika Noordunga. Ob tej priložnosti se je dr. Kobaiz obema najpomembnejšima predstavnikoma občine pogovarjal o razvijanju spominske sobe v nacionalno središče za srečevanje ljudi z astronavtiko. AB t. Jubilejni koncert libojskih godbenikov PRVI NASTOF ANSAMBLA RADtA CELJE Pondlajeni zrejo naprej Libojski godbeniki so se ob 75'letnem jubileju predstavili ljubiteljem pitialne godbe. Na srečanju pihalnih orkestrov v domačih Li-bojah so gostili godbenike iz Zabulrâvice, Plhđlni orkester Prebold in vaško godbo iz HramŠ. Libojske godbenike od leta 2002 vodi nadvse usp)elen di- rigent, ^benik, zaposlen v mariboiski operi, sicer domačin Andrej i^nk. Pod njegovim vodstvom je Godba li-boje izjemno napredovala in se uvrstila v prvi kakovostni razred Slovenkah godb, kar potrjuje lani prejela srebrna plaketa. Jubilejni koncert je izzvenel v ritmih Adamičeve suite za pihalni orkester. Avseni- kove Vihamik vrh gora, ma-zudce in Morriconejeve Moment for Morricone. Godba Šteje 45 članov in vzpodbudno je, da jedro tvorijo mladi glasbeniki. Mladostna ener^ja in izkušenost starejših godbenikov je upanje za nadaljevanje poslanstva na temeljih 75 let dolge prehojene poti. MATEJA JAZBEC NASTOPAJO : CA RO OSJA I GRECA.ANOREJ) foxrTggMS NATAU JA VER80TEM ČUKI VITE2I CELJSKt ATA UJA KOLSEK ANSAMBEL VKT OMTET 2UPANOV VlU A6SNIK MLAOJ DOLENJCI TANJA 2ACftft J02S KRANJC(N MARJAN UWAN SKATER KATRCA RE8EHA DRE*^ELJ MITJA KVINTET NUSA DERE NOA TRm POGLADI C 7AKA PA NE NAVI HANKS DOMEN KUMER NtmAN ftUOAN 55 RadiaCelje vmpviMXi^ VOJNIK 21.fi.2nnQ OD 14 URF m 8 GLASBA NOVI TEDNIK Vonj po šmarnicah Na binkoštno nedeljo so pri Drakslerjevih vlVemer-jah že desetič pripravili pri-ljubljeno majsko prireditev Med dišečijni šmamicsmi. V lepem in sončnem vremenu je nekaj $to obiskovalcev z zanimanjem spremljalo program, v katerem so tokrat sodelovali Ljudske pevke Deteljice iz Rogaške Slatine, harmonikar Peter Pod-koritnik iz Rečice pri Laškem» ansambel Komet iz Šentvida pri Ponikvi, RečiŠki kvartet iz Rečice, Ljudski pevci iz Tepanja in harmonikarja, brata Jani in Nejc Pu-Snik izHramšpri Dobrni. Kol posebni gostje so nastopili Viki AŠiČ in Andrej Bremec, Modrijani ter Oktet županov. Tokrat jih je prišlo šest, Vilko JazbinŠek (Tabor). Martin Brecl (Dobrna). Franci Sa-lobir (Dobje), Štefan Tisel (Šentjur), Peter Mišja (Podčetrtek) in Andrej Kocman (Kozje). Ansambel Rimljani iz Šempetra v Savinjski dolini pa je navduševal zbrane tudi po uradnem delu. "Hidi letošnjo prireditev je tako kot vse prejšnje točno opoldne po zvonjenju v cerkvi sv. Luke začel najstarejši udeleženec» 87-letni Jože Hrastnik s Stnnce pri Laškem z imanjem na miniaturne zvonove. Organizator, Kulturno-et-nološko društvo Tremerje, ki je naj manjše tovrstno društvo v celjski občini, saj je bilo uradno ustanovljeno januarja letos, je ob prireditvi poskrbel tudi za imenitno razstavo črno-belih in barvnih fotografij z motivi objektov in ljudi v TYemer-Jah mojstra fotografije Vinka Skaleta, izdal pa je tudi knjižico s predstavitvijo vseh dosedanjih prireditev, društva in tremerskih zgodb pod naslovom Med dišečimi šmarnicami. ňM m Z odličnim ljudskim pe^em so navdušili Ljudski pevei á Tspanjs, ki so sa pred masecem dni vrnili s turneje po Kanadi. Že pred to tradicionalno pri- hodnemdelu krajevne skupno- usmerjene v Lukeževonedeijo, petdeset prebivalcev T^m^j reditvijo je društvo pripravilo stizzačetkominkoncemvlïe- ki bo 18. oktobra. V društvu je pa tudi izostalih krajevi^ Pod pohod krajanov po severoza- merjali, zdaj pa bodo priprave trenulnoževčlanjenihvečkot gradom. TV Novo ZBOičankoRekreacijajeansBmbal Zakapa nejavno predstavil na promociji vTaboru pred već kot 400-glflvo množico občudovalcev. Pr(a)va zgoščenka skupine Zaka pa ne Skupina Zaka pa ne iz Tabora je po šestih letih delovanja dočakala izid prve »prave« zgoščenke z naslovom Rekreacija. Pred tem je sicer že izšla ena, a v samozaložbi, kar menda tudi v glasbenih krogih ne velja toliko» kot če plošča izide pri pravem založniku. Rekreacija je ïzéià prí založbi Vox. Avtorji skladb so Matej Vi-dovič, ki igra klarinet in tudi poje, Rok Snu'ke, trobentač in pevec, ter Gašper Jazbin-šek« kJ igra harmoniko in je tudi pevec. Avtorji besedil skladb na tej zgoščenki so Tone GaberSek, Branko Zupane, Jože Rus, Vera Šolinc in Matjaž Vrh. Člani ansambla so ponosni rudi na uspešno sodelovanje z Igorjem Pirkovičem, urednikom na RTVS. Že vedo» na katere strune je tret» zabrenkati. Tako seveda ni naključje. da je skupina zadnje čase česta gostja v oddajah nacionalne televizije. Roko na srce - brez kakovosti ji tudi to ne bi pomagalo. Na zgoščenki je kar nekaj prijemih skladb. Med njimi tudi KraJj ulice, V Tabor nazaj, Zaka pa ne... Prijetno )e posluáati tudi nekaj znanih popevk (Čez Šuštarski most) v narodnozabdvni priredbi in tudi udarno Bandiero rosso, ki jo bo prav gotovo mogoče slišati na radijskih valovih. Ansambel Zaka pa ne, ki so ga lani, (ik preden bi moral nastopiti na Emi, zaradi kdo ve kakšnih kuhinj diskvalificirali, tudi v poletnih mesecih čaka mnogo povabil na nastope doma in v tu|ini, pa tudi pred televizijske kamere. Kar dosti kondicije bo potreboval, da bo zmogel vse, pri čemer bo rekreacija $e kako dobrodošla. JV Četrtek ob 11.15 na Radiu Celje radjocelje vu * I ^ 2 BREZPLAČNI PROMETNI mmN RADIA CELJE Celjski ansambli po nagrade Junija bodo kar trije slovenski festivali narodnoza-bavne glasbe. Na vseh bo nastopilo tudi lepo Števiio ansamblov s Celjskega. Prvi festival slovenskih viž v narečju bo 12. junija v Škof-ji Loki, kjer bo nastopilo deset ansamblov, med njimi s Celjskega Krajcaiji iz Podvr-ha pri Braslovčah in Kvintet Don iz Laškega, ki je pred ieti že zmagal. Na Vurberku bo festival 20. junija, med štirinajstimi nastopajočimi ansambli z diato-nično harmoniko in večgla-snim petjem pa se bodo s Celjskega za nagrade občinstva, zlatega, srebrnega in bronastega zmaja» ts nagrade strokovne komisije potegovali ansambli Vigred, Upovšek. Miadi upi, Čar, Iskrice in Krajcarji. V odmoru bo kot gost nastopil trenutno eden najboljših slovenskih ansamblov Golte iz Šmi-hela nad Mozijjem, tudi letošnji zmagovalec s polko na festivalu Slovenska polka in valček- TVetji festival bo v nedeljo, 21. junija, v Marija Reki za ve- liko nagrado Savinjske doline, Direktorici festivala Citi Ga-lič se je prijavilo kar 19 ansamblov: A je to iz Prebolda, Azalea, Ansambel bratov Av-breht. Trio Bevc, Črički, Erazem, Grajski muzikanti, Minutka, Mladi godci. Mladi upi, Navdih, Otoški cvet, Spomini» Šestica, Šmajski muzďcanti. Štajerski fakini» TopliSka pomlad, skupina Zaka' pa ne Ln Zdomarji. Izbrani pa so tudi sodelujoči ansambli za 34. mednarodni festival Graška Gora poje in igra, ki bo 16. àvgostz. Glavni oiganizator Drago Plazi je povedal, da se bodo za zlate, srebme in bronaste pastirčke tCT druge nagrade tokrat potegovali ansambli Veritas. Minutka, Šmarski muzikanti, Zdomarji, Šestica, Ansambel bratov Avbreht, Štajerski baroni, Donačka, Rib ruški pušeljc, Hej, Spomini, Čepon, Objem, napev, Biseri, RuSevc in Ansambel Simona GajŠka. Pri* družili se jim bodo §e štirje ansambli iz Nemčije, Avstrije, s HrvaŠke in veijetno z Madžarske. TV Srečanje muzikantov na Dolgi Gori Prostovoljno gasilsko društvo Dolga Gora objavlja razpis za 17. srečanje muzikantov, ki bo 5. julija na Do)^ Gori. Prijavijo se lahko posamezniki, ki igrajo katerokoli glasbilo, ter dueti ali ansambli. , I^editev je tekmovalnega značaja, zato morajo kandidati k prijavi prilo^ti tudi kaseto ali ^oSčKiko $ posn«kom dveh skladb. Prijave bodo zbirali do 20. junijananaslovuPGD Dolga Gora. Dolga Gora 50b» 3232 Ponikva (za g. Arzenaka). Nastopajoče bo v dveh starostnih skupinah (do 15 in nad 15 )et) ocenjevala strokovna žirija, skupnega zmagovalca občinstva pa bodo i^lasovali obiskovalci. Najboljši trije v vsaki skupini bodo prejeli denarne nagrade. Vsi nastopajoči bodo prejeli tudi priznanje za sodelovanje. BA nâ\ç bilâ povsem dmgačnd kot danes. >Osmo§old so se nekoč dogovorili, da bodo nosili brado, v šoli so nato odlo^, da se morajo obriti. Med pravili, ki so bila objavljena v dijaški knjižici, je namreč pisalo, da je lepotičenje prepovedano,« je povedal gospod Požar, ki je bil sin Šolskega upravitelja iz Smartnega v Rožni dolini ter učiteljice. Dijaki sami niso smeli v gostilno, zvečer je veljala stroga hora legalis, tako da so smeli v mesto le v spremstvu staršev. Gospod Požar, ki prihaja na srečanja s Primor-skega, kjer je bil dolga leta vodja proizvodnje v Salonitu Anhovo, (e manjkal na srečanjih v zadnjih dveh desetletjih vsega dvakrat. Veliko zanimivega je povedal tudi njihov sošolec Janko Fras iz Šmarja pri Jelšah. V celjsko gimnazijo se je vozil z viakom vseh osem let. In Če so posamezni dijaki prišli k pouku s kom od staršev, ki jim jecelo nosil Šolsko torbo, je moral mladi Janko najprej dobre pol ure peš do Šmarske železniške postaje ter r^ato na Grobelnem še prestopiti. Splužene poti so bile ta^at neznana beseda in ko je bilo veliko snega, je bilo za dijaka seveda še veliko huje. Doma pa še hrani mesečno vozovnico, ki je bila na takratnih jugoslovanskih železnicah v celoti v cirilici. BRANE JERANKO Foto: SHERPA Skupinska fotografija s srečanja tistih, ki so končali šolsnjo na »liski gimnaziji leta 1941. kojs idmihnila druga svetovna vojna. Nekateri so iz urejenih razmer čez noč postali begunci. Na fotografii) ^û skupaj s sedanjim ravnateljem I. gimnazije Antonom Šepetavcem. Namizni tenis s Kajuhom Srečanja gimnazijcev z ukradeno maturo - Fantovsko lepotičenje prepovedano Srečanje nekdanjih gimnazijcev, ki se zberejo v Ce-]ju vsako leto prvo junijsko sredo, je nekaj izjemnega. Zbira se generacija» ki je končaia šolanje leta 1941, ko je v naših lorajiii izbruii-nila vojna ter je časa za maturo zato zmanjl;aio. Pred skoraj sedmimi desetletji! ToJaatno prvo j unijsko sre-do so se spet srečali znani obrazi, ki jiti je šolanje na celjski gimnaziji povezalo za vse življenje. Od nekdanjih sošolcev, ki so danes stari približno 86 let, prihaja redno na srečanja najbolj od daleč Ta-nja Crawen, poročena z Angležem. Mladostna lady iz Velike Britanije, nekdanja celjska gimnazijka, je za sošolce Tanja, vendar ima kar tri osebna imena: Eleonora, Milada in Tatjana. Na glmna- zijsko obletnico prihaja vsako leto ter nato ostane v domovini dva ledna. »Spomini so zelo iepi,« je poudarila. V Hotelu Evropa» kjer so se zbrali, je bi^ med sošolci nekdanji SoštanjČan Anton AxzňnšeK ki je sedel v klopi z legendarnim pesnikom Karlom Pestovnikom-Kaju-hom. Kajuh ni bil ravno dober učenec, z Arzenškom pa sta bila na vlaku sovozača iz njunega domačega Šoštanja. Doma hrani fotografijo, na kateri so pred celjsko postajo ovekovečeni trije dijaki vozači, poleg njiju še sošolec Vlado Pohar. Anton Arzen-Šek, ki je že približno pol stoletja v Ljubljani, se posebej rad spominja, kako sta s Kajuhom rada igrala namizni tenis ter odbojko. Kruta vojoa ni prizanesla nikomur, An- ton se je Še ne dvajsetleten znašel v taborišču Mauthausen. Med nekdanjimi gimnazijci iz leta 1941» ki se redno srečujejo, je Marija Jenko iz Celja» hči legendarnega zadnjega predvojnega ravnatelja celjske gimnazije Franca Mravljaka. Hči velikega narodnjaka, ki je bil med drugim pribočnik generala Rudolfa Maistra, se je v Hotelu Evropa spominjala, kako so po izbruhu vojne ostali brez doma. Celjski nemški evangeličanski pastor jim je popoldne zaupal, da so na črni listi, zato so se že naslednji dan znašli kot begunci v Ljut> Ijani. Stroga pravila Nacisti so zasedli Celje aprila» profesorji, ki so slutili, kaj se bo zgodilo, pa so dijakom ocene zaključili že pred tem. Nekdanja gimnazijska sošolca Radovan Požar, ki že dolgo Svi v Novi Gond, ter organizatorica srečanj nekdanjih sošolcev, Celjanka Božena Pelikan (hči slovitega fotogra-faj, sta se kljub delno hudim spominom rada spomnila nekdanjih časov. Dijakinje so morale nositi črne halje, na hodnikih ni bilo zaradi tega nobene modne revije, tudi disdpli- Povsod s K&juhom: v šolski klopi, na vlaku, pri namiznam t«njtu, odbojki ... Kajuhov sošolec in sokrajaji Anton Arzenšek A'VOH H0V05TIV iCA^PAMJl Q zaSčita pred soncem - krema za obraz f20 in stik f30 krema za obraz spf 20 in stik spf 30 V enem pakiranju sta dva proizvoda z razitfinima faktorjema zaiSita, Krsma n obraz poskiti za zalčito in prepreči, da se ko2a p/Btimno mti. Pod drugim pokrovčkom je slik i višjim zafčifnim (aktorjem, SPř 30, ki ga uporabimo za bolj izpostavljene dele obraza, nos. ustnice, uSese. Vsebitta: krema, 30ml, slik. 3 fl. Redna cena 9,50 EUR, v času trajanja kataloga TROJČEK ZA VEKE ipt« jillian dempsey profesionalno senčilo za veke Trojno Trojno senčilo v Kiiih različici omogoča profe^onalno sanCeoie vek in pravo défini^ oči. N^rej nanesemo kremno osnovo zaosveUitev vek. jifi obanemo s svetlelo barvo in tu koncu dermiramo obliko oči stemnejSobarvo. Profesionalno senčita za veka. 2 x 1,4 g b»ve, 1 x 2,8 g kremt>e osnovo, Redna cena 9,70 EUR, v času trajanja kataloga 7,70 EUR. Srečanje dveh nekdanjih dijakinj. Gospa Marija Jenko (desno) je hči takratnega legendarnega ravnatelja Mravljaka, med drugim pribočnike generale Maistra. lak za nohte - sijoči novi odtenki v modrem -udoben kot je vaš priljubueni jeans nailwear pro nail enamel V profesionatní liniji lakov za nohle Nailwear P(o se pr^Snjim 17 odtenkom «iridrufuleia §e dva poletna v modr^. Vsebuje dianidRini prah. akril za iakost in panthenol za nego notrtov. V&ebi^ ludi posrtna polimere za visok in moker sijaj, ki je obstojen tuâ do deset dni. CoptS je prife2an trisUano id lažje oanalanje ob rastilču ki robu noMa, palčka ima poselian utor za konIrolokoličiKlalQ. Ne vsebuje formaldehida, toluena ali fteletov. Naihivaar Pru iaii za nohte. 12 ml. Redna cena 5.30 EUR, v času trajanja kataloga 4,30 EUR. Avon. d. o. o., Vodovodna 99,1000 Ljubljarta. Več na www.avon.si Pronioeijsko besedilo Z Julijo na kavo, z Romeom na teran . .'i-.-.C-IS- • m I ^ Preden smo odhitefi pred Julijin balkon, nismo mogli kar tako mimo impresivno rimske areno. TO Pozorni bralci ste verjetno ugotovili, da se zadnje čase pogosto potepamo. Že drugi izlet 9 Tušem in z Novim tednikom v pičlih 14 dneh?! Saj res, pri Tušu praznujejo 20. obletnico... Ibkratna destinaci ja pa - ča-robna italijanska Verona. Brez postankov, kjer so nas čakala številna preseneče* nja, tudi tokrat ni šlo. Vse, kar smo srečnim izžrebancem, naročnikom Novega tednika in članom TUš kluba, predpisali kot obvezno opre-mo za izlet, je bila zvriiana mera dobre volje. V zgodnjem petkovem jutru sta v avtobusu za-zvenela preSerna pesem in smeh, saj, če muzikant Jože Križnik česa ne prenaša najbolje, so to kisli obrazi. Ekipa l\iša v postavi Manja, Tanja in David pa je od zgodnjega jutra skrbela za polne želuce > po avtobusu so se premikali kot kakSni izkuSeni pomorščaki po palubi. Kot bi mignil, smo tako prispeli do Sežane, kjer so vajeti preprijeli predstavniki podjetja Unicaf. Dišeča ju tranja levica CremCafie na sedežu podjetja, nato pa skok do zahodnih sosedov. »Nihče nas ni legitimiral Se vidi, da so meje v Evropi res padle. Veste, sedaj ne smete več odreagirati mii, če Ženo najdete pri sosedu. Vse za do-brososedske odnose,« je komentiral Jože. No, nas pa je zanimalo predvsem, kako sosedje pražijo kavo in v italijanski Vicenzi smo videli zrnja v izobilju, skladišča se namreč Šibijo pod težo žakljev, ki se tja stelâjo z vsega sveta; od Brazilije do Tanzanije. Seznanili smo se tudi z vso tehnologij o, s pomočjo katere šele končno zadiši iz skodelic, »Pa bi zraslo, če tole posadim na vrtu?« je kavna zrna v roki težka! Jože. Tehnolog so v smehu odkimavali. »Ja kje pa bi potem kakšne 'flance od ko-feta< dobil?« se ni dal nabriti muzikant. Najljubši kraški »pojavi« In že smo bili na poti do izbrane destinadje - Čarobne Verone. Kot ostale izletnike je tudi Jožeta zanimalo, kakšna čudesa skriva sevemoita-lijansko mesto ob reki Adiži. »Veste, tam imajo čudovito ohranjeno rimsko areno, Pa $t.44-9.jMniJ2009 Za posebne nagrade so moraN' izletnifci pokazati tudi nekaj igralskih in motoričnih sposobnosti. Za presoneêsnje je poskrbela ena od cdetnic: 2B popotnico smo dobili polno košaro aveže nabranih jagod. TuŠava Tanja je poskitela u hitro distribucijo. Julijino domovanje bomo videli .,.« je hiteJa pojasnjevati eldpa 2T (Tuša in tednika). »Romeo in Julija, pravite. Po tej dolgi vožnji upam, da bosta res doma »« je zaskrbelo Jožeta. No, doma ju sicer ni bilo, smo jima pa pustili nekaj sporočil pod balkončkom, kjer naj bi Romeo Juliji Šepetaj obljube večne ljubezni. In Julijin kip za kstno srečo v skladu z vrdžo tudi potrepl jali ter se sprehodili po ulicah in ti^ starega dela močnega mesta s čudovito arhitekturo, stisnjeno med mestno obzidje. Še nekaj fotografij za spomin, nato pa smo pod nogami kmalu spet začutili domačo grudo. A Celje je bilo še daleč, saj smo se zadržali v osrčju Krasa, v idilični vasiciKriž, kjer nas je pod kamnitimi oboki Kraáke^ hrama, kamor so nas pospremili gostitelji iz Unicafa» še kar nekaj prijet-nih uric grelo gostoljubje. Pitni teran in slasten pršut, ki sta nedvomno prispevala k vzdušju, pa smo takoj uvrstili med najljubše kraške »pojave«. Pod taktirko artimatoija Dušana so se ob obilid smeha tudi tokrat zvrstile zabavne igre, podkrepljene s nagradami iz Tuševe vreče brez dna. Potem pa glasba in ples, ki bi ju mirno raztegnili vse do jutranjih ur, če nas ne bi slabelo, da bodo iz Celja za nami izdali tiralice! Ja,Tliševih dvajset let si bodo klubove! in naročniki Novega tedrtika dobro zapomnili! Kar poglejte... PM, foto: GrupA Julijo smo za srečo v ljubezni krepko »prellatali««. fyo, pripadnice nežnejšega spola smo se zadovoljile sstisk'Om pod roko. A Nlr-v«- Zazabavojebiloposkrbljenotutfi na avtobusu. Ob Tvokihhannonikd je vožnja hHreje minila. Šesreca. da so pod vnetimi plesalci ni vkraškHi tleh ugreznilakakina nora vrtača - i«. 44 • 9. Junij 2009 - Marina Tomič dosegla normo v Veienju je bil ob koncu Iredna 14. atletski miting, ki \e štel za mednarodno ligo Atletske zveze Slovenije. V ospredju je bil met Ida-diva Brežićanke Barbare Špi-ler, ki je z daljavo 64,90 m postavila nov državni rekord. Presenetljiv je bil tudi razplet v teku na 100 m, kjer je moral favorizirani Matic Osovnikar premoč priznati Gregi Kokaloviču. V suvanju krogle se je Miran Vo-dovnik približal magični meji 20 metrov, ko je vrgel 19,67 m. Snežana Rodič je bila pričakovano najboljša v (roskoku, Primož Kozmus pa v metu kladiva. Najzanimivejši tek je bil na 100 m, kjer je imela članica celjskega Kladivarja Marina TomIč Še zadnjo priložnost, da se uvrsti na Sredozemske Igre. Potrebovala je čas 13,45, kljub teku proti vetru pa je s časom 13,44 zasedla 1. mesto: »Končno mije uspelo to, kar sem si zadala s prvim dnem začetka sezone. Malce neverjetno je, da proti vetru in to za stotinko v zadnji tekmi. Res sem zelo vesela. Sicer pa do tretje ovire sploh ne tečem kot bi morala, kar se mi redno dogaja. Ko bom to popravila, se bo čas gotovo spustil krepko pod 13,20.« Po nastopu TomiČeve so bile oči uprte v 5e enega Celjana» Matevža Majcna. ki se je meril v metu kopja. Slednje se je zapičilo pri 62,01 m, kar je pomenilo 3. mesto in njegov osebni rekord: »Trenutno sem v pripravljalni formi, tako da tekmujem s krajšim zaletom. Moj cilj je bi), da bi uspel doseči 62 m in to mi je uspeio, tako da sem zelo vesel. Sicer pa športnik za meter ali dva lah- 11 iWflf WV . - -------m 1 « 9 1 * . > % Iv Marina Tomič (skrajno desno) $e je s časom 13,44 uvrstila na Sredozemske igre v Pesoari. Matevž Majcen je 2 osebnim rekQnlQm(62,Q1m)zasedef3.mesto. ko potrebuje le dva tedna, lahko pa tudi leto ali dve.« Preostali rezultati članov Kladi varja: v t roskoku je slavil Andrej Batagelj, Nejc Deželak je bil tretji na 5.000 m. Kristjan Korošec je v metu kladiva končal na 3. mestu. Živa Klarer Rebec je bila v metu diska prav tako tretja, v skoku v višino pa je bila Maruša Černjul druga. Urška Klemen je bila najhitrejša na razdalji 11.500 m, na 400 m je bila druga Danijela Dumič. Mateja Golenač se je na razdalji 3.000 m zavihtela na 2. mesto. Prvo in drugo mesto sta v metu krogle osvojili Špela Hus in Monika Lebeničnik. MITJA KNEZ Foto: Grup A *NapBiqM poligoni * fCoitffcarsId turnir - to^ z UdrIM * Odbojka M mivld * Kon}eniitvo * Sk^ " posebni nrfeiji * IxmorI si hitrost tonls servisa In igra proti topu * Elementarne spretnostne Igro * 4.diiavno prvenstvo v HoImHu (Boj mod dvema ognjema) * Sprotnostna vožnja z mopedi in Jumoar itiriluriesnild ŽREBANJA BOGATIH NAGRAD MED PRISOTNIMI UDELEŽEN« IN RAZDELITEV ZASLUŽENIH NAGRAD "TBIRALCEM ŽIGOV* M^KMM»« NCT^I^inramcsue Zlato Sabini Predovnilc Na evropskem prvenstvu v ju-jitsu v Podgorici je Sabina Predovnik iz JJK Šempeter osvojila naslov prvakinje. Evropskega tekmovanja so se udeležili 204 tekmovalci in tekmovalke iz 22 držav, med njimi dèvet slovenskih. Iz PKBV Celje so nastopili Aieš Verbovšek. ki se je v kategoriji do 69 kg uvrstil na 5. mesto, Benjamin Lah, ki je bil sedmi v kategoriji do 85 kg, ter Rok Južna, ki je izgubil že prvo borbo in se ni uvrstil v nadaljnje tekmovanje, Sabina Predovnik članica JJK Šempeter, ki je v kategoriji nad 70 kg poslala prvakinja stare celine, je že v prvem krogu premagala domačinko Vkčevičevo z maksimalnim številom točk. V boju za 3. mesto je premagala Rusinjo Panderino» v finalnem dvoboju za zlato medaljo pa je suvereno premagala Poljakinjo Makuo. AJ, MK V Celju in Veienju počitnice Nezadržno se nam biiža novo nogometno prvenstvo, i celjskem in velenjskem prvoligašu pa se pojavlja še kai nekaj vprašanj o igralskem kadru. Rudar bo sezono zače že 2. julija» ko bo i^al prvo tekmo kvalifikacij v pokali Evropa. i Sekretar MIK CM Celja Borut ArliČ Je spregovoril o sta' nju med klubom in trenerjem SlaviŠo Stojanovičem: »C tem se veliko govori in piše, karkoli pa bi dejal, bi bile nesmiselno, saj je dejstvo, da ima tako kot igralci Se ved no veljavno pogodbo. Klub ne more samovoljno prekinit pogodbo s trenerjem, la je ne more s klubom. O tem splol nI razprave. Če bi slučajno prišlo do sprememb, bi mora la ena stran pridobiti soglasje druge strani. Prepričan sem da bo trener Stojanovič §e v prihodnji sezoni glavni tre ner.« Igralci so trenutno na počitnicah, v klubu pa se ukvarjajo predvsem s sanacijo finančnih razmer »Mislim, da se razme re odvijajo v pravo smer, vsekakor pa moramo najprej zman. šati število igralcev, potem pa bomo razmišljali o kakšni okre pitvi, ki jo bomo potrebovali.« Priprave MIK CM Celja se bc do začele 17. junija. Ekipa bo uvodne treninge opravljala domačem kraju, lokacija za drugi del priprav pa še ni poirj« na. Pokal Evropa kot nagrada in izziv uprava Rudarja je kmalu po končanem prvenstvu na preis kušnjo pripeljala nekaj tujih nogometašev, s prelzkušanjer pa bodo nadaljevali 15. junija, ko bodo začeli s pripravami. ( trenutnem stanju v klubu je spregovoril tehnični vodja Miraj Jalušič: »Prvi del preizkušenj smo opravili že takoj po konč« nem prvenstvu, zanimiv nam je bil le eden. Ta bo prišel S enkrat 15. junija in takrat bomo videli, ali nam ustreza. Pr haja še pet drugih, med njimi pa pričakujemo, da bosta vs< dva kvalitetna.*« V preteklih dneh sta se kot kandidata za novega irenerj pojavili imeni Slaviše Stojanoviča In Marijana Pušnilu To so bila spet »napihovanja«, kar je najprej potrdil Pušnil tudi JaiuŠič pa je dejal, da to nima nikakršne podlage: »D nas ni prišlo nič. Marijan Pušnik ima s klubom dolgoročn pogodbo. Že v 2. ligi smo se dogovorili za dolgo sodelov< nje.« Uprava Rudarja je z nekaterimi igralci, ki so se jit iztekle pogodbe, le-te podaljšala, štirje pa so že zapusti ekipo. Gorazdu Zajcu in Urošu Veseliču sta pogodbi pot( klí, zato so se razšli, zahvalili pa so se še starejšima igrale« ma Alenu Mujanoviču in Joviši Kraljeviču. Velenjčanoi se po začetku priprav obeta naporen urnik, ko bodo 20. ji nija odšli na priprave v Čatež, nato naj bi igrali prijateljsl tekmi z Dinamom in Hajdukom, že 2. julija pa jih Čaka prv tekma kvalifikacij pokala Evrope. MITJA KNEl Shotokan trikrat zlat V Slovenskih Konjicah se je minuli vikend I14lekniova cev iz 34 slovenskih klubov merilo na ekipnem drS^vneo prvenstvu v katab in športnih borbah v karateju. Na taekoic vanju» kjer so nastopile vse i^tegorije od najmlajših do Ob nov, je imel velenjski klub Shotokan največ uspeha v kata}i Osvojili so tri naslove državnih prvakov. KK Žalec pa je športnih borbah osvojil 2 bronasti medalji. MOJCA KNEl Predsednik Símer Šampiona Jani Žllník Naskok na vrh Članska ekipa Simer Šampiona je po lanskem preboju iz Stajenke Đc^ometnc lige odigrala prvo sezono v 5. li-gi. V 26 l^ogih je zabeležila po 11 zmag in porazov ter štiri remije. Skupno je osvojila 37 to^, kar jo je uvrstilo na 7. mesto. Prvega mesta in s tem preboja v 2. SL so se veselili igralci Dravinje. Igralci in uprava Simer Šampiona so lahko po prvi sezoni v 3. SL in s končno uvrstitvijo več kot zadovoljni. Želja po ostanku v li^ je izpolnjena. Članska ekipa je letos Še spoznavala igro na višjem nivoju in si nabirala prepolrefane izkušnje, pri čemer so za prihodnost apetiti precej večji, O sezoni je spregovoril predsednik klubá Jani Žilnik: »V tej sezoni smo ekipo bolj ali manj preizkušali. Res, da je zek) mlada. pa vendar ni neizkušena. Smo pa sedaj spoznaii, kakšne so zahteve in kako se igra pomembnejša vloga v tej ligi.« Pred spomladanskim delom prvenstva je glavnega trenerja Bojana Majala zamenjal Franc Sivko: »Nt bil problem zgla vnim trenerjem Majalom> ampak v ^ vah n^terih i palcev. Opravil je veliko dela v preteklih letih, ekipo tudi pripeljal v 3. ligo, vendaj so komunikacija, nasičenost in morda Še kaj pripeljati do tega. da smo prekiiili sodelovanje. Bojan Majal je naredil veliko za naš klub in se mu iz srca zahval j ujem.« Simer Šampion ima tudi veliko mladih l^alcev, kar je dobro za prihodnost kluba: »Imamo zelo perspektivno mladinsko ekipo, tako da nas ne sme biti strali. V članskem moštvu imamo tri mladinske reprezentante in prvega strelca 1. mladinske lige. Vključili smo jih že na nekaterih tekmah, tako da so iant-je okusili, kaj pomeni i^ati v članski ekipi, na malce višji ravni.« Cilji prve ekipe so iz sezone v sezono večji. Glede na trenuten položaj in razmere v ekipi bodo odhico naskakovali sam vrh. To bo seveda zelo zanimivo, kajti tako razmišlja kar nekaj ekip, tako da lahko pričakujemo zanimivo tekmovanje. Simer Šampion se od ostalih nogometnih klubov razlikuje predvsem po sestavljanju eidpe. Prejšnjo sezono so naredili le dve spremembi, saj se pri šampionih izbira igralce zelo načrtno in se ne menja celotne ekipe. Poleg članske ekipe se lahko klub pohvali z izjemno uspešnimi mlajšimi selekcijami, ki razveseljujejo z odličnimi rezul-tad in uspehi. Krstno sezono sta v 1. ligi uspešno končali ekipi mladincev in kadetov. 1q sta prav tako kot člani z odliko opravili ognjeni krsl v tem tëonovanju- Med 16 ekipami so konč^ na 9, mestu, osnovni cilj pa je bil, da bi ostali med elito. Mladinska ekipa je bila pred dnevi tudi na 38. mednarodnem turnirju v nemškem Grevenbroichu, kjer so dosegli velik uspeh, ko so po strelih z bele točke proti ekipi Fortune osvojili 1. mesto. Hidi za kadetsko eJopo velja podobno, kar nekaj fantov je že zaigralo v mladinski ekipi, so pa igralci tudi karakterno pravi. Jani Žilnik, uspešno krmari barko Simer Šampiona, daje poudaiác mladim in domačim igralœm, kar nedvomno daje dodaten plus uspešnosti kluba. MITJA KNEZ Foto: GrupA Veter v laseh -s športom proti drogi V sklopu prireditev ob praznovanju 40-letnice košarke v Laškem je Obâna I^ko v sodelovanju s Športno luiijo Slovenije organizirala prireditev Veter v laseh - s športom proti drogi. Dobrodelno akcijo, s katero mladim ponujajo drugačen pogled na življenje, ki naj bo bolj aktiven, sproščen in dinamičen, so v laškem izpeljali prvič. Na igriščih pred OŠ Primoža Trubarja, POŠ Debro in OS Antona Aškerca v Rimskih Toplicah so se ekipe pomerile v igranju košarke na en koš. Vodja občinskega oddelka za družbene dejavnosti Dimitrij Gril je bil nad odzivom prijetno presenečen: »Vigranju košarke so tekmovali učenci 6., 7. in 8. razredov. Vseh udeležencev pa je bilo približno 400. Bistvo akcije je bilo, da so biii vsi učenci zaposleni, zato so se med drugim predstavili tudi mladi likovni umetniki, ki so okrasili športne tribune pred OŠ Primož Trubar.« Ker je bil odziv na akcijo Veter v laseh pozitiven, so se odloČili, da jo bodo izpeljali tudi prihodnje leto, spet v sodelovanju s športno unijo, ki tovrstne prireditve po večjih slovenskih mestih prireja že vse od leta 1996. MOJCA KNEZ »Električarjicf izpolnili pričakovanja Ker košarkarji že počasi odhajajo na dopust, smo tudi za to številko pripravili analizo in komentar doseženega v minuli sezoni. Kot tretja je na vrsii analiza osmouvrščene ekipe v Sloveniji, šoštanjske Elektre. Cerar uspel v debitantski sezoni V Šoštanju so pred sezono krmilo prvega moštva predali Borutu Cerarju, dotlej pomočniku vseh trenerjev» ki so vodili ekipo Elektre v minulih sezonah. Mnogi so dvomili, ali bo novi trener uspel ostati na ravni uspehov zadnjih sezon, pri čemer je Cerar s fanti dokazal, da je treba zaupati domačemu kadru, saj je ponovil rezultat svojih predhodnikov z veliko bolj zvenečimi imeni. Elektraje po solidnem prvem delu uspela znova priti do lige za prvaka, kar je bil tudi cilj moštva. Kljub samo dvema zmagama v ligi za prvaka so igralci z igrami pokazali, da sodijo v zgornjo polovico slovenske klubske košarke, kakšno zmago več v tem drugem delu sezone pa so jim odvzeli športna sreča ter zunanji dejavniki, na katere ni bilo mogoče vplivati. Pri tem je Elektra v tej sezoni dosegla zgodovinski uspeh z uvrstitvijo v veliki finale pokala Spar, kar je bilo prvovrstno presenečenje za vso košarkarsko Slovenijo. Sicer pa je imel trener dokaj srečno roko in zelo dober občutek pri izbiranju okrepitev. Najprej se je odločil, da bo dal vsa pooblastila v igri v Od Novaha so v Šoštanju pričakovali bistveno vec. roke Niku Ivanoviču, ki je to izkoristil na najboljši način. Z Dejanom Ćupom so v Šoštanju zadeli v polno, kajti on je bil prvo ime ekipe, enako dobro pa sta se končala nakupa mladega Tadeja Horvata iz Laškega in izkušenega Ernesta Novaka iz Slovana, Čeprav bi slednji lahko dal ekipi več. Luka SjekioČa in Neman ja KaraJiČ sta bila ustrezni okrepitvi, spodrsnilo pa je pri nakupih Američanov, La-rixya Halla in Josepha Carra, ki sta tako hitro, kot sta prišla, tudi odšla. Ko je bilo najbolj negotovo glede uvrstitve v ligo za prvaka, je Cerar uspel v Slovenijo vrniti Balso Rad u no Viča, ki je povsem upravičil svoj prihod v Šoštanj. Vse to je privedlo do rezultata, ki je zadovoljil vse v Šaleški dolini, tudi večne nergače. Ekipa še vedno trenira, na preizkusu so že nekateri igralci, kajti pred Ceraijemin upravo kluba je znova rekonst^- Naj, naj Ekipa Eiektre Esotech je v tej sezoni odigrala skupno 36 ligaških tekem, zabeležila 11 zmag in 25 porazov. V vseh srečanjih sta bila v postavi (a nista igrala v vseh) le Ćup in SjekioČa. Ekipa je ob povprečno doseženih slabih 75 točkah na tekmo iz igre metala 52,4%, pri trojkah je bila 31,5% in pri prostih metih 67,4%. Elekua je imela slabih 20 skokov na tekmo, 14 izgubljenih ter 8 pridobljenih žog. Prvi strelec ekipe je bil Ivanovič s 16,7 koša ria tekmo. Sledita Radunovič s 16.3 in Ćup 915.6 točke. Pri odstotkih meta za dve točki je bil najboljši Raduno>^č s 65%, največ mjk, 59, Je dosegel Horvat, ki je tudi imel najboljši odstotek izza črte 6,25, in sicer 37%. Pri prostih metih je bil najboljši prav tako Horvat z 81%, največ skokov je zbral Čup, 233 ali 6,5 na tekmo, ivanovič jepo-delil 4,5 asistence na srenje (ekipa 12), v povprečju pa je največ izbijenih žog imel Radunovič, in sicer 3,5 na tekmo. Največ žog je »>ukra-áeU Ćup. in sicer 1,4 na tekmo. cija ekipe. Ostajajo namreč domači igrali Go lež, Le kič, Cosič, Še nekateri mlajši ter Horvat, več ali manj pa si bodo vsi ostali poiskali nove sredine. Nekateri zaradi previsokih denarnih zahtev, spet drugi zato, ker niso zadovoljili. Cerarja torej čez poletje znova Čakata pregledovanje številnih zgoščenk z igraici ter nato testiranje na treningih morebitnih okrepitev. A glede na zagnanost mladega trenerja, lahko verjamemo, da bo šoštanjska ekipa tudi v novi sezoni konkurenčna tervsaj tako kvalitetna, kot je bila to sezono, ki bo predvsem zaradi pokala z velikimi Črkami zapisana v zgodovino Elektre Esotech. JANEZ TERBOVC Odbojkarji se krepijo Odbojkarski klub SIP Šempeter bo v novi sezoni vodil nekdanji reprezentant Matjaž Hafner. Ker so si v klubu za prihajajočo sezono zastavili ciij uvrstitev v zgornji del razpredelnice, so se odločili za prevetritev ekipe, iz kranjskega Triglava se tako na mesto podajalca po petih letih v matični klub vrača Marko Bojinovič, na mesto srednjega blokerja pa je prišel mladinski reprezentant Domen Kos, ki jepre-tekli dve sezoni igral v Slovenski Bistrici. Šempetrani se bodo do začetka nove sezone * okrepili še z igralci na položajih centra, sprejemal ca in korektorja. Lahko pa se zgodi, da bo lanska začetna sedmerica, s katero so šempetrani dosegli zastavljerú cilj, precej spremenjena. MOJCA KNEZ Predsednica OKSIPŠdmpeter Janja KnapičzMarfcom Bojinowcem Nagradna igra »15 naših« in Jubilejne ugodnosti Ob ndši 16. obletnici vabimo IS izbrancev na izlet v London in ogled nogomclnegd spektakla na legendarnem stadionu Wembley, kjer se bosta pomerili reprezentanci Anglije in Slovenije, ^e ISD srečnežem bomo podanli privlačne praktične nagrade. Prav tako smo za vas pripravili bančne in Wzmkt jubilejne ugodnosti. Nc spreglejte! WWW.13naSÍh.SÍ Mladinski reprezentant Dotnert Kos ^MUi nc^n »Ajan! 'S' 'Oi Ici I a« â Hypo group A19E AOBtA KULTURA Od okopov do muzejev Pokom 5€ im€nuj€ ... Cetjskâ ulica Na okopih je v starem mestnem jedru, ve-činoma tam, kjCT je biJ nekoč južni del celjsk^ srednjeveškega mestnega obzidja. Ob opi5u njenega razvoja bomo zapisali več tudi o starodavnem cdjskem mestnem obzidju. Ker je ulica Na okopih ena najstarejših v mestu, bi pričakovali. da ima tudi njeno poimenovanje dolgo zgodovino. A ni lako, saj je to ime dobiia Šele leta 1923. Pred tem je ulica, ki poteka na notranji strani južne stranice nekdanjega mestnega obzidja, imela številna druga imena. Leta 1711 so Jo poimenovali Mežnarska ulica, leta 1825 pa sojo preimenovali v Šolsko ulico. V času okupacije so ji Nemci nadeli ime po Stari grofiji Graifeigasse, po osvoboditvi pa so ji vrnili predvojno ime Na oiwpih. Ker je ulica Na okopih pravzaprav naslonjena na nekdanje srednjeveško obzidje, je prav, da v nekaj stavkih pre(^vimo tudi zgodovino tega pomembnega ariiitektumega elementa oziroma vedute mesta Celja. Pogled v zgodovino razvoja Celja nam pričara zanimive podrobností, kako se je razvijalo. Celje je dobilo mestne pravice razmeroma pozno, 11. aprila 1451. V ustanovni listini je Friderik D. Celjski novemu mestu podaril !u5o »še na trgu«, ki naj bi meščanom služila kot mestna hiša. Prvotno ti^ko naselje je bilo zagotovo oa Glavnem trgu. V Cebki kroniki je Ignacij Orožen zapisal, da je bil trg oMan z nasipom, jarkom in lesenim piotom. Seveda je bilo to, gledano z današnjimi očmi, za novonastajajoče mesto precej neugledno. Poleg naselbine na Glavnem trgu je mesto imelo v tistem času še dve naselitveni jedri, jugovzhodno ob župnl cerkvi sv. Danijela in severozahodno od minoritske-ga samostana. Okrog leta 1400 se je na mestu prej šnjega stolpnega gradiča že začel razvijati tudi Spodnji grad, ki ga danes poznamo pod imenom Knežji dvorec. In prav v tem obdobju je nastala tudi najstarejša ulica v mestu, ki je povezovala grad in Glavni trg, imeno varia Spodnja ali Dolga ulica. Danes jo poznamo pod imenom Gosposka ulica. Obzidje so v Celju začeli ^diti leta 1450, še preden je naselje dobilo mestne pravice. Končano je bilo 6. oktobra 1473. Imelo je obliko skoraj pravilna kvadrata, le na jugu je bilo nekoliko zapoteg-njeno, medtem ko so bile njegove stranice povsem ravne. Vsaka od njih je merila približno 500 metrov. Obzidje je poleg naselitvenih jeder zaob-jelo še precej neposeljenega sveta, zlasti prod severu. Tega 80 poseliii v naslednjih stolet-iih. Kot je zapisal zgodovinar Jart-ko Orožen, prvotna oblika obzidja ni bila natančno znana. Ko je 2. julga 1687 mesto prizadel hud požar, je bilo precej uničeno tudi obzidje. Da bi ga lahko čim prej popravili, je Celjane takratni cesar Leopold I. osvobodil vseh davkov. Obzidje so ruši predniki hitro popravili in mu hkrad dodali še nekaj dodatkov. Kronisti so zapisali, da je imelo na notranji strani hodnik» okrašeno pa je bilo s tako lepimi stolpi, da »v petih deželah niso viddi tako lep^ obzidja«. Temelji so bili ztajení iz močnega kamenja, tako da ni moglo zagoreti. Znano je, da so iz mesta vodile tri poti. Skozi Spodnja ali Graška vrata so popotniki lahko odhajali pn3ti severu, skozi Zgornja ali Ljubljanska vrata proti zahodu in skozi nekoliko kasneje ^ajena Kapucinska vrata proti jugu. Ob popravilu obzidja so meščani zgradili Še manjša Nova vrata, ki so stala ob izhodu protí Vo^aj- Uliea Na oko^Hh je med najstarejšimi mestnimi ulicami Celja. ni, in Vodna vrata, ki so omogočala prehod iz mesta med Knežjim dvorcem in Staro gro-fíjo. Mestna vrata so bila posebej varovana, saj so ob izhodu imela po dve hišici, v katerih sta prebivala mestni vratar in mestni stražar. Poleg varovanja sta oba varuha pobirala tudi mitnino. ftvotno obzidje je imelo le tri vogelne stolpe, vlogo č«r-te^ je na ji^ozahodnem delu zastopal Knežji dvorec. Stolpe so ob popravilu po požaru povečali in zgradili še tri dodatne. H» ki so bili za tíste Čase precej mogočni, so še danes lepo vidni. Celje se je skozi stoletja precej hitro širilo, Srednjeveško obzidje, ki je obkrožalo mesto, je zato kmalu postalo zavirajoč element širitve mesta. In zato so morali Celjani svoje stavbe graditi tudi izven obzidja. Tako je na primer v 17. stoletju nastalo novo naselitveno jedro na severu mesta, ki so ga poimenovali Graš-ko predmestje. Ker je mestno obzidje postajalo vse večja ovira pri razvoju mesta, so se Celjani odločili, da se ga na čim ele-gantnejši način znebijo. Maši podjetni predniki so zato leta 1783 pripravili dražbo in mestno obzidje skupaj z jarki prodali najboljšim ponudnikom. Iztržili so za tiste čase precej visoko kupnino» obzidje so namreč prodali za l.ldl goldinarjev, jarke pa za 901 goldiriar. Tako so po 300 letih obzidje začeli podirati in izravnavati. Podobno se je zgodilo mdi z mestnimi vrati-Ljubljanska vrata, ki so močno ovirala promet, so podrli leta 1775, severna Graška vrata pa leta 1804. Isto leto so odstranili majhno mit-oinsko hišico pri Vodnem stolpu, ki je stala med bivšim »špi-talom« Ln staro ^nazijo. Vodna vrata pa so »padla« šele leta 1851. V mestu je še danes viden del obzidja, predvsem na severuob Vodnikovi ulid in jugu, ob nabrežju Savinje, kjer so si meščani zgradili novejše hiše. Ohranjeni so tudi vsi trije vogalni stolpi. Severozahodni še danes siuži celjskemu gledališču, severovzhodni je na dvorišču pošte, jugozahodni stolp, imenovan tudi Vodni stolp, pa je precej Časa služilkot skladišče. Kot smo že zapisali je južno stranico nekdanjega obzidja zapolnila ulica Na okopih, ki jo v Celju poznamo tudi kol ulico, pod katero Se vedno poteka opečnata rimska kanalizacija. Prihodnji teden bomo v tej rubriki zapisali več o nastanku in razvoju Muzejskega trga, kar bo tudi priložnost, da izvemo več o nastanku in razvoju muzejev v mestu. Foto: GrupA Zgodbo o ulici Na okopih in celjskem srednjeveškem obzidju je za objavo zapisal mag. Branko Goropevšek. Andraž Purg pred svojimi fotografijami na razstavi Široko odprte oči Neformalno združenje poklicnih fotografov Enooki razstavlja v Železarskem muzeju Teharje Devet od enajstih poklicnih fotografov Celja, ki so se združili v neformalno združenje Enooki, je v soboto ob ^^ektakulamm odpr^ pred teharskim železarskim muzejem postavilo javnosti na ogled in v presojo svoje foto-grafije na temo Lepota. To vsak od njih vidi drugače - eni kot objekt, drugi kot subjekt, spet tretji kot v brezčasje ujet trenutek sicerš-nje minljivosti. Fotografi, ki pretežno delajo za medije, najdejo tudi čas za dušo in ujete trenutke, ki v kompoziciji, ujeti na format fotografije, pripovedujejo svoje zgodbe o lepoti. Eni jo najdejo v ljudeh, drugi v nekoliko ironičnem pogledu, tretji pač v minljivosti trenutka, ki ga uspejo ujeti, četrti v neživi naravi» peti spet v mod- ni fotografiji. Vsekakor pa drži. da je na Teharjah zbran pravi cvet lepote, saj so razstavljene fotografije lahko avtorjem v Čast in ponos. In kol takšne dokaz, da je tudi v pogosto norem ritmu vsakdanjega dela priložnost in čas za nekaj posebnega. Kako je sploh prišlo do neformalnega združenja Enooki. ki po lanski prvi razstavi na Starem gradu zdaj že v drugo s pričujočo razstavo drezajo v našo zavest in podzavest? Eden od enajstih, Edo Einspteler, pravi, da je združenje nastalo zato, da se ne bi grdo gledali med sabo in se doživljali kot konkurenco, ki je nesmiselna, saj vsak dela na svojem področju. »Pokazati želimo, kaj zmoremo. Vsi delamo z Ijubez-nijo> kar se na fotografijah vidi. Takoj je jasno, če nekdo dela le za denar ali tudi z veseljem. Če nekaj dela§ z veseljem, stvari nastajajo same od sebe.« Za zimo pripravljajo še eno akcijo. Organizirali bodo namreč dražbo fotografij z naslovom Fotografija v vsak dom. Želijo namreč, da bi ljudje na stene svojih domov obešali tudi fotografije, ne zgolj slike. Razstava v Železarskem muzeju Teharje bo odprta do konca junija. BRST, foto: SHERPA » Enooki na tej razstavi so: Edo Einspieler, Andraž Purg, Gregor Katič, Aleks Štern, Nataša MtiiJer, Nik Jarh, Črt Cene, GaSper Dom-jan in Matjaž Očko. Zelo lepo obiskano odprtje so s prepričljivim nastopom obogatili plesalke plesnega kolektiva Abomo in tolkalci Dum dum Bata. Od Pavčka do keramike MJadi, ki ustvarjajo v celjskem mestnem jedru, pripravljajo v organizaciji etnogalerije Celeana jutri, v sredo, ob 18.50 prireditev v Špitalski kapeU. - m Za naslovom Na svetu si sam, da sam si soncesebodo poklonili Pavčkovi poeaji, pripra- vili razstavo in ustvarjali v keramični delavnici- F^ vodstvom svojih mentorjev se bo- do predstavili mladi, ki delujejo v ^sbeni šoli, iikovnoob-likovalski delavnid Ustvarjalni pristan in Ul. osnovni šoli, v goste pa so povabili tudi gojence ^tjurske glasbene šole. BS novi tednik ULTURA 15 Ustvarjalnost na ulici KUD AJme Karlin Celje je v soboto pripravilo dve prireditvi v Celjskem mla-dinskem centru in na mestnih ulicah. V atriju mladinskega centra so člani društva razstavili ponatise svojih pesmi, zgodb, fotografij in slik. Odprtje so pospremili z dogodki po mestnem jedru, ki je bilo v soboto popoldne žalostno prazno. Vzdolž Sta-netove ulice so nastopili ulič- ni glasbeniki, žongler, improvizaci j sko gledališče Cmrljo, društvo pa je postavilo tudi speaker's corner, kraj, kjer lahko meščani na glas spregovorijo o stvareh, ki jih težijo. Drugi dogodek je bila javna tribuna z naslovom Mladi in mednarodni odnosi, na kateri so mladi razpravljali o najrazličnejših možnostih političnega udejstvovanja mladih. Udeleženci so iska- li odgovore na to, kako lahko mladi sploh vplivajo na mednarodne odnose« kako se lahko vključijo v različna gibanja ter v čem je sploh smoter političnega udejstvo-vanjd mladih. Društvo, ki je po vseh letih delovanja še vedno brez lastnih prostorov, je tako »obsojeno« na ulično predstavljanje svoje ustvarjalnosti. BS. foto: GrupA KUD AJme Karíín domuje na ulicah - tudi z uličnimi glasbeniki in longlerji m. Priznanja ljubiteljskim gledališčnikom V soboto SO v Radečah videli dve predstavi, ki ju je za regijsko srečanje odraslih gledaliških skupin celjske regije izbral selektor Damjan Trbovc. Tretjo predstavo, Sen kresne noči, bodo v domu trnoveljske Zarje odigrali jutri. Trbovc je za rajsko srečanje izbral predstave Tn\e pujski v izvedbi gledališke skupine KD Škale Velenje in režiji Petra Iršiča, Krivica boli v izvedbi gledališke skupine KD ljubno ob Savinji in režiji Urše Solar 1er Sen kresne noâ v izvedbi KUD Zaija Tmovlje Celje in režiji Mihe Alujeviča. Po obeh predstavah v Radečah so podelili tudi priznanja regijskega selektorja. Za najboljšo žensko glavno vlogo je priznanje prejela Polona Rihter za vlogo čistil-ke v Pariljičevi komediji Krivica boli. Najboljši moški glavni igralec je bil Žan Žveplan kot Jadran Krt v predstavi gledališkega društva Ra- deče. Najboljšo stransko žensko vlogo je v predstavi Sen kresne noči odigrala Cvetka Videc, najboljšo moško stransko vlogo pa Jože Robida v predstavi Mrtve duše Gledališča pod kozolcem Šmartno ob Paki. Priznanje za režijo je prejela Urša Solar za režijo predstave Krivica boli, priznanje za posebne dosežke pa ^edališka skupina KD Škale Velenje za predstavo Trije pujski. BS OCENJUJEMO Priprave na poistoletni jubilej Pevsko društvo upokojencev Celje se z veliko zavzetostjo in odgovornostjo pnprav-Ija na častitljivi petdesetletni jubilej, ki ga praznuje čez dve leti. Koncertni večer 10. maja v polni dvorani Narodnega doma je bil del teh priprav. Prijateljem in širšemu občinstvu so se predstavili z izbranim programom ter ponovno potrdili svojo tvorno vpetost v celjsko kulturno dogajanje. Zbor si je s trdim in doslednim delom pridobil ime odgovornega in občutljivega vokalnega poustvarjalca. Vsako razglabljanje in dokazovanje o prilagojenih ocenjevalnih kriterijih za zbore s starejšimi pevci je bilo na pevskem večeru celjskih upoko-jencev demontirano. To so pevci, ki jih je življenjsko potovanje vsakega po svoje pre-metavab. Skupen pa jim je življenjski optimizem, ki ga uresničujejo skozi glasbo in s pevskim druženjem. Iz koncertnega vabila velja prepisati. ^>Ponosni smo na dolgoletno in uspešno kulturno delovanje v mestu ob Savinji. Pevke (n pevci upamo, da bomo skupaj z občani Celja in okolice, z vsemi, ki jim dolgujemo zahvalo za sodelovanje in pomoč, ter ljubitelji zborovskega petja praznovali visoki jubilej • 50 let delovanja. S pesmijo želimo ohranjati v€z med generaájanú ťn rfcart zlato nit našega naroda - slovensko pesem.« Dirigentka kaže izrazit občuiek za celovitost glasbene izpovedi, barvitost zvoka in domiselno interpretacijo. Skladbe izzvenijo preprosto, čisto in s človeško toplino, ki je dana le resnim glasbenim izvajalcem. Izrazito ljubiteljska skupina pevcev je skrbno uglašena, pevsko živahna, glasovno uravnotežena. ki na vsakem nastopu uspešno trka na srca svojih zvestih poslušalcev. Toliko o zborovodkinji Moniki Lojen, ki ji uspeva ohranjati in nadgrajevati uspešno delo svojih predhodnikov. Ob neki pnliki se mi je zapisalo, da uspešnost, površnost, nad-povprečnost ali neprepričljivost niso le posledica slabih ali dobnh pevcev: zbor je ogledalo dirigenta! Zboru želim na njegpvi poti proti zlatemu jubileju vedrino, korajžo in kritičnost. MARJAN LEBIČ Razstava v Nikci Umetniki Anka Rener, Matej Čepin in Jana Kvas so s petkovo multimedijsko konstrukcijo odprli na ogled razstavo v Galeriji Nikca v Gosposki ulici 7 v Celju. Razstava ostaja oa ogled še štabe tri tedne. Vsem trem umetnikom je konstnjkcija pokazala pre-skupno slikarstvo, čeprav je plet glasbe, plesa, literature in seveda likovne umetnosti. Na prireditvi so zavrteli tudi krajši Clm v spomin Niku Ig-njatiču, predsedniku in vodji društva Otroci otrokom ter galerije Nikca, ki je za vedno zaspal pred dobrim ted* nom. ŠK, foto: SHERPA SkfBjno dssno Jana Kvas, mladenka na oknu Ajika Rener ABC ZIVUENJSKO ZAVAROVALE o. KER ŽIVLJENiS POTREBUJE VARNOST ie nlkoti doslej nI bila odločitev o zavarovanju In varčevanju tako preprosta, izberite svojo kombinacijo A, B atl C, Izpolnile ^ pristopno izjavo in že ste zavarovarti/ob tem pa varčujete. û In kaj pridobite? | ^ življenjsko in dodatno nezgodno zavarovanje, > g obročno varčevanje v skladih z možnostjo dodatnih vplačil ter C« fleksibilnost izplačil. Sestavite svojo varnost. Enostavno, jas no In dostopno. triglav ZAVAIOVAINICA TR^lAV. Q,». nOOKA tttVILXA ((CLLliMki) Oračevi vrtovi v okviru praznovanja občinskega praznika Šmarja pri Jelšah so v razstavišču šmarskega kulturnega doma odprli razstavo del slikarja Janka Orača. Ra2stava ima naslov Cvetoči vrtovi. Orač, ki živi in ustvarja med Novim mesiom ter kozjansko Zibiko, se predstavlja javnosti že tri desetletja kot sli-kar, grafik ter grafični oblikovalec. Poleg več kot petdesetih razstav doma in na tujem je vodja slikarskih kolonij na Dolenjskem ter Kozjanskem. Slikarja in njegovo ustvarjanje je na otvoritvi predstavila umetnostna zgodovinarka Marja Lorenčak, razstavo pa je uradno odprl župan Jože ČakS. V kulturnem programu so nastopili Vokalna skupina Freya ter pojoča družina Bele iz Zibike. Razstava bo na ogled do 9. septembra. BJ 0TR05KI ČA50PI5 Izlet pravljičarjev s snežno osvežitvijo Osrednja knjižnica Mozirje svojim najmlajšim braJcem skozi večji del leta ' pripravlja pravljične urice z ustvarjalnimi delavnica-ml. Otroci se s pravljico enkrat tedensko srečujejo v Knjižnici Mozirje, enkrat mesečno pa pravljice pripravljamo tudi v enotah Rečica ob Savinji, Ljubno ob Savinji, Gornji Grad in Nazarje. S prihodom toplega vremena se pravljice odpravijo k počitku, pravljičarji se od njih konec maja poslovimo na tradicionalnem izletu v Logarsko dolino. l\idi letos smo se radovedni pravljičarji v našem prelepem krajinskem parku spoznavali z rastjem in živalstvom Logarske doline, si ogledali »okarsko« kočo, se poučili o »nžah« za spravljanje lesa in se sprehodili ob slapu Palenk. Pridružil se nam je tudi vodnik Marko iz podjetja Logarska dolina d. 0. 0., ki pozna marsikatero »resnično« pravljico o zmajih in drugih pravljičnih bitjih iz naše prelepe doline. Ker je bil dan prav poletno vroč, nas jeMarko za zaključek izleta povabiJ na pravo snežno osvežitev. Na še vedno zasneženem plazišču v Logarjevem kotu so se navdušeni otroci prepustili poletno-zimskim snežnim radostim. Manjkalo ni razposajenega kepanja, smučanja brez smučk, sankanja brez sani» vroče pomladansko sonce pa je spet hitro ogrelo njihove premraže-ne ročice. Prijetno utrujeni in zadovoljni z našo pravljičarsko pustolovščino smo se vzgod-njem popoldnevu odpravili domov, Še prej pa smo se Marku Slapniku in podjetju Logarska dolina, kj priprav- Najboljši mladi glasbeniici v Jaákem kulturnem centru so pred dnevi podelili priznanja učencem laške podruž-nice Glasbene Šole Radeče ob koncu šolskega leta. Učenci in učitelji glasbene šole so se od šolskega leta poslovili z zaključnim koncertom ter s podelitvijo priznanj zlata nota. Priznanja so prejeli David Štremfeij, Uroš Ulaga ter 2an Zdovc z učiteljem Rudol- fom Kocmanom, Luka Šala-mon z učiteljem Matjažem Ra v-C£m, Nina Janež z učiteljico Tatjano Brinovec ter Dušan Kovač z učiteljem Primožem Raz-borškom. Ravnateljica radeš-ke glasbene šole Rosana Jakšič je hkrati učencem Čestitala za uspešno opravljene sprejemne preizkuse na srednjûi glasbenih Šolah ter za udeležbo na državnih in mednarodnih tekmo- vanjih. Napade pa so prejeli še ostali učeno in učitelji, ki so se udeležili različnih tekmovanj; Mateja Ulaga z uâteljico Majo Glavač, Hana Lavrinc s Kristianom Kolmanom, Jernej Maček z Maricom Razborškom, Špda Šrgan s ftlmožem Raz-boi^kom ter Andraž Malgaj in Peter Podkoritnik z Borisom RazborŠkom. PM, foto: Arhiv CS Radeče Za učenje v gozdu Ija vodene oglede krajinske- za zabavno in hkrati poučno ga parka, najlepše zahvalili vodenje po Logarski dolini. TATIANA GOLOB. Knjižnica Mozirje Poklon knjigi Osnovnošolci z Lave so pred Časom v središču Celja pripravili tradicionalno prireditev Poklon knjigi. S posebno prireditvijo so se učenci od 1. do 5. razreda OŠ Lava poklonili ne le pomenu knjig ter branja, am- pak rudi mestu Celje, za katerega žeUjo, da bi bilo Čim bolj naklonjeno lepi in prijazni besedi. Pripravili so pestro paleto umetniških utrinkov, pesem, glasbo in besedo pa so posvetih Švedski, ki so jo predstavljali že v Evropski vasi. Učence in mimoidoče je obiskala ludi Pika Nogavička, ki je gostila Muco Copatarico, mladi pa so Celjanom simbolično podarjali ludi knjižna znamenja. PM, foio: GrupA Z mini olimpijade V Rogaški Slatini so pripravili šesto Sviziado, mini olimpijado za otroke, ki so osnove različnih Športov spoznavali med vadbo v vrtcu ali prvi triadi osnovnih šol v različnih krajih po Štajerskem. Približno sto otrok se je na šolskem igrišču v Ratanski vasi pomerilo v teku na 30 in 200 metrov, metu žogice in skoku v daljino. BJ V okviru GaliŠkih dni so pri Podružnični osnovni Šoli Tïje odprli gozdno učno pot. Zamisel se je porodila med učiteljicami že takrat, ko so se preselili v novo šolo, ker učni programi vsebujejo številne teme, ki so izvedljive prav v gozdu. Učna pot ima 12 postaj, ki predstavljajo pokrajino, gozdna da, gozd, fosile in parkovna drevesa, obnovo gozda, živali v gozdu in viogo lovcev, orientacijo v gozdu, gozdni rob, višinsko koto in ptice, meijenje dreves, škodljive vplive in zeliščno gredo. TT novi tednik OTROŠKI ČASOPIS 17 0TR05KI CA50PI5 Obiskal nas je Tone Partljič Na III. OŠ Celje si prizadevamo branju dati večjo veljavo» kot jo ima. Zato še posebej skrbno vsako leto pripravimo prireditev ob za-ključKu tekmovanja za bralno priznanje. Na prire-ditev vsako leto povabimo pisatelja ali drugega kulturnega ustvarjalca in vsako leto je to eden izmed vrhuncev za tiste, ki radi vzame-jo v roke dobro knjigo. 2. junij je bil letos dan D za vse, ki so pridno brali za bralno priznanje. Ze nekaj časa smo ga pričakovali, že nekaj časa smo se ga veselili. Našega gosta Toneta Partljiča. On je [bil) marsikaj -dramatik, pisatelj, komediograf, politik, poslanec, učitelj ...A prav gotova je v prvi vrsti uglajen, prijazen in hudomušen gospod, ki te osvoji, ko ga srečaš. Čeprav za najmlajše ne piše, pa so ga najbolj nestrpno pričakovali prav oni. Nekateri so ga poznali, drugi ne. A z gosti je vedno tako. Nekatere poznamo in z njimi se pogovarjamo o vsakdanjih stvareh. Drugi pa so nam neznani, zalo jih moramo Sele spoznati. Za ene in druge pa velja, da jih z veseljem sprejmemo v svojo družbo in z njimi poklepetamo. Tako je pri nas na 111. osnovni Šoli v Celju. Vse. kar je Tone Partljič počel v življenju, )e obogatil 2 žlahtnim humorjem, rad se je malo ponorčeval iz vsega, kar mu ni bilo všeč. Pa ne zato, da bi se drug drugemu posmehoval!, ne, zato. da bi bilo življenje bolj prijazno, da bi pozabili na skrbi, ki nas obkrožajo. Tako je bilo tudi na prireditvi za najmlajše in maio starejše bralce. Veliko jih je bilo in prav vsi so prejeli delček dobre volje, ki jo je s seboj prinesel naš gost. Ali veste, da se Čisto vsak dan zbudi dobre volje? Ja, marsikdo od nas si je zaželel da bi bilo tudi z njim ali njo tako. Učenci izbirnega predmeta Gledališki klub so mu predstavili odlomek iz njegove igre Moj ata, socialistični kulak, sam pa nam je pripovedoval o svojem ottoštvu. Prav vsi smo se zadovoljni vračali nazaj k pouku in si obljubili, da se bomo tudi naslednje leto nagrajevali z dobrimi knjigami. URŠKA SOTLER. knjižničarka Čebelica, moja prijateljica Malčki iz vrtca Šentvid imajo radi medeni zajtrk. Kako pripravimo kruh, zdaj že vedo, o samem medu pa so imeli še kar nekaj vprašanj. In kdo bi nanje najbolje odgovoril? Seveda čebel ari Mali čebelarji iz vrtca Šentvid V goste smo povabili Antona Arha, ki je s seboj pripeljal še čebelarskega mojstra Andreja Jerneja. Otroci so opazovali, kaj vse sta čebelarja prinesla s seboj. Ob projekciji in ogledu pripomočkov so spoznavali; Kranjsko čebelo - Sivko, vlogo marice. trota in naloge čebelarja, okusili so cvetlični med, ki sta ga čebelarja prinesla in ga nekaj prihranili Še za zajtrk. Za zaključek druženja pa so si smeli nadeti zaščitno obleko. Domov so odnesli Še brošure, da so o čebelah in zdravilnem medu pripovedovali Še domačim. Zahvaljujemo se čebelarjema, ki sta obogatila naš dopoldan, hkrati pa smo se v dneh vseživljenjske^ učenja drug od drugega učili. METKA RANČIGAJ Ringaraja v Žalcu žalska izpostava je ob pomoči Javnega slUada RS za kuj turne dejavnosti v Domu II. slovenskega tabora pripravila državno srečanje otroških folklornih skupin Slovenije z naslovom Ringaraja 2009. Na žalskem odru se je predstavilo osem najboljših skupin. Pred tem so na območnih srečanjih plesali folkloristi v več kot 200 skupinah, nato pa še na regijskih srečanjih. V Žalcu so nastopili najboljši. Otroška folklorna skupina Kamenčki KD Borjač iz Sežane, Spominčice II- OS Rogaške Slatine, KlasekOŠ Miklavž, Folklorna skupina POŠ Javorje, OŠ Črna. Breznica KD dr. Franceta Prešerna Žirovnica, skupina KUD Otona Zupančiča Artiče, Folklorna skupina OŠ Dobrepolje in Kresnice 05 Brežice. Vodja žalske izpostave sklada Marko Repnik in svetovalec za folklorno dejavnost Bojan Knific sta sodelujočim podelila priznanja. Ze dopold- ne so pripravili seminar, ki se ga je udeležilo več kot 70 mentorjev iz različnih krajev Slovenije. TT Tone Partljič jo med učenco lil. OŠ Celje prinasol obilo smeha in dobre volje. VODNIK TOflEK.9.6. 16.00 Mu2ej Laško Vrtec Laško v lelu 2008/ 09 otvoritev razstave m pred-sunňtev projektov 17.00 Center starejših LaSko Zdravj« • ndša i2i)lra predavanje o zdravju brez boleCin in kemije ■ Bojan Košenirui, dr. va. med., in dr. Dieter Wagner 18.00 Mestna knjigama MK Celje _ Na začetku je bila Itoja predstavitev knjige Boruta Komna ] 9.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec_ Zladjo Horo okrog sveu potopisne predmranje Pavla MartonoŠija Potovanje v globine predstavitev pesniške zbirke Nušelhvar 19.30 Narodni dom Celje Meàam komorni pevski ^r Celje ietnikorienpodvodsrvom dr. DragiceŽvar, gostje kvintet Gamma 19.30 SLG Celje_ Milan Je8Íli:'mk0 predstava po posebnan raz-poreduinzaizven 20.00 Knjižnica šmaijepri Jelžah_ 10. čiUlniéki večer §QstjaVídaPeorwČíč KINO Med nastopom Otroške folklorno skupine Spominčice II. OŠ Rogaška Slatina s programom Veseli (as pnliaja. Vodji skupine in avtoria odrske postavitve sta Mojce Kmetec in Mojca Paion. $aE0A«10.6. 10.30 (in 16.30) Muzej novejSe zgodovine Celje_ Modisdnja Marta Žohar dffrumsnadje oŽJrtz na raz-stamŽivetivCdju 1S.3Q Špitálská kapelica Ceije Nasvetu si, da aam si sonce končen, razstava m kera-mičnadelamka 18.30 Muzej premogovništva Vetenje_ Prostorska iiutalaci ja odprtjerazstaiv Jureta Po- * k 19.00 Knjižnica Velenje_ Zdihanjemdozdrat^din sreče predavanje Katje Cregl 19.00 SavinóvahiSa Žalec Baročni ve^r nastopajo učena Čembala in biokflavteGŠRisto Sovin 20.00 Muzej premogovnilcva Vdgije_ Peter Rezmani Kivapov-ska večerja premiera komedijevizvedtn KD Gledališče Velenje 19.00 Savinova hiSa ŽaJec PLANETTUS ^ndn&HtO. 6. Kiinninmufi sipri*»H® pnmep i» sfmMÍM pnfrMM. Tsmintsr OMtev. fm^m émùtà, krímifnlAd nt-rc.si RADIO CEUE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica Informativnega programa: Janja Jndhar E-mail: radio Rozmari Petek, UrSka SeliŠnik» Branko Stamejčič, Simot^a Šolinič. Dean Šuster. Saška Teržan Ocvirk AGENCIJA Opravita trženje oglasnega prostora v Novem tedniku In Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomoćnica direktorja in vodja Agencije: Vesna LejiČ Propaganda: Zlatko Bobinac» Vo|ko Grabar> Viktor KlenovSek, Nina Pader. Rok Založnik, Alenka Za- pušek» Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)5441 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. poŠti: agencija€^ni-rc.si — Št*44-9.iuiiii2009 Koristno s prijetnim V krajevni organizaciji Zveze borcev za vrednote narodno osvobodilne borbe MČ Gaberje smo se odločili, da vsodelovanju s krajevno or-ganizacijo RK MČ Gabeije organiziramo skupne stro-kovne ekskurzije. Prvo takšno ekskurzijo smo name-nili ogledu zloglasnih kaznilnic na Golem otoku, kjer je bD prevzgojni moški zapor, in Sveti Grgur, ki je imel enako vlogo za ženske. Po ogledih in prijemi vožnji z ladjo smo pristali v mestu Punal, kjer nas je Čakal avtobus in nas popeljal do našega končnega cilja Mladinskega doma Celeia v Baški. kjer smo prenočili. Gostitelji iz Celja so nas prisrčno sprejeli in dolgo v noč se je slišala pesem ob spremljavi harmonike. Da smo vse to zmogU in znižali stroške izleta, se moramo zahvaliti vsem triintridesetim donatoriem, ki so prispevali darila za srečolov, ki so ga udeleženci v nekaj minutah razgrabili. Naslednji dan smo se po kosilu morali odpraviti proti domu, čeprav se je večina strinjala, da bi z veseljem ostali še kakšen dan ^ Ker se dobrega in užitkov polnega strokovnega izleta z druženjem ne da organizio-rati brez dobrih priprav, se zahvaljujemo vsem, íd so pomagali izlet organizirati, Še posebej pa predsedniku o^ani-zacije zveze borcev MC Gaberje, Bojanu Gerečniku, ki je vložil v pripravo ogromno svojega časa in izkoristil vse svoje zveze in poznanstva. Vidimo se na prihodnjem izletu v jesenskem času. 1P,RB Dan odprtih vrat na Grmovju v četrtek, 28. maja, smo v sklopu Gallških dnevov pripravili dan odprtih vrat v Domu Nine Pokom Grmovje. Začeli smo s krajšim kulturnim programom, v katerem so sodelovali tako stanovalci kot zaposleni, sledil je voden ogled doma v treh skupinalL Namen o^eda je bil prikazati obiskovalcem utrip našega doma in vključenost stanovalcev tako v redne dnevne aktivnosti kot tudi v tiste, ki jim omogočajo popestritev vsakdana. Ogledali so si kuharsko urico, zeliščno skupino, kjer so se lahko okrepili z zeliščnim čajem in v spomin prejeli vrečico posušenih zelišč, deio v fizioterapiji in inštruktorski delavnici. Nekateri izmed ojih so se za kra- tek čas pridružili stanovalcem pri delu in z njimi poklepetali. Za zaključek smo organizirali ogled bivalne enote I v Žalcu in bili zanimanja za ogled zelo veseli, Ta dan smo odprli vrata domačinom, vključno s predstavniki regijskih domov za starejše in društev, s katerimi sodelujemo v različnih programih ali na družabnih srečanjih. I4emno veseli smo bili odziva domačinov, predstavnikov lokalne skupnosti in članov sveta zavoda, da so si kljub mnogim obveznostim vzeli čas in nas počastili z obiskom. Pohvale obiskovalcev na račun organizacije dela, sodelovanja stanovalcev v kulturnem programu, kulinarične ponudbe in odprtosti doma nam predstavljajo potrditev. da gremo v pravo smer. Predstavljajo rezultat nesebičnega sodelovanja zaposlenih v kolektivu - vse od priprave domačega peciva pa do ustreznega motivacijskega pristopa k stanovalcem za sodelovanje v kulturnem programu. TXidi to je eden od dejavnikov, ki povezuje vse zaposlene v zavodu, zato nujno zahteva pozornost in pozitivno potrditev, hkrati pa daje žl^tnpst našemu domu. In sporočilo stanovalcev? Nismo drugačni, morda le bolj ranljivi. Imamo pa odprto srce in toplo dlan, zato vas radi spr^memo v goste, da poklepetamo z vami i NEVENKA JANEŽ, strokovna vodja Doma Nine Pokom Grmovje Pozna trgatev v Škofji vasi. Srečanje sošolcev heninske opuščene šole V Kulturnem domu v Škofji vasi je dramska skupina Kulturnega društva bratov DobrotinŠek škofja vas premiemo uprizorila komedijo Fernanda Munchenbergâ Pozna trgatev. Komedijo v šestih slikah je režiral Vinko Sent očni k. Ji Komedija pripoveduje, da je življenje tudi v pozni jeseni lahko Še kako živahno in razburljivo. Ostarela mati Otilija, ki jo je upodobila Ivica Kos, se raje pogleduje po morebitnem ženinu, namesto da bi se. kot je to želja njertih potomcev, zanimala za posteljo vdomu ostarelih. Zanimiva in nenavadna zgodba je s Številnimi komičnimi prizori navdušila do zad-njega kotička napolnjeno dvorano gledalcev kulturnega doma v škofji vasi. V Pozni trgatvi je vlogo sina Poldeta odigral Tomaž Kmecl, Špela Bračič se je predstavila kot hči Katrina, Janko Kotnik je upodobil vnuka Jon-ya, Izidor Bincl pa se je postavil v vlogo negovalca Be-nija. Za koreografijo je poskrbel plesni mojster Alojz Fidej. tonsko sla jo opremila Miha Rebenuk in Matej Ro-bič, za maske in frizure pa je poskrbela Katja Kmecl. SANDRA ČATER Nekdaj smo bosi, tudi lačni, z veseljem hodili v ta hram, kjer nam je prijazna učiteljica Hica Trampuš vlivala osnovno znanje, kako živeti in delati na kmetiji, predvsem v kajžicah v hribovitem svetu. Pota življenja so nas raztrosila po svetu, s trebuhom za kruhom. Danes naše osivele glave in tmdne roke tavajo v spominih, ki jih že 12 let skupno obudimo. Tokrat smo se že drugo leto dobili v restavraciji na bazenu v Rimskih Toplicah. Zahvala vodstvu in lastniku g. Nemcu za lep sprejem in postrežbo. Osnovni Šoli Antona Aškerca v Rimskih Toplicah pa hvala za prijeten predam učenk te šole ter fanta za lepo zaigrane stare viže. Joži Oblak, ki je v novejšem času učila na šoli Henina, posebej hvala za vso orgamzadjo programa in pozdravni nagovor. Letos smo bili presenečeni, saj nas je prišel pozdravit Jože Senica, predsednik KS Rimske Toplice in podžupan Občine Ltóko. Lepo nam je opisal njihova prizadevanja za ohranitev tega gorskega kraja. Skupaj smo preživeli lepa, nepozabno popoldne. Ostaja nam le ena želja, da se srečamo ob letu v takšnem številu, kol smo se tokrat. NE2KA BERGANT ^ m novi tednik NASVETI 19 ZDRAVJE - NASE BOGASTVO Itojvec wtanÉia D, ti je pomemben kot preveniM Osteoporoza Vprašanje: Vedno več se piše o osteoporozi, zdravljenju in preventivi. AH je kâ] novega na tem področju in kaj nam svetujete? Pomanjkanje mineralov, elementov v sledovih, vitamina D, hormonske nepravilnosti ter fizična neaktivnost lahko izzovejo redčenje kostnega tkiva - osteo-porozo. Kajenje in prekomerno uživanje alkohola redčenje kosti Se pospešita. Isto se zgodi pri nepravilni prehrani, ki vsebuje preveč čokolade in kokakole. Takšna prehrana preprečuje résorbe ij o kalcija. Kalcij se absorbira s hrano. V kolikor ga v organizmu nI dovolj, se resorbira iz kosti in kost se tanjša. Vendar ni samo to vzrok za nastanek osteoporoze. Najpogostejši dejavniki tveganja so: ženski spol, starost po 50. lelu, po menopavzi, daljši hormonski deficit, odstranitev jajčnikov pred 45. letom, premalo kalcija v prehrani, premajhna resorbci- Cvetove te zdravilne restline boste prav kmalu lahko nabirali na sonc' nih travnatih poboi^llh in gonJnih obronkih. Jo prepoznate? Pripišite na dopisnico s kuponom. Izrezujte in odpotujte! Pred vami je tretji kupon za izlet z Zelenim valom Radia Celje. 12. junija bo objavljen še zadnji. V javnem žrebu, ki bo 17. junija, bomo upoštevali vse kupone, ki bodo na naš naslov prispeli do tega datuma. Izlet na Cozdnik bo 20. junija» kjer bo tudi letos 40 izžrebanih potnic in potnikov z zeliščarko Faniko Burjan prepoznavalo zdravilna zelišča in njih uporabo. Kupon št. 3 Ime Priimek Naslov Telefonska številka Kupon pošljite na dopisnici na nas^: Novi tednik & Radio Cetje, Prešernova 19.3000 Celje, s pripisom Za izfet z Zelenim valom. ja D vitamina, premalo fizične aktivnosti, tanke kosti, pozitivna družinska anamneza, belka, kajenje, pitje več kot 2 skodelici izve dnevno, pitje kokakole, večjih količin alkohola, uživanje zdravil. Več je dejavnikov, večja je verjetnost za pojav osteoporoze. Zelo pomembno je postalo merjenje gostote kostne mase. Nove metode omogočajo natančno merjenje in določanje rizika za pojav sprememb na kosteh- Merjenje Indeksa kostne mase se priporoča vsem, pri katerih zdravnik ugotovi povečano tveganje za pojav osteoporoze. Preventiva in zdravljenje osteoporoze Bolezen lahko preprečimo, če pravočasno poskrbimo za nadomeščanje kalcija in skrbimo za redne preglede gostote kostne mase. To pomeni, da moramo že po 35. letu starosti pričeli s sistematičnimi pregledi in rednim nadomeščanjem kalcija. Resorbira se v črevesju, če v organizmu obstoja dovolj vitamina D. Da se us-tvari dovolj vitamina D. je dovolj je že sončenje celega. golega telesa 1 uro, a le, če nimamo zaščite pred UV-žarki. Vendar je pretirano sončenje brez zaščite škodljivo, pa še z leti se koža stara in tvori manj vitamina. V naši hrani je vitamina D premalo. Dnevno ga.potre-bujemo okrog 1000 enot, s hrano ga dobimo le okrog 100 enot. V Evropi je najmanjše pomanjkanje vitamina D v skandinavskih deželah, kjer uživajo veliko rib z omega 3 olji, ki vsebujejo veliko vitamina D. Največ ga je v lososu, veliko ga je tudi v gobah, postrvih in jajcih. Zato je potrebno nadomeščanje vitamina D. Tako lahko uživamo D3 kapljice. TXi-di multivitamin ski preparati vsebujejo vitamin D, a le 20 do 400 enot. Kalcij ima pomembno vlogo v raznih življenjskih procesih. Ker vsi ne prenašajo mleka niti sira, v katerih je kalcij, se priporoča uživanje preparatov kalcija, ob tem pa pitje sokov ci-trusov. ima pa kalcij Se druge pomembne vloge v organizmu. Najdemo ga v vseh delih živčnega sistema. Pri lažjih oblikah nespečnosti, ki so posledica vznemirjenosti, ima pomirjevalno delovanje. Prav tako lahko zdravimo škripanje z zobmi, ki je posledica premočnih dražljajev zaradi pomanjkanja lUlcija. Pogosto Piše: prim. JANEZ TASiČ, dr. med., spec, kardiolog opažamo» da kalcij znižuje krvni tlak. Priljubljen je tudi zaradi svojega antialer-gijskega učinka. Ker zmanjšuje sproščanje histamina, ga lahko učinkovito uporabljamo pri zdravljenju edemov, srbečice in Izpuščajev. Sodobnejša zdravila vsebujejo poleg kalcija tudi magnezij. Njuno delovanje je najboljše v razmerju 2:1. Vemo, da je več kot polovica ledvičnih kamnov sestavljena iz kaicijevega oksala-ta. Tisti, ki že bolujejo za ledvičnimi kamni, lahko preprečijo ponavljanje bolezni z jemanjem magnezija, saj le-ta preprečuje njihovo ponovno nastajanje. Magnezij učinkuje dobro na delovanje srca, umiija ritem in znižuje povečano količino maščob v krvi, Učinkovito ga uporabimo za preventivo migrenoznih napadov. Sprošča tudi mišične krče, pri preobremenitvah, de-hidraciji, športnih poškodbah in pri menstrualnih težavah. Poleg vitamina D in kalcija uporabljamo za zdravljenje osteoporoze ludi številna zdravila, ki jih predpiše zdravnik. Pogosto so lo hormoni. Nastanek in razvoj osteoporoze lahko preprečimo z zdravim načinom življenja, z redno rekreacijo, zdravo prehrano, z dodatlU naravnega izvora, ki so bogati s kalcijem (SOO mg dnevno v manjših obrokih), magnezijem, cinkom, vitaminom D (1000 E dnevno) in z drugimi elementi. Ta pravila veljajo za ženskem moške, priporočam pa, da se posvetujejo o dieti in zdravljenju s svojim zdravnikom oziroma specialistom. Če imate vprašanje za zdravnika, ga pošljite na Novi tednik, Prešernova 19,5000 Celje, ali na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si. 8 - IS Ii0 meseôwi Dr. PIRNAT W/ZS'SSiSS.OI/51935!' «vww.pl mat.fti v novozgrajenem objektu Poslovni center Severne tribuna nogon>etr>ega stadiona Ar«nft P^frfli v Celju prodamo / oddamo finaliziran poslovni prostor v velikosti 169 m ^ CMinženiríng Renata Vežnaver 041 504 283 ROŽICE IN CAJCKI Rman za zlato Rman je poleg plahtice najboljši naravni zaveznik žensk. Zdravi ali vsaj laj-Ša namreč veČino ginekoloških težav, kot so beli tok, boleče aH neredne men-stniacije, krči maternice Rmanovo mast, recept zanjo bomo spoznaJi ob koncu, naj si pripravijo ljudje, ki jim križe in težave povzročajo hemoroidi. Rman (Achillea millefolium) je ena najstarejših zdravilnih rastlin, ki so jih naši predniki s pridom in pogosto uporabljali. V tem Času ga lahko tudi sami naberemo po travnikih, obronkih njiv, ob poteh in stezah ter tako poceni pridemo do enega boljših naravnih zdravil zoper to in ono tegobo. Ta zdra-vilna rastlina, sorodnica kamilice. v prvi vrsti koristi ženskam - naj si gre za najstnice in mladenke, ki jim težave povzročata neredna ali boieča menstruacija in beli lok» ali ženske v srednjih letih, ki se soočajo s težavami, povezanimi z menopavzo. Nekateri fitoterapevti so mnenja, da je rman učinkovito pomagalo celo v primeru raka na maternici, pri ženskih težavah v trebuhu in pri vnetju jajčnikov. Čaj uživamo notranje v obliki kure, koristi pa tudi za izpiranje pri belem toku in krčih maternice. Zunanje ga uporabimo za sedeče kopeli pri menstrualnih težavah, krvavitvah in krčevitih bolečinah psiho-vegativnega izvora pri ženskah. Za sedežno kopel uporabimo 100 gramov svežega aii suhega rmana na liter vode. kar pripravimo v obliki poparka, Pokrit naj stoji 20 minut, nato ga dodamo kopeli. Čaj za uživanje prav tako pripravimo kot poparek: I ali 2 žlički posušenega rma-novega cveta prelijemo s sko- žilo Piše: PAVLA KLINER delico vrele vode, pustimo stati 5 minut, precedimo in pijemo po požirkih 2-4 skodelice čaja na dan. Znanstvene raziskave so potrdile, kar je ljudsko zdra-viJstvo že dolgo vedelo - da je rman eno boljših zeliščnih potilnih sredstev, ki se obnese pri zbijanju vročine, in tudi širi periferne krvne žile ter tako znižuje povišan krvni tlak- Sicer pa se rmanov čaj obnese tudi za čiščenje in tvorbo krvi, izboljša krvni obtok, znižuje povišan krvni tlak> pomaga pri prebavnih težavah ter spodbuja izločanje prebavnih sokov. Ker vsebuje precej kalija, spodbuja tudi delovanje ledvic. Proti trebušnim krčem, za lažje odvajanj e vetrov iz črevesja in za izboljšanje prebave ne pozabite na učinkovit domač rmanov čaj. !z rmana poleg čaja pripravljamo številne dr^ige pripravke. Danes si pripravimo rmanovo mast, s katero lajšamo težave z zlato žilo; najprej segrejemo 100 gramov nesoljene svinjske masti, dodamo 20 gramov zdrobljenih svežih rraanovih cvetov in 15 gramov zdrobljenih listov maline. Na hitro jih prepra-žimo. odmaknemo z ognja in pustimo stati 24 ur. Naslednji dan maso toliko segrejemo, da jo lahko precedimo. Vlijemo jo v čisto in suho posodo ter shranimo v hladilniku. Kam s starimi zdravili Porabazdravil v Sloveniji narašča iz leta v leto. Lz različnih vzrokov imamo doma več neporabljenih in neuporabnih zdravil. Taka zdravila spadajo med nevarne odpadke, ki škodijo naravi. Brezplačno predavanje na temo Pravilno ravnanje z neporabljenimi zdrasôli bo imela Andreja Hohler, mag. farm., spec., v kavami Celjskega doma v sredo, 10. junija, ob 11. uri. Govorila bo o pravilnem načinu shranjevanja zdravil, znakih kvarjenja zdravil in načinu naravi prijaznega uničeva-nja zdravil. AB ISCEMO TOPEL DOM Ali 99m monla na sistematskem pmgledu. da mi meriš kožno gubo? (7046) S tačko v roki Vem, da sem vam za danes obljubila, da res povem kaj več o gradbenih spremembah v zavedáču. A kaj, ko vedno príde kaj vmes, in tudi tokrat je. Danes je krivec projekt učencev Osnovne šole Frana Kranjca Celje z naslovom S tačko v roki, ki ga vodi učiteljica Nataša Hart-man. K sodelovanju pa niso vabljeni le učenci, temveč tudi učitelji, starši, krajani oziroma vsi, ki jim je kaj mar za živali. Projekt poteiU že od septembra, v tem času pa so zbrali hrnno in odeje za kosmatince iz zavetišča ter drugih podobnih ustanov, učen- ci so redno pisali prispevke o živalih za Šolski časopis, se likovno izražali na temo živali. informirali starše, krajane in druge o projektu ter sodelovali z društvi in ustanovami, ki so povezane z živalmi. Učenci želijo s tem projektom ljudem pokazati, da je ireba za živali skrbeti, jih negovati in imeti rad, jih peljati na sprehod, kopati... Na kratko: ljudemželijo sporočiti, da živaJ ni igrača in da je treba zanjo skrbeti. S tem namenom se je dober mesec nazaj v zavetišče oglasila prijazna deklica Iza, ki mije, potem koje prišla s sprehoda z enim izmed kužkov, postavila nekaj vprašanj v zvezi z zavetiščem in tukajšnjimi živalmi. Nato je slikala še enega kosmatinca, pogledala mucke in ostale kužke, in obljubila, da bo zagotovo še kdaj prišla na obisk. lza> pridi še kaj, s seboj pa pripelji še več takšnih nadebudnežev. kol si sama, da kužkom popestrite dan s sprehodom in jim sporočite, da vam je mar zanje. Do naslednjič torej pa-pai Uradne ure v zavetišču Zon-zani v Jarmovcu pri Dram-Ijah so od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro; ogledi živali od ponedeljka do petka med 12. in 16, uro; sprehajanja po predhodni najavi ob sobotah in nedeljah med 10. in 12. uro; podrobnejše informacije na spletnem naslovu: www.zonzani.si ali po telefonu: 03/749-06-00. NINA ŠTARKEL Mala je 12-tedenskatnucka. Muce iščejo dom Vse muce, ki danes Iščejo dom, so zdrave, 2-krat cepljene proti kužnim boleznim, sterilizirane oz. kastrirani, večinoma testirane na FeLV in FTV, označene z mikročipom, z odpravljenimi paraziti, socializi-rane in navajene bivanja s človekom. MAČJA HISA Zanje iščemo dom, ki bo izključno notranji brez zunanjih izhodov, posvojitelj se zaveže, da jih bo kvalitetno hranil, redno cepil proti kužnim boleznim ter jim po potrebi zagotovil veterinarsko oskrbo. Idealen za na pasje razstave, za na domač vrt a sprehode v naravi, za pomočnike na ribolovu, za spremljevalca na pohodu v hriba, za varuško otrokom... Skratka, idealen za vse. (7039) Ran: Jaz sem pa naaajbolj prijazen in vesal kuža na celem svetu! fVe vefjamete? Prepričajte se... (6915) Luki je 12'teder?ski mucek. Za vse informacije v zvezi s sterilizacijami, íQslracija-mi in posvojitvijo muckov lahko pokličete na 031 326-877 ali obiščete internet no stran www, maciahisa. si Vili je 12-tederKki mucek Nfnkaje 13-teddnska mucka. Minilo je leto Ta teden mineva eno leto od kar smo v Zvitorepki pre* gledali prvega pacienta. Tako hitro je minilo, pa vseeno se |e od vilo toliko zgodb, veselih in malo manj veselih. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem strankam, ki so nam svojo živalco zaupale v veterinarsko oskri». V letu dni se je nabralo tudi nekaj novosti: digitalni rentgenski aparat, nova sodelavka in receptorl« Alenka Druks, prostovoljka veterinarka Ana Velikanje in druge. Razširili smo ponudbo v trgovini, uvedli sodelovanje s specialisti na določenih področjih in začeD pisati nas- vete na teh straneh Novega tednika. Menimo, da je prvo leto minilo uspešno» sedaj pa si želimo z vami doseči še več. Želimo namreč, da bo vse več veselih zgodb in da bodo posamezne žalostne samorisie, ki jih neizogibno prinese mati narava na krilih časa. Kaj s tem mislimo? Žalo-stijo nas namreč primeri, ki so se razpletli navldjub skrbni veterinarski oskrbi drugače, kot bi si želeli. Narava razvoja dobčenih bolezni je zahrbtna in ko se pokažezznaki, ki jih lastnik zazna in pripelje živalco v ambulanto, je lahko zanjo žal že prepozno. V izogib temu ljudje hodimo k zdravniku na nekaj let, da s preventivnimi pregledi preprečimo oziroma pravočasno zdravimo takšne bolezni (npr. rak mlečne žleze, kronična odpoved ledvic, srčna obolenja -.). Zato želimo lastnike živali podučiti o pomembnosti preventivnih pregledov in posegov- Pri preventivnem pregledu sicer na videz zdravo žival natančno pregledamo, ji vzamemo kri, da se prepričamo o pravilnem delovanju notranjih organov» zmerimo srčni tlak, poslušamo srce in pljuča, naredimo pregled trebušne votline z ultrazvokom ... Namen je seveda odkriti bolezni, ki se še ne kažejo z navzven vidnimi znaki. Preventivni posegi so tisti posegi, ki preprečujejo nastanek določenih obolenj. Pravočasna sterilizacija pre- preči nastanek raka na mlečni žlezi, gnojna vnetja maternice, navidezne brej ost i in neželene brej osti, kastracija pa probleme s prostato, agresijo, markiranje, pretepanje in potepanje. Zobna higiena ni pomembna le za ljudi, ludi živali trpijo zaradi nalaganja zobnega kamna, vnetja dlesni in izpadanja zob. Bakterije iz oblog prehajajo v kri in lahko resno poškodujejo organe, kot so srce, pjjuča, ledvica, jetra in sklepne vezi. Zaio ultrazvočno odstranjevanje mehkih in trdnih zobnih oblog spada med preventivne posege, v kolikor §e niso prizadeta obzobna tkiva. Najosnovnejše preventivno dejanje pa je cepljenje živali proti nalezljivim boleznim, ne glede na starost. Tisri, ki me- ni. da to ni tako pomembno, še ni videl živalce umirati za kakšno od bolezni, ki bi se dala preprečiti z enostavnim cepljenjem. ŽeUmo, da bi bila naša skupna skrb v veliki meri posvečena preventivni oskrbi psov in mačk. da iim lahko skupaj zagotovimo dobro počutje in kvalitetno življenje. ROK KRAJNIK, dr. vet. med. ZVITOREPKA ZVITOREPKA praznuje 1. obletnico! VJunlju nudimo 10% popust na preventivne posege in preglede ter mnoga presenečenja" TRNOVEUSKA 2, CELJE 103 490 31 931 WWW.2VIÎ0REPKA.SI Prostá delovnd mesta objavtjdmo po podatkih Zavo da RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi pregledno^ objav izpuSćamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas. zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manikajoči podatki so dostopni: • na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavode; • na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: h ttp://www.ess .gov^si: • pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri ob* javi mogoče. 0.0 J), n TEPANJE L SPSOIUE GflOSOVJE IB A. StQ SlilVENSKEKOUn UE ŠENTJUR PRICEUU UECEUE OSNOVNOŠOLSKA IZOBAAOA vd»ik i m&iPiii wl von» tdvorhjaka PQ SlOVEMUf. DDLD^ CAS. I MESC. 10.S.2D05; A^rrOffiEVOZMIFlOflAV SOBEC Sf., POTVKOKISKÛ Z3.3212 VOJNIK snE2âA pua6 . H/l' îWihk puać V GOSTINskem lokalu. NEElOLOCtN t6£i(iđ9: bm •tm ŠOUNC, FRANC âOUNC zaddbftova m,3211 Skofjavas SREĐMJA POKUCttAlZOSRAZSA mmia ■ u/t (s pflipisom 'att}. m po d080v0f)u z nadj3ejenim. dolocln 6 mescev. \mm skupina kariera nacionauii uorcfvski cpcraïïr oi3i3. ounajsa cesta 21. tûoûulsliana km\ltM HJÍ |S PRIPISOM 'ZA A2S'j. ĐEU) PO DOGOVORU Z NADREJENIM. OOIDCEM ĆAS. 6 ME SfCEV. m im SKlS'ttA KARKRA NADOHAUII KAÍROVSU OPERAlfR Q.G.Û. DUNAJSKA tlSTA l\. lOflGUUeUAKA SftEONJA S1B0KÛVNA AU SPlOŠMA IZOBRAZBA ZAVAROVALNI ZASTOfKIK SVFTOVAlf C PRODAJE NA TERENU (CUJE) Wl SVETOVANJI SIHANKAM. PfllOMiVAlUE TERMINOV. SKLEPANJE MROVANJ; OOliltEN tiS. 24 HESiCFV. 13.62009; GRAWE 2A VAROVALNO D.D.MARIBOR POSUtVNA ENOTA Uit 8LIANA. KĐMB(SXt6A UUCAA. m UUBUAKA POSIDVOOJA PRODAJALNE • UUIVM MESTO V CE-UU • Wl (S PRIPISOM TA ACRQN') DELO S STRATA KAMI PRODAJA AffllKLOV. VODEHJE TlffiOVINSAH EViOCit PREV2SM IN NAftDÍANJE BU6A;DCll()ífN £AS. 3 MESECE. UM^. SKURNA KARIERA HAVr OhAW KADROVSKI OPERATER O.QX. DUNAJSKA CtSlA21.100QUUBLlANA POMOLI ZAVUKIVAlill ZASIDPNW • DEiHVNO M^O V CaU • M/l ISKANJE HOAEfimilN ZAVA' (KOVANCEV. USPQSABUAUJE ZA PRIDOBITEV ODVa UOilAZA OmVUAU POS10V ZAVAROVMN^GA ZASTOPAVA. TERENSKO DELO: DOlOftN CAS. 8 ME> SEC». MUm MNERAU ZAVAROVALNICA 0.0. UirSUAKA. KRŽ1ÍEVA UUU3. m UtIBUANA SKlAOIŠtMfK »uolsinik • m/t skuaščenje materiau izdajanje 8lasa ter vzdr^alilfe ookume» taoje. ovajanje oa v skiadu s strokdvnq uspososumosuo in pomjcno uatfwmio: ooiocen čas. smečce. 13.62009: elekthd celi podjrje za oistriuicud električne energut. oj3.vruhčfvalrjca2a.3qqdceije MESAR wesaa v maldprûdaji h/t pripflavua in dslfkuje meso za maloprddajo, prodaja komck meswizkue. doldcf n čas. 6 mesecev. }mm ceijsiî mesnine d.d. cuje. ce^a v trndvue^iaeodcelle NATAKAR natakar • u/h sti^ jedi in puaće, odločen cas. 5 mesecev. i0.6í009: terme ddrrna. ttflmalm zotlavillsti oji, odbrma so. 32» oobma TDčntJEPLjAf M/ítd^EPUA£.KLOVMEM^. STO JEV C&JU MAR]K:RSKA m 00U}£EH ČAS. 24 MESiCEV. 1ÍI2009: ARESD STOR^VENO PODJETJE aatL KOCENOVAUL1CA2.3000CEUE eaoDAJAifc PRODAJALE V TDCm ZA MAU 2TVAU • OaOVNO MESTO V lïUlj • M/t PRODAJA OPREME ZA KALI ÎIVAU. MEDMDČEN ČAS. 21.6.2009; A15tf ET TTtG(^ VINA aOJL, LTALâCA KSTA 29.1000 UUfiJANA PRODMALÍC NA LESNEM ODDELKU M/2: PRODAJA BUfiA. DOLOČEN ÍAS. 3 MESiŒ. 2.7í0i19.' iNPOS. TEHNíCW TRGOVINA NA OSELO IM OROBNa 0Jli), CQJE, OPEKARNI^ CÍSTA 2,3000 CGJE PRDOAJAlf C NA OODElXli KEMUE • M/2: PRODAJA aAGA V MALOPRDOAJL DOLOČa ČAS. 3 MESECI lUOQS: IMPOS. TEHNitHA TR»MNA NA OEBEIO IN 0R06N0. m. COJE. OPEKARWSKA OSTA l SDDQCrUE prodajalec na elekti^d oddelku in (ddeuuiz dfioojn m/tprooajabufiavhalopflml določen čas. 3 m^ct lum, inpos. TlHNlC-NA trgovina na debelo IN drobno, om. ceue. dpekarxi!ka a^a 2. sooo CaiE prooajalíc • m/t prodjua mfti^ažnih tkanin in pozamevtarlll odločen čas, 12 h^ecev. HlimPAPlUÚM aaaCEUE.mviNAPAPK lon. unkarjeva luca 1.3000 tííX EKONOMSKI TEHNIK vodja recepcue • m/t nadzor nas oelflm v rf cepcul kíwtaiairanje s stdankami. pfhprava ponudb: neodločen čas. ia6i009:2đhta mar jan sp. • 20kta transport. baji44.3000 coie refeflent za oelo v pisarni • đe10vn0 mesto v ceuu M/l sprejem straw. doloíea čas. ^2 mesecev. 202009: donica. posrflln;^ svetovanje IN druge storftve ojlo. th2aska cesta2.1000u(ibljama TRGOVINSKI POSLOVODJA poslovodja • m/t p0sldve9ja vtrhjvim 2 ra> čvnalnůam in aextro mahriaiou. oolh&n čas. 6mesecev. is.6í009: EDICOM. D,0j);T1^C0Vt flaconrad. vodnikova HUČAO. 3000 olje PROFESOR ĐEPEKTOLOCUE ZA SLUŠNO INGOVOaNO MOTENE ukopeo • padf esor za sli^ in mrm tíne v zdravstvenem oqmu celft. k razvojha ewta • k^ opravuafue del (k nalos s podflt^ tja deuzonoki s posesnimi potrebami, neoi^ ločen čas. mmk zoravstveni oom ceue. SlESORČIČtVA LUCAS. 3000 CEUE DIPLOMIRANI HiŽENIft ELfKTBOTiH-NiKC(yS) INFORMATIK Vll/I • M/l SUIR ZA STROJNO IN PRO-BflAMSKO OPREMO V KILNlSNa. SAMimM) IN 0060VQEW PLUIRAUE IN KiUZDR PROJEKTOV. KOiMDINACUA » IZVAJAHJE ^RJEUE SISUMA. ANALIZA IN OEfINICUA FUNKCtONAUK ZAHTF/. ÏÏSTIRAIUE IN IMPIMNTACUA. IZDELAVA DOKUMENTACIJI IN PDflOÚl.UVAIUE NOVIKFUNKOONiU' NIBTI TER POOPOflA UPOflABtflKDV. THI^ ODLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 13^.2069; SPLOŠNA gOLNÛflCA CaJE. OBLAKOVA LUCAS. 3800CEUE UNfyERZrTnNIDIPtlWIRAMI EKONOMIST ZA KOMEAClAUfO OCJAVNOST KDMERClALfST ZA PRODAJO VUAKOV IN OKOVJA •M/t PROOUA IN NABAVA BLABA V VEL^RODAJL DOLOČEN ČAS. S MESECEV. I4£i0in; INPOS, TDfr NIČNA TTteOVINA NA OQEID IN DRtttNa O.D.Q. CELI DPEXARM§KA CESTA 1300C CEUE UNIVER2ÍTITNIOIPIOMIRANI PRAVNIK VODJA II • Wt VOlSNJE SPLOŠNO KADROVSKO ffiAVNESA SEKTORJA IN SOOELOVAUE Z mVD IN SmDM ZAVODA. NAČRTOVANA tN SPflEMUA UE KADROVSKIH PROCESOV. I2VAJAWE KADJn^ VSKE STRATEDLIE ZAVODA. ITD.: NEDOLOČEN ČAS. 12.8.2009; SPLOŠNA OOLNISNLCA CaJE. OBLAKOVA UUCAS.30Ú0CEÍJE UNIVERZHFTW DIPLOMIRANI EKONOMIST SmOKOVNI SOOEUVEC U/t PRIPRAVLJA PRE-OLOU IN SOKLLUE Z NAORUEWMI NA PODflDČJU PRQJEKTIiEBA DHA ZAVDOA SKIAONO S STRATB3t JO 2AVÛÛA. SOOaUí S POSAMEZNIMI PRUÍTNIMI VOy PN KLOVAfUU PROJEKTNIH TIMOV. IZVEDBI PHUEXmiH AKTTVNOSTIH IN KOOROIKAOR TER< MINSKIH PIAMV. ITD.: NEDOLOČEN ČAS. )3.eJQD9: SPLOŠNA BOiNdMCA CSJE. OBLAKOVA LtCA S. 3D00(XUE MELASKO OSMOVNÛtOlSKA IZOBRAZBA pomdîm klavec v hoteil! • m/l P(MQ!na dela. odločn čas. a mesecev. thermana 0.0. drutba dobflega počutja. ^raviuška cesta 4.3270 u^ VOZNIK VOOIK TDVWHJAKA • Wt VOZNIK TUVORMIAXA V MBWAROONEM PROMETU. DDIJ3ČĐI ČAS. >2 ME SECEV. aBJOOO: S10ITO FEHUS 8 RRUČ ALfS FEnUČ.SJ>.TCVtE32a327DlAá(0 PRODAJALK PflOOAJAlXA OaEFVND MESID JE V RiUEĆAH • M/t' PRDOAJA TRGOVSKEGA BUGA. OOU3ÍEN ČAS. 3 MESECE. I0ÍÍ009: KMETIJSKA ZJUEBJGA LA^D laO^SEVCE IB A. 3272 RIMSK£TOPUCE ME MOZIRJE ~ DEU^VEC MEZ POKUCA DELAVEC V GRADBENI^ M/2: RAZNA DEU V SRAOfiENI^ NAÏÏR^D. DOLI^ ČAS, 12 MESE> ŒV, 1D£^8RADB(NI^, AROENSHANI, RADMIRJE 1.3333 UUBNO OB SAVINJI NATAKAR KUHAfî NATAKAR M/2: STTtEŽaA JEOI IN PLIA^ KUHAMJE MALIC IN PO NAROČILU. DOLOČEN ČAS, \tVm-. 25DRKlBAVIfUSKA KMfTLISA ZAOAtt CA MOZIRJE ZJLD. ATTIHSDV TR6 3.3342 fiORIUI GflAD FRIZEA FRIZER • M/t fflIZERSKE STOROVi DOUlČtN ČAS. 3 MESECE. 2S.6.2W9: R{I2!BSKI STUIIO UR^KA URŠKA JAN2DVNK S.P. SA^flUSKA CESTA 3331 UAZARJE UE SLOVEliSKE KONJICE NâJA POKltCHA (ZOaiUZBA (DO 3 UT) PfSOBUKOVAUE KDVIK M/2.' m NA PREOOUKfr VALNIH STBOJIH. OELO NA VF GENBUTDRJU M PE< {£H ZA PREDBUKDVAUE. MONTAŽA IN DDilONTAÎA KOPNIH DflOOU M OBREZILMH OROiRJ. KONTROLA PROIZVODOV. VNOS PODATKOV V RAČUNALNIK SPC, OELD NA EK^IfTtR STISKALNICAH (TOPLO PRESUANJE IN OBREZOVANJE ODKOVKOV. KOli TBO(A ODKOVKOV, RAZREZ MATERIALA). NOTRANJI TRANSPCAT MATERIAIA. ONOU. POLIZDELKOV. VZDR^ANJE IN ÚSČENJE DELOVNIH PROSTOROV. NAPRAV IN PflfPOMDČKOV. OOLDČEN ČAS. 3 MESECE. I8.S.2009; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE. DilO. STItANICESS. 32U STRMO TESAR Of AŽEV TESAJtSKA DEU • M/Ž; (ZDEAVA STiN IN OPAŽA. OELO POTIKA V AVSTRUI, DOLl^N ČAS. 7 MESECEV. \mm. KOMPANIJA SILM3. ORAOBEHŠTVD M STDRm^. D.Oi). ^CE m. 3210 SLOVENSKE U3yCE ZlOAfi ZIDARSKA DELA • H^' 2DANJE. OMETAVANJE. DUO V AVSTHLa D01SÍEN ČAS. 7 MESECEV. mSiOlIB.' KOMPANUA SILKO. GRADBENIŠTVO IN STORÍTVl DJULSKALG m. 3210^0VFNSKE KQNJKÏ KUHAR KUHAR • M/t PRIPRAVA HRANE. ODLOČEN ČAS, 12 MESECEM 2B.6.20D9: HLASTIC. PflDIZVDONJA. TB-OOVÍNA. GOSTINSTVO. PROMH IN STTMITVE. aao, KAI2FVECS7,32KSTRAMCE KUHAR^lAttČAJ) M/2: PflPRAVA IN PaODAJA HRANE. STROKOVNO SVnOVAKJE. NAROČANJE. SPREJEM 8LA&A: OOlOČEN ČAS. 3 MESECE. \mm MARCHE 000: MARCHE &ÛSTINSTVQ OmVMOiOLSKA EZWRAZBA TRAKTVIST • M/l OaO S TRAKTOREM. OOLOČEN ČAS. 3 KESEO. Iiem VILKDGRAa MZKE m ONJl DJIJ).. ZLATEČE PRI ŠENTJURJU B k 3230 tïtnm SIUJU)I$ĆIUK VZDfl^AlK. SKLADIŠČNIK • M/t DOAVB RA?I> flEJA V SKLADIŠČU DELOVNE STROJE, PO POTflEB) OmVI MANJSa POPRAVILA ALi JIK PEUE NA SERVIS. PREVZEMA IN IZHAJA MATERIAL V SKLAOJSČU DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 21&2tt9; 6MS MEDVEO STURfTVlNO POOJETJt O.aO. OOLSA GORA IS. 3Z32POWKVA POMOŽNI GOSTINSKI DELAVEC ČSTTLKA • 1^2; ČI^E GOSTTNSKESA LOKALA. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 10.6.2609: LAGLlKA-CflA* TER. D.D.O.' GOSTILNA PRI AKAOI. STOPČt 313231 6flOKlM SftEONJA PtMOiCMA IZ08RAZBA SKLADI^K VUČARI^ M/2; DfflAVUA DELA SKIAOJSČUKA IN VILJČAftlSTA V HLAQILMO PONIKVA. OOLOČEN ČAS. Î2 MESECEV. 13JÍ0Q9: MEJA KMfmSKO POLIJE ŠENTJUR. DiL CESTA ilONA DOBftOTU$KA3.3230^NUUR UE ŠiiABJE PRI JELÍAH OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA VOZNIK TOVORNUa M/t VOZNIK TOVDRlilAM V MEDNARODiSM PROMETU. ODLOČEN ČAS, 12 MESEQV. msm PREVOZMSTVD M POSREDNI-^ MIROSLAV fflI&U S.P. GDRJANE 9. 3257 POOSREOA DEUVEC BRC POKUCA ZAGON NOVE PflOrZVDOk^ VODENJE M/t ZAGON NEIVE PROIZVODNJE NA TEMEUU HOVAQJE IN PROTOTIPA NOVEGA BOELKA. NEDOU^N ČAS, m2m: URJUZVOJ. ISO BASARČ S.P. KUf^ ŠPERK 1l.3?S6fimA 08 SOTU OEIAVICV NEČ5TEM DELU PRALiHK • DUOV ^ JU PRIJEL^. M/t PfCV2M PEflILA, SDRTTUfílE. ŠTETJE. TEHTANJE. PRIPRAVA ZA PRANJE. NAKLADA KJENATUK PRALNE UNUEjOaOZAHTEVAfiaČNO MDČ): ODLOČEN ČAS. 3 MESECE. 17.6^009: SALfSt-ANER HETTEX PERíTEKS. NESOVJUUE W OPOSOJA TEKSTILA. OM, BIATNICA2. \mm\H KUHAR KUHAR • IVt' KUHANJE MAUC, KOSIL IN JEOI PO NAflOÚUL OOLOČEN ČAS. U MESCEV. 2&.U0ífi: OOHIffi GOSTINSKE STOHTVE. 0J3J}. íIOGAIKA SLATINA. KIOR^A ULJCA 23.32S01?06A$KA SUTINA KUHAR. M/t' PRIPRAVA JEDI M JEDI PO NAROČILU. PRIPRAVA MALiV IN PEKA m, NEDOLOČEN ČAS. iy .2009; OASTCOH. PODJETJE ZA PRIPRAVO MA NE 0.a0. CESTE S4.32S2 BOGATEČ NATAKAR S1RE2BA PUAČ M/t STREŽBA PUAt DXOČEN ČAS. 12 MESECEV. &7.2009: KAVA BAR AS DARJA ANDRLONSi. SLAKEl 32S4 PODČETRTEK ELEICTROMONTOL SER^EJi. IN^ALATER M/t ElEKTRO MSTALACUE. MDtfTAŽA KUMATSQH NAPRAV IN SEVISIRAUEELE-KTRiČMIl APAfl&TOV NEDOLOČElt ČAS. I7.BÍ0D9; topuSEK. TTIGOVINA IN SEIMS GOSPODINJSKM APARATOV. ELEKTRDIISTALUll 0,0.0. TRŽiSČE 36A.3250R06A^SLATPIA ELEKTAIKAR ENEMťTIK SERVISER ZA KLO IN HLADILNO TEHNIKO • M/t PORAVaO PRAINH STI^UEV, SU^ STRUL POMIVALNI STRUH HLAEHLM TEHNIKO. MONTAŽA KLHATSKH NAPRAV: KDOLOČ0I ČAS. TOPLi^K. TffijOVINA IN SERVIS GOSPOtHNJSdH APARATOV. ELiKTRDIKSTALUUE. D.Oi). TBÍIŠČE 38A.32SORO&A^ SLATINA EKONOMSKO KOMERCIAINI TEHNIK PRfSAJA AVTOMOBILOV • hVt PRODAJA NOVIK IN RASUENIH AVTOMtfim DOLDČEN ČAS. 12 MESECEV. 14.6.2009: ŽGAJNER • ÎS, PODJETJE lA POPRAVILO tSSm MOTORNIH VOZIL IN TR60VINO. DM. RD&A^ SLATINA. ZGORNJE NE60IU38 A. 3250 flOGA^ SLATINA INŽENIR 61UU)BENIŠTVA VODJA GRAOBL^ • M/t VODENJE GRADBI^, PRIOOBIVMIE OOVOUENJ 1ER VSEH POTREBNIH DOKUMENTOV. NEDOLOČEN ČAS. ZUJOtA* JAGROS TDQOVWA. PROIZVOOUA IN STDRITVE. O.D.D. LASE 1APOOPLAT.LA&19.3241POOP1AT UE VELENJE ~ OSItOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA VARNOSTNIK [ZA OBMOČJE VELENJA • M3ZiRJA| M/t FIZIČNO VAflOVAME UUDI IN PREMOŽENJA. VARNOSTNIK/VARNOSniU. NEOOLD&N ČAS. 1D.6.2D09: G7 ORUÍBA ZA VAROVAfilE. DJI.O. TRZIN. SPRUHA 311236 TRZIN DEUVEC BREZ POKUCA âSTKJ(A • OaO V VRENJU Wt ČI^HJE. OOLO-tíH ČAS. B MESECEV. ia&2009: GlOKO CENTER POOKTJE ZA BIOLOSKE STORiïVl MEONAROOM MARKE- TiNa TRSDVINO IN OSTALE STORITVE. 0.0.0. BRODIŠ 16,1236 TRSN VOZNIK lAKSUA M/t VOZNIK TAKSUA. OOLD&N ČAS. 3 MESECE. 10.6ÍOOS: TAXI PEPL JOŽEF SVETKO tt àANOROVA CESTA 21.3320 VELEfUE NIŽJA POKUCfU IZOBRAZBA (00 3 LET) SAMOSTOJNI FASAOER- DEL£ POTEKA V TUJINI (NEHÙJA) M/t (S PRIPISOM'ZA TWAi'iOEiÎI PO DOGOVORU Z NADREJENIM. NEDIOČEN ČAS. imm. SKUPIM KARIERA NAQONALW KADRa V»l OPERATER OAJl. DUNAJSKA CE^A 21 1000 UUBLJANA SAMOSTtUM POLAGALE C KMAUFA- DELD POTĚKAV TUJ« (NEMČLIA} - M/t {S PRřISOtf TATINAL'^ m PO DOGOVORU Z KADREJEMM. ltfDOLOČ8l ČAS, 2012909: SKUPINA KARIERA NACIONALNI KAOROVSKIQPERAÏÏR DJ) J). OUNAJSKA CESTA 21. lOOOUUBLJANA VOZNIK AVTOMEHANIK STROJNIKTĐlT HVt KDPUE KAKUÍ. IZVAJAIZKD-PE ZA OBJEKTI NAKIAOA MATERIAL NA DEPONUl AU V PflfDORU. PLANIRA CESTE. DVIOLUE IN PREKAT MATERbU. KLAS HIDRAVL^M KLADIVOM. PREVZEMA 1N PRIPRAVILA OELa LZSLRA DELOVNO OROtUE GLEDE NATRENm POTREBO DELOVNEGA PROCESA: OftOČEN ČAS. 12 MBECEV. IZBÍ008; AVTOPREVOZNI^ IN STORITVE Z GRAD6END ME< HANIZACLM) RANC SOVIČ S,P. RORJAN 2». 3325 ŠOŠTANJ KUUČAVNIĆAR P0M02NA KUUČAVNIČARSKA OELA • M/t POMO-blA OOA. SOfmRANJE BAHVMH K0VH. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. tOOSS; TRGOVSKO ZASÏÏM-VE eOCA. PREDRAG mt IP.. ^AifâCA CESTA ia SZOVHEIUI SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA VARNOSTNIK • M/t VAROVANJE PRODAJNIH MEST. VUWÛSTNIK/VAMOSTNICA. OOUIČ» ČAS, 6 ME* SECEV. 13.6Í0S9; PROSIGKAL. On/2BAZA VAROVA-Hl D.D.O. KERStfim ULICA 19.3000 caJE FRIZER FRLZER • M/t FRIZD^. DOLOČEN ČAS. i MESECEV. 1B.BÍD09: fFHZERSU SlUOlO PERO mSK PETER POPR&K IP. KTDRtČEVA CESTA 2 0,3326 VOiKlE PROOAJAlfC PRODAJALEC. M/t OaO S SmUKAMI « PRODA. JA ARTIKLOV. PREVSM BLAGA. UKJAJliE laOÎB ITD; OOmČEN ČAS, 3 MESECE. ACRON TRGOVSKO POOJEIIOJIO. POD GRADOM 123» SLO^fUGRAOEC TRGOVINSKI POSLOVODJA TRGOVINSKI POSLDVDOJA M/t DELj3 S STRANKAMI IN PROQAJA AJTTUaOV. VDOEKJE TRGOVINSKIH EVIDENC PREVI» fiUGAlTO; mtSH ča& 3 ME> SEd 16.S.20II9; ACRON TRGOVSKO PODJETJE D.aO. POO GRADOM 2.2360 SIOVEKJ BRiUlEC POSLOVOOJA TENMČIEGA CHHIEIKA M/t PRODAJA. NABAVA, mm VODENJE OĐOEKA 1ER ODGOVORNOST ZANJ OOlOČEN ČAS. G ItfSECEV. 21.6^009; J«]ROS TISOVINA. PROIZVODNJA IN STORITVE. 0.0.0. IASE 1/S. POOPLAT LAIE 19.3241 PODI^T KOMENCtiU»STTVS&) KOMEROAIiST (PROGRAM ÎMiA j • M/t KARAVA BLAGA. VODENJE. ORGANIZIRANJE IN (ZVAJANJE MKIAJE BUUÔA NA TRGU. ANAU2E. KOfffROlA POSIDVAINICE ^ SOOČEN ČAS. 6 liCSEE£V. 2I.6J009; JA6R0S TRSOVINA. PROCVQíMA IN STDemi D.D.D. IASE 1/B. PmPUT, LAS! 16.3241 PODPLAT INŽENm STROJNIŠTVA VDOJA IZMENE • hVt VOOl. ORGAMZIRA IN fS^ OROWIRA m CELDTNE IZMENE V PROlZVODMl RAZPMEJA EftLAVCE H JIH USMERJA. NGANQRA. NAOZMA POTEK IN IZVAJANJE UQA KAKOVOSTNO IN KOUČM^a IPD. NEDOLOČEN ČAS. Í9.6Í009: PLASTNA SKAZA. PROIZVODNJA. TRGOVINA. STĐR> TVE.O.O.O..SELD2QA.332am£UE DOKTOT MEDICINE ZORAVMK SPEDAUST V/VI • nJLMOLOG M/t OOUIČAIUE IN IZVAJANJE DLAGNDSTIČNIH IN IB-FERENCUiNO DIAGNOSTIČNIH. TERAPEVTSKIH IN REKABMACUSKIH POSTOPKOV V AMBLUAKTNI IN HOSPITALNI DEJAVNOSTI IN mkii TERAPEVTSKE GA TIKA NA PODROČJU PUUROLOGUL NEOOLDČEN ČAS. tUiV». BOUil^tCATOPOLSlCA. TOPOL^ICA 01,332S TOPOLÍ ZDRAVNIK BflEZ SPEOAUZAllS. ZORAVNIKPO OPRA VUENEN SEKLMURIATU/PRIPRAVNFSTVU M/t' Z VAJA NALOtf S POORO^A DIAGNOSTIKE. TERARJE IN RQiABILÍTAClJE PO NAVDDIUH NEPDSREONEGA MENTORJA NA POOfKÙJ PUUUtOGUE IN INTERNE MEDIQNI' NEDOLOČEN ČAS. 216.26»: BDUOiNICA TOPOiSCA. TDPimGl 32Z81WQISICA DOKTOR MEDICINE SPfCIAUST IITTER-NE MEDICINE ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI SPEOAUST NTEME mm ' Wt ODLOČANJE IN IZVAJANJE DU-6M0ST1ČMH M DTEBENOAIM OUSNOSTIČMK. TERAPEVTSKIH IN REHAfiUTAOJSKIH POSTOPKOV V AMaOLAJmi IN HOSPfTAlNI OEJAVNOSTI IN VODE-UE TERAPEVTSKEGA TIMA NA PODROČJU NTERfiE MEDICINE (GASTROOITEROLOGU. KAROIXOGUEk NEDOUlČEN ČA^ JSiSm; BOLNIKA CA. TOPOLàCA 61.3326 TOPOLàCA MEŽAi^C ~ OSNOVNOŠOLSKA IZONAZBA NATAKAR hVt'ISPRPBOM'DNEVMBARPALMA'1 DELO PO DDSIMMO Z NADREJENIM. NEiHKOČEN ČAS, mm SKUPINA KARIERA HAQONALNI KADROVSKI OPERATER DJLO. DUNAJSKA OSIA 21. IDOOUUeUAKA SAMOSTOJNI NATAKAR • OaO POTEKA V PETROV-ČAH. M/t (S PRIPISOM -ZA DNEVNI BAR KARLA') OaOPO DOGOVORU ZNANEJENkM. OOU^ ČAS.3 MESECE. 2fiiJ2Đ09: SKUPHA KARIERA NAOONAIIII KADROVSKI OPERATER DM. DUNAJSKA ŒSTA 21. tOOOUlfaUANA POMOČ PRI SUHOMONTAŽNIH GRADUAH • U/l POMOČ PRI tZOaAU SUHDMDNTAŽNffi SISTEMOV. OOLOČEN ČAS. i MESECEV, 19ÍÍÍI09: GRADBENI mÍENHiNG VRSTOVSEK. TRGOVnA H STORITVE. fl.OJI. JURĎČEVA UUCA13310 2ALE MONTAŽA SUHOMONTAŽNIH SISTEMOV M/t' IZDE UVA SUHOMORTAâilH SISTEMM, OOlOČBi ČAS. 6 KSECEV. \íň2m. GRADBENI lN2EHfflWG VRST& V$EX. TRUMNA W STWITVE. OJJJ). JURČIČEVA UUCA 7.3310 ŽALEC FASAOER • M/t IZDELAVA FASiU). DOLOČEN ČAS. 6 MES^. 19&2D09: GRADBENI IN&H(RIN5 VR^ VSEK. TRGDVUA H STDRTTVE. OJIâ. JUfÛÎEVA UUCA 7.3310 ŽALEC flJKOPliSUR M/t SUKOPLESKARSKA OUA. 0» LOČEN ČAS. 6 MESECEV. ]i6il»9: GRADBENI INŽE NIRUK VRSTOVŽEK TRGOVINA iN STORITVE. DM. JURČ1^AUUCA7.331D2ALEC DELAVEC MEZ POKUCA STR^PUti M/t STR^ PUAČ V 8ARU KABLA. OOLOČEN ČAS, 8 leSEE^. 21.6.200S: E»EVNI BAR KARLA. MlAOEN SVR2HIAK Sf, lEVEC U. 3W11'ETR0VCE POMOŽNI DEU^VEC POMOŽKI PEK. M/t'POMOŽNA DEIA VPfKARW. D& LOČEN ČAS. B MESECEV. 10.6Í009: PEKARNAOANA, PROIZVODNJA IN TRGOVINA. aaO. PONGRAC102 A 3302 GRIŽE (mjlA SOBARICA • H/l fiŠČEUE GOSTINSKEGA LOKALA. ČIŠČENJE SOB. OOLOČEN ČAS. S MESE^, 13.6^009; GOSTILNA PENZION OZU IN HOJA HE* STAVRAOJA KAPfTANOVA KABINA BORIH OZEJ SP. STUDENCE 46.3310 ŽALiC AVTOMEHANIK AVTOMEHANIK M/t SESTAVA MO^SfLJEV, SERVISNA DELA. OOLOČEN ČAS. 2 MESECA. 13.62009: BUCO DS. TRGOVINA. SERVIS. UVOl IZVOZ. aOJ). LOČICA OB SAVINJ11.3313 POLZELA AVTOMEHANSKl OEIOVOO JA kom^^must za prooduo di nabavo h/h kombiciaina d&a. nabava blafia. evidenca skladišča z vnosom v računalnik: ooločen čas. 2 meseca. 13.eioû9: buco 01trgovha. serv6. uvoz. svoz. aojl. ločka 08 savinji ^ 33i3p0ue1> SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA SERV1SER4IEHANIK • M/t' »RViSIRANJE HLADILNE TEHNIKE Dl MOTDtUEV Z NOTRAKJH fZGOREVA. NJEM. OOlOČEN ČAS. 3 MESECE. 12.6Í009: KOTA »ERGETSKE NABAVE. HLAJENJE. OGREVANJE. 71^ PU3TNE ČRPALKE D.aO. PETROVČE. PíTROVČE 237, ^IPETROVČE ZlIMR ZlOAft l^aOARSKAIN FASADERSKA DELA. NB» LOČEN tíS. lO.e.W termo S80, GRA0BEM!TV0, PREV023 IN STORITVI O JIO. ^ PRI PREBOLDU 44 A 3312 PREBOLD NATAKAR NATm RAZNA^C • M/t STREŽBA JEDI iN PUAČE. CATERING HmSXSM ČAS. 15^^089: OCDM. roSREDNI^ SLAVICA SPOliNAK JAKOP SP. ČOPOVA trn 23.3000 CEUE MESARSCXAČ MESAR. PRODAJALEC. M/t STREŽBA KUPCEV ZA PULTOM. PRIPRAVA KESA ZA PRODAJO. DOLOCîN ČAS. 3 MESECE. 12.GJM9; SPAR SlMNUA OJLD,' SPAR SLOVENLJA QJ}.0. SPM ŠEMPETER RIMSKA CESTA 96A3311ŠElPErERVSAV1litSHOOUNI SUKOPIESKAR sukopleskar - M/t' slikdpusurska in FA sakrska oeu. barvaue fasad, napu^. vlečekje zaključnega aojanedoio^n čas. 10iioa' termo sg8. gradbeni^TVO. kievozih snff tfvi aao. ^ m ntooiou « a. 3312 prffidlo SUKOPUSKAR • M/t SUKOPLfSKARSKA IN FA-SAD£flSKA DEIA. BARVANJE FASAD. NAPU$&V. VLEČEME ZAKLJUČNEGA âDJANEDOlOftN ČAS. 10^.2009; TERMO SGO, GRADBENI$TVa PREVOZI IN STORITVE. aaO., SEOE PRI PREBOUHJ 48 A. S12 PflEBOLO KUHAR KUHAR • M/t KUHAKIE JEOI PDKAROÙLa OOLOČEN ČAS. 8 MESECEV. 13.62003. GOSTINA PENZtON C^ ZL IN RIBJA RESTAVRACIJA KAPRANDVA KABINA BORUT OZEJ SP. STUDENCE 4B. 3310 ŽALEC KUKAR • M/t PFBPRAVA JQ3I PO NAROČtlU. KUHfr NJE KOSIL IN MAUC, NEDOLOČOI ČAS. 2ÚÍÍ009: « TEL ŽALEC 0.0.0. ŽALIC MESTNI m 3.3310 ŽALEC SLAŠČIČAR SLAŠČIČAR • M/t PRIPRAVA IN IZDELAVA SLAŠČIC OOlOČEN ČAS, 12 MESECEV. 10&200S; IKDS MP INŽENIRING ZA KADRE ORGANIZACIHL SVETDVAUE IN DRUBE ST1MÍTVE. D.O.a, VREČERJEVA ULiCA 14. 33I0ŽALÍC EKONOMIST ZA KOMEBCIALUO KJAVNOST 'PROOUKTNI VOUA PROGRAMA ZAMRZNJENIH ŽIVIL M/t'SKRB ZA OOSAViTEUE IN Kl^ SOOf LOVANJE NA iAVNIH RAZPISIH 1N ORGANIZIRANJE •miW jGASTRO PROGRAMI NEOOLJ]Č8I ČAS. HMEZAO TRGOVCA ŽALEC aO.0. AfUA VAS 103.330^ PETROVČE Sojenje za umor pred osmimi leti Danes naj bi pred sodni senat stopila Sonja Smodiš - Leta 2001 je do smrti zabodla svojega partnerja Na Okrožnem sodišču v Celju naj bi se danes zače-io sojenje zdaj 49-letni Sonji Smodiš, ki je leU 2001 v enem izmed stanovanj v Novi vasi v Celju umorila svojega 46-letnega partnerja Bogdana Haceta. Ta je zaradi hudih poškodb in iz-krvavitve umrl, saj je v predel srca dobil kar štiri vbode z nožem. V ozadju umora naj bi bilo dolgoletno družinsko nasilje. Sojenje za najhujše kaznivo dejanje se bo tako začelo kar po os-mih letih. Umor se je zgodil 28. septembra 2001, ko naj bi se Ha-ce vrnil domov vinjen in partnerko začel zmerjati, nato še pretepati. Smodiševa na| bi v strahu stekla v kuhinjo po nož> kdaj ga je zabodla, pa $e niti ne spominja. Tako je vsaj de- Sonja Smodiš leta 2006 pred sodno dvorano. Videti je bilo, da je zanjo hujla kazen kot zepor fneti s storjenim dejanjem. jala na sojenju, ki se je začelo že leta 2006, a se takrat ni končalo. V sodni dvorani je v solzah govorila tudi, da umor obžaluje. Skupaj naj bi bila 15 let, vendar naj bi se prepi- ri in pretepi vrstili predvsem v zactajih mesecih pred umorom, ko naj bi jo v^krat skupil tudi njun najstniški sin. Smodiševa^ ki naj bi dejanje storila v stanju bistveno zmanj -šane prištevnosti, je usodnega dne tudi sama poklicala po-licijo in reševalce. Hace, nekdaj prvak v karateju. na] bi bil ljubosumen, da pa je bil do nje večkrat nasilen, so potrdili tudi nekateri sosedje, ki so slišali še glasne prepire in kričanje. Kljub temu so bili šokirani, ko so izvedeli, kaj se je zgodilo. Vsa ta leta sta namreč navzven delovala pri-jetno in družabno. Neuradno se govori, da se bo to sojenje - čeprav šele po osmih le-Uh po umoru - končalo hitro. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Varovalno ograjo na zahodno obvoznico! Po našem poročanju in javnem pozivu Celjana Mohorja Hudeja se bodo stvari vendarle začele premikati na bolje! Naša medijska hiša je takoj po tragični nesreči, ki se je pred slabimi 14 dnevi zgodila na zahodni obvoznici, ko je v hudi nesreči umrl mlad motorist, poročala» da je omenjena cesta izredno nevarna. Ne glede na to, da so nam na številnih uradnih naslovih trdi* li. da se motimo in da cesta ne spada med nevarnejše v Celju, se je izkazalo, da imamo vendarle prav. Po našem kritičnem poročanju in po javnem pismu Mohorja Hudeja, ki stanuje v bloku v Brodarjevi ulici, pri katerem je umrl mlad motorist» smo izvedeli, danaj bi Direkdja RS za ceste tam vendarle postavila varnostno ograjo. In to Idjub temu, da so nam le nekaj dni pred tem trdili ravno naspromo. Že pretekli leden smo pisali, »... da se je na zahodni obvoznici, torej od križišča z Mariborsko cesto do Med-loga lani zgodilo 54 nesreč» v katerih se je 9 ljudi poško-.dovalo» letos je bilo nesreč že 13, vendar tako hudih nesreč na tem delu v zadnjih dveh letih ni bilo. Lani je bilo na tej cesti 158 kršitev, letos 102 ...«Kijub temu. daje aprila Kidričeva ulica, v katero se zahodna obvoznica ra-daljuje proti Teharjam, zahtevala kar tri mlada življenja, je zanimivo, da so nam na več naslovih - kd smo raziskovali o leh nesrečah -vztrajno trdili, da ta dva cest- Tu bo stala varnostna ograja. Vsaj tako so obljubili na Direkciji RS za ceste. na odseka nista nevarna. Stanovalci so vsak dan v nevarnosti, saj so hitrosti voznikov - v kar smo se sami prepričali - resnično daleč nad dovoljeno- Vmes smo ugotovili, da je postavljen prometni znak, ki pešcem celo prepoveduje hojo po pločniicu, čeprav je dostop nanj mogoč z vseh stiary. Da je promet za pešce lam prepovedan, niso vedeli niti strokovnjaki, s katerimi smo se pogovarjali in ki so trdili, da je cesta varna. Mohor Hudej, ki je moral poškodovancem v nesrečah na zahodni obvoznici že večkrat pomagati, se )e javno iz- postavil. Dovolj mu je bilo vsakodnevnega strahu zase in za otroke, ki se igrajo le pet metrov stran od ceste. Okrcal je predvsem nekatere motoriste, ki tam divjajo in o^o-žajo stanovalce. In zanimivo, ko smo minuli teden spraševali odgovorne, cesta je namreč državna, so nam ob citiranju predpisov dejali, da tam ograje zagotovo ne bo. Toda v le neHaj dneh sta Hu« dejev javni poziv in verjetno tudi naše poročanje obrodila sadove. Direkcija RS za ceste naj bi namreč v čim krajšem času postavila dvojno odbojno ograjo v dolžini 72 metrov med Čopovo ulico in Mariborsko cesto. Obljuba je bila dana, spremljali bomo, kako bo z njeno uresničitvi- jo. In medtem ko so Hudeju pred leti, ko je ravno preko našega medija opozarjal na nevarno zahodno obvoznico, očitali, da nima pojma in da piše za nepomemben medij: več kot očitno mu je skupaj z nepomembnim medijem uspelo tisto, kar ni uspelo tistim, ki jim je za varnost voznikov in stanovalcem, vseeno. Pa jim ne bi smelo biti. SIMONA ŠOUNIČ Foto: SHERPA Velenjski povratnik Velenjski policisti so ovadili 23'letnega domačina, osumljenega storitve več velikih tatvin na območju Velenja. 2S-letm povratnik je osumljen, da je pred tremi leti vlomil v trgovino, od koder je odšel z več telefonskimi aparati. Letos januarja je z vlomiJ-skim pohodom nadaljeval, ko je oškodoval trgovino na Rudarski cesri in izginil neznano kam z oblačili. Mesec dni zatem je vlomil v trgovino na Šaleški cesti, od koder je od Sel z več predmeti, vlomil v blagaj- no in si prisvojil dnevni izkupiček. Cilj marčevskega vloma so bile cigarete v tr-govijii na Tomšičevi cesti, iz bencinskega servisa na Celjski cesti pa je odnesel večjo količino alkoholnih pijač. Poleg vlomov je osumljen tudi treh poskusov vlomov, in sicer v frizerski saJon v centru Velenja ter še v dve trgovini. V vseh ireh primerih mu ni uspelo priti v notranjost prostorov, je pa lastnikom z vlamljanjem povzročil škodo. MJ E e 6 D u o •O (9 è m 'E o Kdo je oropal sprehajalca? Policisti še iščejo štiri roparje, ki so pred dnevi napadli moškega, ki se je sprehajal na Golovcu. Neznanci, eden naj bi imel bejzbol palico in drugi nož, so moškemu poškodovali vozilo, ga napadli in poškodovali po obrazu ter mu vzeli denarnico z dokumenti in mobilni t^iefon. Po dejanju so pobegnili proti Novj vasi. Še vedno tudi odmeva napad trojice mladoletnikov, ki je iz objestnosti in samodokazovanja napadla predsednika uprave Gorenja Pranja Bobinca. TYojico so ovadili zaradi kaznivega dejanja ropa. Žrtve uličnih ropov so tako moški kot ženske ter mladoletniki. Kljub vse bolj drznim napadom nanje pa po podatkih policije na Celjskem v zadnjih petih letih ne beležijo trenda povečanja števila ropov. V zadnjih petih letih so na celjskem namreč obravnavali povprečno okoli 30 tovrstnih kaznivih dejanj na leto in jih preiskali dobrih 80 odstotkov, MJ HALO, 113 TrcU v peško v nedeljo zjutraj se je na Ponikvi pri Šentjurju poškodoval mladoletni motorist. Ta je vozil neregistriran motor brez vozniškega dovoljenja, zaradi neprevidne vožnje pa ni zvozil ovinka. Pri padcu je mladoletnik, ki ni uporabljal Čelade, dobil hude poškodbe, sopotnik na motorju ni bij poškodovan. Dan prej pa jo je v nesreči skupila 68-ietna peška, V peško, ki je prečkala dovozno pol v Lu-čah, je med vzvratno vožnjo trčil 19-letni voznik osebnega vozila. Hudo poškodovano 68-letnico so odpeljali v celjsko bolnišnico. Streld udarila v objekt v noči na nedeljo je zaradi udara strele gorelo v CreŠ-kovi v občini Vojnik. Požar je izbruhnil v gospodarskem objektu, v katerem so zgoreli stroji in ostrešje, živino pa so domači Ln gasilci uspeii rešiti. Ogenj so gasili prostovoljni gasilci iz Socke, Nove Cerkve in Dobrne, ki so preprečili. da bi se požar razširil še na bližnji objekt in stanovanjsko hišo. Škode naj bi bilo po prvih podatkih za okoli IS tisoč evrov. Dragi nepridipravi v trgovini z računalniško opremo v Šempetru so v noči na soboto ostaii brez 13 računalnikov- Škode je za 10 tisočakov. Konec ledna so bili tatovi aktivni tudi v gostinskem lokalu v Aškerčevi ulici v Celju. Odnesli so kar pet igralrùh avtomatov, več različnih cigaret in nekaj gotovine. Lastnik ocenjuje, da so mu nepridipravi povzročili za Î.500 evrov škode. Medtem ko v lokalu v Drofeni-kovi ulici v Šentjurju pogrešajo nekaj gotovine, pa niso bili skromni vlomilci, ki so prišli v prodajalno na Rogaški cesti v Šmarju pri Jelšah. Nabrali so več mobilnih telefonov, polnilcev, baterij in torbic za mobilne telefone in povzročili za skoraj 4 tisoč evrov škode. SŠol Vinjeni rekoder Minuli konec tedna so na Celjskem pridržali kar 14 vinjenih voznikov, v celem tednu pa 25. Rekorderja, ki so ga pridržali, so ustavili izven Ljubnega ob Savinji v soboto dopoldne. Alkotest je pokazal kar 0,92 miligra-mov alkohola oziroma krepko več kot 1,5 promila. SŠol ^ m St. 44 - 9. Junij 2009 MALI OGLASI - INFORMACIJE □ UDU tednik Naročniki Novega tednika boste l^ko naroćnkSke ugodnosti - «r •t—-iifc-; , narocrusKeuouurmsu- »rj — v'V - • . «-. •• • —. ' «' I''v r' béïéàlfiîiéestl^^ âjfi.............._____ tzkorIstUl Kzktlućr» s svc^o naroCntSko kartsco. '.ti •Ti naročniško p^ožnlco oziroma z osdimim dokumentom naroCnlkd Noveea tednika. Netzicortftdene ugodnosti m ne pf onoaolo w noMlortnfo letol r MOTORNA VOZILA PRODAM Moroit Apn 6, lernik 1999, prodom. Telefon 04) 966-25). 2673 PARCELO, ]M m^ primerno zo bruoo-rico, na reledjl Senfjur-PiGnino, prodom. Telefon 03137MÛ1 2€i3 KUPIM VIKEND, zidonico ofi kmelijo, v bližini Celja, do 25 km, plocilo gotonno, kupim. Telefon 03) 40(^73. 2693 STROJI ISTANOVANJE PRODAM RAKTORSrore 5H letnik 1984, pro-dom. Cena po dogovoru.Telefon 03) 747-905. 2678 KOSO za iio&ilnko Gomijo Mirta prodom. Ceno po dogovoru. Telefon 040 855-697. 2689 KUPIM TWTOR, pn1(oliu, kninko^tmik po-jek, fliobkoHhfotor in dm9 stroj, ludi v okvari kupim. Telefon (HI 407-)30.3497 PRODAM HIŠO, dvoslonovonisko, pribVizra 260 m', sodovnjok i vrlom, 1.600 m^ 6 km i?ven Viforjo, prodom zo I24.00D EUR. Telefon 04) 262-063. »56 PRiaUZMO ^rovniko z goz- dom, vzhodno 5tnin Smobrjo^osko, prodom zo S.OOO EUR. TeMon 04) 262m 26$6 EWI oft wgrodbenih paral, velikost od 700 do 1.000 m\ v okolid Vojnika, no lepi. sončni tegi, blizu uvoza avhXKfê, prodom. Telefon 041 7/1-466,03) 771-466.265? WWWi .com PRODAM TRISOBNO stanovanje, 70 m^ vldskem, prudom. Telefon 04) 522-697. 266? OVOINřOlSOBMO stanovanje, v Sbmih sldh Konjkoh, prodom. Cena 79.000 EUR. Telefon 03U87-)79. 2e26 ODDAM NOVO, opremljeno, vorovono gorsonje-ro, no el^i lokodji, oddomo. Telefon 05) 653-8)2. 2633 V OKOLKJ Mjo oddam dvosobno opremf^eno stanovanje, v privotn» hiši, velikosti 77 m^, CATV, Intemel, centralno ogre-vonje, poseben vhod, poriJmo mesto. Tele-fen03) 4994)36. 2640 BIOCitAD no Moru. Aparlmoje ugodno oddomo, možnost vožnje z barko. Telefon 00365961 621 046. 0 APARTMA v Savudriji, zo 3 do 5 oseb, 300 m oddoljen od morjo, oddam. Telefon 04) 424066, po 15. juniju po 00365 5275-9)96. Ž8i BUNOALOV v l\ili, za 6 oseb, plažo oddoljeno 200 m, ugodno oddom. Telefon 04164^-670,04) 498^6. 2666 liàM OPREMLJENO sobo v centru Celja, zo en mesec, Hčspi Novi todnik za najmanj 6 mesacev podpU: NTARC d.0.0. bo podatke uporablj«! ituno «a pwrtbc naročniikc i^žbc Novega letteibA PRODAM ŠVICARSKE plonšorje. sfare 8 fdnov, cepli^nfi, odlićnif) starsev, C^je, prodom. Telefon 040 37D-9K 2672 KOBILO po ízlxrí, brejo, z ûebetom oil bfozin žrebíco. sforo 2prodom. Telefon 031515-187 . Š260 TiUCO, sivo tjavo« težko ^00 kg, braio o»m mesecev in pol in bikco, cmo belego, itorega 14 dni, prodorno. Telefon (03) 5772-385. 2660 KRAVO z bikcom, lezidm 200 kg, pridom. Telefon031357-3)2. 261d nUCO, brejo 6 masecev, prodam. V račun vzonwnlo^. Telefon 031 8754)95. 2679 KOBitO Î žrebelom in žre^, storo 14 mKe.To1sfon03) SS9420. L237 PRODAM 400 kg psanue pragom. Telefon 041 759704, Celje. 2605 KAKOVOSTNO ŽQonje, posebej primemo zo bomvnKevecoliranjevec, prodom. Tel»* fon 031747-930. 26a4 OSTALO IZREDNO UGODNA GOTOVINSKA ^ POSOJILA!!! niKôSÏËmÂaLOi od 500-1.500 EUR na 11 mesecev. yWEVEWTB PE MARIBOR, Partizanska S tel; 08 200 20. 040 &33 332 PE CSUE. Ulica XIV divizije tel: 08 200 16 30.040 633 334 I Skayéiai i, Ftattoe ctoitw d.oii I 22. lOOOI^É^ii I Kako je prazen dom. dvorišče, pogled nnokrog zaman teiSče. Le veîika praznina in zapuščina tvojik rok ostaja. ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage žene ANICE KOMERIČKI iz Slatine 10 b> Šmartno v Rožni dolini se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje» sveče in svete maše. Žalujoči mož Ivan 2691 V SPOMIN Mineva deseto leto, kar nas je zapustil dragi mož, ala In stari aia ALOJZ ARBAJTER po domače Otorepčev Lojzek Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi PRODAM BCS kosilnico 127, dobro ohranjeno in tfrc^ voziček, prodom. Telefon (03) 5794-236. 2653 TRI heklorfe krâije v Dromtiah prodam zo too EUR. Telefon 0419Í9-690. d NEŠXROrUtNEmnjein kovinske ste-bric1(e 2 izololorji zo drobni-vQl26,32ll^fiavas. 2622 IH^UKOJE iz motemalike, fizike in mehonike, zo vse slopn^e, nudim. Petko, Peter Kw, s.p.,(i^.Telefon 031 616-970. n STAREI^ upokojenko s svojo hišo sprejme k sebi žensko zo pomoč pri gospodinjstvu. Stonovonje in hrono bi imelo zostonj, osIgIo po dogovoni. Telefon 051 246-524. 2667 za vse osamljene 03 031 505-495 ^eogol^Oresnil^^gj^rebol^ wiim.novrtednik.coiii J^đii mđtmtMii Srednja šola za elektrotehniko in kemijo Šolskega centra Celje je imela maturantski ples 6. februarja 2009. Na sliki E-4A razred. Prva vrsta (z leve): Peter Jerič, Jernej Verdel, Matic Krumpak, razredničarka dr. Tanja Jelenko, ravnatelj Mojmir Klovar» Nejc Lamut, Klemen Krajne, Blaž Romih; v sredini: Klemen Ugovšek, Nejc Kos. Denis Krašovc, Jure Romih, Davor Florjan; stojijo: Cveto Voler, Tomaž Grobelnik, Miha Močnik, Tomaž Krivec, Klemen ZovenČ; manjkajo: Rok Čopar» Jure Guna. Gregor Hann, Primož Hrovat, Sebasljan Johan, Luka Pemai, Matej Petre, Marko Pezdevšek, Jernej Rebršak, Urban Skarlovnik. Skupinsko fotografijo z maturantskega plesa, opremljeno s podatki o svojem razredu in šoli ter z vsemi ime-ni in priimki sošolcev (po vrstah in od leve proti desni)» nam pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 5000 Celje ali tednik@nt-rc.si (fotografija mora biti v čim večji resoluciji). Zlatoporočerrca Jurak Majhne prijetnosti za srečo Visok jubilej, 50 let poroke, sU praznovala Milena in Ladislav Jurak iz Zabukovice. Ci\ílni obred zlate poroke, ki so mu prisostvovali številni svatje, sta opravila Janko Kos In matíčarka Zdenka Leber. Ladislav se je rodil v dmžini štirih otrok. Po končani osnovni šoli v Grižah se je kmalu zaposlil v rudniku Zabuko-vica, nato je delal v celjski Kovinotehni, upokojitev pa je dočakal kot rudar v Velenju. Tlidi Milena je doma iz Zabukovice. KmdJu po končani šoli sta se poročila, v zakonu pa so se rodili Aleksander, Janko in Marija. Nekaj časa sta živela pri starih starSih, nato sta kupila zemljišče in zgradila hišo, kjer živica še danes. Na jesen življenja se veselita srečanj s sestrami in z ostalimi sorodniki, ponosna pa sta na svoje vnuke Tamaro, Katjo. Leo in Špelo, ki je na obredu zlate poroko zapela dedku in babici pesem Ave Marija. ZlatoporoČenca pravita, da je sreča sestavljena iz majhnih prijetnosti, ki se do^jajo vsak dan. Njune vrline so strpnost, ponižnost, skromnost in poštenost ter pravo prijateljstvo. TT FOTO TEDNA Foto: SHERPA Leto jubilejev zakoncev Kolman - Hm Zakonca Milico in Ivana Kolmana iz Šentjurja je letošnje leto obdarilo kar z dvema jubilejema. Že februarja sta v krogu družine proslavila Šestdeset let skupnega življenja, med* tem ko je mladostni biseroporočenec v začetku maja dopolnil še častitljivih osemdeset let. Pisalo se je leto 1949, ko je Ivan vzel Robičevo Milico. Najprej sta živela v Zgornjem trgu v Šentjurju, nato sta zgradila lasten dom. Družinsko gnezdo sta oplemenitila z dvema sinovoma, Ivanom in Bojanom. Žena Milica po starosti zaostaja za svojim možem le dobro leto in pol in kljub težkim izkušnjam v otroStvu, ki jih je preživela v izgnanstvu v Slavonski Požegi, se drži krepostno in čiio. Vesela sta, da še lahko sama skrbita zase, čeprav jima po potrebi sinova in snahi vedno priskočijo na pomoč. Njuno mimo žiN^jenje postane živahnejše in radosmo, ko ju obkrožijo trije vnuki in pravnuk. Nekaj Časa je bila Milica zaposlena, po Št. 44 - 9. junij 2009 - rojstvu drugega otroka pa se je popolnoma posvetila družini. Mož Ivan pa je bil najprej zaposlen na Občini Šentjur kot ekonom, i^ato pa vse do upokojitve, dvaindvajset let, kot sekretar Šentjurskega občinskega sindikalnega sveta in Rdečega križa. Njuna biserna poroka se je njunim najbližjim zdela spoštovanja vredna, zato so ju povabili na sla\mostno kosilo. Pred nedavnim pa je Ivan ob častidjivem osemdesetem rojstnem dnevu pripravil slavje Še za številne sorodnike in prijatelje. Ivan, ki izhaja iz številne družine, kjer sta starša v Žegru spletla gnezdo za skupno dvanajst otrok, je hkrati i^oristil priložnost za srečanje svojih štirih še živih bratov in sestre. Manjkala je le najstarejša sestra Ivanka, ki jih šteje petinosemdeset, najmlajša pa se približuje sedemdesetim. Kot zanimivost naj navedemo, da vsi bratje in sestri skupaj štejejo 540 let. MAJDA REZEC