v nedeljo 3. p« m« vsi na spominsh« svečanost v Bazovico!
PRIMORSKI DNEVNIK
 ______________________GLASILO	OSVOBODILNE	FRONTE	SLOVENSKEGA	NARODA	ZA	TRŽAŠKO	OZEMLJE
Wo VI . Štev 90S H	Poštnina plačana v gotovini
m- ZUv>	spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, petek 31. avgusta 1951
Cena 20 lir
VOZIT NA ENOTNOST
***didatov Enotne slovenske liste Repentabor
SLOVENCEV TRŽAŠKEGA OZEMLJA
fc>
ur
^T-Lr
.3m
/O
Ov ta^
, ^radi »mija iT1
nevarnosti, ki jo predstavlja italijanski imperialistični kominformistična izdajalska politika v škodo tržaških
pohlep po našem o-Slcvencev, in na
®isniVi J °bčanov repen taborske občine po ENOTNOSTI, smo se kandidati in pod-STo rpd *lede na trenutna politična gledanja združili v ENOTNO SLOVENSKO LI-HhPENTABOR za nastop pri bodočih občinskih upravnih volitvah, lih a,ei>r'^an' smo, da bomo s složnim nastopom, z odstranitvijo vseh nesoglasij, ki so in p. nas načrtno sejali sovražniki tržaških Slovencev, najbolj koristili stvari miru ‘spevaij k gospodarskemu in kulturnemu napredku občanov.
«entisi,S10tnim nastopom se bomo Slovenci Tržaškega ozemlja uspešno zoperstavili ire-lojt ? lcn° ' kominformističnim načrtom za priključitev Trsta k Italiji, ter krepili po-7-* resnično svobodno Tržaško ozemlje.
ar*di teira
Naj Vidali odgovori!
On. TOLLOY Giusto (kominformist od PSI) zahteva:
((Izvajanje stalnega statuta mirovne pogodbe, ki bo odstranilo vojaške čete iz cone A in cone B, ki bo dalo demokratično vlado z nujno italijansko večino... iz česar sledi nujnost revizije mirovne pogodbe v okviru politike miru, ki bo zagotovila priključitev Tržaškega ozemlja z avtonomnim režimom k Italiji...«
VIDALI:
((Zahtevamo izvajanje mirovne pogodbe in nato bo prišša boljša rešitev — soluzione mlgliore...« — •Zahtevati preveč pomeni obdržati sedainje stanje. Bolje je deblokirati položaj
— sbloccare la s/tuazione
— in potem se bo videlo)).
On, PAJETTA (kominformist od KPI):
((Izvajanje mirovne pogodbe je... nujni pogoj za uresničenje priključitve Tržaškega ozemlja. Z zahtevo izvajanja mirovne pogodbe bi vlada dosegla bistveni rezultat, ki je odstraniteev jugoslovanskih čet iz cone B».
Vprašamo tržaškega italijanskega kominformista Vidalija, kakšna razlika je med gornjimi tremi stališči glede državne pripadnosti Tržaškega ozemlja, razlika, za katero kominformi-sti od Nennijeve PSI trdijo, da jih loči od Vidalije-vih kominformistov?
Naj Vidali odgovori!
J
ARTimme aretiraš
pc nnlesju sedišča v Ms Angelesu
Nenehna deportiranja pripadnikov jugoslovanske narodne manjšine v Romuniji - Obsodba bolgarskih vohunov v Vranju
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 30. — Bivši mi-1 nister za notranje zadeve v Paveličev! krvavi ustački vladi Artukovič je bil aretiran po nalogu sodišča v Los Angelesu, kjer je do sedaj bival. Aretacija je bila izvršena na zahtevo jugoslovanskega generalnega konzula v S. Franciscu, da se Artukovič aretira in da se na podlagi konvencije iz leta 1901 izroči Jugoslaviji. Pričakuje se, da bo pred okrožnim sodiščem v Los Angelesu kmalu začel proces za izročitev Artu-koviča.
* -* *
Nenehn0 prihajajo vesti o stalnem deportiranju pripadnikov jugoslovanske nacionalne manjšine iz obmejnih krajev Romunije, To deportiranje izvajajo v kraju Bela Deta vojaške in politične enote, ki so prišle v vas dan pred začetkom deportiranja. Zvečer so se skupine policajev razkropile po hišah in sporočile odredbo o njihovem deportiranju. Štiri ure nato so začeli policaji vo-diti posamezne družine na železniško postajo, a po zapuščenih hišah je začelo ropanje Na njivah deportiranih družin so pričeli vojaki pobirali letino.
Deportiranci, ki so jih naložili v plombirane živinske vagone, nudijo strašno sliko. Klicanje na pomoč starcev, žen in otrok, ki so jih pustili brez vode in brez zadostne hrane se šliši po vseh krajih, koder potujejo vlaki deportirancev. Prebivalstvu, ki bi hotelo tem ljudem pomagati je prepovedan dostop k vagonom. Takšne kompozicije deportirancev so cele dneve
potovale skozi vasi Gataji Deta v juliju t 1.
* * *
V srbskem mestu Vranje je bila izrečena pred okrožnim sodiščem obsodba petim članom ilegalne protidržavne organizacije, ki sq jo lani v marcu ustanovili po ukazu bolgarske obveščevalne službe v obmejnem mestu Rosiljgradu. Obsojeni so:	Obrad Stojanov
na pet let strogega zapora, Peter Pajcev in Ivan Vasiljev vsak na tri leta, Kostadin Sto-imenov na eno leto in pol in peti obtoženec bolgarski državljan Ljuben Stojanov na eno leto strogega zapora, po prestani kazni pa na izgon iz Jugoslavije.
Pred sodiščem je bilo ugotovljeno, da so obtoženci ilegalno pobegnili čez mejo in nosili oficirjem bolgarske državne varnosti vohunske podatke.
* # *
«Pošast kroži nad Evropo« — tako se glasi naslov zbirke člankov in razprav, ki jih je napisal hrvatski pisateli Ervin Sinko o konfliktu med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. V te} knjigi bo prvič objavljen obširen opis kominformističnega ta.koimenovanega gibpnja za mir. «Pošast kroži nad Evropo* je namreč prvi stavek, s katerim se začne Marksov Komunistični manifest. Neko nemško založniško podjetje se je že ponudilo. da bi knjigo prevedlo v nemščino in jo izdalo.
* # *
Zadnje mesece je med mnogimi inozemci obiskala Slovenijo tudi skupina francoskih rudarjev, ki so preživeli v Sloveniji dva tedna; dalje skupina
Oi
enCC vsetl obcin Tržaškega ozemlja, da se za bodoče občinske upravne volitve V«HkiU~en0tn0 nastopijo v obrambo naših narodnih in gospodarskih pravic.
POZIVAMO
Repen, 28. avgusta 1951. AIt Karel,
><£ ^" 23.
3.
stlr ^ Ludvik,
“ Col *.
kmet,
karmi o-
po-
.	A1,°nz,	kamna-
' GL'STjMelj.kVRePen 45.
, Vem. ^mil, kamnosek, R^Pen 46.
Coi 9 ^*aks' kamnosek.
%
6. GUŠTIN Ivan, trg.
močnik, Fernetiči.
7. ŠKABAR Ladislav, mizar,
Veliki Repen 38.
8. ŠKABAR Karel, klesar,
Velifoi Repen 5.
9. BIZJAK	Josip,	kmet,
Col 10.
10. ŠKABAR Emil, delavec, Veliki Repen 3.
11. ŠKABAR Silvester, meha-
nik, Veliki Repen 20.
12. GUŠTIN	Alonz, kmet,
Col 12.
13. PURIC Ivan, krojač, Ve-
liki Repen 15.
14. FURLAN Vera, gostilni-
čarka, Col 19.
15. GUŠTIN Dušan, delavec,
Veliki Repen 22.
"»sto,, zbifačer
m enotnega ^ Slovencev na ob-
1,11 Pobilo lVah V okto(>ru, so
d«;
Ofeči
fronte
1 Poziv Osvobo-'irie B ~ ^ovenski volivci Cpentabor sestavili Sf0 k sLOVENSKO Ll-J° 0()fot’!jamo zgoraj
skupaj z volilnim znakom. Objavljamo tudi poziv kandidatov te liste vsem tržaškim. Slovenčevi, naj tudi v ostalih občinah po njihovem zgledu strnejo svoje vrste in se sporazumejo za enotni nastop na letošnjih volitvah, kajti le na
ta način bomo mogli uspešno braniti vse na®e teptane pravice, svoj narodni obstoj in le enotni se bomo mogli resnično uspešno boriti da ne pridemo.
NIKDAR V EC POD ITALIJO!
Konferenca za mir v Kopenhagnu
Predlogi delegata FLRJ, književnika Ervina Sinka v celoti sprejeti Delegati 15 držav so obsodili napadalno politiko SZ
KOPENHAGEN, 30. — Vprašanje Jugoslavije — čeprav se o njem ni neposredno razpravljalo — jfe bilo v središču po zornosti konference organizacij za mir. iki je bila v Kopenhagnu od 18. do 25. avgusta. Jugoslavija je bila deležna simpatij vseh delegatov — j® izjavil po konferenci delegat jugoslovanskega nacionalnega komiteja zn obrambo minj. književnik Ervin Sinko. Dejal je, da je večina delegatov na tej konferenci, ki jo je sklical od*-bor za povezavo organizacij za
iianski tisk skuša prikriti temen Achesonovih izlavoTntu
nekaterih izjem noben list „ni opazil”, da je Acheson »pozabil” na Iristranko izjavo. Zagre-Ien°st „Giornale delFEmilia” - Pacciardiju se toži po divizijah, ki b. podprle zunanjo politiko
nek; spoštovanje volje drugega | Eipidia Quirina podpisan spo (namreč ZSSR) «bi v tem pri-
Klto0CLnaiega dopisnika)
K o se bo De Ga-
JVrnil^neve}iek 3' septem-
£ Znaž , lsugane v Rim, pie<i* celo vrsto 5?s sp1(;? vP^šanj. To je da-nf°.!ov mnenje političnih vLajo. da f erl Pa pripomi-di ašanj VSBi nekaj od teh k ,atn Dr£?maKal zapletati tu-bm°*ai w^dnik vlKde- ki
jih
g "..'““J. razvozlati. m	notranjepolitič-
hi?°leB Jl	razvozlati,
ki in gosit?ih notranjel/.j,i ^ne kaiif rskii> vpraŠEtiJ,
#	Onsohnn nmn
ž '
novega
t/i^tičn62*0 P°jačane komin-Sh 01j fa-,»Pi5°P?*?nde' k> se
C/ y'ast,az"ih vladnih napa-Crt9 Dre/ zunanji politiki), Ss Vsem De Gasperijem k' Zi>dni- .Ve vprašanji, ki sta i&fatovno e zapletli, revizi-
Cb6h vDra-°g0dbe in TrSt-C l,liaVi i ?a"i sp dotikata v1 ]ih danes v Ri-l)tikve b^Pi50mentiraj°: Ach.e’
sede
ffv^nipi ■ 0 v amoralno ^.'UjL^Periip11 ° Trstu, in pa Isi. .,L-X lnterviev z do-
% rlm«ir„ , ev z oo-
d’ltalia» v lista «Gu)r-t)e av,iiko. -tl prisotnosti
e p‘lK0V «
■5^,»“*^ s
Nli£B PazcjvaU.; ■ treznej-vtisa- V’'“Povile naj. hi4iKSe^'ik'v^Unali so- da
'vu izltušniah po zadnjih V ^ se—nt;kollk<> bol.
br.
’* Gasp°4ii‘Astrsk^a CLN»-
besede
^Us,nfikorWsedaPSbo “Puščal
NdesJ^Sati f 1 ^ 28 Trst
na tržaških P?, so, da se
Ir1 «Vwt:a5Peri _ . 'o, da se (vj^iin^ii) til0 , zakaj I^-aja ^Prei r,u ki Pre<l-Prika7"li
*.
na vojaška določila, in pa. da v Ameriki smatrajo očitno, da spada tristranska izjava o Trstu v arhiv.
Pri lem so opazili, da je italijanska agencija ANSA, ki j« vest o Achesonovih izjavah posnela po agenciji AFP. izpustila en odstavek, do katerega so taiko prišli samo listi, ki so imeli na razpolago celoten originalni tekst francoske agencije. Namesto tega je ANSA včeraj razširila dolg komentar, ki skuša vso stvar omiliti, medtem ko pomeni izpuščeni odstavek nekaj več kot samo «pozab)ji-vost». Acheson je namreč tudi dejal, da ZDA ne nameravajo postavljati nobenih predlogov (torej tudi tristranskega ne) za pogajanja med Jugoslavijo in Italijo, ker bi to pogajanjem samo Škodovalo. Je to namig Rimu, da so z vztrajanjem na tristranski Izjavi vsakršni razgovori res nemogoči?
Sicer pa so italijanski listi — razen do r.eke mere komin-formistični, ki so stvar objavili iz gole škodoželjnosti — Achesonove besede o Trstu skoraj izpustili. «Corriere del-la Seran jih v svojem poročilu iz New Yorka na primer sploh ne omenja, temveč se omejuje na dokazovanje pozitivnih po. sledic besed o reviziji pogodbe. Mimogrede in zelo megler.-o omeni Achesonovo izjavo v poročilu iz Rima, v katerem se peča s tržaškim, vprašanjem. Tudi drugi listi kažejo tendenco, da svojim yčitateljem prikrijejo grenko novico.
Morda edini, ki sicer zagrenjeno, toda ver.dar precej realistično prikazuje položaj, je bolonjski «Giornale dell’Eml-lia», ki pravi, da Achesonove besede, da se Zahod ne bo oziral ne morebitni ruski veto glede revizije vojaških določil mirovne pogodbe, morda pomenijo, da «bodo ZDA vzele res-r.o ruski veto glede Trsta in drugih določil mirovne pogodbe«, in nadaljuje: «Bojimo se, čla-
odkrnn11® konfr->> do r.?vt real-
igi h prišlo^ 'n irov-.•"Sliio	v	i	ui-i),	i	ti naaaijuje.
arUgO kot Ida je tako«. Kajti, pravi
meru zaveznikom godilo«.
«Prav tako se nam zdi, da v Achesonovih besedah o Trstu m več sledu o tistem duhu, v katerem je bila sestavljena zdaj že zgodovinska tristranska izjava«, pravi list, in nadaljuje, da je to žalostna realnost pred katero se bo De Gasperi znašel v Ottawi in v Rimu (tlantske konference); članek dodaja, da je težavnost njegove naloge tem večja, ker ie De Gasperi človek, «ki je v preteklosti moral samo prositi v interesu svoje dežele«.
Kominformisti z nekako škodoželjnostjo poudarjajo, da je Acheson »pozabil« omeniti tristransko izjavo m se postavljajo v vlogo boljšega ponudnika: proč od atlantskega pakta, pa bo Rusija Italija dala vse vec!
Nekateri listi posnemajo članek v včerajšnji «Voce Repub-blicanaa, ki je, kot_znano, gla-silo obrambnega ministra Pac-ciardija, in ki vsebuje polea silovitih (čeprav .'f ,bist^ .. “ j smešnih kot resnih) obtožb na račun generala Wintertona, namig na «močno» politiko, zunanja politika da šteje toliko, kolikor divizij stoji za njo. Rimski «Quotidiano» ponavlja to tezo in vzdihuje, da bi bil položaj ves drugačen, ko bi Italija «imela pet in dvajset dobro oboroženih divizij namesto pet, ki jih šele oborožuje«. List modruje, da močnemu vsakdo rad pomaga, in zaključuje: «Ce pa je kdo res obrambe potreben, potem se dogaja to, kar se pač dogaja v Trstu*.	^
Obrambni sporazum
med ZDA in Filipini
WASHINGTON, 30. - Danes je bil v prisotnosti predsedni ka Trumana in predsednika
razum o medsebojni obrambi medi ZDA in Filipini. Pogodba opozarja vsakega ((potencialnega napadata®, da bo vsakai izmed obeh držav stopila v primeru napada v vojno v obrambo druge.
Pogodbo sta podpisala zunanji minister Dean Acheson za ZDA in zunanji minister Carlos Romelo za Filipine.
mir «Comite de- iiaison des or-ganisations pour la paix», izrazila željo, da bi bile njegove organizacije zastopane na zborovanju za mir, ki se bo začelo v Zagrebu 23. oktobra t. 1. Ods-bor za povezavo organizaci j za mir bo tudi poslal s-vojega delegata na to roainifestacijc miru v Jugoslaviji.
Na konferenci v Kopenhagnu je imel jugoslovanski dtelegat
žaj<u Jugoslavije, v katerem je i nimata novih predlogov
gotovi mir med državami in okrepi s pomočjo nedržavnih organizacij.
Po konferenci je imel na prošnjo danskih delegatov jugoslovanski delegat Ervin Sinko y Kopenhagnu predavanje o Jugoslaviji.
London in Teheran
dokumentirano očrtal napadalno politiko SZ proti Jugoslaviji. Razen delegata koir.infor-movsK&ga ((svetovnega sveta za mir« so vse delegacije podprle stališče jugoslovanskega delegata, ki je zahteval od komin-formistične organizacije «Parti-zanov miru», naj zavzame ^na-ko energično stališče proti inv periadističmi politiki SZ, kakršno je zavzela proti tako imenovanemu ameriškemu bloku.
V resoluciji, ki je biia sprejeta na kongresu, pri sestavlja njiu katere je sodeloval tudi jugoslovanski delegat, so bili med' drugim sprejeti vsi jugoslovanski predlogi. Kongrts je obsodil gospodarsko blokado kot sredstvo politične borb« in zavzel ostro stališče proti laž-ni in obrekovalni propagandi, naperjeni piroti katen koli državi. Kongres je tudi izrazil svoje nasprotje proti politiki razdelitve svc-ta na interesna področja velikih sil, namesto dia se prizna pravica malim narodom na samoodločbo in popolno neodvisnost.
Na konferenci so bili navzoči delegati iz 15 držav, ki so razpravljali o demokraciji na svetu, o odnosih medi Vzhodom in Zahodom in kako naj se za-
TEHERAN, 30. — Ameriški poslanik Grady se je včeraj razgovarjal s šahom, danes pa z ministrskim predsednikom Mossadeghom.
Nato je Grady izjavil, da a-meriška vlada ne namerava za sedaj napraviti novih korakov za posredovanje, in je poudaril, da se ie sestal s šahom in Mossadeghom na svojo pobudo.
Q razgovoru z Mossadeghom je Grady izjavil, da mu je ta rekel, da nima namena postaviti novih predlogov in ga je vprašal, ali ni morda on prinesel kak nov predlog.
Predstavnik angleškega zunanjega ministrstva je danes ponovil. da vztraja Velika Britanija na svojem stališču, da mora Teheran dati pobudo za nadaljevanje pogajanj.
Medtem pa je iranski delegat v gospodarskem in socialnem svetu OZN med razpravo o tehnični pomoči izjavil, da bo Iran lahko zahteval tehnično pomoč OZN, da omogoči delovanje svoje petrolejske industrije, če ne bi «zaradi političnega vmešavanja« uspel dobiti drugje potrebnih strokovnjakov.
sto slovenskih izseljencev, ki je bila na letovišču vse poletje. Te dni je odpotovala delegacija društva učiteljev — socialistov iz Koroške, ki je bila 15 dni v Sloveniji fn v Dalmaciji kot gost sindikatov učiteljev in profesorjev Slovenije. Na vabilo koroške deželne vlade je odpotovala v Avstrijo skupina 10 gozdarskih inženjerjev in tehnikov, pozneje pa bodo avstrijski gozdarski strokovnjaki obiskali Slovenijo.
***
Predsednik socialistične stranke Indonezije in bivši predsednik indonezijske vlade Sudan Sarir je prispel, na neuraden obisk v Jugoslavijo. Po prihodu v Beograd fe novinarjem izjavil, da je prišel v Jugoslavijo da bi se osebno spoznal z življenjem ljudi in z jugoslovanskimi vprašanji. ((Našim ljudem v Indoneziji, je dejal, je d-obro znana Jugoslavija in narodno osvobodilna borba Jugoslovanov. Med našo borbo za narodno neodvisnost so naši voditelji in naše ljudstvo čestokrat omenjali borbo jugoslovanskih narodov, in- njihove izkušnje.
Ko je govoril o stališču socialistične stranke v Indoneziji, je izjavil, da ta stranka sedai ni na oblasti v Indoneziji, temveč da se pripravlja in z velikim upanjem pričakuje prihodnje volitve. Sudan Sarir je bil od’ leta 1945 do 1947 predsednik indonezijske vlade.
Schuman ponovil tezo
o ..morami reviziji**
PARIZ, 30. — FrancosKi zunanji minister Schuman je danes podal napovedano izjavo o zunanji politiki. Njegov govor je trajal samo osemnajst minut. Pozval je narodno skupščino, naj ne zahteva drugih podrobnosti, ki bi lahko spodkopale položaj francoske delegaci.it na treh konferencah, na katere st odpravlja. Vendar pa je obljubi), skupščini, da ne bo noben skiep v Washingtonu ali Otta-wi dokončen in da bodo vsi sklepi predloženi skupščini v odobritev.
Nato je izjavil, da ne bo pristal na ustanovitev nemške narodne vojske, paii pa ‘bo vztrajal na konferenci treh zunanjih ministrov, naj se nemški oddelki vključijo v evropsko vojsko.
Daljni je dejal, da bo atlantski svet v Ottavvi razpravljal o sprejemu Grčije in Turčije v atlantski pakt in o sredozemr .vicem poveljstvu. Francija bo obrazložila indokitajski položaj in. meje, v katerih lahko Francija kaj Tuipravi.
Nato je izjavil, da se bo v Washingtonu govorilo o Italiji in «njenem nevzdržnem položaju, v katerem je, ker ni bila še sprejeta v OZN«. Kar se tiče mirovne pogodbe z Italijo, je Schuman izjavil, da njene določbe «sedaj niso več v skladu z lojalnostjo in s solidarnostjo, ki jo je Italija pokazala do demokratičnih držav«. Z drugo besedo je Schuman ponovil že znano tezo o «moralni reviziji«.
Nato je izjavil, da Francija popolnoma odobrava načrt japonske- mirovne pogodbe, in je dejal, da h Francija sodelovala pri pogajanjih v isti vrsh z Veliko Britanijo ter aia J e dobila zadoščenje za svoje bistvene zahteve.
Sledila je nato debata nekatero je socialist Daniel Maver opozoril vlarto proti veliki razširitvi jamstev atlantskega pakta, ki bi lahko privedla do novega Muenctana na vzhodnem Sredozemlju«.
NOVI DELHI, 30. — Indija je predlagala ameriškima petrolejskima družbama «Caltex» in ((Standard Vacuum« ter britanski družbi »Burmah Shell«, naj bi zgradile v Indiji rafinerijo, ki ne bi bila podvržena nacionalizaciji vsaj 30 let.
TOKIO, 30, — V svoji napovedani oddaji ob 3,30 zjutraj ni pekinški radio oddajal odgovora na Ridgwayevo spomenico, kakor se je domnevalo. Omejil se je le na ponovitev dosedanjih obtožb. Ponovno je obtožil generala Ridgwaya, da potvarja dejstva, in mu je očital, da je zavrnil zahtevo za novo preiskavo o incidentih v Kesongu.
Nocoj pa je pekinški radio izjavil, da je Ridgwayeva odklonitev za novo preiskavo ((jasen dokaz, da zavrača iskreno ponudbo, ki bi lahko bila sredstvo, da se premaknejo s seda nje mrtve točke. Ta odklonitev je jasen izraz Ridgwayeve politike, zapirati vrata za obnovi te v pogajanj«.
Agencija «Nova Kitajska« p« je danes dodala novo obtožbo, da je neko ameriško letalo v sredo ponoči odvrglo nad Ke-songom raketa & padalom, in dodaja, da je to nekaka grožnja, da bo mesto bombardirano in da se bodo pogajanja prekinila.
V Washingtonu 50 zelo presenečeni, da je pekinški radio, potem ko je napovedal važno izjavo, samo ponovil dosrdanje obtožbe. Sprašujejo se, ali niso v Pekingu menjali mnenja zadnji trenutek in ali niso prave napovedanP izjave odložili ali pa celo ukinili.
(<Gla4 Združenih narodov« pa
PRESENEČENJE V VfASHINGTONU KER JE ODPADLA IZJAVft PEKINGA
Nesoglasja med Severnimi Korejci in Kitajci?■ Afoskva hoče izrabiti prekinitev pogajanj za svoj pritisk na konferenci v San Franciscu
je danes v svoji oddaji za Korejo izjavil med drugim: ((Morebitna obnovitev pogajanj se zdi, da ne daje več take možno, sti kakor pred enim mesecem za sporaaim Q prenehanju sovražnosti«. Radio je obtožil Kitajce in- Severne Korejce, da so pri pogajanjih skušali rešiti svoj ugled namesto človeška življenja. «Ker niso uspeli zavojevati Koreje z orožjem, jo skušajo zavzeli ‘i besedami. Podaljšali so vojno in so skušali zspet u-vesti nesmiselno predvojno me jo« Vse to je radio označil za «na'pad s pomočjo pogajanj« ter je pripomnil: «Ko se bodo komunisti spametovali in se bodo'
nadaljevati«.
Na fronti se medtem, nadaljujejo soopadi. Današnje poročilo glavnega stana OZN javlja o srditih bojih na vabodni in srednje-vzhodni fronti, kjer so
sile OZN odbile več napadov in utrdile svoje položaje.
Predstavnik poveljstva ameri. ških oboroženih sil je danes izjavil, da so bile vse železniške proge, ki vežejo Severno Kore-io s sovjetskim vojaškim oporiščem Vladivostokom, prek:njone zaradi bombardiranja Rašina, ki je 30 km oddaljen od sovjetske meje.
Predstavnik je dodal, da so po še nepotrjenih vesteh vse ceste.
pokazali pripravljene nadalje- 1 kj gredo iz Rašina proti jugu, vati pogajanja, bodo Združeni neuporabne * taktičnega stali-riarodi pripravljeni pogajanja 1 šča.
Dopoldne na kraju usmrtitve
ob 11. uri komemoracija in polaganje vencev.
Govorila bosta dr. Josip Kosovel
in Boltar Edvard.
Popoldanska svečanost bo ob 15.
uri s kulturnim sporedom na Grun-tarjevem dvorišču.
Govorila bosta:
dr. Jože Dekleva in Bortolo Petronio
Na dan same obletnice 6. septembra pa bo komemoracija žrtev na grobu na pokopališču pri Sv. An» v Trstu.
JUBILEJNA RAZSTAVA OF
Osvobodilna fronta slovenskega naroda za Tržaško ozemlje priredi ob 10-letriici ustanovitve na stadionu «Prvi maju v Trstu jubilejno razstavo
NAŠA BORBA ZA SVOBODO
Otvoritev bo v nedeljo 2. septembra 1951 ob 9.30
Razstava bo odprta od 2. do 16. septembra 1951 ob delavnikih od 9. do 13. ure »n od 16. do 23. ure, ob nedeljah pa neprekinjeno od 9. do 23. ure.
Vse dni razstave bodo na stadionu ob 20. uri filmske predstave z umetniškimi in dokumentarnimi filmi.
VSTOP PROST!
VSTOP PROST!
PRVI VLAK
je že pripravljen
Dopisnik Tanjuga poroča iz New Vorka da časopis «New York Post« piše, da obstajajo nasprotja med kitajskimi in severnokorejskimi predstavniki na konferenci v Kesongu. List piše, da Severni Korejci ovirajo sporazumo prekinitvi vojaških operacij, ker je Sovjetski zvezi zaradi njenih političnih kombi-r.acij v zvezi s konferenco v San Franciscu potrebno, da se korejska vojna za sedaj nadaljuje, SZ zahteva, naj bi se z nadaljevanjem pogajanj v Kesongu počakalo do konference v San Franciscu, medtem pa so Kitajci proti temu in zahtevajo, naj se pogajanja takoj obnovijo In naj se popusti glede vprašanja demilitariziranega področja da bi čim prej prišlo do prekinitve vojniii operacij.
Da bo prišel De Gasperi zah radi neuspehov svoje imperialistične politike v teh zadnjih dneh v svojem obupu celo do samomorilnih pisli tega pač ni nihče pričakoval. Toda vendarle je tako. Kot poročajo Mltime notizie« z ogromnimi črkami, je predsednik rimske vlade in njen zunanji minister izjavil: «Moral bi se pustiti sežgati, saj imam tako že 70 let)). Iz njegovega vprašanja, ki ga je postavil CNL-ov-skim prvakom iz Trsta: «Zakaj niso tržaški ugledni predstavniki postavili stvari na isti način?» pa sklepamo, da so ga ti prvaki prej ko je javno zahteval iredentistično e-notnost, prav pošteno potegnili, ko so mu pripovedovali o možnosti enotuaga nastopa nacionalističnih strank v Trstu. Kdo je kriv za polom, in kdo ni kriv — ni važno, vsaj za ogromno večino Tržačanov ne. Važno je le to, da je italijanski imperializem doživel neuspeh ter da v velikem strahu trepeta, da bo 7. oktobra doživel popolni poraz, od katerega ne bo mogel nikdar ve( okrevati.
Po najnovejših sinočnih vesteh, ki smo jih prejeli dve uri po polnoči, skušajo republikanci še vedno rešiti nenotno listi>» in so v tem smislu s svoje sinočne izredne skupščine poslali pozit; ostalim iredentističnim strankam pri čemer poudarjajo, da bi se na ta način preprečila abstinenca, do katere bi prišlo zaradi negotovost j spričo razdrobljenosti na več list. Republikanci zlasti toplo apelirajo na socialiste «della Venezia Giulia». ki najbolj trmasto vztrajajo proti sestavi enotne liste.
Vendar pa ANSA žalostno u gotavlja, da se zdi, da je enotnost «italijanskih stranki) konč. no propadla. Namesto tega je prišlo do pobude, da bi sklenili iredentisti nekakšen «pakt o nempadanjuv med svojimi posameznimi listami. Pričakujejo le pristanek Krščanske demokracije, ki bo imela v nedeljo skupščino; tedaj bo izrečena tudi zadnja beseda. ANSA poroča tudi, da bodo kvalun-kvisti, monarhisti in fašisti od MSI sestavili enoten blok in nastopili s skupno listo. Za zadevo se zanimajo tudi liberalci.
Medtem pa — da bo vsaj mulo tolažbe v tej črni žalosti — poroča De Gasperijev dnevnik včeraj iz Milana, da pripravlja tamkajšnja «Asso-ciazione nazionale Venezia Giulia e Dalmazia«, ki je ustanovila poseben «odbor solidarnosti« s Tržačani, celo kolono avtopulmanov in privatnih avtomobilov ter motornih koles in poleg tega še poseben vlak za «Tržačane, ki bivajo v Severni Italiji in ki imajo ix>lil-no pravico...«. S tem vlakom se bodo pripeljali v Trst tudi Usi tisti «giuliani», ki bodo hoteli priti k nam nv znaku solidarnosti z jadranskim mesto m«.
Kakor vidimo torej je že — in bo še — zelo dobro preskrb. Ijeno — kakor pred dvema letoma — da bo s posebnimi državnimi prevoznimi sredstvi prišlo v Trst glasovat za iredentiste vseh tistih vsaj 40.000 ^Tržačanov bivajočih v Italiji », (med tem se je število seveda prirodno pomnožilo) ki so na zadnjih občinskih volitvah zagotovili iredentističnim strankam večino glasov. Ni treba posebej poudarjati, da ti ljudje ne bi smeli imeti volilne pravice po mirovni pogodbi.
Ponovno poudarjamo, da se bo tem. 40.000 iredentistov pridružilo letos še 10.000 ezulov, ki jim je z letošnjim ukazom dala ZVV v Trstu volilno prat-
^^co, in ki bodo tudi glasovat li za iredentistične stranke. Pri vsem tem pa ni izključeno, da bodo namesto marsikaterega mrtvega glasovali tudi tisti «giuliani», ki bodo s posebnimi vlaki prišli v Trst iz gole ((solidarnosti»...
Glejte, ljudje božji, in kljub vsemu se iredentisti bojijo, da bodo doživeli poraz. Kljub temu čitamo v rimskem časopisu «Voce Repubblicana«, da se Italijanom v Trstu godijo sledeče krivice:
«1. ZVU je proglamla sodne organe, STO neodvisne od italijanskega sodstva; 2. ZVU je odklonila odložiti volitve irt izpreme7>iti volilni zakon z ui>edbo sistema (italijanskega sistema) povezave; 3. ZVU je odvzela vrednost slavni tržaški univerzi, ki je tradicionalno ognjišče italijanstva in ga napravila za središče tehničnega študnja za študente Vzhodna Evrope; 4. ZVU je prisilila mladinci, da so vstopili v Civilno policijo in jih tako ekonomsko povezala na »status quo» in torej na indi-pendentizemi. 5.	vključila je
slovanske uradnike v upravo da bi bili protiutež prevladovanju Italijanov; 6. ZVU >e ukinila praznik 2. junija; 7. postavila je posebne napisne table na tebakarnah z napisi «TLT», «FTT» in jih ima namen uvesti na vse javne urade; 8. trmasto izkazuje posebne časti jugoslovanskim vojaškim predstavnikom».
Večina italijanskih listov trdi, da je ta članek v «Voce Repubblicana« rmri<al fiw minister rimske vlade Pacciardi. Bog ve, ali Se bo tudi letos upal priti v Trst, kot pred dvema letoma, ko je kot podpredsednik rimske vlade na Trgu Unitd imel važen predvolilni govor?
Se to: pomislite, kaj bi šele pisal Pacciardi, če ne bi smel n. pr. spregoivriti v italijanščini v občinskem svetu, ali Pa če se ne bi smel podpisati s svojim pravim priimkom brez ponižne prošnje na prefekta, ki bi ga postavila v Trstu n. pr. beograjska vlada?
Sreča je le, da v Trstu poleg Diega De Castra živijo Tržaia. ni, ki so vedno imeli mnogo smisla za humor. Morda pa se bo našel kakšen inozemski no. vinar, ki bo o zadevi napisal članek za list v Londonu ali v Nem Yorku, list, ki ima vsaj 5 milijemov čitateljev.
Mi Slovenci srno prav zares ponižni, potrpežljivi in bogaboječi ljudje. Zares! Se mnogo, mnogo se moramo naučiti od naših sosedovi
Da ob bi bilo dvoma
Da ne bi bilo miti Tržačani prav nobenega dvoma o tem, da so tudi kominformisti prav takšni iredentisti, kot so vsi iredentisti vseh ostalih italijanskih nacionalističnih strank, je kominformist Nenni poslal predvčerajšnjim v Trst svojega prvaka Tolioya. Zdi se, da bo prav on, ki je slučajno Tržačan in ki je bil zelo zaslužen za Italijo v fašistični dobi in se zanjo hrabro boril Uidi v Rusiji, glavni adjutant Nennijevega namestnika v Trstu, centuriona Salva Ta in er ja. Za. začetek svose predvolilne službe je priredil Tollcy tiškovno konferenco. Ob tej priliki je izjavil — nič novega! — da so kominformisti Za «italijansko rešitev tržaškega vprašanja», prj čemer je dodal v glavnem vse tisto, kar je povedal v uEmancipa-zione» Tainer sam. Natančni poslušalci trdijo, da za razliko vendarle ni omenil Wi!so-nove črte. Morda pa se je bal, da ga posluša kakšen «tit>no», za katere širi kominform po Italiji glas% da so strašni ljudje—
— 2 —
31. avgusta'*
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOLEDAR
OBJAVE - MALI OGLASI
Petek, 31. avugsta
Rajko, Milodrag Sonce vzide ob 5.23, zatone ob 18.47. Dolžina dneva 13.24. Luna vzide ob 3,56, zatone ob 18.26. Jutri, scbcta 1. septembra Tilen, Mijdin
{Zanimanje za razstavo OF se iz dneva v dan stopnjuje
Poleg razstave bomo videli tudi umetniške in dokumentarne filme
Po daljši bolezni je v torek 28, avgusta v Ljubljani umrl Karel Mahkota, ravnatelj ljub. Ijanske koncertne jooslovalnice. Pokojni je bil zelo delaven mož in je imel nenavadne organizacijske sposobnosti. Zato pomeni njegova smrt za naše kulturno, zlasti pa glasbeno življenje, hudo izgubo. Mahkote se tudi spominjajo starejši Tržačani, zlasti glasbeniki, saj je deloval tudi v Trstu. Rojen je bil 4■ novembra 1883 v Ljubljani, kjer je dovršil učiteljišče. Ze kot učiteljiščnik je vodil razne pevske zbore, prav tako pozneje kot učitelj. Leta 1908 je prišel na Cirl-Me-todovo šolo v Trstu, kjer so se šele mogle razmahniti vse njegove sposobnosti. V Trstu je u-stanovil podružnico ljubljanske Glasbene Matice in njeno glasbeno šolo, katere administrativ-ni vodja je bil od 24. oktobra '1909 do poletja 1919. Bil je poleg tega pevovodja več zborov, tako tudi pevskega društva «Ko-lo», na glasbeni šoli pa je tudi poučeval teorijo in mladinsko petje. Leta 1908 je od prof. Mirka Vasilja prevzel sokolski pevski zbor v Trstu, iz katerega se je razvilo uPevsko in glasbeno društvo» v Trstu - podružnica Glasbene Matice v Ljubljani.
Iz tega «Pevskega in glasbenega društva« se je potem razvila Glasbena Matica u Trstu. Pevski zbor Matice je vodil Karel Mahkota 10 let. Ta zbor je izvajal na javnih koncertih pod Mahkotovim vodstvom reprezentativna zborovska dela iz domače glasbene literature. Poleg rednih koncertov je zbor pogosto sodeloval pri raznih prire-ditvah, zlasti pri velikih narodnih slavnostih. Zbor je sodelo-, val tudi pri veličastni proslavi Majske deklaracije 30, maja 1918 v nabito polnem gledališču Politeama Rossetti. Mahkotova zasluga je bila, da se je tako razvila šola Glasbene Matice pred prvo svetovno vojno. Naj tu mimogrede omenimo, da je tudi organiziral gostovanje ljubljanske Opere v Trstu leta 1938.
Po prihodu Italijanov je moral zapustiti Trst ter je odšel v Borovlje na Koroškem. Leta 1921 je postal glavni tajnik Jugoslovanske Matice, osrednje manjšinske organizacije. Vodil je tudi pisarno za zasedeno ozemlje ter skrbel za učinkovito propagando v korist slovenskih. narodnih manjšin v tujini. Opravljal je še razne druge naloge, po osvoboditvi pa je vodil koncertno poslovalnico v Ljubljani.
Tržaški Slovenci ga bomo ohranili v hvaležnem spominu.
Privlačnost in zanimivost razstave na stadionu «Prvi maj» je po svoji vsebini tako velika, da ni čuda, če vlada med tržaškimi Slovenci že pred otvoritvijo, ki bo 2. septembra ob 9.30, velik© zanimanje, saj bo nudila mnogo zgodovinskih zanimivosti, katerih na dosedanjih razstavah ni bilo mogoče v taki meri prikazati.
Nekaj posebnega in privlačnega bodo v večerih za časa razstave filrrtske predstave na prostem, ki bodo dale mošnost vsem, da si ogledajo umetniške in dokumentarne slovenske filme. Ti filmi bodo nekako dopolnjeval; razstavo samo. Film «Na svoji zemlji«, bQ marsikdo rad ponovno gledal, saj je je pred časom tu<Ji v Trstu žel mnogo uspeha. Na sporedu je več dodatnih dokumentarnih filmov, med katerimi {(Partizanske bolnice«, «Partizanski tisk», «MIadina gradi« in drugi, katerih spored bomo objavili prihodnjič. Med filmi bo predvajan tud; umetniški film iz športnega življenja «Plavi 9». Je to filmska komedija, ki bo zabavala ne le športnike in športne navijače, temveč tudi vse ostale gledalce. Kdor bo film videl, bo soglašal s kritiko, da je to res vreden film, ki lahko dostojno zastopa Jugoslavijo tudi v svetu. Prav zaradi kvalitete so ga prireditelji razstave izbrali, čeora v ne bi drugače spada] k razstavi sami.
V včerajšnjem članku smo omenili ilegalno literaturo predvojne dobe, ki so j0 pisali študentje in Štempiharji. Ker Pa marsikoga že vnapraj zanima, kaj bo od tega na razstavi, navajamo one brošure in liste, ki jih bomo videli na razstavi. «Domača kaplja* iz leta 1937, «Stempiharski glas» iz leta 1938, «Stempiharski kole-dar» jz leta 1938, «Plava ovca» iz leta 1939, «Lipa» iz leta 1940, «Plamen» iz jeta 1940 in «Ma-lajda».
Mnogo sotrudnikov in piscev navedenih listov iff, brošur -ni več med nami. Med njimi so najbolj znani Ivan Strgar, Zorka Perelova, Vojka Šmuc in Pino Tomažič. Od Tomažiča smo iz teh /evij pred časom objavili tudi njegov spis «Pust», ki nam kljub šaljivosti pokaže tudi resne in socialne misli Pinka.
Kak0 je v srcih tržaških Slovencev trajno gorela želja osvobojenja, nam jasno govorijo tud; besede, ki jih je pisala leta 1944 Vojka Smuc kot borka v bataljonski list nekaj ča-?a pred smrtjo. Tud; ta bataljonski list in druge bomo videli na razstavi, ki je s svojo pestrostjo tako bogata, da sega
v vse dni tridesetletne borbe našega naroda za svobodo.
Nepoučenemu obiskovalcu razstave bi mogoče nekatere slike in grafikoni povedali zelo malo. A našemu ljudstvu, ki je živa priča naše zgodovine naših zadnjih let, bo vsaka slika, vsak razstavljen predmet znal povedati in obuditi spomine na vse ono, na kar smo upravičeno ponosni. Videli bomo slike skromnih hiš naših
P.ripravljanje zemljev idcrv grafikonov.
kraških vasi in slike mestnih stavb, kjer so se kovaji načrti in sestajali voditelji naše borbe, hiše, kj so bile prave poštne centrale, zavetišča ranjencev in tovarišev, ki so se morali izmikati budni fašistični in nacistični policiji. Številne so slike, ki prikazujejo razne prizore iz akcij naših borbenih edinic. Prizori trpljenja, zmage in slave se vrstijo kot na čarobnem filmskem traku, ki nas povede v one čase, ki so bili tako mučni in težki, a vendar tako veliki in slavni.
Tudi razni ročni izdelki, ki so jih napravili tovariši po koncentracijskih taboriščih in zaporih bodo pokazali poleg mučnih prizorov taboriščnih slik nepopisno trpljenje In pričakovanje tržaških internirancev in ujetnikov.
V vsakem Slovencu se mora zbuditi ponos. k0 gleda te številne slike trpljenja in slave. Mnogo jih bo med obiskovalci, ki bodo na slikah srečali svoje zveste tovariše, ki žive le v naših srcih in delu, nekateri bodo srečali sorodnike, znance in tudi same sebe. Saj smo tržaški Slovenci živo sodelovali v borbi, ki nam jo naša razstava zvesto prikazuje. Vsak zaveden Slovenec bo ob obisku razstave čutil, da se borba še nadaljuje in ponosen bo, da mu je in da mu bo dano prispevati k novim zmagam, ki nam jih jamčijo pretekle borbe in pravičnost naših ciljev.
TOV. B0RT0L0 PETRONIO
toži odgovornega urednika ..Italia Socialista" zaradi obrekovanja
SLAVA PADLI BORKI!
Nezgode in nesreče
Z globoko rano na levi roki se je včeraj oglasil v splošni bolnici 48-letni Josip Knez, stanujoč na Guardieli 183. Knez, ki je zaposlen v pivovarni Dreher, se je poškodoval, medtem ko je razkladal s tovornega avtomobila zaboje steklenic. Med delom mu je spodrsnilo in pri padcu je udaril z roko Po stekleni črepinji, ki je ležala na tleh. Zdraviti se bo moral najmanj 8 dni.
Zopet netenkovestni kolesar, ki podere človeka na cesti in jo potem ubere svojo pot, ne da bi Se zmenil za ponesrečenca. Nekaj takega je doletelo predvčerajšnjim v Barkovljah 55-letno Marijo Barretto, ki bo morala sedaj zdraviti 40 dni zlomljeno desno	pleče
Pred barkovljansko cerkvijo se je vanjo zaletel neznan kolesar ter jadrno odpeljal, da bi se izognil odgovornosti.
9-letni Renato Casali iz Ul Pondares 4 se je včeraj opoldne sam javil v bolnici jn potožil o bolečinah v levi rami. Zdravniški pregled je ugotovil da ima dečko bržkone zlomljeno ključnico in da se b0 mo
2 ISTRSKEGA OKROŽJA
Vlomilca v glemsko cerkev
pred sodiščem
Pred dnevi sta se pred okraj, nim sodiščem v Kopru zagovarjala 25-letnj Franc Jerman in 23-letni Libero Kodarin, oba iz Glema, obtožena, da sta 7. aprila t. 1. vdrla po predhodnem skupnem dogovoru v domačo cerkev in- iz nje odnesla ali razbila nekatere cerkvene predmete ter da sta slično dejanje ponovila 27. maja t. 1.
Obtoženca sta pred sodiščem dejanja za katera ju dolži obtožnico. priznala. Nek večer je Jerman poklical Kodarina in ga vprašal, če mu hoče pomagati vlomiti v domačo cerkev. Kodarin se ni aal prositi in je od.el z jcmii m pred cerkev. Ta je splezal skozi cerkveno okno in odprl glavna vrata Kcdannu, ki je že č; kal. Skupno sta nato iz cerkve odnesla nekaj kosov cerkvene posode, raztrgala cerkveno zastavo ter odnesla nekaj mašnih oblačil, ki sta jih pozneje pustila na travniku v bližini cerk. Vft. Cerkveno posodo sta uničila s kleščami, in jo nato skrila v nekem zidu. Ko sta po svojem dejanju prisluškovala mnenju ljudi, ki so vlom v cerkev ostro obsojali, st« sklenila, da bosta dejanje ponovila. 27. maja sta se na enak način zopet splazila v cerkev ter iz nje odnesla poleg nekaterih malenkosti tudi dve mašni knjigi, jih raztrgala ter koščke razmetala okoli cerkve.
Organi ljudske zaščite so oba storilca kmalu našli in ju seveda spravili pod ključ. Pred sodiščem sta se obtoženca zagovarjala, da sta svoje dejanje izvršila brez posebnih namenov. kakor onadva pravita, le zato, «da bi se ljudje smejali«.
Branilec odv. Delasavia je zahteval, da se zasljšijo še nekatere priče, ki naj bi potrdile, da sta obtoženca nekoliko omejena in da sta že v preteklosti večkrat napravila stvari. ki jih normalen človek ne dela.
PredsedniK sodišča je zahtevi branilca ugpdil in prenesel razpravo na nedoločen čas.
Predsednik Strah, tožilec Janežič, branilec Delasavia.
Novi uredbi izvršnega odbora I0L0
Te dni je izvršni odbor Istrskega okrožnega l-judskega odbora sprejel odredbo o sestavi in predložitvi finančnih planov gospodarskih podjetij in odredbo o dodatku za terensko delo. Razen tega je isti odbor izdal navodila za sistemizacijo navodila Q ugotavljanju vrste in stopnje posebnih delovnih pogojev na delovnih mestih in navodila o postopku in pristojnosti za odločanje o izstopu iz kmečke delovne zadruge ter o vrnitvi zemlje, vložene v kmečke delovne zadruge.
Odredba o sestavi in predložitvi finančnih planov gospodarskih podjetij določa, da morajo gospodarska podjetja, ki so pod upravo delavskih svetov. zaradi ugotavljanja in razdelitve dobička sestaviti finančne plane za dobo od 1. avgusta do 31. decembra t. 1. Podjetja morajo predložiti finančne plane do 5. septembra 1951.
Odredba o terenskem dodatku določa, da pripadajo uslužbencem za prvih 15 dni terenskega dela običajne dnevnice za službena potovanja, po 15 dnevih pa jim pripada dnevni terenski dodatek od 240 do 56Q din. Dodatek za terensko delo se obračunava od 1. avgusta t. 1. d^lje.
Študijska knjižnica v Portorožu bo kmalu urejena
Studijska knjižnica in arhiv v Portorožu bosta v kratkem dokončno urejena. V osmih sobah prostorne vile so zbrane štiri zapuščene samostanske knjižnice in arhivi.
Po odselitvi menihov so stro. kovnjaki ljubljanske in zagrebške univerze pregledali zapuščeni knjižnici dominikanskega samostana in samostana Sv. A-ne iz Kopra ter knjižnico samostana Sv. Onofria, Vse knjige
iz teh knjižnic so zbrali v centralni knjižnici v Portorožu.
V študijski knjižnici je se daj zbranih okoli 35.000 knjig. Mnogo knjig je iz 15. in 16. sto. letja, večinoma s področja cerk-kvene literature. V knjižnici so tudi dela grških in latinskih klasikov v originalnem jeziku, latinski leksikoni in dragoceni slovarji. Oddelek pravne literature obsega dekrete in odredbe zadnjih sto let. V knjižnici so prav tako dokumenti o gosipo-darski, socialni in pravni strukturi teh krajev pod Beneško republiko, za časa Napoleona in pod Avstrijo.
Kratke vesti
V Kopru se V podjetjih in V terenskih organizacijah vršijo te dni letne partijske konference, na katerih analizirajo izvršeno delo in volijo delegate za mestno partijsko konferenco. ki bo v septembru.
Hrvatsko prosv. društvo v Kaštelii se vneto pripravlja na testival
Hrvatsko prosvetno društvo v Kaštelu sg z vso vnemo pripravlja za nastop na petem festivalu. Odborniki društva prihajajo redno na sestanke, na katerih sklepajo o delu društva in pripravah za festival. Naloge in probleme rešujejo kolektivno, potem pa kontrolirajo če je bilo delo pravilno izvršeno. Čuti se. da odbor dela kot strnjena celota.
Toda za večino hrvatskih prosvetnih društev ne bi mogli reči. da so odborniki tako vestni in marljivi kakor v Kaštelu. Veliko je društev, ki dopuščajo, da leži delo odbora na ramenih enega samega človeka, ki se mora zanimati za vse sekcije prosvetne delavnosti. Ne-kateri odbori pa so popolnoma odpovedali, tako da je delo na prosvetnem področju zaspalo.
Dobro bi bilo da bi si člani, predvsem pa odborniki hrvatskih prosvetnih društev, vzeli za primer odbor prosvetnega društva v Kaštelu, ga v delu posnemali jn tako dosegli, da bi prosvetno delovanje zopet oživeloi
ral zdraviti od 10 do 30 dni. Kakor je Casali pripovedoval, jo je izkupil pri igri s sovrstniki v Ul. Molino a vapore. Nekdo ga je namreč pahnil po tleh in pri padcu je dobil omenjeno poškodbo.
Na avtobusu, ki vozi z Bar-jere proti Kolonkovcu, se je včeraj ponesrečila 26-Ietna Emilija Maggini. Na postajališču pri Magdaleni ji je nekdo s silo priprl levi palec ter ji ga malone odščipnil. Z reševalnim avtomobilom RK sq Mag-ginijevo prepeljali v splošno bolnico, kjer se bo morala zdraviti 10 do 2o dtti.
Dodobra se je včeraj popoldne potolkel po obrazu in obeh rokah 43-letni uradnik Stanislav Turk, ki se b0 moral zaradi poškodb zdraviti 7 d0 10 dni. Nesreča ga je doletela Ul. Slataper. Medtem ko je kolesom vozil proti bolnici, je s pedalom zadel ob rob pločni ka, padel in si s tem nakopal potpludbe in odrgnine.
Ameriški avtomobil je v Ul Trento podrl snoči 5-letnega Franca Restaina. stanujočega v Ul. F. Venezian 30, in sicer v trenutku, k0 je hotel prečkati cesto. Otroka So prepeljali v splošno bolnico, kjer je bilo ugotovljeno, čfa ima ie manjšo rano na čelu in bo zopet zdrav v nekaj dneh.
6 do 8 dni se bo moral zdraviti 24-Ietni Amerigo Biasni z Opčim ki si je pri padcu v ameriški vojašnici na Opčinah nakrenil levo roko.
Na prvi strani lista «Italia Socialista« je bil dne 25. avgusta 1951 omenjen odstavek o socialistični stranki Julijske krajine, kateri je bil citiran iz članka «Volitve v STO», objavljenega v zadnji številki revije ((Comunistfi«. Anonimni ured. nik je pri tem opozoril, «da je omenjeni članek napisal vohun Bortolo Petronio v titovski reviji «11 Comunista«.
Zaradi žaljive in obrekoval-ne trditve je tov. Bortolo Petronio vložil tožbo proti odgovornemu uredniku omenjenega časopisa ter mu dal najširšo možnost dokaza resnice.
I
ljudska fronta vložila kandidatno listo za volitve
Danes je predstavnik Slovansko - italijanske ljudske fronte v tajništvu občinskega urada v Trstu vložil kandidatno listo Slovansko - italijanske ljudske fronte z imeni kandidatov, na čelu katerih sta tovariša Bortolo Petronio in dr. Jože Dekleva, kakor smo že objavili v naši torkovi številki. Od sedaj vloženih list je lista Slovansko - italijanske ljudske fronte druga. Zato bo tudi na glasovnicah na drugem mestu.
t. i. v Bazovici.
Zberemo se na Ul. Fabio Se-vero št. 5 ob 9.30 uri. S seboj vzemite hrano za ves dani Vodstvo Stab II. tržaške brigade vabi brigadirje, da se udeležijo spominske svečanosti za bazoviški, mi junaki, ki bo v nedeljo 2. septembra v Bazovici. Zborno mesto na stadionu «Prvi maj* ob 9. uri.
Stab II, tržaške brigade
PROSVETNA DRUŠTVA
Vida Pregare
((TR2ASKI ZVON« je pričel rednimi pevskimi vajami. Prosimo pevce da se vaj red. no udeležujejo, kajti pred nami je več nastopov. Udeležili se bomo ((Bazoviške proslave«. Nastopili bomo 9. septembra t. 1. rta tradicionalnem koncertu v Sempolaju ter sodelovali na okrajrji OF proslavi v Nabrežini. ki bo 16. septembra t. 1. Poleg tega pa je v načrtu društveni izlet, o katerem se je treba pogovoriti.
* * *
Prosvetno društvo «Ivan Cankar«. Obveščamo pevce moškega zbora, da bo pevska vaja v torek 7. t m. ob 20.30 v običajnih prostorih.
Vabimo vse pevce, da se udeležijo pogreba pokojnega Franja Valetiča, ki bo ob 17. uri.
Načelstvo
Med razkladanjem magnezija z nekega parnika v prosti luki bi se bil včeraj kmalu zastrupil 36-letni Evgenij Rustja, stanujoč v Ul. della Guardia 12. Med delom je namreč nenadno začutil bolečine in krče drobovju. Spravili so ga takoj v bolnico, kjer so ga pridržali na opazovanju.
Ukradeno kolo
Predsinočnjim so neznani tatovi odpeljali kolo 41-letnemu Erazmu Zottiju, stanujočemu na Skoljetu 6. Kolo so mu ukradli izpod stopnišča njegovega stanovanja ter ga s tem oškodovali za 30.000 lir.
UKAZ STEV. 142 TRANZIT IN PRISTAJANJE TRGOVSKIH LADIJ OB OBA. LI ANGLO - AMERIŠKEGA PODROČJA STO Zavezniška vojaška uprava je povišala denarne sankcije, določene s členom 1Q zakona dne 16. junija 1912 štev. 612, ki vsebuje določila za tranzit in pristajanje trgovskih ladij ob državnih obalah na STO.
V ta namen je bil izdan pred kratkim ukaz štv. 142, ki popravlja zgoraj omenjeni člen in bo začel veljati s 1. septembrom 1951.
SHPZ
poziva vse pevske zbore, da se udeleže spominske svečanosti za bazoviškimi žrtvami v Bazovici 2. septembra.
Pripravijo naj sledeče pesmi, ki bodo na sporedu pri popoldanski svečanosti:
1. Hej brigade.
2. M. Kozina: Naša vojska.
3. Rado Simoniti: Le vkup uboga gmajna.
4. Franc Venturini: V nove zarje.
5. M. Kozina: Partizanska.
6. K. Pahor: Na juriš.
7. F. Venturini: Bazoviška.
Tov. Vida je bila rojena v Trstu 20.6.1920. Pod. silo razmer se je za časa fašistične Italije preselila s starši v Ljubljano. Postala je marljiva članica Sokola na Viču. Ko je okupator zasedel Slovenijo, je med prvimi pristopila v vrste osvobodilnega po-kreta. Navzlic temu, da so jo fašisti zasledovali, se ji je posrečilo izmikati se jim dokler je ni ovadila izdajalka, ki je bila zaposlena z Vido v istem uradu tovame Saturnus, vida je hrabro prestala -vsa mučna zaslisanja in je še celo pred rabeljskimi puškami zadonel njen zaničevalni vzklik proti njenim morilcem. V večernih urah 31. avgusta 1942. je Vida padla kot neustrašna in dos&edna. borka za svobodo delovnega ljudstva. Ohranili ji bomo trajen spomin.
«OF I. okraja organizira dne 23. septembra 1951 enodnevni izlet v CRNICE, GOJACEVO IN VRTOVIN NA VIPAVSKEM.
Vpisovanje je na sedežu odbora, Ulica R. Manna 29 vsak dan od 17. do 19. ure — ob nedeljah pa od 10. do 12. ure.
Podrobnejše informacije se dobe na sedežu.
Vpisovanje se zaključi v nedeljo 2. septembra 1951.
Obvestilo
Oper.ski okraj OF obvešča, da bo v nedeljo 2. septembra vozil avtobus na komemoracijo bazoviških žrtev v Bazovico od 13. do 15. ure začenši s Proseka na Križadi, na Opčinah pred kinodvorano nato preko Trebč in Padrič.
DAROVI IN PRISPEVKI
Za Podporno društvo v Trstu so darovali:	Bembič	Alojzija,
Via Ud in e 39. 1000. Lugnani Albina 1000, Kozman 1000, Rodica 5000, Mozetič Marija, Sko-l.iet 1000, Družina Sterpin 6000 lir.
Ob poroki
Cač Angele _	____
mala Sirca Nevica nabrala za Kulturni dom 7.207 lir.
Cok Ljubota in
iz Lonjerja je
(
Planinsko društvo
Taborniki in brigadirji, pozor!
Vse tabornike iz Ribna pri Bledu vabimo, da se udeležijo komemoracije bazoviških žrtev, ki bo v nedeljo 2. septembra
9. septembra izlet r.a Sello Neveo z vzponom na Montaž, Viš in Kanin. Vpisovanje v Ul. Machiavelli 13 do 6. septembra.
OF
_ Množične organizacije I. okra. ja organizirajo 3-dnevni izlet na ogled velesejma v Zagreb dne 22., 23. in 24. septembra.
Vpisovanje se vrši dnevno od 17. do 19. ure na sedežu OF I. okraja v Ulici R. Manna 29 do vključno 13. septembra t. 1.
V Barkovljah se vpisuje dnevno od 19. do 20. ure v prostorih P. D. «M. Matjašič« Ul. Bo-vedo 43.
Podrobnejše informacije dobite na navedenih krajih vpisovanja.
* # *
Okrajni odbor OF za IX. o-kraj obvešča svoje člane in prijatelje, da bo izlet r.a zagrebški velesejem, zaradi tehničnih razlogov, le 22., 23. in 24. septembra. Vpisovanja se sprejemajo za sektorje Sv. Ivan, Skoljet, Kolonja. VOM, Center mesta in Sv. Alojz dnevno na stadior.-u «Prvi maj« od 9. do 12. in od 16. do 20. ure.:	Za
sektorje Sv. Vid in Sv. Just vsak torek, četrtek in soboto od 19. do 21. ure v Ulici S. Vito 17 in za sektor Lonjer -Katinara dnevno pri tov. Marici Cok - Gasparijevi v Lo-njerju.
Skupna cena vožje, hran« in prenočišča za člane vseh masovnih organizacij 2.900 lir, za nečlane 3000 lir.
Vpisovanje se zaključi 10. septembra.
* * *
OF III. okraja organizira 16. septembra 1951 enodnevni izlet v ŠKRBINO pri Komnu. Vpisovanje od ponedeljka 27. t. m.
pri Cirilu, Ul. S. Marcu 21 (go. stilna «La Speranza«) vsak dan od, 19. do 21. ure, olj nedeljah pa od 10. do 12. ure in se zaključi nepreklicno 5. septembra zvečer.
* # *
Odbor OF III. okraja priredi 3-dnevni izlet r.-a zagrebški velesejem 22., 23. in 24. septembra. Vpisovanje pri Cirilu, Ul. S. Marco 21, gostilna «La Spe-ranza« vsak dan od 18. do 20.30 ure.
* * *
IV. okraj OF obvešča članstvo in simpatizerje, da bo izlet na velesejem v Zagreb prvič v dneh 22., 23. in 24. septembra, odhod z vlakom 22. septembra zjutraj, povratek 24. septembra ob 23. uri.
Vpisovanje je na sedežu OF v Skednju in pri tovarišu Pre-garcu na Kolonkovcu. Vse potrebne informacije se dobe pri vpisu. * # *
IV. okraj organizira za 9. september enodnevni izlet v SKO-CIJANSKO JAMO. Vpisovanje in informacije na sedežu v Skednju in pri Pregarcu na Kolonkovcu do vključno 29. avgusta.
* * *
Okrajni odbor OF V. okraja sprejema vpisovanja za izlet r.a velesejem v Zagreb za
22.,	23. in 24. septembra vlakom in motocikli v
sledečih krajih: v Dolini na sedežu (v Jercogovi dvorani) v Boljuncu pri tov. Sancinu Marjanu, v Borštu pri tov Meri, v Ricmanjih pri tov. Kuretu Silvestru, v Domju pri tov. Sturmanu Josipu, v Prebenegu pri tov. Bandi Mirku, v Mač-kovljah pri tov. Slavcu Benjaminu št. 61, v Stramarju pri tov. Lazarju, v Škofijah pri tov. Sancinu Francu in v Pla-vjah pri tov. Jamšku Josipu.
Vsa pojasnila dobite na navedenih mestih.
* * *
Vpisovanje za izlet v Komen, ki bo 8. septembra 1951 je na sedežu okrajnega odbora OF v Nabrežini, za Salež pri Miliču Milanu št. 32, za Gabro-vico pri Kralju Ivanu št. 51, za Sv. Križ pri Svab Marici št. 34.	* * *
Openski okraj OF sprejema vpisovanje za drugi izlet na zagrebški velesejem, ki bo na
22., 23. in 24 septembra, dnevno od 16. do 20. ure na sedežu OF na Opčinah do 10. septembra.
Istočasno se sprejemajo vpi-1
sovanja na sedežu OF v vicii dnevno od 20. ®VV,-v Gropadi pri Milkovič na št. 5, v Padričah pn» Cvetku na št. 52. v -pri Kral.i Anici na st. • Colu pri Guštin Albiau 4 in v Velikem Repnu pn bar Karlu r.a št. 5-*
SEJA VOLILNE K0MBl V SKEDNJU
Skedenj. Seja sekSii odbora in volilne ko®® ji danes 31. t. m. ob V* na sedežu.
* * * tfi
Danes 31.'VIII. bo &Jju sedežu okrajnega odbjg^.
I. okraj sestanek vellJV^ rov za sektorje Gretij Skorklja - Ul. Comnie« priporoča tečnost.
* * * u ^
Danes 31.VIII.1951 pb ^ množični sestanek, ki p je Ljudska fronta aljf kovlje. Sestanek , B*f PD «M. Matjašič« Ulica do 43.
il< Po dolgi in 1 na3 je zapustil za_vC" ljubljeni soprog in ^
Franjo Ualc$ ,,
Bogreb milega	;
danies v petek ob l'.-mrtvašnice glavne
Žalujoča soproga OJP p Krševan, otroci in dl™ ševan, Košuta im Dc-lJ88,
fi
Šentjakobsko Pr<,sveIll!ccf:i štvo tclvan Canto™ t svojim članom in prijatelT # je umrl dolgoletni £*alL^ večletni predsednik dro5‘*
Franjo Palet'® ^
Društvo poziva člane, ležijo pogreba, ter se t3* žijo spominu dragega P3*'
I
* Po nenadni prebf^rf ■ T našega nadvse M	j
soproga in očeta
prof. Ivana Cossi
(Bos
se zahvaljujemo za izka ^ čustvovanje vsem cvetja in vencev, ki s° • j njegov spomin šolskemu inšpektorju j,?1 in vsem njegovim kol« skega inšpektorata.
Trst 30. avgusta bf-Žalujoča soproga i”
Ul-
Roditeljski svet za slovensko osnovno šolo v , Donadoni naznanja, da je po dolgi mučni bo^ preminul njegov predsednik
tov. Franjo Valetič
Ohranili ga bomo v častnem spominu.
GORIŠKEGA
Kdo je nesramen!
UKAZ STEV. 143 FINANČNA DOLOČILA GLEDE POSESTI VŽIGALNIKOV
Zavezniška vojaška uprava pred kratkim izdala ukaz štv. 143, ki ureja finančna določila glede posesti vžigalnikov, izdelanih na tem področju, v Italiji. ali uvoženih na STO od drugod.
Po tem ukazu lahko plačajo metniki vžigalnikov, pridobljenih na zgodaj omenjeni način, določeno pristojbino v roku 6 mesecev od 1. septembra 1951.
VAJE 24. ANGLEŠKE PEHOTNE BRIGADE
Angleška 24. pehotna brigada bo od 3. do 7. septembra 1951 in.ela vojaške vaje, In sicer na naslednjih področjih:	Grmada,
Mavhinje-, Salež, Repentabor, Kal, Gročana in Lonjer,
Številni istrski begunci, ki so se jih tukajšnje oblasti usmilile in jim dale streho ter za-služek (česar nimajo in verjetno ne bodo imeli tisti brezposelni Goričani, ki so se v Gorici rodili in po goriških šolah trgali svoje hlače), so ob izdatni podpori oblasti pričeli izdajati tudi v Gorici svoj list «L’Arena di Pola», tednik istrskih in dalmatinskih iredentistov.
Vsebina omenjenega lista je tako ostudna, da io lahko prebavlja samo človek z neverjet. no vzdržljivim želodcem. V njem lahko beremo vrsto člankov proti Jugoslaviji in jugoslovanskim narodom ter nenehno pogrevanje imperialističnih apetitov, ki se izražajo v vroči želji, d-a bi čimprej prišel čas, ko bodo sedanji begunci lahko ponovno korakali v Pulo, na Reko, v Zader, zosedli Dalmacijo in morda še kaj več.
Iz tega razloga si upravičeno upamo trditi, da se okoli ome njenega lista vrtijo samo tisti Italijani, «katere je prizadejal usodni in krivični diktat», ampak da pod njegovo streho vedrijo še danes prepričani fašisti, ki so se odlikovali s svojimi zločinstvi nad enim delom podjarmljenega jugoslovanskega ljudstva in se danes, jim je taka zločinska robota on®. mogočena, krvoločno zaganjajo v novo Jugoslavijo in ker ne morejo ugrizniti preko meje, se jim cedi strup iz njihovih strupenih žel tokraj meje.
Poglejmo, kaj je v predzadnji številki neka fašistična bu-tica zapisala v omenjenem listu.
Njihov urednik je izvedel, da je v Gorici jugoslovanska delegacija, ki naj od tukajšnjih oblasti dobi katastrske knjige, mape, zemljiške knjige in druge podobne stvari tistih predelov, ki so bili po mirovni pogodbi priključeni Jugoslaviji (odnosno kakor pravi L'Arena di Pola «riguardanti i terri-tori italiani usurpatici dal ma-resciallo balcanico..M).
Urednik dalje pravi, da se doslej ni še nihče opogumil, vendar pa da bi bilo pravilno, da bi vprašali to jugoslovansko delegacijo, preden je prišla v Gorico delat rreiskave po tukajšnjih uradih, nekatere stvari, in sicer glede deportirane''>• in spl^h delovanja v mnju 1945 o katerem Beograd ni nikoli rekel niti ene same besede.,.«. <
Slager o jugoslovanskih deportirancih je že tako obrabljen^ da ga redko kdo še posluša. Zato nimamo o tem namena izgubljati besed.
Ker pa so se že dotaknili tega vprašanja, naj mm dovolijo ti iredentistični begunci, da jih vprašamo, kdo je slovenskim ljudem iztikal oči, jih silil piti ricinovo olje, pljuval slovesnskim otrokom v usta je-tične pljunke, ker niso znali odgovoriti italijansko?
Prav dobro vemo, da služi tako pisanje iredentističnega fašističnega lista samo zato, da bi kalilo zbližanje obeh mejakov ter netilo sovraštvo.
Zato tako pisanje obsojamo, kakor tudi zahtevamo, da ga obsodijo italijanski krogi in tisti. katerim gre za tem, da se v teh obmejnih krajih vzpostavi miy in red tey doseže spoštovanje^ človeka ene narodnosti do človeka druge narodnosti.
Obsodba s sstrani oblasti pa ne sme in ne more biti samo platoničnega značaja. Bredstav-Ijati mora radikalen ukrep, ki naj prežene šovinistično in fašistično svojat iz teh krajev, ki potrebujejo prej vse drugo kot pa tako podlo in hujskaško propagando.
nju; popravek organičneg-a načrta; pravilnik športnih igrišč; popravilo trga Julia in Ul. Matitioli; 10-milijonski kre. di,t piri mestni hranilnici občinskemu podjetju.
Občina Sovodnjt; potrošniški davek za drugo polletji?. 1951; davčna tarifa na živino za leto 1952.
Občina S te ver jan; pristojbina na zasedlbo javnih zemljišč.
Pokrajinski konzorcij: razširitev prot i tuberku 1 ozn e g a di-spenserja v Gorici.
Skupno zatiranje koloradskega hrošča
SEJA
pokrajinskega upravnega odbora
Na svoji zadnji seji 29. avgu-sta je pokrajinski upravni odbor medi drugim sprejel sledle če ukrepe: pokrajinska uprava; posojilo 49.331-770 lir piri blagajni DD. PP. za kritje primanjkljaja, v obračunu za leto 1949; povišek državnega prispevka obračunu za leto 1950; nakup drv za ual.užbemcte.
Občina Gorica- nakup zemljišča za ureditev Ul. Torriani in XX. Septembra; nakup zem. Ijišča za razširitev pokonališča v Pevrai; naikup zemljišča za pokritje Koma in za popravilo ceste nad Komom; združitev greznic v Ul. Virgilio in Ul. Bosch etto; nakup zemljišča Tausami za razširitev Ul Palla-dio; nakup zemljišča od' VaJlija Jakoba za razširitev poslo nja občinskega podlpomesa dtruštva; odstonitev zemljišča ustanovi INA-Casa za zgraditev poslonii v Ločniku in Sve-toporski liHci; prisoevev stan-dreški cerkvi; prispevek jezikoslovnemu furlanskemu udruže-
2e leta 1943 s.o v Piemontu v Italiji opazili po koloradskem hrošču uničene krompirjeve nasade. Ker je tedaj bilo vojno stanje, se ni nihče preveč zanimal, da bi to zalego uničil-Seveda se je koloradski hrošč naglo razpasel po Padski nižini ter se usidral tudi v videmski in goriški pokrajini. V našem listu smo že večkrat pisali, kako uničuj? krompirjev pridelek v sovodenjski občini in kako neuspešna je borba tukajšnjega kmetijskega konzircija proti hrošču.
Tudi v Jugoslaviji in Avstriji se je hrošč precej razpasel. Zato je mednarodna organizacija za zaščito rastlin, ki jo vodi glavni ravnatelj AVilkins, dala prizadetim trem državam na razpolago škropilnice in strup, da bo borba uspešnejša.
S tem v zvezi smo tudi izvedeli, da je iz našega mesta odšla v Jugoslavijo delegacija, ki se bo v Jugoslaviji seznanila z načinom zatiranja tega škodljivega hrošča ter posredovala svoje izkušnje.
Svojemu članstvu, prijateljem in znancem ^ njamo, da je po dolgi in mučni bolezni preminul
tov. Franjo Valetič
odbornik prosvetnega društva «F. Marušič« iz B000' Ohranili ga bomo v častnem spominu.
iZOa'
ADEX-IZLETI
Ha
zagrebški
ki bo od 15, do 30. septembra 1951.
Vpisovanje pri Adria - Express od 1 avgusta naprej.
IM OČIMA SLUŽBA
Al Cedro, Trg P^\
lute, Ul.' Giulia 14;
Ricciola, (JI. Oriani
v Barkovljah in Nicol* v nju.
Portor^
IZLET ZA .
Veiiko revijo ob ^
. 1451-
1. SEPTEMBRA ^
Pričetek ob 21. ufl Trgu Svobod' 3j.
Začetek vpisova avgusta pri «-A(ir '
press«. .	>
Zagrebški velesejem
Izleti «Adex» z avtopul-manom in vlakom od 20. do 23. septembra.
IZLET
v Maribor in Celje
29. in 30. septembra z avtopulmanom.
Pričetek vpisovanja 27. avgusta.
ADEX -I2L
Enodnevni
It'
16. septembra
v Postojno io Komen
dvodnevni
 ________ izle*
15. 7n~16. sePten'
v Ljubljano
tridnevni ,lieL,dP 15., 16. in 17-
v Rovinj
Vpisovanje Pri Express», Ul. „7 5b - tel. 29243 od gusta do 1. septe
„Rokovnjači“ v štandrežu
Kakor že znano bo štandre-ško prosvetno društvo «0. Zu. pančiči) ponovilo v nedeljo 2. septembra po znižanih cenah, igro «Rokovnjači». Tako bodo prišli na svoj račun tudi tisti, ki so vidleli preteklo nedejo samo prvi dve dejanji.
Popravni izpiti
Dijaki in dijakinje, ki imajo popravne izipite, naj se zglasijo 1. septembra dopoldne v Dijaškem domu, ker se bodo pričele ponavljalne lekcije. S seboj naj vsak prinese po eno odejo,
»VELIKA REVIJA 08 MORJI1
Hno I O mci  L. .-»i	•	.	_	tivob0'
dne 1. 9. 1951. ob 21. uri na trgu v Portorožu
PROGRAM: Operne ari/e .solistov M11^! tj, ske opere, balet, jazz, muzikalu'
plesni artisti Ježek - Uunipsi Konferensira Božo Podkrajšek
por
Po prireditvi prosta zabava v vseh hotelih v * fl0 -Vstopnina: Din 200.—, 150,— in 100.—; Lit 500-"- iLta ^ 200,— Iz tehničnih razlogov parnik «Vida» iz -faVeirtjK ' bo vozil. Prevoz se bo vršil z avtopulmani.	pu"
 --- V1311 L. d V ujpuuilcmi.
predprodaja vstopnic: «Adria - Express», Trst Portorož.
IIM ZASEDBI
let0 1202- Na P««
S L tu za reSitev svetih r0.k nevernika, je pri-Stvnm »arS vojska PO«* vod-vit*™ ancoskih baronov in ''lez»v pred Benetke, da bi * i dozem pogajala o prevo-biin !Lmorje' Serenissimi ni
v»žanwaf0’-da prav s pre’ »»jem križarskih čet raste velika tekmica ob Sre-morju, Genova. hotw hotela izkoriiščati za-riai1,(J'ersl<0'ideološki impe-in tSL„za, SV°J« politične !ežnfcV^ars e imperialistične da»La Jadranskem in Sre-morju. Zlasti ji je tem. da si utrdi svoje E3£ na vzhodni obali Ja-morja.
Je hwwi° ^ bil° tedaj, da se sporah? vlada kaj kmalu 13 Prevoz čet, svoje	imela	Pri	tem
ne. Ti	egoistične name-
bil« nJ!? Pr>šli na dan, ko so 4®ve h?rave 23 ot,hod že go-^anco^i S je “karalo, da raz&nb»l	om in vitezi ne
stvi ?! s Potrebnimi sred-
DasDrrSi Poravnavo obveznosti . »proti Benetkam
benSki rt^e’letkai11- Tedaj je deset il* . ’ ?l€,P> dvaindevet-- stari Enrico Dandolo
i Velilf^ i , “‘“v« uauuuiu
»e ‘ll£® teatralnostjo, kakrš-v cerkvl £*n\,samo Italijani, Dosti mn ~ Marka v prisot-511 samfefalce.'-'“dstva progla-istoč-Sf sebe za križarja, fone in0v?? K Pregovoril bahava *£“• da mu 23 Pojiti «2adfl .Pomagajo osvo-<praat^ T slovanski zemljin Di»i„ . kronisti tiste dobe
_ tiste dobe ki se	iclavonie«),
t)r>atsLmnSl PntcMu«l ogrsko-
aa''toC^htKrižar^i sa Priseli «SlIevo kljub izrecne-ne
mu nanAl 0 Kljub izreč sraejo n “v®niu ukazu, da ^ ske dež^^S “obene krščan-
staj? <j^U,,protl Zadru pa .ie jev	spremstvu	križar-
fcttai52? pred Trstom, Mi-twisii’ii ta m0m* m Pul->em ter Podvrsia ?	• da so se mu
n<*tni,r,VnacUna za narod-?» listina	J* prodajana	mr^^er	so	navedena
Vitino	rt?	an<lv'	Iz	te ie razliko	blI°	med njimi
imena- ai®vencev, saj beremo
}i0®atlrae o*zlt’, Dragonja, Miro, Mi®' Stanko, Hrabre, vin sl«? ■ ^esko- pfisec, Pr-M>roslav v -?obe’ Dobrovin, ^ec in ’ ucina, Stojan, Tre-^Nerem i1a druga- pri mar-ijena	j®	še pristav-
®° ie	hn	x “Sclavon. Podob*
«rugjh	j.'0	tudi	v	Miljah in
zlL* «k>h krajih.
®>esto so •	1 zavzet s silo,
belili i1 za ropanje na pol barnri; n®can> in tranco-** 2adr.ii . deležem, ki so SjVoru J prejeli pa so po do-^»issim? ll-»Doravnati dolg <,!? , ,2aradi zavzetja ^'eženri • '* dejansko vsa $4 u,K ' 'zobčeni iz cerkve, >J*Mh\r,no odpoislanstvo se Jsl^a it t-Mpežu v Rim in T^Sdi " Dl*a ugodno rešena. 3ih ^7z®‘ja Trsta, Milj iir
J® Hi hiSr^ h mest Pa očit-
.^a treba niti vprašati
M	lucijo'
-^tetitn -Pregovor pravi i’sDeti , 2 er‘ mangiando)). ^ai ‘ ‘»Hrom je samo po-j*k> i> Plrac>ie Serenissime. ^ižarii*1 zacel pregovarja-v , ,naj ne bi šli na-
kh ‘emU *ksandrijo ali su
hl.ie	najprej v Grčijo,
£?,na vslh ^ dežela, im ki je ,V" dobrot. V teh na-'jfške ^ napad in izropanje ?r,s'aša na®^ navdušenega prav. samem papežu. & S nK -namere so pri-sS,tfa hJčeilcem Pravičnosti, S?1 uPravfi sPraviti na pre-?reJšnjeiiJ ®neSa naslednika nlve?o<^V ja' pod to t. 0 sed«Z zavzeli Carigrad. !* igra ®mstopetdesetih letih £ai}onle^navija. Serenissimo
hnrica oLria,nes ,tal'ja' doža c* Gasniaidola stari Alcide flMi!0 S!ar?a'V(; starejši grot
kn ke P>-id^ ^akor 50 ^ Be' A(. * Z ,'!e križarjem, ta-„ Antskem, 3!|ia priključila
S? !;5kor j* 'raktu- I" Podob-
flt '•»volil °ant!o!o, preden Cet- —=• 1 . Prevoz križarskih
vu’ rotli	križarski
(ii nsi sl<e barone i vlo «, niu preskrbe pla-
in
rt. a ci_ “	piči-
jo"05 ii.H fH?0 krvjo, tako S, Zahodni 1 PolitiM roti-pf^agajo velesile, nai (im v^a n Trsta, Kopra,
k-Kakor	alje-
til^ tUrtjV . e^su Damdola je traina t ,krat inscenacija
clV^aia^3*,5« Je na po-K» kvi, Sf>ri •Judska množica v
sk=i ZaHiši?Jnpa so j° po do-'ascril®- em načrtu huj-Ui!lwne sile ?a bi Prepričali kil tva in *’ da sre za voljo da?16 nekaf!Ie .?a Politične na-sv1 > bil, ■ Politikov. Test! ^aTka Prizorišče cerkev Kau^at ’inda,!es sta to rim-bi^(°r nei, ”, rimska zbornica. m1' ‘Udi ^ Benetke, tako bi J^ki jmanes nekateri ita-n®®«ri»listi radi eo-K anašnja jadranskem morju, t** Prednn«t ia pa >ma ne-C^ko rQ*‘ Pred Dandolovo klba bat[e^bl,iko- Ni se ji jaJJa. vs. verske kazni Vaiti-sanleena aK< f Ze vnaprej za-Š.N Oe r^° uc'ia, in to ne t»K' ki sWPiJevim prista-M,,°ru, ,v demokrščanskem f> in	tudi neofaši-
t^blikanCei,ni. desnici kakor ^ Vlakom *m 1,1 celo komin-kJ^lija »a skrajni levici. wa, (ja p? je na dvoje po-5S*n'i obali0 Tnamreč več na
SV samostoi^,rana ne*hol{'
močni i mesteca, j a Jugoslovanska '«Tka T ** nima tokrat 'tezi. ekdanjimi baronii
LAvO ČERMELJ
Tako se vidi z Napoleonove ceste kontov elski portič
ALBIN RADIKOM
r
Letos julija meseca je umrl v Beogradu po dveletni bolezni pošten, delaven in skromen slovenski inteligent, sodnik Albin Radikon, v starosti 69 let; vse življenje je ostal zvest svo. jemu ljudstvu ne glede na vse politične spremembe, ki sta jih prinesli s seboj dve svetovni vojni. Doma je bil iz Podsabo-tina v goriških Brdih in se je kot siromašen kmečki dijak pretolkel skozi vse gmotne težave čijaškega življenja do univerzi, tetne diplome. Sodeloval je kot zavedni Slovenec v borbi proti avstro-ogrsiki monarhiji in veliko pomagal v zarotniškem delu glavnim jugoslovanskim vodite, ljem v njihovi borbi za časa prve svetovne vojne. Kot sodnik je služboval v naših krajih v Trstu, Rovinju in Pulju ter se zmeraj zavzemal za uveljavljenje slovenskega in hrvaškega jezika na sodiščih ter za pra. vice našega malega človeka. Posebno v Pulju je s svojim bo gatim znanjem pomagal takrat, nemu političnemu vodstvu hrvaškega naroda v Istri.
Italijanska okupacija ga je pregnala iz Julijske krajine v staro Jugoslavijo. Pri izvedbi agrarne reforme, ki so jo izvajale jugoslovanske oblasti po prvi svetovni vojni, je slovel kot eden izmed najboljših stro.
ZGLED ŠTEMPIHARJEV IN ŠENTJAKOBČANOV JE VPLIVAL TUDI NA DRUGE
SO s
laže
'Popolo di Trieste,, je hvalil iašista,' ki si je zlomil nogo, ko je lovil “bandite,,
Bilo je v letih pred zadnjo vojno. Ko smo slišali, da je v Trstu neka skupina mladih, ki jim pravijo Štempiharji, in ko smo imeli tudi priliko poslušati dobre pevce od Sv. Jakoba, smo se nekoč zbrali in se dogovorili: zakaj ne bi tudi mi Lonjerci skupaj s Katinarci nekaj pokazali m včasih tudi kaj po slovensko zapeli. Mislili smo si: če se oni vadijo in pripravljajo take prireditve, kakor bile na I.ovcu, in sicer «Kovacev študent«, potem pevski koncert v‘Ul: sv. Frančiška, zakaj se ne bi tudi mi nekaj učili, ko ea. da-na vasi .bolje delati Jta,-kor v središču mesta.
Začeli smo se marljivo vaditi; najprej <ami moški, ko pa so zvedele za to ženske, niso hotele zaostati in tako smo kaj kmalu imeli program za večerni koncert. Pevovodja pa je bil naš neumorni tovariš Just La. vrenčič, ki še danes pridno in marljivo vodi in uči pevski zbor.
Prav tiste čase pa je bil v Lonjerju ustanovljen «Dopola-voro». Vse, ki smo bili pevci, so poklicali, ker so hoteli ustanoviti pevski zbor; učil pa naj bi nas Lavrenčič. Toda toliko smo delali, da jim ni uspelo. Takratni predsednik «Dopola. vora» nas j'e poklical ter se je na nas jezil in se repenčil. Očital nam je, da bi vsi prišli, če bi to bilo slovensko, (on je seveda rekel «s'ciavo»), ker pa je italijansko, 'ne maramo. Od. pravil nas ye in nam rekel: «Parleremo ancora.» Od takrat so nas začeli precej zasledovati. Dosti pa nam niso mogli, ker smo bili tudi cerkveni pevci.
Marsikatero našo pesem smo se naučili v cerkvi, seveda pa smo pri tem zelo pazili. Vaje smo imeli mnogo bolj redno ka. kor sedaj. Posameznikom ni bi. lo treba reči dvakrat; to je bila točnost ir.> tudi disciplina, da je bi! naš vrli Lavrenčič še bolj navdušten kakor mi.
Najraje smo zahajali v Breg; tam smo bili skoraj vsako ne. del jo. Več izletov smo organizirali tudi na Vipavsko, v Idrijo in na Kras, Ko sm0 se nekoč zbrali na neki osmici nekje v Bregu, se je zbralo tam tudi mnogo ljudi, ki so bili obvešče. ni, da pridemo. Za nas je bilo
vedno «rezervirano». Ko Smo ravno zapeli neko našo pesem, priteče neki domačin in pravi: «Segretario in karabinjerji so tukaj, bežite!« Ni nam bilo treba reči dvakrat, kar po njivah smo jo ucvrli. Fašisti pa sq vse zapodili, kmetu pa zaprli osmi-co, vendar pa samo za tisti dan. Pozneje pa je dobil globo. Ho. teli smo jo plačati mi, toda kmet je dejal, da tega ni treba, ker so jo vaščani sami plačali. Vsakdo, ki je prišel po vino, je tudi nekaj prispeval za globo. Prispevali pa so tuči drugi, Ki so se vedno veselili naše lepe sto. venske pesmi in besede.^ ,,,
Zasledovali so nas vsak dan bolj. Nekega ponedeljka sem prišel domov iz mesta, kjer sem delal. Mračilo se je in nisem mislil ven do večerje. Oče pa mi pravi: «Tako lepo zelenjavo bi imeli, če nam ne bi zajec delal škode.» Meni pa ni bilo treba reči drugega. Samo to sem mu rekel: «Jutri bomo jedli meso!» In bi ga res, če ne bi prišlo nekaj vmes.
Vzamem žico in grem na delo. Ko pridem mimo nekega travnika, zagledam tam vso svojo družbo. Pogovarjali so se in ko so m’e zaglečali, so me poklicali. Obljubil sem jim, da takoj pridem, ko opravim svoje delo. Pripravil sem vse zan. ke in še zadnjo sem zavezal za trden kol ob cesti, nakar sem se pridružil tovarišem. Pogovarjali smo s'e dalje in sm0 tudi tu pa tam kaj zapeli.
Prav med petjem pa'- pridr. vita dva fašista. Ne da bi se jih sicer bali smo se iz previdnosti, vendar rajši razbežali. Jaz jo uberem naravnost v smeri proti našemu zeljniku, eden od dveh fašistov pa jo ubere za menoj. Previdno skočim čez nastavljeno zanko, fašist pa, ki je bil takoj za mojimi petami, se tako prekucne, da je klical drugega na pomoč.
Kaj j'e bilo potem, ne vem. To pa vem, da je prišel Rdeči križ in ga cdpeljal. Drugi dan pa je »Popolo di Trieste* hvalil fašista in pisal, da si je zlomil nogo, ko je lovil slovenske «bandite». Postali smo torej pravi «banditi», zato ker smo ljubili svoj materin jezik.
Zadnji izlet je bil v Rihem-berk. Tam pa je bilo precej
Tudi Lonjerci in Katinarci
slovensko pesmijo prenašali sužnost
društev, skupin in posameznikov, profesionalcev in amaterjev. Zveza podpira irj usmerja britansko gledališko dejavnost s svojo veliko gledališko knjižnico in z vsemi pripomočki. Tudi gostovanje skupine London Players v Jugoslaviji je organizirala Britanska dramska zveza. Sestavila je dvanajstčlansko skupino iz igralcev različnih londonskih igralskih
M. P.
LONDON
PLAYERS
V LJUBLJANI
V soboto 1. septembra ob 20. uri bo v ljubljanski operi gostovala igralska gledališka skupina iz Londona «London Pla-yers». Pripadniki te skupine so amaterji, ki so včlanjeni v British Drama Leage (Britanska dramska zveza). V zvezo je včlanjenih okoli 10.000
strogo in so nam dva od naših tovarišev aretirali. Vendar pa ju je na naš protest «mare.
scialloi) izpustil, tako da smo se	....
vsi srečno vrnili ocmov. Prid- j skupin, ki jih je pripravil za no smo s’e dalje zbirali in se ! gostovanje režiser Edvard Glou vadili, dokler nas niso pobrali ston. Predvajali bodo odlomke v abattaglione specialen, od ko- iz del Shakespearea. Clan od-der smo mnogi prešli v jugo. bora Britanske dramske zveze slovansko vojsko.	William Kendall je spored se-
stavil tako, da pokaže Shakespearea kot mojstra situacijske komike, kot vodilnega britanskega dramskega lirika, kot filozofa, humanista in rodoljuba. IzvlečkT so vzeti iz del: Vesele žene Windsorske, Romeo in Julija, Kar hočete (Dvanajsta noč), Hamlet in Henrik V. Skupino bo na poti v Jugoslavijo spremljal tudi Ed-mur.d Cooper, tajnik oddelka za inozemsko gledališko dejavnost zveze Najprej bodo londonski igralci nastopili v Ljubljani, nato pa v Zagrebu in Beogradu.
kovnjakov; zaradi tega mu je vlada poverila stilizacijo agrarnih zakonov, ki jih je razgla-;ovala Narcdna skupščina v Beogradu. V pljuskanju umaza. nih korupcijskih afer v zvezi z agrarno reformo v stari Jugoslaviji j'e ostal Račikon čist, pošten in reven državni uslužbe. nec, medtem ko so marsikateri njegovi predpostavljeni zidali palače iz podkupnin za koncesije gozdnim veleposestnikom. Bil je tSudi več let predsednik primorskega emigrantskega društva «Istra-Trst-Gorica v Beo. gradu ter so se na njega zaupno obračale stotine naših beguncev izpred fašizma.
Ko so nacistične čete zavzele Beograd, so kaj kmalu nemške oblasti odstranile Raeikona in ga upokojile. Ljudska oblast jg po osvoboditvi Beograda Radi-kona zopet poklicala v ministrstvo za kmetijstvo in ga postavila za načelnika. Težka leta okupacije so izpodkopala že itak šibko zdravje tega neumornega delavca, tako da je po izpolnitvi svojih služt»enih let prosil za upokojitev. Poslednjih nekoliko let svojega življenja je prebil v borbi z zahrbtno boleznijo.
Okoli 50 let svojega življenja je Radikon velik del svoje neumorne delavnosti posvetil najprej borbi potlačenih jugoslovanskih narodov proti germam-zacijskemu jarmu stare fevdalne avstro-ogrske monarhije in nato borbi za pravice ljudi iz njegove čomovine — Primorske. Čeravno slaboten in že v letih ni klonil nacistični pesti. Doma iz kmečke družine v goriških Brdih, kjer so na slovenski zemlji najdlje ostali sledovi fevdalnega gospostva nad zemljo, se je z vso ostrino svojega duha in toploto svojega srca, žejnega pravice, vse življenje posvetil iskanju pravičnejše napredne rešitve agrarnega vprašanja v Jugoslaviji. Za trdo lupino njegove redke besede se je skrivalo toplo razumevanje za težnje zatiranih in potlače-nili. Mali Podsabotin v Brdih je dal velikega sina domovini.
LE DROBEC NAŠEGA
BABSKE6A TRPLJENJI
O Rabu se je pisalo že mnogo, zelo nellu. Pa budi ie bi jo razumel, kaj bi tožil, nmogo. In če bi se italijanski iredentizem Dekleta vedo, da tudi vojaki šluitijO, kako tako rezko, skoraj sturovo ne dotaknil te naše se krha ducejeva. stvar, drugače bi ne bili velike, še nezaceljene rame, bi ne hotela več zdaj tako prijazni z njimi.	(
segati v te spomine.	hi ko je spomin na preteklost obujen,
Rabu pravimo taborišče smrti. Pr. tem se povesti pričnejo nizati in naraščati v mislim na težko dramo, ki se je tam odigra, strašno obsodbo Neizgovorjena trepeče na viila od poletja 1942 do septembra 1943. Jaz vseh ustnicah. Na srca leiga, a čutiti je le sem prišla tja, ko se je njeno zadnje dejanje globoke, odtrgane vzdihe, ki se izgubimo v
Nadzorstvo nad jeklom v Veliki Britaniji
Ministrstvo za preskrbo po. roča, da bodo 3. decembra zaradi naraščajočih potreb v zvezi z britanskim oborožitvenim načrtom uvedli v Veliki Britaniji nadzorstvo nad razdeljevanjem glavnih vrst jekla. Po no. vih predpisih. boč>o morale tvrdke prositi za določeno količino jekla, ki bo služilo v določene namene. Za stavbna in zasebna strojna podjetja bodo izdali posebne predpise. Predpiše za nakazilo jeklenili zlitin — to je izredno odpornega jekla, ki ga uporabljajo pri izde. lavi reakcijskih letal in raznih vrst orožja — bodo izdali pozneje.
že odigralo. Zastor je stal od^mjen le še za epilog, ki naj izreče sodbo nad krvniki in trincškim poveljnikom taborišča. Tako sem podoživljala rabske grozote ob pripovedovanju in ob onemelih strašnih pričah na prostranem raibskem pokopališču. Nad pet tisoč jih je ponavljalo tam isto povest, ki so nam jo v mehkih rabskih večerih pravile tova. rišice v nekdanji zasilni bolnici.
Velika kmečka hiša je bila to z vsemi značilnostmi naših kraških kmetskih hiš. Ddkler na Rabu še niso vedeli, da s6 onkraj morja ljudje, ki so zmožni do smrti izbičati tisoče nedolžnih ljudi, je prebivalo v njej sedem družin. Živeli so od polja, ki se je raztezalo v '.avnini, in od vinogradov, ki so se vzpenjali v breg. Toda nekega dne, ko je koruza poganjala klasje, je prišla italijanska vojska in s koso zamahnila po njej. Na pokošeno strnišče so prignali izgnance iz tisočih domov na Slovenskem in Hrvatskem. Na vrhu položnega griča so dom sedmih rabskih družin spremenili v bolnico, v zadnje postaja, lišče trpinov na poti v smrt.
zvezdnati) noč.
Potem legarmp spat in naša ležišča so zdaj zopet bolniške postelje. Zunaj pa bije burja v mrzlo božično noč. Malka, Fanika, Valerija se sklanjajo nad b&lniki. Pogovar. jajto se z njimi o božičnih nočeh doma na slovenski zemlji, o domačih, ki so poslali paket, a ga uprava taborišča zadržuje. Kratki so ti pogovori. Kot bi prižgal dogorelo svečo, jo pridržal v rokah in čakal, da se bo sama utrnila. Na sam božični večer 1942 leta osem-indčvetdeset koščkov takih dogorelih sveč. Osemindevetdeset se jih je samo ta večer za vedno utrnilo. Nekateri so umirali tako, kot bi zadremali, drugi stoje. Samo ven so šli, da opravijo svojo potrebo, se naslonili na podboje vrat, ker jih je prijela slabost in jih ni bilo več. Tako je povedala Malka, tako Fanika, Valerija, Albinca...
In še druge zgodbe so pripovedovale1. Naj. strašnejša je bila tista, ki se je dogodila o nevihti. Nebo se je nenadoma nizko povesilo, postalo temno in preteče. Švignile so strele in uirgal se je oblak. V deročih potokih je drla voda iz obeh obrobnih gričev na kraju
Tam, na tistem priostoru, ki je meril po	ta(,orišča. Morje se je razpenilo, norostjo in
dolgem vsega le nekaj kilometrov in v širino	sg pj-eiiwlo deleo preko nizkega obrežja. V
le za streljaj, je bila smrt oblečena v um-	nekaj minutah
je voda izruvala šot&re na
formo italijanskega cclonnelki Ctnullija. Me. karuznim strnišiu. V vrtincih se je igrala z ganten možak vam je bil to. V civilu baje	imetjem	nesrečnih	ljudi.	Valovi	so za.
eden izmed ravnateljev Cinecitta v Rimu, z	grozin otrokom, da jjh prekrijejo in bdplo-
dam&mi galanten in uglajenih manir. Kdo	vej0 s seboj. Tedaj se je zmehčalo srce trda-
ve, ali bi katera stofcila zver, ki se je skn.	srčnim stražarjem; pomagali so reševati golo
vala za njegovimi premetenimi očmi m za-	življenje tistim, ki so se preko bodeče žice
smehom, midahnjenim z rahlo ironijo? Mus-	pgfmn v breg.
soliniju služeča prizadevnost jo je vsekakor	Samo srce colpnnelVa je ostalo trdo, samb
odkrila. Zato so ga povišali v sluz i m po.	njegQV obraz je ostal ledeno krut. Na iskrem
slali na Rab, za grobarja Hrvatov m o-	/conju je privihral iz zidane hiše rm najvišjem
vencev.	griču, kjer je bilo poveljstvo. Njegov bič je
V mehkih rabskih večerih, ko se s&nce	v ostrih zamahih rezal zrak, kot bi hotel z
spušča kot obla, krvav&decu krpgla v morje	vsakim zamahom poudariti svoje povelje,
in je ozračje prepojeno z lepoto sončnega «Ndzaj!» je vpil. tiTakoj nazaj za bodečo žico! zatdna, se zdijo vse te grozotne rabske po- Nič usmiljenja! Nič prizanašanja! Naj pogi. vesti neresnične in nemogoče. Morda jih prav nejo, prekleti/» In vojaki so tedaj pričeli na-zaradi tega slovanska in hrvatska dekleta ganjati ljudi nazaj za bodečo žico v vodo, sama ne kličejo v spomin, lntiharjeva Malka ki je pričela upadati in je puščala za seboj z Blok, Fanika, Albinca, Valerija jih nače. novo skrb in razdejanje, njajo le takrat, ko jih kakšna stvar nepo-	Ni li cblonnello Cuiulli pod težo že te
sredno spomni nanje. Lahko je lo colcnnellov same grozotne zgodbe segel po lastnem žw-beš zaradi njihove slovenske pesmi. Neza- ijenju? Toda bile so še druge. Življenje takih želeno vdira v njegov rimski sen in mu otrok, kot je bila šestmesečna Pokornova vzbuja strahove pred neizbežnim koncem Katja, ga je obtoževalo. Prej zaliti, okrogli velikega diktatorja. Nehote se mora ukvarjati jn nasmejani otroci so sedaj umirali za lakoto, z mislijo, kam bo zbežal tej pesmi, ko bo ker je on — colonnello Cuiulli — hotel na-zmagovita preplavila taborišče. Samo prehi. tanko izpolniti diktatorjev ukaz in uničiti teti ga ne sme. Da bi ga le ne prehitela! toliko tisoč Slovencev in Hrvatov. Do vrha Tudi votlo škrtanje presušenih krst spo- so mu bile roke že okrvavljene s črnogorsko daj v hramu pod teraso lahko obudi spomin	krvjo, ko se je lotil tega dela. Ali	njemu jet
na preteklost. Kdo ve, zakaj se jih je usluž-	še ni bilo dovolj. Nikoli bi se je	ne napil,
beni vojak lotil premetavati. Nosi jih ven da bi bil zmagoval njegov duce, da se ni pred hišo, kjer se blešči njih beli, nepo. svet pričel dmgati proti nasilju in da se niso barvani les. HudbtniCšnčž je ta VitjUkl Oči iiiW	sUsnile v pest roke naših borcev,
rade švigajo po dekletih. Z očmi požira njih	Ko pišem o vsem tem, mi je	tako, kot
opaljena lica, se jim reži in kaže vrsto zdravih ;-W namakala pero v svežo, dehtečo kri rab. zob. Ne more še premagati, tta jim ~ni"bi ‘skih žrtev. Najraje bi g&' odložila ali pa se rekel: «Pa ste le ušle smrti, kaj? Za las je v mislih poglobila v kak drug, ne tako boleč manjkalo, da se niste posušili do golih kosti spomin. Toda nekaj je, kar me šiloma zaim bi zdaj že gnile v teh krstah.» Malo pre- držuje in prigovarja: povej, samo povej! Ko-molkne, potem pa pristavi: «Kaže, da bodo Ukor boš povedala, bo le drobec našega rab. cstale neuporabne. Kdo ve?n «Nič kdo ve«, škega gorja. Moraš povedati zaradi tistih, ki mu ugovarja Malka po slovensko. Saj je so ga krivi, pa hočejo zabrisati svojo krivdo, itak ne razume in je ne more zatožiti colon-	MARA	SAMSA
J
Ker tako
moskovski
velevajo
gospodarji
V prijetni jedilnici Sindikalnega	doma	v Martuljku,
kjer biva tudi več Tržačanov. (V	sobotni številki smo
objavili sliko s pogledom izpred	vhoda	Sindikalnega
doma, ne da bi navedli, da	je to	v Martuljku).
povratkom je nekaj časa v I Nemčiji preživel v bolnici, po tem ko je prestal dobro leto v čeških zaporih in koncentracijskih taboriščih.
Zanimiva je njegova življenjska zgodba. Ze 1. 1934 je bil politični jetnik v zemunskih zaporih, nato pa politični begunec v Avstriji, Nemčiji, Švici in Češkoslovaški. Delal je v velikih Skodovih tovarnah v Plznu, leta 1938 pa se je boril kat prostovoljec v češki armadi, Nato je preživel skoraj pet let v nemškem koncentracijskem taborišču, po vojni pa se je naselil v Nemčiji. Želel se je vrniti v domovino, toda s seboj je nameraval odnesti tudi stvari, ki jili je pustil v Češki. Zato se je napotil v maju 11949 ija češki konzulat v Miin-
Japonska sest let po porazu pred
sklenitvijo miru
ZDA so sklicale konferenco za sklenitev mirovne pogodbe z Japonsko za 2. september 1951 v San Francisco. Ta dan je simboličen za Japonsko, kajti dne 2. septembra 1945 je bila na krovu ameriške vojne ladje Missouri podpisana kapitulacija Japonske. Kaj vse se je spremenilo v zadnjih šestih letih na Japonskem?
I. OZEMELJSKE IZGUBE
Druga svetovna vojna je povzročila r.ajvečja uničenja na
Proslav10''0, roJslni kraJ Ivana Tavčarja in sre-v ob stoletnici njegovega rojstva.
Japonskem, mogoče večja kot v Nemčiji, čeprav se v marsičem položaj obeh premaganih držav ne da primerjati; povzročila pa je tudi spremembe ki so na Japohskem dale-dosežnejše in mogoče za bodočo svetovno politiko važnejše kot v Evropi.	,
Predvsem je Japonska izgu-bila v tej vojni svoje kolonije in se mora sedaj omejevati na svoje domače otoke. To je pomenilo ogromno izgubo virov surovin, ljudi in drugega, kar je bilo bistvene važnosti za japonsko gospodarstvo. Z vojno je Japonska izgubila pretežni del svojega nekdanjega ozemlja.
Po štetju leta 1940 je imela Japonska na površini 675.405 km2 skupaj 105.226.000 prebivalcev. Kaj je je ostalo od tega Japonski? Ostala so ji matična ozemlja (glavni otoki: Honshu, Hokaido, Kyushu in Shikoku, — v angleški transkripciji, — poleg nekaterih manjših otokov) s površino 369.859 km2 in (leta 1940) s 73.114.000 prebivalci.
Izgubljena pa so naslednja ozemlja, ki so prej spadala k Japonski: Koreja 220.792 km2 in 24.326.000 prebivalcev, For-moza 35.834 km2 in 5.872.000
prebivalcev, SahalirJ (Karafu-to) 36.090 km2 in 415.000 prebivalcev, provinca Kvantung (na Kitajskem) 3462 km2 in 1367.000 prebivalcev ter mandatna ozemlja v Tihem oceanu z 2149 km2 in 131.000 prebivalci.
Poleg teh nekdanjih kolonialnih ozemelj pa se je tudi nekdanja sama Japonska občutno skrčila. Sedaj se nahajajo pod vojaško upravo ZDA naslednja ozemlja: otočje Bo-nin 103 km2 in 6 tisoč prebivalcev ter otočje Riukiu. ki meri 2386 km2 in je na njem živelo po štetju 1947 869.000 ljudi. Med temi otoki je največji Okinava z nad pol milijona prebivalcev. Okinava je oporišče ZDA, ki leži 400 milj južno od Tokia in ga imajo Amerikanci zasedenega že od 22. junija 1945, tedaj, ko se je začel napad na samo Japonsko. Okinava naj ostane oporišče ZDA tudi v bodoče; trenutno pa služi v korejski vojni kot izhodišče za ameriške zračne sile. Nedavna so ZDA vzposta-
vile na Rinkiu začasno civilno vlado.
Sovjetska zveza pa ima zasedene Kurilske otoke, ki merijo 10.214 km2 in ki ji bodo tudi ostali.
Tako je konec japonskega kolonialnega imperija, ki je nastal dejansko lahko rečemo šele v sedanjem stoletju, če izvzamemo Formozo (japonsko Taivan), ki so jo dobili Japonci leta 1895 po miru, ki so ga sklenili v Simonoseki s Kitajsko. Koreja je bila japonska od 1910, Kvantung je bil formalno samo v najemu od Kitajske (od 1905) ter je bil formalno pod kitajsko suvereni-teto, mandatna ozemlja pa so bila nekdanje nemške kolonije v Tihem oceanu, kjer je dobila Japonska leta 1920 od bivše Zveze narodov mandat za upravljanje teh otokov, sedaj pa jih upravljajo ZDA.
II, VOJNA SKODA
Vojna je povzročila velikansko škodo. Statistični letopis Japonske za 1950 ceni vojno škodo na skupno 65 milijard
IIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIKIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIII
Ni še prav dolgo, kar se je | chenu. Tam pa je povedal svo- so bili tako «težki in nevarni« iz Nemčije vrnil v Slovenijo jo življenjsko zgodbo in prosil jetniki kot jaz. Polovica med Stanislav Škorjanc. Pred svojim j za dovoljenje, da bi lahko šel njimi jih je bilo popolnoma nedolžnih, arugi pa so mogoče kdaj izrekli tisto «grozno bogokletje«, da bi bili Cehi in Slovaki sami gospodarji na svoji zemlji.
V zaporu je bilo tudi več starih komunističnih borcev in partijskih funkcionarjev. Ti so mi pripovedovali o «čudovitih» stvareh, ki se dogajajo sedaj na Češkem. Stari komunisti so skoraj vsi po zaporih in kancen-tracijskih taboriščih, ker ne soglašajo z ruskim režimom. Čeprav so češki časopisi polni laži, klevet, sramotenj Titove Jugoslavije, uživa ta med češkoslovaškim ljudstvom velikanski ugled. Ti ljudje so mi naročili, da naj povem jugoslovanskemu ljudstvu, če se kdaj vrnem v svojo domovino, kako trpijo, kako trpi ves češkoslovaški narod, ki pa mu je Jugoslavija svetal zgled.
Nekega dne so pripeljali v celico človeka, kateremu si laliko že z obraza bral presta-no trpljenje in bolezen. Z njim sem postal kmalu dober prijatelj. To je bil Milan Rališ. Komaj dober mesec po objavi resolucije Ihformbiroja je prišel kot vodja češkoslovaške rudarske brigade iz okraja Most v Jugoslavijo. Ko se je vmil na Češko, je samo branil resnico o Jugoslaviji in razkrinkal podle klevete Informbiroja. Na skupščini «Zveze prijateljev Titove Jugoslavije« je protestiral proti lažnivim in nesramnim klevetam, ki jih je širil o Jugoslaviji član CK KP Češkoslovaške Siroky. Zato je bil Rališ izključen iz partije, odpuščen z dela; zato se je tudi znašel skupaj z menoj v zaporu kot «agent in vohun«.
Po dveh mesecih so me prvič zaslišali. Obrnjen z obrazom v Steno, sem moral stati sedem ur. Dva civilna policista sta me vedno izpraševala isto: «Prišel si kot špijon na Češko. Ali so te poslali Američani in titoisti.» Bolj ko sem jim zatrjeval, po kaj sem prišel čez mejo, bolj so silili vame, naj priznam, da sem špijon. Nazadnje pa so začeli mene «nevarnega špijona» nagovarjati, naj ostanem v Češki, naj se vpišem v novo jugoslo-
jenov .ali po sedanjem uradnem tečaju na 1 milijardo 800 milijonov dolarjev. Direktna vojna škoda je znašala nekaj nad 49 milijard jenov, indirektna pa nekaj nad 15 milijard jenov. Ce primerjamo vojno škodo z narodnim premoženjem, znaša po japonski cenitvi ta delež 25.4 odst. vsega narodnega premoženja. Največja je bila škoda na zgradbah ter v industriji. Nadalje je Japonska izgubila z vojno vse bojno ladjevje, vso trgovsko mornarico (na stotisoče tonaže), na deset tisoče ribiških ladij (ribolov pa je za japonsko prehrano izredno važen, saj je dajal pred vojno 3.5 do 5 milijonov ton rib letno-).
Človeške žrtve so znašale med vojaštvom: 1.555.308 mrtvih in 309.402 ranjenih (med ranjenci so upoštevani tu samo tisti, ki prejemajo kot vojne žrtve pokojnino). Od skupnega števila mrtvih'je odpadlo na vojsko 1.140.429, na mornarico na 414.879.
jfNadaljevanje sledi)
v Plzen po stvari, ki jih je imel še tam. Dobil je prijazen odgovor-;
((Potnega oovoljenja vam ne moremo dati, ker niste naš državljan. Toda lahko greste na Češko. Tam se samo prijavite našim oblastem, vzamete stvari in se lahko vrnete.«
Tako ie Škorjanc, nič' hudega sluteč, v juliju 1. 1949 prekoračil češkoslovaško mejo in se v prvi češki vasi Prahotica javil češki policiji. Tu pa se je začelo. Bledo lice Škorjanca je še bolj prebledelo, oči globoko v jamah pa zasvetile. Za trenutek je pretrgal pripovedovanje, si obrisal potno čelo in nadaljeval:
»Policisti so mi dovolili, da lahko nadaljujem pot, samo prej je treba urediti neke formalnosti na ministrstvu za javno varnost v Pragi. Zaradi tega so me zadržali devet dni v zaporu, nato pa oč<vedli v Prago. V spremstvu dveh oboroženih policistov sem se znaštel pred črnimi vrati glavne policije v Ulici Bartonesca.
Cez pet minut sem že sedel, ali bolje rečeno stal, ker sedeti ne bi mogel v majhni, približno 4 x 8 m veliki jetniški sobi, natrpani z ljudmi. Ko sem se malo razgledal okrog sebe, sem jih naštel nad 80,
Vsi ujetniki so bili zaprti zaradi «zločinske dejavnosti proti češkoslovaški republiki«. Toda mnogo jih sploh ni vedelo, zakaj sedijo. Ko so jetniki izvedeli, da sem Jugoslovan, so me pomilovali, ker sem prišel v Češko. «Tukaj jih lahko prepričuješ, kolikor jih hočeš, toda ne bodo ti verjeli. Policisti bodo gonili svoje. Pri nas pač gospodarijo Rusi in seveda tudi ruske metode. Miren češki državljan gre po cesti, pa mu pade trda roka na ramo in že se znajde v zaporu, ne da bi vedel zakaj. Obsodijo te kar mimogrede na dve leti težkega koncentracijskega taborišča.# — Tako so mi pripovedovali češki delavci, slovaški rudarji, intelektualci in uradniki ministrstev. Z več kot tisoč ljudmi sem prišel skupaj v zaporu in vsi
Ječe, taborišča, bodeča žica, lakota, jetika - to so «dobrine» za svobodoljubne državljane v CSR
vansko partijo. Ker sem tq odbil, s0 zasliševanja večkrat ponovili.
Po štirih mesecih bivanja v mračni, brezzračni celici, kjer sta gospodovali jetika in lakota, so me odvedli pred sodnike v veliko sodilo dvorano. Sodna razprava je bila kaj enostavna. Sodnik me je vprašal: Vi ste Škorjanc in mi že prebral tudi obsodbo:	((Zaradi	vohunskega
delovanja proti češkoslovaški republiki ste obsojeni na dve leti koncentracijskega taborišča«. Ko sem jim povedal, da sem hudo bolan in tudi pc-ka-i zal potrdila jetniškega zdravnika o odprti jetiki, so mi sodniki zmanjšali kazen na šest mesecev koncentracijskega ta borišča.»
Vsak drugi dan so odvažali črni jetniški kamioni ljudi iz jetnišmice v taborišča po vsej Češkoslovaški. Neki dan so odpeljali tudi Škorjanca v eno izmed treh taborišč v okolici Kladna. Več metrov visoka žična ograja s stražnimi stolpi, s strojnicami, za žico pa zamazane barake, prenatrpane z jetniki — tako se je predstavilo bol* nemu Škorjancu taborišče. In takih taborišč je nad sto po vsej češkoslovaški ruski guber-niji.
Škorjancu se je čelo še bel j nagubalo, ko se je med svo jim pripovedovan jim spominjal težkih dni v taborišču: ((Preoblekli so nas v stare nemške uniforme in nas že kar drugi dan ob štirih zjutraj z velikimi črnimi psi odpeljali na delo v bližnjo železarno. Tu smo mo> rali trdo garati do šestih zvečer. Za hrano pa smo dobili plesniv kruh in čisto juho. Moja rana na pljučih se je še povečala. Toda delati sem moral kljub temu po dvanajst ur.»
Po šestih mesecih težkega dela, lakote in trpljenja v tabo. rišču, so Škorjanca odpeljali nazaj v Prago. Tu so se spet začela moreča zasliševanja, silili so vanj, naj ostane v Češkoslovaški. Dobil bo delo, dobro se mu bo godilo, postane lahko češki državljan. Toda Škorjanc ni pristal. Zato so ga poslali nazaj v taborišče, čez dober mesec pa so ga brez vseh dokumentov zelo bolnega posta* vili na nemško mejo.
UH P t i	r	Sredozemlje in Srednja Evropa
VnrMr	sta vedno v območ>u dotoka
f |\ LlV 1	L	tropskega zraka, ki povzroča
področje visokega zračnega pritiska s središči r.ad južno Italijo, Slovenijo in Karpati. Vremenska napoved predvideva še na-dalje pretežno lepo vreme z možnostjo pooblačitve V popoldanskih urah. Včeraj je bila v Trstu najvišja temperatura 28.8, najnižja pa 21.2 stopinj.
STRAN 4
ZADNJA POROČILA
31. AVGUSTA 1951
iSl
11
1
III
hU
Mm IHHP
•r f;
iiiiii::.
K
IH
lil
:i:::	
i:±	
:;i	
o sovjetskem imperializmu
NEW YORK, 30. — Ameriški liberalni časopis «New Re-publici) piše, da Sovjetski zvezi ni do resničnega miru niti do pakta med petimi velesilami, temveč izključno do sporazuma o razdelitvi sveta — na sovjetski in ameriški del.
Sovjetski predlog za sestanek petih velesil je samo krinka, za katero se skriva nakana, da se svet razdeli na dva Bela.
Grcmiko je v nekem zaupnem razgovoru — piše dalje časopis — namignil, da bi ZDA in Sovjetska zveza lahko med seboj razdelile svet- To tudi pojasnjuje, zakaj je sovjetski veleposlanik v Washingtonu Trojanovski v časopisu «News» ponudil Ameriki prijateljsko roko. Moskva ne le da podcenjuje, ampak celo prezira vse narode na svetu, izvzemši ZDA.
«New Republic« na koncu naglasa, da ZDA odločno zav-vračajo sovjetsko ponudbo za razdelitev sveta.
Po poročilu pariškega «Mon-da» premešča v zadnjih dneh Sovjetska zveza številna lovska letala tipa «Mig-15» v Vzhodno Nemčijo. Razeni tega trdi časopis, da je v Vzhodni Nemčiji zgrajena najmanj ena tovarna za taka letala.
Letala, ki so jih poslali iz Sovjetske zveze, so v glavnem stacionirana v severovzhodnem delu dežele, zlasti na letališčih blizu sovjetske preizkusne baze Penimende. Po obvestilih, s katerimi razpolagajo; sta na tem področju dve letališči, na katerih je okrog 250 sovjetskih letal tipa «Mig-15».
Petletni načrt OEEC
za dvig evreiishe pmizvmhila
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jugoslovanska cona Trsta:
14.00: Iz slovenskih oper; 19.00:
Mezzosopranistka Elza Karlo-vac; 22.00: Lahka glasba. — Slovei.Vja:	13-001
Glasbeno potovanje po svetu; 21.20: Koncert violinista Dermelja in pianista Lipovška. — Trst H-21.31: Ravel: Španska rapsodija; 20.45: Vesel* glasba. — Trst I.: 22.45: Ritmični kompleksu
Načrt predvideva povečanje evropske industrijske in kmetijske proizvodnje za 25 odst. - Vprašanje brezposelnosti v Italiji
PARIZ, 30. Organizacija | (več kot 2 milijona brezoosel-za evropsko gospodarsko sode- nih) in v Zahodni Nemčiji
iovanje (OEEC) je danes sporočila, da je sprejela petletni načrt za povečanje evropske indutsrijske in poljedelske proizvodnje za 25 odst.
Sklep o tem so sprejeli včeraj na zasedanju sveta ministrov 18 držav - članic OEEC v gradu Muette Pri Parizu.
Glavni cilji tega petletnega načrta so:
1. Odpraviti pomanjkanje premoga, jekla in električne energije;
2. Okrepiti obrambo posameznih držav članic:
3. Povečati kmetijsko proizvodnjo;
4. Izvesti nov načrt za izgradnjo stanovanjskih hiš;
5. Zmanjšanje brezposelnosti,
ki je zdaj zlasti huda v Italiji jpredek«.
(skoraj 1 milijon);
6. Zajeziti inflacionistično povečanje cen, ki «zavira razvoj proizvodnje, otežkoža napore za obrambo in povzroča veliko socialno nepravičnost«.
Poročilo, ki je bilo o tem izdano, pravi, da ima Evropa velike naravne vire, širok industrijski potencial, obilico specializirane delavne sile in možnost za hiter tehnični napredek. «Popolna mobilizacija teh virov zahteva odločnost, složne napore in politiko, ki bo slonela na socialni pravičnost«, pravi poročilo in nadaljuje, da so vlade prepričane, da je politika socialng pravičnosti ((bistvenega^ pomena za ohranitev že doseženega in za nadaljni na-
NA BEOGRAJSKEM LETALIŠČU
Nedavni obisk Averelia Harrimana v Jugoslaviji; posebni odposlanec predsednika Trumana stopa na beograjskem letališču s svojega letala, ki ga je pripeljalo iz Perzije. Za njim
je major Robert Landry, ki ga spremlja na njegovem, potovanju. Po razgovoru z“marša-tom Titom na Brdu pri Kranju se je Harriman i odpeljal v Pariz.
ti I
.|u, !
ROKAVSKI PRELIV SLABE VOLJE
Ponesrečen poskus dveh Francozov
Šveflslm m. reprezentanca lij bo inrala proti Jugoslaviji
Komentarji
o namenih ZSSR glede sueške plovbe
NEW YORK, 30. — Politični opazovalci obširno komentirajo včerajšnjo izjavo sovjetskega delegata Carapkina, ko j€ zahteval cdgoditev glasovanja o plovbi skozi Sueški prekop z utemeljitvijo, da bi tudi on rad posegel v diskusijo. ZSSR se je doklej vedno vzdržala glasovanja in v glavnem tudi diskusije v raznih sporih med Arabci in Zidi, o katerih so razpravljali prid OZN. Zdaj pa govorijo o možnosti sovjetskega veta k resoluciji, ki zahteva Od Eg;pta. naj ukine omejitve za dobave Izraelu skozi Sueški preliv.
Hipoteze so Se koncentrirale okoli treh možnosti:
L s prenehanjem dela v ata-efenski rafineriji in s prekinitvijo cevovoda iz Iraka v Haj-fo, so pošiljke nafte skozi Sueški prekop, namenjene rafinerijami v Hajfi, za Zahod vedro večje važnosti. ZSSR morda hoče samo preprečiti sklep OZN in s tem omogočiti Egiptu, da še nadalje povzroča težave za prevoz petroleja skozi prekop,
2. ZSSR meni morda, da je zaradii precej zmedenega položaja na Srednjem vzhodu prišel ugoden trenutek, da poseže vmes.
3. arabske države prihajajo na konferenco v San Francisco s številnimi pomisleki, ZSSR upa mordla, da si bo pridobila simpatije arabskih delegacij in Si zagotovila njihovo podiporo za svoje akcije na konferenci o japonski mirovni pogodbi.
Varnostni svet se bo sestal V soboto zjutraj.
CAP GRIS NEZ, 30. — Dva francoska plavalca, ki sta nameravala preplavati Rokavski preliv, sta po nekaj urah opustila namero.
Paul Senechal je ostopil ob 8,55 minut, ko je bil oddaljen od obale samo 2 milji in pol. Roger Rodeyrol je nehal ob 10,41 po preplavanih sedmih miljah. Qbadva sta startala pri Cap Gris Nez ob 7,25 kljub temu, da so jima meteorologi napovedovali nevihto.
«Nismo bili več sposobni, da bi nadaljevali s plavanjem — je rekel Senechal ob prihodu na suho — in Redeyrol je poleg tega ves čas trpel za morsko boleznijo«.
Redeyrol, ki ima 48-let, se je prijavil tudi na tekmovanje, organizirano od lista «Dayli Mail«, a ni bil sprejet, ker je preveč star.
Na startu je bila med gledalci tudi 51 letna amerikanska plavalka Betty Cohen, imenovana tudi «plavajoča stara mati«. ki je dejala, da bo jutri ali pojutršnjem, takoj ko se bo vreme popravilo, tudi ona pre-iskusila ledene vode Kanala.
BERGSTROM, MALMSTROM ERICK, NILLSEN, OLUND, S VEN KHIERCON, STIG AN-DERSSON, JENSSON, RYDEL, KAR ANDERSSON, MOR- j TENSSON. — Rezerve: SVEN-
Kadar želja in ponudba
nista v soglasju
Zapletena zgodba
z MacLeanom in Burgesson
Foreingn Office zanika vesti, da so našli oba diplomata, ki sta 26. maja izginila-Kopica ugibanj
taway, isti čas. Skok v višino:
1. Parodos 195 (nov grški re-' SSON, JAKOBSSON, LEAN-
kord), Pavitt je skočil samojDER in HANSSEN. 183 cm. Štafeta 4 x 100 m: 1.1
Anglija y 43.3.
Anglija-Grčiia 47:39
po prvem dnevu
ATENE, 30. — Angleško lahkoatletsko moštvo, ki je v soboto in nedeljo tekmovalo v Beogradu, je danes nastopilo v Atenah v dvoboju z grško reprezentanco. Po prvem dnevu dvoboja vodijo Angleži s 47 : 39 točkami.
Atensko srečanje še daleč ni dalo tako dobrih rezultatov, kot beograjskih dvoboj, ki je bil ena izmed najkvalitetnejših letošnjih lahkoatletskih prireditev na svetu.
Nekaj rezultatov: 100 m: 1. Bailey 10.5;	2. Shenton 10.9,
Met krogle: 1. Savidge 15.93. 1500 m: 1. Eyre 4:035, 2. Chat-
BOSTON, 28. — Nepremagljivi boksač težke kategorije So-cky Marciano je zmagal že dva-intridesetič z k.o. Zadnja njegova žrtev je bil Freddie Be-; shore.
PRVI SEZNAM DIRKAČEV ZA KOL. DIRKO «PO SLOVENIJI IN HRVATSKI« JUGOSLAVIJA:
Gavilan obranil naslov
NEW YORK, 30- — Kubanec Kid Gavilan je obranil danes ponoči v Madison Square Garden svetovno prvenstvo sred>-njelahke kategorije proti Billyu Grahamu, Gavilan je zmagal na točke po soglasnem sklepu vseh sodnikov. Ta sklep je občinstvo sprejelo z velikim negodovanjem, Grahamov menažer pa je službeno protestiral.
Preko deset minut je tulilo in žvižgalo vseh 8000 gledalcev. Policija je le s težavo preprečila izgrede.
* * *
NIZZA, 3Q. — 97 avtomobilov je startalo danes eno minuto po polnoči na prvo etapo avtomobilske d:rke po Franciji (5940 kut). Cilj bo 11. septembra v Nizzi,
* * *
SESTRI LEVANTE, >30 — Zaradi nepredvidenih ovir bodo jugoslovanski juniorski reprezentanti v plavanju in water-polu prispeli v; Sestri Levante šele v soboto zvečer in so zato preložili dvoboj za en dan.
* * *
FOREST HILL, 30. — Šestnajsterica najboljših z ameriškega prvenstva v tenisu:
Dick Savitt : Straight Clark, Budige Patty : Mervyn Rose (Avstralija), Vic Saixas : Ken McGregor (Avstralija), Herbie Flam : Ed Moylan, Art Larsen : Hamilton Richardson, Gardnar Mulloy : Karl Cochell, Tony Trabert : Henri Rochon (Kanada), Billy Talbert : Frank Sed-gman (Avstralija),
Sedgman, Trabert, Mulloy so že premagali svoje nasprotnike.
I. ekipa: Anton Strain, Zorič, Kos ta Todorovič, Veselin Petrovič, Sironi, Vid Ročič. i
II. ekipa:	Jurij Lulik, Branko Bart, Ješič, Osrečki, Ljubo Vidali, Zivorad Mičie.
III. ekipa: Zvonko Kova-čina>, Marko Skočibušic, Vinko Perne, Mario Stlpče-vič, Josip Ballo, Gradimir Vlajankov.
LUKSEMBURG je prijavi to ekipo:
I. Franck Arny, 2. Gel-hausen Francois, 3. Gaul Cha«rly, 4. Goedert Johny,
5. Kayser Jeannot, 6. Scho-der Robert. — Rezerve: 1. Weydert Raymond, 2. Kirsch Guy, 3. Scheer Pitty.
TRST:
1. Javornik Giorgšo, 2. Fontanot Renato, 3. Deila Santa Bruno, 4. Coretti Carlo, 5. Rinaidi Wal-ter,
6. Grio Albino. — Poedinci: 1. Luglio Giacomo, 2. Gar-das Atfiilio, 3. Apollonio Bruno, 4. Lončarič Ivan.
ITALIJA:
1. Malabrocca Luigi, 2. Baronti Ivo.
FRANCIJA:
1. Cavanna, 2. Bercaz, 3. Squiza, 4. Guibora, 5. Papiilon, 6. Leullier. — Na lanski dirki sodelovat edino Cavanna.
Kaže, da bodo na tej dirki sodelovali prvič tudi Nizozemci, pričakujejo pa še prijavo moštva Zahodne Nemčije.
NIZZA, 30. — Znani brazilski j nogometaš Yeso Amalfi, ki je lansko leto imel ogromne zasluge, da je Nizza osvojila državno prvenstvo, se -je vrnil včeraj v Francijo, kjer se je znašel v središču prave meščanske vojne.
Amalfi je sporočil funkcionarjem Nizze, da ne bo več igral za to moštvo, ako mu ne izplačajo treh milijonov frankov. Funkcionarji so se uprli, Amalfi pa je zagrozil, da bo sprejel ponudbo Torina, ki je izrazil željo, da ga kupi za 8 milijonov frankov. Navijači Nizze nočejo izgubiti odličnega Braziljanca in se celo priprav- j ljajo na nabiralno akcijo za ti- | ste tri milijone, ki jih društvo j noče dati. Triunfalni sprejem ' Amalfija na letališču kaže, da j mislijo navijači precej zares. Funkcionarji Nizze grozijo A-malfiju s suspenzijo, ako ne | pristane, da igra za njih.
menkollenu. Leta 1948 je v Planici postavil svetovni rekord v dolžini skoka (j.20 m). Držal ga je dve leti.
Previsoka čast zanj
NEW YORK, 28. — Mac Arthurju so ponudili visoko funkcijo nacionalnega komisarja za base-bali, ki je morda najpopu-j larnejši šport Združenih držav. Mac Arthur je odgovoril, da je ponudba zanj velika čast, a da vseeno imenovanja r.« more sprejeti.
LONDON, 30. — Foreign Office je uradno zanikal vesti, ki so se dan,-s1 razširile po vsem svičtu, da so našli oba izginula angleška diplomata Donalda MacLeana in Guya Burgessa. Posebno .poročilo pravi, da je Foreign Office preiskal vire teh govoric in da lahko zagotovi, da oseba, ki ji pripisujejo te> izjave, nikoli ni rekla nič podobnega.
V krogih, ki so blizu Foreign Officea, pravijo, da je zunanje ministrstvo stopilo v stik z Mac Leanovo ženo Melindb, ki je trenutno v Južni Franciji, in da je nato objavilo demanti.
Današnji »Evening Standardi« pa poroča, da sta dva agenta francoske obveščevalne službe dobila nalogo, dla zaslišita Me-lindo Mac Lean v zvezi z glasovi, da je dobila pošto odi svo. jega moža.
Glavni urednik zunanje politične' rubrike lista pravi, da so v Londonu kljub demantiju Foreign Officea. vse bolj prepričana, d« bo skrivnost, v katero je zavito izginotje obeh britanskih diplomatov, kmalu razrešena.
List pravi tudi, dla je neki prijatelj družine' Mac Lear, povedal, da se je Melinda sestala s svojim možem nekje v francoskem departmanu Vars. Baje je tudi označil, da gre za vas La Garde Freirvet, kakih 40' km od Saint Trapez, kjer preživlja MacLeanova žena počitnice.
Kot znano, je danes zjutraj laburistično glasilo «Daily He. rald« poročalo, dla so angleški tajni agenti odkrili, kje sta oba diplomata, ki sta 26. maja izginila. Casopis je tudi poročal. da je Melinda MacLean do. bila pošto od svojega moža.
Skrivnost obeh diplomatov, ki so jih baje videli zdaj na Pirenejih zdaj na nekem italijanskem otoku, potem spet v neki pariški kavami in končno
Rokavskem prelivu, jie> s tem še 'bolj zapletena. Zlasti jo je zapletlo dčjstvo, dla j® «Daily Herald« zelo blizu laburistični \l»di in da razpolaga z odličnimi uradnimi viri.
Vsi poskusi, da bi jz Londona po telefonu stopili v stik _ MtelindO MacLean, so se ponesrečili. Na prvi poziv se telefon ni oglasil, nato pa je telefonist v krajevni centrali poročal, da je na telefonu verjetno dvignjena slušalka.
Zastrupljeni kruh
delo zločinske roke ?
PONT SAINT ESPRIT, 30. — Prefekt departmana Gard je izjavil na konferenci zdravnikov, da -je skrivnostno epidemijo morda treba pripisati zločinskemu dejanju. To hipotezo bi potrjevalo dejstvo, da je čudna bolezen prizadela eno samo mesto.
Se danes je večina izmed 200 obolelih oseb oblečenih prisilni jopič ali privezanih na postelje v bolnicah, da ne bi poskušali izvršiti samomorilnih načrtov, h katerim jih pripravljajo stalne halucinacije. Dva bolnika sta v komatoznem stanju, trije pa so na robu življenja in smrti.
Pek, ki je spekel zastrupljeni kruh, Jean Briand, je izjavil policiji, da je kupil moko v Saint Nartille Riviere, 400 km daleč od Pont Saint Esprit. Dejal je, da je bila moka zelo čudna in da se je zdela bolj podobna pudru.
Vzhodni policaji
bežijo na Zahod
BERLIN, 30. — Danes je spet 12 agentov ((Ljudske policije« iz sovjetskega področja Berlina pribežalo y zahodni Berlin kot trupla y mreži ribičev v * in prosilo za zatočišče.
HARRIMAN V BONNU
Od 14. do 23. septembra bo tekmovanje v košarki za «ca-rigrajski pokal«. Na tem velikem tekmovanju bodo sodelovali Zahodna Nemčija, Francija, Italija, Grčija, Avstrija, Izrael in Jugoslavija. Zmagovalec »carigrajskega pokala« bo dobil po končanem štiriletnem tekmovanju kip «Fatiha sultana Mehmeda«. Lani je zmagala Turčija.
Planica v bodoče
brez Tschannena
Zavezniška visoka komisija je objavila zakon, ki odpravlja številne omejitve sa nemško industrijsko proizvodnjo - Bonn pred Jinančno krizo?
BERN, 30. — Najboljši švicarski smučarski skakalec Fritz Tschannen bo emigriral prve dni septembra y Kanado. Naselil se bo v Montrealu, kjer si namerava poiskati delo, vendar pa misli obenem tudi nadaljevati s svojo športno dejavnostjo.
Tschannen je zastopal Švico na olimpijadi leta 1948 in na mnogih mednarodnih tekmovanjih, med drugim tudi v Hol-
  n ...................................................
ra
""."I.................."I."....."........M.............................................,...............   „„„„................................................
BONN, 30. — Posebni odposlanec predsednika Trumana A ver: 11 Harriman se je zvečer po dvanajsturnem obisku odL peljal iz Nemčije v Pariz, od koder bo odpotoval v Washing-ton.
Harriman se je tri ure raz-govarjai z zahodnonemškim kanclerjem Konradom Adenauerjem. Razgovarjal se je tu. di z ameriškim visokim komisarjem v Nemčiji Johnom Mac Cloyera
Po sestanku z Adenauerjem je Harriman izjavil novinarjem, d'a je razpravljal o nemški samoupravi in o oborožitvi v okviru ((širokega pregleda vseh aktualnih vprašanj«. Niti Harriman. niti Adenauer nista hotela dati podrobnejših pojasnil.
Po razgovoru se je Harriman takoj odpeljal na letališče in se je odpeljal v Pariz. Adit-denauer pa jt izjavil, da je op. timističen gledie razvoja položaja v Nemčiji. Mac Cloy je dejal, da je vessl zaradi HarrL manovega obiska, ker da se je
mogel prepričati «o tem, kar tukaj delamo za enotnost Evrope«.
Zavezniška visoka komisija v Nemčiji je danes objavila besedilo zakona, ki odpravlja ali omiljuje številne omejitve, ki so bile postavljene nemški industriji, da bj «se olajšal industrijski naprediek in modernizacija proizvodnja«.
Zakon je neke vrste seznam raznih ukrepov glede olajšanja nadzorstva nad nemško industrijo. glede katerih so bili že doseženi sporazumi med bonsko vlado in zavezniško visoko komisijo.
Jeklarska industrija bo smela proizvajati več kot doslej dovoljenih 11.100.000 ton letno, če bo to ((koristilo skupnim obrambnim naporom«. Plovne družbe bodo smele graditi v Nemčiji ladje v okviru danih omejitev in kupiti ladje vseh vrst, razen vojnih.
Finančni minister Zahodne Nemčije Fritz Schaffer pa Je
hodila Nemčija po splošnem 'mnenju nemških in zavezniških izvedencev približuje težki finančni krizi, katere glavni vzrok da so okupacijski stroški in povečana bremena za sociaL no skrbstvo. Zaradi tega bo zahodnonemška vlada morala povečati davčni pritisk. Schaffer je tudi poudaril, da Nemčija nujno potrebuje zunanja posojila.
V finančnih krogih pa menijo, da so možnosti za ameriško posojilo dokaj pičle.
KINO
V IBS*1
Excelsior. 16.30: «Neptunov*
E. VVUliams.	,	.	pt.
Nazionale. 17.00: «Di)akiW» ‘
ItUivIinlCf I 1	unffl
gveva« D. Lynn, Ch. CoDUN
.ui.uufft
Fenice. 17.00: «Detektivov»
ba» J. Scott, S. Emrnett.
tdo'*
Arcobaleno, 16.30: ((Zlata ca« R. S, Robinson, R>1 ■-
Astra Rojan. 17.00: «Tot6 Alabarda. 16,30: ((Mestni WI*1
Gable, L. Young.	.g
Azzurro. 16,00 «SOS DžlOT Calhonn.
Garibaldi. 15,00: «Vljude«r D. Brian, M. Reymon<l.
Ideale. 16.30: «Jutri bo Impero. 17.00: »Prost
V. De Sica, A. M. Pier*®U
Croccolo, N. Taranto. j
OCOU.	pf
a. 16.00: «Napoli, vet» n« F. Marži, A.
Viale. 16.00: »Most R. Scott,
Italia.
sem«
Kino ob morju. 15.30: vrata« Pierre Blanchan ^ Marconi 16.30: «Teror P® i poti« B, Stanvvick, B. Jr Massimo. 16.00: »Fantasti^* Nj mornica« M. Toren, R,
Novo Cine. 16.00: «Se vib« ^
va» E. Flynn, A. Sherid*?;, nežni ennie,
Savona. 16.00: «To moje nor«
Inn
Odeon. 16.00: «Na snežnih bom tvoja« S, Hennie,
POLETNI KINO:
Javni vrt. 20.30: «Zaželi "Sl
F. Severo. 20.30: «Noetova **'*!. »jan. 19.4: slanstvo«.
Rojan. 19.45 in 21.45: «'
Velik® f
Brocchetta. 20.00: «Kismet». Skoljet. 20.30: «Kri na lu"'’;.-, Ginnastica. 20.30: {(Vzgojit kradljivka src«.
Vittoria. 20 in 22: «Noč in «a"
RADIO
JltiOSbOVASS*®
CO N E TB»**
PETEK 31.8.1951
Oddaja v slovenščini:	.tji
Poročila ob 7.00, 13.30, Lji 23.05 — 7.15 Jutranja glasba. 7^ Veseli ritmi. 14,00 Iz sio^č oper. 14.30 Od včeraj 14.35 Vedre melodije. l»;i%rH nitz: Simfonija št. 4 v 18.15 Radijski vedež: Ali * Zanimivi odgovori na jfii vprašanja III. 18.30 Igraj« na pihala. 19.00 Poje mezz» nistka Elza Karlovac. 23.1" ba za lahko noč.
Oddaja v italijanščini:	jjjl
12.00 Simfonični plesL Opoldanski koncert. 20.00 rf ster Marek VVeber. 20.30 »ijt solisti. 22.00 Lahka glasb*-Plesna glasba.
NI.OVE911JŠ -ji) j
12.00 Christian Sindini^F za violino in orkester. 1. ,l' bavna glasba. 13.00 Potujt« mi po svetu v glasbi (p|0 V 14.30 Mali ansambli
bavr.o glasbo. 15.15-15.30 glasba. 18.00 Partizanske
18.30 Melodije iz baletov. Lgl* napevov iz plesov in “iir
Straussa. Chopina, Čajkovskega. Delibesa. 1»J%( JJ ste noslušaitel 20.15
ste . poslušajte! 20.15 plesi narodov Jugosiavij*' - > Grieg: Sonata v F-du_ru>
Sinding: Romanca op, *9?'m 1
jata violinist Ali Dermelj
nist Marjan Lipovšek).
Poljaki nočejo domov
OTTAWA, 30. — Dvanajst poljskih mornarjev, ki so se pred dvema tednoma uprli in so pripeljali svoj minolovec v neko švedsko pristanišče, so prosili kanadsko vlado za zatočišče kot politični begunci. Kanadske oblasti proučujejo njihovo prošnjo.
Avtobus 500 m globoko
u uij/u v	/ •	oflU'
Adagio In variacije. Raflmr Preludij op. 23. 22.30 Hecf%ii]» lloz: «Harold v Italiji«, s„0, P 4 stavkih s solo viol°>
15 Gibčni prsti igrajo ‘ nim ušesom...
7.30 Jutranja glasba. D‘|_ siri
kovski: Francesca da
Rimif^vff 13-00
foničr.a pesnitev. 12.31
Španska rapsodija. m! po željah. 17.30 Plesna
18.00 Glas Amerike.
man: Trio v d-molu. 18.4*
ski plesi. 19.15 Lahka Petf 20-1
19.30 Glasbeno PotovanF- K«; Koncert baritonista Marii*
sa. 20.20 Liadovv: Nikim0/^ t/pr 63. 20.45 Vesela glasba. 2bV*l stri besede - Venceslav plt
21.30 Operna glasba. 22.°V ft t solisti. 22.15 Brahms: KOD® „01» klavir in orkester št. 1- 'Lnm01^ 23.00 Počasni ritmi. 23.35 P®‘ glasba.
lodičen orkester. iz.»>' kompleksi. 12.20 Pestra )j;»
TEHERAN, 30, — List «Ette-laat« poroča, da se je avtobus na cesti iz Bušire v Siraz prevrnil v 500 m globok prepad.
.Po te nepotrjenih poročilih je izjavil, dopisniku lista «Man-! nesreča zahtevala 29 mrtvih in .,-t............................
’	-	_l—	.	V1“	‘“	kalni in Instrumentalni • Bj,
I kompleksi. 23.20 plesna 8‘
TRMT u 30 M«*
7.45 Jutranja glasba. “voK*1,.
12.00 Vrt
14.30 Orkester C. Šavli**' ij(bJ Spored BBC. 18.30 Plesn* * eft; 19.C0 Glas Amerike. 19.1® -fit*J na glasba. 20.33 Glasbeni .5' 21.25 Simfonični koncert.
chester Guardian«, da s; Za- 120 ranjenih.
Toda stara mama ni nič barantala Kar v svoj hranil nik je šla, tja v glo. bine nedrij, izmotala denarnico, brskala in mečkala po njej in stisnila gospe Muhičevi zahtevano vsoto v roko. O, brnlla je oči proti nebu v sajasti obok, obrisala si z mezincem kot očesa in izja vila, da se ji otrok smili in da bi dala zanj vse zaklade sveta, da le pride v dobre roke!
Zamislila se Je. »Ali ni hi-Sa — kako ste Ji rekli? — prav kakor samostan?«
Muhičeva je prekladala nepričakovano bogastvo iz ene roke v drugo. «Samo-stan, samostan!« je potrjuj^ ponavljala, misli pa so ji bile pri denarju in kam ga bo obrnila-
«Glejte», je rekla Lončar ka, «kaksna sreča! In na jajčka ne bom pozabila, ne bo dolgo, da zopet pridem.«
Se sta se pomenili to in drugo, potem se je Lončar-ka lepo poslovila od vseh in umirjena mahnila s prazno košaro proti dolenjski mit-
nici, da ujame kakega voz-nlka, ki jo vzame s sabo do blaženih Kosez, kjer je bila doma. Tačas še ni bilo dolenjske železnice. — Dvanajst dni za materjo se je vrnila v blažene Ko. seze Se Micka Lončarjeva mlajša. Koj za njo pa je za-pustila belo Ljubljano še Micka najmlajša. Dobro zavito je vlekla gospa Muhi-čeva v daljni Trst. Podobico Matere božje je bila prerezala na dvoje; eno polovico je spravila, drugo polo-
kod in kako mu izrejajo otroka. Točno je nosil stari Lonftarki prvi dan vsakega meseca svojih šest goldinarjev in je večkrat priložil še kak desetak povrhu bodisi
  .........................................................   „„„„„...u,mm,iiiiiiiiiiiiinm,m,i,,,,,,,,,.......„„„„„.................................................
GOSPODIČNA MICI
vico in krstni list je pa za-teknila detetu v povoje. Tam v daljnem Trstu Je poiskala najdenišnico, položila dete v lino in pozvonila in ko se je okno odprlo in so roke segle po živi culici, je bilo naročeno ji opravilo srečno končano. Samo kave je Se nakupila pet kil, prilike ni kazalo zamuditi, kajti je tam doli v Trstu kava dokaj ce-nejša nego v Ljubljani in pravijo, da tudi boljša.
Tako je bila vsa reč z Micko najmlajšo Jako povoljno urejena, razen da se skrbnemu Petru niti sanjalo ni.
za zdravnika, bodisi za ob- \ N A PIS A L	R A N M. IL ČIN S KI • F RID O LIN ŽOLNA
lekco, bodisi za milo, kavo
"bil z njima. Ko pa je bil
in sladkor- Stara Lončarka je bila vzorna gospodinja in je ves denar, izvabljen s to pretvezo ali z drugo, lepo spravljala in hranila. In Je bila tudi dobra mati. Ko je čez tri leta Petrov oče umrl za češpljevo peško, ki jo je bil iz skoposti pogoltnil in je ni maral več dati od se. be, in se Je kmalu nato zvest! Peter poročil s svojo Mic-ko, mu je ženica prinesla poleg drugega celo par sto gol. dinarjev dote v gotovini; od-štela jih je stara Lončarka in so bili vsi iz Petrovega žepa, pa se jim seveda ni poznalo, odkod da so. — Menartov Peter in mlada Lončarjeva sta bila srečen zakonski par. Pridnih rok, zadovoljnega srca in edina v mislih sta se brižno zavzela za gospodarstvo in gospo, dinjstvo in božji blagoslov je
dom urejen, sta sklenila in ukrenila, da vzameta Se Micko k sebi.
Rekel je Peter: «Cemu bi trosil zanjo denarja, ko jo lahko rediva doma zastonj. Skoraj bo imela štiri leta, tak otrok že kmalu pomaga pri hiši. Se par let, pa bo pasla, ker imamo pašnik v lepem, brez jarkov in grmovja. in zibala bo tudi, če bo treba.«
«Da!» je rekla žena in je zardela. »Zdaj je še majceno, zdaj se bo naju Se hitro privadilo«
Mladi gospodar je torej segel še enkrat v žep in naprosil taščo in stara Lončar ka se Je napotila v Ljubljano k Muhičevi. Nesla je s sa-bo Menartov denar in poleg Menartovega denarja Se rejenega petelinčka z lastnega
dvorišča in sta imeli z Mu-hičevo dolgo posvetovanje, pri katerem je bil petelinček izboren odvetnik, da je Slo vse gladko in po volji.
Napočil Je tretji dan in ni bilo še opoldne, že se je pojavila v blaženih Kosezah gospa Muhičeva. Od važno, sti se ji je svetilo lice in za roko je vodila zdravo, živahno dekletce prikupnega lica — malo Micko.
Mlada mama jo je solznega očesa stisnila k sebi in poljubila. «Peter, tebi je po. dobna.«
Peter je bil ginjen. Pritisnil je palec ob desno nosni, co in krepko pihnil skoz le-vo, obrisal se v rokav in izjavil; «Nemara res.«
Dekletcu pa so se bliskale oči; venomer se je smejalo in zraven klepetalo po laško
in ko so jo napasli in napo-Jili, se Je koj naučila reči ata in mama in silno veselje je zavladalo pri Menartovih.
Gospa Muhičeva, modra ženska, ki je mislila na vse, je bila preskrbela tudi nov krstni list; starega, je rekla, so obdržali »tam«. Sploh vso čast gospe Muhičevi! In je bila tudi primerno pogoščena in ko se je vračala, je prežala Se stara Lončarka nanjo pred svojo bajto, da je morala še njej natančneje razložiti, kako je bilo v Trstu- Tedaj Je gospa Muhi. čeva marsikaj povedala, o čemer je pri Menartovih molčala, in bas tisto je staro Lončarko najbolj zanimalo in ni vedela, kako bi Mu-hičevi postregla, in ji zavezala v ruto bokal prosa, de-set Jajec in polij suhih
hrušk, tako ji je bila hvaležna.
Se nekaj sitnega opravka sta imela Peter in njegova žena; s krstnim listom sta morala v domače župnišče Lagali bi, če bi trdili, da je bilo gospodu župniku poseb no všeč, ko mu je Peter Je dva par mesecev poročen prijavil anahronizem v osebi štiriletne hčerke Micke. »To ni po božjih postavah«, je rekel gospod župnik. Bil je pa preudaren mož, ki je izprevidel, da se reči ne da več spraviti s sveta, naj še tako živo nasprotuje božjim zapovedim. Vpisal Je torej otroka v knjigo in potrebno ukrenil, da se otrok še v krstnih bukvah ljubljanske škofije prepiše kot zakonski.
Tako je bila stvar vnovič in — človek bi mislil — do. končno zravnana v red in kolo časa se Je lahko z mirno vestjo sukalo naprej.
Micka Je rasla kakor ko-noplja, zdrava kakor riba, pridna kakor čebela. Za vse se Je zanimala, vsakega de-la se lotila. Dobivala je sko-ro leto za letom bratca ali
sestrico, toda kolikor jih je bilo, vsak je bil drugačen, pa nobeden tako čeden kakor ona. Prijazno sta jo gledala oče in mati-
In prijazno jo je gledala tudi stara Lončarka, ki so ji vsak mesec prihajali po po-šti trije goldinarji iz Trsta. Dobri so bili in dobra sta bila maseljc pa kos belega kruha, ki si ju je zanje lahko vsak dan privoščila. Pra. vila je, da dobiva denar iz ustanove, naklonjene ji po bogati žlahtl.
Da se Je stara Lončarka P*i tem nekoliko izognila resnici, pa ni šteti v zlo. Ci. ste resnice namreč ni mogla povedati, ker bi drugače za hteval denar Peter, njegova tena pa je bila tudi taka. da bi prej z možem držala nego z rodno materjo.
Pa je bila vendar stara Lončarka trdno prepričana, da gredo mesečni trije gol-dinarji le njej in nikomur drugemu, ker le ona sama e izkuhala to reč in jo napeljala in Muhičeva ji je po. magala, toda jo Je bila za to plačala ona z bokalom
prosa, desetimi jajci 111 ^
f
■ličem suhih hrušk in ne pi Peter. Peter je sPlol\9V malo prebrisan za kaj^ ^ ga! Lončarka pa lf
Ta se je bila spomn11^-sta se zmenili, da 8re j>
hlčeva po malo ^lclcfjŽ
pa vendar v najdeni*0 J pove, da jo —*v,n	*
vzemo ‘■j’d> starši k sebi, marveč °	\
če, da pride otrok v * ^ mali teti materinega P . p ta, torej k sorodstvU> p0>
več v sorodu, in m o pi»' temtakem najdenisnK j0
čevati zanj rejnino,
plačuje vsakemu dr .^1' tujemu človeku do ? ‘ stega leta otrokovega- jp se Je bilo zgodilo. njegova žena sta bila p9 deklico, stara Lont:a
i pf
je zanjo prejemala^ ^
in sta ji vino in
iz-
dela prav dobro, d_aJoe ^ i1
nltno nosila svoja mirno zaspala v ° .$0 šele, ko Ji je s štiri«® vif letom rejenke use° njenega priboljška-
(Nadaljevan}t *
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI it. 6, III. nad. — Telefon Štev, 93-808 ln 94-638. — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA it. 20. — Telefonska št. 73-38. OGLASI: od 8.30 - 12 in od 15 - 18. - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak min višine v širini i stolpca: trgovski 60 finanCno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAV RENKO — Tiska TržaSki tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico 1-IL, Tel. 11-32. Koper. Ul. Battisti 301a-I Tel. 70
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: Izvod 6, mesečno 150 din FLRJ- izvod 6 mesečno Poštni tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega JZ. Ljubljana Tyrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni bank! v Ljubljani 6-1-90332-7. - Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. - ^ -