St. 26. VGorici, v cetvrtek 26, junija 1873. TeBaj« „So«5a" izhaja vsak cetvrtek in velja s poSto prejemana ali v Gorici na dora poiiljana za dmhibniie polit. dru&tva Soca": V»e leto......f. 4.~ Pol leta......, 2— Cetvrt leta . . . ',' . ,. 1.10 Za nedrtizabnilce: Vae leto...... f. 4.50 Pol leta ..... „ 2.30 Cetvrt leta .... „ 1.20 gPosamezne stevilke se dobivajo po 10 voWov v Gorici pri Pateraolliju in So-sr/tf; v 'i'rstu v tobakarnicah „Via del Belvedet * I »9" to ,,Via della casernia 60" ________ _________ __________ _____ ____ -¦ "*"^^™^-' ~^^pp^" flHI VMi *»II»»i »ku ne og Glasilo slovenskega politiCnega druStva gorfckega za brarabo narodnih pravic. V" Pri osnanilik so ptaSuje n? nayadno tristopno vrsto: 4 8 kr., ce setiska'l krat 7 ,. „ „ „ 2 krat « .. „ „ ,. 3. krat. Za vece Crke po prostoru in mk pot 30 kr. za koiek. Narocnina in dopisi naj se bltgo- yoljno posiljaio urcdniku: rfft, Uncn v Gorici, Con. dclCristo Si viuskega trga kder $e nahaja Wh xmvm* nistvo. ~ Kokopfei se no vracajo \ dopisi uaj se Magovoljno frankujojo. — DelaU com in dvagim neprerao?.nim se narocnina mxia, ako se oglaBO pri nredntttvu. Htm je na§ dcielni odbor postal ministru Stremayerjn tn v. kteri se upim wmrovamwM ponemiknju naSih Soli se (ako gtosi: Va§a vstviknosi! „S dastittm dopisom 3. aprilti t. I. Sfe |53 je go-spoil c. k. namestntk za Priinorjo nazuanlt deZelnemu ioltkena svetovaistvu, da j* VaSa vztiSenoit ukazala, naj ooo ivetovalstvo pregk-da udni nacrt veljaven za c. k. vaduico gonskega u&teljskega |>ripravni§6a in vodijo naj ga pri tern dolodbe za neoeinSko (slovanske) Sole v Sleziji.* „Dozelni Solskt svet je v seji 24. maja na dnevni fed dejal dottdni nadit, zlozen oJ ravnutelja tukajsne-iffi prspravnise* in skleml, uaj so predlozi V. vzviae-j-.oati, apozoavsi, da tie popolnoma ujemi z Va§o voljo. Lu sam jzmtj navzoumh solskih svetovalcev je trdil, da se zamore natreiSi Va§emu ukuzu tudi s tern, da se napravi nacrt, po kkterem bi se nemski jezik ucil sa-mo kot predmet ne pa, da bi se kot podueni jezik vvrstil mej domu^a in narodna jezika, mej itulijanwcino in ulovenidino.* nD^,t, da se popritne pravice, pode-Ijene ma po §. 34. St o. dezeltie postave 10. marcija 1669. it. 9. in d.t stopi pred Vaso vzvisenost kot g!a-snik, ki Vara razodeva dezelnega zbora in tnkajinega ljudstva rauenjo o tem prevuzuem predsietu.* „Nij ga v na^eui javnem ziveuji vpra§aoja, s ka-terim bi se bil nas deielni zbor uze od leta 1861. is-kreu«j5e pecalt nego je ono zaradi podudnega jezika v naiib javnfli udiHidih. Interpellacije, prediogi, peti-cija so se vrstile noter d> zndnje scssije meaeca decembra p. 1. Za<^eli snio tirjati, uaj se na nortnalki in v ljutl-ekdi §olab podu6uje mladina v muttfrineui, narodnem je&ku in ko snio to pridobdi, naJa'jevali snio prusiti, aaj se v enakem zmt4u preura/najo tudi srednje Sole." MKa drug! strani je oase ljudstvo obeli narodnostij z velikim veseljem odobravalo to postopanje svoj»li po- LISTEK. G. Jos. Kumarja, 4e$to§okat unirletja 18. julija 1873. v Kvtikem. Kako yesel kmet trto ogledava, Kcdar na njej inu cvetje plemeoito Pod blagodejno se zelenje skrito Presladek sad na jesen obljubava. Gorje pa, de temao oblak priplava, Ha trto toco izpusti srdito; % njo irred je kmetu upanje pobito, In zalosten jeseni pricakava. Lepo «a Ti v mladosti si razcvetal Roditeljem. prijatlom, domovini Stotcrea sad roditi si obetal. K zdaj na tvojem zgodnjem grobu zbrani Zalsjemo v veliki bole6!ni, :" S Teboj so utn nasi pokopani. Jnnko t4ffili«a. slancev in je hvale2nega srea pozdravljalo prenaredbe, ki jib je vlada vpeljala v malih §olab.K . «Nij ga, kedor ne bi pnznal vazoostf nemskega jezika in kedor ne bi hw\\\ potrebe, u6iti se ga prav niarljivo. Ob6no se priznava, da mora tn jezik teme-ljito znati, kedor bode slufrti \ javnib slu^bab, obis-kavati univerze in v iiveoji se izkavati. Tudi jo ta jezik splob koristen v tej avstrijski krouovini vsem tukajdoim prebivalcem.u „Ker pa nij tuk»jdnim otrokom nem§ki jezik ma* terin jezik, velja vendar obSoo mnenje, da je preSkod-ljiv sistem, po katerein se ima v nn§ih iolab po neni-§ko podufievati. nZdi se namreu prav navavsko in ouividno, da o-tioci lehko razumejo in obdrzujejo nauke, ki se pred-stavljajo njib dubovom v glasih in oblikah domuuih. Nasprotno pa mora kasuiti razvoj uma in zadrzevati napredek poduka raba tujib besedij in glasov, katarih otrooi ne umejo, in ki jih no morejo §e sliSati, ponav-Ijtiti, ne si jih prisvojevati v dru&mskeni *ivenji.a „ Pot cm pa, ko ho to vecno resnico tudi skuSnje uzo potrdile, m stu jo bIovosiio proglusila drzavtii zbor in svitli nns cesar v 19. clanu dr^.osnovtdb p^stavod 21. decembra 1862; tirjaju narodi od svojdi poslancev, da naj ostro zagovarjajo in zvesto branijo ta naroJiu zaklad prod vladoiiui oblastinjami, in to tirjijo tem nnjniSe, ker vedd, da so vsiwl poselmo postave miuistri odgovortii za zvesto in natanfiuo izpolnovanje av&tnjske ustave." wDa bi se otroci uze v ljudskib solah napeljavali, udili se nemSkega jezika, s tem je ljudstvo ne samo zadovoljno, temuci tega tudi zeli, in nj §e mesec pre-tekel, kar je okrajni solski svet v Gradi§6i poskrbel za zdatueji poduk in boljsi napredek v tem jeziku." rDa si pa mladina v sreditjih iolab popolnoma prisvoji znanost nemscine in nem3kega, to zabtevaju pri nas vsi pametni in omikaiu ljudje brez izjemka.v wPri vsem tem so tudi vsi prepricani, da, ker je zdaj normalka, zdruzena s pripraviii§6eni, vadaica pri-praviiikom za uetteljstvo po ljudskih solah, mora pred-log V. vzvisenosti §kodovati poduku v ljudskih solah po vsi dczcli, in razlog je ta; llcitelji v takih »olah mo-rajo poducevati v narodnem jeziku, ki ga ueenci umejo. Ce se se pa na ucitcljskera izobrnzevalisci vadili v nemSkem jeziku na gotovo in neogibljivo skodo pop<>lne vpeljavo narodnsb jezikov; kako bodo po tem prav v teh jezikih mogli dejansko in uspesuo pokazati svoje Nektera opazke ruske^a profesorja. prof. « , llttuduuln Ue Courlenay. (Nadaljevanje.) Odkod je vzel c. uoj prijatelj vse te podrobuosti o moji osebi? Iz lastae sku§nje ne, ker nij mogel imeti prilo^nosti opazovati *tujega in noznauega 6Io-veka." Tedaj so mu morali to drngi povedati. Ako je tako, zagotavljam ga, da vse to so le gole lazi. Sv. pisma ne morem studirati, ker prvic nijuiam za to no-beoega veselja, drugic pa imam veliko drugih obligat-nih in mene ved zaniuaajooih opruvkov. Seru v tem ob-ziru tako neizobrazeo, da celo ne vem, kaj tacega so „kot resnico castili sv. Avgu§tia, sv. Krizostom, sv. Bouaventura, sv. Toma^ Akvinski in drugih modrih moz brez Stevila" in kar jaz sem, po c. g. dopisniku, spoznal za krivo. Zatorej tudi nijmam navade govonti o bogoslov8kih vprasanjih. Toda morebiti ima c. „Gla-sovH dopisnik takd izvrstne spijone, da so v stanu brbati (vrtati, griibeln) v mojih mislih in na ta iiacin poznavati moja prepricanja. C„e je tako, mu castitam. Pa, kolikor mi je zaano, celo sv. inkvizicija nij iznasla srcdstev za pregledovanje dloveskih mislij, in zatorej moram zagotoviti mojega prijatelja, da je bil osleparjen od svojih agentov. Moja prepricanja o verakih i dr. zadevan hraniin za se in nijmam navade trositi je pred znanje in svojo zmo2nost, kakor se tide dobremu ucl-telju v ljudskih Solah?" „Vrhu tega ste obe narodnosti, kakor druge, pono-Boe svoji^ga jeziku, in 6utite, da smete tirjati, naj e. kr. vlada v ozir jemlje njih britke 2rtve za vpeljavo narodnih Sol, ki bo temelj in pogoj vsakega napredka. w'la nurodnostni 6ut je preob6eu, preprostovoljeo, javen, in se je pregloboko ukoreninil v obe narodnosti, da bi ga bib rodili neclmerni in neolsti viri.« „Oo je preveljaven in mofian, da bi ga mogli za-treti izgovori politique ugodnosti, in jo preprilofttm sedanjim razmeram, da bi se smel grajati, ali da bi ga mogli nadomestovati dvoumni in nadlezui pomoflki nehvalezuega duSevncga varstva." wDe2elni odbor popolnoma so zavodujoc veliko svojo odgovornosti se podviza V. vzisenosti predstavljati, da bi uaSa dezelu slabo sprejola vpeljavo poducnega natirtD, ki ste ga narooili isdelati dezelnomu SoUkemu avatu, Vpoljava ne«) fikega kot uonega jezika v zgornjo raz* redo tukajHujo vadnico vobde bi se imela za prelum ustave, in za udarec, ki se je dal narodoenm Lutu.M nTemu tmsjiioti biobcmstvo videlo previdnost le v raznib preuaredbah, katero bi nameravulc dati poduku v nemSketn jeziku veco ob&ruost, in pridobiti mu bo-lj§e nanredke s pomocjo primeroejfiih metod.- „Naj tedaj V. vzviSenost blagovoli usliSati epIoSnjo niDeaje, in naj blagovoli v okoia pritt prihodnjim vec ali mauje zivim glasom nevolje, katero bi brez dvoma zbudila vpeljava omenjenega poducnega na6ria.w Dopisi, Iz Solkana 18. junija 1873. [Izv. dop.] Mislim, da bode „So6aa r«»de volje prinesla mej svojimi novicami, popis homatij mej zupanstvoni v Solkanu in c. k. okr. glavarstvoni v Gorici zarad sloveuskega uradovanja. BivSi c. kr. glavar Pino je bil koj v zacetku u-peljal slovenski jezik pri c. k. glavarstvu in ostro za-ukazal uradnikom le v slovensk^m jeziku z zupanijami poslovati. Za Pinom pride za c. kr. giavarja g. bar. Rechbab. Slovenski jezik je od tega casa za6el ia-kovo pot hoditi. Nij mi zaano, kako so se zarad te^a 2upan*tva proti c. kr. glavarstvu obnasala.*) Znano je pa, da je zupanstvo v Solkanu ze koj v zadetku nem- *) Monda YeCinoma prav sorvilno. Ured. ceiim svetom, posebno pa ne pred & dopisnikom nGlasatt in pred njegovimi sodelalci v nabiracji tvarine za crnenjc „tujih in neznanih" ljudij. Bilo bi veliko pre-vidaejSe seznaniti se se stvarijo iz lastnega opazovanja, na mesti poslusati razoa mestna klopetanja in prazna govorjeuja. Navadno vsi ljudje, aposlujoci svoje in splob clo-vesko dostojanstvo, spostujejo tudi osebua prepricanja vsakega. Zatorej, ce bi tudi vse to, kar govori c\ dopisnik o mojih bogoslovskih mneg'ih itp., bilo resnidno, tem niu manje vsak vsaj en uialo delikaten clovek ue denunciral bi me na ta nac.n pred celim slovenskim obcinstvora z nura^nom, skodovati meni vmojem znun-stvenem podvzetji, posebno takrat, kedar i brez tega skusam zadosta ovir vsled nezaupnosti in bojazni ljud-stva. Mislim, da L. g. dopisnik nij tako uajiven, da In ne razumel, da se skoduje pred ne proved oraikanim ljudstvom terau, o komer se pravi, da ima nekaj ^oper vero in sv. pssmo. posebno ce mi so podobne kvante celo v odeh izobrazenega vodstva malega semini§5a toliko uze skodovale, da mi je otelo mogoSnost zme^ niti se z nekterimi rejenci o poslanih od njih zbirkah narodnih pesnij, piavljic itd. Ge bi se tako' skrbno gledalo n-i prepricanja razuih omikancev o verskih i. dr. zadevah, takrat postale bi nemogocne vse zve»^. mej ljudmi, ker zoper vsakega se da nekaj povedath noben dijak bi ne mogel gOvoriti ne z mnogimi svojili uciteljev ne tudi z vecino drugih omikaucev. Mat! lice odlofce gtavarstvn uradalo, kateri so potem tudi v To oboasauje zapanstva v Solkanu se je s casoma c. kr. glavarstvu vendar le odved zdehh Nemskt do-gisi ,80 kar brez izjeme zaeeli dohajati, kateri po in-paustvu nazaj po&ljani, sozopesvgrmecein Barat|§3tilu* ˇ Solkan prihajali. Bazni la paragrafi sj se zbirali nad iopaoovo glavo, da je bilo joj! Kerta'str«u ng md pomigal, djbita znpan m tajnilr povabilo, Ua prideta pred c. k. glavarstvo. S pomocjo tolmaca moral si je g- komisar pomagati,^ da je bilo Zupana mogoce izvedeti, zakaj je pozvan. Sve-tovalo se je zupana, naj zanaprej ne zavrada ved po takem nacinn glavarstvenih dopisov, sicer se bodo rabila siraa sredstva po postavij da naj se pritofci pri name-stnitt™, Se se cuti obtezenega it I. 'JVjuik pa je Ml pozvan, da bodo tudi njemu znam postavni predpisi 2upan ae je npiral na svojo nezraozuost neraskega jezika, fa da nij po nobeni postavi zavezao, da se mem na tolmacenje pisarja zanasili, ali kje drugod za do-bro placo si pvestat preskrWjemti; ampak da je f»eh oblastnij dolzuoit poslovat v jezika p id lozaim nmevnem in ? dezeli navadnera.**) NakopiMo se je tako lopo Stevilo nemskih dopisov, katere je c* k. glavaratvo po ravno omenjeni obravnavi nazaj z nemskirai raztogi zupanstvu oJposlalo. 2upftostvo je potent za previdno naSlo, sliSati v tej zadevi tudi staresinstveuo mnenje. V doticni seji je staresinstvo enoglasno sklenilo, nnj zupanstvo tUte dopise, ki jib od ces. kr. glavarstva v nemskem jezika spisabe dobi, nazaj poslje.**") Ta sklep je bil c k. glavarstvu naznanjea in so bill ob enera vsi nentski dopfei nazaj poslani. Kakor se pravi, je c k. glavarstvo ta sklep stare-fiinitva ustavilo in to zadevo c, k. namestoistvu nazna-nilo. Pridakuje se tedaj, kaj bode namejtnistvo dogo-vorao z dezebum odborom ucinilo.****) Iz Trite 16. jun. [Izv. dop.] Srecna obcSina, ktera ima dobrega zupana, a trikrat nesrecna, ktera ima zu-panatvo, kakor je ima trzaSka okolica. Uboga okolica, mestni magistrat to vlece na svoje prsi, ob enem pa ptitUka na skrito bodalo, da ti umLi sainostalnost! Obdaroval je vas, okolicani, s tako imenovanimi koini-•arji, raamelnki prve vrste, kteri bodo od zdaj slovea-ski iivelj zatirali in vam Se to samestajnost vzeii, ktero ste do sedaj iraeli. Poglejmo na Obcino, kako te tarn dobrota v obilni meri deli. Omenil sem v 20.Stev. „Soce«, kako je magistrat m) Vendar fadno, da c. k. nradniki Se zmerom midlijo, da je ^ndfltvo wad njih na aretu in ne oni zarod ljudstva, — in da so iopani ie xnwrom pokorni singe e. kr, ofcraj. glavarjer. ***) Izmtno! 2ivili! Solkansko staresinstvo naj bi posne-maU vsa draga stareSinstra, pa M kmalo videli, ce § 19. se kaj velja! **•*) Menimo, da je del. odbora sveta dolznost, da brani narodne pravice in da se bo nprl protipostavnerau in protiuarav-nemu postopanjn naSega glavarstva. UBED. prepovedi, katerih nij raogoce zmerom izpolnjevati, je zelo nevarna igra. Se eukrat ponavljam, akoraviio vem, da mi visoko izobrazeni dopisnik „Glasa" ne bo hotel verovati, da sem zelei seznaniti se z omeojenim rejencem malega seminisca ne da bi ga hotel spreobr-niti na mojo vero, ampak le da bi se pogovoril z njim o cisto znanstvenili, jezikoslovnih receh. Sploh nijmam navade apostolovati, razsirjati svoja mneiija in nplivati na spremembo prepridanji drngih ljudij, ter mi ja po-polnoma vse eno, ali kedo misli tako, kakor jaz, ali pa drttgaiie, in sicer v vsakem, posebao pa v verskem Jaz nijsem dozdaj nic vedel, da so rejenci mil^ga semipis6a spisovali svojezbrke „pred ocaii svojibpred-stojnikov", in da sploh vodstvo nij jim tega branilo, ampak da se nasprotno veseli nsamostalnega gibanja mladib nmov.tt Za to tern Ved se tega veseiim zdaj, jkakor tadi veseiim se lepoznanskega lista(radbi vedel, ali se ta list tiska ali pa samo izhaja v rokopisnih eksemplarih.) in osoovanega v malem semioisci drastva za oabtfanje narodnih stvarij. Zares moram priznati, da yedina dijakov, ki so mi poslali nekaj tvarine za dijalektologijo, spada namrec mej rejence malega se-minilca, ter se nadejam, dapribodnjid nebodopuzabiii na Btaj^ga in nezoanega cloveka". Mislim, da tudi jgredstginiStvo tega zavoda odpnsti mi moje ostre in ^prenapete besede, ko izve, da sem je napisai vsled tej^a, ker sem bil o vsem slabo pododen: gpvorilo se $L* .BamreS» ^a vodstvo prepoveduje lvjencem po-LiljaU za me narodne redi, iii.da, dekaj piiejo, morajo pwati na gkrivnein,, tako da bi ne opazil noben pred-stdjnik. To goyorjenje se je zdelo biti potrjeoo nam-M S» samega predstojniStva s tern, da se je prepo-vedalo rejencem me obiskavati. Pud nplivom teh vestij E*^8^ &V T enpm »po3lanem« o nasprotovanji Bsa-mostalDema gibanja mladih umov" in k opazkam pri-W^f"?1 ©no iies^no ,pravijico4a Pa ne samo jaz sem M n«j ta nacin npeljaa v zmotnjavo; saj sva oba ?$& *M$aW9** slabp podadena jaz o predstojniltvn ii?^?W*> »w4a80Y" dopisnik pa o mojih bogosbvskib pravice obstrigel okolicanom, da sopo njegovem kopitu ie njegove kreature za zupatie izvoljene. ^ jQfe.6iiii.rH& jno prenarejentb mestnih pravilih iz-yolili va^^^ft moze, kteri trije bi b»li imeli biti pri prvi mestni l||ji predlozeni in eden teh za zupana po-trjon. Nava4uo.jg.du se mei izvoljeoimi tremi mozmi vsaj ede^ fliallfiink.nfijde, kreri je zopet po magistra-tovih^iilvl^n^ v trijo voljen. ^ Sa. Obcini pa, slavo Ob Gosp. dr. Pajer, kateri je naSim citateljem vsled mnogih njega zadevajocih dopisov gotovo postal zanimiva osoba, je v svoji poleniiki z listom ?LTl3onzotf v 43. Itstu „Eco del Litorale* omenil, da je „Socatt odbila zvezo z ?lsoncevimiu junaki (campio-ni) opomniv§i, da z ljudmi brez zvestobe (senza fede) se ne mara vezati. . Vsled teh vrstic prisef je r na§e urednistvo urednik iista ,L'Isonzou in zabteVal od nas pojasn:lo, ce je res, da nam je nIsonLevatt stranka formalno ponujala kako zvezo in ce smo jo res odbili z omenjeno opazko. Mi smo uredniku zagotovili, da ne vemo o nobeni formalni ponudbi zarad kake zveze in d» torej nijsmo bili v polozaji omenjene zveze aiti se sladkimi nez ostrimi besedami odbiti. Ker je urednik „Isooza-* kesneje to naso izjavo pismeno tirjal, smo mu jo tudi pismeno dali. . Na to pa je g. dr. Pajer v 50. st. bsta KL* Eco del Litoraleu poslovenil nekoliko vrst iznaSt>ga dopisa iz Gorice v 5J. Iista ,Socea 1. 1872. in s tern hotel dokazati, da je resniea, kar je on trdil. Ou se je namreS skliceval na sledece vrstice nasega omenjenega dopisa: „Da to spoznavajo je prav, lie bolje prav pa bode, 6q nasi Italijaui (ne samo junaki „Isunzaa) dos-lednt ostanejo, cc ne bodo svoji aristokmoji pet lizali in jo povsod na celo postavljali......... V $sonzu" smio citali te dui fclanek, skoio bi rekliaa naso adresops.m, zarad katerega Slaukaje bil Jsouzo" konfiskovan. V tern clanku je . izreforia misel, da je silno potrebna elinost mej nami in ltaiijani, da viribas unitis pobijemo skupnega aovraznika — tukaj sopire-Se se prusofilstvo io da v ta nameu stopiio v pogo-vore dr. Lavric in dr. Tonkh od naSe, dr. Deperis in grof Coroniai (!) pa od itahjanske strom"..... „Italijani tedaj nijso zanesljivi zavezniki.* . . . . BCe hocejo Itabjani zaceti pravo narodnostno in fede-ratisticno politiko, ce se popolnoma odpovedd sanjari jam, zarad katerih smo jib iebko priuierjali Poljakom, ce pc&tanejo zanesljiv politicen fakto* in ce so nam Slot oncem povsod tako pravicni kakor mi njun, potem je roogoca ediuost, dokler od tehpriucipovneodpadejo." Nadalje prestavlja g dr. Pajer tudi kouSne vrstice nrazue vesti*: „ViteSka bravura* v nasein 7. listu od t*»ga leta: 0.idim> e>, da mej tern, ko vsi tukujSnji li*ti obsojnje.o to nesramno dejauje, list itabjanissjmuv o tern raoloi (o pomazanjn table g. Httdolina). Po turn pa oaj se pr nafia clenku o zvezi Sloveneev z Italijaui proti Nemccm. Smo uze rekli, da naSiui hberatniin italijanom je treba se dosta uditi Be, prod ko lehko mislijo na zavezntke." V teb vrstab, ki so iz dopisa iztrgane, gosp. dr. Pajer zasleduje tedaj pooudbo zveze in naso odbitev. Fred vsim moramo g. dr. Pajerju hvalo izreci za pre-ttavo in objavljenje onib vrst, ker ravno to nas veseli, da nasi Imlijani zvedo" naSe mneuje o cijib. Mi osta-nemo zmerom pn tern, kur smo rekli, da Italijaui mo-rajo postati dosledot federalist?, Le hocejo z nami proti nemskewu nasilstvu uspesno postopati. Ce pa bodo volili politicne veterejnke iu odvisne ljudi v razue za-etope, potem gotovo nij mogoce, da pndemo na Gori-skem do uzitka narodnib piavic niti mi uiti Italijani. Mi ne delamo razlo&ku v tej zadevi m*j ital otrankami in smo eoakega mnonja tudi glede strauke, h kateri spada gosp, dr. Pajer in katero stranko on zastopa v deL. zboru, v soltkem svetu itd. into pravznto, ker jo dr. Pajer zastopa. Ce je p* uze g. dr. Pajer citiral zacetek stavka: ,*Uluani nijso zanesljivi zavezniki* — naj bi bil do nadaljevanje onega stavka objavil: ndokler tavajo inda-iio* zabtevajo narodne 6ole, jutro pa mulce, ce jim Ujih poslanec v zobe pove, da bo glusoval za direktne volitve. Naj bi se veudar upraSali, dybimo It narodne Sole, *Le bona Dunaji uka'zovalatlstavoverna vegioa? Into bo,Cezmaga z direktnimi volitvami" — Kakor se vsak-teri iz teg* lebko preprint, govorili nijsmo ob „Isundo-Vih" prijateljib, ampak splob ob Itabjantb na Goriskem iu tudi nijsmo se nanasali na uobeuo pozitivno ponad-bs ampak samo iu elino na nek clanekv „Isonzu.u-Zatorej pa 5e enkrat konstatujemo: I. da nam privr-Jenci BIson6evifc nijso formalno ponudili nobeue zveze in da zatorej nijsmo bili y polazaji zavrniti njib po-ftadbe z opazko, da z ljudmi brez zvestobe se ne ma* ramo vezati; II. da se vse nafie dot.cne po g. Pajerju citirane izjavo nanasajo na neki dlanak v „Isonzua m na nobene dogovore z Isoncevimi privrzenci, kar je razvidno iz ravnotistib vrs», katere je g. dr. Pajer citiral. To smo samo zato konstatit-ali, da ne bt kedo mislil, da bouemo svoje besede opbrekati. -Vescli pa has da je g. dr. Pajer tako priden citatelj rSoce,A ker tako smo gotovi, da cita tudi one clanko, kateri za-devljejo njegovo osobo. VredniSlvo. (nittvenski aarotfiii m^2««iji; kgoriskemu okraju spadajo^i suulejo se 3. julija t. 1. ob 11. uri zjutraj v Gorici pri „Lizia v posvetovanje o vaznejih todkah od-.....ttva in poduka. (V«sela, pa redka auvica.) Iz Spitala na Koro-skem-javija nTagespj3t" kaj redko in vese|o novico, da je nan^refe 16. jilnijat I. zjntra vihrate. belazastava se strebe tamosnje jetniSnice v zuamenje, da nij bilo tisti dan nobenegji jetuika v jetn snici, Lesar ne pomnijo n&jbolje pnletni obdotui Ijudje. Taki dncvi so zares zdaj kaj redki tudi pri nas; dobro bi bilo torej, da bi vse soduije to posnemale, in take dneve ali ttdae z belo zastavo slavile. Velik upliv v ljudi je gotov, kajti greuko bi bilo za vsakiga, zarad katerega bi se morula ta zastava raz strebe zopet vzeti. (ttaiim «*rocaikan»!> S prihodnjem listpm za* denja drngo pohiletje; vabizuo tedaj p. n. g. uarotjaike, ki so pla'^ali samo .do konect. m., da narodbo. ponove. Tisti go&podje pa, ki notejo biti vec naro^uiki, uaj nam vrnejopnhodnjo itev. i opazko,. da ne bodo prejemali ve6 Iista. Ker bo nas list posebno t drugem semes-tnt prav zanimiv postal, uad-.-jamo se3 da sa oglasi de mnogo novih narocn:kov. Uredui§tvo. .(Vmr, mattfarji!) Zadnje .Novice- naznanja-jo, da tisti udje slov matice, ki do konca junija ne„ plafiajo htuine za 1. 1873. (U!)f ne smejo pri bodoSem cbcuem zboru glasovati. .Uze vemo, za kte-rim grmom zajec tidi." PreSrCna zahvala ysem gospodom, posebno pa vrli donwci kapeli, gg. goriSkim dijakom, peveeni, sostoSol'cem iu prijat8ljem, ki so nasega ljubega in nepozabljivega sina Jozofa pri pogrebu spremili in tako tudi po neizuierni zguti fralujoce roditeljo tola2ili. V Kviskem 20. junija 1873. DRAGOTIN KUAUR. Y hnenn komenske golske mladine IL razreda se zahvaljujom c. ^. dru. Lavri^ii kot poverjeniku ljubljanske wNarodne gole^^na GoriSkem m, podarjeni tliermometer, kterega mMe2 ss yeseljem opazu,)'e vsaki dan pred- i popoludne. Uljudno pri tej priWr pri zenitvi slabo izvoli, nosi krii, doktur zivi. Kedor ookrbiuka vzame, dobro nij glodn, kaj Uola, ker gre za njegovo premo^enje. So vaznejSo so pa volitve v politiauem zivenji, kajti 6e slabo izvolitno, trpimo tie samo mi, ampak tudi drugi, vsa obcuta pri volitvah v obcmski zastop, vsu dezela pri volitvah v deztslui zbor. Kij pa se He ta cas, kedar imam-) sami voliti v drxavni zbor, kder se skupne pjstav* sklepijo in divki oJlocujojo za p>l cesarstva, tu kder se meuda v dobt novega zborovanja odlodi, ali bode mil mej avstrijskimi narodi ali §e huja razprtija. Glede na vse to je uas list volilcem uze priobcil najpotrebnejse predpise novega volilnega reda.dj, bode vsak zual postavno postopati pri bododnsh v^iitvah. Tudi je nas list razlagal, kaj da so direktne aii nepo sredoje volitve v drzavni zb>r; votviar j« v«§ odbor va2uo to vpraiaoje za daaes postavil in dnevni rod, da se ustno in mej so'boj pogoVorimo ob imemtni tej nalogi. Dr2avni zbor ali parlament je srodi^e. v kiterem se doticni poslanci zbero pri driavnem poglayarjt, kralju cesarju ali predsedhiku v IjaJovladt. Volitve so nepo-srelnje, u>! volilci izvo'ijo in pos'jcjt pislanca nirav-nost v ta zbor. To pa se pri rauiih narolih razlicao goli. V Franciji n. pr. iiui vsak polnoletui Fraacoz pravico voliti ;* in za toliko in toltko tisoo dus je od-merjen en poslanec, ki stopi naravnos^ y edini parlament. Tako je tudi ni AngU'Skum, Spinjskein, v (taliji in v drugih drzavah, vendarvpaz razlockora, da fiovo-lilci le taki, ki vec ali inanje davkov plauajejo. Pri has je vec posebnega. Avstrija obsega nanired ve6 kraljestev, deze!, in ved narodov, pamalb kronovin je ene same narodoo3ti. Vse te de«ele so le s casoma pri§le pod z^slo iiase cesarske rodovine, in sa nijso nepogojno udale, ampak pogodile so 8", to je: doti6ai vladar habsburski jevpogodbi potrdil vsaki dezeli stare pravice, in najglavnejsa je bila dovoljevanje davkbv in vojakov. Vsak nasiednik je priznd in potrdil vse te pravice in posebno slovesno je to delal Karol VI., cosarice Marije Terezije oae, vladajoc oi leta 1711. do 1740. Vse te dezele so bile zastopane po stahovih vdezeloih zborih, v katerih so se zbiraii pUmitvo, visje duhov-stvo in poslanci nekaterih meat; kmetje so bili suini, *) Pri dohodfeih, ktere iraa sedajgoriSko poverjeiiiitvo „Na-rodne Sole", pac ne bode g. doktorja mogoie izpolniti Vase Selje; udvirao je to od. tistih blagih rodoljobov ki za „Narodno Solo4* zbirajo doneakc. Za tega delj §e enkrat pottkarao na vrata vseh nafiih eitateljev i Solskih prijateljev, da naj ne wflindej nobene prttike pobirati „solda ta Solo^j pri igri, $ri veselicaa, v Vweli draibi poleg vinske kapljice, povsod imate priloinost nabirati male dcneake, ktere vsak lehko utrpi, ki pa vendar ubozira solarjem veliko pomorejo ter jim vsselje do Sole delajo. ..; ¦ . . URED. mje v Tirolu so aedeli y d«2elnem zboru. T 6asa teku so pa vladarji prezireli stanove iu cesar-Fxanovl. je bd prav. za prav uze absolutni vladar. Tako tudi feudinand I. do leta 1848. Takrat je neomejeba vk-darska oblast pala, ia drzavnl zhor se ie sklicalitpo neposrednjih volitvah, toda prekucje so^>se pomirile, in s tem mirom je nastopilo zopet neomejtroo Vladar-stvo. Lata 1SG0. pa so se c.*si v novic premenili, in na- ^ ravska le bilo, da so zdaj ^lenili deielne zbore skli-cats w sklioili so.jib, pa ne popolaoma po fltarem nacmu, ampak razdelli so davkeplacatce v tri Vain zuane razrede, kar se ne nahaja nikder na svetn. Do-bih.so ti zbori pravic posebno pa to, izmej sebe po-sUjati podance v driavni zbor, kateri so tedaj tam zastopaii de2ele, kar je trpelo do letos. Oentralistem, ki sa vecidel Nemci, nij to po volji bilo, ker hbfieio Nemcem v prid vse oblasti vsrediSdi zedimti, in.eares posredhlo se jim je preneraditi ustavo s pomoejo uekaj Slovanovt Vpeljali so n«posrednje volitve piseziraje define zbore in z;dje raznili natodnostij, nadejaje si vedne vefiiao, Bazpor je bil sicer caIi ta das velik in Cehov nij bilo uze davno tam, tudi drugi narodi ao dvakrat dc8avm zbor zipastili. Da se torn v okom pride, so sklcnili contralisti nov§,, vsled katerega mora vsak poslanec pri objubi izivkjma priznati dr^Avne osuovne pjs'ave, kakoi^ue so. Vsak protest, ugovor ali pogoj glede te obljubo stori, da podanoc precej zjubl poslanstvo. Cebi, ki se drzijo svojdi starih ddavnib pravic, in so poproje stopdi v drzavni zbor toda lo pogojno in a pridezkom, nravijo zduj, da ne morejo prav zarad tega novega §. ve6 stopiti vauj, ker hi z nepogojno obljubo se odpjveiali svojih driavnib pravic, kar ne smejo in ne morejo storiti. Oni so torej v hudi opo-ztciji, kakor drugi Slovaui in uekateri Nemoi, Kaj je po vsem tem storiti nam. Slovencem, ki nomarao zgo-dovinskega pravn, ampak lozgodovinako krivieo? Vsled zaloatno zgodovine smo razkosani v 8 delov, in zdaj more naSa teSitev biti zedinjena Slovonija, o kateri se jh uze muogo gov r.lo pisardo in sklepalo po tabrib. Jaz menim, da je nasemu poslanou zeduuti go E dru-gimi sloveuakiuit poslanci rred v splosno opoztqijo, ki ne more izkljuoiti naroluo»tmh vprafianj, kajti O&hi in Poljuki bo potozojo tudi za-njo, in nam dovolijo Slov*. nijo prej ko druga strauka. Ce pridejn Cebi vendar v zbor, kar vsa druga opozieija, toroj nebo teinvuo soi njimi porazumati. Davno u^e uas veLe sadauja dina«> stija, in drugo nij.nam in njim delati, uego vsajemno postopati. Ak<) pa no pridejo, kar je skoro gqtovp, toliko bolje zlozna ho morula ostala opozic'ja sklopati, in tudi krepko boriti se po doti6uih sklepib. Potem Viktor D o l.c n e c govori bliz j tako-le: Ko sem ravno jaz v obcuem zboru v Gorici dne 6, febr. t. J. govoril o pomenu direktnih volitev iu zboru pripccoeal, da se pridruzi peticiji kranjskdi Sloveneev do cesarja zoper zoper direktne volitve, omeuil sem nevamoiti, katera utegne Avstriji na3tati s tem, da pride, v ve^ ljavnost ona postava o direktnih volitvab, po kateri eo nas astivoverci koatutnaciiali, alt, da bolj§e re^am, skleuili nekij o nas, pa brez nas. Gospodom ka'teciia je slo in se zmerom gre za nadvlado 6qi vse drugo uarqde, je bilo to vse enako, je li to, kar sklepajo pravidno, ali ne; oni so imeli le to pred oftni, kako bodo zagotovili vladarstvo svoji stranki na vse vedne case. To je bil cilj in konec postave o dirtktnili volitvah; zatorej pa moramo obzatovati, da je obveljala ta postava, katera veftno drzavljanov iali na njib. prayit cah in ieljani posvpbodi vseh napredujofiih dr^avljanov popolnoma ne ustreza. Kajti ce ima postavodajalec svobodo pred ocrni, ne bode ozir jemal samo na privi* legovane m«.>scane in vol ike posestnike, ampak. skrhel bo zato, da so vsi stanovi primerno zastopani tant> kder Be odlo5uje o sreci in nesrej5i cele drzave. Za, vse to pa senasi ustayoverci nijso brigali; d&li so tistim stanovom vece vo'lilne praviiie, iz katerih sta-nov po stari Bkusnji dobivajo najvec privrzencev in gotovo bi bili malega poaestnika in kmeta z yedimi pravicami obdarili, ko bi btli gotovi, da ti /adnji bodo volili same ustavcrerce. Svobodi, kakor Jo razumejo ustavoverci, se imajo tedaj mail posesjbnjki in fcmelje zahvaliti, da ne vohjo naraynost, ampak po volilpih mo&eh iu da volijo veliko manje. poslancev nego^nie^ta, dasiravno drzavi gotovo §e enkrat toliko zrtuj^jo na krvi iu dennru, kakor mesuani in veliki posestnjki.. Se veLa krivica zgodila se n«mtje Sloyencem z [: umetno razdelitvijo okrajey; na §tajersken> so slov.enske ' okraje tako zmesali z nemskimi, da morajo skoro povsod Nemci dobiti vecino. s i 1 ¦;'. Pri nas na GoriSkem volijo slov. mali pose&tniki S. okiajev le rnega poslanca, mej tem.kqvobjosJb»w>.4 furlanski okraji tudi enega poslanqa,? ali: 209 alojfen* skill volilnili mo2 voli. 1 podancdjSSfurJanskihpa 1»di enegii. Na Furlanskem se je popolnoma ozir jemalo na" narodaost, pri nas pa prav nid. O.mestih in veli-kem pose^tvu Se nij govorrti, tam imajo. Italijsniilepo ve^ino iq, tako ho pri§Jo, da bode 1|3 italijauskihuOfei* bivalcev imeU 3 pislance, 2(3 nas Sloveneev pa;le,q-ncga. Ker sem ravno pri tejn,..ponuja se. mi ^nhiaont da Vam dokaiem, koliko, Ikodp trpimOi mi iSloSifinoi zarad tega, da nijsmo ^zedinjeni v eno samo skupino ali kronovino.; pa bi bilo to, hi ini Slovenci morall imeti 25 do 26 driavnih po<racev; to bi bilo u2e ne- kaj, razkosani pa jih z vso silo zaraoremo sprayiti k vecemu 14 do 15, tedaj skoro polovico manje. Enako smo posebno mi juini granican slovenski pn vsaki re6i in vsaki prUiki na veliki skodi, posebuo pa glede nase narodnosti, katere nam §e zdaj nocejo priznati po na-§ih uradnijah politienih in sodnijskih; te zadnje sloven-skim strankam So zmerom dopisujejo v italijanskem in nem&era jeziko. Cadili so boste, ce vam povem, da moram jaz, k«kor nreduik slovonskeg* ljsia od gor.s-kega tribunala §e zmerom prejemati itahjanske razsod-be; to cloveka strasno pee>, pa kij hoeem proti stli! No, da bi bil italijasiski jez k s-ij drzavni jezik (Reich** sprache); tako pa je jezik naro inosti na Gortskcm, Katera je v veliki manjsini. §. 19. o. p. sicer zahteya ravnopravnost jezikov; a pustava hna veljavo le do | nekih krogov; §§., ki imajokaj svobodn ga duhavsebi razbijo se vsi na trdera ikoli, ki se iraenuje birokrafc-86m. Ne morem pri tej priliki zamolcati tudi druge britke resnice. I V najnovejSih casih gorisko glavarstvo zupanstvom I skoro izkijucljivo nentfko dopisuje; Supaustva kakor pol. obUstaije bi imele pravico take dopise zavraeati;: a gospodje iupani sese povsod ne zavedajo svojih po-atavnih pravic in rairno pofc.rajo krivico; so sicer ne-kteri iupani, kateri atrogo branijo pravfre nasjga naroda, a presneto malo jih je takih; zatorej pa so po-sebne pobvale vrcdn\ Prvi mej temi je solkanski 2upan GabrijeveiS, priprost kmet, kateri je dozdaj: vkljub zuganjn vse nemska pisma uradnijarn vrafial in ko je prepir do vrhunca prisel, sklical stares; nsko sejo,-1 v kateri se je eaeglasno sklenilo, da ?.upan ne sme pod nobenera pogojem sprejemati druzih pisem, nego slo- I veuskib in Ce bi uradnije se tako ostro in tudi se celo I postopale proti zupaniji. Zatorej pa moram solkansko I zupanstvo tukaj kot lep vzgled postavit;, ker je uiMnda | najodloSnejse v goriskeui glavarstvu. I ZaSel sera prav za prav v postranske reel, a to se I mi jo zdelo vazno zarad tega, da dokazem, k ko po- 1 tnbno je, da se nasi poslanci diie nasega starega pro- | grama in da ga po nikakem ne vrzejo mej staro §aro, I kakor to svetujejo Se celo uekteri slovenski bsti. Zdaj pa bom kar na hitrerao glavmbiu bistvenik vpraSanjib I zarad direktnih volitev govoril. I Prvi6 nam je treba vedeti, kak mora biti nas I kaudidat, drugiL, kaj zabtevami ol oj^ga, tretjic I kako bomo sli na delo, da z na§im kandidatom zraa- I gamo in Letrti5, kako bomo uplivali na volitve v | tistib razredih, kder je na§a uarodnost v manjsini. I Na5 kandidat mora biti skusen, nesebiden narod- | njak; tak dlovek, ki ljubi nas preposti narod in je j pripravljen kaj zrtovati za njegov blagor; zraven tega I pa mora biti moz, ki iraa muogo srcnosti, zdravega | xazuma in tadi ncenosti zadosta, da na svojevn mestu I povzdigne svoj g!as proti krivicam, katere se gode na-lema naroda. Nas kandidat mora zmerom na to pa- I ziti, da koristi, nikoli pa ne skoduje nasema narodne- I ma programa, kakor je zdaj oie nkoreninjen v narodu, I kajti ce bi se zdaj na§i voditelji temu programti odpo-vedali, odpovedali bi se tudi nasemu naroda in njegovi I bododnosti. S tern pa Se utj receno, da nas poslanec J mora* zmerom naravnost in nepogojno na svoj ci!j ves- I Ijati. Mi Slovene! sami na Dunaji nio ne za more mo, I na§i poslanci se morajo tedaj zvezati z vsemi drugirai I strankami, katere vezejo coak>, podobni, ali razlieni I interesi z opozic;jo proti skupnemu sovraznikn. Ta so- I vraznik je ustavoverna stranka, katera je zdaj ua kr- I milu. V prvi vrsti je tedaj vsem tistim drzavnim po- I liti^nim strankam, katere se catijo zaljene in zatirane, I za to mar, da vrzejo sed&nje miuisterstvo, katero je I popolnoma udano oni stranki, ki nam in drugim naro- I dom noce priznati najsvetejsih pravic. Yse te stranke I morajo tedaj skupno in zlozno postopati proti skupne- I ma sovragu; zarad tega pa se nij treba, da bi ena ali J druga teh strank odstopila od svojega programa in se I popolnoma podvrgla drngi stranki, kakor na pr. sve- I tajejo nekteri sloveaski list!, da bi se mi Slovenci po- I polnoma zodinili z nemsko pravno stranko, katera je I samo zarad konservativnih interesov nasprotna mini-sterstvn, mej tern ko se mi Slovenci skoro samo zarad { narodnih nasili pravic borimo. Taka politika nam ne more hasoiti, ker mi se moraino drzati svojega pro- J grama, katerega imeoovana stranka popolnoma ne pri- 1 znava. Sploh pa sem mnenja, da zdaj nij cas, da se I prepiramo o programih. delajmo rajse na to, da kohkor I mogode izvrstr.ih rodoljnbov izvolimo v direkten dr- I 2avni-zbor. Tndi nij mogoce uze zdaj reci nasim po- I slancem: Vi smete ali ne smete v drz. zbor. Po mo- j jem mnenjn je silno in neobhodno potrebno, da precej j po doyrSenih volitvah vsi poslanci opozicijanelnib strank I skupaj pridejo v konferenco in da po razmerah odlo- I dijo, kako jim je postopati. Kadar bodo vsi omenjeni I poslanci sknp, bedo loze se pogodili in tak skupen pro- I gram sestavili, da bo vsaj biizo ngajal vsem strankam I in narodom. Zato pa ne moremo popolnoma zavezati ( na§ega poslanca glede postopanja, ampak pustiti ma I moramo nekoliko prosto roko. Priporocati mu moramo I to, da zmerom postopa z veliko opozicijo, da pa nikoli I ne pozabi nasega narodnega programa in po mogodosti I _ tadi kaj za nase gmotno blagostanje stori. I Nastane se drugo vpraSaoje: Kaj pa, ko bi Cehi I ne hoteli v drzavni zbor? V tern slnfiaji bi bil jaz I odlocuoza to, da nasi poslanci ne bodijo na Dnnnjza stafazo nstavovercem, kajti ce Oehov nij na Dntiaji, nij skoro mogoce, da opozija zadobi vedino; v manjsini bi pa opozicija zastonj po pravici vpila, toda poma-gala bi nepoboljsljivim nstavovercem Avstrijo popolnoma pokonc.it!. Sicer pa menira in se nadejam, da se po konfe- rencjab doseie neka edinost v postopanju mej Cehi, Poljciki in drugimi pos.auci opozreijo, kajti br»*z take edmwstt bi bili posebno mi Slovenci na veliki skodi. Da dobuno dobregt poslanca, je treb«, da uze zl«j pozvedum-.i, kateri m<>7. ima gori omenjene lastnosti in bi b.l pripravljen tudi ustreci nas:m z»*lja:ii iu potre- bara. Ko boste, dragi drastveiukt, se zadosta mej ; narodom po*vetoval?, pridite v obilem stev.lu k obenemu zboru, kateivga b» Vai odbor v ta nam n sklicat; t»m nasvetujte in priobcit", kar ste zvedeli v vasth krajih, kuteri rodoljub ima i ajve6 zaupanja itd. po'em i se bomo leliko zedimli o kandidatu, katerega po'eni volilcem priporocati bo dolznost vsacega drustvenika, j ker vsak druzabnik »So<5e«* mora biti 2iv in ne mrtev nd tega vaznega drustva, katero ne namerava druzega, nego | oniikati in osvoboditi nas abogi narod. — Kar sepatica [ vprasanja, kako bomo postopali v tistib voliluib razre- | dih, kder iniajo najboljso pot priznati spojenje z eno obeli ital. strank; mi bomo s tisto ital. stranko void;, katera postavi za kandidata po§tenega moza, federa- lista, ce tudi Italijana. Ker ste v italijanskem taboru 2 stranki mocno v laseb, bodo ona stranka zmagala, kateri se bodo Slovenci pridruzili, zarad tega pa lebko mi Slovenci, ce smo edini, prav dosta dosezemo v korist opozicije in vsaj toliko odlocimb, da pridejo iz Goriskega vsaj 3 federalist! v drz. zbor. Vse to sem v kratkem omenil, glavni namen mo- jega govora pa je, da uze danes povemo na§ema prib. kandidatu za drzavni zbor, kaj da tirjamo od njegain zatorej sklenem s tem, da vam nasvetujem slede^o re- solucijo: „Na§ posianec naj se prvi6 drzi starega j programa, kakor je bil od slov. ljudstva po t iborib I sprejet, to je, zedinjene Slovenijf, upeljave slov. jezika z urade in Sole in sploh pospesavanjadusevuih inmate- rijalaib koristij nasega naroda; drngid, naj postopa z drzavnopravno opozicijo, dokler ikode ne trpi na§ narodni program; tretjic, ce bi pa ne biladosegljiva edtnost mej federalist! in bi Cehi doma ostal-, da bi potem federalist! bili v manjsini v drz. zbor, naj tudi ! nas posianec doma ostane. Po tern govori del posianec Fag an el tako-le: | Nam Slovanom v Avstriji bimorala biti zgodovina ven- dar v vzgled in poduk. Drzavice starogrske, izmej ka- I terdi je bila marsikatera ne vecja o 1 nasib velikih I zapamj, . vedno so se kavsale in tudi bojevaie mej I soboj; ali kadar so bile vse v veliki nevarnosti, so se tudi vse zedinile, in z zedinjenimi mocmi so se ju- naSko obranile sovrainih silovitib napadov. Tako so ( delali Grki v perzijski vojni z najvecr.n nspebom proti mogocuemu kralju Kserksu, in tudi druge pote. Zakaj neki se ne bi tudi mi avstrijski Slovani mogli zdruziti v 3edanjih nam nevaruih casih. Zedinjeui b; si uze pridobilt tisto veljavo, ki naro gre. Zato se popolnoma vjeuiam z predlogom odborjvim, da ima nal prihodnji \ posianec pristopiti k opoziciji slovanski in drz?ivno- pravni brez skode nasemu narodnemu programu, in | trdno upam, da se bomo avstrijski Slovani sai zdaj \ zmodrib, in drugi drugemu pomagali na vso mod. | _______^ (Konec poih.) I Kmetijske i trgovske vest!. I (Kveplo zoper plesnobo grozrtja.) 0 tem pi§e I G. M. Malfina v „Coltivatoreu siedece nauke: l ^veplo naj bode Sisto in prav drobno semleto; I pri zinesih vzemi polovico zvepla, 1(4 neugasega japna | in 1|4 mavca (gipsa). I Brstje ali grozdje, katero hocemo ozdraviti, ne I sme poskodovano biti. | Pri zveplanji poslo2uj se izvedenib osob in dobrih | priprav; dobre priprave so tiste, ki zvepleni prab do-bro razdele, bitro in enakomeruo raztrosijo; zatorej mora aparat spredaj tudi vec lukenj imeti. [ Kolikokrat se mora zveplati, se ne more lebko do j lo6iti. Ako je vroc*e in suh'o in ako je vitjograd proti jugu obrnen, zadostuje dvakratno zveplanje — enkrat splofiuo, pocez; drugo pa le deloma. V nasprotnem slucaji zveplaj trikrat, in sicer enkrat vse zelene mla-dike, v tretje pa le bolno grozdovje; ve6 ali manje, kakor je tista baza trt vec ali manje bolezni podvr-2ena. Cejepoletjemokrotno, dezevno; tedaj zveplaj trikrat v obie, dvakrat pa deloma. Prvi5 2veplaj tedaj, kadar je grozdje se z mabo-vino obdano, ali kedar je brstje 5 centimetrov (skoro 2») dolgo. Drugic zveplaj, kadar hoce plesnoba naravuo barvo rastline spremeniti. Ne zveplaj o veternih dnevib, ce je znamenje k dezji, tndi ne pri oblacnem nebu, ker solncni zarki veliko v to pripomorejo, da Zveplo piesnobo pokonda. V prav subtb in gorkib dezelab, po tem v vrocib dnevib (pasjih dnovib), tudi ne zveplaj ker to bi biio pie-moLuo in bi vse grozdje sezgalo. Ne zveplaj nikoli, kedar trta cvete, da m pqkon-cas semena, preano se jagode narede. Y mokrotnih in deSevnih letih 2voplaj onibkrat, posebno kedar je grozdj'3 majbno. r Zveplanje meseca avgusta ne pomaga veliko, in prav nic o Lasu zorenja. torn vec se skoduje. ker po torn §e most in vino neprijeten okus dobita. Ako je zveplanje v avgnstu iz koli katerega uzroka potrebno, bodi si, ker nij biio prej do-ta zveplano, ali pn se j*s se zdaj plesnoba zapaz la, teduj ne p jsluzuj se samega zvepla, temvec s'ede5>) zmesi: 1 del neugas-nenega jtpna, 3 dele zvepla in 5 delov vode. Japno mora biti tolsto, ki se bitro in mocno segreje, inkise nf-mudoma v pi ah spivmtni, ako pa z vodo le p.»S-kropis. Ali tega japna ne rubi prej, predno ne zapa-zi§ plesnobe, ker znal bi drugace vse grozdje pokon-cati. na fforiSkem irgu, 2G.junija. t wssm kr. 3 50 S 35 2 —. 1 90 1 9ft 3 30 1 35 1 30 2 20 2 30 2 50 6 — 1 30 1 25 42 — 35 — 22 — 18 __ 9 60 Bil I. vnte po 13 U. vMe po 12.59 ill. vr.ste po 10.25 IV. vr*te po.9.50 V. vwte po 8 ft. Moke iz Ritterjmh mlinov v Stracicah. Bh iakljem* St. I po 16.30 St. 11. po 14.80 *Si 111, pol3. St. IV. po 11.40 St. V, po 9.70 VI. po 7.20. Brez InHia: Otrobi drobni po UQ otroW debell po 9.30 (1. f 1*. ii. delni&irjeiii | I banke ^Siovenije^ | ^ nazuanjamo, da se bode vsled sklepa opra- |, 8 vilnega sveta v v seji dne 15. t. m. drugi $> i kiipon zn iloUo oil 1. jitiiii- I var.M do f. Jnlija 1S93 l>« |> 2 groldiiliirjfl za vsak modcastni list, | pocensi od I. jlllija t. I. pri glavni I blagajuici banke Slovenije izpla^eval. \ Y Iijubljani doe 21. jatiija 1873. ? Opravllni svet prveobee zavarovalne banke 1 i «SI.O>l KUI JE < ^P v gosposki ulici h. St. 270, >W«. v kateri se dobi dobro urejena zaloga di- , %%Y sav, zdravilnih in kemicnih surovin in ' fizdelkov, zmletih z oljera in na subo, ( <5opkov (penzeljnov) za vsako rabo in raz- < nih dragih recij za barvarijo. §Vse to blago dobiva se fnSno naj» \ boljse baze in po najnizi ceni. Fsemca kraSka, vagan „ gowka „ . . „ gonfika „ Turcica domnLa „ „ ogereka ,, Je«5inen eel „ „ pohan „ Oves la&ki „ . „ ogrski „ . , FiiSol laski „ „ gowki „ m . . Krorapir . cent . . . Seno „ , Slama „ Slanina [speh] doma^a ceot „ araerikaiiska „ Vino drao, vedro [Em] „ belo, „ Pivo gradsko „ . . Mavatelj in odgovomi nrednik: VIKTOR DOLENEC. Tiskar: PATEMOLLI v Gorici.