ZBDS 
 
 
 
POROCILO UPRAVNEGA ODBORA KALANOVEGA SKLADA ZA OBDOBJE 
2003 - 2005 
Bernardin, 24. oktobra 2005 
 
Kalanov sklad je bil ustanovljen 1974. leta z namenom, da bi spodbujal bibliotekarje k objavljanju strokovnih prispevkov. Zato nagrajuje tista pisna strokovna in znanstvena dela, ki pomembno prispevajo k oblikovanju teorije slovenskega bibliotekarstva in informacijske znanosti ter k praksi bibliotekarske in informacijske dejavnosti na slovenski ali mednarodni ravni. 
 
S Kalanovim skladom upravljata Zveza bibliotekarskih društev Slovenije in njegov upravni odbor, ki je izvoljen za obdobje dveh let. Upravni odbor objavi natecaj za nagrade sklada, za katere se potegujejo strokovno teoreticna dela, ki obravnavajo na natecaju razpisane strokovne ali znanstvene teme, ali primeri dobre prakse. Upravni odbor lahko tudi sam izbere besedila za nagrade sklada.  Materialno delovanje sklada omogocajo njegovi clani s placevanjem letnega clanskega prispevka. 
 
Upravni odbor Kalanovega sklada za obdobje 2003 – 2005 v sestavi: Alja Bratuša, Smilja Pejanovic, dr. Irena Sapac in Alenka Logar – Pleško kot clanice ter Vilenka Jakac Bizjak kot predsednica upravnega odbora  je bil izvoljen na skupšcini ZBDS oktobra leta 2003. Upravni odbor Kalanovega sklada je deloval v okrnjeni sestavi, ker se je Alenka Logar Pleško upokojila in 2005. leta ni prihajala na sestanke.  
 
Sicer je upravni odbor KS ponovno pregledal, dopolnil in predlagal spremembe Pravilnika Kalanovega sklada in jih poslal v postopek za obravnavo na skupšcini ZBDS. Obenem je spremenil in dopolnil besedilo natecaja tako, da so bili upoštevani razvojni dosežki stroke. Natecaj je bil objavljen v biltenu Knjižnicarske novice, v reviji Knjižnica, v dnevniku DELO in na domaci strani ZBDS. 
 
Za nagrade Kalanovega sklada so tokrat lahko kandidirali strokovni ali znanstveni prispevki z naslednjih tematskih podrocij:  
. Knjižnice in njihovo okolje; 

. Vloga knjižnic v vseživljenjskem izobraževanju; 

. Podoba knjižnicarja v prihodnosti in novi knjižnicarski poklici; 

. Zakonodaja na podrocju knjižnicarstva; 

. Informatizacija knjižnic (ucinkovitejša uporaba racunalnikov pri storitvah); 

. Normativi in standardizacija v knjižnicah; 

. Menedžment v javnih zavodih s podrocja knjižnicarstva; 

. Vloga in sožitje medijev v informacijski družbi. 


 
Te prispevke upravnemu odboru KS prijavijo avtorji ali bibliotekarska združenja. 
 
Nagrade sklada lahko dobijo tudi drugi strokovni ali znanstveni prispevki, ki so bili objavljeni v casovnem obdobju med 15. avgustom 2003 in 15. julijem 2005 v slovenskem ali tujem strokovnem tisku, ce se tako odloci upravni odbor KS. 
 
Na naslov upravnega odbora tudi letos ni prispel noben predlog za nagrado, zato je upravni odbor sam izbiral kandidate za nagrajence na osnovi bibliografij in s pregledom nekaterih strokovnih revij. 
 
 
Pri izbiri nagrajencev se je upravni odbor odlocil za naslednje kriterije: 
. nagrado dobijo avtorji monografije ali dela monografije; 

. avtorji, ki so v daljšem casovnem obdobju pomembno zaznamovali doloceno strokovno podrocje; 

. avtorji, ki so objavili vecje število clankov v tujem tisku in s svojim delovanjem prispevali k prepoznavnosti slovenske bibliotekarske ali informacijske strokovne ali znanstvene misli; 

. avtorji besedil, ki predstavljajo primere dobre prakse. 


 
Upravni odbor je namrec ugotavljal, da le s tako dolocenimi kriteriji lahko izbere nagrajence med vecjim številom avtorjev, katerih prispevki so dosegali kriterij kakovosti. Zato se je odlocil, da tokrat objavi tudi imena vseh, ki so prišli v ožji izbor, imena tako imenovanih nominirancev za nagrade.  
 
Pri pregledovanju besedil, ki so bila objavljena v tem dveletnem obdobju, je upravni odbor v ožji izbor izbral naslednje avtorje (po abecedi):  Miho Glavana, Ivana Kanica, Alenko Kavcic – Colic, Jano Kolar, Majdo Kink, Silvo Novljan, Ireno Sapac, Majdo Steinbuch, Polono Vilar, Gorazda Vodeba, Vlasto Zabukovec in Majo Žumer. 
 
Glede na zgoraj citirane kriterije in ne da bi kakorkoli zmanjševali pomembnost in kakovost drugih besedil, ki so bila v izboru,  se je upravni odbor odlocil, da podeli letošnje nagrade šestim avtorjem. Za njih tudi velja, da so vsi clani slovenskega bibliotekarskega združenja, kar je tudi eden od pogojev za nagrado. (Torej ZBDS in v njenem okviru delujoci odbori in komisije praviloma podeljujejo nagrade bibliotekarjem, ki so clani tega strokovnega združenja.) 
 
 
 
 
Letošnji nagrajenci Kalanovega sklada so naslednji: 
1. Dr. Silva Novljan s prispevkom v monografiji Knjižna kultura; 

2. Dr. Miha Glavan s prispevki s podrocja rokopisnega gradiva; 

3. Ivan Kanic s prispevki s podrocja bibliotekarske terminologije; 

4. Alenka Kavcic Colic s prispevki s podrocja arhiviranja elektronskih publikacij; 

5. Dr. Maja Žumer s prispevki v tujem strokovnem tisku; 


6.  Majda Kink s primerom dobre prakse. 
 
Vilenka  Jakac Bizjak 
Predsednica UO KS 
 
 
NAGRADE KALANOVEGA SKLADA  
ZA OBDOBJE 
2003-2005 
 
 
Nagrajenka 
 dr. SILVA NOVLJAN,  
svetovalka za splošne knjižnice v Centru za razvoj knjižnic,  
Narodna in univerzitetna knjižnica 
 
Upravni odbor Kalanovega sklada je podelil nagrado dr. Silvi Novljan za naslednji  strokovni  prispevek, objavljen v razpisnem obdobju 2003 - 2005: 
 
1. Knjižna kultura. Ljubljana : UMco, 2005. (Knjižna zbirka Premiera ; št. 49. Knjige o knjigah). (v soavtorstvu z: Breznik, Maja; ; ; ; ; 
 
 
 
 
 
 
 
Utemeljitev nagrade 
 
Dr. Silva Novljan je gotovo najpomembnejša in najprodornejša strokovnjakinja na podrocju razvoja splošnih knjižnic. To dokazujejo že vrsto let njeni prispevki v domacem in tujem tisku. V njih obravnava razlicne strokovne teme, vendar zmeraj z istim ciljem, nauciti knjižnicne delavce na vseh pozicijah, kako oblikovati knjižnico po meri uporabnikov, ne da bi pri tem pozabili na svoje osnovno poslanstvo, to je posredovanje znanja in pospeševanje svobodnega dostopa do informacij.  
 
S svojim prispevkom v raziskavi o ''bralni kulturi v novih razmerah založniške produkcije'' je posegla predvsem na podrocje kulturne politike v segmentu, ki zadeva  založništvo, splošne knjižnice in bralno kulturo. Raziskava poudarja pomen dejanske ciljne pomoci države in pomen visoko razvitega strokovnega dela v knjižnicah za razvoj bralne kulture. Novljanova ugotavlja, da so splošne knjižnice pred pomembnimi spremembami in novimi izzivi, ki jih zahtevajo tudi organizacijske spremembe v knjižnicni mreži slovenskih splošnih knjižnic. Knjižnice morajo prepoznati odlocilno pozitivno vlogo nacrtne nabavne politike, ki jo usmerjajo opredeljene nove ciljne potrebe. 
 
Silva Novljan je edina avtorica, ki je že cetrtic nagrajenka Kalanovega sklada.  Tokrat nismo upoštevali njenih šestih clankov, ki so prav tako izšli v tem obdobju. 
 
 
Nagrajenec 
dr. MIHA GLAVAN, 
vodja Rokopisnega oddelka ter predstojnik Posebnih zbirk v  
Narodni in univerzitetni knjižnici 
 
Upravni odbor Kalanovega sklada je podelil nagrado dr. Mihi Glavanu za objave s podrocja rokopisnega gradiva, še posebej za naslednje strokovne in znanstvene prispevke: 
 
1. Slovenski faksimile v 19. in prvi polovici 20. stoletja: predmoderni faksimile.  
Knjižnica 48(2004)4, str. 7-36. 
 
2. Manuscript and Printed Book in Slovenia. V : Milestones of the Slovenian language, literature and culture. Ghent : University, 2004, str. 7-13, 56-66. 
 
3. Rojstni list slovenske kulture : Brižinski spomeniki, Celovški (Rateški) rokopis, Stiški rokopis, Cedadski (Cernjejski) rokopis : razstavni katalog. Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica, 2004. (urednik in v soavtorstvu z: Grdina, Igor; Pogacnik, Jože; Ogris, Alfred; Mikhailov, Nikolai) 
 
4. Poglavje o Brižinskih spomenikih v 3. izdaji publikacije Brižinski spomeniki , ki jo je  izdala Slovenska knjiga, 2005. 21 str. 
 
5. Pisna kulturna dedišcina v slovenskih knjižnicah. V: Zbornik Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo FF v Ljubljani, 2005. 
 
 
Utemeljitev nagrade 
 
 
Dr. Mihael Glavan je najvidnejši strokovnjak na podrocju srednjeveškega in sodobnega rokopisnega gradiva. Njegova obsežna bibliografija obsega strokovne in znanstvene prispevke s podrocja obdelave, raziskovanja in varovanja knjižnicne kulturne dedišcine. Uredil in študijsko komentiral je 12 faksimilov in reprintov ter pripravil, uredil in komentiral 8 knjig Kocbekovih dnevnikov. Poleg tega je zasnoval in pripravil okoli 20 dokumentiranih razstav doma in v tujini, za katere je pripravil manjše ali obsežnejše knjižne kataloge. 
Upravni odbor Kalanovega sklada se je odlocil, da mu nagrado podeli ob priložnosti objave obširnega izvirnega   
znanstvenega clanka, ki je nastal na osnovi doktorske disertacije. V clanku predstavlja razvoj slovenskega faksimila, ki se pojavi razmeroma pozno. Tisk faksimila sooca z evropskimi vzporednicami, poleg tega izcrpno analizira starejše slovenske faksimile v  
predmoderni dobi (1829-1959). Ti so bili do sedaj premalo znani ali celo neznani, predvsem pa so bili strokovnoznanstveno neraziskani.  
 
Raziskava dr. Glavana je tako prva obsežnejša slovenska raziskava in je z vidika bibliotekarstva in z upoštevanjem drugih strok, na primer zgodovine knjige, tiskarstva, knjigotrštva ipd., opredelila temeljne lastnosti pravega faksimila ter pojasnila vsa znanstvena opravila in metode za dosego tega cilja. Obenem predstavlja prvo objektivno kriticno analizo dosedanjih faksimiliranih izdaj 
 
 
 
Nagrajenec 
IVAN KANIC, 
vodja Centralne ekonomske knjižnice 
 
Upravni odbor Kalanovega sklada je podelil nagrado Ivanu Kanicu za naslednje  strokovne  prispevke, objavljene v razpisnem obdobju 2003 - 2005: 
 
1. Islovar : slovar informatike : poskusni 


snopic / [uredniški odbor Katja Benevol Gabrijelcic … et al.]. - Ljubljana : Slovensko društvo Informatika, 2004. - 20 str. 
 
2. Multilingual terminology : linking national resources for European co-   operation. 
V: Die erweiterte Europäische Union und  
Südosteuropa / 33. ABDOS – Tagung, Kiel, 24. bis 26. Mai 2004. - Berlin :  
Staatsbibliothek zu Berlin - Preussischer  
Kulturbesitz, 2005. - ISBN 3-88053-117-X. - Str. 30-48 (v soavtorstvu s: Simon, Elisabeth) 
 
3. Terminološki koticek : gesli knjižnica 


in biblioteka.  
Knjižnica 48 (2004) 3, str. 208-210 
Terminološki koticek : zastareli izrazi. Knjižnica 48 (2004) 4, str. 203-209 
Terminološki koticek : okrajšave. Knjižnica 49 (2005) 1/2, str. 305-312. 
 
 
Utemeljitev nagrade 
 
V bogati in raznovrstni profesionalni ustvarjalnosti Ivana Kanica lahko kot rdeco nit zasledujemo skrb za izborno slovensko strokovno izrazoslovje na podrocju bibliotekarstva in informatike. Skoraj dve desetletji se kot aktivni in ustvarjalni clan Komisije za terminologijo pri ZBDS, Terminološke komisije pri Slovenskem društvu Informatika ter Bibliotekarske terminološke komisije, ki je bila ustanovljena kot Sekcija za bibliotekarstvo pod okriljem Terminološke komisije SAZU, posveca predvsem bibliotekarski terminologiji in pripravi slovenskega bibliotekarskega terminološkega slovarja. Kodificiranje slovenske bibliotekarske terminologije temelji na evidentiranju strokovnih izrazov ali terminov, pomenski analizi termina in ugotavljanju sinonimnih odnosov med njimi, normiranju glede na knjižno normo in zahteve urejene terminologije. Obenem omogoca sestavo in izdajo tako enojezicnih razlagalnih kot vecjezicnih prevajalnih slovarjev. 
 
Izdelava vecjezicnega bibliotekarskega terminološkega slovarja je bila zasnovana kot mednarodni projekt (Multilingual Dictionary of Library Terminology), za katerega je pripravil izhodišca in ga vodi od leta 1998. V njem je zajetih 16 evropskih jezikov z okrog 6000 gesli. 
 
Ivan Kanic prinaša s svojim delom in ustvarjalnostjo na podrocju slovenske  
 
bibliotekarske terminologije pomemben delež k bogatenju izrazoslovne podstati slovenskega bibliotekarstva in informatike. Vsebinske in strokovne vidike priprave terminoloških slovarjev in slovenske bibliotekarske terminologije pogosto predstavlja domaci in tuji strokovni javnosti, kar dokazujejo njegova bibliografija in nagrajena besedila. 
 
 
 
Nagrajenka 
mag. ALENKA KAVCIC-COLIC,  
vodja Bibliotekarskega raziskovalnega centra,  
Narodna in univerzitetna knjižnica 
 
Upravni odbor Kalanovega sklada je podelil nagrado mag. Alenki Kavcic - Colic za naslednje  strokovne prispevke, objavljene v razpisnem obdobju 2003 - 2005: 
 
1. Pristop k izgradnji digitalnih arhivov. V : Tehnicni in vsebinski problemi klasicnega in elektronskega arhiviranja, št. 4 (2005), str. 480-490. 
 
2. Teoreticni model digitalnih arhivov. Knjižnica 48(2004)4, str. 63-75. 
 
3. Metapodatki za trajno ohranjanje elektronskih virov.  
Knjižnica 48(2004)4, str. 97-119. 
 
4. Archiving the Slovenian Web [Elektronski vir] : recent experiences.  
V : 4th International Web Archiving workshop (IWAW04), held in conjunction with the 8th European conference on research and advanced  technologies for digital libraries, sept. 16 2004, Bath,UK [Elektronski vir]. Bath : University, 2004. (v soavtorstvu z: Grobelnik, Marko) 
http://www.iwaw.net/04/index.html 
 
 
Utemeljitev nagrade 
 
V clanku Pristop k izgradnji digitalnih arhivov je Alenka Kavcic – Colic izhajala iz mednarodnih analiz in priporocil skupine RLG/OCLC ter smernic UNESCO  za trajno ohranjanje digitalne dedišcine. V prispevku je obravnavala znacilnosti digitalnega arhiva in pomembnejše vidike, ki jih moramo upoštevati pri njihovi gradnji kot so vprašanje odgovornosti, kriteriji selekcije, sodelovanje z avtorji digitalnih virov, upravljanje z avtorskimi pravicami, odlocanje o strategiji trajne zašcite digitalnih virov in izbira struktur metapodatkov. 
 
V clanku Teoreticni model digitalnih arhivov je avtorica obravnavala vlogo nacionalnih organizacij, ki prevzemajo odgovornost za trajno ohranjanje elektronskih virov. Pri tem je ugotavljala, da mora njihov skladišcni sistem temeljiti na referencnem modelu odprtega arhivskega informacijskega sistema (OAIS). Predstavila je model OAIS in nekatere mednarodne izkušnje pri njegovem uvajanju. Predstavljen je tudi projekt Narodne in univerzitetne knjižnice, ki poteka v sodelovanju z Inštitutom Jožef  Štefan, katerega cilj je prav izgradnja digitalnega arhiva. 
 
V clanku Metapodatki za trajno ohranjanje elektronskih virov je Alenka Kavcic – Colic predstavila nekatere pomembnejše mednarodne rešitve na tem podrocju in predlagala minimalni nabor metapodatkov za trajno ohranjanje elektronskih virov. V clanku je poudarila, da se zaradi narašcanja števila digitalnih arhivov v zadnjih letih vse vecja pozornost posveca metapodatkom za trajno ohranjanje. 
 
V clanku Archiving the Slovenian Web je avtorica mednarodnemu avditoriju prikazala rezultate sodelovanja Narodne in univerzitetne knjižnice z Inštitutom Jožef Štefan pri razvijanju osnov slovenskega nacionalnega repozitorija elektronskih publikacij.  
 
Prispevki mag. Alenke Kavcic-Colic so pomemben prispevek k teoriji in praksi izgradnje digitalnih arhivov v Sloveniji, saj se s to problematiko na obeh nivojih šele zacenjamo ukvarjati. 
 
 
 
Nagrajenka  
dr. MAJA ŽUMER,  
izredna profesorica na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete, Univerza v Ljubljani 
 
Upravni odbor Kalanovega sklada je podelil nagrado dr. Maji Žumer za naslednje prispevke s podrocja bibliotekarstva, objavljene v tujem tisku v razpisnem obdobju 2003 – 2005: 
 
1. Implementation of FRBR : European research initiative. V : Patric Le Boeuf (ed.). Functional requirements for bibliographic records (FRBR) : hype or cure-all?. Binghampton, NY : Haworth Information Press, 2005, str. 229-237. 
 
2. FRBR and FRANAR : subject access. V : Knowledge organization and the global information society. Würzburg : Ergon Verlag, 2004, str. 153-158. (v soavtorstvu z: Riesthuis, G. J. A.) 
 
3. Slovenian cataloguing practice and FRBF : a comparative analysis. Cataloging & Classification Quarterly, 39, št. ľ (2004), str. 207-227. (v soavtorstvu z: Dimec, Zlata; Riesthuis, Gerhard J.A.) 
 
4. Online national bibliography. V : Drake, Miriam A. (ed.). Encyclopedia of library and information science [Elektronski vir]. New York; Basel : Marcel Dekker, 2003. (v soavtorstvu s: Knutsen, Unni) 
Utemeljitev nagrade 
 
Dr. Maja Žumer je poleg tega, da je izredna profesorica na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, petinsko zaposlena tudi kot raziskovalka v Narodni in univerzitetni knjižnici. 
 
Strokovno podrocje njenega raziskovalnega in razvojnega dela so online nacionalne bibliografije, nacrtovanje in vrednotenje informacijskih sistemov za iskanje podatkov ter nacrtovanje in vrednotenje uporabniških vmesnikov. Zadnja leta se ukvarja predvsem z  modelom funkcionalnih zahtev za bibliografske podatke z vidika njegove implementacije. 
 
Izjemna aktivnost v mednarodni zvezi bibliotekarskih društev IFLA, kjer je clanica ali predsednica vsaj petih odborov in komisij ter clanstvo v drugih strokovnih združenjih  ji omogocajo številne objave, od gradiv za razpravo in obravnavo do znanstvenih in strokovnih clankov ali referatov ter porocil na mnogih mednarodnih konferencah.  
 
Pregled cez vecje število objavljenih besedil v tujem strokovnem tisku v letih med 2003 – 2005 nam pokaže izjemno spretnost pri afirmiranju slovenske bibliotekarske misli v tujini ter pri uveljavljanju študentov in njihov strokovnih del. Posebne zasluge ima tudi pri objavi obširnega besedila o slovenskih katalogizacijskih pravilih, ki jih je vecinoma pripravila Zlata Dimec. 
 
 
 
Nagrajenka 
MAJDA KINK,  
vodja oddelka za odrasle v  
Osrednji knjižnici Celje 
 
Upravni odbor Kalanovega sklada je podelil nagrado Majdi Kink za naslednji  strokovni  prispevek, objavljen v razpisnem obdobju 2003 - 2005: 
 
1.Knjižnica na obisku : organizacija knjižnicnih storitev za uporabnike, vezane na dom. Celje: Osrednja knjižnica Celje, 2004 
 
 
Utemeljitev nagrade 
 
Delo diplomirane bibliotekarke Majde Kink KNJIŽNICA NA OBISKU s podnaslovom Organizacija knjižnicnih storitev za uporabnike, vezane na dom, je prirocnik, ki želi pomagati knjižnicam pri uresnicitvi Unescove zahteve, da je potrebno obcanom, ki ne morejo uporabljati knjižnice po obicajni poti, ponuditi prilagojene storitve. 
 
Ciljna skupina uporabnikov te storitve so predvsem ljudje v t. i. cetrtem življenjskem obdobju. Prirocnik že v uvodnih poglavjih predstavlja poglavitna spoznanja o lastnostih te populacije, podprta s sodobnimi teoretskimi pogledi na staranje in starost – dragocena znanja za vsakogar, ki prihaja v stik s starostniki. 
V nadaljevanju avtorica postavi skrb za starejše v kontekst poslanstva splošne knjižnice, kot ga definira Manifest o splošnih knjižnicah ter analizira psihološke in socialne vidike interakcij, do katerih prihaja med knjižnicarjem in na dom vezanim uporabnikom. 
 
V poglavjih o organizaciji storitve so obravnavani vsi vidiki, ki so potrebni za njeno uspešno delovanje: od znanja, sposobnosti in osebnostnih lastnosti kadra, zahtev po posebnih vrstah knjižnicnih gradiv, posebne opreme in pripomockov, ki lahko ucinkovito pomagajo starejšim ljudem pri branju, pa vse do administrativne podpore in možnosti promocije ter koncno vrednotenja storitve, ki pomaga odpravljati napake in redno izboljševati storitev. 
 
Delo Knjižnica na obisku odlikujejo širok pogled na obravnavano snov, pregledna organizacija, jasna strokovna terminologija in smisel za prakticne vidike knjižnicarskega dela. Ob branju cutimo, da je knjiga nastala iz izkušenj ob delu, ki ga avtorica opravlja z veliko znanja in veliko srca, zato verjamemo, da bo prirocnik v spodbudo in pomoc mnogim knjižnicarjem. 
 
 
 
 
 
SPLOŠNE  
KNJIŽNICE 
 
 
 
HOMAGE BOGU KOMELJU 
Osrednji dogodek v  
Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto  
ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic 
 
Letos smo se prav na poseben nacin odlocili pocastiti dan slovenskih splošnih knjižnic – z izidom spominskega albuma in  s svecano otvoritvijo razstave,  posvecene 90. obletnici rojstva dolgoletnega upravnika naše ustanove – Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, znanega publicista in pomembnega kulturnega delavca – BOGA KOMELJA. 
Prav se nam zdi, da smo  ta praznik  slovenskih splošnih knjižnic lahko posvetili tudi nekomu iz naših – knjižnicarskih vrst. 
 
Publikacijo Bogo Komelj: 1915 – 1981: ob devetdesetletnici rojstva je izdala Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, uredila jo je Darja Peperko Golob,  vodja Posebnih zbirk Boga Komelja, oblikovala pa Nataša Franko. Monografija vsebuje vrsto zanimivih prispevkov:  del diplomske naloge višje knjižnicarske referentke Slavke Kristan, vkljucujoc tudi bibliografijo del Boga Komelja, z naslovom Bogo Komelj – knjižnicar in publicist,  iskrivo pricevanje  soproge Boga Komelja  Marine Komelj z naslovom Spomin na mojega moža Boga Komelja,  pricevanje njegovega sina, znanega umetnostnega zgodovinarja in likovnega kritika dr. Milcka Komelja, z naslovom Spomini na oceta in novomeško Študijsko knjižnico, pricevanje mladostnega prijatelja, nekdanjega diplomata in univezitetnega profesorja Bogdana Osolnika, O Bogotu Komelju,  clanek Nataše Petrov, nekdanje ravnateljice knjižnice, z naslovom Bogomil Komelj, spominjanji nekdanjih delavk knjižnice Jožice Barbic (Življenje med knjigami) in  Jelke Pezdic  (O upravniku Komelju le vse najboljše), nekdanje ravnateljice crnomaljske knjižnice Lee Grabrijan (Spomini na ravnatelja Študijske knjižnice v Novem mestu – Boga Komelja) in clanek Jadranke Matic-Zupancic  Bogo Komelj – velika osebnost Novega mesta in Dolenjske. Publikacijo zakljuci pesem Miklavža Komelja, vnuka Boga Komelja, z naslovom Napis v knjigi, ki je nihce ne bere (iz avtorjeve cetrte pesniške zbirke Hipodrom, ki izide marca 2006 pri Mladinski knjigi). 
 
Publikacija je bogato popestrena s številnim slikovnim gradivom, ki se nahaja v Posebnih zbirkah  Boga Komelja, v zasebnih zbirkah ter v  fototeki Dolenjskega muzeja. 
 
In kakšen je lik Boga Komelja? 
 
Je eden  redkih, ki je z najrazlicnejšimi specialisticnimi znanji razlicnih strok (bibliotekarstva, literature,  umetnostne zgodovine, zgodovine, spomeniškega varstva,  publicistike, kulture,  prava, politike) skrbel za razvoj osrednje knjižnice Dolenjske in Bele krajine, nekdanje Študijske knjižnice Mirana Jarca, zavedajoc se potrebe po razvoju tudi drugih malih krajevnih knjižnic obmocja. 
Tisto, kar je pri njem najbolj presenecalo, ni bila toliko obilica najrazlicnejših podatkov, ampak smelo sintentiziranje in povezovanje najrazlicnejših podatkov in dejstev. Na licu mesta si  bil prica smelemu in originalnemu mišljenju, ki ni bilo obremenjeno z nikakršno ideologijo. 
Njegov cloveški lik  je bil tudi zelo pozitiven, bil je namrec izredno marljiv in moder, obenem pa socuten do ljudi in njihovih manjših ali vecjih problemov. In zdi se mi, da ni nikakor nenavadno, da je lahko 32 let direktoroval na celu knjižnice. Tako okolica kot sodelavci so se zavedali pomembnosti njegovega dela in ravnanja. 
 
Poleg vodenja ustanove, je ves svoj preostali cas namenil publicisticnemu delu, pravzaprav pa bi lahko rekli, da je bil ves njegov delovni in prosti cas na nek nacin  povezan s knjižnico, vedno je bil na preži, kako bi lahko pridobil kakšno dragoceno knjigo, pomembno leksikalno delo ali neknjižno gradivo (ekslibrise, rokopise, podobice, fotografije, muzikalije, zemljevide, knjižne ilustracije itd.) Najbolj pa je užival v vodenju najrazlicnejših skupin po knjižnici ter v  pripravi in postavitvi knjižnih razstav. 
 
Postavil je temelje domoznanski dejavnosti, maticni službi  in Posebnim zbirkam, ki smo jih po njegovi smrti imenovali po njem, njegova Študijska knjižnica pa je postala ena od eminentnejših in ena od bogatejših, danes osrednjih obmocnih knjižnic na Slovenskem. Poleg najrazlicnejšega dela je  veliko  objavljal v reviji Knjižnica, v Dolenjski prosveti, Dolenjskem listu, Dolenjskih razgledih, ustanovil je tudi Društvo knjižnicarjev Dolenjske ter s svojo strokovnostjo in  široko razgledanostjo vzpodbujal razvoj tudi drugih splošnih knjižnic na Dolenjskem. 
 
Za svoje neutrudno delo je Bogo Komelj prejel številne diplome in priznanja. Bil je  
Copov nagrajenec, Trdinov nagrajenec, v casu njegovega upraviteljevanja leta 1966  je tudi takratna Študijska knjižnica prejela  Trdinovo nagrado kot priznanje za uspešen, sistematicen razvoj knjižnicarstva v obcini Novo mesto. 
Zaradi vsega navedenega smo 24. novembra letos s spominskim vecerom,  posvecenim Bogu Komelju, in s slavnostnim odprtjem razstave o njem praznovali letošnji dan slovenskih splošnih knjižnic. 
 
V nabito polnem  prireditvenem prostoru knjižnice, ki  žal ni primeren za vecje prireditve (je pa edini, ki nam je trenutno na voljo, cakajoc na obljubljeno obnovo starega dela knjižnice),  se je trlo obiskovalcev, saj je Bogo Komelj v oceh  Novomešcanov še vedno sinonim za  odlicnost. 
  
Vecera so se  udeležili tudi njegovi najbližji:  soproga Marina Komelj, oba Komeljeva sinova Milcek in Janez ter njegov vnuk, pesnik  Miklavž Komelj. Da je vecer zazvenel tudi v glasbeni polnosti,  je poskrbela violinistka Petra Božic. 
 
In kako je potekal spominski vecer?  
Na zacetku je spregovorila direktorica knjižnice Andreja Plenicar, ki je orisala lik in pomen Boga Komelja v takratnem družbenem prostoru, predstavila je tudi monografijo,  s katero je knjižnica pocastila spomin na svojega dolgoletnega upravnika. Vera Ocvirk, direktorica obcinske uprave MO Novo mesto,  je v imenu odsotnega župana mag.  Boštjana Kovacica spregovorila o pomenu dela znanega Novomešcana, bibliotekarja, publicista, kulturnega delavca in  Trdinovega nagrajenca Boga Komelja, ki je poskrbel za razvoj knjižnicarstva v obcini Novo mesto, mestu in kulturi pa je zapustil neizbrisen pecat. 
 
V nadaljevanju sta spomine nanj obujala  
njegov sin,  znani umetnostni zgodovinar in likovni kritik dr. Milcek Komelj, ki je veliko casa prebil ob ocetu, v družbi najvidnejših predstavnikov slovenske kulture,  in  mladostni prijatelj Boga Komelja, nekdanji diplomat in univerzitetni profesor  Bogdan Osolnik, velik dobrotnik knjižnice. 
Luc, ki jo je Bogo Komelj zanetil v duhovnem smislu, se na nek nacin nadaljuje v življenjskih poteh in pomembnih dosežkih njegovih potomcev. 
 
Drugi del vecera je bil umetniško obarvan, podaril nam ga je dr. Miklavž Komelj, eden od najzanimivejših slovenskih pesnikov mlajše generacije. Izjemno doživeto je interpretiral svoje pesmi iz pesniških zbirk: Luc delfina, Jantar casa, Rosa in iz še neobjavljene pesniške zbirke Hipodrom. Poslušajoc Miklavža Komelja  smo dojeli, da je morda prav on najobcutljivejši lirik svoje generacije, ki iz zbirke raste in se razvija, raziskujoc nove oblike in nacine pesnjenja. 
 
Spominski vecer je sklenila Marina Komelj, soproga Boga Komelja, ki je slavnostno odprla razstavo, Bogo Komelj: nestor dolenjskega knjižnicarstva. Razstavo so pripravile: Jadranka Zupancic, višja bibliotekarka, Darja Peperko Golob, vodja Posebnih zbirk Boga Komelja,  in Nataša Franko, oblikovalka razstave. 
 
Razstava predstavi slikovno gradivo iz razlicnih obdobij Komeljevega življenja in dela, njegova strokovna dela  ter  izbor clankov s podrocja knjižnicarstva,  njegove številne publicisticne objave v knjižni obliki, izbor clankov z najrazlicnejših podrocij ter  izbor literature o Bogu Komelju. Posebej so predstavljene Posebne zbirke Boga Komelja, raznoliko redko in dragoceno  neknjižno gradivo, ki ga je Bogo Komelj s posebno ljubeznijo zbiral in obdeloval. 
  
Predstavili smo tudi njegov delovni koticek, kajti še hranimo pohištvo in drobne predmete, ki so bili del njegovega delovnega okolja. Imeli smo obcutek,  da manjka samo še on in bi bilo doživetje popolno. 
 
Ponosni smo, da smo na Dolenjskem imeli moža, ki je s srcem, širokim in poglobljenim znanjem in predanostjo živel za knjižnicarstvo, kulturo in svoje rojstno Novo mesto. 
Tak mož si brez dvoma  zasluži, da z njegovim imenom pocastimo 20. november, dan slovenskih splošnih knjižnic. 
 
Jadranka Matic-Zupancic 
Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto  
 
 
 
 
 
VISOKOŠOLSKE  
IN SPECIALNE KNJIŽNICE 
 
STATUS, POLOŽAJ IN PERSPEKTIVE VISOKOŠOLSKIH IN SPECIALNIH KNJIŽNIC 
strokovna delavnica z mednarodno udeležbo 
Ljubljana, 30. september 2005 
 
30. septembra 2005 sta Sekcija za visokošolske knjižnice in Sekcija za specialne knjižnice Zveze bibliotekarskih društev Slovenije skupaj organizirali delavnico z naslovom »Status, položaj in perspektive visokošolskih in specialnih knjižnic”. Dogajanje je potekalo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, udeležilo pa se ga je vec kot 100 udeležencev. Status visokošolskih in specialnih knjižnic in knjižnicarjev je že vec kot desetletje aktualna tema v slovenskih strokovnih krogih, saj teh problemov doslej ni bilo mogoce zadovoljivo urediti. Namen delavnice je bil, da bi z razlicnih vidikov osvetlili sedanje stanje v knjižnicah in pripravili smernice, s katerimi bi v luci novih zakonskih sprememb lahko izboljšali položaj knjižnicnih delavcev.  
 
Delavnico je otvoril dekan Medicinske fakultete prof.dr. Dušan Šuput, ki je visokošolskim in specialnim knjižnicam izrekel priznanje za njihovo delo ter prisotnim zaželel uspešen delovni dan. Sledili so pozdravni nagovori predsednice ZBDS dr. Melite Ambrožic, predsednice Sekcije za visokošolske knjižnice mag. Anamarije Rožic in predsednice Sekcije za specialne knjižnice Kristine Hacin Ludvik, v katerih so poudarile, da nas bodo samo skupna zavzetost, jasni cilji in dobra organiziranost pripeljali do želenega statusa v družbi. Samo skupaj smo lahko bolj vidni, dovolj glasni in upoštevani, status pa si ustvarjamo predvsem sami! 
 
Otvoritvi je sledil strokovni del delavnice, ki se je pricel z uvodnima vabljenima predavanjema. Najprej nam je gostja iz Madžarske ga. Margith Balogh, predsednica sekcije za tehniške knjižnice in podpredsednica nacionalnega združenja medicinskih knjižnic, je predstavila specialne knjižnice na Madžarskem, z vidika položaja, stanja, zakonodaje in združenj.  
 
Nato je dr. Primož Južnic predstavil v bolonjskem duhu prenovljen študijski program Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, ki je trenutno še v fazi akreditacije, izvajati naj bi se zacel v šolskem letu 2006/07. Povedal je, da je reforma študija nujna, saj hiter razvoj informacijske tehnologije in informacijske družbe zahteva nova znanja, študij je potrebno narediti primerljiv s podobnimi v EU. V svetu se pojavljajo novi poklici, vezani na knjigo in obdelavo informacij, za katere je smiselno izobraževanje na univerzitetni ravni.  
 
Glavne znacilnosti novih študijskih programov so: shema 3+2; program bo imel tri nosilne smeri (bibliotekarstvo, informacijska znanost, knjigarstvo); prva tri leta bo študij enoten, kasneje bo  
 
 
možen podiplomski študij (bibliotekarstva, šolskega knjižnicarstva,  
informacijske znanosti, knjigarstva). Študij bo fleksibilen, saj bo mogoce prepletanje znanj iz treh osnovnih podrocij, na drugi stopnji bo možnost študija tudi za diplomante drugih smeri, zaradi primerljivih programov pa bo možno tudi mednarodno sodelovanje. Poudaril je, da bo praksa odslej pomemben sestavni del študijskega programa. Sledila je živahna razprava predvsem o izbiri naziva programa in diplomantov ter dvopredmetnem študiju.  
 
Naslednji tematski sklop je obravnaval status knjižnic v Sloveniji, ki je bil prikazan v treh referatih. Osnova zanje je bila anketa o placah in napredovanju zaposlenih v slovenskih knjižnicah, ki je potekala v poletnih mesecih leta 2005. Mojca Dolgan Petric je predstavila namen, izvedbo in vsebino ankete. To je bil skupni projekt Sekcij za visokošolske in specialne knjižnice ter Komisije za izobraževanje ZBDS, ki je imel namen posneti stanje pred uveljavitvijo nove zakonodaje.  
 
Povod za izvedbo omenjene ankete so bile spremembe, ki jih prinaša nov zakon o sistemu plac v javnem sektorju, velike razlike v placah med zaposlenimi v razlicnih vrstah knjižnic, pomanjkanje tovrstnih informacij in zgledi iz tujine, kjer takšne ankete opravljajo že vec kot 20 let. Referentka je komentirala skupne rezultate ankete in med ostalim izpostavila slabo odzivnost (sodelovalo je 9% vseh knjižnicnih delavcev, 196 anket je bilo primernih za obdelavo) in razlike v višini osebnih prejemkov pri razlicnih vrstah knjižnic. Kar 48% respondentov je menilo, da so nagrajeni slabo ali zelo slabo. Najvecji problem knjižnicnih delavcev je po mnenju respondentov iz vseh vrst knjižnic slaba podoba knjižnicarskega poklica v družbi, sledijo podrejen položaj, sistemizacija in drugo. Izvedena anketa je pilotna študija, vprašalnik je potrebno še nekoliko dodelati, anketa pa naj bi postala del redne dejavnosti ZBDS.  
 
V nadaljevanju je mag. Anamarija Rožic prikazala rezultate ankete posebej za visokošolske knjižnice, kjer je bil odziv boljši, in sicer je 18,2% zaposlenih izpolnilo vprašalnik. Izpostavila je precejšnje razlike pri placi za isto izobrazbo in nizko zadovoljstvo s prihodki. Kar 58% respondentov je menilo, da so “slabo nagrajeni” oz. “zelo slabo nagrajeni”. Vecina je bila mnenja, da ima dobre možnosti za permanentno izobraževanje. Formalna usposobljenost zaposlenih je sicer dobra, le petina pa se je usposabljala v informacijskih znanjih in managementu. Možnosti napredovanja v placilne razrede so slabe, saj kar 23% vprašanih v šestih letih ni napredovalo niti enkrat, stimulacije pa ni prejelo kar 45,3% respondentov iz visokošolskih knjižnic. Kot najbolj perec problem so visokošolski knjižnicarji izpostavili podrejen položaj v maticni organizaciji, sledili so slaba možnost napredovanja oz. kariere, sistemizacija, slaba podoba knjižnicarskega poklica v družbi in zmanjševanje števila delovnih mest. Anketirani so menili, da bi za izboljšanje svojega položaja potrebovali vec enotnosti v lastnih vrstah, boljše sodelovanje in povezovanje med knjižnicami, vec je potrebno storiti za samopodobo in promocijo lastnega dela in aktivneje sodelovati v maticni ustanovi.  
 
Kristina Hacin-Ludvik je v nadaljevanju predstavila rezultate ankete še za specialne knjižnice. Kriticne tocke, ki jih je bilo mogoce izpostaviti na podlagi dobljenih odgovorov so bile zlasti majhno število zaposlenih, enostransko dodatno izobraževanje, starostna struktura, vzgoja kandidatov za vstop v stroko, slaba vkljucenost v društveno in sindikalno dejavnost in nezadovoljstvo s prihodki. Položaj bi se dalo izboljšati z vec strokovnega povezovanja in sodelovanja v društvih in sindikatih,  
usposabljanjem za vodenje in nova specialisticna znanja, s spremljanjem novosti in povezovanjem med teorijo in prakso, inovativnostjo ter lastno promocijo.  
 
Ker bosta nova uredba o financiranju visokošolskih zavodov in zakon o sistemu plac v javnem sektorju  imela dolgorocne posledice na delovanje in kadrovanje knjižnic, smo na okroglo mizo, ki je sledila v popoldanskem delu delavnice, povabili goste s pristojnih ministrstev, Univerze v Ljubljani in predstavnika sindikatov. Okroglo mizo je kot moderatorka vodila Sandra Kurnik Zupanic, sodelovali pa so gostje: ga. Mojca Fon Jager (sekretarka na Ministrstvu za javno upravo, Direktorat za place v javnem sektorju), mag. Jelka Gazvoda (Ministrstvo za kulturo, Sektor za knjigo in knjižnicarstvo), g. Bojan Hribar (sekretar sindikata VIR, vodja pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja) in g. Ivan Kanic (vodja knjižnice EF in predsednik Knjižnicnega sveta UL). Žal sta se opravicila predstavnik Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in predstavnik Univerze v Ljubljani. 
 
V Sloveniji je, po podatkih iz leta 2003, v vseh knjižnicah 2478 delavcev, od tega v visokošolskih 485, splošnih 938, specialnih 220 in šolskih 835 delavcev. Sandra Kurnik Zupanic je v uvodu pojasnila razlike v kolicnikih in placah v razlicnih knjižnicah. Šolski knjižnicar ima višji izhodišcni kolicnik in placo, kot kolegi iz drugih knjižnic.  
 
Sistem napredovanja omogoca šolskemu knjižnicarju v osnovnem in srednjem šolstvu napredovanje tako v placilne razrede, kot tudi napredovanje v strokovne pedagoške nazive (npr. šolski knjižnicar z nazivom mentor ima izhodišcni kolicnik 3.60, z nazivom svetovalec 3.80 in nazivom svetnik 4.20). Za razliko od bibliotekarja v visokem šolstvu in kulturi ima torej možnost napredovanja, ki je financno ovrednoteno.  
 
Gostje so pojasnili, da je cilj novega placnega sistema prav to, da se položaj primerljivih poklicev v razlicnih dejavnostih izenaci in da bo za primerljivo delovno mesto tudi placa enaka. Nov placni sistem naj bi zagotovil transparentnost,  primerljivost plac za enako stopnjo izobrazbe v celem javnem sektorju in vzpostavitev skupnega placnega sistema za vse javne uslužbence.  
 
Predstavnik sindikatov je pojasnil vlogo sindikatov pri tem. Z vlado se pogajajo o razvršcanju orientacijskih delovnih mest v placne razrede, dolocanju razmerij med posameznimi orientacijskimi delovnimi mesti (knjižnicarjem, dramskim igralcem, zdravnikom, državnim uradnikom...), enotnih kriterijih in merilih za vse delavce v javnem sektorju, placnih razredih, nagrajevanju delovne uspešnosti in o tem, kako se bodo delili dodatki. Orientacijska delovna mesta in nazivi so del kolektivne pogodbe za javni sektor. Ta delovna mesta predstavljajo za posamezno dejavnost primerljivo placo z ostalimi dejavnostmi (npr. ucitelj v šolstvu, bibliotekar v knjižnicarstvu ipd.). Za knjižnicarstvo je doloceno zaenkrat eno orientacijsko delovno mesto - bibliotekar s VII. stopnjo izobrazbe. Vsa ostala delovna mesta znotraj dejavnosti bodo del kolektivnih pogodb dejavnosti. Na podlagi zbranih podatkov, ki jih dobijo od resorjev, pripravlja Ministrstvo za javno upravo Katalog delovnih mest za vse dejavnosti. Ta bo kasneje osnova za sistemizacijo delovnih mest vseh javnih zavodov. Nov zakon prinaša tudi nominalni znesek place, ki bo sestavljena iz osnovne place, delovne uspešnosti in napredovanja. Predstavnik sindikatov je pojasnil predlog napredovanja po novem zakonu: za tiste dejavnosti, ki so imele že pred sprejetjem tega zakona možnost napredovanja v strokovne nazive bo  
 
veljalo, da bo mogoce napredovati za 5 placnih razredov. Tisti, ki te možnosti niso imeli, pa bodo napredovali za 10 placnih razredov. Zakon doloca, da prevedba v novo placo ne sme prinesti nižjih plac. Ce bo neka placa neprimerljiva - višja, bo ostala toliko casa nespremenjena, da bo prišlo do izenacitve s tistimi, ki so imeli nižje place, pa so na primerljivem delovnem mestu.  
 
Pravilnik o napredovanju v strokovne nazive v knjižnicni dejavnosti, ki ga pripravljajo na  Ministrstvu za kulturo, skuša združiti strokovne nazive in placni sistem, veljal pa naj bi predvsem za knjižnicne delavce v kulturi, ob soglasju ministra za visoko šolstvo in znanost pa tudi za knjižnicarje v visokem šolstvu in specialnih knjižnicah s podrocja znanosti. V živahni razpravi, ki je sledila posameznim predstavitvam, so gostje še zatrdili, da naj bi nov placni zakon zagotovil primerljivost, ne glede na to, ali bo delovno mesto nosilno v neki dejavnosti ali spremljajoce v drugi dejavnosti. V zvezi s prehajanjem knjižnicnih delavcev med resorji zastopajo sindikati v pogajanjih stališce, da bi se lahko nekomu, ki bo opravljal na novem delovnem mestu enako dejavnost, priznal tako naziv, kot tudi placni razred. Ce pa bo opis nalog drugacen, bo novo delovno mesto drugace ovrednoteno in se tudi napredovanja ne bodo mogla prenašati. Šolski knjižnicar naj bi imel na primer možnost napredovati po obeh pravilnikih, ne bo pa mogoce z bibliotekarskim strokovnim nazivom napredovati v šolskem sistemu. 
 
Na okrogli mizi smo se torej udeleženci seznanili s situacijo in dosedanjimi aktivnostmi na podrocju nove placne politike in tako dobili izhodišca za nadaljnje delo. Ker bo katalog delovnih mest predstavljal osnovo za sistemizacijo delovnih mest, je potrebno napore usmeriti v pripravo informacij in strokovnih izhodišc za razvrstitev poklicev v knjižnicarstvu v katalog. Jasno je, da moramo delavci tako v specialnih kot v visokošolskih knjižnicah oblikovati in predstaviti svoja stališca ter aktivno sodelovati pri oblikovanju strokovnih izhodišc. Mesto za aktivno vlogo knjižnicarjev je znotraj stroke in v svojih maticnih institucijah, pri cemer je potrebno sodelovanje in usklajevanje. V primeru visokošolskih knjižnic univerze posredujejo svoje predloge Ministrstvu za visoko šolstvo, zato je potrebno pripraviti strokovne podlage za univerze. Tudi pri pripravi Pravilnika o strokovnih nazivih v knjižnicarstvu, ki ga pripravljajo na Ministrstvu za kulturo, morajo svoje pripombe podati in uskladiti udeleženci: stroka (bibliotekarska društva in sekcije oz. Zveza društev, Odddelek za bibliotekarstvo informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti, Nacionalni svet za knjižnicarstvo), delavci v stroki, delodajalske organizacije, univerze. Pravilnik bo le tako lahko oblikoval trdna merila stroke o mestu in strukturi knjižnicarskih poklicev. 
  
Sindikalno delovanje je eden od dejavnikov, ki poveca možnosti upoštevanja stališc knjižnicarjev v javnih razpravah in pogajanjih z vlado. Sindikati, ki pokrivajo posamezne dejavnosti (SVIZ, GLOSA...), bi morali enotno zastopati interese knjižnicarjev pri pogajanjih. 
  
Potrebno je usklajevanje stališc o poteh napredovanja visokošolskih knjižnicarjev. Žal na okrogli mizi nismo dobili odgovorov na nekatera konkretna vprašanja v zvezi s položajem  knjižnicnih delavcev na Univerzah. Sedanja sistemizacija ne predvideva delovnih mest habilitiranih bibliotekarjev in ne priznava strokovnih nazivov, zato napredovanja niso možna. Razcistiti moramo dileme o možnostih napredovanja po habilitacijskih merilih ali napredovanja po strokovnih nazivih – kaj pomeni eno in kaj drugo – ter uskladiti stališca za pogajanja znotraj univerz. Univerze. V primeru Univerze v Ljubljani obstaja problem kadrovskih normativov, saj niso upoštevani novi nacini dela in dejavnosti visokošolskih knjižnic. Ce bodo ti normativi zaceli veljati, bodo zelo prizadeli knjižnice, saj po izracunih predvidevajo manjše število zaposlenih delavcev v knjižnicah. 
Prispevek so pripravile:  
mag. Anamarija Rožic,  
Kristina Hacin-Ludvik,  
Mojca Dolgan-Petric,  
mag. Karmen Stopar,  
mag. Mirjam Kotar 
 
 
 
 
MEDNARODNA 
SRECANJA 
 
 
9. IFLA KONFERENCA O MEDKNJIŽNICNI IZPOSOJI  IN 
POSREDOVANJU DOKUMENTOV 
Tallinn, Estonia 
20. do 23. september 2005 
 
 
Porocilo o udeležbi na mednarodni konferenci (1) 
 
V casu od 20. do 23. septembra je v Tallinnu, v Estoniji potekala deveta mednarodna konferenca o medknjižnicni izposoji in posredovanju dokumentov.  
 
Pokrovitelj konference je bila tudi tokrat Sekcija IFLA za posredovanje dokumentov in izmenjavo virov. Konferenca poteka vsaki dve leti in je vsakic v drugem kraju, kar je v skladu z nalogami in cilji sekcije, da z informacijami in izobraževanjem svojih clanov širi in izboljšuje izmenjavo dokumentov. 7. konferenca je bila leta 2001 v Ljubljani 
Letošnjo konferenco je sklicala in pripravila Nacionalna knjižnica Estonije. Prišlo je okoli 170  delegatov iz 25 držav  
z vseh kontinentov. 
Program je obsegal šest  sklopov predavanj, v okviru katerih se je zvrstilo okoli petindvajset referatov. Tematika vecine se je nanašala na problematiko avtorskih pravic v casu informacijske družbe in mednarodno izposojo ter univerzalno dostopnost do publikacij, na linijsko dostopne bibliografske podatke in polna besedila, na zgodovino medknjižnicne dejavnosti v Estoniji in Južni Afriki, na portale ter orodja za medknjižnicno izposojo in dobavo dokumentov ob podpori standardov (Z39.50 - iskanje informacij, Z 39,83 - vodenje izposoje, ISO 10161 - medknjižnicna izposoja, IPIG Profile - za medknjižnicno izposojo, NCIP protokol - za direktno konzorcijsko izposojo in izposojo/medknjižnicno izposojo itd.). Predstavljeni so bili nekateri lokalni elektronski narocniški sistemi, med njimi tudi sistem za narocanje v medknjižnicno izposojo  knjižnice Inštituta Rudjer Boškovic iz sosednje Hrvaške. 
 
Uvodno predavanje je imel predsednik sekcije Poul Erlandsen, iz Danish National Library of Pedagogy. Podal je pregled zadolžitev in novosti v zvezi z  vlogo organizacije  IFLA in Sekcije za medknjižnicno izposojo na globalnem trgu izmenjave virov in posredovanja gradiv.  
 
 

 
Slika 1: Poul Erlandsen 
V zadnjih letih se je mednarodna izmenjava dokumentov zelo povecala,  
predvsem zaradi vedno vecjega števila orodij za iskanje po internetu, ki omogocajo lociranja polnih besedil gradiv in neposredno dobavo. 
 
IFLA, ki je bila ustanovljena leta 1927 v Edinburgh-u, na Škotskem na mednarodni konferenci, ima danes cez 1700 clanov v vec kot 150 državah in sedež v Haagu, na Nizozemskem. IFLA je neodvisna, mednarodna, nevladna, neprofitna organizacija, katere cilji so predvsem trije in sicer: zagotoviti visoke standarde v knjižnicah in informacijskih službah, širiti spoznanje o pomembnosti dobre knjižnice in kvalitetnih informacijskih uslugah in nuditi podporo interesom clanov, ki so po vsem svetu. Ima 47 sekcij in 8 oddelkov, ki skupaj pokrivajo vse vidike knjižnicarskih in informacijskih storitev.  
 
Vsak clan  organizacije IFLA lahko izbere sekcijo, ki ga zanima in se vanjo vclani. Izvoljeni clani imajo pravico soodlocanja pri nominaciji posameznikov v stalni odbor sekcije. Stalni odbor je profesionalna skupina, ki skrbi za aktivnosti v okviru sekcije. 
 
Tako je Sekcija za posredovanje dokumentov in izmenjavo virov "Section for Document Delivery and Resource Sharing" pristojna za širitev in napredek v dejavnosti tako na nacionalnem kot mednarodnem nivoju, ob uporabi novih tehnologij in za krepitev sodelovanja med knjižnicami in dobavitelji dokumentov. Sekcija spremlja razvoj na svojem podrocju. Problemov je kar nekaj kot npr. kako poenostaviti poti do lokacijskih podatkov ter do dokumentov, do podatkov o fondih ter nacinih pošiljanja oziroma sprejemanja narocil, ki so sprejemljivi za oba partnerja. Nadalje, kako se izogniti visokim poštnim stroškom in kako univerzalno doseci elektronsko dobavo gradiva. Potrebno je omeniti še probleme v zvezi s placili in visokimi stroški zaradi devizne menjave ter stroške povezane z bancnimi denarnimi nakazili. Oblikovana je IFLA zadolžnica za clanek oz. izposojo dokumenta (v pdf obliki), ki je mednarodno poznana in veljavna, za poenostavitev v placilnem prometu, zlasti mednarodnem,  pa IFLA kuponi ali vaucerji, ki so v veljavi že vec kot deset let. 
 
Z vsem naštetim se bo še naprej ukvarjala Sekcija in svoja spoznanja posredovala clanom preko svoje spletne strani, casopisa in konferenc. 
 
Sekcija je že leta 1954 pripravila pravila za delovanje knjižnic v medknjižnicni izposoji "The Guidelines, entitled International Lending and Document Delivery: Principles and Guidelines for Procedure", katerih namen je bil postaviti kljucne standarde za meddržavno medknjižnicno izposojo. Izdaja je bila popravljena leta 1978 in 2001. Slednja predvsem zaradi novih  tehnoloških možnosti pri posredovanju narocil in gradiv. 
 
Pravila so prevzele nacionalne knjižnice in na njihovi podlagi oblikovale svoja lastna. Tudi v Sloveniji ravno sedaj na novo oblikujemo pravila in priporocila za bolj ucinkovito medknjižnicno izposojo in posredovanje dokumentov. 
 
Po  priporocilih IFLA mora vsaka država poskrbeti za napisana pravila o poteku in organiziranosti medknjižnicne izposoje, kajti knjižnice morajo poznati pravila delovanja medknjižnicne izposoje znotraj njihove države. Eno od pravil zavezuje vsako državo, da zagotavlja kopije svojih publikacij katerikoli drugi državi. 
 
V prihodnje bo Sekcija za dobavo dokumentov in izmenjavo virov usmerila svoje aktivnosti v organizacijo delavnic za usposabljanje knjižnicarjev za to dejavnost v nerazvitih državah, oblikovanje elektronskega razlicice IFLA kuponom, organizirala servis Sekcije "vprašaj eksperta", ki bo namenjen knjižnicarski skupnosti po vsem svetu in si prizadevala da bodo licencnine bolj prijazne in nudile vec možnosti za izmenjavo virov. 
 
Za uporabnike medknjižnicnega sistema Nemcije SUBITO, ki združuje knjižnice Avstrije, Švice in Lihtenštajna, med njimi so tudi slovenske knjižnice, je bil zanimiv referat direktorice te institucije dr. Traute Braun-Gorgon.  
 
 

 
Slika 2: dr. Traute Braun-Gorgon 
 
Subito je medknjižnicni sistem Nemcije, Avstrije, Švice in Lihtenštajna, ki omogoca dostavo dokumentov elektronsko, po faksu in po pošti, s sedežem v Berlinu.  
 
Subito je knjižnicni sistem, ki ne zaracunava placila nadomestila uporabe gradiva, ki ga doloca zakon o avtorskih pravicah. 
Njihovo poslanstvo je nuditi podporo napredku znanosti, raziskavam in vzgoji z omogo-canjem neposrednega dostopa do literature javnih akademskih knjižnic clanic in to na osnovi sodobnega kataloškega sistema in napredne komunikacijske tehnologije. 
 
Subito je uporabniku zelo prijazen sistem, ki omogoca clanom hitro dostavo dokumentov v vseh oblikah. Dobaviteljice so zavezane, da najkasneje v 72 urah realizirajo narocilo oziroma dajo negativen odgovor. 
Gospa dr. T. Braun-Gorgon je na zacetku svojega predavanja na kratko predstavila sistem SUBITO, potem pa se je lotila perecega problema avtorskih pravic.  
 
Povedala je, da je zaenkrat na tem podrocju stanje nespremenjeno. Cakajo namrec na direktive EU glede zakona o avtorskih pravicah. 
Novembra naj bi v nemški vladi razpravljali o zakonskem osnutku za izvrševanje EU direktive o avtorskih pravicah. Gospa Braun-Gorgon je poudarila, da izvajajo na servis velike pritiske – predvsem s strani založnikov in ponudnikov elektronskih virov. V ta namen so razvili novo programsko opremo "Digital Rights Management", ki bo v kratkem v uporabi in bo narocniku dokumenta omogocala na podlagi autentifikacije desetkratni dostop do narocenega dokumenta in dvakratno tiskanje. 
 
Svoje predavanje je zakljucila z velikim optimizmom in v upanju, da bo nemška vlada prisluhnila njihovemu problemu placevanja nadomestila uporabe gradiva, ki ga doloca zakon o avtorskih pravicah. In ce ne? V tem primeru bo za vse nas, velike uporabnike sistema SUBITO, to res velika, zelo, zelo velika izguba. 
 
Kako do ucinkovitega in uporabniku prijaznega servisa medknjižnicne izposoje je predstavil Peter Sidorko z University of Hong Kong. 
 
 

 
Slika 3: Peter Sidorko 
Povod za spremembe je bilo zmanjšano financiranje visokošolskih inštitucij v Specialni administrativni regiji Kitajske Hong Kongu (HKSAR) s strani države, kar je seveda pomenilo tudi manj sredstev za univerzitetne knjižnice. Knjižnice treh od osmih univerz, ki so financirane iz državnega proracuna: Univeristy of Hong Kong, City University of Hong Kong in Lingnan University so se odlocile, da je potrebno oplemenititi in še bolj upraviciti dodeljena sredstva. Izkoristile so prednosti, ki jih daje tehnologija in se lotile eksperimenta, da se povežejo in omogocijo svojim uporabnikom neposredno pošiljanje meknjižnicnih narocil v knjižnice vseh treh univerz. S tem so nedvomno postale njihove zbirke bogatejše, študentje pa so dobili dostop do vec znanja, kar je bil tudi glavni motiv, da so se lotili projekta.   
 
Dolocili so delovno skupino, da razišce in priporoci programsko opremo, ki mora omogocati naslednje: 
- da sistem sprejema neposredna uporabnikova narocila; 

- da sistem podpira vodenje neposredno poslanih narocil za medknjižnicno izposojo od uporabnika do knjižnice, ki gradivo posoja; 

- da predhodno preveri medknjižnicna narocila z zbirko uporabnikove knjižnice in blokira narocila za gradivo, ki je na polici v domaci knjižnici; 

- podpira kitajsko, japonsko in korejsko pisavo. 


 
Kot najprimernejša se je izkazala INN Reach programska oprema, ki je eden od proizvodov Innovative Interfaces iz Emeryville, Kalifornina, ZDA, ki ima pisarne po vsem svetu.  
 
Med uporabniki iz Evrope pa je poleg nekaterih drugih tudi knjižnica prestižne francoske Sorbonne. INN-Reach je sistem za medknjižnicno izposojo in  
posredovanje dokumentov, ki omogoca knjižnicam, da povežejo svoje vire, razširijo svoj katalog, ne glede na to, ali so ali niso del formalnega konzorcija. Ta sistem za medknjižnicno narocanje gradiva so omenjene tri hongkongške univerzitetne knjižnice poimenovale Hong Kong Academic Library Link (HKALL).  
 
Povezale so svoje baze biliografskih zapisov, vsaka knjižnica je sama dolocila gradivo, ki ga daje oziroma ne daje v izposojo. Zavzeli so se za pravilo, da knjižnica izposoja drugim uporabnikom v okviru sistema HKALL vse gradivo, ki ga sicer izposoja svojim clanom. 
 
Sistem  omogoca, da uporabnik po tem, ko najde bibliografski zapis v OPAC-u, sam doloci lokacijo za prevzem gradiva, gre torej za "podaljšano izposojo". Knjižnica dobaviteljica pošlje gradivo na izbrano lokacijo, kjer ga narocnik tudi prevzame. Podobno je z vracanjem. 
 
Pilotski projekt HKALL se je izkazal kot zelo uspešen. Po devetih mesecih uporabe sistema so merili njegovo ucinkovitost in ugotovili, da se je medknjižnicna izposoja povecala za 400% med navedenimi tremi knjižnicami. Izkazalo se je, da je medknjižnicna izposoja z uporabo HKALL-a dosti cenejša od tradicionalnega sistema za to dejavnost (glede na to, da uporabnik veliko postopkov v pocesu izvede sam), saj se je posoja pocenila za 42%, izposoja pa za 45%. Kar 95% zahtevkov za medknjižnicno izposojo je bilo realiziranih v dveh delovnih dneh (prej le 9%). 80% uporabnikov je ocenilo uporabo sistema kot  odlicen  ali zelo dober vir pridobivanja gradiva, ki ga ni moc dobiti v  domaci knjižnici.  
 
Še boljše rezultate pricakujejo v bližnji prihodnosti, ko se bo združilo vseh osem hong-kongških univerz. Sedaj namrec projekt podpira tudi vlada, ki je odobrila  
dodatnih 10 milijonov hongkonških dolarjev, da bodo sistem uporabljale knjižnice vseh osmih univerz. Namen je, da se s sodelovanjem vseh univerz razpoložljivi viri cim bolj uporabijo. Hkrati je to skupen prispevek k znanosti in k na znanju temeljeci družbi. 
 
Referat kolega iz Hong Konga ni bil edini, ki je predstavil, kako pomembno je dogovarjanje, usklajeno delovanje in casu primeren izbor programske opreme. Tudi  slovenske knjižnice smo nedvomno pred enakimi izzivi, samo udejanjiti jih je še treba.  
 
Vida Mocnik 
Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani 
Slavica Zrakic 
Centralna ekonomska knjižnica 
 
 
 
Porocilo o udeležbi na mednarodni konferenci (2) 
 
Na konferenci se je predstavila tudi država gostiteljica s prispevkom o zgodovini in sodobnih nacinih dela medknjižnicne izposoje v estonskih knjižnicah. Posebej je bila predstavljena vloga knjižnic v preteklosti in danes, saj si danes v Estoniji 1,3 milijona prebivalcev  v 639 knjižnicah (brez šolskih knjižnic) izposodi letno prek 13 milijonov izvodov knjižnicnega gradiva. 
 
Prvi zacetki medknjižnicne izposoje segajo v leto 1830 v eno najstarejših visokošolskih knjižnic v tem delu Evrope, v knjižnico univerze v Tartuju. Prve knjige so že izposojali tudi izven univerze in celo izven ozemlja Estonije, le prek osebnega zaprosila na rektorja univerze.  
 
V nekaterih primerih so knjige pošiljali s pošto, vecinoma pa s posredovanjem ambasad posameznih držav. Pogosto so od knjižnic izposojevalk zahtevali jamstvo, da je v knjižnici poskrbljeno za ustrezno požarno varnost. Posredovanje gradiva je vkljucevalo veliko korespondence (o prejemu, vracilu itd.), vkljucevalo pa je tudi izposojo zemljevidov, pisem in celo rokopisov. Zanimiv je podatek, da je najdaljši rok izposoje v tem casu zabeležen pri izposoji Kantovega rokopisnega gradiva, posodili so ga Berlinski akademiji znanosti zaradi objave, in je trajalo sto let. Najvec zahtevkov iz tujine je prihajalo iz sosednjih držav in Nemcije. Postopki medknjižnicne izposoje so veljali za zamudne in, v vodstvih nekaterih knjižnic, za manj zaželene knjižnicne storitve, saj so posredovali tudi že kopije, za katere razpoložljivi viri pravijo, da so jih pripravljali rocno. 
 
Na bolj uradnih temeljih, podprtih z zakonskimi dolocili, je medknjižnicna izposoja na univerzi v Tartuju pricela delovati leta 1919, ko je bilo tudi uradno sprejeto stališce, da se gradivo izposoja vsem knjižnicam in drugim ustanovam, ki jamcijo za varnost gradiva in so pripravljene sodelovati v medknjižnicni izposoji na temeljih reciprocnosti.  
 
Uspešnejše in ucinkovitejše sodelovanje na podrocju mednarodne medknjižnicne izposoje je bilo poudarjeno tudi na prvem baltskem kongresu knjižnicarjev leta 1930 v Rigi. Glavni interes v mednarodni medknjižnicni izposoji pa so predstavljale estonske doktorske disertacije, ki so si jih izposojali z vsega sveta. 
 
Ob prikljucitvi Estonije bivši Sovjetski zvezi so prevzeli v letu 1955 sprejeta sovjetska pravila o medknjižnicni izposoji, obenem pa jim je to omogocalo še boljši dostop do gradiva sovjetskih knjižnic, ki so takrat premogle zelo bogate fonde. Sistem medknjižnicne izposoje je po sovjetskih pravilih postal zelo centraliziran, hierarhicen, nacin dela pa postavljen strogo in natancno. V tem obdobju se pojavijo prvi tiskani centralni  
 
katalogi tujih knjig in serijskih publikacij z nahajališci, zato je medknjižnicna izposoja na lokalni ravni izredno narašcala. Bila je brezplacna, stroške  
poštnin so si knjižnice sporazumno delile. Manj dostopna pa je bila medknjižnicna izposoja iz tujine, saj takratni sistem (ne)konvertibilnih valut ni omogocal enostavnega placevanja storitev, zato je bil dostop do izposoje iz tujine omejen le na nekaj vecjih moskovskih knjižnic. 
 
Po osamosvojitvi Estonije v letu 1991 je sistem medknjižnicne izposoje deloval še naprej na postavljenih temeljih, ob tem pa se je postopoma vecalo število narocil iz tujine.  
 
Odlocilno vlogo pri ucinkovitejšem poslovanju medknjižnicne izposoje sta predstavljala leta 1996 ustanovljen knjižnicni konzorcij, ki omogoca dostop do številnih elektronskih virov in uvedba vzajemnega kataloga z integriranim knjižnicnim sistemom INNOPAC. Vladni program za pospeševanje informacijsko-tehnološkega razvoja je omogocil, da je osnovna racunalniška oprema na voljo že v vsaki, tudi vaški knjižnici.  
 
Danes poteka vecji del komunikacij v medknjižnicni izposoji po elektronski poti. Z mednarodno medknjižnicno izposojo se ukvarjajo: Estonska nacionalna knjižnica, Univerzitetni knjižnici v Tartuju in Tallinnu in Knjižnica tehniške fakultete v Tallinnu s predstavitvami storitve na spletnih straneh. Po podatkih iz leta 2004 so 402 knjižnice posredovale 8282 zahtevkov v medknjižnicni izposoji znotraj Estonije, le štiri pa 8248 narocil v tujino.  
 
Medknjižnicna izposoja znotraj Estonije je še naprej vecinoma brezplacna, izposojo iz tujine pa placa uporabnik v obsegu, ki ga doloca knjižnica glede na svoje financne zmožnosti, saj zakonsko podrocje placevanja storitev ni posebej  
 
 
 
opredeljeno. 
 
Estonija je majhna dežela z omejenimi financnimi zmogljivostmi, vendar ima jasno zacrtano vizijo razvoja, ki bo temeljila na uvedbi in uporabi visoke tehnologije, zato bodo potrebna nova znanja, povecan obseg raziskovalnega in razvojnega dela. Osnove za takšna prizadevanja temeljijo na sodobni in spretni strategiji pridobivanja in izgradnje knjižnicnih zbirk v najširšem pomenu, vrzeli v teh prizadevanjih pa bo kazalo nadoknaditi s storitvami medknjižnicne izposoje in dobave dokumentov. 
 
Valerija Žagar 
Narodna in univerzitetna knjižnica 
 
 
 
 
KONFERENCA ONLINE INFORMATION 
London, 29. november do  
1. december 2005 
 
Pešcica bibliotekarjev smo se tudi letos udeležili konference Online Information v Londonu. Konferenca tradicionalno poteka v treh vzporednih sejah, poleg rednih sej pa so na programu tudi razlicne okrogle mize, mednarodni forumi, delavnice itn. Ce omenimo še številne krajše brezplacne predstavitve v okviru sejma v t.i. "theatres", predstavitve ponudnikov itn., lahko vidimo, da gre res za obsežen dogodek. 
  
Letos je bilo izpostavljenih vec glavnih tem - nekatere že tradicionalne, druge pa nove. Velik poudarek je bil na odkrivanju informacij, predvsem na namiznih orodjih za iskanje informacij in integriranju iskanja v druge aplikacije. Tema se je zakljucila s panelno diskusijo.  
 
Najbolj zanimiva tema za knjižnice je bila gotovo razvoj v knjižnicah in založništvu. Posebej so bili izpostavljene možnosti in  
 
izzivi, ki jih prinaša  digitalizacija, tako v govoru g. Goramana predsednika America Library Association in ge. Niggeman, direktorice nemške nacionalne knjižnice. Niggemanova je izpostavila uporabniške zahteve po digitalizaciji tiskanih fondov in dostopu na daljavo. Dolgorocno ohranjanje gradiva v elektronski obliki postaja zahteven izziv zlasti za nacionalne knjižnice. Referat ge. Myers je bil usmerjen predvsem v demistifikacijo projektov Google Scholar in Google Print. Ga. Stoddart je predstavila, kako je potekalo preoblikovanje knjižnice Organizacije združenih narodov v sodobno knjižnico. G. Myhill in Fons sta predstavila delovanje združevalnega iskalnika in povezovalnika v sodobnem knjižnicnem portalu. G. Jongejan je govoril o novi vlogi agentov oziroma posrednikov med založniki in knjižnicami ter podpori pri kompleksnosti izbire na tržišcu. Ga. Morris iz ALPSP pa je predstavila rezultate študije o prosto dostopnih znanstvenih casopisih, ki med drugim izpostavlja nekoliko manjšo kvaliteto tovrstnih ponudnikov v primerjavi z drugimi: manjše število objavljenih clankov, vecja zakasnitev pri objavi ter v povprecju slabša financna zdržnost. G. Lund je govoril o poskusnem servisu Connotea (http://connotea.org), kjer lahko uporabniki gradijo osebno knjižnico ter v medsebojnem sodelovanju sami upravljajo z informacijami.  
 
Naslednja velika tema je bilo upravljanje z vsebinami v podjetju, predstavljene so bile študije primerov, potekala je tudi panelna diskusija o prihodnosti upravljanja z vsebinami. Novi nacini objavljanja na spletu, tu mislimo predvsem wikije, bloge in RSS, so bili deležni posebne pozornosti. Organizatorji so se potrudili povabiti Jimmy Walesa, ustanovitelja Wikipedije.  
 
Ne smemo pozabiti na slovenski prispevek, kjer sta David Bowden in  
Polona Vilar predstavila poskus oblikovanja evropskega kurikuluma za podrocje iskanja in poizvedovanja po informacijah.  
 
Vseh referatov je bilo toliko, da se jih niti fizicno ni bilo moc udeležiti, zato sem lahko zgoraj le zelo na kratko predstavil samo nekaj, po mojem izboru najbolj zanimivih referatov. Zbornik konference je zainteresiranim na voljo v Informacijskem centru za bibliotekarstvo NUK. 
  
 mag. Gorazd Vodeb 
Narodna in univerzitetna knjižnica 
 
 
 
 
 
 
MEDNARODNA 
DEJAVNOST 
 
 
 
 

 
www.TheEuropeanLibrary.org 

 
 
EVROPSKA KNJIŽNICA 
(THE  EUROPEAN LIBRARY) 
Evropska digitalna knjižnica v akciji 
 
Vec knjižnic, vec zbirk, vec hitrosti 
 
Evropska knjižnica je prejšnji teden namestila verzijo 1.1.  Spletni portal je pricel delovati že marca letos v svoji beta/pilotni verziji. V minulih mesecih je servis zbiral povratne informacije in izpeljal anketo o delovanju servisa v živem okolju, da bi izboljšal svojo  
 
ponudbo v skladu z željami in potrebami  
uporabnikov. 
  
Zdaj lahko išcemo po 113 zbirkah, ki jih kreira 12 knjižnic, do nadaljnjih 30 zbirk pa dostopamo preko hipertekstovne povezave.   
 
V zacetku leta 2006 bodo dodali še 3 nacionalne knjižnice in njihove zbirke, do konca 2006 pa bo predvidoma sodelovalo vsaj 23 knjižnic z vec kot 200 podatkovnimi zbirkami, dosegljivimi online.   
 
Tak dostop do milijonov dokumentov in digitalnih objektov širom po Evropi predstavlja pravi zacetek Evropske digitalne knjižnice.  Da pa nacionalne knjižnice lahko sodelujejo v tem servisu s svojimi zbirkami, morajo upoštevati dolocene standarde za metapodatke in iskanje, ki zagotavljajo interoperabilnost.  Izboljšave v osnovnih metapodatkih in na oddaljenih strežnikih omogocajo vecjo natancnost pri iskanju informacij na portalu. 
  
Išcemo lahko ne glede na geografske meje po zbirkah, ki jih veliki iskalniki ne morejo  zajeti in indeksirati. Tako so na voljo cudovite graficne upodobitve razlicnih tem npr. v zbirkah plakatov ali zemljevidov in atlasov. Raziskovalci pa najdejo reference za njihova interesna podrocja v vseh sodelujocih knjižnicah, ne le v njihovi ‘lastni’ nacionalki. 
  
Osnova vsega je zelo preprost, poceni portal s tehnologijo spletnega pregledovalnika, ki nudi dostop do bogatih virov podatkov vsem, ki jih zanima in imajo možnost za uporabo evropske kulturne dedišcine kar na namizju.  
 
Povratne informacije so dobrodošle; spomladi 2006 bo Evropska knjižnica izvedla še eno anketo med uporabniki  
 
 
portala in na osnovi rezultatov dolocila prioritete za naslednje obdobje. 
 
Za vec informacij o Evropski knjižnici kontaktirajte: 
 
 
Jill Cousins Jill.Cousins@TheEuropeanLibary.org  
Tel. +31 (0)70 314 0952 
 
Zoran Krstulovic zoran.krstulovic@nuk.uni-lj.si  
Tel.: (01) 2001 100 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
PREDSTAVLJAMO VAM 
 
 
dLib.si 
DIGITALNA KNJIŽNICA SLOVENIJE 
 
 
NOVO !  
 
 


Kaj je dLib.si? 
Digitalna knjižnica Slovenije je spletni portal za dostop do digitaliziranega znanja in kulturnih zakladov. Ponuja prosto iskanje po virih in dostop do digitalnih vsebin - revij, knjig, rokopisov, zemljevidov, fotografij, glasbe in prirocnikov. Dostop do zbirk je brezplacen.  
 
Komu je namenjena dLib.si? 
 Vsem uporabnikom interneta. Še posebej privlacna je za raziskovalce, saj jim nudi obsežno virtualno zbirko gradiva z razlicnih znanstvenih podrocij.  
 
Kaj enkratnega ponuja dLib.si? 
 
. dostop do publikacij, ki so izšle na  


spletu, ter hiter in enostaven dostop do gradiva, prvotno objavljenega na klasicnih nosilcih;  
. združuje raznolike zbirke z enotnim dostopom prek vaše delovne postaje in tako omogoca križno iskanje po zbirkah;  

. rezultati iskanja so integrirani in predstavljeni v digitalni obliki;  

. v knjižnicah shranjeno znanje tako postaja dostopnejše, pri cemer vaša lokacija ni ovira za dostop do informacij;  

. bolj ali manj poznane vsebine so tako dostopne vsakomur, medtem ko so dragoceni originali slovenstva varno shranjeni;  

. Narodni in univerzitetni knjižnici ter celotnemu knjižnicnemu sistemu omogoca nove metode in orodja na podrocju zbiranja, ohranjanja ter dajanja v uporabo pisne kulturne dedišcine - tiskane in »digitalno rojene«;  

. z omogocanjem najširšega dostopa do virov, predstavlja neprecenljivo orodje za raziskovalno delo;  

. zagotavlja podporo vseživljenjskemu ucenju, 

znanstvenoraziskovalnemu delu, kulturnemu udejstvovanju in razvoju;  

. utrjuje narodovo identiteto v virtualnem okolju;  

. prispeva k prepoznavnosti in konkurencnosti Slovenije v Evropski uniji.  


 
Po katerih zbirkah išce iskalnik portala dLib.si? 
 
Iskalnik  išce po zbirkah: 
. Katalog NUK  

.  Slovenska bibliografija  

. Slovenska retrospektivna   bibliografija clankov  

. Zbirka portretov znanih Slovenk in  Slovencev  

. Stari zvocni posnetki slovenske glasbe  

. Zemljevidi slovenskega ozemlja  


Prek portala ponujamo tudi dostop do tuje znanstvene in strokovne literature na Mrežniku. 
 
Kdo sodeluje pri razvoju dLib.si? 
 
1. del: Narodna in univerzitetna knjižnica  v sodelovanju z domacimi podjetji, ki ponujajo sodobno informacijsko  komunikacijsko tehnologijo; 
2. del: drugi javni zavodi na podrocju kulture in znanosti v sodelovanju z domacimi in tujimi podjetji, ki ponujajo sodobno informacijsko komunikacijsko tehnologijo. 
 
Kje najdete dLib.si? 
 
Obišcite spletno mesto www.dlib.si. 
 
 
 
 
 
 
 
IMPLEMENTACIJA RFID V KNJIŽNICAH ZA AVTOMATIZACIJO PROCESOV 
izkušnje vec kot 20 sistemov 
 
1. Uvod 
V zadnjih letih so knjižnice svojo ponudbo razširile iz knjig na vire kot so video kasete, glasbene kasete in, kar je najpomembneje, zgošcenke in DVD-je. Ti artikli so precej dragi, zato so med knjižnicnimi uporabniki izjemno priljubljeni. Mnoge knjižnice poskušajo ponuditi tudi kak prostor za druženje in kavarno ali atraktivno citalnico, kar vse prispeva k pozitivni podobi knjižnic. Povecanje ponudbe in vecje povpraševanje sta povecala tudi kolicino dela in potrebo po dodatnih zaposlitvah. A za tekoce stroške je težko dobiti dodatna sredstva – lažje je opraviti enkratne investicije, da ponavljajoce se naloge prenesemo od osebja na avtomatske samopostrežne terminale. 
 
Radiofrenkvencna identifikacija (RFID) je uveljavljena tehnologija (približno od leta 2001), primerna za prevzem teh ponavljajocih se nalog. Sem spadajo: izposoja, vracanje, razvršcanje in pregled izposojenih enot. RFID sistemi zagotavljajo maksimalni ucinek, pod pogojem, da so prostori zasnovani tako, da podpirajo njihovo funkcionalnost in pogostost uporabe. 
 
V tem clanku primerjamo dva pristopa k razvršcanju funkcijskih enot v knjižnici: 
• tradicionalno centralno razporeditev funkcijskih enot pri pultu (ki ga uporablja osebje) 
• decentralizirano razporeditev funkcijskih enot, ki jih uporabljajo uporabniki. 
 
Po teoretski predstavitvi sledijo prakticni nasveti za knjižnice, ki izhajajo iz izkušenj z namestitvami RFID v vec kot 20 knjižnicah (Bibliotheca RFID Library Systems AG). 
2.Primerjava centralizirane in decentralizirane razporeditve funkcionalnih enot 
Slika 1 prikazuje model centralizirane razporeditve funkcijskih enot, slika 2 pa decentraliziran razporeditev. Prikazan je samo osrednji prostor, ki je dostopen za obiskovalce. Razporejanje in oznacevanje enot ter administracija (ki ponavadi potekajo v drugih prostorih) niso prikazani. Uporaba tega modela v knjižnicah z drugacno prostorsko razporeditvijo seveda zahteva prilagoditve. V obeh modelih so vse enote povezane s knjižnicnim sistemom Library Management System (LMS). 
 
Slika 1 prikazuje, kako so skoraj vse funkcije centralizirane na pultu, ki se uporablja za izposojo, vracanje, podaljševanje, placevanje, registracijo novih uporabnikov in svetovanje. Centralno upravljanje je smiselno, saj ena oseba opravlja vec razlicnih nalog. V tem primeru je casovno gledano mnogo bolj ucinkovito, ce uporabnik pride k pultu. 
Uporabniki posledicno najpogosteje najprej zavijejo k pultu. Nekateri obiskovalci morda najprej na policah išcejo nove enote in stare enote vrnejo, ko si izposodijo nove (v tem primeru gredo do pulta samo enkrat). Najdaljša pot je do polic ali morda do terminala OPAC (Online Public Access Catalogue), kjer uporabniki najdejo iskane enote. Ko uporabnik enoto vzame s police in gre do izposoje, je enote potrebno identificirati, kar najpogosteje poteka z rocnim citalnikom crtnih kod. V vecini primerov se varnostni sistem (elektromagnetna nalepka) deaktivira (nalepke je ob vrnitvi potrebno eno po eno reaktivirati). Uporabnik nato zapusti knjižnico. 
 
Ob tem je potrebno omeniti, da v casu najvecje obremenitve pred pultom nastajajo cakalne vrste. Ob tem prihaja do mešanja krajših in daljših opravil, na primer registracije novih uporabnikov in preproste vrnitve knjig. Mnogo uporabnikov, ki morajo cakati v vrsti, nima potrpljenja cakati na “pocasne” uporabnike. 
 
 
 

Slika 1: Osrednja razporeditev in najpogostejša pot uporabnikov knjižnice 
Ker je potrebno opravljati te pomembne naloge, ostane v casu najvecje obremenitve le malo casa za svetovanje. Pravzaprav v takšni situaciji svetovanje pride na koncu. 
 
Slika 2 prikazuje decentralizirano razporeditev funkcijskih enot. Izposojevalnemu pultu ostaneta samo dve funkciji – svetovanje in registracija novih uporabnikov. Vse ostale funkcije (izposoja, vracanje, placevanje, podaljševanje) opravijo enote RFID sistema (knjigomati), ki so razporejene po knjižnici. Skoraj vse enote imajo vgrajen RFID citalnik, ki identificira uporabnika in gradivo. RFID sistem pokriva tudi varnostno funkcijo, in sicer s senzorji na vratih pri vhodu. Pri vracanju gradiva pri loceni RFID enoti (knjigomatu) se ponovni vnos podatkov v podatkovno bazo (status se spremeni v “enota v knjižnici”) izvede hkrati s ponovno aktivacijo varnostne funkcije. 
Pri decentralizirani razporeditvi se najbolj pogoste poti uporabnikov spremenijo. Uporabniki, ki knjige samo vracajo, sploh ne vstopijo v knjižnico. To lahko storijo v avli pri vhodu, tudi ko je knjižnica zaprta. Pult je zato lahko mnogo manjši in postavljen v ozadju, v ospredju so samopostrežni terminali za izposojo – knjigomati in druge enote. Svetovanje zato ni vec vezano samo na pult, saj ga lahko osebje nudi tudi med sprehodom med policami. 
Ta dva modela seveda poenostavljata resnicne procese v knjižnici, saj pri drugem modelu vsa izposoja poteka na knjigomatih. A v prakticni uporabi ostaja možnost izposoje pri pultu, pri cemer je razlika ta, da RFID izboljša ucinkovitost, saj se gradivo ne obdelujejo vsako posebej ampak tudi skupinsko (po vec kosov gradiva hkrati), kot pri knjigomatih, kar precej zmanjšuje obseg dela. 
 

 
Slika 2: Decentralizirana postavitev z RFID tehnologijo in najpogostejša pot uporabnika 
 
 
 
Pri decentralizirani postavitvi so posamezne enote RFID sistema specializirane za eno samo funkcijo, zato so izredno ucinkoviti. Kombinacija vec funkcij na eni RFID enoti ni primerna, saj ob povecanem obisku povzroca cakalne vrste (ce je funkcij vec, uporabniki potrebujejo vec casa, da se znajdejo). 
 
3. Priporocila za razporeditev RFID enot v knjižnicah 
V tem poglavju navajamo nekaj prakticnih priporocil za namestitev RFID terminalov (tabela 1). Vsak terminal je obdelan s kratkimi pojasnili. Priporocila temeljijo na tehnicnih funkcijah RFID naprav (razporeditev elektromagnetnih valov) in prakticnih izkušnjah preko dvajsetih postavitev. 
 
Tabela 1: Priporocila za namestitev RFID enot v knjižnicah 
 
 

RFID enota 
 Priporocilo 
 

Postavitev in zasnova pulta za izposojo z integriranim citalnikom RFID za osebje 
(Staff Station) 
 • blizu vhoda-izhoda 

• manjši pult, ker je potrebnih manj funkcij 

• pult ne sme imeti kovinskih plošc ali okvirov (možen vpliv na delovanje RFID) 

• razdalja med tipkovnico in anteno pri citalniku RFID za osebje 

• zadostna razdalja za polaganje obdelanega gradiva poleg antene 


 
 

Postavitev knjigomata za izposojo (Self Check Station) 
 • blizu pulta, da lahko pomagamo uporabnikom s težavami 

• upoštevajte prostor zasebnosti (drugi uporabniki naj ne vidijo  ekrana) 

• med dvema knjigomatoma naj bo razdalja vsaj dva metra 

• razdalja vsaj štiri metre od antene varnostnih senzorjev na vratih 

• možnost odlaganja obdelanih enot gradiva 

• dodatne knjigomate lahko postavite v posebnih oddelkih knjižnice 

• nižje postavljeni knjigomati za invalide in otroke 


 

Postavitev varnostnih vrat 
(Sensor Gate) 
 • blizu pulta za neposredni dostop v primeru alarma 

• povezava za video nadzor ali pomicna vrata 

• oddaljenost od vrat 0.5 metra 

• oddaljenost od polic vsaj 4 metre 

• glej zgoraj za razdaljo do knjigomatov 

• stran od kovinskih delov 

• širina 90 cm (oz. 2x90 cm) 

• morebitna postavitev rož ob strani, ce so vrata širša 

• talno gretje na obmocju ni zaželeno, ker onemogoca pritrditev zapornic v tla 

• na razdalji 6 metrov od anten mora biti prostor za bralni RFID modul 

• neposredni podatkovni vod do pulta za sledenje številk enot 


 

Postavitev enote za vracanje gradiva 
(Book Return Station) 
 • vgrajen v steno ali samostojec 

• z razvršcanjem ali brez (prostor za razširitev) 

• dostopnost izven odpiralnega casa, po možnosti v avli, kjer se lahko vrata v glavni del knjižnice zaprejo (podobno kot v bankah) 

• dostopno od zunaj (v tem primeru mora biti ohišje mocnejše za zašcito pred požari in poskusi vdora) 

• možna je tudi dostopnost z druge lokacija (izven knjižnice), a to zahteva boljšo zašcito pred požari in vlomi ter dodatni logisticni sistem za pobiranje gradiva 


 

Nadzor dostopa 
(Access Control) 
 • v idealnem primeru identifikacija z RFID uporabniško kartico 

• antena (citalnik) v okviru vrat 

• na razdalji do 25 cm ne sme biti kovinskih delov 


 

Placilni terminal 
(Payment Station) 
 • v avli 

• v idealnem primeru identifikacija z RFID uporabniško izkaznico 


 

Mobilni citalnik 
(Inventory Wand) 
 • pravilni položaj nalepk na knjigi 

• izogibajte se kovinskim policam 


 

 
Pult: Postavljen naj bo blizu vhoda, tako da omogoca varnostni nadzor (varnostna vrata). Prav tako naj bo v vidnem polju terminala za izposojo, da lahko osebje nudi pomoc. 
 
Knjigomat. Ni priporocljivo, da sami naredite nacrt za pohištvo, saj je potrebno upoštevati vrsto parametrov, na primer prelaganje enot in distribucijo elektromagnetskih valov. Pohištvo, ki je trenutno na voljo, je oblikovno in barvno dovolj raznoliko, hkrati pa omogoca postavitev knjigomata tudi na mizo. 
 
Varnostna vrata. Za optimalno delovanje je pomembno, da so antene oddaljene 90 cm druga od druge. V vrsti so lahko dve ali tri antene. Za širša vrata (vec kot 2x90 cm) je potrebna posebna konfiguracija anten. Antene pokrivajo tudi približno 35 cm na zunanji strani, zato zaznajo tudi enote, ki jih uporabniki morebiti prenesejo okrog. Ce je na zunanjih straneh vec prostora, ga lahko zapremo z rastlinami, ki v primeru nevarnosti ne blokirajo izhoda. 
 
Enota za vracanje gradiva. Vse enote za vracanja gradiva, ki jih je namestila 
Bibliotheca, so bile namešcene v avlah. To omogoca 24-urno dostopnost in hkrati nadzor uporabnikov, saj se morajo pri vstopu identificirati kot pri uporabi bankomata v bankah. Ta nacin zmanjšuje možnost poškodovanja enot. Zunanja namestitev zahteva precej mocnejše ohišje. 
 
Posebno pozornost je potrebno nameniti prostoru za enoto za vracanje gradiva: 
. Ce ni sortirnih enot, naj bo dovolj prostora za vecje zbiralnike (z nastavljivo višino) in za logisticne premike 

. Pri dolocitvi velikosti zbiralnika je potrebno upoštevati število enot gradiva, ki ga uporabniki vrnejo cez vikend.  


Pri avtomatskem vracanju se lahko pregled škode na gradivu opravi le v locenih prostorih, se pravi preden gradivo pridejo nazaj na police. 
 
Pri nacrtovanju enote za vracanje gradiva je potrebno upoštevati tudi lokalne predpise za varstvo pred požari. 
 
Nadzor dostopa. Vrata do enote za vracanje gradiva naj bodo opremljena z sistemom za nadzor dostopa. Pri tem je moc uporabiti magnetne uporabniške kartice, a najboljša rešitev so RFID kartice. Kartice s crtnimi kodami niso primerne, ker se jih lahko preprosto kopira. 
 
Citalna antena za RFID kartice naj bo blizu vratom (na dosegu roke). Poskrbeti je potrebno za navodila za uporabo kartic. Na razdalji do 25 cm od antene naj ne bo kovinskih predmetov. 
 
Placilni terminal. Ta terminal lahko še dodatno zmanjša obseg rutinskega dela pri pultu. Kot enota za vracanje gradiva naj bo tudi ta namešcen v avli in dostopen 24 ur na dan. Identifikacija poteka z RFID ali magnetno kartico. Na voljo so razne naprave za samostojec ali vgradni terminal (podobno kot naprave za parkirne listke). Tudi ta enota mora biti povezana z LMS. 
 
Mobilni citalnik. Pri tej funkciji je potrebno upoštevati predvsem dva vidika. Kot prvo naj bo nalepka na sredini platnic knjige, (vedno spredaj ali zadaj), oddaljena 2 cm od hrbtišca), tako da dosežemo kratko razdaljo med nalepko in anteno ter maksimalno razdaljo od polic. Kot drugo naj police ne bodo kovinske. Ceprav tega v vecini obstojecih knjižnic ni mogoce spremeniti in je vpliv na berljivost nalepk majhen, je to priporocilo mogoce upoštevati pri novogradnjah. Izkušnje na tem podrocju so še vedno omejene, saj je bil šele pred kratkim zakljucen razvoj mobilnih citalnikov. 
 
4. Obeti 
Pri zgoraj navedenih priporocilih za razporeditev RFID enot ni omenjenih še nekaj potencialnih nacinov uporabe, na primer placevanje na kavnih avtomatih, kopirnih strojih in za dostop do interneta. Te enote so glede na celoten sistem drugotnega pomena, saj na primer s knjigomatom dosežemo precej vecje ucinke. Izkušnje s temi enotami bodo zato predstavljene kasneje. 
 
Pri decentraliziranem sistemu je najpomembneje, da prispeva k zmanjšanju obremenitve glavnega pulta. A rezultat je poleg tehnicnih funkcij mocno odvisen tudi od gostote in razporeditve RFID enot v knjižnici. Izkušnje iz splošne knjižnice v Winterthurju in Univerze Leuven kažejo, da je možno do 90% uporabnikov usmeriti k RFID enotam, pri cemer je zadovoljstvo uporabnikov veliko (izposoja in vracanje v Winterthurju, izposoja v Leuvenu). Splošna knjižnica na Dunaju navaja, da približno 60% uporabnikov uporablja knjigomate. O teh izkušnjah bomo porocali v samostojnem clanku. 
 
Pri uvedbi RFID tehnologije v knjižnicah sta pomembna dva glavna vidika: cenovni razvoj in standardi. Cene so se že znižale za vec kot 50%, iz 1.2 evra na 0.5 evra (za 100,000 nalepk, primerjava med 2003 in 2004), kar je posledica vse vecje uporabe tehnologije v drugih sektorjih (logistika, osebni dokumenti). Skladno so se investicijski stroški zmanjšali, zato si lahko že mnoge knjižnice privošcijo RFID. 
 
Glede na cenovni razvoj je pomembno sodelovati pri tehnološkem razvoju, zato je potrebno razviti standarde, ki so neodvisno od tehnologije in proizvajalcev (odprti standardi). ISO standard 15693 je osnova, ki zagotavlja povezljivost z drugimi cipi, ki uporabljajo isti standard (ISO 15693 je vkljucen v  ISO 180003). Standardizacija formata shranjevanja podatkov na cipih, ki bi omogocala povezljivost med razlicnimi knjižnicami, še ni dorecena, ceprav je že mogoca izposoja med podružnicnimi knjižnicami. V tem trenutku zato vec strokovnih odborov dela na enotnem standardu za shranjevanje podatkov. 
 
 
Bibliografija 
Wampfler, H. R.: Mediensicherung in Bibliotheken. SAB-Info-CLP 2/203, Str. 21-24 
ISO-Standardi 15693 (2001): Part 1: Psysical characteristics, Part 2:  Air inetrface and initialization, Part  3: Anti-cillision and transmission protocol 
ISO/IEC FDIS 18000-3: 2003 (E) Information Technology AIDC techniques – RFID for item man- agement – air interface, Part 3 : Parameters for air interface communications at 13.56 MHz 
Kern, C.: Radio-Frequenz-Identifikation zur Sicherung und Verbuchung von Medien in Bibliotheken. ABI-Technik 22, Heft 3/2002, Str. 248-255 
Kern, C.: “Radio-Frequency-Identification for Security and Media Circulation in Libraries” v Emerald Inside, maj 2004 
 
Christian Kern, 
Marcel Nauer 
e-pošta: marcel.nauer@bibliotheca-rfid.com 
 
©Bibliotheca RFID Library Systems AG, www.bibliotheca-rfid.com 
 
Irena Decko 
e-pošta: Betax@siol.net 
Betax d.o.o., www.betax.si  
 
 
 
 
 
DELOVNE BELEŽKE 
 
 
COBISS3, V3.0  
izziv novih dimenzij 
Naše izkušnje s prehodom 
 
V naši knjižnici smo že pred casom med dolgorocne prioritetne naloge uvrstili sprotno  prehajanje na nove segmente tretje generacije programske opreme COBISS.V ta namen vsako leto v okviru financnih zmožnosti nacrtno prilagajamo racunalniško opremo (zamenjava terminalov z osebnimi racunalniki).   
 
Tako smo imeli med predstavitvijo novih segmentov COBISS3/Zaloga in COBISS3/Serijske publikacije junija 2005 na vseh kljucnih delovnih mestih že vso potrebno strojno opremo in smo lahko pripravili nacrt za cim prejšnji prehod.  
 
Avgusta in septembra smo se  udeležili izobraževanja na Izumu vsi, ki delamo na podrocju nabave in obdelave gradiva, delno pa tudi delavci, ki delajo v izposoji. To pomeni skupno 25 dni izobraževanja, ki se ga je udeležilo 12 delavcev. 
 
Izobraževanje je dobro teklo, le obcasno sta se v nas prikradla tihi dvom in strah pred novim: za isto delo bomo potrebovali vec casa, novi nacin dela je bolj zahteven, manj pregleden ... Seveda, prve pocasne in nerodne korake v COBISS3 smo casovno primerjali z izurjenim delom v COBISS2 – kot bi se v teku pomerila vrhunski športnik in zacetnik ... Po koncanem izobraževanju je Izum pripravil testno okolje. Kot koordinatorka za prehod sem v testnem okolju z Izumom uskladila vse potrebne nastavitve: uporabniška imena, privilegije, nastavitve števcev inventarnih in tekocih številk, izpise nalepk itd.  
 
Vse je bilo nared za zacetek testiranja, toda zaradi preobilice drugega dela smo s testiranjem iz dneva v dan odlašali. Zaceli smo se zapletati v nitke casa in tri tedne se ni zgodilo nic! Znanje s tecajev pa je pocasi, pocasi bledelo ...   
 
Nato smo se odlocili za skupinsko obliko testiranja, ki se je kasneje izkazala za zelo ucinkovito. Dogovorili smo se, da bomo vsak dan ob istem casu program testirali eno do dve uri. Oblikovali smo skupine po tri in zaceli sistematicno testirati vse, od najpreprostejših do najzahtevnejših primerov: od preprostega spreminjanja obstojecih podatkov o zalogi, celotnega postopka nabave in obdelave kupljenega gradiva do postopkov redigiranja starih ("old") zapisov in prenašanja zaloge na drugo gradivo.  
 
Z vsakim dnem testiranja so testni primeri hitreje tekli, izginil je strah pred neznanim in zaceli smo "odkrivati" nove razsežnosti, ki jih prinašata nova segmenta. 
 
Med 18. in 20. novembrom je bil izveden prehod v pravem okolju. Delo v prvih dneh je res teklo nekoliko pocasneje, vendar brez kakršnih koli zapletov. COBISS3/Zaloga in COBISS3/Serijske publikacije sta se izkazala za dobro zamišljena in odlicno narejena programa, ki s svojimi številnimi možnostmi omogocata hitrejše in bolj pregledno delo z zalogo.  
 Med kopico novosti in izboljšav izpostavljam le nekatere: 
-       izboljšano in dopolnjeno iskanje 
        brez omejitev, 
– preglednejši prikaz in preglednejše 


razvršcanje najdenih podatkov, 
– boljši pregled nad celotno zalogo (tabelaricni prikaz, barvno locevanje polj glede na status),  

– hitrejši vnos podatkov (nekateri podatki signature se vnesejo avtomatsko), 

– preprostejše kopiranje podatkov o zalogi, 

– racunalniško vodena nakup in poraba sredstev za serijske publikacije, 

– enostavnejše in hitrejše beleženje dnevnega pritoka serijskih publikacij (vzorci izhajanja), 

– transparenten pregled nad obdobjem hranjenja serijskih publikacij, 

– olajšan postopek odpisovanja serijskih publikacij itd.  


V segmentu COBISS3/Zaloga so nekateri postopki spreminjanja podatkov tako poenostavljeni, da jih lahko opravljajo tudi tisti, ki sicer nimajo katalogizacijskega znanja. V ta namen so se z osnovami programske opreme COBISS3 na tecaju seznanili tudi delavci v izposoji. Tako lahko sedaj v oddelkih za izposojo (brez posredovanja oddelka za obdelavo) 
spreminjajo status gradiva, indikator postavitve, signaturo, stopnjo dostopnosti, omejitev dostopnosti in podobno. 
  
Po slabem mesecu dela z novo programsko opremo smo se novemu nacinu dela popolnoma privadili in lahko recemo, da je COBISS3, V3.0, sodoben program današnjega casa, ki na novi platformi in v graficnem okolju deluje izredno prijazno in ponuja veliko vec od svojega predhodnika. Cutiti je, da so snovalci programa znali zelo dobro prisluhniti potrebam knjižnic. S svojim znanjem in izkušnjami so zasnovali res zelo dober program 
 
Milena Doberšek 
Knjižnica Ivana Potrca, Ptuj 
 
 
 
 
 
OBVESTILA 
 
 
PROGRAM STROKOVNIH SRED 2006 
 
Pionirska knjižnica, enota Knjižnice Otona Župancica, bo tudi v letu 2006 organizirala Strokovne srede. Odvijale se bodo drugo sredo v mesecu (razen februarske, ki bo izjemoma cetrto sredo, in aprilske, ki bo izjemoma tretjo sredo v mesecu) od 9.30 do predvidoma 12. ure, vendar na novi lokaciji: v dvorani E3 Cankarjevega doma. Poleg tega januarsko strokovno sredo v letu 2006 združujemo s posvetovanjem splošnih knjižnic, zato bo trajala nekoliko dlje, predvidoma do 14. ure. 
Kot je obicaj, zaenkrat objavljamo zgolj datume in okvirni program Strokovnih sred, registrirani obiskovalci pa boste najkasneje teden dni pred vsakim srecanjem dobili po elektronski pošti podrobnejši program; vse, ki teh programov ne dobivate, pa bi jih radi, naprošamo, da se registrirate na eni od Strokovnih sred ali prek elektronskega naslova: jakob.kenda@lj-oz.sik.si. 
 
Ob sprotnih porocilih s srecanj, simpozijev in kongresov ter obvestilih o dejavnostih bodo osrednje teme in datumi srecanj v letu 2006 sledece: 
 
11. 1. 2006  
Geslenje leposlovja 
 
22. 2. 2006 
Pomembni anglosaksonski enciklopedicni novosti: International companion encyclopedia of children's literature in The Norton Anthology of Children's Literature 
 
8. 3. 2006 
Postavitev gradiva na mladinskih oddelkih 
 
19. 4. 2006  
Položaj slovenske ustvarjalnosti za mlade  
 
10. 5. 2006 
Ekskurzija v knjižnico Brežice 
 
11. 10. 2006 
Predstavitev novega Knjižnega kviza 
 
8. 11. 2006 
Predstavitev Preglednega in priporocilnega seznama 2005 
 
13. 12. 2006 
Mladinska fantastika 
 
 
Vljudno vabljeni!  
Jakob J. Kenda 
Knjižnica Otona Župancica 
enota Pionirska knjižnica 
Ljubljana 
 
BORZA DELA 
 
 
 
DELO IŠCE 
 
Išcem delo v knjižnici v Ljubljani in okolici. Po izobrazbi sem univerzitetni diplomirani zgodovinar. Moje delovne izkušnje obsegajo pet let dela v Knjižnici Bežigrad, kjer sem zaposlen kot informator. Moje delo poleg tega obsega še urejanje UDK skupine 9 (geografija, zgodovina) in delo na izposojevališcih. Poleg tega aktivno sodelujem pri posodabljanju vsebin na spletni strani knjižnice. Imam opravljen bibliotekarski strokovni izpit in tecaj COBISS2/katalogizacija-zacetni.  
 
Dobro poznam spletne tehnologe (HTML, CSS, JavaScript, PHP, MySQL) in delo v okolju Windows in Linux. Aktivno obvladam angleški jezik, zelo dobro pa italijanski in nemški jezik. Žal je moja zaposlitev v Knjižnici Bežigrad vezana na projekt obdelave retrospektivnega kataloga v sistemu COBISS, ki se z letošnim letom izteka. Glede na številne izkušnje in glede na to, da me delo v knjižnici veseli, bi želel ta poklic opravljati še naprej.  
 
Vec informacij lahko dobite na tel: 031 333 499 ali na elektronski naslov matevc@yahoo.com.  
 
 
DELO IŠCE 
 
Dipl. univ. filozof išcem zaposlitev. Moje delovne izkušnje so: prodajal sem knjige in sodeloval pri postavitvi arhiva (ob. 60. obletnici Cankarjeve založbe) v Trubarjevem antikvariatu, prevajam strokovna besedila s podrocja humanistike iz anglešcine in francošcine, sodelujem pri organizaciji in izvedbi predavanj v klubu Gromka. 
 
Marko Štempihar 
tel: 040 649 268, 01 724 30 25 
El. naslov: m_stempihar@hotmail.com  
  
 
 
PRILOGE 
 
 
1. V prvi prilogi objavljamo prispevke s strokovnega srecanja "Knjižnica - igrišce znanja in zabave. Splošne knjižnice in prosti cas", ki je potekalo  v Novem mestu med 12. in 13. septembrom 2005. 
 
2. V drugi prilogi objavljamo analizo ankete o uspešnosti organizacije strokovnega srecanja "Knjižnica - igrišce znanja in zabave" in zadovoljstvu udeležencev.