St 21. V Mariboru, Cetrtek 22. februarja. Y. teCaj. 1872. SLOVENSKI NAROD. Izltaja trikr.it na tLMlen, vtorck, ćfititek in suboto. t«T veljapu pošti prejoman, ali v Mariboru s posiljanjem na (ioni. za ćelo leto fO gold.. za pol leta 5 pold., za č«trt leta 2 ffold. 60 kr. — Za ozn.inil.'i so plač uje od navadne ći-riristopne vrste 6 kr. ću so oznanilo enkrat tiska. 5 kr. ćo so dvakrat in 4 kr. čo sotri-ali večkrat tiska. Vsakokrat so plaća štempclj 7.a 30 kr. — Dopisi naj ao izvolo frankirati. — Kokopisi se ne vračaju. — Uredništvo jo v Mariboru, v koruški ulici hisn. stev. 220 Opravniatvo, na ktero naj ae blagovolijo poailjati naroćnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reci, je v tiskarnici: F. Skaza in dr., v koroški ulici hiln. št. 229 Slovenci! Vsled lanske slabe letiue začenja po nek-terih okrajih D o 1 e n j s k e g a in Notranjskcga ljuđem že zdaj pomaujkovati najpotrebnejšega ži-veža iu lakota žuga revežem. V tak ih nemilih okolščinah je naša človeška dolžnost, je dolžnost vsakega rodoljuba, da prihitimo na pomoč svojim revnejšim rojakom, da jim olajsamo nesrećo, ktera jih je po ncdolžnem zadela. Že sto ne po časnikih začeli nabirati milosrčni darovi. Treba pa je zdatne podpore; treba tedaj, da se združijo vse moči. V ta nauieu ustauovil se je v Ljubljani : „tNllior ztt lMMlporo NtriMtuJoMli." Ta odbor bo nabiral po vsem Slovenskem vsakovrstno darove v denarji in blagu, ter nabrano oddal deželncmu odboru kranjskomu, ki bode za to skrbel, da pridejo v roke tištim, kteri podpore najbolj potrebujejo. Slovenci ! Do VaSe milosrčnosti se obraćamo! Vi vsi, ki ste Ietos v srečnejših okolščiuah, ne zabite svojih nesretnih rojakov v revščini stradajočih ! Pomozimo eden drugeniu, ter pokažimo svetu, da se res ču-tirao sine ene matere, da se ljubimo, kot bratje in da stojimo v sreči in nesreČi vsi za enega in eden za vse! Posebno se obrnemo do Vas, narodnih dru-Stev: čitalnic, bralnih in polit, društev, Sokolov, da združite svoje moči z naš im i, da tem zdatuejo podporo donašatno uesrečnim svojim rojakom. Vsak naJHiaujši dar, naj ni bode v denarji, naj si bode v blagu, bodemo hvaležno sprejeli, ter sprejem potrdili in imena milostnih dorovateljev razglabali po „Slov. Narod-u" in „Novicah". Darovi v denarji naj se hlagovole poslati g. Iv. Vilharju v Ljubljani; darovi v blagu : žito itd. naj se samo naznanjajo odboru, da se koj posi-Ijajo v okraje, kjcr je revščina največja. Slovenci! na pomoć! Ljubljana li>. februarja 1872. Odbor za podporo stradajočih. Dr. Jan. IUeivveis, predsednik. Dr. R. II. Costa, Dr. .T. llazlag, podpredseduika. Ivan Vilhar, denarničar. Dr. Jos. Vošnjak, tajnik. Dr. Karol JJlci\vcis. Pcter (»raseli. Jan. Itorak. Anton .lenti. Luka Jeran. Valentin Krisper. Pcter Kozler. Jan. Muruik. Dr. J. Pogai-ar. Fr. Uavuikar. Fr. Ks. Souvan ml. Dr. Sterbcncc. Hugo Turk. Dr. Vončina. lov li U ii u in Južni Poljaki. V zadnji seji je bila vendar sprejefa. znana postava o volitvah za silo. liog vc kaj nam Slo-vanoni no bode akotlovala ako smo inožje. Vondar znano je, in ćelo neslovanski Poljaki so spoznali, da je ta postava obrncua proti avstrijskciuii Slo-vaiistvu. Tega so je uingcl vsakdo prepričati kdor jje nomške novine br.il. To so spoznali ventlar ! tuđi kranjski Sloveuci po nepotrebnom sedeči v državnom zboru, in — ponavljamo — tuđi Poljaki. Vendar je postava sprejeta, in to, ker so joj Slovanje, južni Slovanje k zmagi pomagali, da pomagali, ,,štrik" plesti, ki ima nanien avstrijskeinu Slovanstvu vrat zaviti. lu za boga! mi ncsreenl ubogi Slovenci snio novega Kljuna dobili, fioriški CYne, nw7. ki jo prijatelj izdajuk-a „Domovine" iu ouega do])isuna, ki poštene goriške Slovence in njih „Sočo" v ne-kem slovenskem listu vedno grdi, pokazal se je s tem, da ga beremo poleg štajerskega nemškcga steklisa in protislovanskega lanatikarja Caruerija in pred nemskočeskim Chlunietzkim. Crne je dosti storil za Slovenstvo, ali s tem činom je vse zasluge podrl, b tem je slovenski Kljun po&tal; go-riski Slovenci, v obrambo proti temu izdajalcu naše slovanske stvari! Kazeu tega, da je k prvemu satno z dvema glasovoma doeeženemu triutnfu nemšk^egaj, im«'-ticuo vse Slovanstvo sovražečega in liismaT^Tvemu Znamenu služečega ministerstva pripomagal en S love u ec (!) Crne, pripomogli so, in so ga odiuo imogočega storili tuđi na j ugos lo vanskem Vhodu zastopani Dalmatinci! Iznenadilo nas to ni. Dalmatinci so se zadnji čas čudno obnašali. V federalisticni kongres v Prago nišo sli, ker so jim Ncmci prepovedali. Nišo imeli poguma nova Volitvcua dela prevzeti. 11 ud i jeziki govore, da jim uemdko miuisterstvo obeta železnice (kakor so bili 1. 18G7 Slovenci federalistično zastavo zarfid gorenjske železnice začasno zapustili), dalje, da jih je Audraši zoblju-bami pod svoje krilo veel. Tako so Dalmatinci v odločnem trenotku zapnstili Slovence, tako so postali „Poljaki" tačas ko so enkrat Poljaki Slovani bili. Prepričali se bodo kmalu, daje „gerruanica fides punica fides." Žalo.stu'j pak je v slovaustvu politik(»vati vide, kako se slovanska čast prodaja za tobo/.ue, momeutane koristi, ki se samo obetajo a se dr-feale ne bodo. — Lepa ta slovanska solidarnost! Beseda v zadevi ljudskoga šolstva na Kranjskom. (Izv. dopis.) Ni dolgo od tega, ko smo izvedeli, da dve šolski postavi, zadevajoči kranjsku ljudsko šolstvo iu skleneni od kranjskega deželncga zbora, niste dobili najvišjega potrjenja. Prva postava določuje o učucni jeziku v kranjskih ljudskih šoltih iu v učiteljski pripravnici ljubljanski; druga postava obsega zboljaanjc učiteljskih plač na Kraujskcm. Da prva postava ni potrjena, to ninia ravno toliko škodljivih nasledkov; bolj žalostno je skoraj, da druga postava ni zadobila potrebuega poter-jenja. Postava o učuem jeziku namreč veli, da ima biti v ljudskih šolah kranjskih slovenski jezik učni jezik; no to je, hvala Iiogu, pač že sedaj: kajti to je bil ukrenil že predhinskini kranjski deželui šolski svet, ki ima vslod s<»lskih ]»ostav pravic(» o tem določevati. I u dokler bode tleželni solski svet po svoji večiui naromotc, da bi se za ča snu postava ne bila sprejela, in se ne usmililo — revnih, dvakrat revnih kranjskih učiteljev. Leta in leta že zdihujejo ti odgojitelji, u6i-tolji naroda po boljšem materijalnem stanji — a zvezda u panja, ki se je bila jim pokazala — zopet je izgiuila! — Žalnstna oRoda! Nad kranjskimi učitelji izpolnila se je stara prislovica: Queni dii odere. paedagogum fecere. — Da so moje besede istinite, kaže splosma nevolja med kranjskimi učitelji, kaže tuđi ta okoliačina, da ti učitelji zapnščajo svojo domovino, da se preseljujejo v sosedne dežele, kamor jih raika boljša prihodnost gmotnepa stanja. To je tem več žalostna dogodba, ker se dobre, še prav dobre moči podajajo ne samo na slovenske sole po Šta-jerskem in Koroškem, tuđi fiez slovensko mejo med trde Nemee zvabila jih je — boljša plača. Tako bo izgubila Kranjska učasonia dobre in boljsc učitelje — in narod naš bo ostal brez njih in brez omike, med tem, ko bodo domsiči sinovi, slovenski učitelji odgojevali in podudevali ncmdka deca. — Kako je toda mogoSc se pomagati? Kako temu v okom priti? Ali so sredstva? So.toda Slovenci jih deloma še ne poznamo, deloma jih ne-Čemo se ceniti, ker nismo se dovolj prepričani o koristi, o potrebi dobrih Šol in dobrih učiteljev. Uradniki naši po Kranjskom mnogo bi znali sto-riti za povzdigo ljudskih šol, morali bi celn storiti vsleđ postav, ktere izpolnovati so prisegli: toda niinajo srca za ubogi naš narod tuđi v tej zadevi ne. Kofioljnbi naši, pičlo njih število, pa tuđi ni-majo vsi se prave jirepričanosti o koristi Sol, ni-majo še tistega veselja, tište radodarnosti do Sol, ktero ravno pri Nemeih opazujemo. Koliko se v podporo šol naberc pri nemških ^Schulpfcnnig"-druStvih? Ali ne hi Slovencem koristilo tako društvo, ki bi pomoglo revnim našim šolam, učiteljem in učencein ?! Pa vsaj že imamo za Kranjsko tako društvo v Iđriji z imenom ,,.Šolau ; ali kako malo je nam Slovencem za „Solo" mar? ! Kakor v drugih zadevah naših, tako nam tuđi glede šolstva kaže, da si Slovenci kranjski .,pomagamo sami": kajti vlada nam še postav ne dovoli, jio kterih bi se ucvedni k dobrenm silili. V tej zadevi, da si namreč učitelje naše se prihranimo v ožji domovini, nastopila je ravno sedaj rosna do 12nost do vsake sreuje, da učitelju svojemu, če ga šc ima, izboljša plaČo po izgledu sosednih dežcl, iu da mu težko zasluženo plačilo redno odrajtuje. V to pa naj nago var ja ucvedne srenjske odbornike slehern domoljub in jtrijatelj šttlstva in tunike, na to naj dclajo vsi krajni iu okrajni šolski svetovalci! V tem smislu naj bi se obrnil tuđi kranjski deželni šolski svet in deželni odbor na podložne srenje, da se veudar sedaj v skrajuem času kaj stori zn ubogo učitelje trpinc. — Dopisi. \7< ¥Jlll»ljaii4k. 10. tebniarju. |Izv. dop. | Odkar si je bivša pariška komunu svojini krvoločnim iu požigaJMČim postopanjem pridobila tako zloglasno slavo, jela se je pozornost državnikov in državljanov obračuti v prvoj vrsti na nakane in namene delavskih dru stev naposehe, zlasti pa na zelo razširjeno društvo „Internationale.4' In v istini, nameni dotičnikov se kažejo v takej luči, da nas živo spominjajo na ča^e Huuccv iu ujih kolikor originalnoga toliko besuega vodje Atile. Kakor u kclaj vesvoljni potop, tako dslj bi dan denes socijalUtičui valovi uničili ves napredek, vso omiko. Temu dokaz je uajuovejšo divjanje komunistienc dniliali v Spljetu, ki je nameravaia petrolejein zažgati tamošnjo nnroduo čitalnieo, ve-lirimi hlodi jo razmuti in ktoia je mnogo narod-njaki.v ranila. V Ljubljani delavsko društvo sicer še ui.j prišlo do taeega socijalističnega napredka C'1 da bi že petrtlojem delovalo, vendar so zadnji koraki že taki, da so vsakakn vredni opomina. Priliudujo nedeljo namruć hote — prošnjo s«> že vložili — sklicati Ij-ulski z'o.u- . Volksver-amm-linij), pri kterem se bodo na dnevni red med druzimi stavile tildi točke: „Potreba direktnih vo-iitev iu „loeitev šuie iu cerkve". Ne »punčaje ne v nieritoričuo razpravo o teli točkah, moramo ven-dar odloeno izreći, da .so take točke na programu delavskega društva, če družba ne, vsaj a b o t n e. Kajti delavei. ki toJikrat poudarjajo svobodo o-.obe. lastuo odločbo, ki prote vseni vladam, vsein vladar jem, vsemti človeŠkcnm društvu, se nam s tom kažejo v čudne ni svitu, namree kot sluge se-danjega aristokratičuega ni i n i .s t e r s t v a, onoga ministerstva, ktero bi vsc Slovanc tedaj tuđi nas Slovence rado spravilo v kozji roj;, id estsužnioft, ktero do dcucs niti enega svo-b od no.ua čina uij pr c g r e s i ] o. — Kakor bi ^e i mi kolikor toliko tuđi v tem otrovali, da se stan delavcev zboljša, da se denašnji stan socijalni spravi na druid tir, moramo vendar popolnom odločno zavraeati t ako plodove socijalizma, kteri bi pomoć joj nstavovernega, uič manje nego svo-boduega ministerstva, preko našega blagostanja, unše tolikanj zaželene .svobode rad koračil do brezobziruega vladanja, do unieenja pravic vsako-vrstne narodnosti. Ljubljana sploli nij ugodno polje za sooijalistične spietkarije, a da hoeejo de-lavei scdaujemu ministerstvu biti „Helilepptriiji'cr'4, baš to jim bode uničilo zadnje simpatije, kajti mini>torstvo Auerspergovo poineni pii nas toliko. kakor „uasprotuik Slovencev in Slovanov sploh." Tch vrst sicer mjsmo pisali, ker bi se more-l)iti bali neposrednih volitov. ali bi jim bili v principu uasprotni — ker v cei ej Tisi aj t a n i j i seSlovenccm naj m a n j t r e b a b a t i d i r e k t-nih volitcv — a pisali smo jih z uainenom. da se prizadovanja naših socijalistov spoznajo. ,.An ibren FrUchteu >verdet ilir sie crkcnnen'1*. Prašali bi jih sicer lehko: „Socialist u. Auer.sperg, \vic reimt sich das zusammeuV"' pu čemu zamorca umivati, čin vendar ostane. Da se nam pa nepopol-nost ne očita, moramo še prideti, da se je zadnjega delavskega zbora udeležila tuđi vsa „Feuer-wchr'. In hoc signo vinces ! Gasite sedaj lc tam, kjer ne gori, tako je delo naj lažje, Narodnjake pa vsc prek vabim, da se ljudskoga zbora, kterega hoče delavsko društvo pri-hodnjo nedeljo sklicati, v kolikor mogoče obilem Stevilu udeleže, tor svojim glasovanjem doknžojo, da ne pripuste, ka bi peščica nedoraslih ali za-peljanih udov male svojati uaiu na kvar hotela zaupnice kovati ministerstvu Auersperg. Vigilan-tibu8 jura! Sicer uaj pa delavci ne inislijo, ka srao jim sovražui. a točke za ljudski zbor nameravane za-htevajo takega odraeva, mogočc tuđi Še bol strogega. IZ lioilllia (na Krasu) «>. febr. |Izv dop.j 12. t. m. je napravila naša prestrojena či talnica krasno besedo z dcklauiaeijami, petjem ii Vilharjcvo igrro: „Župan". Ob sedmih zvečer s< se začeli zbirati udje in povabljenci v »Švarevi (z: tako veselico res premajhni) dvorani, ter koma pričakovali začetka tolikanj zaželene veselice Prvi je stopil na prav okusuo napravljeni ode prvosednik, prečestiti gospod Andrej Kocman župnik, dekan in kanonik, Spleten starček, vne Slovence, ter prieujoeini na srce govoril, naj osta nejo zvesti slovenskemu rodu in čitalnici, in hva ležni tištim gospodom, ki so je) zopet življenj dali iu osnovali pošteno veselico. Doneii so m živioklici. Druga je stopila na oder gospodičiui Dragotinka l'ianova, ter govorila: „Drago mili Slovenci in Slovenke! Kako vesel dan smo učakali v Komeuu ! — Narodni duh, ki je tu kaj drcmal, se je sedaj čudovito predratni!. Spozmi-vanio, domovine! Predragi Komenci! v tem narodnem domu, v kterem so denes veselimo, iščito bolji li dni. pouvMiiiate se tukaj v složnom d(.:lovanji in bratovski spravi iu ljubezni /a narodni yiv/.\<>]! 1 !olttniod:-c>nidoč:i zastava slavjan^koira naroda, poglojtojo, (zastavo razvij?), ona Vam bodi vodi!o ]>ri vsein Vašem početii. — Bela njena barva nnj Vas o])oininja, 4. se je v Klancu šola ustanovila iti naš go*p. kaplan je do 2H. prosinca ISTO oskrboval učiteljska opravila. Ali na to gospod kaplan zboli in sola je s časom popolnem nehala. Ker pa občina sprevidi, da brez sole biti no, moro, /brali so se zastopniki klanske kajdanije in se popvetovali, kako bi se Sola v Klancu zopet oživiti mogla. »Sklenilo se je, da se ima šola vz-drzevati na tak način, da se nekatera ne}»otrol)iia piačila, katera duhovni »lobivajo, porabijo za solo. Z dnhovskimi davki smo tukaj ])reobložoni. Ražen lastnega duhovna plačujemo tuđi okolo IM) o-]j Doliuskemu kooperatorjn, za kar pa on iu», stori nič drugega, kakor 7 sv. maš bere. ObČiuski za-stopuiki in drugi gospodarji bočejo toraj, naj do-niači duboven vse duhovske ojiravke pri nas opravi in se naj plača, katero Dolinski kooperator d<\-biva, porabi za našo solo. V tem smislu si» vložili prošnjo pri okrajuem fiolskem svetu v Kopru 10. oktobra 1870, ali na njo ni prišlo nohenega odgovora. 11. septembra 1H71 je bila poslana i druga prošnja o gori omenjeni stvari o. kr. i v,aj-nentu glavarstvu s pristavkom, naj okrajnoglavarstvi . prošnjo namestuistvu v Trst izroči in to kc naj (; • naši zadevi s školijstvom sporazume in nam po i tnaga do sole. Prošnja je bila pisana v slovensken > jeziku iu prišla je nekeinu uradniku v roke, ki jo i razuniel ni. Morala je roinati naša prošnja naza j k županu v Dolino in denes ne vemo še, pri čen . smo in tuđi nam ni znano, kjc je sedaj našji r prošnja. , Iz tega razvidite, kako naša oblastništva z: t šolstvo skrbe. Okolo 1000 duš mora biti brej - sole in kadar priđe volitcv župana, se vsak bran - biti župan, rekoč, da ne zna brati ne pisati. M c snio se za solo potrudili; da pa nobeue sole ši ii nimamo, temu so krivi naši uradniki, kateri ns i „ustavo" prisegajo, pa o nobeni priliki na nj - §. 1!). ne gledajo. las XktJf r«kl»tl l>0. febr. flzv. dop.j Homer jo prispodohil niožki rod z rodom listja: eno od-pnde drugo izraste. Če bi Ilomor denes živci, bi narobe rekel : rod listja je kakor rod hrvatskih banov in njihovih doglavnikov. vsako leto se ponove. Lani blizo v tem času. prišla sta Jledekovič in Šubaj v banovo dvore, lotos pa žc odpndata knknr ovonclo list je. Sic trsuisit gloria niuudi ! __ ršuhajii, šuhajičko mili!" tako se začcuja neka slovaška narodna posem, v ktoroj draga svojemu ii:>zvpstenin Auliaju rfantn) slovo dujo, in lavnn tako so tuđi dono.s Hrvatska s svojim nezvostim rtnhnjcm razstaja. „Neka ga voda nosi!" to je hrvatska fraza, ki se za človekom vržo, za kterega nikomu mar ni, in ta fraza luča s- donos tuđi za Siihajoni. On priđe zm uradnika k najvišjomu oger-skcniu sodu. Tjuu m.m! Ma^jari naj mn slobodne rnžee i-vcto, Hrvatska postala jo za-nj pusta Sa-luira. Bedekovič bo pa «V1, odlikovan redom že-lezno krone v Zagorj - na svoje imanje Hcdokov-ščino puričc pasti. — Zmunenjo, kako naglo, kako intenzivno mi politično živimo jo ravno to, da si v naših banovih dvorili odltajajoči in priliajajori drž.avniki tako naglo drug za drugim kljuko iz roke v roko ]iodajejo- Denes se je Vakanovič v njih nastauil, iu tud i on bo proj ko slej di'ugemu jirostor naredtl. Prvi Vakanovičev jioscl bo, da doželno vlado jireustroji, in drugi, da pri saborskih volitvah nia^jfironake kandidate skoz volilno urno prerine. Vlada, kakoršno bo Vakanovič ustrojit, lm okitžila naš narod povsod tam, kjor god bo ž njim v nojiosn'deji dotik jnišla. „Pešti Napio" naveščuje inagjamnoin: MMi smo vam dali oblast v roki*, zdaj se držite plota, če ste pravi i'autje. V onom razniorji, v kterein si bodete 8edežc v de-želuoj zbornici priborili, v onom razmerji delile se vani bodo i»otcni tuđi službe. Na delo tedaj!" — Da bo Lonvay na dogovore z uašinii vodjami tako odgovorit, tega so — odprto priznano — nismo nadojali. r\\> je perfidija, ki njoj jo težko onako naiti. Javno mnonje pravi: uobenih dogo-vorov voč, raznu v sabornici! V isti čas, ko je prišel Vakauovič z vlakom iz Pešte, prišel jo tuđi od druge strani .Stj-ossmajer h Itinia. V Zagrebu zadržaval se je samo eu dan in eno noč. Vsak, kdor ga je imel sječo vi-deti, z veseljem pripozuava, da nm zdravje v pol noj mori služi. Sinoč zapusti! nas je spet. Na kolodvoru /bralo se je vse, kar ima Zagreb od-ličnejšoga uarodnjaštva. Kolodvorske ]>rostorije bile so vse nagueteuo jiolne. „Kolo" je prepevalo vz navdušonili živio-klicev občinstva, ter tako odličnoga gosta slavilo, ter mu srecuo daljuo pot želelo. — Politični razgled. Državni zbor je 20. t. ni. obravnoval postavo o volitvah za silo. Za postavo govori naj pred posl. On oblo eh (iz Koroškega). Za njim pove Orocholski v imenu Poljakov, da bodo j>r«»ti ]»ostavi glasovali. Na to govori Mende in obžaluje, da ni žc Sclmierling direktnih volitev vpeljal, kajti tako bi bile vsc resolu-cije in deklaracije uemogočo. (Ireutcr se skli-cuje na ncoporckljiv oktoberski dijdom, ki ]>ravico, v državni zbor voliti, dcželnim zborom daje, in pravi, da ga vest veže, glasovati proti postavi. Mcngcr odgovarja (Jjeiiterju in pravi, da je oktoberski diplom vsled poznejib osnovnih državnih postav veljavo izgubil. Za tein uastopi Pokl ii kar: „Olasoval bodem zoper postavo. Vpra-šanje o volitvah v državni zbor je tako, da se mora državnomu zboru in dcžclnim zbonnn predložiti , kajti po sedanjih postavab i majo deželni zbori pravico v državni zbor voliti in državni zbor ni kompetenten za premembe dežclnih redov. Postava bi morala iiuc.ti na čelu napis: ,,S pritrjen-jem državnoga zbora in deželnib zborov itd.,u ne pa samo ]>rvo. Postava je torej pupolncm ueve-ljavna, ker državni zbor kaj takega brez dežclnih zborov flkleniti ne more. Pomisleki, ki jih ražen tega še zoper postavo imam, so prvič skrb za ne- zastopljeuc volilee, katera se uahaja v ndborovem poročihi: pa ti volilci so bolje rastopljeni, ko ini, ki imamo ž*.!ihuže osodo , da moramo tu biti (veselost). Dalje bi se iinel navesti pomisleke ("Jrentcrja." (lovori šc Toniaszezuk in Weeber, na konci minister Lanser in pri glasovanji se p o-stava k 104 glasovi znper 4!>, Poljaki, Slovenci (ražen Černeta) in Tirnlei s<> glasovali proti po-Htavi, Dalmatinci — za ujo ! Postavo o volitvab za silo je ustavni odbor državnoga zbora takole formuliral: ..Ako v Času zusedanja državnoga zbora iz kakor-išnega koli pojavnoga uzrnka kak mandat mino, snio eesar novo vnlitev neposredno po kra-jih, inestili in družbah. ki imajo pravico v dežolni zbor voliti, po določhah postav o neposrednih vo-litVab za državni zbnr za ukazati." Vladin pred l(i i: o ustav ljenji porot je bil Ls. t. in. razdeljeu, obsega pet paragrafov iu določuje, da se sine po cosarski naredbi, ka-tera mora biti od celera ininisterstva proti podpi-sana, za eno leto v krajih, kjer se to za ..neodvisno" soje nje potrebno zdi, vcljavnnst porotnib sodeb ustaviti. V cnem letu mora naredba nmr izdubiti, ako posclina postava ininisterstvu ne i\n-voli, ueveljavuost porotuih sodeb že za daljši ča* zaukazati. Vse pravde, katere po določbah ustave pred porotami se soditi imiijo, priđe jo kadar porote nehajo, pred ista sodišča, ko druga kazni vredna dela. Vol i Ine priprave u a 0 gorskom se množe. Tuđi Slovaki se gibljejo. Zodinili so se tako zvani ..stari" in ,.iulndi". Tuđi ubogi Slovaki namreč žalibog ncujajo sloge. Verska. raznost jim jo tuđi kali. Tako dajejo v Pešti Slovaki kato-Jiske, in protestantovske plcsc, kakor da bi se dalo tuđi vfrsko „taucovati". Nie nianj resaa ko hrvatska je i erdeljska kriza in tu sejo pokazala imenitnu prikazan. Do sednj je veljala miscl, da so na Krdeljskem samo li u in u n e i nezadovoljni. To ( je ua sobi dosti važno, ker so Hunmnei absol^tna većina velike kneževine. Štejejo blizu poldrngega mitjona duš, Magjari, .Szeklari in Saksonei pa se eenijo vkup na HOO.OOO. Kumunska većina v deželi je protestirala zoper tako imenovano unijo, t. j. zoper ab-sorbiranje Erdcljc jio Ogerski in se pri tein skli-cevala na staropisetnske in novič pankeijonirune praviee. Kitnmuci reklainirajo liistoriPno državo-pravno avtononiijo velike kneževine Erdeljske. lastni deželni zbor in v njem ravnopravnost rumu nskega naroda z tlrugimi tremi tako imenovano recipiranimi naredi, liumunska večinn se ogiblje peštanskega državnega zbora. V tcj pasivnosti ob-istoji za trenutek ediim tno»i>ča aktivnost Kummieev v Mrdelji. Ncknj časa so v Pešti runuinsko opozicijo ošabno pre/^ali, eclo zasuichovali. Ta kmalu ko eutili njen nioralični upliv in spoznali potrebo, Hmiiunce si pridobiti vsaj na videz, t. j. ustanoviti si med Rumunei stranko, ki bi bila pri]»ravna voliti v poštanski zbor in volitve zanj sprejeti. Zgodilo bi se seveda vodno samo pod protestom ve-čine e.rdelJHko-runmnskega naroda: ta protest pa bi magjarski gospodje prezirali, ker bi vsaj reci mogli, Itunmnci no v ogerskem državnem zboru zastopani, torej je unija vseh narodnosti v Erdelji priznana. Pred kratkim smo pisali, kako Hismarck proti poznan skini Poljakom postupa. Denes moramo zabiležiti, da nekaterc lilapčevske duše na Pozjianskem spisujejo iu v podpis dajejo adrese na prusko vlado, v katerih prosijo za brambo ueniškega jezika na Poznauskem. rWaiulereru po-roča, da je eno tako adreso nek policist spisak kateri kljubu vsemu svojemu trudu kot špieelj se ni dalje pri sci ko do špioua. Razne stvari. * (Mariborska v i t a 1 u i e a.) Zadnjič iiu-povedau občni zbor je bil prnložen, zato se s tem aopet pozivljejo p. n. udje mariborske fitalnice v izredui obeni zbor zarad volitve uovega predsed- nika na dan 2.r>. t. m. ob .s. uri zvečer. Po vo-litvi bode beseda in tombola. l'rvesednikov namestnik. H (Dvajscta predstava dramatič-ne^a društva) v ljubi ja nskem gledali šfi bo v soboto 24. t. m. Ij?ral se bode prvikrat na slo-venskem odru Kaumundov „Zapravljivec", <"ari>bni igrokaz s potjem v .'J dojanjib. ktore^a je prav nmjstersko prestavil ^r. .1. O^rine:-. \rse najboljše moči društva sodelnjejo iu tuđi g, |>rvosednik (iraseli nastopi po dolcem zopet v nalomi „Volka". Sploli si jo vodstvo pri/.adelo to lopo poetično delo dostojno in kar mo^roče dobro Hcenirati iu >iiiimiio r^či da nas caka res prav zaiiimiv ^lcda-lišk večer. Pevski del i,^re obse^-a več pvnv lepib /.borov in drugih številk, kterc so se pn letošnji neiiiški predstavi te icrre vse izpu^tile, ki ne bodo pa pole v soboto. Glede na razdelitev jrlavnib na-lo:r. ki so vseskozi v prav spretnili rokab, je priča kovati, da se bodo igra prav dobro izvršila. * Dramatično društvo.) (Jo o predzadnji predstavi dne H. tejrji ineseca nismo po-ročali kak(»r navadno, zgodilo se je to zbo.i:1 teiva. ker |)redstava ni bila tako odlična, ka-kor marsiktora drujrn. lirrala so je Nestrojeva burku ,. Ltazter^ani" (pravilno bi bilo menda : ,,K'az-trii'aneC" >. ktera pa ni tako sročno izdelanu . kakor navadna dela Nestrojeva, tedaj tuđi na ob-čin>tvo nerua ]>osebnep-a vtisa. Najbolj vrlo je i^rat i;-osji. Kajzel, za ujim pa oinenjamo .irospo ! Va le. n t a-1$ r uso vo (Katrieai. i:osp. N o 11 i -j a (Lip>) in irospodično l'o d k ra j š k o vo (udova l'okrita.) Oledališče pa jo bilo j:iko slabo ob-iskovano. — Prav z veseljem pa poročamo o zadnji ])redstavi dne IM. t. m.. ktera se jo vršila pri (»bilo obiskovani biši. Igrala se je prvikrat Kaiscrjeva burka. „Prvikrat v glodišci" in potom kot „reprisc" Titel-ovn opereta „Pot po uevesto.1' V prvej iuri je glavni nnlo^r. slu^o Hoštjana ])ic-vzel li'o^j). No 11 i, tor jo izpeljal v obeo zadovoljstvo. Skazal se je prav izbornoga komika, dasi le Pasi — vsaj po uascj misli — nekoliko pretiraval. Veudar mu i?ro v prvei vrsti naše priznanje. Gosj)oda: Kajzel (rlodiški vrulja1), S c li ni i d t (nad^ozdnar^ iu gospioa I' <» d k r a j-škova so svt\'i^dar rlol>ro iz peljali. Izmed ostalib moei pa onienjamo takrat p'»sel)no gospoda Jekovca (za^obnik Peresnik), kteii je prav povoljno i^ral tor pokazal vidljiv napredek. Dru^i igraloi iu igralke so primerno sodelovali. Opereta ..Pot ]>o nevesto" se je vsaj tako, ee ne boljše nejro jirvikrat predstavljala ter si jiridobila stalno mesto v slovenskom repertoiru. O pcvkab in pcveih naj velja naže zadnje sporočilo, kteremu ])rideneino sreno zahvalo za priji.tui večer. :i: (Štajerski d c ž o 1 n i š o 1 s k i svet) je iniuistersstvo pA'osil, da bi se mladoniči, ki so vso ^inuiazijo z dobrim uspeboui dovršili, brez pred-i/.knsnje smeli sprejemati v zadnji letnik učiteljskih izobraževališč. Vsak dovršen nimnazijalec, ki tako ua učiteljsko izobraževališče prestopi, dobi stipendijo v znesku iiajmanj 100 <>1. in bode seveda tuđi pri oddavanji služeb imel j)redui>st. ne iiledo na to, da so mu zagotovljcuc podueevalne uro |»o hišab. Gotovo bode marsikateri iiimnazi jalec tako šel v učiteljsko izobraževališče, posebno ker ne bode težko dobil kake slnžbe ua mešiauskib šolab. :|! (O d štajerske g a d e / e 1 u e «;• a z bor i\) sklcneua postava v urejeuji učiteljskih plač je dobila cesarjevo potrdilo. ' e^^n^n ■ ^ * (Kranjski notarji) po si ustanovili na-niesto dosedanjih svojih kolegij v Ljubljani in Novcramcstu, uotarsko zbornico v Ljubljani. ^ * (Služba) fiuančneua koncipira v Ljubljani v IX. dietuem razredu iu !>()(). soo ali 70(1 g\i\. letne plaee; prošnje naj se oddajo Huanč.-niu vodstvu v Ljubljani. t: (Celovška trji'ovska zbornica) jo izrekla svojo neradovoljnost s koroško komisijo za svetovno razstavo, odobrava nanieravauo štavljenje železniene crte Loka-Skoduu-Trst iu sklone natanko preudariti projekt za žoleznico čez Lju-belj iu Jezerski Vrh. * (Ilirske centralne železnice.) i'od tem naslovom je iz.šla I)ro.šiirar ki pretres uje in dokazuje potr^bnost iu koristnost sledcčih j)ro-jekti ranih železnic po „Iliriji" (dru^ačo PSlo-veniji".) 1. Crta iz Ceiovca čoz Ljubljauo v Kar-lovec, 2. crta iz Celja čez Škofjo Loko in sv. Lu-cijo do državno moje s pravcem proti Vidinu (Tdine), .*5. čita iz Celovea in Zainosteea čez Školjo Loko in Gorico v Trst. Gotovo bi to crte, ako bi so izdelale, pospe.ševale ])romet v naši donioviui in tako množile bhujostuu stanjirb')-WaNonstein, velikoposestuik, dr. .lanez lllei\veis, dr. Ktbiti llenrik Costa, Krnst Faber, knez Aucr^pcr^ov pizdnar v Kočevji, Krance (.ilobočnik, c. kr. profesor na visji realki v Ljubljani, Juri Grnbrijan, dekan in Čast ni ko-rar, Ludvik vitez Giitinansthal-Henvenuti, ^ra^čak, Anton lloiuač,, fužinski ravnatelj, ,1. N. Ilorak, podpredseduik trirovske zbornice v Ljubljani, Lcop. .lugovi«.1, ])osostnik tovorniec v Kranji, Andrcj Klinzer, tužinar in tovorničar, Vv. Langcr, ravnatelj v Za.i^orji, Viktor Lanser pl. l'od^-oro, fi-raščak, Karei »'rot' Lanthieri, ;uraščak, Marko Lipold; rudniški nadsvctov.ilcc, Karei Lukmann, ravnatelj kranjsko obrtniškn družbe, Lotar knjez Metternieb-VVinnebiir^, c. kr. prvi vladui svetovalcd v Ljubljani, .lanez Murnik. tajnik tr^ovske zbornice, Jakob Navlas, tovorničar v Ljubljani, Šimcn Pa-kič v Jurjoviču, Janoz Podrekar, trgovce v Kain-niku , Jožef Rotli, v. k- vladin svetovalee v Ljubljani. Viktor liuard, graščak na JSavi, Albcrt Ha-massii, zvonar, Janez šolar, c. k. deželni šolski nadzornik. Fidelis Terpiuc, posestnik, Teodor Tscliinkl, tovorničar, Valentin Zeschko, ]>o.sestuik v Ljubljani. * (Biskup Strossmaver) je popolnem na tihom došel 1S. t. ni. v Zagreb. Za njegov prihod je vedel samo dr. llaeki, in je biskup si prepovedal vsak slavnosten sprojein. Lsti večer je fsamo da ne ncnnznanjcn) v Zagreb priiiel novi banov nmnestnik Vakanr>vie. Cakalo ga je nekoliko nižjih uradnikov, odličnih meščanov skoraj nobeden , kakor tuđi ni bilo videti nikogar i od deželne vlado in sodišča. Dasiravno je biskup Strossmavcr popolnem iucognito pri-šel v Zagreb, izvedelo se je veudar, da bode 19. t. ni. zvočer se dalje polju! v Sisek i u zbrala se je ogromna muožiea na kolodvoru, ki je navdu-šenose poslovilaod „prvogasinu hrvatskeganaroda." * (Hrvat* k a i n SI a v o u s k a) hoćete biti na dtiuojski svetovni razstavi posebej zastopaui in hrvatsko gospodarsko društvo je sklonilo staviti predlo<:', naj bode ITrvatsko-Slavonska. sieer pod deželanii kronc sv. Stefaua, pa samostojuo zastupana in naj sodišče na svetovni razstavi razstav-Ijene stvari kot hrvatsko-slavonske sodi. V cnakcni smislu bode tuđi hrvatska trgovska in obrtniška zbornica postoj»ala. * ( D a I ni u t i us k a vina,1) katera so do so-daj malo veljave, imela med vinotržej, dobivajo vedno veČ priljubljenosti. Velikotržce z vinom na Dunaji Leibcufrost jemlje mnogo vina iz Daluia- » čije in pravi, da z dobičkom trži ž njim. Posebno hvali Lcibenirost rudeče dalmatinsko vino in tuđi spljotsko, pravi, sse lahko skuša z ogrskim. Ker se tak veljaven poznatelj vin za dalmatinsko vino potegu je, bode gotovo ta pridelek v Dalmaciji mnogo se iskal iu bode tako dežela izdatno izvozno blago v svojem vinu imela, kadar bodo komunikacije v deželi Harni in ceste v Bosedne pokrajine se zboljšale iu pomnožile. * (Šrbske železnice.) Srbska vlada je z nekim baronom Himli-em dogovorila pogodbo, vslcd katcre zadnji štavljenje žclczuic v Srbiji v roke jemlje. Iiaron llirscli mora o podpisauji pogodbe 1 uiiljon frankov plaćati pri kaki banki knt kavcijo. Ako je železnic v vrednosti '2 niiljnimv postavil, ima pravico, ono kaveijo nazaj vzeti; ako pa ^. Hirsch f> meset'ev po podpisanji pogodbe železnic staviti ue začne, izgubi kaveijo v prid srbske državne blagajnice. V treli (v slučaj i posebnih zadržkov štirili) lctib morajo železnice do-dclaue biti tako, da se družijo s tursko železnico v Salonik. Vlada bode za vsak dodelan kilometer železnice, ako bode delo komisijonclno za dobro spoznano, plačala g. Hirscliu UO.0(X) frankov kot subvencijo, vse drugo mora podvzctnik sam plaćati. Železničuo truplo, tuneli, mostovi itd. morajo biti narejeni za dva tira, za sedaj pa mora se napraviti samo eden tir. Ako bi Porta v 4 mese-cih po podpisanji pogodbe ne dovolila, da se srbske železnice s tursko v Salonik združijo, srne se pogodba razrušiti. Ako v 4 mesecih po podpisanji pogodbe z baronom Hirseb-em kdo boljše pogojo srbski vladi stavi za postavljenje železnic, ima srbska vlada pravico, razdreti pogodbo z ba-ronom Hirschem. — Vidi se, da si je srbska vlada ugodne pogojc napravila. * (Kolodvor je pogore 1) v Lvovu. Ogeuj je uuičil vse blago, železnične vozove, pisma, kar jili je bilo na kolodvoru, iii tuđi bližnja poslopja. poškodoval. * (Izložba časopiflov) vseh narodov bode leto" v Londonu kot oddclek vsakoletuib mednaroduib razstav. * (Rep a ta z vez da.) V Genevi je neki zvezdoslovec Plantamour našel, da se en komet, ki je veeji, ko vsi do sedaj viđeni, s silno na-glostjo zemlji bliža in da jo bode 12. avgnsta t. 1. doael ter se značil po luidi vročini na našem planetu. — O resničnosti te stvari se da dvomiti, ker bi bili zvezdogledi tako nebesko truplo, posebno ako je res tako veliko, gotovo tuđi po dru-god zapazili. Sicer pa je znano, daje tvarina ko-metov tenka, da še luči ne lomi in se »e more labko misliti, da bi zemljani sploh po kaki elementarni dogodbi, kakor vročina, čutili, da se je komet zemlje doteknil. I »m e? li i li grg. darovatcljev za stradajoče na Notranjskem in Dolenjskem : gld. kr. Gosp. dr. J. Bleiweis.......10 — „ „ J. Uazlag.......10 — „ „ E. II. Costa.......10 — „ Ivan Vilbar........10 — „ l'eter Kozler.......20 — i u 10 mernikov žita. „ dr. .T. Vošnjak.......5 — „ P. firascli......., 5 — „ L. Je ran.........5 — „ Fr. Kavnikar.......5 — „ Jancz Murnik.......10 — „ Hugo Turk........10 — „ dr. L. Vončina.......5 — „ Aut. Lesar........5 — Skupaj . .110 — V Ljubljani, 20. februarja 1872. Odbor za podporo stradajočih: Dr. •!. Blelvtelai, pvedsednik. Ivan Vllhar, den. Dr. «1. Voćnjak, tajnik. Klic iz Dunaja! Slovenci! Bratje! l*od varstvom grota Huhemvaita se je laui veliko ftlovuiisko |»O€lY'Z4*fje na Dunaji utemelilo. Slovan ni več prisiljen, kupovati potrebu« blago pri kakein uemškutarsKem judovskem kupcu, kteri ga ne samo goljufava, temvcč ga še zarad njegove narodnosti zasmebuje. To se je sedaj iichaio iu vsakdo se labko na nas obrne iu za malo denaija najboljse, najsolidnejše blago dobi. Kaz|»ošiljnmo v » » I*, dan za ptttetek: „1,1 t -,| „iimisUu ure z m-ln« £ iranciju im •'* 4*! r> i ali «■* kr. proilajaino najlcnit- pali- po 4, 3, «, 10 ali 1j kr. iiajlcpši unietiii openj, po '.' kr. ona ikallja, v kteri je 5 kosuv najtini- vrvi! vtiia \rsui \w l.tMi. uro ki bijojo i..j "ljavi"t'z;i Kos|.r; najtiiiiii vi-ljaju samu gM. ki se labko v vsak i sobi sefge. On je Im-i irpa pevatnepa vuska. y.-.r,, a.-;.: naiv.vja vrsta 5_Mi. ' i.lm. UK v.<». *. *>"• , «luha m nevamosii ytji jak.. Upi veljajo „o «j kr. pravo ojchov,. olje, g kterim se Uhko no 4* kr. h-iio sliku M;iry.' ali Jf*us;i v He- |m :»i kr. tutt.gratU.n album, W\i \>o ««, nj kr.. ;-,,, ;w, .* w, ■.,<>. tele kante z vsemi Mtr- vsi ia*j.-umno pobarvajo; velika steUenica taiiuuMii puzlaiViuin okviru; miinjiv Klik,- l.U'. 1.:». jak.. U-p po 1.74, ;,*, SJB i mu- tami napolnjeiia, velika 1;>4, vo.ja 2.;«:., ujij- v, kr J ''""ttrui^nV^rk^hukoin^iIo^r'kr)"'11' ")< kr. sorte 1 karton s 114 pm\s. :w, f.o, tif,. P, A^^Utih kosov «„,,, p„v„a PU- po »\ kV ii, M::;«Vj.najM ».r^;, tako, »- bn.e in »b»c v „logi; -^««,^ U.V ^Z^M^^Ili ^ i.o ,1 kr v Kri^nSa' -iulri-i ri iii-.ma »v 74 kr. »li 1-" K'P<- vrati..- vrrižicc za p.spe lat,rna. 8 ktero lahko vwik ilnbovt- pokaže. sluvotki-, iiccbp.- in privatne omrbe je ta pi- z 7^-iiki w, ■ Sta Kr s križ -l-ih. Maj .-j.« "««» i..T. kr. .a l.s«, ali i' sl,l. 1 omijavima -lavuir iz po- «n«in\kl? ^""»f™ "« »»"'0 »»t^antna, po "5l. il S kr. jS«tadW Mii; nafiniie ,,, ,>„ .,„(Ijv.,o li Vllka v ..iji.a.U, barvah , *„b™»vS. .netala, ki se tuđi v -,, letil/ne j«»y £^^"i, ^, fL^ * ^ vurtu r.i -^ '».- Iji- iirokiui /latim ttkviiuui !•»" »truka, »:»■• dul- preuifni. iktnii pisinonh.uiiu j,hi. .u. i kjium s u- Po - kr ali 1 r. aku Lp .laiYkWl.-.l; i, kazaioO., .lt-2«lo. za M«, l/.H. ali .-.s« iz a^Meike^a blapa nare- "a«"«'.", ktwIluIp *'. V*»\. 1.4« k. jen jako AoIh-t .ležtiik. najtinii,- »„ne li.o«.. 1. ffc'1'™ tahkl» nalmui' w kr- zobmi" velika ele'-iniua --urta t^. :*;< kr. [iu i.:iu ali i..v« velik zlat prstan s peiatuui i za .r»n, ^, 'Jb ah l.ai protlajaino jako ile-rantne po ^.r i'U", iJ^Sr glavuiki Zil lV po ^^&auflT^E^^aOniea. S^S'^^S^: B^«-«^ 2a zaznamovanje perila i>o ^ia;; *eLS™. i^^fžr- *» i^ i^i?^;^ *c 'abko i>o l^kz cr tinih wvlc; naJtini^suriu 8« om obr«« jako pripao. wr ^ _||^f 1 stt-klenica <• kr. priv. slonove zobiie paste, ktera v petih ininutah najbolj crne zobe bliŠčeče bele stori, velja gld. 1.48 in se J^ il«Mimi-ll" • samu in alinu pri nas dobi. §IOVtlIl$ki Iiarodlli Bazar in lazpOSiljavni llOSel na Dunaji, Mariahilfcrstrasse, Xr. 11 A. Slovauski bratje! priđite osebno ali pišite, kadar gori omenjeuih reci potrebujete. Kazpošiljamo vse za povzetek. Trgovcem dajemo kljubu tako uizkim cenum še odpustek. v "(21—7) Z visokim spostovaujem Čech 4? KjHeHt. ^ifliurtrtrni\VQ3fffIird)aft5fpirif 91 ift geforgt fiit \tit$ jlinb, ob jung o&tr nit, ob reirfj obec nrm; mati piibef in ffiien Tein jtvettcl (Bff*rift, tuo (ine btnutifl mannigfcidi« «it«ionl)l todr« un& ju joldj billigen ^rcifeu Dtrtoiift tvirb. iOfrfctjicPenc intcrcflrtnte n»ifffnf(l)ift!i4it Spiele fiir bit edjuljugerib, \o otic^ čine immenfe *u»-vabi Don neutn intertflanltn «cfeQf4đft#fpitItn fiit Jlinbtr \tt>tt «lttrl k. ic o^tf^ fradtBon getltibete 1?unxn, 1 čtilđ ti. JO, ta^^»*o<»^rtf,ffil*tit,etaD(, Piten,3iinnct, 6»li-n#, i^^» ft< Ugc'uittit "pupttn, l CtUđfe.lO, 10, So, 40, flinb« Ifcaier, fr. 35, «o, (T. 1..0. ■^^F r(>, no, n 1, t. ©parfafftn, tr. 1", 80, 30. ^^^ «tca).frH»»cn mit Stisime, »cvr«« j^ffKillV^JS1*«10«0«*!' '°* WT «.»f, tante u„> 5-iet. i etU« tr., to, .0 »gj^jj/^; ft 6"! "' ^ ' ,«;tt.: unb Icn.tcIa.CH.Je. }U ft. »0, 30, JO, W. 2!M,V«Uf«i«f"2!u' £Jl»n'r?f Vr'0"« ^.SR? !f ^-o'Nf.Vo0'8a'so- SIIS«'1?'«"™?1™: ^ ,?«S "M* IV »i-A fJi« ..ii"?li.Vrii « Moiui ■f^B^Vij* let«, anci|f«cn fHolMiai-cii. « 1 501 4 ' ^' f^timmen, i e>ri,*đ,ttl rt i\ 20, so, .-.«,■»■. SSJr-1 l^aiS ItćmVettn, lwmtn.Ii, Ci,«««, pjjr*.^^^ ^fft^ V"k *i V^^'n19' Jf menllal, Vlcđtnfsith im* »utrte'anflruncnte ft^r »Taifl. l^^Si*? „ I1**!"1?"'„"?"* l(flflm^1 /i'!? f'U, .f/'* bur^ bit iitueit vele- mib »iltcitafttn. l *=>iiii* (I. i. ^^w ft-, 30' i9i m, \\, \, u \i,t čpidtnb fan;i »mrt Kn Sintcru i'ttit^ifttnc ćaiib.ulcit:; r||^^*J<.r(tiier(p« Z^iicie,' mit' oatiir'i*cr ©liniii-t, Icrnm bnrteliiT.igL-n, ,>ia- a^B"- Latern« «»«ie», aciiaiint ,Saiib(r-tfai«rnf, fcti «c*. CSc;nfcviaKt ime ante« ro.ifltn, atlt nm -|-f«t(n, ©riltf mit 1» »i um Ir. 65, 85, fl. l.oo, 2, 3,4 fl^^i»w:i«r ^ ctttfca&n, eifcn&iiOneii unb £H»ffe, lijfl 5 *^*iu tr, 50, m», ft. i, l.o. g fr. jtd, 4». i..m>, a, 8.50, J, 4, bicfelbm titin fiir tfinrer, !r. i:., 3», Ov \> i;tr,^el tr. r'o, fco ' |lgr> Xic au#a )cii!netcii grbbelfcften Siiett im ^1^**"» nb*1' Vhi l'te or i f v tel* VarTmif* fr 10 ^» eeibntcfa« tiguna, in „rofiter fliitii-atl, Jflt ' "u^S^,,^ ,V^' 1. so 7 HuT* w 5 'i f-i t»'r1.l|rWđ*fc« »'"tet.tr. 8', fl.l.^u. |^* »im-iilunj, L-epr-cnb au> 1 ».ibci m t fluv.t'. 5S3«klS,*"SS<'«a«n. in C«.4rcl. ».»a«, in ^^^'^^«^/'0 "r'' ^ '"^ ^ ' *"' 1O'fa*cr «i.«»vatt, iiir V!Sb«cn uub Jtiiaten, per StM fc^»vJtuC vjfl.. '• 2- ______ »^F futitt ftinb« ;eb'- i.iuataiUnb, l 'Stiiif mitu-1« ■■flebemisclians und Interluilt"^«? *tvi^ '-I'.4 ".'""> 6-''^'fr , „ s . _, — - n ^"^* m^^ 'X le Ju,''£ifli t, b.TiitUeiibcincii G.biH'tr aettd^vcn tie nevicn «a[cii 5eu:nrerft, c^n« cinert iiblen ^^» t ci fe nfnt -.'irlKiictuJjf, nt.ifctr, učim m \< ©eru* ju mtrditn, 111 feOr maiuuj'atjjct Jliu'.i-aljl, (.\'r barauđ taucbt, bit -JltmC unb ba# Jluir b«u Ir ler „-latiberfcaiiumr , lur* hbcit 5>it ,- aubr 'Iaf4c ettr bie ui\t> rie;v ' Xtt UPunbtt-^jUeit. 5:i iro1.. Gd)U& teifcbroiutct cin*4)Ciitiiiianb. bace t ueUe, bur(^ ii'«l*e niaufe^- ^«:i«n tijiineii iu cuieit (tanjirt 70 fr. ftrlei (^clrd:t'e audfibjti!e:t fanit. TO rD>.n, fl. S. la|(be.i = (>ciierjei!fl; rter e.'ijffiict, te« 1 ©tilet fl. 3.5J. (5n jšititi'icuj, wo ifl at>tr tic fomiut ctien tu'atcu, 4i rr. Xer $>t-itn*kJ>l6i1cr, i 11 ir«!(bm Tiiict lime? su fr. f itteVer; bur le^c t^i tt ^inein, in jtrftofi;n mib »erniitittt »cirb, \ 4'. ler 2etla» aeiir.-i5irteiiitiHijif, iiiiincrrcU Zet Haui<-rcn 60>eu, »» fr. i^elbober iinmcr leer. 20 fr. | maiUo, 50 tr. Xic mu eimiiiiliile idjmir; mri ^er- t) t itJfjit'vitaairciitaf^t, n>o ifl bic. Xorn.l .-c unt Xie»)i«t:i< rir f. l.»>. |itn: b:t ; :efe ucr betn liibifnm C>4rinrre V *s tr. !Ca* ^«fani.lvi:< Itt pcj-iiui.iitt.T, cb r b.10 i:n ...-g« fietl« t / 8» fr. ftr loinnit, fl. 4. [,((,.■ in, gii^ ju macb n ti > fr Siit ftarteufp ti. 2Bo Jod b.e S^rte Daj %BMD^l»!a.|a\in im 'lUuiPe 55 Tr Xie @vavb.iiVl'f, «-'«. wc i;i taS uicit' erlcbcinenv 6J fr. 'Itr'i'erme^rii.iga .Hvpjrat fl. Ivo. 8i ir. MP* (Sa ftnb no* c«f*itbent anbtre «pvarntc, ie>nt) ivejjcii 'Hlaitg.-l an DJjum Taitu nit^t «Uffl đcr.annt ne^ett. Gine UJlenfle nnbercr čpieliunaren imb ©efetlfdjaftsljjicle, Mt aMe nirfjt betifliitil utcrScu fdin«it, flnB ju Oiefen SUreifen cinjig mib nllehi mir i u ftrflcfcrJiiitcn iJlic^crliige ju ljaben. ^reiftblutter, »ucldjc ftfjr tnttrreffani finb, ivcrocit gniti« ucrlljeilt. 20IJ1 ' jPcr prad)t-lBa?ar, A, Friedmann, W\m, tyu\ln$vaf}t 2(i izdatelj in odgovorni urednik Marti u Jelovšek. Tiskar: F. JSkaza iu drugi.