Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
Posamezni izvod 1,30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov
p. b. b.
Letnik XX.
Celovec, petek, 25. junij 1965
Štev. 25 (1203)
Manjšinska vprašanja
na mednarodnem seminarju OZN
Štirinajstdnevni seminar OZN o človečanskih pravicah v večnacionalnih skupnostih, ki ga prireja v Ljubljani OZN v sodelovanju z jugoslovansko vlado, se bliža koncu. V ponedeljek bo zaključil svoje delo, njegove zaključke pa bodo poslali vsem državam članicam svetovne organizacije.
Zaključnega poročila o živahnih razpravah, ki jih že drugi teden vodijo predstavniki več kot dvajsetih držav, seveda se ni mogoče podati. Že zdaj pa lahko ugotovimo, da se z narodnostnimi problemi in posebej z manjšinskimi vprašanji doslej še noben mednarodni forum ni bavil tako obširno in izčrpno; še nikdar prej niso bila v tako širokem okviru in na tako visoki znanstveni podlagi obravnavana vprašanja, ki so za skoraj vsako državo med najbolj bistvenimi in ki so nemalokrat v zgodovini in tudi v današnjem času povzročala resne notranje in zunanjepolitične spore.
Teh vprašanj so se na seminarju v Ljubljani lotili s težnjo, da bi jih obravnavali čimbolj konkretno. Že v treh temeljnih dokumentih seminarja, ki so jih po naročilu generalnega sekretarja OZN pripravili Jugoslovan dr. Vratuša, indijski pravnik prof. Gadgile in pariški znanstvenik prof. Klineberg, je bila problematika osvetljena z vseh strani: medtem ko je dr. Vratuša opisal problem večnarod-nostne skupnosti kot rezultat zgodovinskega razvoja, je prof. Gad-, gile obravnaval snov z vidika ustavnosti, prof. Klineberg pa je razkril zanimive psihološke plati nacionalnega vprašanja.
Najbolj zanimiva je nedvomno študija dr. Vratuše, ki je obširno analiziral gospodarske, politične, družbene in kulturne vidike odnosov v večnacionalnih skupnostih ter posebej problem manjšin. Med drugim je ugotovil, da večina ne sme diskriminirati manjšine, katera mora imeti pravo in resnično možnost aktivne vloge v družbenem življenju države, v kateri živi. Pri .tem pa narodnostnega vprašanja ni mogoče rešiti zgolj s kulturno avtonomijo, temveč so merodajni tudi različni vidiki gospodarske in politične enakopravnosti. Prišel je do zaključka, da manjšinsko vprašanje ni v prvi vrsti problem manjšine, marveč je to predvsem problem večine. »Če večina sprejme in spoštuje odnos resnične enakopravnosti, demokratičnosti in humanosti, potem manjšinski problem kat politični problem sploh ne more obstajati.«
Predstavniki na seminarju zastopanih držav so se medseboj seznanili z vsemi podrobnostmi narodnostne problematike v posameznih državah. Govorili so o zakonodajnih ukrepih in zakonskih instrumentih za preprečevanje nacionalne diskriminacije, razpravljali so o izkušnjah posameznih .držav pri reševanju nacionalnih in manjšinskih problemov, obravnavali pa so tudi vprašanja asimilacije, lojalnosti, materinega jezika, krepitve narodne zavesti itd. Pri tem je bila posebno aktivna jugoslovanska delegacija, katere člani so prispevali celo vrsto razprav in •tudi njihovi diskusijski prispevki o pogledih na nacionalna vprašanja so zbudili splošno pozornost.
Iz obširne razprave moremo tukaj navesti seveda le nekaj posebno značilnih ugotovitev. Drago Druškovič je ugotovil, da je Jugoslavija svobodna skupnost enakopravnih narodov, samoupravljanje je označil kot neposredno možnost zagotavljanja človekovih pravic glede nacionalne uveljavitve, krepitev nacionalne zavesti pa je ocenil kot ne pogrešljiv prispevek h konstituciji celovite človekove osebnosti. Sovjetski delegat je naglasil, da mora biti lojalnost obojestranska, odnose med manjšino in večino pa je treba graditi na podlagi medsebojnega sporazumevanja in zaupanja. Avstrijski predstavnik dr. Wohlgemuth je posebej govoril o pravici do vzgoje otrok v njihovem jeziku ter poudaril, da Avstrija manjšinam to pravico zagotavlja (pri čemer pa je pozabil povedati, da je silno velika razlika med teorijo in prakso - op. ur.). Zastopnik Italije se je uprl predlogu nekaterih drugih delegatov, da bi bilo treba ustanoviti mednarodno ustanovo, ki bi posegla v morebitne nacionalne in druge spore v posameznih državah in z mednarodno avtoriteto pomagala preprečevati diskriminacijo. Nasprotno je izrazil mnenje, da je treba v državah samih utrjevati tako zakonodajo in razvijati tako miselnost, da bo diskriminacija prenehala in bo zagotovitev človečanskih pravic možna. Ganski predstavnik je poudaril, da mednarodne konvencije in izjave o spoštovanju človečanskih pravic nimajo nobene vrednosti, če jih ne spremljajo konkretni ukrepi in pozitivna zakonodaja v vsaki posamezni državi.
Poleg nacionalnih vprašanj so bili med razpravo obravnavani tudi rasni problemi ter so mnogi delegati odločno obsodili politiko apartheida. V tej zvezi je bil v neprijetnem položaju zlasti predstavnik Amerike, ki je moral priznati, da v ameriški zgodovini ni bilo niti enega desetletja, ki ga ne bi označevala segregacija in diskriminacija. Izrazil pa je mnenje, da je boj ameriških črncev za človečanske pravice pri ostalih Američanih močno izostril občutek za človekove pravice in enakopravnost, kar vzbuja upanje, da bo tudi črnski problem v doglednem času rešen.
Med dosedanjo razpravo na ljubljanskem seminarju pa je morda najvažnejše spoznanje, da za enakopravno sožitje in neoviran razvoj posameznih narodnosti v večnacionalni skupnosti niso merodajna le formalna določila bodisi v obliki državnih zakonov ali mednarodnih pogodb, marveč je uspeh predvsem odvisen od vzdušja, v katerem se odvijajo odnosi med raznimi skupinami oziroma med večino in manjšino. Tako vzdušje pa je mogoče graditi le na medsebojnem razumevanju in spoštovanju in ne nazadnje na spoznanju, da je vsak posameznik — ne glede na narodnost, jezik ali drugačno prepričanje — polnovreden član človeške skupnosti.
Vlado čakajo še velike naloge
V zadnjem govoru po rediu se je vicekancler dr. Piifermann bavil z vrsto problemov, ki jih bo morala vlada reševati v bližnji bodočnosti. To so vprašanja, katerih ureditev je obljubila že Gorbaehoya vlada leta 1962 in jih je lani prevzela v svoj program tudi sedanja Klausova vlada. Zdaj, ko ima Avstrija spet zveznega prezidenta in so bile znova vzpostavljene ..normalne politične razmere" — je dejal dr. Pittermann — pri izpolnitvi vladnega programa ne smemo več zapravljati časa.
VICEKANCLER DR. PITTERMANN:
Z ozirom na razmeroma kratek čas je predlagal, naj bi obe vladni stranki izdelali podroben delovni program, ki bi omogočil hitrejše reševanje odprtih vprašanj še v sedanji legislativni dobi, ki poteče prihodnje leto novembra. Med najvažnejšimi nalogami, ki čakajo vlado, je vicekancler dr. Pittermann navedel stanovanjsko vprašanje, reformo radia in televizije, spremembo volilne zakonodaje, vprašanje decentralizacije uprave v zvezi z zahtevami zveznih dežel po večji pristojnosti v raznih uprav-
nih zadevah ter končno vprašanje kapitalnega trga in podržavljene industrije.
V svojem govoru je vicekancler dr. Pittermann poudaril, da so z zaprisego novega zveznega prezidenta odpadle dosedanje ovire za delo v vladni koaliciji ter izrazil upanje, da bodo odstranjene tudi motnje v odnosih med obema vladnima strankama, kar bo omogočilo nadaljnje uresničevanje vladnega programa. Posebej je v tej zvezi naglasil, da morata spet obe stranki v enaki meri čutiti svo-
»Program za Avstrijo«
Danes in jutri zaseda na Dunaju kongres Socialistične stranke Avstrije, katerega dnevni red bbsega vrsto poročil in volitve novega strankinega vodstva.
Osrednji del kongresa zavzema referat predsednika stranke vicekanclerja dr. Pit-termanna, ki bo obrazložil osnutek »Programa .za Avstrijo«, v katerem bo SPO prikazala bodoče naloge.
jo obveznost nopram duhovni in človeški dediščini in napram nosilcem protifašističnega boja za osvoboditev Avstrije in potegniti odločno črto proti vsem, ki še do danes niso preklicali svojega priznanja k nečlovečnosti in rasni gonji.
Glede bodočih nalog pa je dejal, da bi morali rešitev iskati vsaj v tistih delnih vprašanjih, v katerih so že dosedanja pogajanja pokazala, da je sporazum mogoč.
Po vsem svetu ostre obsodbe ameriške politike
vmešavanja v notranje zadeve tujih suverenih držav
Vojna v Vietnamu je zgubljena, to je realnost, katere ne more nihče več spremeniti. Tako pravijo razsodni diplomatski predstavniki zahodnih držav, namreč tistih držav, katerih vlade uradno še vedno podpirajo in odobravajo ameriško politiko v Vietnamu. Toliko bolj so o tem, da je poraz Amerike v Vietnamu neizbežen, prepričani tisti, ki so ameriško vmešavanje v notranje zadeve drugih držav obsojali že od vsega začetka. V teh krogih glede ameriške politike pravijo, da sta bila hinavstvo in zloraba pojmov o tako imenovani pravičnosti, svobodi, pravicah in interesih naroda in podobno redkokdaj tako pogostna kot v sedanji vietnamski drami.
In vendar odgovorni krogi v Was-hingtonu nočejo uvideti brezizhodnosti svoje politike, marveč trmasto silijo v še večjo krizo. Ko so spoznali, da se ne morejo več zanašati na vojsko tako imenovane južno-viecnamske »vilade« (v kateri po šte-
vilnih 'spremembah nihče več ne ve, kdo je kaj), so se washingtonski voditelji odločili, da bodo z lastnimi 9ilami nadaljevali boj proti osvobodilnemu gibanju, ki je zajelo že .okoli 80 odstotkov južno vietnamskega ljudstva. S tem pa so zgubili tudi še zadnji navidezni argument, da v Južnem Vietnamu le podpirajo prizadevanja legalnega režima, ter so se pred vso svetovno javnostjo razgalili kot 'očitni agresorji, ki v tuji državi z oboroženo silo ščitijo svoje lastne interese.
Temu primerna je tudi reakcija širom po svetu, kjer povsod najostreje obsojajo ameriški imperializem. Protestno gibanje nikakor ni več omejeno na socialistične in izvenblo-kovske države, marveč se čedalje bolj širi tudi po tistih zahodnih državah, ki sicer še veljajo za zaveznice Amerike; pa celo v Ameriki sami se množijo protestne manifestacije, na 'katerih ameriško ljudstvo
V Italiji premik na levo
Zadnjo nedeljo so bile v nekaterih predelih Italije upravne volitve, katerih izid so v političnih krogih že vnaprej napovedali kot neke vrste barometer trenutnega razmerja političnih sil v državi. Najbolj zanimive so bile seveda de-želnozborske volitve na Sardiniji, kjer je šlo za razmeroma veliko število volivcev in so zato možne
16,1 %. Na Južnem Tirolskem je Volkspartei (stranka nemško govoreče manjšine) zgubila 1 mandat, ki si ga je osvojila nova manjšinska lista Tiroler Heimat. Na Goriškem pa je slovenska lista Lipa v bistvu obdržala dosedanje število glasov.
V ZAHODNI NEMČIJI:
odločno zahteva konec krivične vojne v Vietnamu.
Podobno reakcijo pa je Amerika izzvala tudi s svojo pustolovščino v Dominikanski republiki, kjer se prav tako pretežna večina ljudstva na strani legitimnega režima bojuje proti tujim agresorjem. Tako je Amerika v zadnjem času utrpela hud udarec za svoj ugled v svetu.
Velike poplave
vzdolž cele Donave
Dolgotrajno deževje zadnjih tednov in hitro taljenje snega v Alpah je povzročilo v številnih državah velike poplave. Posebno močno so prizadeti predeli ob Donavi, katera se je v raznih krajih spremenila v pravo morje, široko do 20 kilo-
V Nemčiji so poplave zahtevale že več človeških življenj, v Avstriji so zlasti prizadeti kraji okoli Linza in Dunaja, najhujši obseg pa so poplave dosegle na Madžarskem in v Jugoslaviji, kjer se na stotisoče ljudi noč in dan bori proti naraslim vodam. Ponekod se je gladina Donave dvignila za 7 in več metrov nad normalno stanje, strokovnjaki pa so mnenja, da višek še ni dosežen, marveč je treba računati z nadaljnjim naraščanjem Donave. Škodo, ki so jo povzročile poplave, sploh ni mogoče oceniti.
tudi ocene splošnega razpoloženja med prebivalstvom.
Na splošno pomenijo nedeljske volitve nov premik na levo in je vsekakor značilno, da se nadaljuje razkroj skrajno desničarskih strank, posebno pri neofaštistih, pa tudi krščanski demokrati so utrpeli večjo izgubo glasov. Najbolj napredovali so komunisti, ki so skoraj povsod povečali število svojih glasov, medtem ko so manjše izgube socialistov v glavnem šle na račun nove stranke proletarske enotnosti.
Izid volitev na Sardiniji je za krščanske demokrate hud udarec, saj so izgubili dosedanjo absolutno večino v deželnem svetu, njihov delež na glasovih pa je padel od 46,3 na 43,4 %>; prav tako hud poraz pa so doživeli tudi neofašisti in monarhisti. Nasprotno pa so komunisti napredovali od 19 na 20,5 odstotka, delež treh socialističnih strank pa je narasel od 12,8 na
Nov val nacizma in rasizma
Vse kaže, da se je v Zahodni Nemčiji začel nov val nacističnih in rasističnih izgredov. Prejšnji teden je bil narejen atentat na jugoslovanskega konzula; ..neznani" storilci so bili — kakor je policija medtem ugotovila — pristaši emigrantske organizacije, v kateri se zbirajo predvsem nekdanji sodelavci nacističnih okupatorjev med drugo svetovno vojno. Ta teden pa je bilo zahodnonemško mesto Bamberg prizorišče enega najhujših antisemitskih izgredov po vojni v Zahodni Nemčiji: prav tako ..neznani" storilci so najprej z nacističnimi križi oskrunili spomenik, ki spominja na nekdanjo židovsko sinagogo (cerkev), katero je nacistična drhal požgala v zloglasni „kri-stalni noči” leta 1938; dva dni pozneje pa so se zločinci znosili nad židovskim pokopališčem, kjer so na večje število nagrobnih kamnov napisali kljukaste križe in nacistična gesla ter nalepili Hitlerjevo sliko.
Pojavi nacizma in rasizma v Zahodni Nemčiji pravzaprav niti ne presenečajo, saj je znano, da tako dejavnost odobravajo in celo podpirajo tudi njeni visoki uradni predstavniki. To dokazuje, da za-hodnonemške oblasti niti danes, dvajset let po vojni in zmagi nad fašizmom, niso pripravljene enkrat za vselej opraviti z mračnimi ostanki fašizma, ki zastrupljajo odnose med državami. Zato pa se zahodnonemški voditelji ne bi smeli čuditi, če jim mednarodna javnost očita, da sta nacistična miselnost in antisemitizem v njihovi državi še zelo močna.
“	»	151	*	1?« !ii Ki Ji U
V-ftXiAyruuR
Trgovina z vzhodnimi državami naglo narašča
Odkar je Avstrija po zaslugi vicekanclerja Pittermanna in zunanjega ministra Krei-skega pričela posvečati blagovni menjavi z vzhodnimi državami večjo pozornost in odkar stopa z njimi na pot industrijske kooperacije, je pričel izvoz v te države močno naražčati. Podobno je pričel naraščati tudi avstrijski uvoz iz teh držav.
Kakor so pokazala zadnja leta, je blagovna menjava z vzhodnimi državami za Avstrijo edini izhod, da zmanjša pasivo svoje zunanjetrgovinske bilance, ki zaradi enostranske usmeritve trgovine na države EGS stalno narašča. Povečana blagovna menjava z vzhodnimi državami pa je za Avstrijo tudi edino sredstvo, da obdrži polno zaposlitev prebivalstva in da ne zaide v gospodarsko stagnacijo.
Zadnja leta so pokazala, da je bila trgovina z vzhodnimi državami za Avstrijo aktivna. Taisto podobo kaže trgovina z vzhodom tudi v letošnjem prvem četrtletju. Avstrijski izvoz v vzhodne države je v primerjavi s prvim četrtletjem 1964 narasel za 23,7 odstotka in dosegel vrednost 1349 milijonov šilingov. Uvoz iz teh držav je v isti primerjavi narasel za 17,1 odstotka in dosegel vrednost 1265 milijonov šilingov. Avstrijska aktiva v trgovini s temi državami je torej v letošnjem prvem četrtletju znašala 84 milijonov šilingov.
Če temu nasproti primerjamo skupni avstrijski izvoz, ki je narasel za 12,5 odstotka na 9503 milijone šilingov, s skupnim avstrijskim uvozom, ki je narasel za 8,9 odstotka na 12.281 milijonov šilingov, potem vidimo za Avstrijo pasivo v višini 2778 milijonov šilingov. Ta pasiva gre v glavnem na račun trgovine z EGS, od koder je Avstrija v tem času uvozila blaga v vrednosti 7209 milijonov šilingov, medtem ko ga je tja izvozila le v vrednosti 4399 milijonov šilingov.
Boljši je v tem četrtletju odrezala v blagovni menjavi z EFTA, kjer je bila vrednost uvoza s 1938 milijoni šilingov le za 119 milijonov večja od vrednosti izvoza. Neugod-
V ospredju zanimanja podonavskih držav:
Djerdap
KLJUG ZA POVEČANJE DONAVSKE PLOVBE
Odkar sta Jugoslavija in Romunija pričeli izvajati projekt veleelektrarne Djerdap na Donavi, je med vsemi državami Podonavja naenkrat naraslo zanimanje za Donavo. Z elektrarno sta na tem mestu Donave predvidena ttudi dva kanala za ladijsko plovbo, s katerima bo odpravljeno sedanje »ozko grlo* plovbe po Donavi na jugoslovansko-romunski meji. Donava bo poslala glavna žila vodnega prometa iz podonavskih držav k morju, zlasti pa na Bližnji vzhod. Po dograditvi Djerdapa se ne bo le letni ladijski tovorni promet po Donavi povečal od sedanjih 11 na 45 milijonov ton, z odpravo tega »ozkega grla* in s kanalom Don-Volga v Sovjetski zvezi bo istočasno ustvarjena najkrajša vodna pot med industrijsko razvito Srednjo Evropo ter med Iranom, Afganistanom, Pakistanom in Indijo. Te države pa sodijo med države v razvoju in so zadnja leta vedno večji odjemalci evropskega industrijskega blaga.
Na nove možnosti blagovne menjave s temi deželami m tudi z ostalim svetom, ki se odpirajo z ureditvijo Djerdapa, se najbolj pripravlja Madžarska. Zadnje čase ni le docela modernizirala svoje ladjevje, marveč dela tudi na tem, da podvoji njegovo tonažo in zmogljivost. Lotila se je tudi modernizacije svojih pristanišč v Budimpešti in Dunaujvarosu, v bližini Budimpešte pa hoče zgraditi še tretje pristanišče. Prihodnje leto bo splovila tudi svojo prvo oceansko ladjo, kateri jih bo pozneje sledilo še več.
Tudi Avstrija se prizadeva z veliko vnemo, da ne bi zamudila ugodnega časa za večjo udeležbo na donavski plovbi. To zanimanje je za avstrijsko industrijo tem pomembnejše, ker avstrijska trgovina in industrijsko sodelovanje z jugovzhodnimi evropskimi državami in Bližnjim vzhodom zadnje čase naglo narašča. 2e samo izvoz podržavljene industrije v te države je zadnje čase narasel na 17 °ln njenega skupnega izvoza. Kakor izgleda, pa bo v bodoče še bolj narasel.
Velike prednosti nove vodne poti proti jugovzhodu in Bližnjemu vzhodu je zavohala tudi Zahodna Nemčija. Zadnje čase se na vse mogoče načine prizadeva, da bi prišla v donavsko komisijo in da bi se udeležila na donavski plovbi. Njeno prizadevanje pa ovira njen dosedanji odnos do ostalih podonavskih držav, s katerimi skoraj nima diplomatskih odnosov. Da bi se izkopala iz te zagate, ki je zaradi tega sedaj nastala, je zaprosila Avstrijo za posredovanje v Budimpešti, kjer se je v četrtek minulega tedna začelo zasedanje donavske komisije. Avstrijo je prosila, da bi pri ostalih članicah sondirala možnosti za udeležbo pri sofinanciranju kanalov in ostalih naprav v Djerdapu in za njen vstop v donavsko komisijo. Kako bodo na ito reagirale države, ki so članice te komisije, je seveda drugo vprašanje, kajti že Avstrija sama ima strah, da bi zaradi tega posredovanja pri njih ne trpela na ugledu.
na pa je bila tudi blagovna menjava s Severno Ameriko, kjer je pri 382 milijonov šilingov vrednosti izvoza in 584 milijoni šilingov uvoza nastala pasiva v višini 202 milijona šilingov. Ker pa je v tem času uvoz iz Severne Amerike nazadoval za 19.6 od-stokta, utegne pri nadaljevanju te tendence priti Avstrija v tej blagovni menjavi po malem do izravnave uvoza z izvozom.
Dobro znamenje naše zunanje trgovine v letošnjem prvem četrtletju je, da je pričelo naraščanje blagovne menjave z EGS pešati.
Medtem ko je izvoz v te države narasel le za 6,9 odstotka, je narasel v EFTA za 8,6 odstotka, v vzhodne države pa za 23,7 odstotka. Podobno je tudi razmerje pri uvozu. Uvoz iz EGS je narasel za 9,8 odstotka, iz EFTA za 14,7 odstotka iz vzhodnih držav pa za 17,1 odstotka.
Po blagovnih skupinah gledano je izvoz najbolj narasel pri prehrambenem blagu in sicer za 34,7 odstotka ter pri strojih, kjer je narasel za 25 odstotkov. Na uvozni strani je najbolj narasel uvoz gotovih izdelkov in sicer za 16,5 odstotka. Uvoz prehrambenega blaga je narasel za 13,4 odstotka, uvoz kemikalij pa za 11,5 odstotka. Največjo vrednost na izvozni strani je dosegel izvoz gotovih izdelkov in sicer 5315 milijonov šilingov, na uvozni strani pa uvoz surovin (2333 milijonov šilingov) in polizdelkov (2156 milijonov šilingov), kar je za avstrijsko gospodarstvo dobro znamenje.
že, da avstrijski kmetje zelo stremijo za poenostavitvijo kmetovanja in za preusmeritvijo proizvodnje, ki sta glavna zapoved današnjega časa.
V tem sklopu pa je gradnja tovornih in dovoznih poti do kmetij in njihovo vzdrževanje še vedno pereč problem. V zadnjih letih je sicer dobilo okoli 1000 samotnih kmetij zvezo s prometnim omrežjem, še vedno pa je v državi ena desetina kmetij, ki so brez dovozne poti. Ker so to skoraj v celoti gorske kmetije, je gradnja ustreznih potov do njih enako pereč družbeni problem, kot je vzdrževanje obstoječih cest in dovoznih potov v hribovskem svetu. Vzdrževanje teh potov je večinoma breme, ki ga kmetje sami ne zmorejo. Zato je zahteva, da bi vzdrževanje teh potov prevzele Občine, docela razumljiva, kajti od dobre dovozne poti nima koristi le kmet, marveč tudi Skupnost.
Trstu dr. Altenburgerja. Razgovori, ki sta jih imela predstavnika obeh obmejnih zbornic, so potekali v spoznanju, da so zbornice mejnih pokrajin poklicane, da obravnavajo skupna gospodarska vprašanja in da intenzivirajo medsebojne gospodarske odnose.
Podzemska elektrarna v Mežici
V pogorju Pece med Črno in Mežico je zrasla druga podzemska elektrarna, ki jo je zgradil mežiški rudnik. Sedaj zaključujejo gradbena dela elektrarne, ki jo bodo odprli prihodnji mesec v okviru prireditev v počastitev 300-let-nice mežiškega rudnika. Elektrarno, ki bo imela proizvodno moč 3000 kilovatov ter letno zmogljivost 14 milijonov kilovatnih ur, so zgradili predvsem za potrebe rudnika, vendar bo v času obilne vode, to je pomladi in jeseni, lahko dajala slovenskemu omrežju še 2 do 3 milijone kilovatnih ur toka.
Načrte za elektrarno so izdelali slovenski strokovnjaki, delo in potrebne agregate ter drugo opremo pa so dobavila jugoslovanska podjetja, predvsem Metalna v Mariboru, Litostroj v Ljubljani in Rade Končar v Zagrebu. Elektrarno so zgradili v rekordnem času enega leta. Nova podzemska elektrarna se bo sedaj pridružila prvi, ki so jo zgradili že pred leti.
osiROKecDSveru
HOUSTOV. — Ameriika kozmonavta McDivitt In White sta se na tiskovni konferenci predstavila javnosti in pripovedovala o svojem poletu okoli Zemlje. Poveljnik vesoljske ladje „Gemini 4” Mc Divitt je povedal, da predvideni sestanek z drugo stopnjo rakete ni bil mogoč, ker se je le-fa gibala okrog Zemlje po drugi krožni črti kot „Gemini 4”. Prav tako je Izjavil, da je gorivo vesoljske ladje hitreje ..odtekalo”, kot je bilo predvideno. Kozmonavt White, ki je med poletom za več minut stopil iz vesoljske ladje, pa je menil, da je zdaj zanesljivo, da se človek lahko giblje po vesolju, v kateri smeri hoče.
PANAMA. — Bivti mehiški predsednik Adolfo Lo-pez Mateos je izjavil, da obsoja ameriško intervencijo v Dominikanski republiki. Ta intervencija predstavlja po njegovi izjavi očitno kršenje načel samoodločbe narodov in nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav.
KAIRO. — Predsednik Združene arabske republike Gamal Abdel Naser je sprejel vabilo, naj obišče Sovjetsko zvezo. Obisk je predviden za konec avgusta ali začetek septembra.
RIO DE JANEIRO. — Pregnani dominikanski predsednik Juan Bosch je izjavil, da je Amerika odkrito posredovala v njegovi domovini, da bi pomagala oligark*ii ostati na oblasti. Za sedanji boj domin-kanskega ljudstva je Bosch dejal, da to ni vojalM udar, marveč prava ljudska revolucija.
DUNAJ. — Dunajski kardinal dr. Kbniig je obiskal madžarskega kardinala Mindszentyja v Budimpešti, kjer mu je izročil osebno poslanico papeža Pavla VI. Kardinal Mindszenty je obhajal zlati jubilej duhovništva.
RIM. — Popež Pavel VI. je odlikoval socialdemokratskega predsednika italijanske republike Saragala z drugim najvišjim odlikovanjem Vatikana — z Redom zlatega runa. Med enourno avdienco je papež poudaril osebne in državniške vrline italijanskega državnika.
LONDON. — Britanski feldmaršal Montgomery bi se rad sestal z ameriškim predsednikom Johnsonom. Predsednika Johnsona bi rad prepričal, je dejal Montgomery, da za Vietnam ni vojaškega, marveč je samo politični izhod. Johnsonu bom dejal: Vi vodite svet v kaos, in sicer zelo hitro; polovica ljudi na svetu je komunistična in proti vsem tem vendar ne morete voditi vojne.
NEW YORK. — Na sedežu Združenih narodov so objavili končni spored proslav ob 20-letnici podpisa ustanovne listine OZN. Praznovanje bo skromnejše že zaradi sedanjega kritičnega položaja svetovne organizacije. Na proslavi v San Franciscu, kjer je bila leta 1945 podpisana ustanovna listina, bodo govorili generalni sekretar OZN U Tant, predsednik Generalne skupščine Ouaison Sackey in ameriški predsednik Johnson. Poleg tega bodo na dvodnevni proslavi tudi predstavniki 24 držav, o katerih so se že sporazumeli.
DAR ES SALAM. — Posebni odbor OZN za dekolonizacijo je sprejel resolucijo, ki poziva vse države, naj moralno in materialno pomagajo afriškemu prebivalstvu v portugalskih kolonijah Angoli, Mozambiku in Gvineji. Odbor je potrdil pravico prebivalcev teh afriških ozemelj do samoodločbe in neodvisnosti. Opozoril je na pravičnost njihovega boja za uresničitev teh pravic, ki jih vsebujeta tudi deklaracija o pravicah človeka ter deklaracija o podelitvi neodvisnosti kolonialnim narodom. Proti resoluciji sta glasovali samo Amerika, medtem ko so se Avstralija, Ganska in Italija glasovanja vzdržale.
MOSKVA. — Sovjetsko zunanje ministrstvo je poslalo vladam Amerike, Kanade in Zahodne Nemčije posebne note, v katerih je izražena zahteva po izročitvi treh vojnih zločincev Ejhelisija, Majkovskisa in Puntulisa, ki se trenutno nahajajo v omenjenih treh državah. Med fašistično okupacijo so ti trije zločinci sodelovali z Nemci pri množičnih likvidacijah in mučenjih sovjetskh državljanov, katere so s silo prevažali v Nemčijo.
OSLO. — Predsednik norveške vlade Gerhardsen je povabil predsednika sovjetske vlade Kosigina, naj obišče Norveško.
PNOM PENH. — V Hanoiu je bila mednarodna sindikalna konferenca, na koteri so sodelovale sindikalne organizacije iz 50 držav vseh celin ter predstavniki svetovne sindikalne federacije in panafriške sindikalne federacije. Udeleženci konference so izrazili solidarnost z vietnamskim ljudstvom v boju za svobodo, poleg tega pa so naslovili poziv delavcem in sindikatom vsega sveta.
STOCKHOLM. — Predsednik švedske vlade Tage Erlander je bil na osemdnevnem uradnem obisku v Sovjetski zvezi, kjer je s predsednikom sovjetske vlade Kosiginom in drugimi sovjetskimi državniki razpravljal o perečih mednarodnih vprašanjih, med drugim o položaju v Vietnamu in o krizi, v kateri te nohoja OZN.
KARTUM. — Na prvem zasedanju nove sudanske ustavodojne skupščine je bil za novega predsednika sudanske vlade izvoljen bivši zunanji minister Mohamed Ahmed Mahgub. Stalni predsednik vrhovnega sveta je postal Ismail Al Ashari, predsednik skupščine pa dr. Fadil Sadad. Nova imenovanja so rezultat sporazuma med stranko Umma in nacionalno unionistično stranko o koalicijski vlodi skupaj s KP Sudana.
CHICAGO. — Policija v ameriški državi Chicago je aretirala 300 borcev za enokopravnost državljanov, ki so protestirali zaradi prepočasnega uresničevanja enakosti ras v šolah. Med aretiranimi je tudi predsednik kongresa za rasno enakopravnost James Farmer.
RIM. — Na nedavnem zosedanju CK komunistične partije Italije so Izdelali poseben dokument, ki je doslej najpodrobnejša analiza položaja v italijanskem delovskem gibanju, hkrati pa vsebuje vrsto konkretnih predlogov o združitvi italijanskih socialističnih sil v enotno delavsko partijo.
KRA&NODAR. — Vojaško sodišče v Krasnodarju (Sovjetska zveza) je obsodilo na smrt z ustrelitvijo šest vojnih zločincev in izdajalcev, odgovornih za množično ubijanje Rusov in Poljakv v koncentracij* skih taboriščih med drugo svetovno vojno. Priče <0 pred sodiščem potrdile, da so obtoženci sami streljali zapornike Jn jih gnoli v plinske celice v taboriščih Sobibor in Belzec, kjer je bilo pobitih nad milijon ljudi.
Kriza pri vnovčenju rezanega lesa
Dosedanjo enostransko usmeritev v naši zunanji trgovini najbolj občuti naše lesno gospodarstvo, ki se bavi z rezanjem lesa in z njegovim vnovčenjem. Odkar stagnira italijansko gospodarstvo, rezanega lesa skoraj ni mogoče več izvoziti, ker je bila skoraj celotna naša lesna trgovina usmerjena na prodajo rezanega lesa v EOS, zlasti v Italijo. Od aprila lanskega leta pa uvaža Italija iz meseca v mesec manj lesa. Letos aprila je bil izvoz lesa v Italijo tako nizek, kot še nikdar v povojnih letih.
Zaradi nazadovanja izvoza v Italijo so se zaloge rezanega lesa v državi močno povečale. V aprilu so bile za 37 odstotkov višje kot začetkom leta 1964, čeprav so se žage vsestransko prizadevale, da bi našle druga tržišča in čeprav so s ceno ostale na višini leta 1961 in 1962.
V prvem četrtletju je zaradi Italije izvoz rezanega lesa v države EGS nazadoval na 519.962 kubičnih metrov. V primerjavi s prvim četrtletjem 1964 je izvoz v te države nazadoval za okroglo 11 odstotkov. Ker je nazadoval tudi izvoz v države EFTA za isti odstotek in je znašal le še 20.623 kubičnih metrov, porast izvoza v vzhodne države in v izvenevropske države za 7227 na 31.100 kubičnih metrov situacije ni mogel rešiti. V primerjavi s prvim četrtletjem 1964 je zaradi tega izvoz rezanega lesa nazadoval za 8,9 odstotka. Poleg izvoza v Italijo je nazadoval tudi izvoz v Švico, Izrael, Turčijo in Egipt, zboljšal pa se je nekoliko izvoz v Nemčijo, Nizozemsko, Belgijo, Alžirijo in tranzit v Jugoslavijo. Kakor zatrjujejo pristojni krogi, se položaj tudi tekom aprila in maja ni zboljšal. Malo je tudi upov, da bi se zboljšal tekom junija.
V letu 1 9 6 4:
900 milijonov šilingov AIK
Lanski »zdeni načrt« splošnega zakona o kmetijstvu je predvideval agrarne investicijske kredite v višini 700 milijonov šilingov. Že tekom leta pa je postalo jasno, da krediti v tem obsegu ne zadoščajo povpraševanju. Zato je ministrstvo za kmetijstvo sporazumno s finančnim ministrstvom obseg teh kreditov povečalo na 900 milijonov šilingov.
Največ agrarnih investicijskih kreditov je lani kmetijstvo najelo za zboljšanje agrarne strukture in dbratnega gospodarstva. V ta namen ije bilo odobrenih 232 milijonov šilingov, medtem ko je bilo za zboljšanje stanovanjskih in gospodarskih poslopij odobrenih 231 milijonov šilingov kreditov. Tretja največja potreba po agrarnih investicijskih kreditih se je lani pokazala za mehanizacijo manjših in gorskih kmetij. V ta namen je bilo odobrenih 180 milijonov šilingov.
Povpraševanje za krediti v te namene ka-
Pred pričetkom Tržaškega sejma:
Izrazi tesnejšega gospodarskega sodelovanja na meji
V	ponedeljek bo letošnji Tržaški sejem odprl svoja vrata. Trajal bo do 5. julija. Na sejmu, ki bo vseboval tudi mednarodno lesno razstavo, je 64 jugoslovanskih podjetij prijavilo svojo udeležbo. Razstavljala bodo v Palači narodov na površini 365 kvadratnih metrov in na lesni razstavi. Med podjetji, ki so prijavila svojo udeležbo na sejmu, so tudi nekatera velika industrijska podjetja kot Železarna Jesenice, Iskra, Tomos v Kopru, Slovenijales, Slovenija vino, Jugodrvo in druga.
Drugi dan Tržaškega sejma bo jugoslovanski dan. Ob tej priložnosti bodo prišli v Trst visoki predstavniki jugoslovanskih gospodarskih ustanov in organizacij, da poglobijo stike za sodelovanje zlasti med Fur-lanijo-Julijsko krajino in Slovenijo, ki je dobilo zadnje čase nadaljnje nove impulze. Ob tej priložnosti pa se bodo v Trstu zbrali tudi predstavniki obmejnih gospodarskih zbornic. Govorili bodo o nadaljnjih možnostih blagovne menjave in industrijske kooperacije teh pokrajin.
V	ponedeljek se je na Koroškem mudil predsednik trgovinske zbornice Furlanije-Julijske krajine, dipl. ing. Rigonat, ki je istočasno predsednik zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo v Gorici. Obiskal je predsednika koroške zbornice obrtnega gospodarstva, dipl. ing. Ptrimerja, v spremstvu avstrijskega trgovinskega delegata v
Nekaj besed, o knjigi
»Črtice mimogrede"
Pri Državni založbi Slovenije je v zbirki Tokovi časa, katero urejuje znani slovenski pesnik Kajetan Kovič, pred nekaj časom izšla drobna knjižica z naslovom »Črtice mimogrede«. Njen avtor je Boro Kostanek, ki je v svoji prvi samostojni knjigi zbral 22 kratkih črtic — utrinkov, v katerih na svojstven način pripoveduje (ali bolje povedano: razmišlja) o drobnih doživljajih in vtisih.
Bora Kostarika (njegovo pravo ime je Flori Lipuš, doma pa je iz Lobnika pri Železni Kapli) poznamo že nekaj let kot vodilnega zastopnika skupine mladih pisateljev in pesnikov, ki so v razmeroma skromno slovensko literarno življenje na Koroškem vnesli s svojo revijo »Mladje« nekaj povsem svojstvenega. Namreč mladostni zanos, ki se je sprostil vseh okov konvencionalnosti in stremi naprej proti ciljem, o katerih morda niti sam prav ne ve, kaj in kje so.
Seveda to ni pojav, ki bi ga poznali samo pri nas; značilen je za današnji čas in širom po svetu se manifestira v najrazličnejših oblikah moderne umetnosti«, o kateri so nekateri navdušeni, medtem ko jo drugi odklanjajo. T o je pač več ali manj stvar okusa in osebnega prepričanja, zato bi bilo povsem zgrešeno, če
Valentin Oman
SPET RAZSTAVLJA V CELOVCU
Mladi koroški umetnik Valentin Oman, naš rojak iz Malošč pri Beljaku, ki se je v zadnjih letih že z uspehom uveljavil, se bo spet predstavil koroški javnosti. V celovški -Galeriji 61" bo danes odprta razstava njegovih oljnih slik in gvašev, nastalih v letih 1964 in 1965. O razstavi bomo poročali v prihodnji številki.
bi kdo trdil, da je absolutno pravilno samo eno ali samo drugo mnenje. Vsako obdobje v zgodovini človeštva je tudi na področju umetnosti ustvarilo nekaj svojega, za svoj čas značilnega, in šele časovna odmaknjenost je dovoljevala sodbo o tem, kaj je bilo dobrega in kaj slabega. Tako bodo tudi umetnost našega časa mogli pravilno in neprizadeto ocenjevati šele rodovi, ki pridejo za nami. Najboljšo sodbo pa vedno izreče razvoj sam: kar je bilo nekdaj slabega, je odmrlo, ker mu je manjkal življenjski sok; kar je bilo v preteklosti dobro, pa kot seme oplaja rast bodočnosti.
Torej ni naš namen, da bi si zbirko črtic Bora Kostarika ogledovali v zrcalu kritike. Za nas je mnogo bolj važno dejstvo, da se je mlad koroški Slovenec predstavil javnosti in po svoje prispeval v zakladnico slovenske umetnosti in kulture. Tudi recenzent vodilnega slovenskega glasila — ljubljanskega »Dela« — je svojo oceno zaključil z besedami: dodajmo torej itej drobni knjižici , prozaizirane poezije poleg literarne cene še njen narodno kulturni pomen, pa lahko ocenimo prvi korak Bora Kostanka v središču slovenske kulture kot pomemben podvig, kot znamenje koroškega premika iz priložnostnega provincializma v slovensko nedeljivo, celotno kulturo.
Temu mnenju se lahko v polni meri pridružujemo, ker nas iskreno veseli vsak nov cvet, ki požene iz skopih tal slovenske umetniške ustvarjalnosti na Koroškem.
Slovenski film »Samorastniki"
bo končno predvajan tudi na Koroškem
Da povemo kar v začetku: Avstrijsko-jugoslovansko društvo na Koroškem priredi v ponedeljek (21. junija) ob 20. uri zvečer v slavnostni dvorani celovške Trgovinske zbornice filmski večer, na katerem bodo predvajali slovenski umetniški film -Samorastniki”.
Film -Samorastniki” je slovensko filmsko podjetje Triglav-film v Ljubljani snemalo po istoimenski noveli velikega slovenskega koroškega pisatelja Prežihovega Voranca. Režiser je bil Igor Torkar, v glavnih vlogah pa nastopajo najbolj znani slovenski igralci: Majda Potokarjeva (Meta), Rudi Kosmač (Ožbej), Vladimir Skrbinšek (Karničnik), Sava Severjeva (Karničnica), Stane Sever (župnik), Vida Juvanova (Metina mati), Maks Furijan (grajski gospod) in Lojze Rozman (Volbenk). Glasbo je prispeval Bojan Adamič, medtem ko je scenarij napisal Vojko Duletič.
-Zgodbo o nenavadni in siloviti ljubezni v okviru močne socialne drame” je imenoval Samorastnike režiser Torkar. In res so -Samorastniki" ena najkrepkejših stvaritev Prežihovega Voranca, delo, ki je v slovenščini izšlo že v dolgi vrsti naklad in bilo prevedeno tudi v druge jezike (v nemščino jih je prevedel Janko Messner). Prav tako pa zgrabi tudi film, ki ga bomo v ponedeljek lahko gledali v Celovcu.
KUKUROeDROBCme
% Ljubljanski akademiki bodo s svojimi kultorno-pro-svetnimi ansambli gostovali v Sovjetski zvezi, kjer so poteg Moskve predvideni nastopi zlasti v raznih mestih Litve. Turneja naj bi trajala od 30. julija do 13. avgusta, sodelovalo pa bo 160 članov folklorne skupine »France Marolt”, pevskega zbora „Tone Tomiič’ in jazz-ansambla. Jeseni pa bo Študentsko druStvo »Nemunas” iz Litve priSlo na obisk v Jugoslavijo.
0 Znana	nemSka	igralka	Marlene Dietrich bo	imela
predavanje o zgodovini kinematografije na pariSki univerzi Sorbone, kjer ji bodo ob tej priložnosti podelili tudi naslov častnega doktorja.
$ Na univerzi v Alabami (Amerika) je med 1725 študenti diplomirala tudi Vivian Malon, prva študentka temne polti, ki je na tej Soli zaključila študij. Jeseni leta 1963 je prav zaradi imenovane študentke prišlo do rasistične zaostritve in	le odločnosti	takratnega predsednika	Ken-
nedyja je pripisati,	da je	smela črnska študentka na
šolo, katero	so beli	rasisti	z vsemi močmi branili	pred
»nižjo” raso. Vsekakor je zanimivo, da je Vivian Malon diplomirala prav na dam, ko bi Kennedy praznoval svoj rojstni dan.
Prva sezona Slovenskega gledališča
v novem slovenskem Kulturnem domu v Trstu
Slovensko gledališče v Trstu je pred nedavnim zaključilo svojo jubilejno dvajseto sezono po vojni in hkrati prvo sezono v novem slovenskem Kulturnem domu, v katerem ima zdaj svoj stalni sedež, medtem ko je bilo prej obsojeno, da »gostuje« v tujih dvoranah.
Dvajseta sezona je bila za slovenske gledališčnike v Trstu posebno uspešna, saj je kljub skrajšanemu času — otvoritev Kulturnega doma je bila šele lanskega decembra — obsegala 108 lastnih predstav, katere si je ogledalo nad 21.000 obiskovalcev. V primerjavi s prejšnjimi leti, ko so bili nastopi gledališča nujno omejeni in pretežno utesnjeni v male dvoranice, je to nov rekord, ob katerem so Slovensko gledališče v Trstu in njegovi ljubitelji lahko upravičeno ponosni.
V zaključeni sezoni je imelo Slovensko gledališče 8 premier, in 'sicer so bila uprizorjena



naslednja dela: Kreftov dramatiziran Prešernov življenjepis »Po brezkončni poti« (ta komad je bil uprizorjen za otvoritev novega Kulturnega doma), renesančna komedija »La Moscheta« Angela Beolca-Ruzanteja, tri slovenske novosti Primoža Kozaka, Igorja Torkarja in Saše Vuge pod skupnim naslovom »Večer sodoibne slovenske dramatike«, Achar-dova komedija »Lipe za luno«, socialna drama »Usad na severni postaji« Uga Bettija, »Veliki slovenski pasion« Mirka Mahniča, Grimmova pravljica »Trnuljčica« v Marti-nuzzijevi priredbi ter »Partizanski večer« v izboru Branka Hartmana. Poleg tega sta v Trstu gostovala ljubljansko Mestno gledališče z Brechtovo igro »Gospod Puntila in njegov hlapec Matti« ter mariborsko Slovensko na-
9 Rim je prejšnji teden doživel prireditev, kot je gotovo že ne pomnijo. Zbralo se je nad 2000 glasbenikov, pevcev in nameščencev državnih opernih gledališč, ki so med glasbenim predvajanjem protestirali proti zapostavljanju gledališč pri razdeljevanju državnih sredstev. Opozorili so na nevzdržno stanje italijanskih državnih gledališč, katerih nameščenci že več mesecev niso več prejeli redne plače, mnoga gledališča pa bodo morala prenehati z delom, če jim ne bodo zagotovljena potrebna finančna sredstva. Italijanska operna gledališča potrebujejo letno 12 milijard lir (približno 500 milijonov šilingov) subvencij.
9 Te dni je v Rimu gostval ansambel beograjske opere, ki je imel štiri predstave opere »Knez Igor” ter baletni večer.
rodno gledališče z Blažkovo moderno satiro »Tretja želja«.
Okvirni program za prihodnjo sezono predvideva 7 premier, za otvoritveno predstavo ipa bo Slovensko gledališče v Trstu uprizorilo Cankarjeve »Hlapce«, s katerimi je tudi pred dvajsetimi leti začelo svojo dejavnost.
Nad 500 književnikov vsega sveta
na 33. mednarodnem kongresu PEN-klubov na Bledu
f	T
Objava slovenske gimnazije
Na Državni gimnaziji za Slovence v Celovcu so letos sprejemni izpiti za 1. razred 10. julija 1965 (prvi dan velikih počitnic); začetek ob 8. uri.
Prijave na naslov: Direktion des Bundesgymnasiums tur Slowenen in Klagenfurt, Lerchenfeldstrafje 22, ali pa ustno v pisarni.
Potrebni dokumenti: rojstni list, dokaz avstrijskega državljanstva in šolsko spričevalo, katero bo dobil učenec 9. julija 1965 na dosedanji šoli.
Popis učenca (Schiilerbeschreibung) pošlje šola direktno ravnateljstvu gimnazije.
Glede sprejema v višje razrede se morajo starši osebno zglasiti v šolski pisarni.
Ravnateljstvo
v__________________________J
Kakor smo v našem listu že poročali, bo v času od 3. do 7. julija na Bledu 33. mednarodni kongres PEN-klubov. Po dosedanjih prijavah je razvidno, da se bo kongresa udeležilo okoli 530 pisateljev, pesnikov, dramatikov in esejistov iz 39 držav vseh petih celin, ki bodo razpravljali o raznih vprašanjih sodobne kulturne politike in sredstev za sporazumevanje med narodi. Na skupno temo .Pisatelj in današnji svet" so pripravili vrsto podrobnih tez, ki smo jih v našem listu že objavili.
Kongres bo obsegal pet plenarnih in prav toliko .okroglih miz", torej delovnih sej po skupinah; vodili jih bodo znani predstavniki književnosti iz raznih držav. V okviru kongresa bo tudi poseben seminar UNESCO, specializirane organizacije Združenih narodov za kulturo in umetnost. Za udeležence kongresa bodo pripravili tudi vrsto kulturno-umetniških prireditev: za otvoritev bo orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Sama Hubada izvajal
Kozinovo simfonično pesnitev .Bela krajina"; nadalje je na sporedu nastop znanega folklornega ansambla .Lado", ki se bo predstavil z jugoslovanskimi narodnimi plesi; v Ljubljani si bodo ogledali Gotovčevo opero .Ero z onega sveta"; predvideni pa so tudi ogledi Ljubljane, Škofje Loke in Prešernove rojstne vasi Vrbe.
Vlogo gostitelja bo igral slovenski pesnik in pisatelj Matej Bor, ki je predsednik slovenskega PEN-kluba in hkrati predseduje tudi skupnosti jugoslovanskih PEN-klubov. O pomenu letošnjega kongresa na Bledu je Matej Bor dejal: To je za nas velika čast. Slovenci smo majhen narod, med najmanjšimi na svetu, zato moramo še toliko bolj izkoristiti vsako priložnost, da navežemo stike s svetom. Kongres PEN-klubov je ena od takih priložnosti, in to v pravem pomenu besede reprezentativne vrste. Želimo si, da bi se svet podrobneje seznanil z našim ustvarjanjem.
‘0000000000000000000000000000000000000<XXXX>0000000
o	. ... x
Slavni francoski arhitekt Le Corbusier, kateri je v zadnjih ^ desetletjih uresničil že marsikateri načrt, ki je presenetil po za- g misli in izvedbi, se kljub svoji precejšnji starosti — ima že blizu o 80 let — še vedno bavi z drznimi projekti. Med temi je ne-dvomno posebno zanimiv načrt, ki ga pripravlja za muzej umet- g nosti dvajsetega stoletja, katerega bodo gradili v Parizu.	O
Veteran arhitekture 20. stoletja tudi pri teh načrtih ubira povsem nove poti. Za vse muzejske zgradbe, ki jih je v Parizu kar precej, je značilna predvsem njihova monumentalnost. Novi muzej, ki bo zgrajen po načrtih Le Corbusiera, pa bo v ostrem nasprotju od vseh drugih tovrstnih zgradb kajti Corbusier hoče ustvariti moderno, praktično na vse strani odprto poslopje, ki ga bo mogoče vsak čas razširiti.
V muzeju 20. stoletja bodo našli prostor predvsem umetniki, ki so svoje delo že zaključili. Za začetek bo v muzeju prostora za 2500 del, po potrebi pa bodo lahko prostore tako razširili, da
Muzej XX. stoletja
bodo sprejeli do 3500 likovnih del. Važen sestavni del novega muzeja bo tudi gledališka dvorana z okoli 500 sedeži; razumljivo pa so predvideni tudi prostori za koncerte in predvajanje filmov.
Izkušnje v drugih muzejih so pokazale, da si ogleda povprečni obiskovalec v dveh urah kakih 250 slik.^ Zato predvidevajo v novem muzeju dva obhoda: enega, krajšega, za .normalnega potrošnika", drugega, dolgega, pa za strokovnjake. Medtem ko cerkev, ki jo je Le Corbusier zgradil v Ronchampu, pritegne letno okoli 500.000 obiskovalcev, so strokovnjaki mnenja, da bo novi muzej v Parizu obiskalo letno 750.000 ljudi.
Da se bodo ta pričakovanja uresničila, je precej gotovo, kajti muzej, ki bo zgrajen po načrtih Le Corbusiera bo nedvomno najmodernejši muzej na svetu.	A
>0000000000000000<XX>0<XXXXXXXX>0000000<X>000<XX>0<X>00
Tehnika v službi znanosti
Koliko spoznanj je človek zavestno zbral in zapisal v tisočletjih svoje zgodovine? Po vsem videzu lahko odgovorimo le z »mnogo, neznansko veliko«; zdi se, da je misel na možnost natančnejše opredelitve že vnaprej obsojena na neuspeh.
Čeprav se je tega zavedal tudi ameriški znanstvenik Saunders, je vendarle skušal vsaj v približnih številkah izraziti svoje mnenje in oceno. Če je v vseh knjižnicah sveta 75 do 770 milijonov knjig in publikacij — si je dejal in pri tem svojem lačunu vzel zelo velik razpon — in če vsebuje »povprečna knjiga« 100.000 besed s šestimi črkami, znaša informacijska zmogljivost vseh knjig po svetu od 460 do 4600 bilijonov enot.
Podatek pove to in ono samo ljudem, ki poznajo teorijo o informacijah. Vendar pa so Saundersovi računi dovolj zgovorni tudi za tiste, ki si niso še nikoli ogledali elektronskega računalnika. Če vzamemo tistih 770 milijonov izvodov za vrhnjo mero, nam pove nadaljnji račun, da pride v svetovnem povprečju po 40 bralcev na vsako knjigo. Ni posebno veliko, v resnici pa jih pride še manj, kot se zdi na prvi pogled. Najprej je treba upoštevati, da je 40 odstotkov zemljanov bodisi nepismenih, ali pa sploh ne jemljejo knjige v roke. Med tistimi 60 odstotki možnih bralcev pa je razen velikega števila priložnostnih čitateljev tudi razmeroma majhna skupina ljudi, ki so zaradi izobrazbe ali dela v poklicu vsak dan v stiku s tiskano besedo. Če bi s tega vidika sestavljali preglednico delovnega dne, bi prav gotovo prišli do ugotovitve, da na primer znanstveni delavci, tehnični stro-
kovnjaki, gospodarstveniki ali novinarji presedijo pri knjigi, publikaciji itd. vsaj nekaj ura na dan.
Saunders ugotavlja, da narašča število svetovnega prebivalstva z dvema, množina informacij, »uskladiščenih« v obliki tiškane besede, pa s tremi odstotki na leto. To razmerje bo po Saundersovem mnenju v bodoče še izrazitejše. Pa čeprav bi ostalo nespremenjeno, bo čez čas nastal položaj, ko bodo izvodi tiskanih publikacij presegli bralce, ali z drugimi besedami: število informacij bo naraščalo hitreje kot pa možnost za njihovo izkoriščanje. V tej zvezi napoveduje Saunders presenetljiv položaj v naši civilizaciji:	podatkov,
ugotovitev in spoznanj bo toliko, da jih ne bo mogoče proučiti.
Kaj s tolikšno množico informacij? Znanstvenik, gospodarstvenik in drugi porabijo že danes mnogo časa za iskanje podatkov, ki jih potrebujejo. V bistvu torej ne gre za to, da
je informacij preveč, marveč za metodo, po kateri bi zlahka in zanesljivo prišli do njih.
Izvedenci za elektronske računske stroje so tudi na to vprašanje našli odgovor. V izjavah, v katerih so obrazložili svoje mnenje o perspektivah elektronskih možganov v prihodnjih dveh desetletjih, med drugim napovedujejo, da bodo leta 1984 vsi elektronski možgani povezani v svetovno mrežo — »centralni elektroniki možgani« bodo postali neke vrste svetovna knjižnica ali arhiv.
Televizor v stanovanju se bo lahko priključil bodisi na »centralo«, bodisi na to ali ono izmed »podružnic«, interesent si bo na zaslonu ogledal staro listino, star nemi film itd., po potrebi pa se s »centralo« posvetoval o najnovejših tehničnih dosežkih ali o znanstvenih ugotovitvah na določenem področju.
Zdaj znanstvenik lista po knjigah, potem bo to delo poveril elektronskemu stroju, ki hrani v svojem »spominu« vse, kar je človek odkril, ugotovil, izdelal in zbral doslej. Izvedenci pravijo, da sedanji elektronski stroji zmorejo milijon računskih operacij v sekundi, tisti čez dvajset let pa bodo tisočkrat hitrejši. V delcu sekunde bodo izbrskali i'z svojega magnetnega spomina katerega koli 'izmed zaželenih podatkov.
Perspektive so torej zares lepe: samo pritisk na gumb in že se bo pokazala na televizijskem zaslonu podoba tistega, kar bi sicer v knjižnici islkaM dolgo časa.

Lansko turistično leto po naših krajih
Turistično leto 1963-64 je prekosilo vse dosedanje rekorde v deželi. Od njegovega začetka 1. novembra 1963 do njegovega konca 31. oktobra 1964 je našo deželo obiskalo 1,387.000 turistov, ki so pri nas prenočili skupno 11,337.000 noči in se tudi toliko dni pri nas hranili. V turističnem letu 1962-63 je našo deželo obiskalo le 1,288.600 letoviščarjev, njihovih nočitev pa so našteli 10,2 milijona. V minulem letu je na letoviščarja odpadlo v deželnem merilu 8 nočitev.
Po stanju od 31. avgusta 1964 je bilo v deželi 3745 turističnih gostinskih podjetij in 136.577 turističnih postelj. Število turističnih podjetij je tekom leta dni naraslo za 342, število razpoložljivih turističnih postelj pa za 12.388. Medtem ko je število turističnih podjetij in postelj naraslo za 10%, se je število nočitev letoviščarjev, ki so nočili po teh podjetjih, dvignilo le za 8 odstotkov. V istem času se je namreč število nočitev po kampingih, mladinskih in planinskih domovih in množičnih ležiščih dvignilo skoraj za 30 odstotkov.
Ta primerjava kaže iste značilnosti razvoja turizma, ki smo jih v deželi opažali že zadnja leta. Število turističnih podjetij in postelj nagieje narašča kot število turistov in njihovih nočitev. Turisti iz leta v leto bolj izbirajo kampinge in obrobne vasi turističnih centrov za kraje svojega oddiha. Težnjo po umikanju od turističnih centrov in selitev turistov na vas pa vidimo
Ravnatelj dr. Joško Tischler
DVORNI SVETNIK
Funkcije zveznega prezidenta izvajajoči zvezni kancler je z odlokom od 14. maja 1965 podelil ravnatelju Državne gimnazije za Slovence v Celovcu, višjemu študijskemu svetniku dr. Jošku Tischlerju naslov „dvorni svetnik". Podelitev je bila 11. junija objavljena v uradnem listu »Karntner Landes-zeitung".
Kakor smo že poročali, je predsednik Združenja staršev na slovenski gimnaziji že na zaključni akademiji 30. maja seznanil njene udeležence s tem imenovanjem in odlikovanjem. V tem odlikovanju gledamo koroški Slovenci tudi dokončno priznanje slovenske srednje šole v Celovcu.
Razumevanje in nerazumevanje
Ko sta leta 1956 na pobudo sedanjega deželnega glavarja Sime koroška deželna vlada in deželni zbor proglasila Južno Koroško za ozemlje, katerega gospodarstvo je zaradi zapostavljanja njegovih splolnih koristi v preteklosti zaostalo za razvojem drugih področij v deželi in državi, sta tudi ugotovila potrebo, da je treba gospodarski rozvoj tega ozemlja pospešiti z dodatnimi javnimi finančnimi sredstvi. Tej ugotovitvi in temu spoznanju se je pridružila tudi zvezna vlada. V njenem vsakoletnem proračunu je od takrat naprej postavka pomoči za gospodarski razvoj tega ozemlja. Zadnja leta pa se je zgodilo, da za ta namen niso bila dana na razpolago sredstva v višini, kakor je bilo to prvotno v proračunu predvideno. Finančni minister je pri izravnovi državnih dohodkov in izdatkov spet in spet segel po teh sredstvih in dobršen del od njih izdal za druge namene.
Isti namen ima finančni minister tudi letos. Tudi letos hoče proračunske zneske za razvoj gospodarsko nerazvitih področij skrčiti in je to zahtevo že predložil parlamentu. V praksi to pomeni, da je CfVP bore malo na tem, da bi se na Južnem Koroškem število stalnih delovnih mest povečolo in da se domačemu prebivalstvu ne bi bilo treba izseljevati v tujino. dVP tudi nima razumevanja, da bi obstoječa podjetja razširila In modernizirala svoje obrate, da bi pri nas nastala nova podjetja in da bi se za naše prebivalstvo razvile nove pridobitne možnosti. dVP na Dunaju nima razumevanja, da bi bila končno popravljena škoda, ki jo je naše ozemlje utrpelo zaradi vsestranskega zapostavljanja koristi našega prebivalstva v zadnjih 50 letih.
Vse drugačen odnos do te potrebe je pokazala koroška deželna vlada pod vodstvom socialistov. Njeno razumevanje teh potreb je vsakodnevno. Mobilizirata je tako občine kot zbornice. Z združenimi močmi je doslej ustvarila na tem ozemlju 2000 novih delovnih mest. Uspehe njenih prizadevanj vendar ovira vsakoletna negotovost glede razpoložljivih zveznih sredstev, ki jih upravlja finančni minister dVP. Kakor zadnja leta je tudi te dni deželni finančni referent znova pozval finančnega ministra, da ta sredstva ne omejuje, marveč jih da čim prej v polni meri na razpolago, ker drugače ukrepi, ki so letos na tem področju predvideni, ne bodo mogli biti pravočasno realizirani. Temu pozivu se v polni meri pridružuje prebivalstvo Južne Koroške, od OVP pa je se-doj odvisno, da pokaže, kakšno srce ima v resnici do naših krajev, ker drugače v njene lepe besede pred volitvami nihče ne bo več verjel.
tudi v razmeroma močnem porastu števila privatnih turističnih postelj. To število je naraslo za 14 odstotkov na 53.700. Večji del teh postelj odpade na kmetije, ki oddajajo turistične sobe.
Nadaljnji dokaz za to tendenco turistov imamo tudi v primerjavi povprečja nočitev, ki je odpadlo na turiste po občinah dvojezičnega ozemlja. Medtem ko je v deželnem povprečju odpadlo na turista lani le 8 nočitev, je po občinah dvojezičnega ozemlja odpadlo nanj 10,5 nočitev, v velikovškem okraju pa celo 11,7 nočitev. Toda ta primerjava nas ne sme zavesti do napačnega zaključka, kajti tukaj so všteti tudi turisti, ki so kampirali ali nočili po mladinskih domovih. Če primerjamo število razpoložljivih postelj po gostinskih podjetjih in pri privatnikih s številom nočitev v teh posteljah, se nam pokaže vse drugačna slika. Medtem ko so bile v deželnem povprečju turistične postelje zasedene lani 70 noči, so bile po občinah koroškega dvojezičnega ozemlja zasedene le 61 noči, v velikovškem okraju pa celo samo 55 dni.
Iz tega lahko sklepamo, da je po občinah tega ozemlja veliko večji odstotek turistov kampiral, kot pa je v deželnem merilu. To potrjuje tudi uradna primerjava, iz katere je razvidno, da je v veiikov-škem okraju odpadla skoraj četrtina vseh nočitev na kampinge in mladinske domove, po občinah dvojezičnega ozemlja celovškega okraja pa skoraj tretjina, medtem ko je po občinah dvojezičnega ozemlja beljaškega okraja in v de-
želnem merilu na tovrstne nočitve odpadlo ie dobrih 15 odstotkov skupnih nočitev.
Iz tega vidimo, da imamo v pogledu na lurizem po naših krajih nekaj specifičnih problemov, ki se jih splača podrobneje raziskati in o njih ob priložnosti na vasi razpravljati.
Pevsko slavje v Št. Vidu
V Šf. Vidu ob Glini se je v nedeljo zbralo 170 pevskih zborov s 4000 pevkami in pevci na prire-difvi Koroške pevske zveze. Na čelu prominentnih gostov se je slavnosti udeležil tudi deželni glavar Hans S i m a. V svojem nagovoru je med drugim omenil veliko poslanstvo, ki naj ga izpolnjuje vsak pevec. „Pesem je prava govorica koroškega srca", je dejal Sima, „pe-sem naj pomaga, da bomo dosegli dobro sožitje vseh Korošcev".
Slavnosti, kjer so zbori nastopali na štirih mestih se je udeležilo nad 6000 ljudi.
Letovanje naših otrok na Jadranu
Letošnje počitniško letovanje slovensko govorečih otrok iz Koroške je določeno v dveh skupinah. Prva skupina bo na letovanju v času od 13. julija do 2. avgusta, druga skupina pa od 2. do 22. avgusta. Otroci bodo letovali v Savudriji.
Starši, ki želijo poslati otroke na letovanje, naj vložijo pismeno prošnjo, iz katere mora biti razvidno: ime, poklic in naslov staršev, ime otroka in izjava, če je že kdaj bil na letovanju in kolikokrat. Tej prošnji je treba priložiti
—	zadnje šolsko spričevalo,
—	priporočilo krajevne prosvetne ali zadružne organizacije,
—	osebno izkaznico otroka s sliko in
—	režijski prispevek v znesku šil. 250.—
in vse skupaj poslati do najkasneje 1. julija 1965 na naslov: Počitniška kolonija, Gasometergasse 10, Celovec-Klagenfurt.
Posebej opozarjamo, da posameznih dokumentov ne prevzemamo in da velja za prijavljenega šele otrok, za katerega so bili hkrati oddani v s i navedeni dokumenti in za katerega je bilo oddano tudi zdravniško spričevalo, ki pa ne sme biti izstavljeno prej, kot pa 10 dni pred odhodom skupine, za katero je otrok določen, na letovanje. Iz zdravniškega spričevala mora biti tudi razvidno, da je za otroka letovanje na morju priporočljivo. Šele, ko sprejmemo to zdravniško spričevalo, velja otrok za dokončno prijavljenega.
Za osebno izkaznico otroka velja !e izkaznica (Per-sonalausweis), ki jo izstavi okrajno glavarstvo, ali pa potni list. Za otroke z osebnimi izkaznicami je potrebna tudi izjava (v nemščini) očeta oz. zakonitega zastopnika, da se strinja s potovanjem otroka v inozemstvo.
Za letovanje pridejo v poštev le otroci v starosti od 9 do 14 let, pri čemer imajo prednost otroci, ki še niso bili na letovanju. Otroci, ki so bili že tri- ali večkrat na letovanju, bodo upoštevani samo v primeru, da bo še kakšno mesto prosto. V prošnji lahko navedejo željo, s katero skupino bi radi poslaii otroka na letovanje. Po možnosti bo ta želja upoštevana. Starši, katerih otroci bodo sprejeti na letovanje, bodo po končanem prijavnem roku in po predložitvi zdravniškega spričevala dobili pismeno obvestilo in potrebna nadaljnja navodila.
v..
Naša mladina v Rovinju
Tradicionalnega srečanja mladine treh sosednih držav Jugoslavije, Avstrije in Italije, ki je bilo v soboto v Rovinju, se je udeležila tudi 35-članska delegacija Slovenske mladine na Koroškem. Skupno se je v Rovinju zbralo blizu 2000 mladincev in mladink iz treh držav.
Poleg delegacije slovenske primorske mladine je prišla v Rovinj tudi močna delegacija italijanske mladine. Avstrijska mladina je bila na srečanju zastopana po mladinskih organizacijah z Dunaja, iz Graza in Celovca, srečanja pa se je udeležila tudi delegacija koroškega vodstva sindikalne mladine.
Tržiški prosvetaši v Bilčovsu
V okviru kulturne izmenjave med otroška leta. Zapletljaje, ki zaradi našimi prosvetnimi društvi in pro- tega navadno nastanejo, je pisatelj svetnimi organizacijami v Sloveniji združil v vsebino igre, .ki ne zahte-so minulo soboto igralci Delavskega va več kot tri moške in tri ženske prosvetnega društva Svoboda iz Tr- vloge.
žica kot gostje SPD ».Bilka« v Bil- V Bilčovsu smo bili z igro zelo čovsu uprizorili veseloigro iz sodob- zadovoljni. Predvsem pa srno bili nega življenja »Naši ljubi otroci«, veseli, da smo se spet srečali ^s Trzi-Igra, ki jo je napisal italijanski pi- canti, katerih gost je bila naša mla-satelj Nicola Manzari, pri nas doslej ^na na svojem lanskem društvenem še ni bila znana. Pisatelj v njej du-	To vf?elle Je brl° obojestran-
hoviito obravnava sodobno življenje, s^° in.Je Pnvs 0	0 iz^azj 0 ^ na
govorih našega preasedni(K.a i etra
S i 't a r j a in predstavnika tržiške-ga društva Janeza Ažmana, kot v družabnosti, ki je sledila prijetni igri. Oib tej priložnosti je bila tudi obojestransko poudarjena želja, da bi medsebojne obiske in prireditve v bodoče še pomnožili.
ko v ihti časa starši večkrat prezrejo, da so njihovi otroci že prerasli
,Četrtkovi večeri11 v Dobrli vasi
Ženitovanje na Culehnerjevem domu
Z Radiš se le malokdaj oglašamo, kajti naša občina ni velika in zaradi tega na novicah manj bogata, kot druge občine naših krajev. Tokrat pa želimo bralce našega lista in številne prijatelje Culehnarjeve družine seznaniti z veselim dogodkom v naši Občini.
Na Binkoštni .ponedeljek se je na Gulehnarjevem domu v Zgornjih Rutah pri Radišah zbrala vesela svatovska družba, ki je pospremila ženina Ruipeja W r u 1 i c h pred poročni oltar. Ta dogodek smo Radi-šani praznovali, kakor ga dandanes le še redko kje praznujejo. Ker je bil Rupej vedno zvest član našega prosvetnega društva, smo se v soboto zvečer zbrali na njegovem domu pevci in praznovali z njim zadnje ure samskega stanu. V nedeljo zjutraj pa smo se oglasili po celov-
Telovadni nastop
Za zaključek Športnega tedna bo TVD »Partizan” Križe priredilo v nedeljo 20. junija 1965 ob 13.30 uri v Križah pri Tržiču telovadni nastop, pri katerem bodo poleg prireditelja sodelovali najboljši atleti Gorenjske, pripadniki JLA, Alpski letalski center Lesce, najboljši orodni telovadci iz Ljubljane ter šole občine Tržič.
V Četrtek 10. junija se je v hotelu Rutar v Dobrli vasi zbrala skupina naših podjunskih rojakov k svojemu prvemu »četrtkovemu večeru". Med njimi so bili pevci iz pliberške okolice in iz Globasnice, škem radiu ter mu skupno z njego- iz Št. Vida v Podjuni pa so prihi-vo nevesito Elizabeto Kramer iz teli godci. Zbrali so se k prijetne-sosednega Podgrada voščili mnogo mu družabnemu večeru, na katerem sreče oib vstopu v novo poglavje nju- so pojasnili marsikatero vprašanje, nega življenja. Naša voščila so olep-	„ dosti	i( tudi p|esdi
šali posnetki našega zbora. Najbolj	.
je segla v srce pesem »Mrzel veter«, so Precel-
v kateri poje solo ženinov oče, Ši- .Na ,em veceru 50 se navzoč, tu-mej Wru'liioh, pevovodja našega di dogovorili da bi takšno družab-abora.	no srečanje vpeljali vsaki drugi če-
Cerkvena poroka je bila na bin- trtek in sicer do nadaljnega v pro-košeni ponedeljek v domači farni štorih Rutarjevega hotela. Dogovo-cerkvi. Tudi db tej priložnosti je na- rili so se tudi, da bo prihodnji „če-stapil naš zbor, pridružila pa so se trtkov večer" 8. julija. Vabijo vse se podgrajska dekleta, ki so pela ne- naše podjunske rojake, pa tudi navesti v slovo. Ženitovanjslko slavje je bilo v Mežnarjevi gostilni, kjer smo se z zakoncema dolgo v noč veselili db petju in plesanju.
Dolga leta je najstarejši Culehnar-jev sin Rupej pridno delal, da si je prislužil denar, s katerim je sedaj ustanovil družino in svoje ognjišče.
Njegova mlada žena mu 'bo gotovo pridna in zvesta življenjska družica, saj ima za seboj zgledno preživeta mladostna leta, vsled česar je uživala med vaščani Podgrada velik ugled. Z mladim parom je dobila Gulebnarjeva hiša mladega gospodarja in gospodinjo, ki bosta materi in očetu lajšala življenje in pomagala pri trdnem delu na domači grudi.
Novoporočencema žeLimo na na-daljni življenjski poti obilo sreče ter veselih in zadovoljnih dni.
Zanimiva razstava v Celovcu:
Električni tok za Avstrijo
V ponedeljek so na sedežu družbe »Avstrijske dravske elektrarne" (ODK) v Celovcu odprli zanimivo razstavo, ki prikazuje razvoj proizvodnje električne energije v Avstriji v zadnjih dvajsetih letih, posebej pa doprinos DDK in Koroške k tej proizvodnji.
Doprinos DDK k razvoju proizvodnje električne energije in gospodarski pomen njenih prizadevanj za našo deželo je zlasti razviden iz naslednjih številk:
•	Od leta 1948 do leta 1964 je DDK v gradnjo elektrarn na Koroškem in termoelektrarn v Voits-bergu in Zeltvvegu investirala 4,4 milijarde šilingov;
•	v tem času je preko ODK priteklo v avstrijsko gospodarstvo 7,8 milijarde šilingov in sicer 1,6 milijarde v gradbeništvo, 1,1 milijarde v strojno industrijo, 400 milijonov v elektroindustrijo in blizu milijarde v ostalo gospodarstvo;
•	za obratovanje termoelektrarn porabi DDK 1,7 milijona ton rjavega premoga na leto, kar predstavlja 29 odstotkov avstrijske proizvodnje rjavega premoga;
•	njena letna proizvodnja električne energije je od 427 milijonov kWh leta 1948 narasla na 2,9 milijarde kWh v letu 1964.
Razstava je odprta do 30. junija in sicer dnevno od 8. do 20. ure.
še rojake iz Roža in Gur, ki želijo preživeti nekaj prijetnih uric v veseli domači družbi, da ta dan zvečer pogledajo k Rutarju.
Slovensko prosvetno društvo ..Edinost” v Pliberku
Vabilo na
PEVSKO-GODBENI KONCERT
in na
prosto zabavo s plesom
v nedeljo, 20. junija 1965 ob treh popoldne v Schwarzlovi dvorani
v Pliberku
Sodelujejo: podjunski moški zbori SPD iz Pliberka, Železne Kaple, Št. Vida v Podjuni in Škocijana;
ansambel Zvonko Ortan iz Prevalj s pevci in humoristi. Po koncertu prosta zabava in ples
■■■
■
■
5
■
■
s
I
■
FERDO GODINA:
Obraz v milnem mehurčku
čajček
V rosnem jutru preden sonce vzide, se v poljani zajček z deteljico snide, nežna sapica z njima se igra, zajček pa neutešeno deteljico zoba.
Brezskrbno gleda v »prvo" jutro, v njem vse se radostno smehlja; ko pa čuje — hov — jo hitro proti gozdiču zelenem odskaklja.
A ubog se ne zaveda, da na obronku čaka ga zaseda; ko čuje — pok — prepozno je, nedolžni zajček zgrudi se.
Brezskrbno ti si zajček gledal, brezskrbno ti je življenje b'!o, skrbno si le deteljico zobal, nisi mislil, kaj s tabo bo.
Kozlarjev Izidor je rad pripovedoval, kakšne dobrote ima vsak dan doma za kosilo. Ni nam samo pripovedoval. Tudi kazal nam je, kako te dobrote uživa. Brez milnega mehurčka pa nam ni hotel niti pripovedovati niti kazati.
Milne mehurčke sem mu znal jaz najbolje napihniti. Milnico sem pripravil v črepinji. Mora! sem dati v vodo precej mila, da so bili potem mehurčki dovolj veliki. Če niso bili veliki in podolgovati, Izidor sploh ni maral začeti s predstavo.
Izidorjeva predstava se je začela takole: Jaz sem vtaknil slamo v milnico in sem mehurček napihnil. Izidor je sedel na zemljo in približal obraz mehurčku. Glava v mehurčku mu je postala podolgovata, usta so se mu raztegnila, ušesa so mu zrasla, vrat se mu je podaljšal. Tako strašilo nam je potem pokazalo, kako je opoldan za kosilo jedlo klobaso. Odprlo je žrelo in goltalo.
Drugega dne je »strašilo" jedlo kuhana jajčka, tretji dan pa ocvrte piščance.
Pri ocvrtih piščancih so se Izidorjeve predstave nehale. Pred milnim mehurčkom nam je kazal, kako je jedel ocvrte piščance, in trdil, da jih je jedel s kostmi vred. Tega mu nismo verjeli.
Nastal je velik spor, če se ocvrti piščanci jedo s kostmi ali brez njih.
»Jutri bomo jedli za kosilo spet piščance. Jedel jih bom s kostmi," je dejal Izidor. Strašno je bil jezen na nas, ker smo bili tako drzni, da mu tega nismo verjeli.
Na tihem smo se dogovorili, da bomo drugega dne opoldne šli h Kozlarjevim in bomo našli Izidorja pri piščancih. Naj nam pokaže v resnici, ne pred milnim mehurčkom, če je piščance s kostmi. Pred milnim mehurčkom lahko govori vsak, kar hoče.
Drugega dne smo skrivaj legli za Kozlarjev plot in smo čakali, da Kozlarjeva mati
pokliče domače h kosilu. Izidorja smo celo videli, da je šel v hišo.
Počakali smo, da jih zalotimo prav pri ocvrtih piščancih. Ko se nam je zdelo, da so s pojedino začeli, smo navalili proti hiši. Jaz sem šel v hišo, drugi pa so stopili k majhnim oknom, v katerih so bili leseni križi.
»Dober dan," sem pozdravil.
»Dober dan," so mi odgovorili Kozlarjevi, ki so sedeli okrog mize. »Kaj bi rad?"
»Prišel sem pogledat, če Izidor je ocvrte piščance s kostmi."
»Kakšne ocvrte piščance?" me vpraša Kozlarjeva mati. »Še koruznega močnika ni pri hiši, kaj šele ocvrti piščanci."
Res sem videl, da so imeli na mizi veliko skledo, iz katere so grabili rumeno koruzno brozgo.
Od tistega dne se Izidor ni maral več pogledati v milnem mehurčku in nam pripovedovati, kaj doma jedo.

PP4V.,iV.V.Vi!iV.,i^
Pr.\\V.\\V.V.V.ViV
*......•»•••••»••tl
•jjiuj.ViV^V.VsV.V
mm
mm.
Pred mnogimi leti je na Kitajskem živel .»lož in ime mu je bilo Hoti. Hoti je imel majhnega sina Bohota. Bila sta zelo uboga. Živela sta v razmajani kočici, ki je imela tako tenke stene, da je veter pihal skoznje.
Kočo je obkrožal kos zemlje, na katerem je Hoti gojil riž in riž je 'bil malodane vse, kar *ta imela jesti. Komaj včasih, in moral je biti prav posdben dan, sta si pripravila surovo meso. O pečenem takrat -na Kitajskem še niso slišali.
Sicer je imel Hoti še svinjo z leglom majhnih -pujskov; ti so -bili njegovo največje -premoženje. Pujska je lahko na trgu prodal za mdi kovanec. Ves dan so pujski poležavali na slami v kotu koče in -Bobo jih je moral paziti tisti čas, ko je bil oče -na riževem -polju.
Bobo se je igral blizu hiše, -vendar ni dosti mislil na pujslke. Imel je preveč dela s tem, da se je zalbaval.
Nekega dne, 'ko je pogledal proti koči, je °pazil, kako skozi vrata sili dim. Jadrno je
nejši okus! Ves radoveden, ga je še enkrat porinil v odojka in ga spet obliznil. Seveda, prav pečeni pujsek je dajal prstu tisti okus. Zdaj je poskusil -malo hrustavega mesa in srnah neskaljenega zadovoljstva je razjasnil njegov iiz-sušeni obrazek. Kar navdušen je postal, ščipal kos za kosom, vsakega popihal in ne da bi zajel sapo, jedel, dokler ni mogel več.
Hoti je od daleč zavohal dim in ko je pritekel domov, je z grozo videl požgano kočo in sredi pepela svojega sina s polnimi usti mesa. P-reveč je 'bilo za Hotija, jezen je zavpil na sina.
»Sramuj se, Bobo!« je zakričal. Toda Bobo, s prepolnimi usti, da bi -mogel kaj reči, je vabljivo pokazal na pečenega odojka.
-Hoti je -bil še bolj razburjen, ko -je spoznal, da -so -tudi pujski pogoreli. Kot Bolbo poprej, je tudi sam ves nesrečen kopal po pogorišču, da bi našel še kakšnega živega, pa si je opekel prst in ga hitro nesel v usta -hladit. Tedaj je razumel Bobovo čudno obnašanje! Pridružil -se je sinu pri pojedini ter nista odnehala, do-
BOBO IN PEČENI PUJSKI
s tekel in pokukal v kočo, a vse je bilo v dimu m plamenu. Niti do legla pujskov ni mogel, kajti iz slame so švigali -posdbno visoki plameni.
Ubogi Bobo! Btl je zelo majhen in vse, kar je mogel storiti, je bilo, da je jokal za očetom in gledal, kako njun dom gori. Nemočna stara kočica je brž pogorela do tal.
Mali Bobo si je posušil solze in jel brskati Po pogorišču, da bi videl, če je morda kakšen -pujsek ostal živ. Seveda je porinil prst naravnost v enega od pečenih pujskov i-n si ga tako močno opekel, da -ga je moral jadrno vtakniti v usta.
A kaj je -to? Prst v u-stih je imel najslast-
-kler ni-sta imela -polnih želodcev slastnega mesa.
Nikomur od sosedov nista povedala, kajti v tistih -dneh je bilo na Kitajskem -prepovedano -jesti kuhano meso. Kočo sta kmalu znova postavila i-n Hoti je imel ravno toliko novcev, da je 'lahko kupil novega pujska. Toda, čim sta se vselila vanjo, je že do tal pogorela.
Spet -sta jo zgradila in 9pet kupila novega prašička in spet so plameni vse skupaj spremenili v -pepel.
-Ker se je to le prepogosto dogajalo, so sosedje postali pozorni. -Pobliže so si ogledali -nju-no početje in kmalu odkrili skrivnost. Nesrečna oče in sin sta kot požigalca lastne hiše
romala v zapor i-n v ljudeh je zavrelo, ko so slišali, da sta jed-la kuhano meso.
Ko -je napočil dan razprave, je Hoti priznal krivdo, toda prosil je sodnika in sosede, naj razumejo -njegov zločin. Ko so -se slednjič pustili pregovoriti, sta znova spremenila kočo v -pepel, ne da bi pozabila na prašička. Polni dvomov so mestni ljudje začeli brskati po po-
gorišču, si opekli prste, jih vtaknili v usta — in Hoti in Bobo sta bila prosta.
Ne samo, da so ju izpusti-li, izkazali so jima tudi časti -kot junakoma, ki sta napravila uslugo domovini. Kmal-u so iznašli način, kako speči pujska, ne da bi pri tem -požgali hišo in odtlej ni nihče več jedel pujska drugače, kakor pečenega.
Metkina pentlja
Lahen vetrič je pozibaval metuljčka belinčka. Letal je od marjetke do marjetke in vsaki nekaj pošepetal. Zaletaval se je v sončne pramene in se veselil poletnega dne. Vsi na travniku so ga radi imeli. Zdaj ga je vabil rdeči mak, zdaj modra plavica in zopet rumeni regratov cvet.
Mala Metka, ki se je razigrano podila po travniku, ga je opazila. Oči so se ji nasmejale. Oj, ko bi ga le mogla ujeti! Z mrežico v rokah je stekla za njim. Skakljala je zdaj sem zdaj tja. Jezile so se rožice. »Potepta nas, ujame metuljčka, metuljčka belinčka, ki gu# imamo vsi radi.« Metka, mala Metka na vse to ni prav nič pomislila.
Jezil se je mak: »Ej, deklič, čez travnik in polje tečeš počez.«
Prosila je plavica: »Metka, nikar, poteptaš nas! Kdo bo travnik krasil?«
Oglasil se je regratov cvet: »Belinček, Metki povej, naj teka pazljivo. Po najlepši travi bosopeti, po cvetju in še tebe ulovi.«
Belinček je prisluhnil sfrfotal k Metki ter sedel na njen pordeli nosek. Še spregovoriti ni utegnil. Ze je bil v Metkini mrežici. Kako je poskočila od veselja.
»Belinček, domov te ponesem. V moji sobici boš. Spreletaval se boš po kotih, prek mize do okna. Joj, kako bo lepo!«
Belinček pa ni mislil tako. Poprosil je Metko: »Metka, Metka, izpusti me. Dom mi je travnik, log in polje. Le tam lahko živim. Glej, v sobi si krilca raztrgam, nič več ne bom lep, jokalo bo cvetje.«
Metka ga je začudeno pogledala s svojimi velikimi modrimi očmi. Našobila se je. »Spustim naj te?«
»Da, da, Metka. Če me spustiš, ti sedem na glavico in imela boŠ najlepšo pentljo; belo, svileno, blestečo v soncu.«
Metka je plosknila z rokami, sedla v travo in spustila metuljčka. Na Metkini glavici je v soju sončnih žarkov posedal mali belinček.
Zašelestel je vetrič. Priklanjale so se rožice, plavica, rumeni regrat, marjetke, rdeče-glavi mak. Občudovale so svetleče belo živo pentljo na Metkini glavici.
Metka ni prav nič več skakljala po travniku. Mirna in zadovoljna je sedela v travi in poslušala šumeči vetrič, ki ji je vedel toliko povedati.
Vlado Firm

VLADO FIRM:
Uskoška nevesta
2. nadaljevanje
Nekaj časa je slišal le starkino pohrkavanje. Nato pa ie odgovorila:
»Na koncu vasi stoji Beli dvor svobodnjaka Hrasta. Tam bo dovolj ovsa in mleka, popotnika."
Vrata so se s treskom zaprla. Vtem je okoli vogala davila trojica kmetov, ki jim v trdi temi nisi razločil obratov. Nekaj korakov pred njima so se ustavili in nemo strmeli vanju. Krivčki za širokokrajniki so se jim pozibavali v nočni sapi. Brano je stopil tesno h gospodarju in stisnil bič. Moreči molk neznancev, katere je skrivala tema, mu ni bil všeč.
»Kdo sta?” je vprašal največji izmed trojice z rezkim glasom.
»Vojščaka," je odločno odgovoril Tudor in položil ®ranu roko na ramo.
»Mirna vama bodi noč,” so jima v zboru zaželeli ne-Manci, se obrnili in se porazgubili v temi. Njihove okovane Sorjače so udarjale ob cestno kamenje.
»Pohitiva!" je velel Tudor in zajahal nemirnega ko-nia- Korakoma sta jezdila po prašni cesti skozi vas. Pasji Hjež ju je spremljal vso pot. Temne postave s klobuki, Potegnjenimi globoko na oči, so jima križale -pot, posta-iQH, ju spremljale s polglasnim govorenjem in izginjale v noč.
»Kako se nama nocoj vleče pot," je zagodel Brano, vasi vre kot v razdraženem panju."
Tudor je potrepljal znojnega vranca po vratu in polglasno dejal: »Nič dobrega ne prinaša ta noč, stari vojščak!”
»Brodnik je videl dvoje sonc in napovedal..."
»Kaj brbljaš, starina," ga je ostro prekinil Tudor. »Spravi vraže za boljše dni, nocoj me nikar ne trapi z njimi!"
Brano je umolknil in si nejevoljen zavihal košate brke.
Z vaške ceste sta zavila na stransko pot in kmalu opazila večjo kmečko hišo — Beli dvor, kot ga je imenovala stara ženica. Pred dvorom je ležalo prostorno dvorišče. Brano, ki je bil sicer neustrašen in drzen vojščak, je nenadoma izbuljil oči in skrčil noge. Pred njim sta se prikazala dva mesarska psa. Lajež je splašil konja, da sta se pričela vrteti in se nista več pokorila pritisku jezdečevih nog. Psa se nista jezdecema umaknila niti za korak. Bila sta videti kot pravi pošasti. Močni roki izurjenih jahačev sta ju komaj mirili. Pasji lajež je spremljalo preklinjanje.
„Hooj," se je razlegal v tiho noč Tudorjev glas.
Velike dveri Belega dvora so se odprle. Visok in močan možak z gorečo tresko, ki je nemirno plamtela v vetru, je stekel čez dvorišče, z nogo brcnil vrata in poklical psa. Za njima pa sta kmalu pritekla še dva moška, ju zgrabila za ovratnici in s silo vlekla na dvorišče.
Jezdeca sta razjahala in pozdravila gospodarja.
»Mirna noč, popotnika," je odzdravil širokopleči gospodar.
»Sva pri svobodnjaku Hrastu na Belem dvoru?" je vprašal Tudor in stopil k njemu.
»Sta," je osorno odgovoril svobodnjak, ko je spoznal uskoška vojščaka.
»Tudor sem, Vukmirov sin, iz Žumberka. Konja bi rada napojila in nasitila, svobodnjak. V vasi so nama pokazali pot k tebi, Hrast."
Svobodnjak Hrast je malce pomolčal, potem pa krepko prijel Tudorjevo desnico, jo stresel in dejal: »Tudor starega uskoškega glavarja Vukmira sin, dobrodošel v mojem dvoru. Vstopita!"
Popeljal ju je na dvorišče.
»Pojdimo v Veliko hišo, kjer se pogovorimo in kjer si potešita lakoto ter ugasita žejo. Hej, Jure, da bi te volk, kje si?"
Na klic se je prikazal hrust, ki ga je še Tudor premeril z občudovanjem in skoraj z zavistjo. Brano pa je zamrmral v brk: »Besi, kakšen orjak!"
Oglasil se je gospodar: »Jure, odpelji konja v hlev in ju nakrmi ter ohladi!"
Jure je nekaj zagodel in zgrabil konja za povodca.
Vsi trije so nato krenili proti razsvetljeni hiši. Na pragu jih je pričakalo domače dekle, rdečelično, rjavih oči in močnih bokov.
»Dober večer, tujca," ju je pozdravila in se umaknila v prostorno vežo, iz katere so polžaste stopnice peljale v gornjo kamro in podstrešje. Tudor je poblisnil z očmi in dejal:
»Da si nam zdrava, domačinka!"
Dekle se je poredno namuznilo in odgovorilo: »Motiš se, gost. Se mati brkljajo po peči." In že je odhitela po stopnicah.
»Hm, kako težke dolge kite in voljne. Kako se pozibava v bokih."
Brano ga je pomenljivo pogledal.
Gospodar ju je mimo počrnele in zadimljene kuhinje, iz katere se je slišalo ropotanje posode, odpeljal v hišo*.
* boljša soba za goste na kmetih
OBROK, KI GA VSE PREMALO UPOŠTEVAMO:
Zajtrk in še enkrat —
Po mnenju zdravnikov in prehrambenih strokovnjakov je zajtrk najvažnejši obrok, ki odloča o našem celodnevnem razpoloženju. Zajtrkovati bi morali v harmoniji prijetnega okolja urejene sobe s pogrnjeno mizo in s skromnim šopkom rož na njej. Nič manj kot doma pa učinkujeta urejena soba in miza s potrebnim inventarjem v naših restavracijah, delavskih menzah, gostiščih, otroških ustanovah, povčitniških domovih, posebej pa še v domovih za stare in onemogle ter še marsikje. Nič ni namreč bolj odbijajočega, kakor umazan in polit prt, nastlan s krušnimi drobtinami, ki nam že naprej jemlje tek. Če je zajtrk še tako okusno pripravljen, izgubi polovico vrednosti, če ga uživamo v neurejenem okolju in pri umazani mizi.
Zajtrk začnimo s sadjem. S sadjem ali sadnim sokom se osvežimo in dodobra prebudimo. Na razpolago ga imamo vse leto, pa naj !bo že domače ali južno uvoženo.. Spomladi dobimo češnje in jagode, poleti marelice, 'breskve, hruške, jeseni grozdje in jabolka, pozimi pa poleg jabolk, hrušk in drugega domačega sadja še južno sadje — mandarine, pomaranče, banane in ananas. Večina sadja je najboljša v naravni obliki, z mešalcem pa imamo poleg tega možnost pripraviti še razne osvežilne pijače [(banane in ribezel, začinjene z limoninim sokom na indijski način, ali pa »chery«
— češnje ibrez koščic in zrezane pomaranče, pomešane z ananasovim sokom). Lahko pa pripravimo iz sadja tudi sadni namaz in sicer premažemo rezino 'kruha iz mešanico pretlačene banane, medu, sesekljanih lešnikov in limoninega s cika.
V .zajtrk vključimo mehko kuhano jajce, rezino kruha z gnjatjo ali maslom, medom ali pa marmelado. 'Poleg bomo popili eno izmed toplih pijač: belo kavo, čaj ali kakao. Če smo zajtrkovali vsaj nekaj izmed naštetega, bomo. pri zahtevnem vsakdanjem delu laže vzdržali, bolje se bomo počutili in imeli boljši delovni uspeh. Naši izdtalki se bodo zaradi obilnejšega in izdatnejšega zajtrka sicer povečali, vendar bomo imeli od tega znatno korist glede na naše zdravje in delovno sposobnost.
Poglejmo na kratko, 'kako zajtrkujejo drugod ipo svetu:
•	SRBSKI ZAJTRK. Srbi zaužijejo zjutraj namesto sadja žličko »sladkega« (sladko je kuhano sadje s sladkorjem). Nato jedo prekajeno gosje 9tegno ali slanino in sir. Poleti še sveže paradižnike, zeleno papriko ter pecivo.
Pijejo belo kavo ali čaj.
•	ANGLEŠKI ZAJTRK. Angleži začno jutranji Obrok z mlečno jedjo iz ovsenih ali
(VvtdrL&Lt /miiaji ut kjwtupliftL
NASVETI
■	Mleko se vam je prismodilo. Pri-denite mu nekaj zrn soli, pa 'bo precej izgubilo na neprijetnem duhu in okusu.
■	Steklenice in kozarce, v katerih je bilo mleko, operite najprej v mrzli, nato šele v vroči vodi.
■	Madeže, ki vam jih je pustil zidar ali črkoslikar, je posebno iz lesa težko spraviti. Brez truda jih boste spravili z vročim kisom.
■	Krompir bo mnogo okusnejši, če ga solite neposredno, preden zavre. Če pa bi radi, da bo krompir bel, posebno star, mu pridenite majhno žličko kisa, ko bo kuhan.
koruznih kosmičev, kuhanih in zabeljenih s topljenim maslom ali prelitih s smetano. Nato pride na vrsto znani »ham and eggs« (gnjat z jajci). Jedo pa tudi prekajene ribe, pa še pecivo, mašilo, džem in močan čaj z mlekom.
•	HOLANDSKI ZAJTRK. Na holandskem imajo istočasno na mizi košarico izbranega namiznega sadja, več vrst kruha (od rženega do mlečnega), gnjat, znane holandske sire, odličen džem, maslo, čokoladne drobse ter čaj ali kavo s tekočo smetano. Za sladko pecivo servirajo okrogle kruhke iz preprostega kvašenega testa z rozinami, dkusen pa je tudi holandski prepečenec, s katerim so zasloveli že po vsem svetu.
•	SKANDINAVSKI ZAJTRK. Skandinavci zajtrkujejo prav tako izdatno, saj terja takšen zajtrk že .njihovo podnebje. Ponašajo se z dobrim maslom, raznovrstnim kruhom,
Banane kupujemo navadno zaradi njihove posebne arome, okusa in zalo, ker mislimo, da utegnejo biti tudi zelo hranljive. Tako ni čudno, če ima ta sadež na spisku poslastic posebno mesto, posebno še, če gre za majhne otroke. Toda banane so drage.
In če smo že prepričani o vseh odlikah banan, je prav, če svoje znanje obogatimo še z nekaterimi podrobnostmi.
Banane so dobra, lahko prebavljiva hrana in zato priporočljiva za otroke, rekonvalescente in bolnike. Hranljiva vrednost banan pa se ne razlikuje dosti od hranljive vrednosti krompirja.
Poglejmo, kaj pove tabela o prehrambeni vrednosti:
V 100 gr banan je 73,5 odstotka vode, v krompirju pa 78 odstotkov. Krompir vsebuje 2 odstotka beljakovin, medtem ko jih ima banana samo 1,3 odstotka. Zato pa ima to južno sadje nekaj več škroba od krompirja (24 proti 19 odst.), torej je banana za spoznanje hranljivejša od krompirja.
Količina vitamina C je v obeh živilih enaka, okrog 10 miligramov v 100 gramih, medtem ko so količine ostalih vitaminov nepomembne.
Glede na to, da je razlika v ceni obeh plodov precejšnja, lahko izvlečemo določene zaključke. Zabloda je očitna. Tako bodo banane tudi v bodoče verjetno ostale
zajtrk
ribjimi konzervami, s prekajeno ribo, paštetami, več vrstami sira in raznim, hladno pripravljenim mesom. Zajtrk dopolnjujejo tudi dobri džemi in marmelada, zalijejo pa ga z aromatično pripravljenim čajem ali kavo.
• ITALIJANI IN FRANCOZI jedo zjutraj precej bolj preprosto,' podobno kot pri nas. Italijani zajtrkujejo navadno v njihovih »barih« skromni »espresso« z rezino sočnega kolača, Francozi .pa si pripravijo zjutraj pijačo iz cikorije in figove kave, kar servirajo v velikih skodelicah.
Poskusite!
DOLENJSKI ŠTRUKLJI Z GORČICO
Štruklji so no Dolenjskem (v mirenski in trebanjski dolini) zelo upoštevana jed. Včasih niso manjkali na mizi ob družinskih in drugih praznikih. Recept zanje je takle:
Sestavine: 30 dkg moke (mehke, uležane), 1 jajce, l žlica olja, mlačna voda, sol. Nadev: 15 dkg masti, 15 dkg naribanega belega kruha, 3 jajca, četrt litra pregrete smetane.
Iz moke, jajca in vode napravimo vlečeno testo, ga dobro obdelamo in pustimo, da počiva. Nato testo razvlečemo, namažemo s smetano (pregreto), potresemo s praženimi drobtinami, med katere umešamo 3 jajca, ki naj na vročini samo zakrknejo. Štruklje zvijemo in jih kuhamo v slanem kropu 15 minut.
luksuzno prehrambno blago, torej sestavni del dekorativnega sadnega postavka na praznično pogrnjeni mizi. Kljub visoki ceni jo bomo, ker je lahko prebavljiva, seveda našli v jedilnem listu osemmesečnega otroka ali rekonvalescenta. Našemu prozaičnemu krompirju pa bo ostala prednost, ker banane ne bodo verjetno nikoli postale sestavni del naše vsakdanje prehrane.
Učite otroka razlikovati lepo od grdega
Otroci so za oblikovanje izredno hvaležne stvarce. Vsak pojav in občutek, ki ga dobe, se neizbrisno vtisne v njihovo duševnost in pozneje na različne načine vpliva pri formiranju njihove osebnosti. Zaradi tega se splača biti pozoren do semen, ki padejo na rodovitna tla otroške duševnosti. Sadovi bodo v veliki meri odvisni od kvalitete semen, ki so jih otroku zasejali starši.
Estetska vzgoja, na primer, se lahko začne že zelo zgodaj, pri čemer ni niti najmanj potrebno, da starši zavzemajo profesorsko stališče ali govore zviška z odra. Ta vzgoja lahko postane za otroka in za starše prijetna pustolovščina. Nekateri otroci imajo velik umetniški smisel in prirojen čut za lepo, drugi pa so manj nadarjeni in jih zanimajo druge stvari. Obojim pa lahko pomagamo razlikovati lepo od grdega, kar je prvi korak k ločitvi resnice od laži in dobrega od slabega.
Otroke 5—9 let lahko vedno opozarjamo — zlasti na počitnicah in sploh v naravi — na različne oblike, barve, predmete, stavbe. Starši lahko to store brez vsakršnega truda, tako rekoč v zabavo. Mimo tega taka vzgoja ne bo razvijala samo otrokovega okusa in ustvarila prvine estetske zavesti, ampak bo tudi zelo koristno dopolnilo k šoli.
Kaj moramo torej konkretno storiti, da vzbudimo čut za lepo pri otroku? Gre za to, da mu na primer razložimo, zakaj je kak most lep, zakaj drevo, zakaj so nekatere hiše lepše od drugih, treba ga je opozoriti na barve, materiale. Tako lahko preidemo tudi na razne zgodovinske zanimivosti in včasih na bajke.
Otroka lahko že zgodaj naučimo razlikovati kič od umetne obrti. Zakaj ne bi pustili, da si otrok sam izbere kak folklorni predmet za svojo sobo, za svoj učni kotiček? To je začetek. Potem bo odkrival, kaj je lepo starinskega, kaj modernega. »Robinzonizem«, t. j. veselje in želja po raziskovanju, je eden temeljnih gibal otrokove dejavnosti. Če mu bomo pomagali, da bo »videU, si bo znal ustvariti čut za lepo, ki ga ne bo mogel nihče odvzeti. Seveda pa se moramo najprej — sami učiti razlikovati lepo od grdega!
Znate biti prisrčna gostiteljica?
0 Če ste se odločili, da boste povabili goste, storite to tako, da bodo gosti v vašem povabilu čutili resnično željo, da vas obiščejo.
£ Če morate goste med seboj predstaviti, ne pozabite da je treba moški spol predstaviti ženskemu in mlajše goste starejšim.
0 Če so vam gosti poklonili šopek cvetja, ga ne odložite na polico v predsobi, ampak poiščite vazo, vrtnice razvežite, jih razvrstite in vazo z iskrenim izrazom veselja postavite na sredo mize. Če je poleg cvetja še darilce, ga pred vsemi odvijte, se še enkrat prisrčno zahvalite in ga položite na mizo ali bližnjo omaro.
0 Bodite do vseh gostov enako ljubeznivi in pozorni.
0 Nikoli ne začnite prej pospravljati posode, dokler ni zadnji gost odložil vilic in noža.
0 Veselite se z gosti, tudi če je že pozna ura. Utrujeni ste, zaspani, jutri vas čaka služba, pa bodite vseeno toliko korektni in ne glejte neprestano skrivaj pod mizo na uro.
0 Če postaja družba preglasna, ne kažite kislega, nervoznega obraza, ampak svojim gostom povejte, da je že pozno, da motite nočni mir sosedov in predlagajte, da se kmalu spet vidite in ponovite prijetni večer.
0 Ko goste pospremite do vrat, se jim še enkrat zahvalite za obisk in v očeh gostov boste ostali ljubezniva, simpatična gostiteljica.
niliiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiMmiir
Sredi izbe so obstali. Gospodar je zataknil gorečo smo-lenko.
»Dobrodošla, odpašita orožje in sedita!"
Odložila sta orožje in pokrivali ter sedla.
Gospodar Hrast je poklical hčer in se za trenutek odstranil. Iz veže so se slišali njegovi glasovi: »Dana, Dana .. .1 Pohiti!"
Brez kamižole in z zavihanimi rokavi je zopet stopil v hišo. V roki je držal bokal cvička.
»Da si poplakneta prašno grlo," je pristavil in prvi srknil globok požirek ter nato ponudil gostoma, ki sta pila z dolgimi požirki. V hišo je stopila Dana; na lesenem pladnju je nosila medvedje šape, ki jih je pravkar vzela iz tunke*. Postavila je pladenj pred Tudorja.
»Prigrizni, Vukmirov sin."
Rjavi očesci sta se smejali izpod temnih obrvi. Mlade prsi so bile utesnjene pod prilegajočim se životcem, na katerega je bilo prišito krilo iz domačega črnega platna, vezenega s srebrno nitjo. Štiri prste širok moder pas je pogledoval izpod medeninastega sklepanca**. Dana je še pohitela v shrambo, se vrnila s hlebom in ga ponudila Branu, ki se je že mastil s sočnim mesom.
»Brhko domačinko imaš, svobodnjak," je prekinil molk Brano in si zavihal povešene brke. »Ej, lepo je biti mlad! Mar misliš, Tudor, da bi se stari glavar razveselil te neveste, če bi mu jo pripeljal na svojem turškem vrancu?"
Ko je opazil temni Hrastov pogled in ko ga je poveljnik dregnil pod mizo, je odgriznil tako velik kos, da bi se mu skoraj zataknil v grlu. Glasen dekletov smeh je
* posoda z Ocvirkovo mastjo *’ dekliški kovinosti pas
spremljal njegovo kašljanje. Po bradi mu je polzela rumenkasta mast in kapljala na mizo, a ko si je obrisal solzne oči, dekleta ni bilo več v izbi.
Gospodar mu je zopet ponudil bokal. »Le pij, stari vojščak! Kakšne novice prinašata? Sodim, da prihajata s turške meje."
»Uganil si, gospodar, le novice so slabe. Zopet bo pela uskoška sablja in na turški meji se bodo lomile bra-movske sulice. Globoko v Turčiji zbira vezir Ibrahim divje janičarske čete in redno vojsko, tisoče konjenikov, a bosenski begi nabirajo pešce. Slabo leto se obeta. Misliti bomo morali na obrambo, posvariti kmeta in ..."
»Ne kmeta, le tlačana," mu je Hrast segel v besedo in glasno vzdihnil.
»Obvestiti bomo morali grajske, da se zapro za zidovje nedostopnih gradov. Da, hudo leto bo. Doma upori, za mejo Turki, a brezbrižni cesar brez denarja."
Umolknil je in se zagledal v utripajoči plamen smo-lenke.
»Govoričiš o uporu, svobodnjak Hrast. Ko sva nocoj jezdila skozi vas, so naju opazovali in srečavali možje, ki jih nisva spoznala, vendar sva čutila njihove temne in neprijazne poglede. Naj to pomeni . . .?"
»Da je graščinska pest okrutna, Vukmirov sin. V našo vas je mehovski gospod poslal valpta z biriči, pobrali so iz kašč, odpeljali zadnji rep iz hleva, odbrali brhka dekleta za dekle v gradu in poslali biriče meni, svobodnjaku, na dvor, da mehovskemu gospodu prodam vole za niče-ven podpis, ha-ha, mladi poveljnik, a jim je moj Jure brž zasukal noge, ha, ha, kako je opletal s kosiščem. Nadvojvoda Ferdinand na Dunaju izdaja odredbe, a graščinski gospod se jim posmehuje."
»Kaj govoriš, Hrast, da se posmehuje?"
„Da," je jezno nadaljeval svobodnjak in udaril s pestjo po mizi.
»V grajsko ječo je vrgel svobodnjaka in dva kmetska odposlanca, ker so soglasno terjali, da jim po urbarjih zmanjša dajatve in tlako za tretjino, ker morajo tudi državi plačevati davek, mimo tega morajo še odštevati mastne denarje za obrambo proti Turku, a braniti se morajo sami. V odgovor so biriči krohotaje se odpeljali vse tri odposlance."
Umolknil je. Besede so ga utrudile. Prijel je za bokal. Branove oči so sršele, a mlademu Tudorju so zardela lica. Zalogaj mu je s težavo zdrsnil po grlu.
»Tlaka je tlaka in graščinski so graščinski," je mrko odgovoril Tudor.
»A cesarstvo je cesarstvo," je dopolnil Hrast. »Ha, in vaši vojvode in Uskoki ne poznajo davka in . .."
»Poskusim pri mehovskem gospodu, Hrast, morda vam vrne odposlance," se je oglasil Tudor.
Hrast je vstal in mu krepko stisnil desnico.
»Na Nemškem so se rudarji uprli gosposki. Novico je raznesel po vaseh stari krovec, ki je videl že pol sveta. Požigali so mesta in oplenili gradove, krvava vstaja."
Tudor ga je presenečen poslušal.
»Dana, prinesi še bokal," je gospodar velel hčerki.
»In kaj nameravate vi?" je nenadno vprašal Tudor. Brano pa si je zdolgočaseno podpiral glavo, ker ga pogovor ni več zanimal. Hrast je nenadoma preslišal vprašanje. Vstopila je hčerka s polnim bokalom, svetlo pogledala mladega poveljnika in postavila predenj bokal.
(Nadaljevanje prihodnjič)

G. H E D L E Y BARKER
Izdajalski as
Za Herberta Dawlisha je moralo res biti strašno, če je pomislil, da je pravzaprav vsega kriva natakarica. Če se ne bi tako obotavljala, ne bi nikoli prišlo do umora.
Dawlish je imel še nekaj časa do odhoda vlaka in bil je strašno lačen. Odločil se je ter odšel v restavracijo, kjer je zahteval skodelico (kave in kos kruha. Natakarica je leno pohajkovala sem in tja, medtem ko je Davlish skoraj umiral od nestrpnosti. Gotovo je najmanj desetkrat pogledal na uro. Ko je končno dobil svojo kavo in kos kruha, sta mu ostali samo dve minuti, da v naglici pogoltne kavo in kruh tar ujame vlak za Harney Bay.
Pridrvel je na postajo ravno, ko je vlak potegnil. Od besa je stisnil ustnice, -ko je spoznal, da »salona« ne bo mogel doseči. To je pomenilo, da bo ob svojo običajno partijo kart.
Vlak je pospešil hitrost. Dawlish je stisnil ik sebi torbo in tekel ter premišljeval, da bo pravzaprav imel srečo, če bo vlak sploh lahko ujel. Končno je le uspel tako, da se je pognal in skočil, kljub kričanju postajnega načelnika, na vstopnice vagona. Nekaj časa je negotovo nihal sem in tja, težko loveč sapo, potem pa mu
IZREKI
• Nič večjega ne more oče storiti za svoje otroke, kot če ljubi njihovo mater.
* Bodi prijazen do desetih dopoldne, za preostanek dneva je preskrbljeno.
• Če pomislite, koliko morate plačati za biftek, vam bo jasno, zakaj so krave v Indiji svete.
• Ločitev je za ljubezen, kar je veter za ogenj: slaboten plamen ugasne, močan se razbuhti.
• Danes je že toliko aparatov, s katerimi si prihraniš čas, da moraš delati celo življenje, če jih hočeš plačati.
• Vest je dobro vzgojena. Kdor je noče poslušati, mu kmalu ne govori več.
• Grešiti z molkom, kjer je potreben protest, dela iz moških strahopetce.
• Iluzije o ženski, ki smo jo ljubili, so kot revmatizem: nikdar se jih ne moremo docela znebiti.
• Pri afriških Zulujih se mladeniči stepejo in potem oženijo; v drugih deželah pa je to — obratno.
• »Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade" ... Ta pregovor si je izmislila priča pri poroki, ki se je pozneje sama poročila.
)e le uspelo odpreti vrata in dobesed-n° padel je na sedež.
Mož, ki je sedel nasproti, ga je z Zanimanjem pogledal. Bil je to neko-*>ko zajeten možak z zlato podkvi-Co na kravati in z ogromnimi čevlji na nogah. Pričel je govoriti o stva-reh, o 'katerih se ob takšnih prilikah govori: kakšno srečo da je imel, da )e ujel vlak in podobno. Pričel je
dolgovezno pripovedovati o nekem Samu Biggsu, ki ni imel takšne sreče kot gospod Dasvlish in (je padel s stopnice med kolesa.
»Strašen pogled. Nikoli več si ne bi želel videti 'kaj podobnega.«
Henbert Dawiish, v tem trenutku daleč od vsake želje po ubijanju, je strmel v moža, ki ga je pozneje ubil. Nikoli ni trpel neumnežev, ta pa se mu je zdel prav posebne vrste. Toda, ko mu je možakar predlagal partijo 'kart, se je Dawlish vidno razveselil. Bil je namreč strasten igralec in je z veseljem sprejel predlog.
»Karte imam s seboj,« ije rekel in segel v žep. S prsti se je dotaknil nekaj mrzlega in potegnil je stvar iz žepa z nekoliko zbeganim smehljajem. Ko je položil avtomatično pištolo na mizo, je rekel šaljivo:
»Ne prestrašite se. Nisem morilec. Danes sem jo kupil v iHarney Bavu in pravkar se je pričel tečaj za streljanje z revolverjem. Prijeten šport.«
Možakar je prikimal.
»Smem?« je rekel in vzel pištolo ter si jo z zanimanjem ogledal. »»Srčkana, majhna pištola,« se je (glasil njegov komentar. »»Najbrž je nabita?«
»E,... da. Kupil sem tudi nekaj nabojev. Ampak lahko ste (popolnoma mirni, ker ni pripravljena na strel. Torej, kaj bova igrala? Mogoče poznate igro, ki se imenuje soixante? To je idealna igra za dva.«
»»Kako ste tekli?«
»Soixante. To je posebna vrsta igre, kjer . . .«
»Aha, že vem. To igro sem precej igral, ko sem bil v Evropi. Spominjam se...«
»Bi privzdignili?«
Herbert Dasvlish je razdelil karte.
»Koliko za stavo?« je zamrmral s hitrim vprašujočim pogledom, ker ni vedel, kako bo 'soigralec to sprejel.
»Oh, pet šilingov za vsako igro.«
Dasvlish je bil presenečen. Stava je bila precej višja, ko je bil Dawlish navajen, vendar je sprejel. Razdelil je karte. Iigra se je pričela.
Kmalu ije bilo Dasvlishu jasno, da je ta možak s podkvico na kravati že imel karte v rokah. Ime1! je zoprno navado, da je medtem, ko je mešal in delil karte, mahal in šelestel s kartami. Ko je delil karte, si je vedno obliznil palec in karte so kar frčale pod njegovimi prsti.
Dasvlish je plačeval. Pet — deset — petnajst — petindvajset — petdeset. Najprej je izgubil šest funtov. Temna rdečica je pobarvala njegova 'lica. Okrepčal se je z dolgim požirkom iz steklenice, stisnil zobe in se 'koncentriral.
Še preden je vlak prispel do Chan-tama, je izgubil še šestintrideset funtov. Dasvlish se je z vso močjo boril, da bi priigral denar nazaj. Zagrabil ga je pošasten strah. Izgubil je veliko preveč, kot bi smel izgubiti. Bilo je sredi meseca in imel je precej sestankov z ljudmi, ki bi jih moral plačevati prav z denarjem, ki ga je izgubil.
Pri sedemdesetih funtih se je Herbert Dasvlish naslonil nazaj ter si s tresočimi rokami obrisal pot s čela. Bil je bled in ustnice so mu drhtele.
»Žal mi je,« je zamrmral, »toda bojim se, da moram prenehati z igro. Izgubil sem zadnji peni.«
Možakar je utihnil sredi melodije, ki jo je pravkar žvižgal.
»Tako? Smola, prijatelj. Dobra igra, eh, kajne?«
»Poslušajte,« je grobo rekel Dasvlish. »Jaz — to je malo neprijetna stvar, kar vas bom prosil, toda — bi mi, prosim, vrnili ta denar? Vsaj nekaj. Vrnil vam ga bom pozneje. Namreč, ravno zdaj, jaz — jaz ...«
Možakar je strmel v Dasvlisha v nemem začudenju. Nenadoma ‘se je zakrohotal.
»No, ta je pa dobra,« je rekel. »Nič ne bo iz tega, prijateljček, saj nisem nobeno podporno društvo.«
»(Prosim, dovolite, da vam razložim,« je rekel Dasvlish. »Ne razumete. To je ...«
»Hej, kaj se ti je zmešalo? Revček, drugič pa vzemi s seboj pestunjo, da
bo pazila nate. Ha! Ha! Ej! Kaj za vraga...«
»Roke kvišku!« je rekel Dasvlish in grozeče strmel v njega z avtomatično pištolo v roki. — »Kvišku!«
Celo v tistem trenutku Dasvlish ni nameraval streljati. Hotel je samo prestrašiti možakarja, da bi mu ta vrnil vsaj nekaj denarja. Bil je besen. Enostavno se ni upal vrniti domov in povedati ženi, da je 'kar tako izgubil sedemdeset funtov. Toda, pištole so nevarne za igranje. Možakarjeve oči so se zožile. (Nenadoma je skočil in Dasvlish je sprožil.
Možakar je bil na mestu mrtev.
V kratki sekundi ije Dasvlish ostal sam s truplom, ki je kot vreča ohlapno zdrknilo na tla. Dasvlish se je zibral, kolikor se je pač mogel, in pričel premišljevati, kaj naj stori.
Že je hotel vreči truplo iz vagona, ko je slučajno pogledal na zapestno uro, ki jo je nosil mrtvec. Na misel mu je prišla dobra ideja. Naravnal je uro tako, da je kazala pet in petdeset minut — ura se je namreč ustavila, ko je telo padlo na tla. Tako bo ura dokaz (razen če ne bi trupla takoj odkrili), da je možakar potoval s prejšnjim vlakom.
Ko je to storil, je odprl vrata vagona, skrbno pogledal okrog sebe ter porinil ostanke možakarja Skozi vrata drvečega vlaka.
Venner, ki je delal pri Scotland Yardu, in še dva druga prijatelja so drugega dne hrupno, kot je bila njihova navada, pozdravili Dasvlisha. Ti štirje so že deset let skupaj kvartali.
»Pridi, ti stari slepar — na partijo kart,« so vpili. »Mimogrede, kje si se pa potepal včeraj zvečer?«
»»Pozneje,« je rekel Dasvlish. »Ste čitali v časopisu o tem umoru v vlaku?«
Smith, ki je delil karte, je prikimal.
»Ubogi hudič je ves potolčen,« je rekel. »Lahko rečem, da mu manjka pol obraza. Upam, da je bil že mrtev, ko so ga vrgli iz vlaka. Venner, si mogoče slišal kaj več, česar časopisi ne omenjajo?«
Venner 'se je mirno smehljal.
»Slišal sem precej,« je rekel, »samo ne smem povedati. Sicer pa sem sam pregledal truplo pred približno tremi urami. Peljali so me na mesto, kjer je bilo truplo najdeno.«
JO HANNS ROSSLER:
Mavrična deklica mi je obesila v mta zastave veselja. V moje globoko razprte oči se je vkrcala in kozarce mojih las je napolnila do dna s sončnimi okni. Razgrnila mi je svetlo pohištvo po ustnicah, postlala balo po licu. V ramena mi je vsadila daljne jambore in napela galebje prozna jadra nad moje bele štedilnike.
Vsa čela mi vriskajo v dusku, po vseh sencih mi kuje. Vsa vina v meni vimenijo. V dolgih požirkih pijem mavrično deklico. Sladke mladosadne dlani me bodo prekrvile. Njene roke pijem iz neusahljive kupe. Odprle so se tokovom vonjev, plazovom mehkobe, dragam toplote. Za zavesami najine krvi se bova oblačila, pred senčnim pragom dojk se bova sezuvala. Z jedjo motno visokih zvonikov se bova odevala. Zbirala bova korake in jih vezala v jabolčni jer-bas. Vse stenske žalostne ure v nama bova ustavila.
Moja nevesta je mavrični lok. V zakonski spojitvi sončnega žara s pralno vlago ga je porodila srna globoko v mlinih. Sonce je pršilo kri in vlaga je dala telo na razpeti prodorni tkanini. Lepi lok z velikim temnim zrklom se je razblestel v sloko podobo moje neveste.
B O R O KOSTANEK:
Mavrična deklica
Navel je nežne oboke v zmehčane, s telesom poplavljene perjanice. Najini lahti se bodo navestili. Vdolbljivo materinsko zatišje nama prepaja dušo in prekipeva dihanje, preveva mozeg in zleknjene ude.
Hišam z gumbi iz bliskov bova prinesla mavrice. Prekrvila bova vse steze in gnetla telesi iz belega testa. Vsak dan bo imel svoje telo. Hodila bova okriljena in s smehom na kolenih. Na cesti bo ležal voz zvrnjene godbe. Vrabci bodo pobirali zvoke v tlaku. Polovična luna bo držala ulice za uzdo. Nekje bo skovikala luč. Veter bo vdet v šivanko, ležal bo brezdelen pod praho. Čreda lačnega listja bo drvela ob samotnih zidovih za pašo.
Skozi očesne votline bova mislila mizo. Mavrični svod bova zaprla globoko v zemlji. Dotikala se bova z rokami. Zvenelo bo jeklo ob jeklo. Najin oglušen zvok bo pastir vsem zgubljencem v nočnih skrinah.	(Iz zbirke .Črtice mimogrede")
»Hej, stari Dasvlish,« se je nenadoma oglasil Smith, »poglej, med tvojimi kartami ne morem najti ,asa nesreče'.«
Smith je vedno imenoval pikov as »as nesreče«, ker v jeziku prerokovalcev pomeni pikov as nesrečo.
»Potem mora biti v mojem žepu,« je rekel Dasvlish.
Toda Venner mu je prihranil iskanje. Mož iz Scotland Yarda je nenadoma postal strašno resen, ko je iz svojega žepa potegnil karto.
»Ne,« je rekel. »Tukaj je, če se ne motim.«
Položil je pikov as na mizo — as, ki ga Smith ni mogel najti med Dasvlishovimi kartami.
»Seveda, pravi je,« je zavpil Smith. »Kje za vraga pa si iga našel, ti stari slepar?«
Venner se je obrnil in pogledal Dasvlisha. Potem je položil roko na njegovo ramo.
»Dasvlish,« je rekel, »strašno mi je žal, ampak to je moja dolžnost. Aretiran si. Ta pikov as sem našel skritega v rokavu umorjenega možakarja.«
Za dobro voljo
Šolski inšpektor obišče neki razred in se jezi zaradi trušča v sosednem raizredu. Nato kratko malo odpre vrata in zagrabi prvega, ki je kričal najbolj. Na hodniku ga zapodi v kot:
»Tu stoj in miruj!«
Čez nekaj časa neki skuštranec pomoli glavo skozi vrata in pravi:
»Prosim, spoštovani, ali zdaj Že lahko dobimo našega učitelja?«
»Že toliko let sva poročena, pa še nikdar nisem dobil tako dobre kave kot dnes.«
»Morda sem se zmotila in ti nalila svojo.«
Sodnik začudeno: »Kaj, svoje prvotno priznanje naenkrat preklicujete?«
Obtoženec: »Da, gospod sodnik. Zagovornik me je prepričal, da sem nedolžen.«
ZAŠLE D OVANJ E
Imam brala, ki pa ni moj pravi bral, ampak brat,, ki sem si ga sam izbral. Imenuje se Beno in čisto slučajno sem ga spoznal. Poznam ga že devet let in že devet let gre mojemu bratu slabo. Smolo ima v življenju, vse mu spodleti in vsi lepi upi mu splavajo po vodi. Toda on ima mene. Pomagam mu po svojih najboljših močeh. Prvega v mesecu, zadnjega v mesecu in vseh devetindvajset dni vmes. Vsakdo ima koga v družini, ki zajema vodo z rešetom, Plačujem mu najemnino, plačujem mu luč za kurjavo, kupujem mu obleke in srajce, kadi moje cigarete in pije moje vino, vozi se z mojim kolesom in jaz mu kupujem znamke za njegova pisma. Seveda mi je za to tudi hvaležen. Vsakega prvega v mesecu, vsakega zadnjega v mesecu in v vseh dnevih vmes mi pravi:
„Če ne bi imel tebe, Johannes!”
Nekega dne zagledam Bena čisto nepričakovano na cesti. Stojim na avtobusni postaji. Tedaj se pripelje mimo mene v velikem in razkošnem avtomobilu, v bleščeče novi cestni ladji bele barve. Sedi za volanom in zanikrno kadi cigareto. Vidim še, kako vrže celo polovico cigarete proč, meni pod noge. Poberem jo. To je luksusna cigareta. Bolščim za njim in ničesar več ne razumem. Tukaj se vozi ta kralj beračev v čudovitem avtomobilu in še kabrioletu po vrhu, doma pa se mi pritožuje, da sploh ne ve, od česa naj živi. Tako vendar ne gre dalje. Pograbila me je sveta jeza in stvari sem hotel priti do dna. »Šofer! Vozite za tem avtomobilom!"
»Za tem belim kabrioletom?"
»Da. Toda hitro in nikar ga ne spustite iz oči!” Vozila sva se torej za njim. Bena sem razločno spoznal tudi s hrbta. Ni bilo dvoma, da je bil on. Ta podolgovata glava, njegova frizura in rdeči šal, ki sem mu ga kupil prejšnji teden.
»Zatrobite mu!”
»Kaj? Sredi mesta?”
»Trobite kljub temu! Jaz bom plačal kazen.”
Šofer je zatrobil. Sva že tik za belo cestno križarko. Šofer zatrobi še enkrat, zatem pa še dvakrat. Kaže, da naju je mož pred nama videl v zrcalu. Prav gotovo je videl moj razburjeni obraz poleg šoferja. Opazil je, da ga zasledujem, zato je pritisnil na plin. Predrznost! Toda zlahka mi ne bo pobegnil!
»Hitreje! Hitreje!"
Slednjič sva bila izven mesta in dirka se je lahko začela. Toda beli kabriolet pred nami je bil hitrejši. Vozil je stodvajset kilometrov kot nič, midva sva pa divjala za njim po ovinkih.
»Ta Beno, ta capin, ki je hodil k meni beračit in si je sposodil celo olje, da bi lahko mazal kolo! Niti groša ne dobi več od mene,” sem se zaklel sam pri sebi.
Videl sem tega lopova pred seboj, saj smo se mu včasih približali na dvajset metrov. Toda kmalu zatem so nas ločile železniške zapornice in razdalja med nami se je povečala.
Naenkrat pa je začel Beno voziti počasi, ker mu je očitno zmanjkalo bencina. Nazadnje se je ustavil ter izstopil iz avtomobila. Skočil sem iz taksija, stekel k njemu in ga zgrabil za ramena. Zaklical sem:
»K vragu! Kako si prišel do tega avtomobila?”
Zdrznil se je in se obrnil. Toda to ni bil Beno, to je bil nekdo drug. Bil je Benu sicer zelo podoben, toda ni bil on. Predno sem se neznancu utegnil opravičiti, mi je smehljaje izročil ključ od avtomobila.
»Imeli ste res srečo,” mi je dejal neznanec »veste, nisem vedel, da je avto vaš.”
Dvanajst milijonov dolarjev na dan
porabi Amerika za svoje vesoljske poskuse
Ko slišimo o uspešni izstrelitvi umetnega satelita okoli Zemlje, navadno zvemo le nekaj podatkov o hitrosti, s katero leti raketa po vesolju, ali o dolžini poti, ki jo pri svojem poletu napravi. Nikdar pa ni slišala o tem, koliko denarja je vloženega v take poskuse, čeprav si je verjetno že marsikdo zastavil to vprašanje.
Hamburški tednik ..Spiegel" je zbral podatke ter skušal v številkah izraziti napor in sredstva, ki jih Amerika vlaga v vesoljsko dirko s Sovjetsko zvezo in ki jim po obsegu gotovo ni enakih v vsej zgodovini.
Pri raziskavah in poskusih v okviru programa, katerega cilj je pristanek človeka na Luni — in razumljivo tudi vrnitev naZemljo — je v Ameriki zaposlenih 380.000 delavcev in nameščencev, tehnikov in znanstvenikov, torej trikrat več ljudi, kot jih je pred davnimi tisočletji z ročno silo gradilo slovito Keopsovo piramido v starem Egiptu. Okoli 20.000 podjetij in zavodov v 48 državah Amerike snuje, gradi in izpopolnjuje rakete, kabine, elektronsko opremo in druge naprave za vesoljske polete. Proizvodna zmogljivost vseh teh podjetij je enaka celotni industrijski dejavnosti manjše države, kakršna je na primer Švica.
Zbiralci podatkov za članek v omenjenem listu so svoje račune združili v ugotovitev, da daje Amerika za svoje vesoljske raziskave okoli pol milijona dolarjev na uro oziroma 12,000.000 dolarjev na dan. Nemški novinarji so te ogromne vsote seveda takoj preračunali na domačo »valuto": Amerika porabi za vesoljske poskuse vsak dan toliko, kolikor stane 10.000 avtomobilov znamke Volkswagen.
,.Atentati” na naravo se maščujejo
Človek se je šele v zadnjem času zavedel, da tisto, čemur pravimo narava, ni neizčrpno skladišče, iz katerega bi lahko brez pristanka jemali. Spoznal je, da se utegne brezglavo ropanje hudo maščevati.
Krčenje gozda je imelo, na -primer v Ameriki, v kratkem času -skoro neverjetne posledice. Pred prihodom Evropejcev so polovico dežele pokrivali gozdovi ,z obiljem živali. V nekaj desetletjih se je podoba »novega sveta« popolnoma spremenila: naseljenci so izkrčili ogromne površine in oropali zemljo zaščitne odeje: nalivi so začeli odnašati rodovitni humus, živalstvo se je skrčilo na desetino in več; pokol prerijskih psov je prepustil kulture podganam, intenzivne kulture so izsesale »pridobljeno« zemljo, sledila je erozija. Danes izgubi Amerika 445.000 ha rodovitne zemlje na leto. 2e zamo ugledni ameriški dnevnik »'New York Herald Tribune« je strašna »pošast«, ki požre 6,5 ha gozda na teden — v obliki časopisnega papirja.
Tudi drugod človek ni boljši gospodar. 5,000.000 ha gozda na leto posekajo na svetu. V Ameriki je samo še 40 odstotkov orne zemlje, Francija izgubi letno 162.000 ha, zato pa je Sahara vsako leto za nekaj kilometrov obsežnejša. Danes zavzemajo mesta, ceste, tovarne itd. 1,500.000 kvadratnih 'kilometrov, to se
pravi površino Španije, Francije, Belgije, Švice in Italije skupaj. Pri tem pa se rodi vsak dan 120.000 novih zemljanov.
Zmanjkuje nam zraka. Dim, saje, radioaktivni pepel ob skrčeni rastlinski odeji, ki je edini čistilec zraka, se količinsko vsak dan večajo. V Parizu na primer se je "količina ogljikovega monoksida povečala v nekaj desetletjih za 40 odstotkov. Kadar -zaradi posdbni-h atmosferskih pogojev pritisne tak oblak okuženega zraka na mesto, ljudje umirajo. Tako je v Londonu pred leti umrlo v štirih dneh zaradi okuženega zraka 4000 ljudi.
Zaradi takšnih »atentatov« na naravo je človeštvo od pričetka našega štetja do druge svetovne vojne pretrpelo 421 katastrofalnih lakot; torej pride na vsako stoletje povprečno 21,3 leta lakote.
Razumno, objektivno bitje, ki bi opazovalo početje ljudi, bi imelo vtis, da smo biološka vrsta, ki je sama -sebe obsodila na smrt in izvaja svoj namen z dosledno natančnostjo. Pitne vode zmanjkuje, rodovitna zemlja se krči, kisika je vedno manj — porabnikov pa vedno več! Blizu viška civilizacije, ko ima človek ogromno tehnično moč, mu grozi — zaradi njegove lastne brezumne požrešnosti — da ho izgubil osnovne vire za svoj obstoj in da bo -spremenil zemljo v puščavo.
RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Poročila; 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00.
Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.55 Kmečka oddaja —
6.00	Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti — 8.15 Jutranji koncert — 9.00 Pozdrav nate (razen sobote in nedelje) — 10.00 Za gospodinjo — 11.00 Ljudske viže — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.00 Opoldanski zvonovi
—	12.40 Deželna poročila — 13.05 Opoldanski koncert
—	14.55 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 17.00 Popoldanski koncert — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalne športne novice — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila.
Sobota, 19. 6.: 8.05 Domači vrt — 8.45 Domača knižev-nost — 15.15 Pozdrav nate — 15.30 Aelia, žena Norika
—	16.00 Crv vesti — 18.00 Kulturni razgledi — 18.25 Kjer pojejo, tam ostanemo — 19.10 Odmev časa — 20.15 Pavel in Julija, pripovedka — 20.45 Dunajski slavnostni tedni.
Nedelja, 20. 6.: 8.05 Kmetijska oddaja — 9.05 Favoriti popevk — 12.45 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.00 Operni koncert — 13.45 Koroške pripovedke — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Križem po svetu, križem skozi čas
—	18.05 Koncert ljudskih pesmi — 19.00 Nedeljski šport —
20.10	Prenos oddaje iz Saarbruckna.
Ponedeljek, 21. 6.: 8.15 Preizkušnja v Budimpešti —
15.15	Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček —
II. PROGRAM
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00, 00.00.
Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.30 Dobro jutro — 6.10 Z glasbo v dan — 6.40 Jutranja opazovanja — 6.50 Pestro mešano — 7.20 Jutranja glasba — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste (razen nedelje) —
13.10	Pestro mešano — 14.50 Objave za Avstrijo — 15.00 Šolska oddaja — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.30 Reporterji med potjo — 18.00 Vsakodnevna glasbena oddaja s plošč — 19.20 Kaj slišimo zvečer
—	21.55 Športni komentar.
Sobota, 19.	8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.30 Bo-
dite čisto tiho — 13.20 Odmev iz Avstrije — 14.40 Tehnični razgledi — 15.20 Mostovi med zahodom in vzhodom — 16.00 Za delovno ženo — 17.10 Iz parlamenta
—	19.10 Oddaja zveznega kanclerja — 19.30 Velika šansa
—	2045 Avstrijska hitparada — 22.20 Instrumentalna glasba.
Nedelja, 20. 6.: 8.15 Kaj je novega — 10.00 Ogledalo domačega tiska — 13.10 Za avtomobiliste — 14.30 Pre-iskuš-nja v Budimpešti — 15.00 Na samotnih gorah —
16.00	Lahka glasba — 18.00 Mednarodna radijska univerza — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Stvaritev, oratorij — 22.20 Komorna glasba.
Ponedeljek, 21. 6.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Alpski ljudski instrumenti —
16.00	Otroška ura — 17.25 Broli smo za vas — 17.40 Od-
RADIO PROGRAM
Š/-
1845 Tisk in gospodarstvo — 18.35 Mladinska oddaja —
20.15	Vsakdanji problemi — 20.30 Koroška lovska ura —
21.15	Operetni koncert.
Torek, 22. 6.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.30 Prijetni valček — 15.45 Deželno kulturno ustvarjanje —
18.00	Četrt ure mestne uprave — 18.15 Iz prve roke — 18.35 Umetnost ponarejanja — ponarejevalci umetnosti
—	19.00 XY ve vse — 20.15 V nekem vrtu v Avianu —
21.30	Pesem za lahko noč.
Sreda, 23. 6.: 8.00	Zveneči	jutranji	pozdrav	—	15.45
Predstavljamo mlade	glasbene	talente	— 18.15 Pomoč
potrebuje vsak —	18.30 Znanstvena govorilna ura —
20.15	Koncert moskovskega radijskega	orkestra	—	22.15
Igrajo graški filharmoniki.
Četrtek, 24. 6.: 8.00	Zveneči	jutronji	pozdrav	—	15.15
Ura pesmi — 15.45 Koroški avtorji — 18.00 Koroška kulturna poročila — 18.20 Oddaja za delavce — 18.35 Mladinska oddaja — 19.00 XY ve vse — 20.15 V Sausalu —
21.00	Zveneča alpska dežela.
Petek, 25. 6.: 8.00	Zveneči	jutranji	pozdrav	—	15.15
Komorna glasba — 15.45 Kulturno ogledalo — 18.00 Koroška ljudska visoka šola — 18.35 Kaj pravi industrija
—	20*15 Trok se vije okoli sveta — 21.15 Francoska filmska glasba.
daja za ženo — 19.30 Dunajski slavnostni tedni — 22.15 Hermonn Ferdinand Schell, njegova 65-letnica.
Torek, 22. 6.: 8.20 Z veselo igro — 13.30 Pomembni orkestri — 14.35 Jean Paul Sartre, njegova 60-letnica — 15.35 Zabavni zvoki — 17.25 Znanje za vse — 17.40 Otroška oddaja — 19.30 Poleti z nami — 20.30 Da, to je moja melodija — 21.30 O tem lahko govorimo.
Sreda,	23. 6.:	8.10	Prosimo,	prav	prijazno	—	13.20 Te-
den pri Združenih narodih — 13.30 Za prijatelja opere
—	14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 16.00 Tradi-
cija kot eksperiment modennega pesniškega jezika — 17.25 Iz	raziskovalnega dela	naših	visokih	šol	— 17.40
Domači zdravnik — 19.30 Halo, teenagerji — 20.15 Vseh devet — 21.40 Popravi, kor so drugi zakrivili.
Četrtek, 24. 6.: 8.10 Dobrodošli v Avstriji — 13.30 Orkestralni koncert — 14.35 Ob Dravi gor in dol — 15.35 Avstrijski komponisti — 16.00 Mrtve duše predmestja — 17.25 Raziskovalci v gosteh — 17.40 Oddaja za ženo —
19.30	Zveneče platno — 20.00 Zveneči filmski magazin
—	21.00 Ob Sentjanževem.
Petek,	25. 6.:	8.10	Prosimo,	prav	prijazno	—	13.30 Za
prijatelja opere	—	14.35 Ej,	ti ljuba svakinja	— 15.45
Evropski trip z glasbo — 16.00 Otroška ura — 17.25 Znanje za vse — 19.30 V senci konja — 21.05 Poštni nabiralnik za pritožbe — 21.40 Angleščina v naglici.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 19. 6.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Nedelja, 20. 6.; 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 21. 6.: 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda — O kresu -— Za športnike — 18.00 Za naše male poslušalce.
Torek, 22. 6.; 14.15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo.
Četrtek, 24. 6.: 14.15 Poročila, objave — Koj ti je deklica — S knjižne police.
Petek, 25. 6.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka — Iz ljudstva za ljudstvo.
RADIO LJUBLJANA
oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 — 202 m UKV frekvence 88,5 — 92,9 — 94,1 — 90,5 — 97,9 MHz
Poročila: 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00.
Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.00 Dobro jutro —
11.00	Za avtomobiliste — 12.05 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam
—	15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik.
Sobota, 19. 6.: 8.05 Iz narodne zakladnice — 9.25 Mladi glasbeniki — 11.00 Turistični napotki — 1245 Domače viže — 12.30 Slovenska glasba iz današnjosti — 14.05 Plesi iz slovenske baletne glasbe — 14.35 Voščila —
15.30	Zborovske pesmi — 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 18.45 S knjižnega trga — 20.00 V soboto zvečer — 2240 Oddaja za naše izseljence.
Nedelja, 20. 6.: 8.05 Mulci pa taki, mladinska radijska igra — 9.05 Voščila — 10.00 še pomnite, tovariši —
11.00	Turistični napotki — 12.05 Voščila — (13.30 Za našo vas — 43.45 Pred domačo hišo — 14.00 Mojstri liz preteklega in našega stoletja — 15.30 Humoreska tedna —
16.00	športno popoldne — 20.00 Mojstrske partiture —
21.10	Melodije raznih narodov — 2240 Ljubiteljem popevk.
Ponedeljek, 21. 6.; 8.05 Veseli hribovci — 9.00 Za male radovedneže — 10.35 Naš podlistek — 11.00 Turistični napotki — 12.40 Narodne melodije — >14.05 S poti po Madžarskem — 15.30 Komorni zbor RTV Ljubljana — 17.05 Koncert — 18.46 Novo v znanosti — 20.00 Izbrali smo Vam — 20.35 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije.
Torek, 22. 6.: 8.05 Od melodije do melodije — 8.35 Slovenski ljudski motivi — «1/1.00 Turistični napotki — 12.40 Cez hrib in dol — 14.35 Voščila — 15.30 V torek nasvidenje — 17.05 Koncert — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 20.20 Ure, radijska igra — 21.20 Serenadni večer.
Sreda, 23. 6.: 8.05 Zabavni zvoki — 945 Pojo mladinski zbori — 10.30 človek in zdravje — 11.00 Turistični napotki — 12.40 Med Savco in Dravco — 14.05 Iz koncertov in simfonij — 17.05 Koncert — 18.40 Naš razgovor
—	20.00 Rigoletto, opera — 22.10 Od popevke do popevke.
Četrtek, 24. 6.; 8.25 Lahka glasba — 10.15 Naši solisti v popularnih operah — 11.00 Turistični napotki — 12.40 Cez zelene trate — 14.05 Solistična glasba domačih mojstrov — 14.35 Voščila — 15.30 Koncert tujih pihalnih godb — d7.00 Turistična oddaja — 20.00 Četrtkov večer
—	21.00 Lirika skozi čas — 22 40 Nočni akordi.
Petek, 25. 6.: 8.05 Zabavni zvoki — 9.00 Pionirski tednik — 9.30 Iz narodne zakladnice — 10.35 Noš podlistek
—	11.00 Turistični napotki — 12.40 Skori čas — 14.05 Ob slavnostnih in vedrih zvokih starih mojstrov — 15.30 Partizanske pesmi — 17.05 Koncert po željah — 18.45 Kulturni globus — 20.00 Lahka glasba — 20.30 Zborovske skladbe Emila Adamiča — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22 4 0 Po svetu jazza.
RADIO TRST
Slovenske oddaje
Sobota, 19. 6.; 1245 Kulturni odmevi — 15.00 Volan —
16.00	Zgodbe prve svetovne vojne — 17.00 Pevski zbori Furlanije-Julijske krajine — 17.30 Pisani balončki — 1945 Družinski obzornik — 20.35 Teden v Italiji.
Nedelja, 20. 6.: 8.30 Kmetijska oddaja — 11.00 Sonce in dež v slovenski pesmi — 13.00 Odmevi tedna v naši deželi — 15.30 Taitu — 19.00 Sonate 19. stoletja — 20.30 Iz slovenske folklore.
Ponedeljek, 21. 6.: 124 5 Iz slovenske folklore — 17.20 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu — 18.00 Ne
vse, toda o vsem — 18.30 Koncertisti naše dežele — 1945 Plošče za vas — 20.35 Somrak bogov, opera.
Torek,	22. 6.:	12.15	Pomenek	s	poslušalkami	—	18.30
Solistični inštrumenti — 20.35 Kulturni odmevi — 21.0C Somrak bogov, opera — 22.25 Slovenske novele 20. stoletja.
Sreda, 23. 6.: 12.00 Zaročenca — 13.30 Prijetna srečanja — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 18.30 Slovenski skladatelji 20. stoletja — 1945 Higiena in zdravje —
21.00	Simfonični koncert.
Četrtek, 24. 6.: 12.15 V Trstu pred sto leti — 18.30 Glasbena oddaja za	mladino	—	19.00 Ljubljanski	jazz
ansambel — 21.00 Pravica duše, enodejanka.
Petek,	25. 6.:	12.15	Pomenek	s	poslušalkami	—	18.00
Ne vse,	toda o	vsem	— 18.30	Slovenski solisti	—	19.15
Klasiki strpnosti — 20.35 Gospodarstvo in delo — 21.00 Koncert operne glasbe.
Trete vizi j a
AVSTRIJA
Sobota, 19. 6.: 17.03 Divje igre — 17.30 Kaj lahko postanem — 18.00 Za družino — 18.35 Uvod k Lumiere —
119.30	čas v sliki — 20.00 Kaj vidimo novega.
Nedelja, 20. 6.; 17.03 Skrivnosti — 17.30 Svet mladine
—	18.00 Za družino — 18.25 Blagostanje po kilometrih
—	19.00 Pot v temo — 19.30 Aktualni šport — 20.20 Steklena copata.
Ponedeljek, 21. 6.: 18.30 Tečaj francoščine — 19.00 Povest o iskalcih zlata — 19.30 Čas v sliki — 204 5 Čudo živalskega sveta — 21.00 Lepe oči Agate.
Torek, 22. 6.: 18.30 Tečaj angleščine — 19.00 Na zemlji, kjer stojimo — 19.30 čas v sliki — 20 4 5 štirje proti Štirim — 22.00 Z našimi najboljšimi priporočili.
Sreda, 23. 6.: 11.03 Dekle iz Flandra — 17.03 Mali nauk o risanju — 17.30 Lassie — 17.55 Mala športna abeceda — 18.30 Tečaj francoščine — 18.55 Podobe iz Avstrije — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Bilanca sezone.
Četrtek, 24. 6.: 11.03 Angleščina — 12.00 Cerkveno gradnja našega časa — 18.55 športni kaleidoskop —
19.30	čas v sliki — 20.15 Podoba v glasbi — 20.45 Mest-r>i pogovori.
Petek, 25. 6.; 11.03 štirje proti štirim — 12.03 čudo živalskega sveta — 18.30 Novo za ženo — 19.00 Televizijska kuhinja — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Grofica s tržnice, veseloigra.
JUGOSLAVIJA
Sobota, 19. 6.; 17.40 Deček in veter, lutkovna oddaja
—	18.05 Zvoki v gibanju — 18.25 Obzornik — 18.45 Mladinska igra — 19.30 Vsako soboto — 19.45 Cikcak —
20.00	Dnevnik — 20.40 Sprehod skozi čas — 22.00 H it-chock vam predstavlja.
Nedelja, 20. 6.: 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 No črko, na črko — 11.30 Gozdni čuvaji — 18.00 V nedeljo ob šestih — 19.00 Dr. Kildare — 20.00 Dnevnik — 20.45
BARVE
ščitijo in olepšajo.
Kvalitetne lake in vse potrebščine za barvanje dobite pri
Podjunska trgovska družba
bratje Rutar & Co.
Dobrla vas - Eberndorf
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik; Blaž Singer; uredništvo in uprava:	Celovec -
Klagenfurt, Gasomefergasse 10, telefon 56-24. — Tiska-Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec •-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.
Ta teden vam priporočamo:
Iz zbirke „Slovenskih večernic"
|	SLOVENSKE VEČERNICE za	pouk in kratek čas,	zvezek 51, 128 str., ppl.	3	šil.
^	SLOVENSKE VEČERNICE za	pouk in kratek čas,	zvezek 72, 96 str.,	br.	3	šil.
^ Fran Detela: VEST IN ZAKON — Fran S. Finžgar: STRICI, Slov. večernice
80, 144 str., br 3 šil.
£	Narte Velikonja: VIŠARSKA	POLENA, Slovenske	večernice 81, 208	str., br	3	šil.
^	Ivan Zorec: DOMAČIJA OB	TEMNICI, Slovenske	večernice 82, 112	str., br.	3	šil.
|	Ivan Pregelj: »UMRETI NOČEJO!", Slovenske večernice 83, 160 str., br.	3	šil.
B	France Bevk: STRAŽNI OGNJI, Slovenske večernice 84, 160 str. br.	3	šil.
^	Matija Malešič: IZOBČENCI, Slovenske večernice 86, 120 str., br.	3	šil.
|	Ivan Zorec: STISKI SVOBODNJAK, Slovenske večernice 87, 160 str., br.	3	šil.
|	Ivan Zorec: STIŠKI TLAČAN, Slovenske večernice 88, 176 str., br.	3	šil.
|	Janez Plestenjak: LOVRAČ, Slovenske večernice 89, 104 str., br.	3	šil.
|	Metod Jenko-Viktor Hassl: IZUM, Slovenske večernice 91, 152 sir. br.	3	šil.
( Cevc-Dular-Janežič-Meško: ŠTIRI ZGODBE, Slovenske večernice 94,
96 str.	br.	3	šil.
|	Stanko Cajnkar: PO VRNITVI, Slovenske večernice 99, 176 str., br.	5	šil.
^ Julija Bračič: GRAŠČINSKI STRADARJI, Slovenske večernice 100,
176 str., br. 5 šil.
| Tilen Pavček: POŽGANA RADOVNA in druge zgodbe,
Slovenske večernice 101, 144 str.,	br.	5	šil.
0	Fran S. Finžgar: MIRNA POTA, Slovenske večernice 103, 192 str., br.	8	šil.
B	Alojzij Remec: VELIKI PUNT, Slovenske večernice 104, 160 str., br.	8	šil.
■	Janez Jalen: TRI ZAOBLJUBE, Slovenske večernice 110, 136 str., pl.	16	šil.
■	Joži Munih: SADOVI ZLA, Slovenske večernice 114, 144 str. pl.	24	šil.
Knjige lahko naročite tudi po pošti. Plačilo možno v obrokih.
»Naša knjiga«, Celovec, Wulfengasse