176. številka Ljubljana, v četrtek 2. avgusta. XXI. leto, 1888 Izhaja vsak dan iveter, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v s t r o - o g e r s k e d e ž e"l e za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jederkmt tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr.. če Be trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in apravništvojev Gospodskih ulicah št. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove", da pošiljanje ne preneha in da dob6 vse Številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošAljmia na dom Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta.........6 ,, 50 „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... ... 15 gld. — kr. • pol leta........8 „ — „ ft četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ V^F" Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h krat ti se mora poslati tudi naročnina, drugače se i«e oziramo na dotično naročilo. Upravtvištvo ,,8lov. Naroda". Po sestanku Peterburškem. (Konec.) Smemo Ii Koburžanov odstop zmatrati za dognano stvar, potem smemo tudi sklepati, da so se sporazumeli o nasleduiku njegovem. O osobi naslecK nikovi sklepa se iz tega, da je cesar Viljem obiskal tudi dansko kraljevsko hišo, da je zopet kandidatura princa Valdemarja prišla na površje. Tudi glede te osobe je pritrditev Avstrije gotova, kakor se pri nas misli. Seveda je še vprašanje, bode Ii princ hotel prestopiti k pravoslavju, kar Rusija brezpogojno zahteva. Ako je svoje dni francoski kralj Henrik IV. izustil krilate besede „Pariš vaut bien une messeu (Pariz je jedne maše vreden), vender ni dognano, ima li Sofija za princa Valdemarja jednako vrednost. Vender prevladuje v Peterburških politiŠkih krogih odpustljiva iluzija, da utegne cesar Viljem II. v Kodanji v zmislu Henrika IV. uplivati na neprostovoljnega bolgarskega prestolnega kandidata. V Rusiji zrnati a se namreč za neobhodno potrebo, da ostane Bolgarska, ako že ne v območji ruske politike vender pravoslavne ruske cerkve. Zatorej žele, da se varuje to versko stališče in da se stanje bolgarsko predloži konferenci veleposlaniški, ki se ima sklicati v kratkem. Akoravno o dobi in kraji te konference še ni nič določenega, se vender misli, da bodo velesile tej želji ustregle. Zbor okolu zelene mize bi na podlagi pogodbe Bevolniske stališče Bolgarske toVih določil, zlasti bi mu pa bila skrb, da se razmerje Vzhodne Rumelije kakorkoli spravi v sklad z določili traktata z dne 13. julija 1878. Po tukajšnjem mnenji sme se že danes trditi, da so kabineti v Peterburgu, Rerolinu in Dunaj i o tem konferenčnem programu jedini. Misli se celo, da tudi Italija ne bode nasprotovala in jednako upanje goji se glede republike francoske. Angleška seveda in Turčija sta sedaj še v reservi. Na Turčijo upliva zlasti Angleška, da bi odklonila to idejo, kajti Angleška si prizadeva preprečiti, da bi se zopet obnovila trocarska zveza, katera bi se po takej konferenci uživotarila. In vender zatrjujo Rusi, da je to razmerje danes še poštenejše, odkritosrčneje nego za Skierneviških dnij. Sicer so pa ruski krogi glede angleške doslednosti v tem vprašanji brez skrbij; mislijo namreč in to precej osnovano, da treba samo bolj nategniti s r e d n j e a z i j s k e žice glede Indije, ali tudi samo glede Afgani stana in kabinet angleški se bode uda! Nikakor se pa od Anglije ne pričakuje uporu, ki bi sporazum-ljenje mej Dunajem, Herolinom in Peterburgom omajati mogel. Ti ruski nazori se dejanski že uresničujejo in radi tega smeli bi .s posledicami cesarskega sestanka povsod hiti zadovoljni. Tako doseženi mirovni smoter bode se pa še ojačil, ako bode cesar Viljem v jeseni res obiskal še Dunaj in Rim, dočim o pohodu Londona, kar se naglasa s posebnim zadoščenjem, o slavnostnih dneh niti govora ni bilo Vsekako pa je, tako misli se celo v doslej fraukolilnih krogih, za Nemčijo najvažneji plod cesarskega sestanka: da se drŽavi pod cesar-jem Viljemom II. ni bati več vojne na dve fronti. Nemčija ima torej proti zahodu popolnoma p r o s t e r o k e. Tako Bcrolinski list. Ruski listi o resultatih sestanka dosledno molče in menda čakajo, da se prvi oglase časopisi Berolinski. Zagotavlja pa se, da je Rusija v bolgarskem in dardanelskem vprašanji ostala na svojem dosedanjem stališči in da je nemški cesar priznal, da ti dve točki ne nasprotujeta nemškim interesom. Glede velikih evropskih vprašanj pa si je Rusija pridržala prosto roko in se bodo pri vsakem posamičnem slučaji vršili dogovori, da se stvar reši mirnim potom. 0 tem se je nekda sestavil kratek zapisnik, katerega sta podpisala Giers in Herbert Bismarck, oba cesarja pa odobrila. Družbe sv. Cirila in Metoda redna III. velika skupščina v Ptuji dne 2 9. julija 1 8 88. (Datfe.) 2. Zapisnikar Anton Ž log ar naznanja, da so po § 14 dozdaj zglašeni s posvetovalno in glasovalno pravico: Izmej pokroviteljev: Banka „Slavija" po svojem glavnem zastopniku Ivanu Hribarji; prof. T. Zupan, L. Svetec, dr. Josip Vošnjak, Aut. Žlogar, Mariborska posojilnica po dr. J Glančniku; Savinjska posojilnica po J. Ilausenbiehlerji, Ormožku posojilnica po dr. Gršaku, Celjska po M. Vršci, Oroslav Dolenec, Maks Vršeč, Andrej Jurca. Od vodstva: Prvomestnik; podpredsednik L. Svetec; blagajnik; tajnik: Gregor Einšpieler, župnik iz Celovca; Ivan Hribar Od pod r u žn i c: Prva Ljubljanska: dr. J. Vošnjak, L Svetec, pooblaščenca; Št. Jakobsko-Trnovska v Ljubljani: Anton Žlogar, Oroslav Dolenec, Ivan Hribar, pooblaščenci; Št. P e t e r s k a v Ljubljani: dr. J. Vošnjak, Oroslav Dolenec, pooblaščenca; Celje: dr. Ivan Dečko, Maks Vršeč; G o r i c a: dr. Ant. Gregorčič: K r o p i n s k o - K a m n o goriško-Dobrav8ka: Miha Pesjak; Turjak: Jak. Gruden; Goreujska dolina v Kranjski gori: A Žlogar, pooblaščenec; G o r n j i g r a d: Ivan Kuralt; Konjice: dr. Drag. Prus; S e 1 c e: Fr. Šlibar; Trst (moška): Mate MandiČ, Fran Žitko; Trst (ženska): Mate Mandič, Fran Žitko, pooblaščenca ; Prem: Nik. Križaj; Z i d a n m o s t: Ferdo Roš, Jan. Mlinar; Slo ven j i gradeč : dr. Dečko, LISTEK. Rudolfovo ali Novomesto? Pri krajevnih imenih po slovenskih deželah nahajajo se različni nedostatki bodi že v slovenskem ali nemškem jeziku, tako, da je pri nekaterih teško najti pravi izvor pristnega imena. Novomesto pa ima sicer pravilno slovensko in nemško ime, ter še celo vsacefia po dvoje, in ta imena, kako raznovrstno in nepravilno se pišejo! Staro prvotno naselbino so pradedje naši imenovali Novomesto ter iz tega je potem na-vstalo nemško ime Neustadt I. Ko pa je Rudolf IV. (1360—13G5) mesto popravil ter mu podelil raznih pravic, ukazal je, da se tudi po njem imenuje Rudolfswert (Rudolfovo). V nemškem jeziku se je res polagamo ime Neustadtl izgubilo, kar je popolnoma naravno, kajti v knjige in sodnijske odloke upeljalo se je novo ime Rudolfsvvert, katero se še sedaj rabi. Drugače pa je bilo se slovenskim imenom. To je bilo ukoreninjeno v narodu, ki ne hrani imena z mrtvimi črkami, temveč z živo govorico, v slovenskem ostalo je staro ime Novomesto. V slo- venskem jeziku pa se vender rabi tudi ime Rudolfovo, dasi se je nemško Neustadtl izgubilo. Toda to ime je le večjidel na papirji, govori se skoro izključljivo Novv)mesto. Vprašajmo se pa, kdo dandanes piše Rudolfovo? Mi Slovenci smo do sedaj odgovarjali ter pilili se po šolah le v nemškem jeziku, zato večjidel nemški mislimo, a slovenski pišemo. Nekaj taceua je tudi tu. Vajeni smo v nemškem čitati in pisati Rudolfsvvert in potem nam po ušesih doni Rudolfovo, kar tudi pišemo. Ne rečem, da ni ime pravilno, a po naše ni. Našega kmeta ne bo demo nikdar slišali govoriti Rudolfovo, ker sploh tako ime ni zanj, zato ga pa tudi nikdar govoril ne bode. Prj tem imenu mora rh dopolniti mesto, ali nabrežje.*) Dalje ima tudi ime nekatere nedostatnosti t. j. ne more se rabiti za vse pomene, kateri nam služijo v vsakdanjem življenji. Tako lahko pravimo Novomeški, Novomeščan, nikakor pa teh imen ne moremo izpeljati od imena Rudolfovo, vsaj poskušali jih ne bodetno. *) Prvotno nemški so je pisalo Rudolfa w •"» r d torej nabrežje (priiu. VVOrdl — Otočiće), ker mesto res stoji na obrežji Krke. Zbog tega nam sedaj rabita obojni imeni, kar pa nikakor ni dobro. Tudi se mnogi ptujec v imenih moti, ker mu je običajno le jedno znano. Dobro bi tedaj bilo, da se tej stvari jedenkrat do konca pride, ki bi bil, da se v slovenskem rabi le ime Novomesto tudi v pisavi, kajti nikakor ni misliti, da bi se staro ime moglo zameniti z novim. Sicer pa pojdimo po Dolenjskem kjer koli, skoro povsod se sliši le: bil sem v mestu, prihajam iz mesta, kar nam jasno kaže, kako globoko je to ime ukoreninjeno v narodu. Tudi „Dol. Novice", ki so v prvi vrsti za prosti narod, pišejo le Novomesto, se ve da, če sta pa dva dopisa od tam, mora pa tudi jeden biti iz Rudolfovega. Toda pojdimo še dalje in poglejmo, kako napačno se p»še jedno kakor drugo slovensko ime. Nekateri pišejo Rudolfovo, a ne vedo kam s tem imenom ; pišejo namreč rod. Rudolfova, lok. v Rti dolfovu, kar je popolnoma napačno. Ta spaka minila se je tudi v knjige in druge tiskovine. Še večji nedostatki so v pisavi imena Novomesto. Piše se Novomesto, Novo mesto, Novo Mesto. Rod. je pravilen Novega mosta, ali kako napačno se piše in tiska! Človek bi res ne verjel, da tudi Maks Vršeč, pooblaščenca; Ormož: dr. Gršak. dr. A. Žižek; Smlednik: Oroslav Dolenec, pooblaščenec; Dornberg, Pervačina in Gradišče: Vinko Gregorič, posestnik; Še m pas: Ivan Klobov8, kapelnn ; Zilska Bistrica: Filip Milo-nik; Naklo (Primorsko): Avg. Praprotnik ; P o-stojina: Šegula, Alojzij Kraigher, dež. posl.; Senožeče: Ign. Okorn, župan; Litija: Luka Svetec, c kr. notar; Rudolfovo: Anton Žlogar, pooblaščenec; Graška izvanakademiška: Fran Hubad: Sveti Ivan v Trstu: Ivan Marija Va-tovec, veleposestnik; Kotmaraves: Matija Prose-kar, Janez Štih; Apače: Jak. Kočevar, lekarnar, Andr. Butej in Jož. SteČnik, posestnika; Beljak: Matej MarkoviČ, posestnik. Fran Dular, živinozdrav-nik ; Šaleška dolina v Šoštanj i: Ivan Kačič, notar; Pliberk in okolica: Franc Reš, d r. Ho-man, advok. koncipijent; Pod grad: Slavoj Jenko, trgovec, vitez Anton pl. Vicco, posestnik; Kobarid: Anton Pipan; Cerkljanski okraj na Gori š k e m : Vinko Gregorič, pooblaščenec ; Celovec: Gregor Einšpieler, Matija Prosekar, pooblaščenca; Maribor: dr. GlanČnik, dr. Mlakar, J. Zupan; Ptuj: prvomestnik o. Benko Hrtiš, dr Triller; Brdo na Kranjskem: Anton Zamik; Žalec: J. Hausenbicbler, A. Jurca. Torej prisustvuje veliko več zastopnikov, kakor zahteva § 15. Po nagovoru prvomestnikovem poroča tajnik o delovanji družbinem v dobi od II. do III. velike skupšine. Poročilo slove : Slavna skupšči na! Najbolj pereče vprašanje na Slovenskem je nedvomno šolsko vprašanje. Da bi bilo to za naše slovenske razmere čim prej ugodno rešeno, iz tega namena je bila ustanovljena naša vseslovenska družba. — V komaj dveh letih se je nepričakovano hitro razširila po vseh deželah, koder se glasi slovenska govorica; istinit dokaz, kako rodoljubi uvidajo njeno potrebo in preimenitno I nalogo. j Vodstvo, katero jej je postavljeno na čelo v središči naših zemelj v beli Ljubljani, ima vedno pred očmi glavni smoter, ki si ga je zastavila naša družba. Kako ga je dosegla, |pouče se častiti rodoljubi deloma že iz vodstvenih objav. Kako pa da je vodstvo skušalo se oddolžiti svojemu uzvišenemu nalogu i v pretekli upravni dobi, čast mi je danes veleslavni skupščini narisati vsaj v glavnih potezah. 1. Po II. veliki skupščini dne 19. julija 1887 v Trstu, o koji je vodstvo podalo natančno poročilo v ..Vestniku" I. z v., kateri je v dokaj obilnem številu razposlalo vsem podružničnim načel-ništvom v razdelitev mej častite družbenike, sešlo se je vodstvo k osmim sejam, da reši društvene zadeve. Bile so pa : XIII. oziroma 1. letošnja seja dne 29. julija, XIV. 26. oktobra, XV. 27. decembra 1887. 1. XVI. 16. februarija, XVII. 7. marca XVIII. 23. maja, XIX. 27. junija in XX. dne 19, julija 1888. 1. V I. seji po II. redni skupščini se je društveno vodstvo po § 18 al. a) in b) koustituvalo izobraženi gospodje tako nedosledno pišejo to ime. Janežič ima v svojej slovnici za vzgled sostavljenih krajevnih imen Novomesto, ter je v rod. sklanja Novega mesta i. t. d. veleč, da se sklanjata oba dela iz katerih je ime sostavljeno. Ali kako pišejo nekateri! Rod. jim je naravnost Novomesto, lok. v Novomestu, kar je popolnoma proti slovniškim pravilom. Kako naj torej pišemo Novomesto ali Rudolfovo. Po naših mislih bi bilo najbolje pisati ono ime, katero je najbolje znano, in katero se zamore rabiti v vseh oblikah. V obeh slučajih pa je le ime Novomesto najbolje rabljivo. — Držimo se torej v slovenskem starega imena Novomesto, katero je bilo znano že pradedom našim in katero se je s časom zamenilo z drugim, ki pa nikakor ni po naše.*) *) Učeni Stanislav Škrabec v Vil. tečaji. 12. zvezek „G'vetja" ocenjujoč Volčičevo zgodovino Šmarješke tare piše : „Hvaliti pa moramo v tem naslovu podpis „V Novem mestu" obžalovaje, da se to lepo, Htaro, domaće ime drugod tako lahkomišljeno (sic!) izpodriva z novo neukrotno ptujko ^Rudolfovo"." tako, da je sogl asno potrdilo opravitelje prejšnjega leta*), kateri so drage volje prevzeli ta posel. 2. V tem rasu je stopilo vodstvo z raznimi rodoljubi v dotiko, spodbujajoč jih, naj bi osnovali kolikor največ mogoče novih podružnic. V tem obziru smemo biti zadovoljni, kajti ob lanski skupščini imeli smo v glavnem izkazu zaznamovanih 64 podružnic s 4180 družbeniki, a letos je poskočilo število že na 77. *) Glej „Vestnik" I, str. 21. (Dalje prih.) Politični razgled. \ .tuj, dežele. V Ljubljani 2. avgusta. „Moravska Orlice" še vedno zatrjuje, da bode v kratkem grof Schbnborn postal naučni iniiii- Njegov naslednik bode najbrž šlezijski predsednik grof Fran Merveld, ki je bil zaradi tega poklican na Dunaj. „ Pester Loyda" piše se 1 Dunaja, da hode Gauč odstopil, predno se snide zopet državni zbor, in pojde za namestnika na Gorenje Avstrijsko. Novi naučni minister bode pred vsem izjavil, da bode vlada sama poprijela incijativo v šolskem vprašanji, zato pa potrebuje časa. Bodo li zadovoljni s tako izjavo nemški konservativci, je vpraše v :'t»i se že tako dozdeva, da se predolgo odklada obravnavanju Lieohtensteiuovega predloga. V11 «1 ?bJ e 4l rž« v e. iiibti'-es organ JBtbflka Nezavisnost'' isudo napada Avstrijo. Ta list trdi, ua »— ____ ki je zadela Mrl»ijo, prihaja od Avstrije. Avstrija si je vedno prizadevala, da uniči Srbijo in narod srbski. Srbija bila bi že davno poginila, da je ne bi podpirala Rusija. Avstrija je vse storila, da oslabi Srbijo in jo spravi v politično ali vsaj narodnogospodarsko zavisnost. Sedaj se utiče Avstrija celo v srbsko rodbinsko življenje. Ta članek je vzbudil veliko senzacijo v Belemgradu. Govori se, da ga je pisal bivši naučni minister Alimpije Vasiljevič. Zaradi poslednjega odstavka, s katerim je pisatelj cikal na ločitev kraljevega zakona, mislijo list tožiti. It us k i listi objavili so štiri govore predsednika svete sinode Pobedonoševa pri slavnosti devet-stoletnice pokristijanjenja Rusije. V prvem govoru poveličeval je lepoto pravoslavne službe božje, ki je obvarovala najbolj apostolsko čistost. V drugem govoru je označeval pravoslavje za najtrdnejša oporo absolutizma. Pri tem je zahvaljeval previdnost božjo, da je obvarovala Rusijo nesreče ljudskega zastopa, ki je uničil vse slovanske države, v katerih se je ukoreuinil. Končal je z napituico na samodržca Aleksandra III. in vso državo. V tretjem govoru napival je hierarhiji, v četrtem pa pravoslavnej duhovščini, ki vzlic slabemu 'stanju] svojemu vedno vstrajno deluje za Rusijo. Na to je omenjal hrabrost ruske vojske. Noben vojak ni tako udan veri, kakor ruski. Kakor se zagotavlja se IRu*iju in Ncmč^a nista sporazumeli le o političnih, temveč tudi o narodnogospodarskih zadevah. Carinska borba bode kmalu prenehala. Nemška vlada bode v prihodnjem zasedanji predložila državnemu zboru potrebno predlogo, ruska bode pa tudi hkratu storila potrebne naredbe. Štrajkujoči delavci v Parizu si prizadevajo, da bi pregovorili druge, da tudi popuste delo. FraucoMka vlada je pa že storila vse potrebne naredbe, da se vzdrži red. Dosedaj je blizu 10.000 delavcev že ostavilo delo. Govori se zopet, da se bode v kratkem tur-Sko ministerstvo nekoliko prenovilo. Said paša in DŽemil paša bodeta nekda poklicana v minister- Dr. Hoernes o Slovencih. Dr. Moriz Hoernes, ki se je mudil dalje časa pri nas, spisal je članek: „Skizzen aus Innerkrain" ter ga priobčil v stari jezični „Pressi". V tem članku opisuje Kranjsko, zlasti Ljubljano, Postojino in okolico okrog Nanosa, in kako vse to opisuje, značajno je zanj kot Nemca, nikakor pa ne za nas Slovence, kajti ves opis je tendencijozen: ž njim hoče Hoernes očrniti Slovence pri nemškem občinstvu po časniku, hoče jim storiti jednake uslugo, kakor sta to storila dva nemška poslanca v državnem zboru. Čujnio torej samega Hoernesa! Nekega dne prišel je dr. Hoernes v Ljubljano „die Brutstiitte der ungezogensten — Lehrlinge und Schuljungen", — mislil je na Griinovo afero —; tu mu je posebno ugajal Ljubljanski grad s kaznjenci in tu je slišal jezik, za kateri ne čuti nobene simpatije (kaj zato?), le mnogo italijanskih glasov, ki so mu doneli na uho. spominjali so ga bližine prave kulturne granice. Modri doktor Hoernes! Iz pojedinih glasov jezika sklepal je na bližino laške kulture! O čudovit človek! Iz glasu „a, i, e, u, o", vsi ti glasovi so stvo. Hkratu se pa govori v političnih krogih, da sta se Turčija in Anglija zopet bolj približali, odkar se je vrnil v Carigrad veleposlanik \V. A. White in bil prijazno vsprejet. Iz Irske prihaja vest o dveh agrarnih umorih, kar dokazuje, da irska politika sedanje angleške vlade ni uspešna. V obeh slučajih zločincev neso dobili. Ubit je jeden zakupnik, ker je vzel posestvo v zakup, s katerega so iztirali prejšnjega zakupnika, in jeden delavec, ki je delal na polji nekega nepriljubljenega zakupnika. Dopisi. Ik Kuniiilli.i 30. julija. [Izv. dop.] 28. t. m. praznoval je tukajšnji otroški vrt sklep šolskega leta. V čitalnični dvorani, kjer se je mala veselica vršila, zbralo se je mnogo obličnega občinstva. Mej drugimi bil je navzoč goBp. c. kr. predstojnik okrajnemu glavarstvu, g. župan, č. g. frančiškani in več g c. kr. uradnikov; zastonj pa smo mej navzočnimi iskali dveh gospodov, izmej katerih posebno jeden dosledno temu zavodu nasprotuje in očita, na nema „kršćanske podlage". Gotovo mora vsak, ki je imel ta dan priliko osobno se o učenji in znanji otrok, ta zavod ob-iskajočih, prepričati se, trditi, da je rečeno očitanje popolnoma neosnovano in krivično. Kako lepo znajo Otroci moliti in koliko pobožnih pesnic pojo! Kje • Ako ljubite resnico in pra-hoteli osobno prepričati? Je-li tanje lastnoh'. inožn. ki mia „kr?čansko podlago'-'* Vnovič smo _ . spričali, kako materinski potrpežljivo se gospodičina vrtarica trudi z otroci in kako lepo jih poučuje. Čudenje je bilo splošno, ko smo ogledovali ročna dela, popolnoma pa smo bili iznenađeni slišavši male otročiče, tako ljubko peti in primeroma dolge pesnice nepričakovano dobro govoriti. Prvi del veselice končal se je z zahvalno in cesarsko pesnijo in trikratnim „živio", drugi del bilo je pogoščenje otrok. Konečuo zagotavljamo gospodičino vrtarico, da za njen veliki trud splošno pripoznanje in odkritosrčno naklonjenost meščanov uživa, in da bode omenjeno očitanje v vsakem oziru breuspešno. Iz «iiui<• 1. avg. [Izv. dop.] Tudi Črnu-čanje smo pri svojih skromnih sredstvih pokazali, kako iskreno je Slovenec udan viteškemu svojemu vladarju. Pri sklepu šolskega leta je praznovala šolska mladina ob jednem z občino vzgledno in bla-gonoano,40 letno vladanje našega presvetlega cesarja. Ob 7. uri zjutraj je bila slovesna sv. maša s „Te Deumtt, pri katerej je bila navzočim vsa šolska mladina, ves krajni šolski svet, g. župan Peter Dobra vec in mnogo druzega ljudstva. Pri sv. maši so pokali možnarji in domači fantje so po svojej navadi pritrkavali prav mojsterski na lepo ubrane naše zvonove. Po sv. maši se je pričela šolska slav-nost, pri katerej je bil navzočen ves krajni šolski svet, gospod župan, visokospoštovana in Jradodama rodovitni gospoda Jeana Luckmanna, gospa Ruar-dona z družiuo in gospa Hauffenova. Otroci so v šoli kaj lepo peli iu deklamovali, naš obče spoštovani g. župnik pa jim je v lepem ia ganljivem govoru razjašnjeval visoki pomen tega dneva. Raz delile so se vsem otrokom slavnostne knjižice in potem smo odrinili na bližnji holmec, kjer so bili v naši slovenščini, mogel bi tudi sklepati na bližino kitajske kulture, kajti Kitajci imajo tudi te glasove! Sicer pa ima dr. Hoernes fino uho, ker je iz glasov spoznal laško kulturo. Po tem uspehu krenil je v Postojino, o kateri nam pripoveduje dvoje; kako je spal v gostilni in kako si je ogledal postojinsko jamo. Mislim, da so PostojinČanje hlastno čitali Hoernesovo poročilo. Kateri še niso, ti naj čitajo zdaj. Prenočeval je pri „Postojinskem dvoru", ali spati ni mogel. V sobi nad njegovo spalnico, bilo je preglasno; slutil je, da so v njej popivali in razsajali PostojinČanje, in Hoernes ni mogel Bpat;, valjal se je po postelji „und fluchte dem Lande." Jako izobraženo! Čudno, prej so ga ti glasovi tako prijetno spominjali laške kulture, in zdaj so ga tako vznemirjali, da je preklinjal deželo — ta fini Nemec. Toda jaz mislim, da so pri „dvoru" bili najbrže njegovi rojaki, in Hoernes je nevedoma preklinjal svoj rod, kajti Postojinčani se zbirajo pri g. Vičiču ali kje drugje iu ne razsojajo po noči. Druge jutro ustane ubogi, zaspani dr. Hoernes in ide v jamo z nekim Francozom. No, Franeoz mu tudi ni bil všeč, ker je mislil, da so to jamo izkopali sami PostojinČanje in da tedaj ta jama ni otroci obdarovani z jedjo in pijačo. Šolski mladini jako udana gospa Luckmannova je kakor vsako leto tudi letos pogostila otroke z jedjo in pivom, dekla-raatorje je odlikovala z lepimi darili, druge otroke pa z denarjem. Darovala je nadalje naši šoli krasno podobo naše presvetle cesarice; s cesarjevo jako dragoceno podobo pa je že pred dvema b toma okrasila našo šolsko sobo. Slava takej gospej! S srčno pohvalo omenjam našega krajnega šolskega sveta, kateri je otrokom nakupil slavnostnih knjižic, nadalje tukajšnega gostilničarja gospoda Janeza Vilfana, kateri je zopet letos podaril otrokom sodček piva. Otroci so se igrali in radovali na prijaznem, po zgorej omenjeni rodovini Luckmannovi prirejenem in s klopmi zastavljenem holmci, do poludne in se mirno razšli domov. Gotovo jim ta dan ne zgine iz spomina. V njih in v svojem imenu se ponižno zahvaljuje vsem dobrotnikom šole Josi p Grego riu, učitelj. Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani dne 31. julija. (Konec.> Odbornik M ur ni k nadalje poroča o Seuni-govih dedičev novi ponudbi. Pred svojo novo in staro hišo v Igriških ulicah bi namreč radi napravili vrt. Mesto naj bi jim v ta namen od ceste odstopilo 7l/a metra na široko, za novo cesto pa naj bi kupilo Igrišče tn na svetu, kjer je zdaj Igrišče, in na kosu Ceni B vfto napravilo novo cesto Seuiiigovi dediči bi namesto prvikrat ponujanih 3000 gld. v ta namen sedaj dali 4000 gld. Ker bi res kazalo, da se odpravi nelepo Igrišče in se rečeni del mesta olepša, ker je tudi misliti na to, da se kdaj čez Seunigov vrt odpre nova cesta proti Vrtači, predlaga poročevalec v stavbinskega odseka imenu: Seunigovih dedičev ponudba z dne 9. julija se V8prejme, toda le pod tem pogojem, ako se mestu posreči kupiti Igrišče in Cenkerjevega vrta kos za 5000 gld. in ako Seunigovi dediči ob novi hiši napravijo samotni tlak na svoje stroške, pri stari hiši za polovico stroškov, dočim bi drugo polovico mesto trpelo. O tem unela se je obširna debata. Govorili so pro in contra: dr. vitez Blei\veis, Hribar, dr. Gregorič, dr. Start-, V e 1 k o v r h in dr. I. Tavčar. Slednji je naglašal, da stvar še ni dozorela, pogoji pa ne taki, da bi so vsprejeli. Do dne 1. oktobra tega ni možno dognati. Najprej treba vedeti, dobimo li Igrišče in Cenkarjevega vrta kos in po kaki ceni. Ponudba naj se torej vrne s tem, da se bodemo pogajali, ko bode stvar dognana. Pri glasovanji predlog Tavčarjev ni obveljal, vsprejel pa se je predlog odsekov z dostavkom Hribarjevim , da, ko bi mesto za Igrišče in kos Cenkerjevega vrta moralo plačati več, nego 5000 gld., bi Seunigovi dediči tudi morali toliko več plačati. Glede trotoarja ob hišah Seunigovih obveljal je tudi odsekov predlog. Položil se bode v Igriških ulicah samotni tlak, ob novi hiši na troške Seunigovih dedičev, pri stari hiši pa bode mesto prevzelo polovico trvškov. V kotiči mej Seunigovim, Mal-nerjevim in Stedrvjevim posestvom sme se napra- naravna. Resnično, g. Hoernes ima živo fantazijo, da tako mišljenje prisoja izobraženemu Francozu, kar je gotovo storil le radi tega, da ga osmeši, in ni pomislil, da mu take zarobljene domišljavosti ne bode uihče verjel. PostojinČanje pa smejo biti ponosni, da so v očeh Nemca tak Čudotvoren rod. Iz Postojine šel je Hoernes proti Nanosu in in tukaj v neki vasi pripovedoval mu je neki Slovenec, koliko društev da imajo tam pod Nanosom. Pravi, tam imajo „Matico", slovensko čitalnico (slo-venische Čitalnica), društvo za polepšanje vasij, nemški kazino, vrhu tega pa še razna glasbena društva (Vereine der Musiker), veteranska, rokodelska društva. Vsa ta društva našel je dr. Hoernes pod Nanosom ; kje ravno, to je modro zamolčal, in le pravi: „Bei so vielen Vereinen in demselben kleinen Orte kann unmbglich Einigkeit herrschen." Nadalje pripoveduje, kako se tam ljudje prepirajo in ujedajo! Ljudje se prepirajo po celem svetu, ali da je nekje pod Nanosom „Matica", društvo glasbenikov, polepševalno društvo, nemški kazino (v slovenski vasi pod Nanosom!!) itd., in vse to „in demselben kleinen Orte", to bi bilo vse lepo in bi pričalo, da je taka vas s takimi društvi na visokem vrhunci kultuie, kajti taki viti vrtič, katerega pa imajo Seunigou dediči odstraniti, ko bi mesto zahtevalo V imenu odseka za olepšavo mesta poroča odbornik Povše o zgradbi tržnih lop Poročevalec je prav živo dokazoval potrebo tržnih lop; navajal druga mesta, zlasti Gorico, kjer so se tržne lope uprav priljubile in donašajo mestu lepe dohodke. Jedna taka lopa, ki je stala 13.000 gld., donaša nad 6000 gld. na leto. Odbornik Povie zagovarjal je svoj predlog na vse strani prav temeljito, žal, da njegovega poročila zaradi prepiilega prostora danes ne moremo obširneje priobčiti. Storili bodemo to drugi pot, ker bode ta jako važna zadeva itak Še prišla v razgovor. Predlog izročil se je, ko so v tej zadevi še odborniki Hribar, Bleiweis in VoŠnjak govorili, stavbinskemu, finančnemu in odseku za olepšavo mesta v posvetovanje. Zaradi pozne ure se je potem seja zaključila. Domače stvari. — (Pri Vilharjevi slavnosti v Planini) bode sodelovalo tudi Ljubljansko pevsko društvo „Slavec". Ker se bodo pri kantati pridružili tudi notranjski pevci iz Logatca, Cerknice, Šen-petra in Vipave čaka poslušalcev izreden užitek. Slavnostni govor bode govoril g. Anton Trstenjak. — (K Sokolskej petindvajsetletnici.) Poleg častnega daru, kateri bode mesto dalo za javno telovadbo, določenih je še sedem častnih daril, mej katerimi najdragocenejše bode ono i a.. i r, i h dam Ljubljanskih. — (Osobne ves ti.) Avskultant pri deželnem sodišči v Ljubljani, g. Josip skofic, prido-deljen je okrajnemu sodišču v Tržiči, g. A. Ro-žanc okrožnemu sodišču v Novem mestu. Gg. Štefanu JKrautu in Hermanu Wiesthalerju dovoljena je pravna praksa pri deželnem sodišči v Ljubljani. — (Deželni predsednik bar. VVinkler) Be je danes popoludne iz Rimskih toplic vrnil v Ljubljano. — (Zoper ponemčevanje slovenskih šol) sklenila je nadalje preteklo nedeljo občina Griže v Savinjskej dolini postavne korake in je dotično ulogo že odposlala na deželni šolski sovet, oziroma na ministerstvo za uk in bogočastje. Tako se širi veselo narodno gibanje za slovensko šolo, prvo podlago narodne omike! Pričakuje se, da tudi druge vrle narodne občine ne bodo pri tem, za naš narodni obstanek in napredek prevažnom vprašanji zaostale in da bodemo čuli od inod v kratkem o jednakih ukrepih! — (V učiteljski kurz na Grmu) so od deželnega odbora vsprejeti sledeči učitelji: Zebre Jakob v Planini pri Logatci, Pretnar Jakob v Srednji vasi v Bohiuji, L u z nar Fran v Voklem pri Kranji, Cirman Anton v Poljanah nad Škofjo-loko, Leveč Ivan v Mokronogu, R o d i Č Ivan v Šent Juriji pod Kumom, Požar Anton v Radečah, Zavrl Valentin v Mikovem pri Rudolfovem, Kmet Vincenc v Sv. Lorenci pri Rudolfovem, Šile Pavi v Dragatuši, Janovski Josip v Višnji gori, Vrbič Mihael v Sodražici, Krištof Karol v Mirni peči, Fer lan Janez v Zalem logu in Stiasnv Ljudevit kmetje umejo več, nego vipavske češnje zobati in hruške peči. Toda dr. Hoernesu se je godilo tako, kakor tisti babi, ki je videla muho na zvoniku, zvonika pa ni videla. Kakor to poročilo, tako so zvečine vsa poročila o nas, s katerimi mašijo Du najski listi svoje predale, neslane Čenče. Dr. Hoernes čul je nekaj govoriti, kar mu je popolnoma glavo zmešalo. Pa čujmo, kako misli dalje o oni vasi. Ti vaški kmetje govore svoj jezik, no seveda, ker nekaj morajo govoriti, toda čudno je, da ti kmetje, ki imajo znanstveno društvo, glasbeno društvo itd., in so tedaj zelo izobraženi, da ti kmetje, kakor I pravi dr. Hoernes, ne znajo in ne umejo „slovenski" in „dass er (naš kmet) von den Slovenen wie von einer fremden Nation redet, die in den Stadten und Markten wohnt und ihm die Sprache aufdriingen willu. No, to je, kakor Nemec pravi i gedruckt wie gelogen. Dr. Hoernes zapisal je svojemu Članku na čelo besede: „Nachdruck verbofcen", in prav je storil, kajti neistinitosti ponatiskovati se že samo prepoveduje. Stari „Pre88i" pa čestitamo na takem cvetu najnovejše nemške žurnalistike. Anton Trstenjak. v Kamniku. Pouk se začne dne S. avgusta in konča dne '29. avgusta. — (Porcijunkula) privabila je silno množico v Ljubljano. Tatje in tatice so to priliko zopet porabili in pokrali neskrbnim romarjem mnogo denarja (od 1 do 40 gld.) in celo hranilnično knjižico za 100 tjold. Več jako šumnih osob je policija prijela. — (Čebule in Česna) pripeljalo se je danes ogromno veliko na trg, ker se je ta pridelek letos izborno obnesel. Prodajal se je venec (rešta) čebule in česna, lepega godnega blaga, s prva po 'J kr., pozneje, ker ni bilo kupca, celo po dva veuca za 3 kr — („Učiteljski Tovariš") ima v 15. št. nastopno vsebino: Otroška individualnost. Fr. Ga-bršek. — Knjiga Slovenska. — O poočitovanji pri računstvu. — Iz šole za šolo. — Slabo gmotno stanje učiteljevo opovira mu uspešno delovanje v šoli ter mu krati toli potrebno veljavo pri ljudstvu. — Beseda o novih volitvah zastopnikov učiteljstva v c. kr. šolski svet. — Književnost. — Šolska letina. — Dopisi. — Premena pri učiteljstvu. — Natečaji. — (Razgrajal) je preteklo noč na Manj-nem trgu iz ječe izpuščeni delavec in pretepač Fran Šust. Stražniku Majcetu pretil je z nožem in mu sablo odtrgal. Naposled ga je stražnik vender nadvlada!. Na konci Špitalskih ulic začel je Šust zopet obotavljati se in priskočil mu je na pomoč še delavec Janez Mohar. Oba sta hotela stražnika spraviti na tla. A stražnik se je hrabro držal in ker si ni mogel pomagati drugače, potegnil je sablo in udaril jednega jedenkrat po glavi, druzega pa dvakrat po roci. Razgrajalca, ki sta le lahko ranjena, odveli so v deželno bolnico. — (Vabilo na veselico pod milim nebom,) katero napravi pevsko društvo -Hajdrih" na Prošeku dne 5. avgusta t. 1. na dvorišči g. Na-bergoja. Vspored: 1. Hajdrih: „Slava Slovencem", poje zbor. 2. Stritar: „Stara Bolgarka", deklamuje gospica Nadliškova. 3 Maver: „Tičica gozdna", poje čveterospev. 4. Telovadba, izvršujejo člani „Tržaškega Sokola". 5. Kocijančič: „Njega nij", poje zbor z bariton samospevom. Haidrih: „V sladkih sanjah", poje čveterospev. 7. Forster: „Veuec narodnih peBmij", poje zbor. 8. „Štempihar mlajši", gluma v jednem dejanji. Po besedi svobodna zabava v gostilni g. Godine „Pri belem konjiči". Pri besedi in zabavi svira godba iz Slop. Začetek ob 5. uri zvečer. — Ustopuina 20 nove. — sedež 10 nove. Čisti dohodek namenjen je za napravo društvene zastave. Opozarjamo si. občinstvo na posebni vlak, koji odide iz Trsta popoludne; vožnja sem in tja stane 55 nove. Odbor. — (Mladega morskega volka), 12 kilogramov teškega, ujela sta na trnek dva gospoda blizu Sušaka pri Reki, ko sta ribe lovila. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Potsdam 1. avgusta. Cesar dospel ob 5l/a uri popoludne semkaj in šel takoj v svojo palačo. Moiiakovo 1. avgusta. Vse žrtve včerajšnje nesreče Se neso znane, a število je večje, nego se je mislilo. Samo sanitetna kolona spravila je 23 ranjenih v bolnico. Vdovo Lujizo Gotz so sloni pohodili, nekemu možu obe nogi zdrobili, veliko ljudij zlomilo si je roke ali noge. Tri osobe je vsled silnega strahu zadela kap, da so bile takoj mrtve. 140 otrok se pogreša. Sloni bili so nedavno pri požaru cirkusa in se plašijo dima in sinodu. Puhanje in dim lokomotive jih je splašil. Voditelji slonov so prosili, da bi se lokomotiva ustavila, a odbor ni ubogal tega sveta. Pariz 1 avgusta. Pri občnem zboru delničarjev kanala Panamskega naznanil je Lesseps, da se bode kanal ladijam odprl 1890. leta. Dunaj 2. avgusta. „Wiener Zeitung" objavlja vsega ministerstva naredbo, da se ustavi porotnih sodišč delovanje v kazenskih zadevah, tikajočih se anarhističnih teženj v območji sodišč: Dunaj, Komeuburg, Dunajsko Novomesto, Wels, Praga, Most (Briix), Jičin, Mlada Bo-leslava, Liberca, Brno, Olomuc, Novi Jičinsk, Gradec, Ljubno in Celovec od 10, avgusta 1888 do 31. julila 1889. — Letošnji žitni semenj bode dne 27. in 28. avgusta v skladišči Dunajskem. Dijaška kuhinja v Celji. gld. - kr. 33 Za II. društveno šolsko leto l*sti7/yt$ so dalje darovali: Gosp. Makso Pleteršuik, b. kr. profesor v Ljubljani........ . 5 Neža 1'veuk iz Vojuika volilo po g, vikarji Irglnu...........5 Gosp. A. Podbostnik, kaplan v Mozirji, „vesela družba pri sv. Frančišku' „ Vincenc Plaskan, župnik v Zibiki „ Matija Sternad, župnik v Ljubnem . & , — . Preč. gosp. knezoškof Jakob Maksimilijan za mesec julij........4. t — „ Gosp. Fran Zdolšek, župnik v Solčavi . f* „ — „ „ A. Podhostnik, kaplan v Mozirji . . & „ — r „ F. Erinan Šlander, oskrbnik v Kad goni .. ........3 „ — „ „ Ivan Hecl, kaplan v Radgoni ... 2 „ — , „ Alojzij Sever, kaplan v Radgoni 1 „ — „ „ Jakob Hanžič, župnik v Apačah . . 1 „ — „ „ Fran Jerše, c. kr. davkar v Laškem trgu............2 „ — „ Presrčna zahvala vaem prečastitim podpornikom naših ubogih pa vrlih dijakov in prosimo še daljnih milodarov. Makso Veršec, blagajnik. lo 4 Tržne cene v IJubljaui dne 1. avgusta t. 1. Mihael Vošnjak, predsednik. Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah i u stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. (161-1) T, ..LJUBLJANSKI ZVON" e»toJi (331—176) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld 1.15. , & ?i. Kr ifT kr. Pšenica, hktl. , . 6 85 Speh povojen, kgr. — «8 Rež, . 4 29 SnrOVO m:isi<>, „ — 90 Ječmen, „ . 3 57 Jajce, jedno : , — 2 Ovea, „ . 2 92 Mleko, liter .... —! 81 Ajda, „ . . . • 4 55 Goveje meso, kgr. - 56 Proso, „ . 1 4 22 Telečje „ _ — 48 Koruza, „ . 5 8.i Svinjsko „ — 54 Krompir, „ . . . — — Koštrunovo , „ — 34 Leča, „ l . . 19 — 3f> Grah, „ . . . 13 Golob...... 18 Fižol, „ . 11 Seno, 100 kilo . . .i 1 78 Maslo, Mer. . 1 - Slama, „ „ . . . 1 9« Mast, . — TO Drva trda, 4 □metr. K 60 Speh trišen n ■ 1—i lit „ mehka, 4 „ |, 4 15 Meteorologi »no poročilo. i S Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. i 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 7359 mm. 733'9 mm. 734 4 mm. 20 3° C 290° C 21-5° U al. aev. z. szh. al. zah. jas. d. jas. jas. 0 00 mm. i dežja. \ Srednja temperatura 23-ti0, za 3-8° nad normalom. ZDuLnaoslsei borza dne 2 avgusta t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) gld. Loterij ne ureeke 1. avgusta. V Pragi: 17, 83, 30, 42, 4i). T li j p i : 1. avgusta. Pri Mloiiu : Kumer z Brda. — Kobler, Fltegl, Scbme-dic iz Trsta. — MazuraniČ iz Novega. — Jelusio i/, Kastava. — Zaic iz Celja. Pri Malici.- Hetengarj ii Sneperka. — Vogel, liaiing, Vendrauia, Jllek, Kratit, Singer z Dunaja. — Fr. Ulaga le Radgone. — Kopi iz Trsta. Pri Južni'm kolodvoru: Arustein 1 Dunaja. — Vidak iz Zagreba. — Sever iz Celja. — Novak iz Postojne. Pri uveitriNkeiii «e(*»rjl : Schacheriuaver iz Gradca. — Weihs iz Kranzhofena. I mili so v Ljubljani: 1. avgusta: Marija Katčič, babica, 55 let, Stari trg št. 18, za vnetjem pluč. — Marija Kašinan, delavka, 88 let, Poljanska cesta št 51, za jetiko. v deželnej bolnici: 31. julija: Tino Gosar, gnstač, 65 let. za plućnim einfizemotn. — Marija Kramar, gostija, 50 let, za Sareoma mase.i llas. včeraj 8115 82-20 111— 96-80 8B7-— 312 40 123*50 Papirna renta..... Srebrna renta ..... Zlata renta ...... 5' marčna renta .... Akcije narodne banke. . . Kreditne akcije..... London ........ Srebro ... ... Napol......... C. kr. cekini...... Nemške marke..... 4 V, državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 Ogerska zlata renta 4°/„ . . . . ©gerska papirna renta 6*/« . . . 5u/„ štajerske zemljišč, odvez, oblig. . Dunavu reg. srečke 5°/() . 100 gld Zemlj. obč. avstr. 41/*0 D zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandovo sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld Kudolfove srečke..... 10 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 ,, Trammway-društ. velj. 170 gld. a v. 9-75 5-83 60-87«/, 250 gld. 100 „ 133 168 101 90 105 120 100 183 21 109 12H daues 81- 80 82- 45 111 — 96-95 867-— 313-20 123-25 9'74 5-80 - 60 20 gld. 50 kr. » 50 „ » 45 „ h 80 „ o 50 „ „ 25 „ 20 75 75 ****************** * * S * * Pivo v steklenicah (449—22) prodaja BIERMAIER v Ljubljani. * * * m ■^r Hiša "m v trgu s krčmo in pekarijo se prostovoljno proda. Pogoji so ugodni in se izvedo pri posestniku samem Janezu M. lteeher-jj v Kugutci. (524—2) i SIMONA GREGORČIČA. | 1 II. zvezek. — Založil Josip ttorup. \ Dobivajo se samo pri meni. Hroširane po I X s pošto 5 kr. već; elegantno vezane po 1 glKe. uh iloliro ouiMltovnneni kraji, /. letnim prometom od 2> do 80.000 gld., za vsako trgovino prav pripravna, v najbolj lem stanu, k jednim nadstropjem, obširnimi prostori za stanovanje, proda-jalnico, magacinom in J kleti ter s priličnim gospodarskim poslopjem in krasnim velikim vrtom, se z zalogo BpeoarJjlkegB blaga vred, zaradi prevzetja večje trgovino teiHcbj proda. Ponudbe blagovolijo naj se poslati skrajno do slovom: A. N. nt. 13 potite rcNtnnt«' * * l j« - : $ i ♦ ♦ ♦ i t 15. iivKiiMtn t. I. pod na- (529—1) DOMAČIH ZDRAVIL, kakor jih rabi slovenski narod. S poljudnim opisom človeškega telesa. Izrlal in založil Dragotin Hribar. Odobril br. Edvard Benedičič, nadzdravnik usmiljenih bratov v Št. Vidu na Koroškem. Ta slovenskemu narodu zelo koristna knjižica dobiti je v Narodni Tiskarni" v Ljubljani. Gospodske ulice st. 12. — Stane 40 kr., po posti 45 kr. J. & S. KESSLER v BRNU, FcrdiiiaiMloi 4* ulice si. t sn, pošiljata proti poštnemu povzetju: (130—20) Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarno"