PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 40 lir
Leto XXI. St. 49 (6027)
TRST, sobota 27. februarja 1965
Pred dokončnim sporazumom glede programa in preosnove vlade
Danes dopoldne zaključni sestanek med tajniki strank vladne koalicije
Colombo obrazložil obsežen program vlade za poživitev dejavnosti na področju gradbeništva in javnih del - Poslanci KPI predložili resolucijo o nezaupnici vladi - Zasedanje glavnega sveta PLI
RIM, 26. — Predsednik republike je sprejel danes predsednika združenja italijanskih partizanov poslanca Arriga Boldri-nija, ki ga je spremljal vsedržavni odbor združenja.
Predsednik vlade Moro se je ob prisotnosti podpredsednika vlade Nennija sestal danes dopoldne s tajniki štirih strank: z Rumorjem, De Martinom, Tanassijem in Terrano. Ker je Moro moral na kosilo, ki ga je
predsedstvo vlade priredilo v čast predsednika irske vlade, so sestanek prekinili in ga nadaljevali ob 18.45, zaključili pa ob 21.40, da bi se ponovno sestali jutri ob 11.
Ko je Tanassi zapuščal palačo Chigi in so ga novinarji vprašali, ali gre dobro ali slabo, je dejal, da gre vse v redu in da bodo predvidoma zaključili jutri. Tudi Terrana je potrdil, da bo jutri zaključni sestanek.
Po razpravi v zvezi z interpelacijami poslancev, sta minister Colombo in Mancini odgovorila na kritike poslancev.
Colombo je obrazložil obsežen program vladnih ukrepov za razvoj proizvodnje, predvsem v podporo delavske zaposlitve, pretežno na področju gradbeništva, in javnih del kar bo vplivalo na razvoj proizvodnje tudi na drugih področjih.
Minister je poudaril, da se je stanje gospodarstva izboljšalo, vsaj kar zadeva stabilnost valute, kar dokazuje tudi gibanje cen na debelo in na drobno. Medtem ko so cene na debelo narasle v letu 1963 za 5,2 odst., so v lanskem letu narasle, le za 3,4 odst.; cene na drobno. pa so se povišale v letu 1963 za 7,5 odst., medtem ko so se povišale v lanskem letu za 5,9 odst. Prav tako ugodno je stanje plačilne bilance: medtem ko je bila v letu 1963 pasivna, se je lansko leto zaključila z aktivo.
Kar zadeva vprašanje delavske zaposlitve, je minister dejal, da je treba obravnavati to v vprašanja v zvezi s politiko stabilizacije. Pri treh bratih, od katerih sta dva za-poslenna, tretji pa brezposeln, je minister za to, da se zaposli še brezposelni brat, ne pa da se poviša mezda že zaposlenima bratoma.
, Minister se je strinjal s tistimi,
zagovarjajo koncentracijo javnih investicij: v ta namen je vlada pripravila ustrezen mehanizem za takojšen začetek javnih del, ki so jih že pripravili: država, javne ustanove krajevne uprave, koncesijske
V	Rimu se nadaljujejo pogajanja med strankami vladne koali-cije za spremembe v vladi. Podajanja so zelo težavna. Predsednik vlade Moro je imel včeraj sestanek s tajniki štirih strank <KD, I*SDI, PSI in PRI), toda do sedaj se niso še sporazumeli in razgovori sc bodo nadaljevali danes.
V	zvezi z .lužnim Vietnamom vlada še vedno napeto pričako-vanje, kaj bodo prinesli bližnji dnevi. Nadaljuje se zakulisna diplomatska dejavnost s prizadevanji, da bi preprečili zaostritev v jugovzhodni Aziji. Toda prav v zvezi s tem je opaziti povečano vojaško dejavnost ZDA. Ameriška letala vedno bolj aktivno posegajo v boje in so začela sistematično bombardirati osvobojena področja. Poleg tega so napovedali, da bodo poslali v Južni Vietnam še drugih tisoč ameriških vojakov z vsem potrebnim vojaškim materialom.
.Predsednik sovjetske vlade Ko-sigin, ki je včeraj govoril po televiziji o svojem obisku v Severnem Vietnamu,, na Koreji in na Kitajskem, je poudaril, da Sovjetska zveza ne bo ostala brezbrižna za usodo Severnega Vietnama ter mu bo pomagala, če bo napaden. Dodal je, da je predvsem potrebno, da ZDA prenehajo z napadnimi dejanji proti Severnemu Vietnamu, če se hočejo ustvariti pogoji za normali-zaeijo položaja v Indokini. Pripomnil je, da se južnovietnam-sko osvobodilno gibanje ne more uničiti in da je ameriška napadalna politika zapisana popolnemu porazu. Kosigin je tudi u-gotovil, da je ameriško poudarjanje potrebe okrepitve miru in povečanja mednarodnih stikov v nasprotju s protivietnamsko dejavnostjo.
Predsednik vzhodnonemška državnega sveta Ulbricht nadaljuje svoj obisk v ZAR. Predsednik Naser je v zvezi z grožnjami Zahodne Nemčije izjavil, da bi morebitna ukinitev gospodarske pomoči povzročila več škode Zahodni Nemčiji kakor ZAR, ker izkazuje plačilna bilanca med obema državama saldo trideset milijonov šterlingov v korist Zahodne Nemčije. Poudaril je tudi, da ZAR ni 'mnogo računala na Zahodno Nemčijo, ko je pripra-vila svoj drugi petletni načrt, to na zaradi tega, ker Zahodna Nemčija zahteva previsoke obresti.
. Naser je tudi izjavil, da bodo izpustili vse zaprte komuniste, hi pa ne bodo smeli ustanoviti komunističnih organizacij in siriti protiverske ideje.
V	Parizu se nadaljujejo demonstracije študentov proti zatiralni Politiki vlade. Pridružili so se jim tudi nekateri profesorji, ki zahtevajo reformo univerze in popolno svobodo združevanja.
družbe, zlasti na področju cest, pristanišč, šolstva, bolnišnic in ljudskega gradbeništva. Prav tako je predviden obsežen poseg na področju kmetijstva. Sredstva, ki bodo na razpolago za ta program, bodo združili v enoten organizem, ki ga bo izbral ministrski svet, ko bo slišal mnenje odbora za kredit. Parlamentu bodo predložili v odobritev vrsto izrednih določil, da bi skrajšali in premostili vrsto tehničnih in upravnih ovir, ki zavirajo postopek za odobritev in dejanje javnih del v zakup.
Pospešili bodo programe javnih ustanov in podjetij z državno soudeležbo s tem, da bodo dali na razpolago potrebna sredstva.
Toda vse to ne bi bilo zadoščalo, je dejal minister, če ne bodo rešili vprašanja investicij v privatnem sektorju, v ta namen bodo še razširili fiskalizacijo socialnih dajatev, tega pa ne bodo krili z novimi davki.
Minister za javna dela Mancini je odgovoril poslancem, predvsem kar zadeva gradbeništvo in navedel nekatere podatke, ki predvidevajo v naslednjih petih letih izdatek v višini 6.375 milijard, v primeri z 2.850 milijardami v preteklem petletju.
La Malfa Je dejal, da načelno soglaša s splošno linijo vladne politike, vztrajal pa je na mezdnem premirju, proti tistim, ki zagovarjajo fiskalizacijo socialnih dajatev. Amendola je izrazil svoje nezadovoljstvo in napovedal predložitev resolucije o nezaupnici, katere prvi podpisnik je Longo, in v kateri se zatrjuje, da ((sedanja vlada je vedno bolj nezmožna izdelati in
iiiiiiiiiiiimi«iiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiinniiiii
Z marcem velja v Švici zakon o omejitvi tuje delovne sile
Izj'ave načelnika oddelka za gospodarstvo in delodajalskih združenj
BERN, 26. — S 1. marcem stopi v Švici v veljavo novi zakon, ki se tiče znižanja števila tujih delavcev. Dekret je odobril zvezni svet na svoji današnji seji. Dekret ima pet glavnih točk in določa:	1. V vsakem podjetju je
število tujih delavcev omejeno, da se prepreči, da nadomestitev švicarskih delavcev, ki zapustijo svoje mesto, ne povzroči povišanja števila tujih delavcev. 2. Podjetja morajo do 30. junija 1965 znižati za pet odstotkov število tujih delavcev. 3. Drugo znižanje za pet odstotkov je predvideno za 3Q. junija 1966. Odstotek tega znižanja pa se bo vsekakor določil na podlagi štetja tujih delavcev, ki ga bodo izvršili avgusta letos, in ob upoštevanju učinkovitosti in gospodarskih posledic že sprejetih ukrepov. 4. Sprememba delovnih mest bo strogo nadzorovana in tujci ne bodo dobili v ta namen dovoljenja med svojim prvim letom bivanja v Švici. 5. Gradbena industrija ne bo mogla namestiti več kot 145.000 sezonskih delavcev letno.
Dekret pa pripominja, da ti u: krepi niso dokončni. Ukrepi, ki jih bodo sprejeli v prihodnje, da zmanjšajo število tuje delovne sile, bodo bolj diferencirani, ker sezonski delavci ne vplivajo v e-naki meri kakor nesezonski delavci na odstotek dotoka tuje delovne sile. Vlada poudarja, da je dekret nov korak na poti k dolgoročni politiki, ki teži za tem, da se število tujih delavcev, podvrženih nadzorstvu znova zmanjša na raven, ki bo sprejemljiva za Švico.
Načelnik oddelka za gospodarstvo Schaffner je na tiskovni konferenci izjavil, da gre za izredne ukrepe, ki jih vlada ne bi mogla izvajati brez sodelovanja vseh prizadetih krogov, ki so: delodajalska združenja, industrija in trgovina, sindikati vseh tendenc. Načelnik je dodal, da je petodstotno znižanje primerno in ga morajo vsi nepristransko izvajati. Nedopustne so izjeme, kakor so jih zahtevali nekateri kantoni.
Zatem je Schaffner izjavil, da namerava zvezni svet iskati v prihodnje bolj elastično metodo, ker bi prenaglo zaviranje dotoka tujih delavcev v Švico utegnilo pomeniti tudi hudo oviro za skladen razvoj gospodarstva.
Govoril je zatem o italijansko-švicarskem sporazumu o izseljevanju, ki ga je že odobril senat in ki ga bo poslanska zbornica v kratkem odobrila. Schaffner je pobijal bojazen tistih, ki so mnenja, da bodo učinki novih ukrepov nevtralizirani s prihodom družinskih članov italijanskih delavcev. Pripomnil je, da število teh ni tako veliko, kakor se misli, in da bi bilo dokaz egoizma zahtevati, naj bi v Švico prihajali samo »produktivni elementi«.
Glasilo delodajalskih združenj objavlja izjavo, ki pravi, da je glavna švicarska izvozna industrija leto za letom zgubljala število domače delovne sile. Švicarska strojna industrija, orodna industrija m kovinarska industrija javljajo, da so lani zabeležili novo izgubo 1600 švicarskih delavcev, ki so zapustili tovarne in začeli novo dejavnost (trgovina, reprezentance, uradi itd.). V zadnjih šestih letih so te industrije zabeležile izgubo 16.000 domačih delavcev. Na koncu pravi sporočilo: »Zaradi tega povzročajo o-mejitveni ukrepi zveznega sveta proti tuji delovni sili nekaj dvomov. Ze v četrtem trimesečju lanskega leta ni bilo namreč mogoče niti deloma nadomestiti izgub švicarskih delavcev z zaposlitvijo tujih delavcev.«
Konkordat Vatikana $ Spodnjo Saško
BONN, 26. — Danes so na sedežu deželne vlade Spodnje Paške v
Hannovru podpisali konkordat med Vatikanom in deželo Spodnje Saške. Ta konkordat je prvi, sklenjen med Vatikanom in eno od nemških dežel po vojni in ureja predvsem vprašanje javnih in privatnih verskih šol.
Čeprav je konkordat, 'ki je bjl sklenjen julija 1936 rped Vatikanom in nemško vlado, pravno še vedno veljaven v Zahodni Nemčiji, je sedaj potrebno skleniti konkordate tudi s posameznimi deželami Zahodne Nemčije, ker spadajo verska vprašanja in Šolstvo v pristojnost dežel.
Leta 1954 je Spodnja Saška, kjer je samo dvajset odstotkov katoličanov, izglasovala šolski zakon, ki je bil v marsičem v nasprotju s konkordatom iz leta 1933 in 1929 med Vatikanom in Nemčijo. Vatikan je protestiral in prišlo je do razprave pred ustavnim sodiščem v Karlsruhe, ki je leta 1937 potrdilo veljavnost konkordata iz leta 1933 kakor tudi obveznost zvezne republike, da ga izpolnjuje; priznalo pa je tudi, da Bonn nima potrebnih pravnih inštrumentov, da bi vsilil deželam spoštovanje določb konkordata.
Ker je postala rešitev nemogoča, so se začela pogajanja med Vatikanom in Spodnjo Saško. Novi konkordat vsebuje tudi določbe o deželni podpori nedržavnim šolam, vala jutri.
uveljaviti politično linijo, ki bi mogla rešiti resna gospodarska politična vprašanja dežele«; resolucija zahteva odstop vlade in sestavo nove vlade, ki naj temelji na «novi večini in na programu demokratičnega razvoja«.
Razprava se bo nadaljevala jutri
V senatu je minister za zdravstvo Mariotti odgovoril na kritike senatorjev in je na koncu napovedal nekatere ukrepe, kakor n pr reorganizacijo Rdečega križa, ONMI in reformo državnega zavoda za zdravstvo. Najvišji smoter ministrstva je sistem socialne varnosti ki bo zagotovil brezplačno, ali skoraj brezplačno zdravstveno oskrbo vsem državljanom.
Nato so začeli razpravo o proračunu ministrstva za trgovsko mornarico, na koncu pa je spregovoril minister Spagnolli, ki je poudaril potrebo po reorganizaciji italijanskih ladjedelnic, pri čemer da bo treba žrtvovati nekatere ladjedelnice. Minister je naglasil potrebo po «skupni fronti evropskih držav«, da bi se zoperstavili konkurenci Japonske, ki ah<£rbira 40 odst mednarodnih naročil.
S tem se je v senatu zaključila splošna razprava o državnem proračunu. Nato so začeli razpravo o zakonskem osnutku, ki ga je poslanska zbornica že odobrila, in ki zadeva način obdavčenja sprememb fuzij in koncentracij trgovskih' družb.
Danes se je začelo zasedanje glavnega sveta PLI, na katerem je Malagodi dejal med drugim, da se je plačilna bilanca sicer popravila in da smo se tako izognili ((katastrofi«, da pa smo to «drago plačali«. Po njegovem mnenju je bilo stanje ob koncu lanskega leta sicer ((drugačno«, vendar pa v ((celoti slabše od onega v prvem polletju«. Malagodi je tudi zatrjeval, da se je v drugem polletju 1964 ((povečala v večini levega centra komunistična psihološka in politična programska infiltracija, kar je imelo
Madridski študentje nadaljujejo protestna zborovanja
MADRID, 26. — Španska vlada je odredila, naj se zapreta fakulteti za leposlovje in filozofijo na madridski univerzi zaradi demonstracij študentov, ki trajajo že sedem dni. ivakor je znano, so študentje sklenili včeraj, da se danes ne bodo udeležili predavanj, da s tem podprejo svoje zahteve z.i ustanovitev svobodnega študentovskega sindikata. Akademsko leto se bo podaljšalo za toliko dni, kolikor bo fakulteta zaprta.
Zaradi sklepa oblasti, da zaprejo fakulteto za leposlovje in filozofijo, je danes nad tri tisoč študentov organiziralo demonstracijo na sedežu medicinske fakultete. Študentje so se sporazumeli, da bodo nadaljevali nenasilne demonstracije in sklenili pisati ministru za informacije ter protestirati zaradi izključitve nekaterih študentov in štirih profesorjev, Pismo bo podpisalo vsaj deset tisoč študentov. Hkrati je skupščina profesorjev fakultete za politične in gospodarske vede soglasno odobrila resolucijo, ki podpira zahteve študentov za reformo univerze in za popolno svobodo združevanja.
Policija je danes zaplenila filme, ki so jih posneli v univerzitetnem mestu štirje operaterji angleške televizije. Operaterje so pridržali in jih izpustili šele čez dve uri.
NEW YORK, 26. — Gambija, ki ja prejšnji teden postala neodvisna, je zahtevala sprejem v Združene narode. Gambija, ki i-ma približno 300.000 prebivalcev, bo 115. država članica OZN.
Planinec Walter Bonatti je prispel včeraj s svojo ženo v Milan. Opoldne sta ga sprejela podžupan in odbornik za šport, ki sta mu izročila zlato kolajno milanske občinske uprave kot priznanje za njegove številne alpinistične uspehe v Evropi, Aziji, Afriki in Ameriki. — Predsednik vlade Moro pa je poslal Bonattiju brzojavko, s katero mu čestita k nedavnemu uspehu, ko je sam preplezal severno steno Matterhorna. — Slika kaže Bonattija ob povratku z Matterhoma
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PREDSEDNIK SOVJETSKE VLADE 0 JUGOVZHODNI AZIJI
Kosigin: Pogoj za začetek pogajanj je prenehanje napadov na Severni Vietnam
Začeli so se izvajati ukrepi za okrepitev obrambe Severnega Vietnama - ZDA morajo umakniti vojake iz Južnega Vietnama in Južne Koreje - 0 razgovorih v Pekingu
MOSKVA, 26. — Predsednik sovjetske vlade Kosigin je govo-
gžjri Sfcvss*	«?*** •	<m»>w-
V nadaljevanju svojega poročila je Malagodi zatrjeval, da bi sedanje zavezništvo levega centra moglo biti instrument za okrepitev demokracije, če bi se vsi zavezniki borili odločno proti komunizmu in če bi PSI imel enako vlogo v tej koaliciji, kot jo je opravil PSpi v preteklih centrističnih koalicijah. Kar zadeva PSI, je voditelj PLI zatrjeval, da socialisti zahtevajo «dve protislovni stvari: demokratično družbo in povsem kolektivizira-no, namreč etatizirano družbo.«
Glede preosnove vlade, je Malagodi dejal, da gre, z ustavnega gledišča, za pravo krizo, ki se skuša označiti za «preosnovo», četudi «pomembno»; okrepitev sedanje vlade pomeni zanj ((nadaljnje oddaljevanje od centra ln premik v levo, namreč proti komunistom«.
Po poročilu Malagodija se je začela diskusija, ki se bo nadalje-
Kosigin je izjavil, da je obisk sovjetske delegacije v Hanoju pokazal aktivno podporo Sovjetske zveze stvari vietnamskega ljudstva. »Prepričani smo, je dodal, da Se bosta prijateljstvo in sodelovanje med našima dvema državama nadaljevala, krepila in razvijala. Sovjetska zveza ne bo o-stala brezbrižna za usodo bratske republike in ji bo nudila potrebno podporo; nihče naj si ne dela utvar glede tega. Če bodo a-meriški imperialisti nadaljevali svoja napadalna dejanja, bo spopad na tem področju prekoračil svoje prvotne meje. Da se ustvarijo pogoji za iskanje sredstev, ki naj pripeljejo do normalizacije položaja v Indokini, je predvsem potrebno prenehati z ameriškimi napadalnimi dejanji proti Vietnamski demokratični republiki. Cas je, da Američani umaknejo svoje čete iz Južnega Vietnama
■iiiimmmiiiiiiimiiiiHiiiiiminiiiiMiiiiiiiiiiiMmiiitiiiimiMiiiiiimmiittiiiiiiimiiiiiiiiHiMHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiinmiiiiHiiiiiiiiiuitiiiiiiiiiHiimmiii
ZDA ZAOSTRUJEJO VOJNO V JUGOVZHODNI AZIJI
VVashington napoveduje pošiljatev novih vojakov v Južni Vietnam
Ameriška letala nadaljujejo bombardiranje osvobojenih področij - U Tant: «Prva žrtev vojne je resnica»
WASHINGTON, 26. — Medtem ko se množijo zahteve za prenehanje vojne v Južnem Vietnamu in za umik ameriških čet iz te države, je ameriški minister za obrambo McNamara sporočil, da nameravajo povečati število južnovietnamskih vojakov na sto tisoč mož v teku prihodnjega leta in da bodo ZDA nudile vso potrebno pomoč s tem v zvezi ter da bodo poslale v Južni Vietnam «nekaj stotin več ameriških svetovalcev«, katerih je sedaj že 23.500.
Predvideva se, da bodo ZDA poslale v Južni Vietnam še drugih .tisoč tako imenovanih vojaških svetovalcev. Sedaj šteje južno-vietnamska vojska nekaj čez 550 tisoč mož
Predsednik Johnson pa je dal nalogo bivšemu poslaniku v Sajgo-?,u ^^geu, naj pripravi temeljito studijo o položaju v Južnem Vietnamu in naj predloži svoje zaključke vladi. Lodge se je razgovarjal danes eno uro s predsednikom. Po-vf8 i.teIa Poročajo o nadaljnjem bombardiranju osvobodilnih pod-roeu v Južnem Vietnamu. Ameriški vojaški poslanik v Sajgonu je Sfff.8 ,,sP.oročil. da je v zadnjih Štiriindvajsetih urah sodelovalo pri cl-u, naPac*ih 59 ameriških reakcijskih bombnikov.
„,Y Sai8,onu pa je nad sto južnovietnamskih študentov na svojem zborovanju zahtevalo konec držav-V?."SKe vojne in umik tujih čet iz Jufbega Vietnama. V Parizu je izvršilni odbor svetovne zveze bivših bojevnikov objavil izjavo, s katero izraža zaskrbljenost zaradi položaja v Vietnamu ter poziva neposredno prizadete države, naj se sporazumejo o takojšnji ustavitvi sovražnosti in naj takoj organizirajo mednarodno konferenco za mirno rešitev. Hkrati je omenjeni odbor sklonil organizirati po vsem
Svetu informacijsko kampanjo o Združenih narodih. Ta sklep bodo predložili občnemu zboru zveze, ki bo od 1. do 8. maja v Lausani in katerega se bo udeležil tudi glavni tajnik OZN U Tant.
U Tant je danes izročil tisku pojasnilo v zvezi z njegovimi izjavami na tiskovni konferenci, ki jo je imel v sredo. Dejal je, da je mnenja, da je ameriško ljudstvo med najbolje informiranimi na svetu. Vendar pa dvomi, da bi bilo tudi v ZDA v sedanjem trenutku mogoče imeti ((absolutno objektivne informacije o vietnamski republiki in o celotnem položaju v jugovzhodni Aziji«.
Kakor je znano, je U Tant na svoji tiskovni konferenci izjavil, tla je «v vojni resnica vedno prva žrtev« in če bi ameriško ljudstvo poznalo resnico, bi se strinjalo pri ugotovitvi, da je novo prelivanje krvi zaman, in bi priznalo, da bi z razgovori in političnimi pogajanji mogli ustvariti pogoje, ki bi omogočili ((dostojanstven umik ZDA iz tega dela sveta«. U Tant je pripomnil, da ni nikoli mislil reči, da ameriško ljudstvo ni dobro obveščeno ali da mu njegova vlada prikriva resnico.
Bivši ameriški podpredsednik Nixon pa je na zborovanju republikanske stranke sinoči ponovil zahtevo, naj bi neprestano bombardirali iz zraka in z morja Severni Vietnam. Pozval je Johnsona, naj zavzame stališče, preden se udeleži konference na vrhu z državami Azije, da jim obrazloži smotre ameriške politike na tem delu
sveta. Nixon je ponovil, da naspra-tuje nevtralizaciji Južnega Vietnama.
Ameriški poslanik v Moskvi Koh-ler je izročil sovjetskemu zunanjemu ministru noto svoje vlade kot odgovor na sovjetsko noto od 22. februarja, s katero j,e sovjetska vlada protestirala proti nevarni dejavnosti ameriških letal in ladij proti sovjetskim trgovskim ladjam na odprtem morju. Ameriška vlada sporoča, da obljublja preiskavo o tem. Kar se tiče ameriškega oboroženega vmešavanja v notranje zadeve Južnega Vietnama in Laosa, pa ponavlja ameriška vlada, da je Severni Vietnam ((izvršil napad na Južni Vietnam« in da bi «samo konec tega napada lahko odpravil sedanjo krizo«.
Absolutna večina za Flamec v Belgiji
BRUSELJ, 26. — Belgijska po slanska zbornica je odobrila načrt zakona o porazdelitvi parlamentarnih sedežev med tremi jezikovnimi skupinami v Belgiji: med Valonci, Flamci in dvojezičnim področjem v Bruslju. Zakon mora odobriti še senat. Flamci bodo dobili tri sedeže več, Valonci bodo zgubili tri sedeže, mešano, področje Bruslja ho dobilo tudi en sedež več. Z novim zakonom bodo imeli Flamci absolutno večino v poslanski zbornici s lt)7 sedeži proti 72 valonskim glasovom, Predstavniki Bruslja pa bodo imeli 33 sedežev. Valonci pa bodo imeli jamstva, kar se tiče glasovanj o vprašanjih državne važnosti in o vprašanjih, ki se jih še posebej tičejo.
in omogočijo vietnamskemu ljudstvu,. da odloča o svoji usodi brez tuje intervencije. Južnovietnamsko osvobodilno gibanje se ne more uničiti in ameriška napadalna politika je zapisana popolnemu porazu.
Tudi ameriška intervencija' v Laosu zapleta položaj v Indokini. Ameriški bombni napadi na to državo so nadaljnji zgled, kako se mednarodni sporazumi in mednarodno pravo poteptajo. Potrdili smo našo odločenost, da spoštujemo ženevske sporazume in smo zahtevali od ZDA in držav podpisnic ženevskega sporazuma iz leta 1962, naj spoštujejo svoje obveznosti. Potrebno je dati lekcijo Imperialistični politiki oborožene Intervencije, kajti drugače bo neodvisnost vsake mlade države v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki stalno ogrožena.
Konec ameriških napadalnih dejanj na Vietnamsko demokratično republiko je prvi potrebni pogoj za iskanje sredstev za normalizacijo položaja v Indokini«.
V zvezi z nedavnimi ameriškimi izjavami, da so potrebne nove pobude za okrepitev miru in za povečanje mednarodnih stikov, je Kosigin izjavil, da te izjave niso v skladu s protivietnamskimi dejanji. Kršitve mednarodnega prava in listine OZN so spolzka pot, ki lahko pripelje do zelo hudih posledic.
Zatem je Kosigin izjavil, da so se že začeli izvajati ukrepi za okrepitev obrambnega sistema Severnega Vietnama.
Kosigin je govoril nato o Južni Koreji in je dejal, da Sovjetsko zvezo vežejo tudi s to državo skupni interesi graditve socializma in komunizma. ((Prepričani smo, je dodal, da se bodo narodi naših dveh držav borili drug ob drugem za socializem in komunizem proti napadalnosti imperializma in za mir na svetu«.
Poudaril je, da se morajo' ameriške čete umakniti tudi z Južne Koreje, in je dodal, da morajo svoje probleme rešiti sami Korejci brez zunanjega vmešavanja.
Zatem je Kosigin govoril o svojem bivanju v Pekingu. Dejal je med drugim: ((Iskreno smo sl izmenjali mnenje o zadevah skupnega interesa, govorili smo o mednarodnem položaju, o svetovnem komunističnem gibanju, o odnosih med našima partijama in našima državama.. Naši razgovori so bili koristni in so nam omogočili iskanje možnosti nadaljnjega razvoja naših odnosov. Naša mednarodna dolžnost je, dolžnost vseh komunističnih strank in vseh revolucionarnih sil ostati združeni, okrepiti akcijsko enotnost, skupno stvar miru in socialnega napredka. Seveda se težave in nesoglasja, ki so se nedavno razvila v mednarodnem komunističnem gibanju, ne morejo rešiti na mah«.
Kosigin je nato izjavil, da temelji spor s Kitajci na različnem tolmačenju, ki je povezano z značilnostmi zgodovinskega razvoja obeh držav in s specifičnimi značilnostmi razvoja v raznih zgodovinskili razdobjih. Nadaljeval je: ((Vendar pa se ne morejo podcenjevati ta nesoglasja, ki izhajajo iz konkretnega zgodovinskega položaja v vsaki državi in iz posebnih značilnosti vsake države. Vsekakor je moč marksizma leninizma v dejstvu, da' specifične značilnosti vsake partije ne ovirajo uresničenja skupnih smotrov, temveč so organično povezane v velikih načelih socialističnega lnternacionalizma. Naša partija je vedno bila in bije učin-
kovito borbo za uresničenje naših i splošnem skladu teh dveh držav, načel socialističnega internaciona- I Francosko finančno ministrstvo Jizma«.	je v zvezi s tem objavilo sporo-
čilo, v katerem pravi, da je francoski predstavnik glasoval proti načrtu o splošnem zvišanju deležev. Sporočilo dodaja, da Francija nasprotuje izvajanju določbe, da je treba 25 odstotkov plačati v zlatu. Francoski predstavnik pa Rf> je vzdržal pri glasovanju, ki določa individualna zvišanja deležev dodatno k splošnemu zvi* šanju.
Francija in denarni sklad
WASHfNGTON, 26. — Izvršilni ravnatelji mednarodnega denarnega sklada so napovedali splošno zvišanje deležev držav članic tega sklada. Določeno je, da bo vsaka država plačala 25 odstotkov dodatnega zvišanja v zlatu, ostanek pa v lastni valuti. Poleg tega so določili posebno zvišanje za 16 držav članic, med katerimi so Zahodna Nemčija, Japonska in Kanada, ker je njihov sedanji delež nesorazmeren z njihovim 'gospodarskim stanjem.
Sporočilo pripominja, da bodo nekatere države uporabile svoje zlato za plačilo 25 odstotkov dodatnega deleža, druge pa bodo morale kupiti zlato iz zalog drugih članic, zlasti v ZDA in Veliki Britaniji. Da ne bi ti dve državi imeli prevelikih bremen, bo denarni sklad dal na razpolago do 350 milijonov dolarjev zlata v
Gospodarski sporazum Moskva-Tokio
MOSKVA, 2S. «Izvestija» javljajo, da bosta Sovjetska zveza in Japonska podpisali petletni gospodarski sporazum, ki bo vplival na razvoj Sibirije in sovjetskega daljnega vzhoda. List poudarja, da bo bližnji obisk japonskega ministrskega predsednika Sata v Sovjetski zvezi omogočil ureditev nekaterih nerešenih zadev, kakor sta izmenjava konzularnih predstavništev in neposredna letalska zveza med Moskvo in Tokiom.
limillllllUlinillllllllllllHIlIHIIIIlllllllllllllllllUIIMIUIIIlIUimilllllllllllllllllfllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIItlMIII
ULBR1CHTOV OBISK V ZAR
Naserjeve izjave o pritisku Bonna
Egipt želi dobre odnose z vsemi Nemci in ne dela razlike med vzhodom in zahodom
KAIRO, 26. — Predsednik vzhodnonemškega državnega sveta Wal-ter Ulbricht in člani njegovega spremstva so danes odpotovali v Luxor, kjer so si ogledali tamkajšnje ■ arheološke znamenitosti; pozneje so prispeli v Asuan.
Iz Bonna poročajo, da bo zahod-nonemška vlada sporočila svoj dokončni sklep glede ukinitve gospodarskega sodelovanja z ZAR po zaključku Ulbrichtovega obiska v ZAR.
Predsednik Naser je sinoči govoril parlamentarni skupini arabske socialistične zveze. Izjavil je, da bi morebitna ukinitev gospodarske pomoči povzročila več škode Zahodni Nemčiji kakor ZAR. Plačilna bilanca med obema državama izkazuje namreč 30 milijonov egiptovskih šterlingov v korist Zahodne Nemčije. Dodal je, da ZAR ni mnogo računala na Zahodno Nemčijo pri pripravi drugega petletnega načrta zaradi previsokih obresti, ki jih zahteva Zahodna Nemčija.
Kar se tiče notranjih problemov, je Naser izjavil, da je treba vse komunistične kaznjence izpustiti pred razglasitvijo nove ustave. C6 pa bodo komunisti skušali ustanoviti komunistično organizacijo V nasprotju z določbami ustave, ali če bodo skušali širiti protiverske ideje, ne bo mogla država zapreti oči in bo temu primerno ravnala. Naser je dodal, da «vsebuje islam socialistične nauke«, da pa so to vero izkoriščale reakcionarne in fevdalne sile. Pripomnil je:, ((Socializem ne pomeni egalitarizem: pomeni odpravo razrednih privilegijev in možnost za vsakogar, da
zavzame svoje mesto v družbi v funkciji količine in kakovosti svojega dela. Naše stališče je temeljito različno od komunističnega stališča na raznih sektorjih. Mi nasprotujemo diktaturi enega razreda nad drugim in odpravi nekega razreda s silo.«
Zahodnonemški list «Koelner Stadt-Anzeiger« objavlja intervju egiptovskega zunanjega ministra Riada, ki poudarja, da namerava Egipt ohraniti dobre odnose z vsemi Nemci brez prevelikega razlikovanja med vzhodom in zahodom. ((Obžalujemo, pravi Riad, da je Nemčija razdeljena. Toda menimo, da so posledice te delitve nemški problem, ki ne more biti merilo za našo politiko. Hallsteinova do-krita ali kakor koli jo hočete imenovati, .je za nas brez važnosti. Ne sprejemamo pritiska od nikogar.*
Tanzanija-Bonn
BONN, 26. — Predstavnik vlade je sporočil, da je Zahodna Nemčija ukinila vojaško pomoč Tanzaniji. To so sklenili, ker je predsednik Njerere dovolil, da se v Dar es Salamu odpre konzulat Vzhodne Nemčije. Nemški vojaški svetovalci, ki so v Tanzaniji, so bili poklicani v domovino.
SANTIAGO, 26. — Čile in Bolgarija sta včeraj uradno obnovili diplomatske o,dnose. odkar je prišel na oblast novi predsednik Frei, je Čile obnovil diplomatske odnose tudi š Sovjetsko zvezo, z Madžarsko, s CSSR In Poljsko.
i «- !
W a

» . i i
27. februarja 1965
Pomen Enotne stranke socialistične revolucije Kube

Enotna stranka socialistične revolucije (PURS) dobiva vedno važnejšo mesto v obhkovanju in uresničevanju kubanske notranje ln zunanje politike. O njenem pomenu in vlogi v sodobni etapi revolucionarnega razvoja so v minulih mesecih govorili številni uglednejši kubanski voditelji, med njimi tudi premier Fidel Castro.
Do nedavnega je bilo za kubansko revolucijo značilno, da ni imela organizirane partije, ki bi gibanje vodila. Odločujoči subjektivni člnltelj kubanske revolucije Je bilo ljudstvo in njegovi voditelji, ne pa partija. To obdobje je kubanska revolucija preživela. Z združevanjem ljudskih sil, katerih enotnost je nastala v oboroženi vstaji, v poznejših naporih sa izgraditev dežele, v boju proti tujemu vmešavanju, pritisku in blokadi, nato z integracijo najnaprednejših kadrov «revloucionar-nega gibanja 26. julij«, in revolucionarnega direktorija — je nastala enotna stranka socialistične revolucije Kube (PURS).
Integracija naštetih partij in organizacij oziroma ustanovitev PURS kot nove partije kubanske revolucije Je zadevala in še zadeva na težave. Tri partije, čeprav vse tri napredne, so se razlikovale v marsičem. Zato so nujno nastale težave, ki so nekoliko zavlekle proces ustanavljanja enotne partije. Razslojevanje v «gibanju 26. julij« in obenem krepitev ljudske socialistične partije sta povečali vlogo ln vpliv komunistov v deželi. Razen tega so postali komunisti v šestih letih boja proti notranjim težavam, kontrarevoluciji in poskusom zunanje agresije močna opora revolucije. Zato je bila vloga komunistov v začetnem obdobju ustanavljanja PURS še posebno važna. Specifični razvoj, razlike v deležu in vlogi v oboroženi vstali in dogodki v mednarodnem komunističnem gibanju so negativno vplivali na odnose med ljudsko socialistično partijo Kube in drugimi silami kubanske revolucije.
Glede na ta dejstva je vodstvo kubanske revolucije spoznalo, da bi sleherno prenagljeno ali umetno združevanje posameznih partij in organizacij lahko imelo nezaželene posledice. Zato Je nova rranka nastajala postopoma, začenši od tako imenovanih integriranih revolucionarnih organizacij (ORI) do. njihovega postopnega preraščanja v enotno stranko so-c'«list'čne revolucije. Ta proces še te''e in pomeni ne le ustvarjanje tTine politične osnove — enotne revolucionarne partije, ampak tu-d: ak-iio političnega zbirania in o gantziranja širokih ljudskih slojev
PURS še nima svojega uradne--ga statuta niti programa. Toda p-ramezui dokumenti, govori in č anki. obiavlien! v partijskem ti-svu, lrra'0 statutarno, programsko ohcVIe. Tako je predvideno U'*'’nav!1an1e organizacij v pod-je‘!:h in na terenu. Tudi kHub Pv'*:ki množ čnostl ka-teio dose-izkušnje v ustanavljanju o«no7nUi organizacij, da je PURS kadrovska partija, kar se vidi pred-vom v načinu sprejemanja nov*h č‘aoov Praksa Je doslej oblikovala tri mo'nmti: državljan lahko sam ivazi že1 jo za vstop v PURS s t"t, da predloži prošnto in dobi za priče dva člena partije: osnovna or^anizariia lahko predlaga, da postane nekdo član partije in predlog za sprejem v članstvo PURS Fh'o da tudi širši krog državljanov, na primer konferenca delovnega kolektiva in podobno. Tk na-Mn snreiemanja omogoča torel selekcijo članov in ustanav-1‘anje moAne kadrovske partije, ki raj bi po mnenju voditeljev kubanske revolucije premagala pomanjkljivosti prejšnjih organizacij.
V govoru na proslavi šeste obletnice revolucije v začetku leta Je vodta kubanske revolucije m f"f PURS Fidel Castro poudaril, da je pred Kubo pomembno obdobje v nadaljnjem revolucionarnem razvoju, ko naj bi nastale institucije, v katerih bi lahko ((dobro delovala konoepcila proletarske demokracije v okviru koncepcije diktature proletariata«. 6e p^ej pa so bile napovedane priprave za sprejem nove ustave, ki naj bi bila sprejeta v prihodnjih letih, ter za volitve delavskih svetov kot posvetovalnih organov v urejevanju delovnih odnosov v podjetjih. »Ogrodje in bistvo teh institucij mora biti naša partija,« pravi Castro.
Ena izmed značilnosti sedanjega in prihodnjega obdobja je torej dajanje večjega pomena partiji v razvoju in pospeševanju družbenih odnosov sodobne Kube. Vse več se govori o njeni vodilni vlogi v izpolnjevanju nalog revolucije, v neposrednem izvajanju njene notranje in zunanje politike. Ve-iiko važnost pripisujejo tudi vlogi partije v gospodarskih organizacijah, v naporih za napredek gospodarstva nasploh- Fidel Castro je napovedal oster hoj proti birokratizmu, pri čemer naj bi imela partija najvažnejšo vlogo, s tem da bi razvijala zavest delovnih množic in preprečevala širjenje administrativnega birokratskega aparata. Napovedan je tudi oster boj proti drugim negativnim pojavom, kot so protekcija, privilegiji in podobno. Da bi lahko vse te naloge izpeljali, je potrebno, kot poudarja voditelj kubanske revolucije, «da razvijamo zavest ljudstva in organiziramo njegovo kontrolo in j kontrolo prek partije«.
PURS pa ne razvija svoje vloge | zgolj na notranjepolitičnem pod-1 ročju. Vedno aktivnejša postajaj tudi na mednarodnem področju. Tako je bila PURS pred kratkim gostitelj konference komunističnih partij Latinske Amerike, s katerimi ima vedno pogostejše stike, kakor tudi z drugimi naprednimi
partijami in gibanji tega dela sve-| ta. Delegacije PURS so v zadnji dobi obiskale tudi več socialistič-| nih držav, med njimi Sovjetsko I zvezo in LR Kitajsko.
Ce upoštevamo vse naštete in še druge velike naloge, ki stoje pred naprednimi silami Kube, je popolnoma razumljivo, če je poudarek na vlogi partije, na njenem močnejšem združevanju, kot edine organizirane politične sile kubanske revolucije.
Organizacijske težave, na katere zadeva proces nastajanja PURS, še niso popolnoma premagane. Vodstvo PURS meni, da se bodo močno zmanjšale s sprejemom novih, zlasti mlajših kadrov iz vrst neposrednih proizvajalcev, torej tistih, ki niso bili v nobeni izmed prejšnjih organizacij. Zato je množičnost PURS ena najvažnejših organizacijskih nalog v prihodnjem obdobju.
M. M
Darila «For You» za vse plesalke na današnjem novinarskem plesu
!
Izstrelili «Kozmos 58»
MOSKVA, 26. — Agencija TASS sporoča, da so izstrelili satelit «Kozmos 58», ki nima posadke na krovu, temveč Je izključno znanstvenega značaja. To je že peti satelit, ki so ga izstrelili v enem tednu in vse naprave delujejo v redu.
Na današnjem novinarskem plesu v Kulturnem domu bodo pri pn.iodu vse dame prejele lično darilce tvrdke «For You». Ta darilca je priskrbela tržaška parfumerija «Benv» iz Drevoreda XX Settembre 12. Poleg darilca pa bo še oštevilčen listek, ki bo veljal kot srečka pri žrebanju za pet večjih garnitur
proizvodov «For You», ki jih vidimo na sliki

V RUSIJI SE JE EPIDEMIJA POLEGLA
Azijska influenca se naglo širi že po severni in srednji Evropi
Veliko število primerov obolenj, vendar lahkega značaja
ŽENEVA, 26. — Azijska influen-za se naglo širi. V začetku januarja se je bolezen razširila v Moskvi in Leningradu, nato je postopoma ((osvojila« vso severno Evropo in ZDA, sedaj pa prodira proti srednji in južni Evropi. Primere obolenja so ugotovili tudi na Kavkazu in v Sibiriji.
Poročilo o razširjanju nalezljivih bolezni svetovne zdravstvene ustanove ugotavlja, da bolezen izgineva v Rusiji in da se postopoma znižuje število obolenj v drugih državah. Največje število obo-ljenj so ugotovili v Poljski (okoli 60 tisoč primerov v Varšavi) in na Madžarskem.' številne primere azijske so ugotovi)! tudi na Finskem, Holandskem in v švedski. Smrtni primeri so zelo redki in gre predvsem za starejše in bolne osebe. Tudi iz Pariza poročajo o azij-
gne, Pirenejev in Pariza. Na pariškem področju so primeri številni, vendar gre za lažja obolenja. V Li-mosegu je bolna tretjina uslužbencev socialnega varstva, tako da so morali urade zapreti. Podobne ukrepe so uvedli tudi v nekaterih drugih uradih in v šolah.
Ukinitev okrajev v Sloveniji
LJUBLJANA, 26. — Organizacijsko politični svet skupščine Slovenije je na današnji seji razpravljal o ukinitvi okrajev v Sloveniji in sprejel sklep, na podlagi katerega bo republiški svet sprožil postopek za spremembo republiške ustave. Na seji so poudarili, da so okraji odigrali med graditvijo komunalnega sistema zelo važno vlo-ski in to zlasti na področju Breta-1 go, a da zaradi spremembe odno-
sov v sistemu družbeno-politične skupnosti, niso več neobhodno potrebni za izpolnitev nalog, ki Jih je postavila republiška ustava.
Mila obsodba nemških teroristov
MUNCHEN, 26. — Sodišče je obsodilo tri nemške študente, ki so bili obdolženi, da so sodelovali v teroristični organizaciji, ki je organizirala bombne napade v Italiji. Zaradi sodelovanja v tajni organizaciji in zaradi sodelovanja pri atentatu je sodišče obsodilo Wit-tingerja na 12 mesecev zapora, Vinkla pod isto obtožbo na 10 mesecev, tretjega obtoženca Hesslerja pa so pogojno obsodili na 6 mesecev in tri dni zapora.
Viareggio je znan po svojem tradicionalnem karnevalu in sprevodu, v katerem si privoščijo tudi vidnejše politične osebnosti. Letos je bila na dnevnem redu «poroka na italijanski način«, s katero so si privoščili in «poročili» Nennija in Mora. Pa se je menda vmešala policija, ki je zahtevala, da mora zrasti ministru za sodstvo Realeju gosta brada, tako da so ta alegorični voz krepko popravljali
Težko je ranil vratarico
ko je vdrl v poslopje
Tat je zbežal - Vratarica se bori s smrtjo
TURIN, 26. — Tat, ki je hotel vdfeti v urade gradbenega podjetja «SACCEI»,‘ v Drevoredu Fran-cia, je napadel in težko ranil vratarico poslopja 50-letno Mario de Pieri. Žensko so odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli s pridržano prognozo zaradi globokih ran na glavi.
Prve preiskave so ugotovile, da je k vratarici prišel neznanec, ki je nosil velik paket in ki ja je pro. sil, da naj mu pokaže urad gradbenega podjetja. Vratarica ni ničesar sumila in mu je pokazala pot, ko pa sta prišla pred urad, jo je neznanec napadel in jo udaril po glavi z železno palico. De Pieri je padla po tleh, ni pa izgubila zavesti in je klicala na pomoč. Iz sosednjih uradov so ji prihiteli na pomoč, vendar je neznani napadalec pravočasno ušel. Policijski a-genti so našli na mestu, prazen paket in železno palico ■ zavito v časopise.	-	:
. da je kot začasni načelnik judov-I skega urada 12. avgusta 1942 ukazal deportacijo 83 holandskih žldov. v morilsko taborišče v Auschwltzu z namenom, da jih tam ubijejo? V kolikor bi porotniki odgovorili negativno na to vprašanje, je sodnik formuliral naslednje, v katerem je «namen za ubijanje« zamenjan «z slabimi nameni«, odnosno tretje vprašanje, kjer je govora samo še o posrednem sodelovanju pri zločinu.
Proces proti Raji
DUNAJ. 26. — Danes se Je zaključil dokazni postopek na procesu proti Erichu Raji in je predsednik sodišča prečital porotnikom vprašanja, na katera morajo odgovoriti za sestavo obsodbe. Prvo in osnovno vprašanje je naslednje: Je Raja kriv, kot ga dolži obtožba,
HUELVA (Španija), 26. — Neki ribič je ulovil velikega polipa, ki je imel na lovki zlat prstan s kamnom iz ametista. Na prstanu je bil napis ((Cardinal Hayes Higli Scool«. Gre menda za prstan enega izmed štirih mornarjev, ki so umrli oktobra med špansko-ameriškimi vojaškimi manevri.
Castellani se bo zagovarjal zaradi nemoralnosti filma «Controsesso»
BOLOGNA, 26. — Režiser Mario Castellani se bo moral pred rimskim sodiščem zagovarjati zaradi nemoralnosti nekaterih delov filma «Controses$o». Prva sekcija kazenskega sodišča v Bologni je akte predala v Rim, prijavo pa je naredila lokalna kvestura.
>iiiuiniiimiiiiii,iii„i,i„„,l„lll„„|IlllllllltMlltlllnllllll|||...iimiin.iiiiniiAiiii
Odsekal ženi roke nato naredil samomor
Strahotna tragedija med mladima zakoncema
CIRIE (Torino), 26. — Strahotna | dihnil, ženo so odpeljali v bolniš-družinska tragedija se je sinoči nico, je pa njeno stanje zelo resno zgodila v Cirie, kjer je mož odse-	___________
kal ženi roko, nato pa naredil samomor. Zakonca sta prebivala v osamljeni hiši. 33-ietni Domenico Bianco in 21-letna Jolanda Coletti sta se poročila pred komaj devetimi meseci, toda družinsko življenje ni bilo mirno, saj sta se stalno prepirala in sta ločeno živela nekaj časa. Pred kratkim pa sta se ponovno pobotala in sta spet pričela skupno življenje.
Sinoči pa je prišlo do zelo hudega prepira, med katerim je mož zagrabil za nož in sekirico. Med prepirom je mož ženo večkrat ranil in ji Je odsekal prste na desni roki, ter levo roko. Ko je videl ženo v krvi na tleh, je spil strupen protiparazitarni prašek, se vlegel na posteljo in v nekaj minutah Iz-*
•Miimiii»iii»«m»iiiiiiiiiiHiiiifmiiiH»nnniiMiiiiiiinHimii**«MHiHHiii|iiimi»iiiijmiiiiiiiiiii|iitiiiiii»imn»iiini................................................. ■ii&ninifiHi mimiiiiiiih miiii i itainiiiiLtif iianmiiintii n ut >1111111 umi m im...	.....i, iimm m,,!,.
V TURINU OD 19. DO 22. FEBRUARJA
Mednarodni salon o oblačilih * SHMIH
V središču italijanske mode v Turinu se je od 19. do 22. februarja vršila XX. SAMIA (Salone Mer-cato Internazionale dell’Abbiglia-mento), ki je ena izmed najvažnejših in največja trgovska prireditev tekstilne oz. oblačilne industrije v državi.
Dvakrat letno se odprejo vrata salonu na razstavišču ob Valentinovem parku, v katerega neposredni bližini se vije reka Pad. In ravno tolikokrat prihiti na SAMIA iz vseh predelov Italije ter iz mnogih tujih dežel na stotine lastnikov in upraviteljev trgovin tekstila, bouti-ques, krojačnic in veleblagovnic, ker želijo videti, kakšna moda bo prevladovala v določeni sezoni. Bi skoraj rekli, da je SAMIA ((monopol#, ki diktira, kako se bomo oblačili. Kljub konjunkturi je letos prišlo razstavljat v Turin rekordno Število 268 domačih ln 19 tujih razstavljavcev (med katerimi bi, upo-
števajoč nagel razvoj konfekcijske industrije, radi videli tudi jugoslovanska specializirana podjetja.)
V nasprotju z razstavami, sejmi in velesejmi vseh vrst so tovrstne manifestacije oblačilne industrije razmeroma mlade, saj so se uveljavile le po koncu druge svetovne vojne. Prva taka razstava-tržišče je bila 1949. leta v Duesseldorfu, vendar se je šest let kasneje, to se pravi leta 1955, turinsko mesto uveljavilo v taki meri (v lep avtomobil spada lepa obleka), da predstavlja sedaj SAMIA nenadomestljivo odskočno desko za italijanske oblačilne dejavnosti, celoten pregled na domačo tekstilno proizvodnjo, mesto, kjer tujci iščejo vzorov in sklepajo kupčije.
Ne bom se spuščal v modne značilnosti posameznih tvrdk, ker se v tej stroki malo razumem, naj zato let omenim, da se je v Tu-I rinu kazala moda sezone jesen zi-
ma 1965. (Modni kotiček PD bo I svoji lepoti in rafiniranostl. ob svojem času prikazal posebnosti Največ oblačil, več kot tretjina te mode). Povrnimo se torej na go- celotnega izvoza po vrednosti, je spodarsko plat turinske prireditve. | lansko leto šlo v Zahodno Nemčijo, SAMIA ima važno vlogo v razvo- kateri so sledile Francija, Združe-
ju italijanskega izvoza. Ni bil zaman prisoten pri otvoritvi sam minister za zunanjo trgovino posl. Mattarella. V nasprotju z notranjim tržiščem, ki se je skoraj že opomoglo od lanske krize (in na tem mestu naj omenim zelo važno ugotovitev, da bodo prihodnjo sezono ostale cene oblačil nespremenjene) je izvoz vedno zelo živahen.
V prvih desetih mesecih 1964. leta smo izvozili konfekcijskega blaga (tekstil ni vštet) v vrednosti 55 milijard in 182 milijonov lir, t.j. za 10 milijard in 382 milijonov več kot v istem obdobju lanskega leta. Do tega uspeha je prišlo po zaslugi kakovosti italijanskega proizvoda, ki se, čeprav Je serijski,
ne države in druge.
Celotna tekstilna industrija s svojimi 250 milijardami izvoza v letu 1964 daje zaslužka desettisočem delavcev. V današnjih težavah, v katerih se bori italijansko gospodarstvo, predstavlja prodaja v inozemstvo važno postavko, ki je ni podcenjevati. Kar se tiče notranje potrošnje pa se odpirajo oblačilni industriji boljši izgledi, saj pravijo statistični podatki, da smo v evropskem merilu glede potrošnje oblačil na zadnjem mestu. Za vsakih 100 lir izdatkov namenimo oblačenju le 9 lir. To še ne pomeni, da hodijo Italijani nagi okrog, le mati narava je namenila Italiji ugodno podnebje. Prva je namreč Nizo-
loči od podobnih tujih izdelkov po | zemska s 16 lirami na 100. Mislim
] pa, da bo postopni višji življenjski standard prisilil oziroma razvadil Italijane, da bodo kljub soncu po-| gosteje menjali obleke.
Letošnja SAMIA je zelo zanimala proizvajalce — razstavljavce, ker so dobili tu kupci prvič v roke nove zbirke vzorcev. V prejšnjih letih so namreč salon odprli v aprilu, ko so tovarne že razposlale svojim odjemalcem hove vzorce in je tako prišlo v Turinu le do potrditve določenega «trenda» prodaj.
Značilna fantazija, ki jo morda samo Italijani poznajo in obvladajo, ustvarja, kot je dokazala februarska SAMIA, ono harmoničnost barv, kakovost blaga in linijo oblačil, ki tako privlačujejo in zanimajo ljudi ne samo iz vrst ženskega spola ln ki je porok, da bo italijanska linija deležna vedno večjih uspehov doma in po svetu.
' D. SEDMAK
Zdravilo proti plešavosti
NEW YORK, 26. — Vse kaže, da so odkrili učinkovito sredstvo proti plešavosti, ki pa učinkuje samo za pospeševanje rasti las, ne more t pa seveda obnoviti lasišča in lasnih mešičkov. Profesorja Chri-stoper Papa in Albert Kligman iz dermatološkega oddelka univerze v Pensylvaniji sta objavila v glasilu ameriških zdravnikov obsežnejšo študijo, v kateri ugotavljata, da gre za «testorone» poznani moški hormon, ki so ga že pred časom odkrili in izdelali sintetičnega. To zdravilo uporabljajo za razne bolezni pri starejših osebah in ima razne negativne sporedne učinke ter predvsem pospešuje raka. Znanstvenika sta zdravila uporabila zunanje, tako da sta z njim premazala lasišče in sta imela zelo dobre uspehe, brez negativnih posledic.
Po 23 letih našla sina
MOSKVA, 26. — Triindvajset let je Irina Kulikova objokovala izgubo svojega sina, ki je izginil med vojno, ko je še kot otrok padel v roke Nemcev, ko je imel komaj tri leta in pol. Odpeljali so ga v Nemčljp, kjer je živel v nekem otroškem zavetišču in kjer so ga preimenovali v Waldemarja. Tako je zrasel, se poročil in dobil otroke. Našel je neko osebno izkaznico, po kateri je sodil, da Je doma iz Kijeva. Takrat se je srečal z dopisnikom Usta «Komsomolskaja pravda« v Vzhodni Nemčiji, ki je objavil njegovo sliko v časopisu. Mati ga je spoznala in ga je obiskala. Sedaj je Wa!demar pred težko izbiro: ali bo ostal v Vzhodni Nemčiji, ali se bo z vso družino naselil v Sovjetski zvezi, kar pa bi za njega bilo težavno, saj ne zna niti ruske besede.
I I f•/*
- glnbhu ^
Cervantesov Don Kihot po desetletjih znova na slovenskem knjižnem trgu
Pisati o Cervantesovemu Don Kihotu pomeni isto kot pisati o Homerjevi Iljadi, Dantejevi Božanski komediji, Goethejevem Faustu ali Shakespearovem Hamletu ter drugih izrednih stvaritvah človeškega duha in nedosegljivih delih svetovnega slovstva. O vseh teh delih so bile objavljene razprave in o vseh so izšle knjige, ki so jih napisali ugledni znanstveniki, kaj naj torej v nekaj besedah napišemo na pot novi slovenski izdaji tega veledela, dvema levima novima knjigama, ki ju je slovenskim bralcem posredovala Državna založba Slovenije? Kaj naj napišemo o vitezu Don Kihotu in njegovem hudomušnem oprodi Sanču Pansi, dveh glavnih junakih romana, ki ju kot edinstveni figuri pozna ves kulturni svet. Naj obnavljamo zgodbe, hudomušne, vesele in tragične dogodivščine obeh glavnih junakov na prek 1000 straneh dolgem tekstu dveh knjig? Naj pišemo o Cervantesovem bolj težkem kot lahkem in veselem življenju, o njegovih literarnih delih, novelah, dramah? Ali pa naj poskušamo analizirati pomen tega veledela svetovne književnosti, kot so to na sto in sto straneh poskušali storiti številni znanstveniki in proučevalci Cervantesovega življenja in njegove umetnosti? Naj namesto vsega tega, namesto tega, da ponavljamo izsledke znanstvenikov in pišemo o Cervantesovem življenju — obširno se bodo o vseh tein seznanili bralci Don Kihota v uvodu k romanu — zapišemo samo neknj besed. Toliko, da z njimi opozorimo bralce na to veliko delo, na pomembnost izdaje in na značaj tega dela, ki sodi v tistih deset največjih literarnih stvaritev vseh časov vsega sveta.
Ko je pred 360 leti roman o Don Kihotu prvikrat izšel je ta tekst o čudnem vitezu in njegovem zagovornem hlapcu, doživel na mah izreden uspeh. Seveda roman takrat ni zaslovel zaradi globin in umetniških vrlin, ki jih danes občudujemo v njem, temveč zavoljo tistih, tedaj perečih stvari, ki so v zvezi s pisateljevo parodijo tedaj modernih viteških o-manov in ki se jim roman prav gotovo nima zahvaliti za svojo nesmrtnost in neminljivo vrednost — kot je zapisal prevajalec, ugledni slovenski romanist Stanko Leben v svojem uvodu k romanu. Cervantesovi rojaki so se z njegovim romanom sijajno zabavali in se naslajali le nad silno posrečeno in spretno izvedeno literarno burko, ki si je temeljito privoščila viteške knjige. In ta norčija, to prevračanje v smešno se je tem bolj posrečilo, ker je bila moda viteških romanov v letu, ko je izšel Don Kihot že v zatonu. Danes pa seveda v romanu občudujemo vse drugo, predvsem vso globokoumnost pisatelja in umetniško vrednost njegovega dela. Občudujemo pa seveda vase zaverovanega idealista dona Kihota in njegovega stvarnega, nezaupljivega spremljevalca Sančo
Pansa. V romanu spremljamo don Kihota, ki se odpravi na pot. na kateri hoče pomagati pomoči in vzpodbude potrebnim in pobijati zlo in krivico. Tesna vez, ki se splete med njim in njegovim oprodo, pomaga vitezu prebroditi vse nevarne in nerodne situacije, v katere ga privede njegova norost. Te nenavadne zgodbe in neverjetne dogodivščine obeh junakov pa predstavljajo bleščeč okvir, v katerem se nudi pisatelju možnost za bleščeče analize človeških značajev in človeške psihologije. S tem, ko pretvarja resnico pa opravlja pisatelj prek svojih dveh junakov tudi ostro družbeno in moralno kritiko časa. Tako nam ta Cervantesov roman kot podoba časa, razmer in ljudi v njem, kot izredno umetniško delo zaradi svojih idejnih in estetskih vrednot in zaradi neupogljivega optimizma, ki ga izraža, pomeni še danes dragoceno berilo. Ce nam danes sredi življenja — piše v svojem uvodu Stanko Leben — pride v roke knjiga, kakršna je Don Kihot, se z njo sredi vsega mrzličnega pehanja in nenehnega prizadevanja, sredi stremljenj, upanj, sanj, spoznanj in razočaranj, odpočijemo in oddahnemo.
Tako veliko delo kot je Don Kihot seveda ne sme manjkali nikjer na knjižnih policah. Ce smo pred tridesetmi leti dobili prvi slovenski prevod tega dela, je od takrat poteklo že toliko časa, da predstavljajo štiri knjige takratne izdaje pravo redkost. Kaj je bilo torej bolj primernega, kakor da 360 let po prvi izdaji romana v originalu dobimo ta izreden tekst znova v slovenskem prevodu. Državna založba je v svoji zbirki Svetovni roman poskrbela za izdajo dela, ki mu fe prevajalec Stanko Leben napisal obširen uvod. Ta uvod daleč prebega značaj navadnega u-voda v knjigo in pomeni po svojem značaju že študijo o dobi, o Španiji in pa o Cervantesu kot človeku ter umetniku. Ce k vsemu temu dodamo še opremo slovenske izdaje, ki jo je zasnoval Janez Bernik in ki je častitljivo resna, primerna klasiki dela, obenem pa izredno estetsko moderna, morda ena najlepših knjižnih oprem zadnjega časa, potem je nova slovenska izdaja Don Kihota resnično lepa izdaja, primerna eni najmogočnejših umetnin v človeški kulturi vseh časov.
Sl. Ru.
«11 vicario» v Firencah
FIRENCE, 26. — Reprezentativni organ študentov univerze je objavil uradno sporočilo, da bodo v nedeljo predvajali dramo «11 vicario», ki jo bo igrala skupina riTeatro sceltau in ki jo bo režiral Gian Maria Volontč. Predstava bo v nedeljo 28. februarja ob 21.15 v gledališču S. Apollonia, ponovitve pa naslednje dni.
V’ Vietnamu se nadaljuje «umazana vojna«, v kateri tuji vojak brutalen način skušajo zatreti vseljudski odpor. Slika kaže dolge sto jetnikov, ki so jih pripravili na ustrelitev. Le še nekaj minut ropotala bo strojnica in vsi bodo popadali mrtvi na tla
IZSELJEVANJE KOLONOV IZ MAROKA
Francoski kapital in «marokanizacija»
V deželi še živi okrog 200.000 Francozov - Prednosti francoskega in nasploh tujega kapitala - Dvajsetkrat manjši povprečni letni dohodek Maročanov - Vprašanje agrarne reforme in stališče opozicije
RABAT, januarja. — Francozi v Maroku so zaskrbljeni. Nekateri so celo že pospravili vse svoje stvari in odpotovali. Drugi se pripravljajo, da to store. Samo iz Casablance, ekonomske prestolnice Maroka in največje severnoafriške luke, je pretekli mesec vsakodnevno zapustilo in odšlo po 1000 Francozov. Ne glede na zagotavljanje dvora in vlade, da «maro-kanizacija» ne bo nikogar oškodovala, se je med francoskimi državljani, ki jih v Maroku živi že okrog 200.000, čedalje bolj okrepilo vzdušje, spričo katerega so se dokončno odločili za odhod.
Negotovost, ki jo je bilo ustvarilo prepričanje, da bo v Maroku, kot tudi v Alžiriji in Tuniziji, prej ali slej — ne glede na razlike v notranji politični orientaciji — prišlo do sprememb, se je v francoskih poslovnih krogih vse bolj krepila, in to še posebno konce preteklega leta.
Spričo dejstva izpraznjene državne blagajne, ki je ostala domala brez deviznih rezerv, kot tudi zaradi nenehne tendence dviganja cen in vse težje politične situacije v deželi, se je kralj odločil za določene ukrepe varčevanja. Nekateri od teh so prizadeli tudi one, ki so v svojih rokah imeli nad 80 odstotkov maroškega gospodarstva.
Razen delne nacionalizacije zemlje francoskih kolonov konec 1. 1963 (okrog 200.000 hektarov), ki pa so ti zanjo prejeli ustrezno odškodnino, se v načinu življenja Francozov v Maroku praktično ni nič spremenilo. Njihov letni dohodek je bil in je v povprečju še vedno okrog dvajsetkrat večji od povprečnega letnega dohodka Ma-rokancev.
Privatni francoski kapital so v Maroko, kot sicer tudi v vse ostale kolonije, pritegnile najmanj tri prednosti: prvič, zelo nizki in »diskretni« davki; drugič, veliki dohodki qd vloženega kapitala; tretjič, malone fantastične možnosti spekulacije.
Tako se je živelo prej, v obdobju, ko je Maroko še bil ■ francoski protektorat. Toda tako' je bilo tudi kasneje, vse dokler se V Politično-gospodarski situaciji severnoafriške konstelacije marsikaj ni začelo naglo spreminjati. To pa je nujno moralo okrepiti tudi zahteve po določenih spremembah v kraljevini Maroku, kjer je vrednost francoskega privatnega kapitala na dan proglasitve neodvisnosti (marca 1956) znašala 1334 milijard frankov. Od tega: 810 milijard v trgovini, rudnikih ter industriji, 224 v poljedelstvu in 300 milijard v zemljiščih in zgradbah maroških mest.
Med finančnimi ustanovami je najmočnejša «Banque de Pariš et Pays Bas«, ki ima pod svojim nadzorstvom vse ključne sektorje maroškega gospodarstva in ves transport ter turizem. Druga po vrsti je «Compagnie Marocaine«, instrument Schneider-Creusota in pariškega bančnega združenja Mira-baud. Ukvarja se izrecno s trgovinskimi posli in je lastnica ogromnih zemljiških posestev ter nepremičnin. Velike kapitale so v Maroku nadalje še vložile naslednje banke: «Comptoir Frangais«, skupina Hersent, banka «Mas» in druge.
Dasiravno je tujim družbam in finančnim uštanovam jasno, da V
sedanji razporeditvi maroških političnih sil in spričo položaja dežele ne bo prišlo tako enostavno do večjih sprememb, pa val zaskrbljenosti in negotovosti navzlic temu zajema vse skraja; od malega trgovca in posestnika do onih najmogočnejših, ki maroško gospodarstvo še vedno drže v istem položaju kot v času, ko je Maroko še bil francoski protektorat.
Prvi ukrepi maroške vlade, sprejeti lani oktobra — zmanjšanje uvoza in nadzorstvo nad deviznim poslovanjem — ki so resda prizadeli francoske poslovne kroge, vendar pa v bistvu niso ničesar spremenili, so v resnici še povečali zaskrbljenost med francoskimi koloni, nič manj pa tudi med židovskimi trgovci, katerih je o-krog 60.000.
V strahu, da bi to utegnilo predstavljati samo uvod k nekaterim še radikalnejšim ukrepom, ki jih pod pritiskom ljudstva vztrajno zahtevajo opozicijske stranke, so tukajšnji Francozi čedalje bolj začeli izražati svoje nasprotovanje in nastal je velik preplah. V nekaterih mestih se je zaskrbljenost stopnjevala do'takšne mere, da je tu deloma bilo ustavljeno vse delo.
Najbolj so se vznemirili tisti, ki v svojih rokah še drže tudi po 1 milijon hektarov najlepše in najbolj plodne zemlje. Zakaj, pritisk na vlado, da bi kar najhitreje nacionalizirala francoska do-broimetja, je zelo močan. Neverjetno revno in težko življenje pa je maroškega kmeta privedlo do skrajnih meja potrpežljivosti.
Sredi decembra lansko leto je kralj Hasan tudi de Gaulla seznanil s to situacijo. Opozoril ga je, da bo pač nekaj potrebno storiti. Ob tej priložnosti je bilo sklenjeno, naj se posestva francoskih kolonov proti odškodnini nacionalizirajo. Toda, kako?
Dvor in vlada sta za postopno nacionalizacijo, in sicer tako, da bi ta zajela po 200.090 hektarov letno v teku petih ali šestih let. Tako je bilo dogovorjeno, ko je kralj, kot rečeno, lani sredi decembra obiskal Elizejsko palačo. Rlarpški opozicij skr. .stranki.; Istiq-lal (n Nacionalna unija ljudskih sil (UNFP), pa postavljata zahtevo, da bi se proces nacionalizacije razvijal v širšem obsegu in da bi se prej zaključil.
Trdno prepričani, da se bo ne-ogibnost sprememb — tudi v interesu samega dvora — naiprej odrazila prav na tem področju, se francoski veleposestniki pripravljajo na odhod, tembolj, ker se zavedajo, da se temu pač ni moč ogniti. Spričo tega je tudi zaskrbljenost pri njih največja.
Vznemirjenost v trgovskih krogih pa je dosegla vrhunec po že znanih neuspelih francosko-maro-ških trgovinskih pogajanjih.
Čeprav v uradnih krogih Rabata trenutno obstaja prepričanje, da se bo kljub vsemu našel neki skupen jezik in se Franciji ter Maroku vendarle obeta nekakšno dolgoročno in pristno sodelovanje, pa vse to še dolgo ni uspelo pomiriti neposredno zainteresiranih krogov Pa ne samo zaradi tega, ker bi se bali naglih in radikalnih ukrepov, marveč, ker jim tudi splošno vzdušje v deželi, ki se predvsem ustvarja od spodaj navzgor, ne zbuja prav nobenega občutka trajnejše varnosti.
D. JANEKOVIO
Leto 1960 je bilo leto ugodne konjunkture tudi za filmsko proizvodnjo. V tem času je bil v Rimu za nadarjene mlade Igralce tudi ustanovljen nekakšen «Actor’s studio«, kjer se je močno uveljavila Eleonora Bianchi. Z nastopom krize, pa se je ta obetajoča igralka morala odreči resnejšim filmom
ter nastopiti samo v zelo povprečnih
NOVA SREDSTVA BOJA PROTI NEPISMENOSTI
Mednarodno znanstveno mesto» središče skupnih stremljenj
Vsako leto za 20 do 30 milijonov nepismenih več ■ Resne posledico pojava «demografske eksplozije» ■ Neracionalna uporaba sodobnih sredstev Nov center za skupno proučevanje in reševanje perečega vprašanja
Število nepismenih se vsako leto poveča za 20 do 30 milijonov. V teku ene same generacije se število otrok, ki se nikoli niso seznanili s šolskimi klopmi, skoraj podvoji. Številkam, ki o tem govore, se pogosto ne posveča velika pozornost, a večkrat se povsem pozablja nanje, čeprav odkrivajo te dokaj žalostno sliko o zadevni situaciji, ki se pred našimi očmi še vsak dan slabša. Ta situacija nekako izpopolnjuje ono drugo, zadevajočo neki takisto zaskrbljujoč sodoben pojati, in sicer pojav podhranjenosti, spričo katerega se je celo bil. udomačil izraz »geografija lakoten, prej-kone nanašajoč se na tiste raz-sežne predele zemeljske oble, kjer je lakota že stoletja kronična in množična nadloga, V skladu s tem in opirajoč se na že o-menjeno stanje glede pismenosti, lahko prav tako govorimo tu-
di o «geografiji neznanja in za-ostalosti», ki danes človeštvo postavlja pred resne odgovornosti glede na njegovo bodočo usodo. Predvsem v zvezi s tako imenovano «demografsko eksplozijo», s katero je treba resno računati, dokler je še čas, a še prav posebno, če upoštevamo, da nas bo leta 2000 okrog 6 milijard in 200 milijonov, nasproti 3 milijardam, kolikor nas je danes. Zanimieo je pri tem, da se ljudstva kontinentov n razvoju (Azija, Afrika, Latinska Amerika) v odstotkih in v primerjavi z bolj razvitimi kontinenti množe hitreje.
Kot v pogledu prehrane, se tudi v pogledu izobrazbe vprašanje postavlja povsem drugače, kakor smo ga bili vajeni doslej. Tradicionalni način izobraževanja, ki se je skozi generacije razvijal v nepretrgani in enakomerni obliki, pa glede na potrebe, ki se danes
........................................................................................................................................................................... iimiini ..............um......minili.................
D0KUMEN1ARHC IN UMETNIŠKI FILM
«Vzhod v vesolju« pride v kratkem v kinematografe
MOSKVA, 26. — V kratkem bodo v sovjetskih kinematografih predvajali novi dokumentarni film v barvah, ki nosi naslov «Vz,hod v vesolju«. Milijoni sovjetskih gledalcev bodo mogli tako na platnu slediti poletu vesoljske ladje «Vzhod» skozi vesolje, hkrati pa tudi videti, kaj je med poletom počela posadka te sovjetske vesoljske ladje. Gre — kot vidimo — za dokumentarni film v zvezi z zadnjim sovjetskim vesoljskim poskusom.
V	filmu se vidijo, kozmonavti Vladimir Komarov, Konstantin Feoktistov in Boris Jegorov, ko sedejo V'1 kabino pet minut pred izstrelitvijo rakete. Film nato prikazuje mrzlično dejavnost v opazovalnih centrih, od koder spremljajo polet, in v centru, od koder vodijo ves podvig.
V	ta film so vključeni tudi krajši filtni, ki jih je napravil Konstantin Feoktistov in ki prikazujejo znanstvene poskuse, ki so jih astronavti vršili med poletom. V film je nadalje vključen tudi televizijski posnetek, ki ga je napravila avtomatična TV kamera, ki je bila nameščena na zunanji strani vesoljske ladje. Posebno zanimivi so tisti deli filma, ki jih je v vesolju napravil Jegorov s pomočjo izredno močnega mikroskopa. Na platnu se najprej prikaže slika celice rdeče krvničke, medtem ko lebdi ob levkocitu. To je slika krvi kozmonavta v normalnih življenjskih razmerah na zemlji. Kmalu pozneje pa se slika spremeni in namesto enega levkocita, more občinstvo videti pet levkocitov. Kak strokovnjak
bi mogel sklepati, da je kri, ki jo vidimo pod drobnogledom, kri bolne osebe. Toda kozmonavt Boris Jegorov, kateremu je bila vzeta krj za ta znanstveni poskus, je popolnoma zdrav. Preobilica ali bolje nenormalno število levkocitov je prirodna reakcija človeškega organoma na nenavadne življenjske pogoje med vesoljskim poletom. Večje, nenormalno število levkocitov je v konkretnem primeru posledica pomanjkanja teže, pomanjkanja gravitacije.
J ' SmJ
Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Slov1, pesmi;' 11.45 Ital. pevci; 12.15 Kulturni odmevi; 12.40 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Tamburaši; 15.00 «Volan»; 15.30 Dvofak: Simfonija št. 4; 16.06 Pesmi in plesi; 16.30 Koncert; 17.00 Zbor »Ermes Grion«; 17.20 Vatikanski koncil; 17.30 Pisani balončki; 17.55 Glasbeni kaleidoskop; 18.15 Umetnost; 18.30 Jazz; 19.00 Merkujev! samospevi; 119.15 Družinski obzornik; 19.30 Ansambli; 20.00 športna tribuna; 20.45 Zbor «Lipa» iz Bazovice; 21.00 Za smeh in dobro voljo; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Bizet: Arle-žanka; 22.45 Luna Park.
SOBOTA, 27. FEBRUARJA 1965
Operna antologija; 10.30 šola;
11.00	Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. narodni plesi; 11.30 Sibelius: Karelia; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Večni motivi; 14.55 Vreme na morjih; 15.15 Likovne umetnosti; 15.30 Jutrišnji šport; 15.50 Oddaja za bolnike; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.30 Koncert za
1 mladino; 20.30 E. Carsana: ((Valček gospoda Giobatte«; 21.15 Ital. melodije.
II. program
7.30 Jutranja glasba; 10.35 Nove pesmi; 11.05 Vesela glasba; 12.05 Orkestri; 14.00 Pevci; 14.45 Glasbeni kotiček; 15.35 Koncert;
16.00	Rapsodija; 16.50 in 17.55 Plesna glasba; 17.35 Izžrebanje loterije; 18.35 Vaši izbranci; 21.40 Znanstvena oddaja.
nega trga; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 V soboto zvečer; 21.00 Zaplešite z nami; 22.10 Oddaja za izseljence; 23.05 Za konec tedna.
Okvare na televizorju?
%*** TREVISAN
UL. S. N1COLO’, 21 vam s tehniki, ki so specializirani za vse nacionalne in tuje znamke, zagotavlja takojšnje in temeljito popravilo T E L E F O N št. 726-276
00 Plošče; 12.25 Tretja strah;
Istra v svojih pesmih; 13,30 dlo,rin: «L’insensato»; 13.40 V
Koper
j 115 Jutranja glasba; 12.00 in ; 12.53' Glasba po željah;, 13.40 Za prijetno razpoloženje; 14.00 Popevke; 15.00 ZabavnO grasba; 15 40 Kulturni zapiski; 15.50 Poje Li-' dija Kodrič; 16.00 Ubfah. . ste , 16.35 Klasiki; 17.00 Dogodki in odmevi; 17.15 Popevke; - 17.40 J^.z; 18.00 Prenos RL; 19.00 POje Elja t Fitzgerald; 19.30 Prenos.Rl; 22.15, j Plesna glasba.
Nacionalni program
8.30 Jutranji pozdrav;'9.10 Strani iz albuma; 9.45 Popevke; 10.00
III. program
18.30	Filmski pregled; 18.45 Bachova kantata 159; 19.30 Koncert;
20.30	Revija revij; 20.40 Haendlov koncert za dva zbora; 21.20 Jugosl. povojni pesniki; 21.30 Boulez, Schoenberg in Stravinski.
Slovenija
1 8.05 Slov. narodne; 8.25 Melodije; 8.55 šola; 9.25 Gojenci glasbenih šol; 9.45 Pevec R, Graič; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 Samonikle rastline za vrt; 12.15 Cez hrib in dol; 12.30 Slov. skladbe; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 S francoskih baletnih odrov; 15.30 Jug. zbori; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Pesmi in plesi; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Iz Wagnerjevih oper; 18.45 S knjiž-
Ital. tele vili ja
8.30	Sola; 15.55 Rugby: Angllja-Francija; 17.30 Spored za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.30 Sedem dni v parlamentu; 19.55 šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 ((Studio 1»; 22.15 Fantastična znanost nekoč; 23.00 Zadnje vesti.
tl. KANAL
21.00 Dnevnik; 21.15 Opera buf-fa «Orfej v peklu«; 23.10 Zadnje športne vesti.
Jug. televizija
16.30	Tekme v nokeju na ledu med Jugoslavijo in Italijo; 18.05 Zvoki v gibanju; 18.25 Obzornik; 18.45 M. Grgič; Tu nekje poleg nas — TV igra; 19.30 Vsako soboto; 19.45 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.30 Čelist Orlov; 20.40 Sprehod skozi čas; 21.10 Rezerviran čas; 22.00 Golo mesto — film; 22.50 Obzornik.
Čuhrajeva film «Bila sta nekoč starec in starka»
MOSKVA, 26. — Osnovni motiv novega filma znanega sovjetskega režiserja Grigorija Cu-hraja «Bila sta nekoč starček in starka« so moralni in etični problemi. Dejansko gre za zelo zahtevno psihološko delo, ki se ga je Cuhraj lotil že pred časom in razdelil filip, v dva dela, katerega drugi del je sedaj končan. V drugem delu tega filma je režiser še posebej poudaril in razvil misel o resnični vrednoti človeka, o njegovi vlogi v življenju družbe ter odnos ljudi do njega, do njegovega dela, do vsega, kar človek napravi za družbo.
Dejanje se vrši v naši dobi v majhnem naselju skrajnega severa. Star veterinar in njegova žena prideta na obisk k svoji hčeri in žalostno ju preseneti odkritje, da je hčerka zapustila svojega moža in živi sedaj z nekim drugim moškim. Se posebno je poudarjeno dejstvo, da je njuna hčerka zaradi svojega drugega moža zapustila tudi lastnega otroka. Stari veterinar in njegova žena ostaneta pri svojem zetu, torej pri prvem možu svoje hčerke, in mu skušata izpopolniti življenje, ki je bilo porušeno ter mu ustvariti nekoliko sreče, ki se je bila s pobegom žene zrušila.
Pol milijarde za Churchillom platna
Po smrti Winstona Churchilla je ostalo na njegovem posestvu Chartvvel! okrog 250 slik, ki jih je sam naslikal. Predstavnik znane londonske trgovine z umetniškimi vrednostmi. Sotby, je ocenil njihovo vrednost na okrog 250 tisoč funtov (približno 400 milijonov lir). Se pravi, da bi vsaka slika pokojnega angleškega državnika stala povprečno 1000 funtov, oziroma 1 milijon 600 tisoč lir. Pred dvema letoma so neko Churchillovo sliko prodajali za 1.100 funtov, t.j. za 1 milijon 800 tisoč lir. Za neko drugo pa je kupec na neki razprodaji v dobrodelne namene plačal nič manj kot 7600 funtov, ali 12 milijonov lir Nedvomno pa je. da ta Churchillova slikarska dela prejkone ne stanejo toliko zaradi svoje umetniške vrednosti, marveč zato. ker so izšla izpod čopiča ene največjih političnih osebnosti sodobne Anglije, njenega rešitelja v drugi svetovni vojni — državnika Winstona Churchilla.
PRAŠKI NflJNOVEJŠI DOKUMENTI 0 NACISTIČNIH ZLOČINIH
Najhuje so nacisti divjali na področju Sovjetske zveze
Med sedanjimi zahodnonemškimi funkcionarji se omenjata dva, ki sta leta 1942 odločala o tem, kako maščevati umor Heydricha
Zahodnonemške oblasti so se pod pritiskom svetovnega javne- ' ga mnenja končno odločile, da b' rok za sodni pregon nacističnih zločincev, ki bi moral zapasti 9. maja letos, podaljšale. Zvezni pravosodni minister Bu-cher je v zvezi s tem pripravil zakonski predlog, kt ga bo predložil vladi, vlada pa naj bi ga nato predložila v odobritev parlamentu. V istem času, ko so ta Bucherjev načrt objavili v Bonnu, je pravosodni minister Češkoslovaške republike Neuman na tiskovni konferenci pokazal vrsto doslej še .neznanih dokumentov, ki pričajo o nacističnih zločinih in zločincih v času zadnje vojne.
Ti dokumenti se v giavnerti nanašajo na smrtne jbsodne, streljanja, pregajanje Judov ter ropanje zlata in valute v raznih zasedenih deželah Evrope. Nekatere dokumente so čeŠKoaio-vaške oblasti po diplomatski poti poslale vladam držav, na p-zemiju katerih so bili zločini izvršeni, kot na primer: Franciji, Holandski, Belgiji, Jugoslaviji in vladam drugih nekoč zasedenih evropskih dežel. Nekaj teh dokumentov so češkoslovaške oblasti poslale po isti poti tudi bonski Vladi.
Dokumenti izhajajo iz nacističnih arhivov iz nekaterih čeških jezer, kamor so jih nacisti skušali skriti med svojim begom proti koncu zadnje vojne. Nadalje izhajajo ti dokumenti iz arhivov vojaškega sodišča Hitlerjevega rajha ter iz arhivov es-esovske vojske.
V petnajstih dneh avgusta 1941 je neka esesovska konjeniška brigada postrelila 10.844 oseb, esesovska pehotna brigada pa v treh mesecih — od septembra do decembra 1941 — 6.720 oseb, od katerih je bilo 1130 žensk. Pri teh ((vojaških operacijah« pa isti dve enoti nista utrpeli niti ene izgube. Nadalje iz istih dokumentov zvemo, da je neki esesovski bataljon, ki je bil določen samo za »posebne odprave«, pobil v razmeroma kratkem času 16.000 Judov in to na ukaz vrhovnega poveljnika es-esovskih enot in Gestapa von den Bacha, ki je na svojem področju dal pobiti vse državljane judovskega porekla v starosti med 14. in 45. letom.
V drugih listinah je dokumentirana dejavnost esesovcev in nacistov sploh na Češkoslovaškem. Po atentatu na gaulajter-ja Heydricha spomladi leta 1942 so policijski bataljoni za Češko in Moravsko samo v tem primeru pobili 196 prebivalcev v Lu-biu in še mnogo več v Brnu.
Dokumenti, ki jih je Češkoslovaška po diplomatski poti poslala vladam zahodne Evrope, se nanašajo prvenstveno na dejavnost berlinskega vojaškega sodišča. DoKument na primer, ki je bil poslan francoski vladi, dokazuje da so nacisti obsodbe na zaporne kazni, ki so jih izrekla francoska sodišča nad ujetimi partizani, spreminjali v smrtne kazni. Dokumenti, ki se nanašajo konkretno na ustrelitev 30 francoskih partizanov, vsebujejo tudi imena žrtev, vendar pa tudi sodnikov, ki so jih obsodili.
Dokumenti, ki jih je češkoslovaška vlada poslala holandski vladi, opisujejo dejavnost nacističnih sodišč pri ((likvidaciji« holandskih odporniških skupin. Dokumenti vsebujejo imena es-esovskih sodnikov in esesovcev, ki so pri ((likvidaciji« sodelovali.
Tudi dokumenti, ki jih je Češkoslovaška poslala Belgijcem, se nanašajo na nacistično dejavnost proti partizanom.
Dokumenti, ki se tičejo Jugo-
slavije, vsebujejo celo vrsto ukazov vrhovnih poveljstev za to področje, med temi je ukaz generala Boehma od 19. oktobra 1941 v katerem se ukazuje aretacija vseh komunistov, komunističnih simpatizerjev ali osumljencev, Judov ter določenega števila talcev. General Boehm je hkrati ukazal, naj se za vsakega umrlega nemškega vojaka ustreli sto jetnikov ali talcev, za ranjenega nemškega vojaka pa 50 jetnikov odnosno talcev. V istem ukazu so tudi navodila, da je treba vsako zasedeno vas porušiti do tal trg. vsako hišo, od koder bj padel strel proti nemški vojski, zažgati. Nadaljnji dokumenti — eden z datumom Od 19. julija 1942- — in ki jih je podpisal poveljnik bataljona ((Alpenland«, se nanašajo na represalije proti tistim, ki bi pomagal.! partizanom. Iz teh dokumentov zvemo nadalje, da so 322, 93, in 181. policijski bataljon morali zrušiti do tal nekatera naselja, hkrati pa pobiti vse moške nad 15. letom starosti, ženske in otroke pa odpeljati v taborišča.
Do tu so v glavnem dokumenti, katerih posledice so znane, posebno tiste, ki se nanašajo na Jugoslavijo. Toda češkoslovaške oblasti so sedaj pokazale tudi dokumente, iz katerih prihajajo na dan stvari, ki bonski vladi nikakor ne morejo biti pogodu.
Gre na primer za dokumente o nacistični vohunski službi in še pesebej tako imenovani «H. sekciji«, katere nekateri bivši člani danes delajo za bonsko obveščevalno službo. Prostor nam ne dopušča, da bi se dolgo ustavili pri tem, zato bomo omenili le dve osebi, ki sta nekoč bili funkcionarji nacistične Nemčije, danes sta funkcionarji ((demokratične« Zvezne republike Nemčije. Ko je bil Heydrich v Pragi ustreljen, je bil 10. junija 1942 sestanek, na katerem so se zbrali načelniki vrhovnega poveljstva in številni drugi funkcionarji. Tedaj je bilo sklenjeno, da bodo za Heydrich$ postrelili 50 oseb »istega družbenega položaja«. Med osebami, ki so o tem odločale, je bil tudi dr. Emil Franzel, ki ga je bivši bonski obrambni minister Strauss predlagal za direktorja časopisa »Die Furchte«. Dr. Franzel je bil član praške policije in 20. maja 1942. leta sodeloval pri streljanju talcev ob umoru Hey-dricha. 'Sodeloval pa je tudi pri pomoru in požigu v Lidicah. Druga oseba, ki se povezuje s temi dokumenti, je Franz Oh-man, ki je bil od 1939 do 1940 v službi pri Gestapu v Pragi. Ohman je sodeloval tudi pri raznih rekvizicijah, pri zasliševanju jetnikov, ki jih je pošiljal v koncentracijska taborišča, od koder se mnogi niso vrnili.
zetov
Gornja slika nam prikazuje najnovejši model «Fiat 500». Je precej izpopolnjen, posebno kar zadeva diferencial, sklopko in zavore, ki so mnogo bolj učinkovite. Nedvomno je «Fiat 500» eno najbolj uspelih Fiatovih vozil, saj so jih v osmih letih izdelali nad milijon. Se prav posebno je primerno za vožnje po mestu. — Spodaj vidimo novi «Fiat 850» v izdelavi «coupč», ki ga bodo prvič pokazali od 11. do 21. marca na avtomobilski razstavi v Ženevi
in se v bodoče bodo v Se povečani meri postavljale, ne more več odgovarjati, Težkoče so prav v ogromnih zahtevah in nalogah, ki se pred človeštvo postavljajo, tembolj, če upoštevamo utesnjenost časa, ki nam je dan na razpolago v času, ko so vsa vprašanja človeških odnosov podvržena naglim spremembam, še prav posebno tam, kjer se nasprotja t> procesu osvobajanja od najza-ostatejših in kolonialnih pogojev še zaostrujejo.
Sicer pa že pridobljene izkušnje še bolj potrjujejo nujnost rešitve vprašanja: tradicionalna pedagogika, se zdi, ne more več korakati vštric s povečanimi potrebami in pospešenim korakom ljudstev v razvoju, ki streme za sodobnejšimi družbenimi oblikami, in to bodisi zaradi tega, ker ji že odrasle osebe niso več dosegljive, ali pa, ker nima na razpolago zadostnih ustreznih šolskih pripomočkov, ki bi odgovarjali potrebam otrok. Doslej se, namreč, z vsemi ukrepi, ki so bili sprejeti, in sredstvi, ki so bila dana na razpolago, položaj še niti malo ni spremenil. Potrebna so, torej, nova osnovna in druga sredstva izobraževanja, ki jih doslej, treba je reči, ni bilo v zadostni meri. Toda vse do danes se ni biio moč iztrgati iz začaranega kroga, ko je nekaj sredstev sicer bilo danih na razpolago, vendar so bila ta vezana na neki določen konvencionalni sistem, spričo katerega se je u-stvarila situacija, da je teh sredstev primanjkovalo prav tam, kjer so bila najpotrebnejša.
Med novimi tehničnimi sredstvi, so se ona vizualnega značaja uveljavila kot najbolj učinkovita, vendar ne odločilna, pač zaradi tega ne, ker so bila uporabljana v omenjenem obsegu, samo priložnostno ter v razdrobljeni obliki, kot tudi niso, kjer je bilo potrebno, bila dostopna, oziroma stavljena na razpolago širšim množicam ljudstoa. Potrebno je, potemtakem, zagotoviti predvsem možnost neodvisne uporabe novih sredstev komuniciranja, možnost njihovega usklajenega in množičnega razširjenja, tako da bi ljudem zares bili zagotovlje-| ni temelji neke osnovne, kasneje pa tudi bolj temeljite organič-ne izobrazbe.
Iz potrebe po proučevanju ter uresničitvi teh, v kratkem pojasnjenih sodobnejših tehničnih pogojev, je zrasla tudt zamisel o ustanovitvi mednarodne organizacije »za uporabo sodobnih vizualnih sredstev m metod«. Ena od nalog, ki si jih bo postavila u-strezna svetovna konferenca od 22, do 28. marca v Rimu, bo tudi ta, da se na osnovi že doseženega znanstvenega razvoja po stavijo temelji za ustanovitev «Mednarodnega znanstvenega mest a«, kjer bi se ob sodelovanju med predstavniki razvitih in nerazvitih dežel mogla bolj poglobljeno proučevati vprašanja s tako imenovanega področja »geografije neznanja m zaostalosti«. Vrhu tega, pa se bodo tu tudi neposredno proizvajala vizualna sredstva, ki se bodo na osnovi proučevanj tehničnega inštituta «Mednarodnega znanstvenega mesta# izkazala za najbolj primerna.
Konference v Kirnu se bodo u-deležili predstavniki številnih dežel z vseh kontinentov, kt se bodo tu zbrali ne glede na svojo politično m idejno pripadnost, izpolnjen; s skupno željo tn voljo, da se realistično spoprimejo 2 enim od najbolj dramatičnih vprašanj našega časa, zavedajoč se, da bo človeštvo samo s sredstvi napredka moglo odpraviti napake m deformacije, ki jih povzročajo okoliščine neenakomernega razvoja na svetu.
v
Španski duhovniki proti Francu
Okrog 80 duhovnikov iz sevam« Španije je nedolgo tega demonstrativno pelo pred zgradbo madridskega sodišča, ker so Jim prepovedali, da bi prisostvovali razpravi proti neki skupini političnih obtožencev. Med temi so bili tudi štirje Katalonci in en duhovnik Ko je sodnik opazil tolikšno število duhovnikov, ki so hoteli v dvorano. Je ukazal, naj zaklenejo vrata. Ti pa so začeli peti in so pri tem vztrajali, dokler jih ni policija razgnala.
iiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiniuiiiiiiiitiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiMiiiiiiriitiiiiiitiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiv
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Skušajte zbrati vse elemente, ki so vam potrebni v vaših poslovnih akcijah. Ce vam je kaj do sreče, ne pristanite na neki kompromis.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Zelo koristno bo, če boste povečali število svojih sodelavcev. Težko se bošte sporazumeli z drago osebo.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ne zanašajte se preveč na že dosežene uspehe in bodite bolj budni. Vaši čustveni odnosi se bodo ugodno razvijali.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne odrekajte se metodam, ki so vam do danes zagotavljale lepe uspehe. Tolažbo, ki jo potrebujete, boste našli med prijatelji.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne pristanite na obveznosti, ki bi vam bile v preveliko breme. Neko, na preveč sebičen način izraženo čustvo, bi utegnilo ogroziti vašo svobodo.
HOROSKOP
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vzdušje, ki se boste danes v njem znašli, bo zelo primerno za uvelja* vitev vaših namenov. Deležni boste zelo ostre kritike, ki pa bo dobronamerna.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10) Skušajte še bolj razširiti in okrepiti gmotno osnovo svoje dejavnosti. Ne vnašajte v svoje čustveno vprašanje elementov, ki nimajo s tem nobene zveze.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Pričakujte nekatere spremembe, bi bodo temeljito izboljšale vaš gospodarski položaj. Poglobljen študij nekega za vas bistvenega vprašanja, bi vam utegnil umogočiti
njegovo najboljšo rešitev.
STRELEC (od 22.11 do 20.12.) Otresite se navade, da radi pozabite na obljube, ki ste jih dali. Sklenili boste novo poznanstvo, na osnovi katerega boste dosegli nepričakovan osebni uspeh.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Svojemu predstojniku lahko postavite samo tiste zahteve, ki Jih dejansko lahko utemeljite. Prijetno boste presenečeni spričo iskrenosti nekega novega prijatelja.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zdi se, da bodo v vašem poslovanju nastopili viharni trenutki, bodite zelo previdni. Storite vse, kar je v vaši moči, da bi pomagali nekemu prijatelju v nesreči.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Končno se vam bo le posrečilo bistveno okrepiti svoj finančni položaj. Bodite bolj širokosrčni z osebo, id goji do vas iskrena čustva.
Vreme včeraj: najvišja temperatu. ra 4.9, najnižja 1.2, ob 19. uri 4.9; vlaga 65 odst., zračni tlak 1036,9 nestalen, veter 10 km severovzhodnik, nebo pooblačeno, morje skoro mirno, temperatura morja 6.8 sto-' pinje.
Tržaški dnevni
Danes, SOBOTA, 27. februarja
Gabrijel
Sonce vzide ob 6.49 In zatone ob 17.48. Dolžina dneva 10.59. Luna vzide ob 5.01 in zatone ob 13.39
Jutri, NEDELJA, 28 februarja
Roman
SEJA DEŽELNEGA ODBORA
Razprava o glavnih kriterijih za sestavo proračunov 1964 in 1965
V začetku seje je predsednik Berzanti poročal o razgovorih, ki jih je imel v Rimu s predstavniki vlade
Deželni odbor je na svoji zadnji I proračunih drugih dežel s poseb-
,; i	_____; rs i m cfafi rtm nrnro^iino nrav fnlrn
seji razpravljal predvsem o pripravi proračunov za leti 1964 in 1865. V začetku seje je predsednik Berzanti poročal odbornikom o razgovorih, ki jih je imel skupno s podpredsednikom Dulcijem na kratkem" obisku v Rimu. Z ministrom za reformo državne uprave Pretijem. s podtajnikom za notranje zadeve Ceccherinijem in z voditelji Vsedržavnega zavoda za socialno zavarovanje sta razpravljala o raznih važnih vprašanjih. Pri ministru Pretijti sta ponovno poudarila, da morajo državne uprave dovoliti deželi, da lahko vzame v službo uradnike prehodnega stale-ža, to je uslužbence bivše ZVU, tako da se premostijo dosedanje težkoče. Ze za svojega obiska v Trstu je minister Preti izjavil, da se strinja z zahtevami dežele v tem vprašanju ter je v tem smislu že posredoval pri drugih ministrih.
Zatem je deželni odbornik za finance Tripani podrobno poročal o pripravi proračunov za leto 1964 (samo za 7 mesecev) ter za leto 1965. Dr. Tripani je predvsem orisal odbornikom tehnično sestavo proračunov, ki bo spopolnjena v primerjavi z običajnimi proračuni upravnih teles. Zaradi člena 64 statuta veljajo namreč za sestavo proračuna računovodski predpisi, ki veljajo za državo, dokler ne bo izdala dežela lastnega zakona o tem. Toda letos je začel veljati zakon «Curti» o državni bilanci, ki določa novo klasifikacijo dohodkov in izdatkov. Zato so morali uradi deželnega odborništva opraviti mnogo dela za prilagoditev novih norm, veljavnih za državo, posebnim potrebam dežele. Deželni proračun se namreč jasno loči od državnega, saj so dohodki skoraj docela določeni vnaprej in ima torej deželni proračun značaj nekakega načrta izdatkov. Deželni dohodki namreč izvirajo iz soudeležbe pri državnih davkih, od katerih mora država odstopiti del deželi, medtem ko se lahko državni proračun precej razširi, ali skrči v skladu z davčno politiko in z določitvijo davčnih bremen. Ta značilnost deželnega proračuna prihaja še bolj do izraza, ker se je sedanji odbor tudi obvezal, da se ne bo poslužil možnosti nalaganja deželnih davkov, ki naj bi se pridružili državnim. Po drugi strani pa je postopek pri pripravljanju deželnega proračuna v osnovnih obrisih enak kot pri pripravljanju državnega proračuna. Tako so v ...................................inpii*Miiuimniiiiiiimiimiiimiiimi
ZAKLJUČNI OBISK PRED POVRATKOM V DOMOVINO-
Romunski gospodarstveniki prispeli sinoči v Trst
Delegacijo vodi glavni tajnik ministrstva za strojegradnjo Illes, sprejel pa jo je tajnik trg. zbornice dr. Steinbach
nim statutom proračune prav tako delili na predvidene dohodke in izdatke.
Odbornik Tripani je zatem orisal politično-programsko zasnovo obeh proračunov, kriterje za določitev posameznih postavk ter elaborat njegovih uradov tudi na podlagi napotil raznih odborništev.
Po daljši razpravi je odbor soglasno poudaril usmeritev, po kateri naj bi že v prvih deželnih pro. računih izvajali takšno politiko izdatkov, ki bi se nanašali na nekaj temeljnih posegov, ki bi bili precej obsežni in ki bi- zato lahko močno vplivali na gospodarstvo in na družbeni razvoj. Poudarili so, da bodo lahko le s takšnim kriterijem res učinkovito in plodno delovali za rešitev mnogih vprašanj ter s tem preprečili nepotrebno razblinjenje finančnih sredstev, ki bodo deželi na razpolago.
Odbor se ho ponovno sestal sredi prihodnjega tedna ter bo nadaljeval razpravo o zakonskih osnutkih obeh proračunov.
Obvestilo sindikata lesne stroke DZ
Sindikat lesne stroke Delavske zbornice sporoča, da so se začele na sedežu v Ul Duca d’Aosta 12, soba 20, volitve za obnovo vodstvenega odbora sindikata In za delegata šestega kongresa Delavske zbornice. Vsi člani sindikata so vabljeni, da se udeleže volitev, ki se bodo nadaljevale danes in v ponedeljek ter se končale v torek 2. marca.
Delegacija KPI iz Vidina na obisku v Kopru
Včeraj dopoldne je prispela v Ko. per 15-članska delegacija federacije
še nekaj vabil za
V. NOVINARSKI PLES, ki ho nocoj
V KULTURNEM DOMU je na razpolago v uredništvu PRIMORSKEGA DNEVNIKA v Ul. Montecchi 6 in pri potovalni agenciji «AURORA» v Ul. Cicerone 4.
Igrala bosta dva orkestra.
Sinoči je dopotovalo v Trst romunsko gospodarsko odposlanstvo, ki ga sestavlja šest članov in kateremu načeljuje glavni tajnik na ministrstvu za strojegradnjo Uless. Odposlanstvo, ki ga je spremljal
s pijancem, je De Polu-Melini odrekel pijačo in ga pozval naj zapusti lokal. De Pol-Melina pa o tem ni hotel ničesar slišati ter je začel kričati in se prerekati. Tedaj je Zudich poklical agente letečega
predstavnik italijanskega zunanje- oddelka policije, ki so prihiteli v
. .	.	.	i _    TT1 VncnVtiorri i n TlO Mn IG - :VI '■s liDlf J
ga ministrstva Anguissola, je na postaji pričakal glavni tajnik tržaške trgovinske zbornice doktor Steinbach. Romunski gostje se bodo zadržali na našem področju do torka, ko bodo odpotovali v Benetke ter z letališča Marco Polo odleteli v Romunijo. Danes bodo romunski strokovnjaki obiskali nekaj industrijskih obratov v žaveljskem industrijskem pristanišču, popoldne pa se bodo na videmski trgovinski zbornici sestali z gospodarstveniki iz videmske pokrajine. V ponedeljek bo v Trstu sestanek s predstavniki tržaških poslovnih krogov, popoldne pa bo na trgovinski zbornici ponovno srečanje z operaterji, ki bi radi v bodoče razširili gospodarsko sodelovanje z romunsko republiko in ki bodo na tem sestanku lahko prejeli vse informacije, ki jih zanimajo.
Umrla je mati dr. Carla Schiffrerja
Včeraj popoldne so na tržaškem pokopališču pokopali gospo Anno vd. Schiffrer, mater uglednega tržaškega znanstvenika, zgodovinarja, javnega in političnega delavca ter znanega antifašista dr. Carla Schiffrerja. Pokojnica je učakala lepo življenjsko starost.
Kot se naši čitateljl prav gotovo spominjajo, je bila pokojna Anna Schiffrer skupno s svojim sinom dr. Carlom pred leti žrtev fašističnega bombnega atentata pri katerem je bila tudi ranjena.
Dr. Carlo Schiffrerju Izrekamo, tudi v imenu slovenskih antifašistov na Tržaškem, ob izgubi, ki ga je nepričakovano zadela, naše iskreno sožalje.
Z zasebnim avtom so sinoči prepeljali v bolnišnico 80-letno gospodinjo Pavlo Sancin por. Mernik 'z Skedenjske ulice 168. Sprejeli so jo na ortopedski oddelek, kjer se bo morala zdraviti dva tedna zaradi ran po kolenih in desni nogi. San-cinova je povedala, da Jo je med hojo po škedenjski ulici v bližini njenega doma, z vespo TS 32477 podrl 18-letni Stefano Castello 'z Ul. Roncheto, ki je vozil proti Ul.
Na gradbišču je padel
Na giadbišču podjetja Delta v bližini Italsiderja v Skednju, se je včeraj zjutraj ponesrečit 24-letni tesar Leonardo Dijust iz Tržiča, Ul. Garibaldi 60. Med hojo na gradbišču se je nerodno spotaknil in padel. Pri padcu se je hudo pobil po spodnji strani hrbta. Z rešilnim avtom RK so ga odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral na opazovalnem oddelku zdraviti en teden.
Pijan zahteval pijače
Včeraj ponoči okrog ene ure, je 41-letni zidar Edmondo De Pol-Me-lina iz Ul. Rittmayer 6, že pijan prišel v lokal «Chianti Fossi» v Ul. Foschiatti 2 in zahteval pijačo. Ker je upravnik lokala, 31-letnl Alessandro Zudich iz Ul. Molino a Vento 26 opazil, da ima opravka
Ul. Foschiatti , in De Pola-Molino prijeli. Najprej so ga pospremili v bolnišnico, nato pa na kvesturo. Po izpolnitvi zapisnika so razgrajača prijavili sodišču zaradi pijanosti ter ga odpeljali v zapor.
KPI iz Vidma. Delegacija se je takoj po prihodu sestala z zastopniki okrajnega komiteja Zveze komunistov Kopra, popoldne pa so gosti iz Italije obiskali koprsko pristanišč in tovarno motornih koles in avtomobilov «Tomos». Nato so se člani delegacije komunistične partije sestali z zastopniki italijanske etnične skupine in italijanskih kulturnih klubov na koprskem. Člani italijanske delegacije bodo danes obiskali nekatera podjetja in ustanove v Novi Gorici, jutri pa bodo imeli sklepne razgovore z zastopniki okrajnega komiteja Zveze komunistov Kopra.
Prisega novega predsednika pokrajine
Včeraj ob 11. uri je novoizvoljeni predsednik pokrajinske uprave dr. Alberto Savona na prefekturi položil prisego pred prefektom dr. Liberom Mazzo. Po prečitanju besedila prisege sta dokument podpisala dr. Savona in dr. Mazza, uradni priči pa sta bila podprefek-ta dr. Molinari in dr. Pasino
iiiiiiifiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiii,imiii,liiil„,l,lii,il,liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiii<niiiimiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiuiiiiiiitiiiiiiiii!
S SEJE DEŽELNEGA SVETA
Odstotek smrtnih nesreč je na Tržaškem najnižji
na delu v deželi
Diplomiranci šote modernih jezikov za prevajalce in tolmače konferenc ne morejo poslali redni profesorji jezikov v srednjih šolah
Na predzadnji seji deželnega sve-so odborniki odgovorili na razna vprašanja svetovalcev, ki so se tikala problemov z njihovih področij
Svetovalca Šema in Bacicchi sta postavila vprašanje v zvezi z nesrečami na delu ter pri tem omenila kar dve smrtni nesreči, ki sta se pripetili v tržaški pokrajini, to je v Tržaškem arzenalu in v kamnolomu Cave Romane v Nabrežini. Vprašala sta pristojnega odbornika, ali bi lahko orisal stvarni položaj glede varstva delavcev na delu; ali obstajajo v deželi zadostni nadzorstveni organi, ki lahko ugotovijo, ali delodajalci sprejemajo in izvajajo predpisane varnostne ukrepe in ali ne prihaja do nesreč tudi zaradi pretiranega števila nadur, ki delavce izčrpajo. Končno sta vprašala, ali je odbornik kaj sklenil, da se spozna s položajem v obeh podjetjih, kjer sta se pripetili omenjeni smrtni nesreči.
V odgovoru je odbornik za delo Giust najprej omepil omenjeni nesreči. Dodal je', da se je po vložitvi vprašanja svetovalcev Seme in Ba-cicchija žal pripetila še ena nesreča v železarni Italsider v Skednju, iit sicer delavcu Costellu Cau-siju podjetja Solmi, ki opravlja v železarni neka dela.
Razumljivo je, da so te smrtne nesreče na delu, ki so se pripetile v tako kratkem razdobju, pritegnile pozornost javnosti in tudi ustanov, ki odgovarjajo za nadzorstvo nad varnostnimi ukrepi za preprečevanje nesreč. Zaradi tega je tudi deželna podružnica Vsedržavne ustanove za preprečevanje nesreč pripravila v Trstu zasedanje o varnostnih ukrepih v podjetjih. Na podlagi statistik, ki se bodo pokazale na zasedanju, si bo lahko ustvariti stvarno sliko o položaju na deloviščih v odnosu na varnost delavcev. V okviru tega zasedanja bo odborništvo dalo pobudo, da se podprejo vse težnje po skrčenju nesreč na delu na najmanjši obseg.
Na podlagi dosedanjih podatkov je povprečje smrtnih nesreč na delu v tržaški pokrajini najnižje v deželi, če se pa vzame za podlago vsa dežela, se odstotek bliža vsedržavnemu povprečju. Povprečje smrtnih nesreč Je zlasti veliko v videmski pokrajini, in sicer dvojno v primeru s Trstom. V Trstu znaša to povprečje 0,33 na tisoč delavcev, v. Vidmu 0,66, v Gorici 0,41, na vsem deželnem področju pa 0,52; medtem pa znaša vsedržavno povprečje 0,57.
Kar se tiče nadzorstva na področju varnosti na delu, je poverjeno Inšpektoratu za delo, ki se poslužuje strokovno izučenega oseb-
ja. V naši deželi deluje deželni inšpektorat v Trstu, dva pokrajinska inšpektorata v Vidmu in Gorici in okrožni inšpektorat v Pordenonu, ki so ga ustanovili pred kratkim. V kamnolomih in rudnikih pa opravlja nadzorstvo rudniški urad v Trstu, ki je pristojen za vso deželo. Vsedržavna ustanova za preprečevanje nesreč na delu (EN PD skrbi za širjenje varnostnih ukrepov, za omejevanje poklicnih bolezni in za higieno dela. Ta ustanova nadzira naprave, stroje, razne aparate v zvezi s higieno na delu in varnostjo. Ima svoj sedež v Trstu in opravlja svojo siužbo po vsej deželi. Delovanje teh nadzornih organov določa zakon. Deželno odborništvo za delo bo posredovalo pri ministrstvu zu delo da se nadzorna služba še bolj okrepi in Izboljša. Kar se tiče pa preiskav, niso deželni organi zanje pristojni Kar se pa omenjenih nesreč tiče je prosilo odborništvo za podatke pristojne organe. Rudniški urad je v zvezi z nesrečo v Na-brejjipi sporočil, da je opravil zadnji pregled v kafiiholomu 1. februarja letos. Iz poročila o nesreči so po pregledu ugotovili, da podjetje ni odgovorno za smrtno nesrečo' ker se je odlomila večja* skala, ki je ubila ubogega delavca Chiurca, nepričakovano.
Odbornik Vicario je odgovoril na vprašanje svetovalca KPI Seme, ki je priporočil, naj bi odborništvo posredovalo pri pristojnemu ministrstvu, da bi študentje, ki diplomirajo na šoli modernih jezikov za prevajalce in tolmače konferenc, lahko udeleževali usposoblje-nostnih izpitov za poučevanje tu-iih jezikov v srednjih šolah. To je potrebno, ker primanjkuje takega učnega osebja.
Odbornik je odgovoril, da je bila z odlokom predsednika republike 7.9.1962 ustanovljena na tržaški u-n?verzi omenjena šola, katere namen je pripraviti študente za sposobne prevajalce in tolmačp. Diploma prevajalca In tolmača, ki jo lahko doseže študent po treh letih tečajev, pa ni dovolj za poučevanje tujih jezikov v državnih srednjih šolah, ker ne nudi zadostne književne in humanistične priprave. Ker pa primanjkuje učnega osebja, se lahko sprejmejo diplomiranci omenjene šole kot poverjeni profesorji in suplenti na srednjih šolah. Nimajo pa ti profesorji možnosti, da hi jim priznali stalno usposobljenost za poučevanje jezikov. Takšen je sedaj položaj s stališča zakonov. Sicer pa pripravlja ministrstvo za prosveto nove predpise glede jezikovnega pouka. Sama dežela pa ne more sprejeti nobenega ukrepa, ker nima za to zakonodajnih pristojno-
sti. Na vsak način bo deželni odbor storil vse, da se okrepi omenjena šola za jezike na univerzi, ki sl je pridobila že toliko zaslug.
VČERAJ NA PREFEKTURI
Sestanek posebne komisije za Trst
Včeraj opoldne je posebna ko-| misija za Trst, ki upravlja stalen (državni sklad 10 milijard lir za tržaško področje, zaključila prvi ciel razprave o izkoriščanju omenjenih sredstev za tekoče leto. Predvčerajšnjim je dr. Mazza orisal kriterije, po katerih je bil sestavljen proračun za leto 1965, včeraj pa je spregovoril gen. Bat-taglieri ki je prikazal zlasti potrebe tržaškega pristanišča. Komisija je prejela tudi več spomenic s strani krajevnih gospodarskih organizacij. Prihodnji sestanek je napovedan za v torek.
Plrandello.
........................i.............
Spomladanski sneg nad Trstom
Včeraj so imeli cestarji v zgornji okolici Trsta precej dela z odstranjevanjem snega
Tržaško področje je včeraj zjutraj zajel nepričakovan val slabega vremena z Izdatnimi snežnimi padavinami, že nekaj čez 8. uro zjutraj Je v višjih legah mesta začelo snežiti. Pozneje so snežne padavine zajele tudi središče mesta tei so trajale približno do pol-neva.
S
V mestu so snežinke kopnele na cestnem asfaltu, toda na strehah avtomobilov so kljub razmeroma visoki temperaturi dosegle precej debelo plast. Meščani so presenečeni opazili, da so bili avtobusi, ki so bili namenjeni na podeželje, o-premljeni z verigami.
Kaj se dogaja na bližnji kraškl okolici — so se spraševali ljudje. Ali se nam res obeta ponoven naval mraza, ki bi ga morebiti spremljali snežni meteži, močan padec temperature in podobno?
Nenadni pojav snega pa je bil baje le slučajen. Kot se je pozneje zvedelo, je včeraj zjutraj snežilo po vsej Primorski. V naši bližnji okolici je zapadlo morda kakih pet cm snega. Pozneje pa je bila na mnogih cestah nevarna poledica. Okoli poldne pa se je vreme ustalilo in nebo celo razvedrilo.
Vsi se seveda sprašujejo, če je zime že konec. Na to vprašanje ne moremo odgovoriti pritrdilno, ker se baje s severa bliža ponoven val mrzlega zraka, ki bi v prihodnjih dneh utegnil bistveno vplivati na vreme na našem področju.
Na koncu, naj še omenimo, da se je neka pogumna ženska včeraj že kopala v Barkovljah. Zanimivo je, da je ženska že bolj priletna.
NOVA LEPA ZAMISEL KLUBA
Včeraj v Slovenskem klubu otvoritev razstave karikature
Razstavljajo štirje slovenski slikarji - Namen razstave je prikazal dr. Robert Hlavaly
Običajni "torkov večer• Slovenskega kluba je bil tokrat izjemoma — v petek. To pa zaradi znane velike stavke minuli torek, ko je vse mesto in mestno življenje zamrlo. Morda bi bilo treba prav tej spremembi dneva pripisati, da je bilo sinoči v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 sicer precej ljudi, vendar pa ne toliko, kot bi Ui prireditev zaslužila. Tokrat je Slovenski klub vabil občinstvo na — večer karikature in če se ne motimo, je bil to prvi večer v Trstu, na katerem so se občinstvu pokazali nekateri tržaški slovenski slikarji — kot karikaturisti-Pravzaprav ne moremo reči, da so se vsi štirje slikarji — dr. Robert Hlavatj/, prof. Avgust Černigoj, Klavdij Palčič in Zuljan — predstavili kat karikaturisti, kar velja v celoti za mladega Zuljana in deloma za Černigoja. Pri vsem tem pa predstava ne izgubi na svoji veljavi in to posebno zaradi večjega deleža, ki ji ga dajeta dr. Hlavaty in Palčič, vtem ko iz nekaterih Černigojevih del odseva že grotesknost.
Levji delež te razstave odpade vsekakor na dr. Hlavatyja, ki je nanizal celo kopico karikatur, začenši z «Adamom in Evo«, ali • Evo in Adamom«, odnosno «E-vinim Adamom«, pa nato preko •Človeka, kralja stvarstva» in številnih pikrih in tudi žalostnih slik in sličic iz vsakdanjega življenja, nadalje preko karikatur nekaterih znanih tržaških Slovencev do celega niza lastnih karikatur, v katerih se nam dr. Hlava-ty predstavlja kot Atila, kot Napoleon, Franc Jožef, Sukamo in de Gaulle, pa tudi kot vojak Združenih narodov — s sinjo čelado. Ne smemo pozabiti še, da je Hlavaty razstavil kar čedno zbirko karikatur in sličic s politično temo, med katerimi je — v naših trenutnih razmerah — morda najbolj aktualna ona o liri, ki jo Hlavaty sprašuje: «quo vadiš?« — kam greš?
Za Černigoja smo rekli, da je v kakem svojem delu oster. Mislimo s tem na sliko o koncentracijskem taborišču.
Palčič se je predstavil s samo tremi deli, ki pa so odlična. Odličen je na primer njegov elektronski stroj, ki spušča na svojega ustvarjalca — človeka težko u-tež, ki ga bo ubila v trenutku, ko ga je pravkar dokončal. Vsebinsko prav nič ne zaostaja Pal-tičeva karikatura, v kateri se človek gleda v ogledalu, a v njem ne vidi sebe, pač pa stroj, kajti človek je postal žg stroj. Tretja
Palčičeva slika je prav tako hudo aktualna. Konstruktorji avtomobilov so človeka že tako premerili in avtomobil prilagodili njemu, da se je on spremenil že v del avtomobila, motorja, stroja.
Ko si je občinstvo ogledalo razstavljene karikature, je dr. Robert Hlavaty na kratko prikazal namen razstave, nato pa na kratko obdelal zgodovino karikature kot dela likovne umetnosti in u-metniškega ustvarjanja z določeno tendenco in ustrezno vlogo do človeka-posameznika in do družbe.
Clara Colosimo že deseti dan v gladovni stavki
Tržaška igralka Clara Colosimo že devet dni vztraja v gladovni stavki iz protesta, ker ni dobila dovoljenja za uprizoritev Beckettovih ((Srečnih dnevov« izven območja Treh Benečij, katerih premiera bo 29. marca z Lauro Ada-nl in režiji Francoza Rogerja Blina.
Včeraj je igralka dobila brzojavke Teatra Stabile iz Turina, v katerem jo turinsko gledališče vabi naj prekine z gladovno stavko z željo, da se doseže «primerna rešitev«.
Clara Colosimo, ki je bila v letih od 1955 do 1963 članica tržaškega Teatra Stabile, Je turlnskemu gledališču poslala telegrafski odgovor, v katerem zahteva točne pogoje ponudbe, toda stavke ni prekinila. Zdravstveno stanje Coloslmo-ve, ki je pod nadzorstvom zdravnika, je nespremenjeno. Vsakih 24 ur popije štiri osladkane oranžade. Igralka je prejela številne brzojavke Iz raznih krajev države.
V tovornik je dregnil
Na nevrokirurški oddelek bolnišnice so včeraj zjutraj sprejeli 32-letnega mizarja Alda Masseta iz Ul. Crosada 14, ki je postal žrtev prometne nesreče. Masset je vozil svoj avto «bianchina» TS 53670 po Ul. Costalunga proti središču mesta. Ko je prispel na ovinek za turškim pokopališčem, je dregnil v nasproti vozeči tovornik TS 28416, ker se je preveč pomaknil na sredo cestišča. Tovornik je vozil 41-letni Ervino Furlan iz Ul. Caprile 1. Pri nesreči se je Masset pobil po glavi se ranil po obrazu in po levi rami ter se^bo moral.zdraviti f) dni.
AFERA V ZDRUŽENIH BOLNIŠNICAH PRED PRIZIVNIM SODIŠČEM
Po štiriurnem posvetovanju sodnikov samo delno znižanje kazni obtožencem
Največjega znižanja kazni jc bil deležen inž. Cisilin, dr. Sieno pa v bistvu nobenega • Obloženi Cergol bo moral ponovno v zapor za pet ali šest dni
Slovensko gledališče v Trstu priredi v Kulturnem domu v nedeljo, 28. t. m. s pričetkom ob 15. uri
TRADICIONALNO OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
«V PRAVLJIČNEM SVETU»
Na sporedu so razne zabavne igre, za katere bodo zmagovalci prejeli priložnostna darila.
V zabavnem programu pa se bodo predstavile najznačilnejše osebe iz naših otroških iger.
IGRA ORKESTER MIRAMAR Rezervacija miz v petek in soboto od 11. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma.
Gledališča
VEHDI
Jutri ob 16. uri za dnevni red v vseh prostorih zadnja predstava o-pere ((Boris Godunov« Modesta Mu-sorgskega z istimi nastopajočimi kot pri prejšnjih predstavah.
Dirigent Franco Capdana.
TEATRO STABILE
Danes ob 20.30 v Avditoriju izven abonmaja «Romagnola» Luigija Squar-zine. Predstava je posvečena 20-let-nici osvoboditve,
* * *
Od torka, 2. marca dalje kratek ciklus predstav «Teatro Comico« Carla Goldonija za abonente, ki si niso ogledali prve predstave v letošnji sezoni. Za študente znižane cene.
Nazionale 15.30 «Questo pazzo, pa»-zo, pazzo, pazzo mondo« Technico-lor. Spencer Tracy.
Arcobaleno 16.00 «Mata Hani, agente segreto H 21» Jeane Moreau.
Excelsior 16.00 «Uno špara nel bulo* Technicolor. Peter Sellers, Elke Sommer.
Fenice 15.30 «La congiuntufa« Technicolor. Vittorio Gassman, Joan Collins
Grattacielo 16.00 «Strani compagnl di letto« Gina Lollobrlgida. Prepovedano mladini.
Alabarda 16.00 «Vacaoze sulla spiag-gia« Technicolor, Bob Cummings, Dorothy Malone.
Fllodrammatico 16.00 «1 due toreri« Technicolor. Franco Franchl, Cic-cio Ingrassia.
Aurora 16.30 ((Angelica«.
Cristallo 15.45 «Top capi« Technicolor Peter Ustinov.
Capitol 15.30 «11 Gran Lupo chiama« Technicolor. Gary Grant, Leslie Caron,
Garibaldi 16.00 «Attacco ln Norman-dia» Frank Sinatra, Tony Curtls, Natalle Wood.
Impero 16.30 «In ginocchio da te« Gianni Morandi.
Vittorio Veneto 15.00 «11 treno« — Burt Lancaster, Jeanne Moreau. 1
Moderno 16.30 Mimmo Marciani, Ly-ta D'Alba, Joelle Malassis v reviji «Scabrosissimo» Na platnu' «11 giovedi« VValter Chiari.
Astra 16.30 ((Prendila e mia».
Astorla 16.30 ((Capitano di ventura* Technicolor.
Abbazia 16.00 «P T 109 pošto di com-battimento« Technicolor
Ideale 16.00 «Controspionaggio» Technicolor. Clark Gable.
Pustni ples
Pozno sinoči, po več kot štirih urah posvetovanja, so prizivni sodniki izrekli razsodbo proti obtožencem, ki so bili obdolženi raznih prekrškov v zvezi z znanim škandalom v Združenih bolnišnicah.
Razsodba je predvsem precej spremenila položaj obtoženca Co-derina, katerega so prizivni sodniki oprostili zaradi pomanjkanja dokazov glede obtožbe, ki je rubri-Cirana v poglavju 29 B. Na drugi strani pa je treba še pripomniti, da so prizivni sodniki znatno znižali kazen inž. Cisilinu, katerega je prvostopno sodišče obsodilo na najvišjo kazen. Sodeč po razsodbi prizivnega sodišča, bi moral inž. Cisilin biti izpuščen iz zapora Čez nekaj mesecev. Glede dr. Stena, bivšega glavnega tajnika Združenih bolnišnic, pa ponovna razsodba ni prinesla nikakršnega znižanja kazni.
Razsodba prizivnega sodišča pa se v svojih glavnih obrisih glasi takole: Tržaško prizivno sodišče ?z-javlja, da so nesprejemljivi prizivi, ki sta jih vložila obtoženec Ita-lo Štolfa in javni tožilec, in sicer zato, ker nista utemeljila priziva. Prizivno sodišče delno spreminja razsodbo prvostopnega sodišča, proti kateri so se pritožili obtoženci Egeo Steno, Serafino Cisilin, Mario Cergol, Adriano Vivan, Giuseppe Rancan, Marisa Grani, Gastone Maretto, Aldo Canton, Egone Negri-sin, Giovanni Negrisin, Luigi Ca-puto in Celestino Coderin.
Prizivno sodišče oprošča nadalje Egea Stena prekrškov, ki so rubri-cirani v poglavjih 1 A in 1 B, Maria Cergola prekršita v 5. poglavju, Gastoneja Mareta pa prekrška poglavja 11 E, in sicer zato, ker obtoženci nisi) zagrešili dejanj, za katere so bili obtoženi.
Sodišče oprošča nadalje , Alda Cantona prekrškov poglavja 11 C in 11 D, Celestina Coderina prekrška poglavja 29 B. Te dve oprostitvi so sodniki sprejeli zaradi pomanjkanja dokazov.
Prizivno sodišče izjavlja nadalje, da se ne more uvesti proti Serafi-nu Cisilinu kazenskega postopka v zvezi s poglavjem 11 F zaradi amnestije. Glede istega obtoženca pa izjavlja, da olajševalne okoliščine nadkriljujejo obteževalne' o-koliščine ter mu zaradi tega znižajo celotno kazen na 4 leta in 5 mesecev zapora ter 550.000 lir globe. Zaradi pomilostitve odpade 2 leti in en mesec zapora ter celotna globa.
Prav tako prizivno sodišče zniža zaporno kazen Mariu Cergolu na 2 leti in 10 mesecev zapora ter na 280.000 lir globe. Pomilostitev dosega v njegovem primeru 1 leto zapora in celotno globo.
Nadalje prizivno sodišče odloča pomilostitev celotne kazni, na katero je bil obsojen Giovanni Negrisin.
Razsodba odloča nadalje, da bo-
do morali obsojenci plačati solidarno sodnijske stroške, in sicer izključno v zvezi s skupnimi stroški, ki zadevajo prekrške, za katere so bili obsojeni in za tiste, ki so s temi povezani. Končno sodniki izjavljajo, da morajo obsojenci poravnati prizadeto škodo v okviru odgovornosti za posamezne prekrške, za katere so bili obsojeni zaradi sodelovanja z drugimi obtoženci. V ostalem sodišče potrjuje prvostopno razsodbo ter obsoja Adriana Vivana, Egona Ne-grisina in Luigija Caputa na stroške drugostopnega procesa. Omenjene obtožence ter Egea Stena, Cisilina, Cergola, Granijevo, Gio-vannija Negrisinija pa tudi za plačilo stroškov predstavniku zasebne stranke, v zvezi s poglavji obtožnice, za katere so bili obsojeni in ki skupno znašaio en milijon in pol.
To suhoparno poročilo o razsodbi prizivnega sodišča morda navadnemu bralcu ne utegne pojasniti bistva te nove razsodbe. Zato so potrebna kratka pojasnila. Prizivno sodišče je precej razbremenilo položaj inž. Cisilina, ki bi moral na podlagi sedanje razsodbe priti na svobodo čez nekaj mesecev. Znano je, da bi moral inž. Cisilin presedeti v zaporu še najmanj eno leto, če bi upoštevali prvostopno razsodbo. Položaj dr. Stena se v bistvu ni spremenil. Kljub temu, da so prizivni sodniki spremenili nekatere točke razsodbe v njegov prid, mu niso znižali zaporne kazni. Zanimiv je primer industrijskega izvedenca Cergola. Kot smo že svojčas poročali, so ga sodnijske oblasti izpustile iz zapora že lani, in sicer 17. decembra. Po razsodbi prvostopnega sodišča, bi Cergol prestal kazen 24. februarja letos; ker pa so mu kazen znižali na eno leto in 10 mesecev, katere pa ni dokončno prestal, bi mo-ral obsojenec v zapor še za 5 ali 6 dni.
Na včerajšnji obravnavi sta govorila med drugim odv. Sferco in odv. Annoscia, ki sta zagovarjala inž. Cisilina.
Zdi se, da se bodo nekateri obtoženci pritožili na kasacijsko sodišče.
Lažje ranjen šofer v prevrnjenem avtomobilu
Na obrežni cesti, v bližini križišča ceste proti Križu, se je včeraj zjutraj okrog 9. ure dogodila slikovita nesreča, ki na srečo ni imela hujših posledic za šoferja. Avto se je zaradi naglega zaviranja prevrnil, šofer, 24-letni trgovec Attilio Fragiacomo iz Ul. Coroneo 31, pa se je samo nekoliko pobil po glavi.
Ob tisti uri je Fragiacomo vozil proti Sesljanij svoj avto «minimor-ris« TS 67524. Vse je šlo v najlepšem redu, dokler ni privozil do omenjenega križišča. Tedaj je Fragiacomo zapazil pred seboj avto-
furgon TS 24447, ki ga je vozil 55 letni Marcello Grahor s Trga Po povich 3. Prav tedaj, ko je pri vozil Fragiacomo, se je Grahor po maknil na levo, ker je moral obrniti na desno. Da bi se izognil trčenju, je Fragiacomo urno pritisnil na pedal zavor in zavil na levo stran ceste. Toda nenadni manever je bil zanj usoden. Mali avto se je dvignil na desna kolesa, zavozil na sredino ceste in se prevrnil na streho.
Na kraj nesreče so prihiteli agenti cestne policije in pomagali Fra-giacomu iz razbitega avta. S policijskim avtom so ga prepeljali v bolnišnico, kjer se bo na nevrokirurškem oddelku moral zdraviti en teden.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 26. februarja 1965 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa Je 14 oseb
UMRLI SO: 74.1etna Olga Iasle por, Trevisimi, 69-letna Eugenia Urizzi vd. Feresin, 71-letna Onorina Miniussl vd. Duri-gon, 74-letna Maria Filipčič por. Ctacchi. 76-lefini Enrico Moset-ti, 77-letni Giacomo Pieirobon, 69-let-ni Otrl Ho Serasin, 67.1etni Umberto Rizzotti, 76-letna Maria Serravallo vd. Zofi, 37-letni Enrico Natale Me-ierdorfer, 67-letni Antonio Luin, 79-letma Anna Stoka vd. Gherlani. 43-letni Emillo Groppl, 79-4etna Teresa Vischi vd. Croce.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (22. 2,— 28. 2.)
Biasoletto, Ul. Roma 16; Al Galeno, Ul. S. Ciliino 36; AUa Madonna del Mare, Largo Piave 2; SanfAnna, Er-ta S Anna 10; Davanzo, Ul. Bernini 4; Godina A11TGEA, Ul. Ginnastica 6; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Sponza, Ul. Montorsino 9.
Služba lekarn od 13 do 16. ure
Davanzo, U'. Bernlhi 4; Godina A11TGEA, Ul. Ginnastica 6; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Sponza, Ul, Montor. si n o 9,
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Biasoletto, Ul, Roma 16; Al Galeno, Ul. S. CiMno 36; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; SanfAnna, Er-ta S. Anna 10.


vsak dan v
KINO DVORANI V SKEDNJU
KAM NA PUSTNI TOREK ? Na tradicionalni veliki
• pustni ples
ki ga priredi SZ Bor v dvorani stadiona pri Sv. Ivanu v Trstu, Vrdelska cesta št. 7 od 21. ure dalje.
Rezervacija miz od sobote dalje v Tržaški knjigarni v Ulici sv. Frančiška št. 20
Razna obvestila
SAK Jadran vabi na pustno zabavo s plesom, ki bo v nedeljo 28 t.m. v dvorani prosvetnega društva v' Barkovljah, Uliea Cerreto 12, ob 20,30.
* * •
Prosvetno društvo divan Cankar*
priredi na pustni torek 2. marca o-troški «Lila ples« z začetkom ob ,16. uri.
DaroviJn prispevki
V počastitev spomina Josipa Pu-halja daruje družina Puhalj 5000 lir za Dijaško matico in 5000 lir za Tončičev sklad.
Ob obletnici smrti Karoline Regent daruje sin Emil 1000 Ih za športno združenje Bor.
Prosvetno društvo Prosek-Kontovel
priredi v nedeljo 14 marca mladinski smučarski izlet na Sv. Višanje. Vpisovanje vsak večer na sedežu društva.
Izletniki iz Trsta se lahko vpišejo pri Slovenski prosvetni zveri v Uil. Geppa 9.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trsi - (71. nv. Frančišku 20 Telclon «1-702
Novo:
Dokazi, Ljubljanske srednje šole 1941-45 L 800,—
HOTEL TRIGLAV SEŽANA priredi tridnevno pustno rajanje ob prijetni domači glasbi
S PUSTNA SOBOTA Z PUSTNA NEDELJA Z PUSTNI TOREK
Najboljše maske nagrajene — vljudno vabljeni!
DRUGA PLAT NAFTOVODA TRST-BAVARSK.\
Vedno bolj aktualno vprašanje onesnaženja obalnih morskih voda
Tudi v Kopru bodo zgradili naprave za dekanlacijo petrolejskih odpadkov
Ko bo naftovod Trst-Bavarska dokončan in ko bo začel obratovati s polno zmogljivostjo 40 milijonov ton surovega petroleja na leto, bo samo za oskrbovanje te velike mednarodne žile vsako leto priplulo v Jadransko morje okoli tisoč ladij več kakor jih plove zdaj. To novo ladjevje bo seveda sestavljeno izključno iz petrolejskih ladij, ki so sicer najbolj čiste ladje v prometu, ker jim pravilnik o varnosti pred požarom nalaga strožjo toaleto kakor drugim ladjam, zato pa prevažajo v svojih tankih najbolj neprijetno in škodljivo snov, s katero, se lahko pnesnaži morska voda. Največ škode lahko povzročijo petrolejske ladje s tem, da vržejo v morje ostanke petroleja, ko so izkrcale nafto in ko se odpravljajo po nov tovor.
Zaradi tega je razumljivo, da so se začeli strokovnjaki v obeh prizadetih državah, to je v Italiji in v Jugoslaviji, zdaj pobliže zanimati za to vprašanje in razmišljati o potrebi, da bi se dogovorili glede skupnega nastopa v prizadevanju, da bi se vode Jadranskega morja ohranile čiste kljub nepretrgani verigi petrolejskih ladij, ki bodo čez nekaj let plule po njem. Strokovnjaki na obeh straneh bodo morali pri tem seveda upoštevati mednarodna pravila o onesnaženju morskih voda na odprtih morjih ln oceaiiih. Paš notranjih voda kakor tudi' zunanji pas teritorialnih voda je namreč v vsaki državi zaščiten z notranjo zakonodajo, medtem ko velja na odprtih morjih mednarodni pravilnik, ki so ga pred nekaj leti sestavile in podpisale številne obmorske države z vsega sveta.
Ko je večina ladij svetovnega ladjevja uporabljala za plovbo premog, ni bilo takšne nevarnosti, da bi z odpadki goriva onesnažile morja, kajti voda je morebitne odpadke po daljšem ali krajšem času potegnila na dno in s tem preprečila vsakršno onesnaženje površine in bližnjih obal. Leta 1914 n. pr. je 96,6 odst. vseh ladij plulo na premog in le 3,4 odst. na nafto, danes pa je to razmerje postavljeno na glavo. Poleg tega je treba upoštevati, da je leta 1914 uporabljalo nafto kot gorivo za pogonski stroj le 1.500.000 brt. ladjevja, medtem ko so 30. junija lanskega leta našteli na svetu 5.063 petrolejskih ladii s skupno zmogljivostjo okoli 50.500 000 brt. Strokovnjaki so izračunali, da vse te ladje zavržejo ,v morie med čiščenjem, zaradi nepazljivosti in deloma tudi iz enostavne brezbrižnosti, okoli 300.009 ton nafte na leto.
Prvi poskusi, da bi v mednarodnem okviru uredili vprašanje onesnaženja morskih voda z nafto in njenimi derivati, segajo nazaj v leto 1935., ko je bila v Ženevi sklicana prva mednarodna konferenca o tem vprašanju. Ta konferenca se je zaključila brez posebnega usne-ba. zato pa Je bila pozneje, leta 1954. sklicana večja mednarodna »•diplomatska konferenca« v Londo-nu, ki se je zaključila s podpisom novega sporazuma o onesnaženju morskih voda, ki je znan kot londonska konvenciia. Sčasoma se je pokazalo, da tudi londonska pravila niso bila dobolj stroga in da se je kljub slovesnim mednarodnim obvezam nevarnost onesnaženih morskih voda neprestano večala, zato so posamezne države začele pritiskati na Medvladno pomorsko posvetovalno organizacijo pri 7druŽenih narodih I.M.C.O. (Int.er-gnvemmental maritime consultive orga.nization), da bi ta sklicala novo, tretjo konferenco ter postavila s»rožia pravila za odpravo nevarnosti. da bi nafta preplavile čedalie večje morske površine. Feviziia konvencije iz leta 1954 je bila potrebna tudi zaradi tega, ker njena prvotna pravila niso upoštevala lačni iznod 500 brt., vseh vojnih in ribiških ladij in čolnov, posebnega l»d1evja kitolovcev itd., ki pa so skunnb v tistih letih predstavliala okni j dve tretjini vsega svetovnega l^djevla. Tako so se strokovnjaki leta 1962 ponovno zbrali v Londonu in vnesli nek«i sprememb v pravilnik iz leta 1954.
Revidirana londonska konvencija določa v glavnem naslednje: a) v razdalji 50 milj od najbližje obale Je vsem ladjam prepovedano spuščati v morje surovi petrolej, mazililo olje, težko dieslovo olje in mineralna maziva ter z naftnimi odpadki zamazane vode, v katerih bi bilo več kot en miligram petrolejske snovi na liter vode. Na določenih področjih se pas 50 milj razširi na 100 milj. (ena morska milja velja v tem primeru 1852 m);
Ttam na
b) v vseh glavnih pristaniščih držav, ki so podpisale Londonsko konvencijo, se morajo postaviti posebne naprave za spravljanje petrolejskih odpadkov z ladij V pristaniščih morajo namreč biti ladjam na razpolago posebna skladišča za dekantacijo petrolejskih snovi ln pa ustrezna prenosna plovila; c) na vseh petrolejskih ladjah držav podpisnic morajo biti vgrajene posebne naprave za čiščenje in redčenje naftnih odplak; č) vsaka petrolejska ladja z več kot 500 brt. mora voditi poleg drugih še ••knjigo olja«, v kateri se morajo kronološko vpisovati vse operacije v zvezi v polnjenjem in praznjenjem tankov te čiščenjem ladijskih prostorov.
Na konferenci iz leta 1962 je sodelovalo 55 držav in 8 mednarodnih organizacij. Med drugimi sta se je udeležili tudi Italija in Jugoslavija, toda medtem ko je Italija konvencijo pozneje tudi ratificirala, Jugoslavija doslej tega ni storila. Po najnovejših vesteh pa naj bi se vlada sosedne republike pripravljala na skorajšnjo ureditev tega vprašanja, pri čemer bodo morali prizadeti gospodarski krogi poskrbeti tudi za okoli eno milijar-. do dinarjev novih sredstev za grad- doval.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiniHiiiiiiiiiMtiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiii
VČERAJ PONOČI NA OBREŽJU TRE NOVEMBRE
Motofurgon in avtomobil trčila ker sta vozila po sredini ceste
Motorist, ki se je na srečo le malo poškodoval, pa je bil tudi vinjen in ga bodo prijavili sodišču
njo dekantacijskih naprav na kopnem in za graditev čistilnih naprav na tistih petrolejskih ladjah, ki »e niso primerno opremljene za redčenje petrolejskih odolak. Posebne naprave za dekantacijo petrolejskih odpadkov nameravajo zaenkrat postaviti v Kopru, na Reki, v So-litu, v Pločah in v Baru.
fse nadaljuje)
E. F.
Na snegu je zdrsnil in trčil v drevo
Pri Materiji na jugoslovanskem ozemlju, se je včeraj popoldne ponesrečila 39-letna gospodinja Ros-sana Bellini por. Pizzi iz Padove, Ul. Fallopplo 3. Vozila se je v avtu «alfa romeo« iz Padove, ki ga je proti mejnemu prehodu vozil njen znanec Francesco Gagliardi iz Padove. Nenadoma je avto zdrsnil na zasneženi cesti in se zaletel v drevo. Pri nesreči se je Belli-nijeva pobila po desnem kolenu »n sl zlomila desno nadlaket, Prepeljali so jo v tržaško bolnišnico, kjer se bo morala na ortopedskem oddelku zdraviti 50 dni. Njen spremljevalec se pri nesreči ni poško-
VESTI IZ SOVODENJ
k
Obrežje Tre Novembre je bilo včeraj ponoči, nekaj minut po eni uri, prizorišče prometne nesreče, ki jo je zakrivil pijan šofer moto-furgona. Ob tisti uri je 35-letni delavec Boris Jelich iz Ul. Cisterno-ne 1, ki je prej obiskal več gostiln, vozil motofurgon «ape« TS 31193 proti Korzu Cavour. Jelich je vozil piecej po sredini cestišča, zato ni čudno, da Je čelno trčil v fiat 1100 TS 64724. ki ga je iz nasprotne smeri privozil 30-letni dr. Giancar« lo Ghirardi z Drevoreda III. Ar-rr.ata 3. Ghirardi se je tedaj vračal domov in je tudi on vozil avto po sredini ceste. Trčenje je bilo
neizbežno, na srečo pa se je Jelich le laže poškodoval. Zaradi sunka je z glavo udaril v vetrobran mo-tofurgona ter se porezal po obrazu Pri tem si je verjetno zlomil tudi nosno kost.
Neki pešec, ki je tedaj šel mimo, je poklical rešilni avto RK in agente prometne policije. Ponesrečenega Jelicha so prepeljali v bolhico, kjer so ga pridržali na otorinola-ringoiatričnem oddelku s prognozo okrevanja v 10 dneh. Ko bo ozdravel, pa bo moral na kvesturo na zaslišanje. Ker je bil pijan, ga bodo prijavili sodišču, škoda na obeh vozilih je precejšnja.
Občinska uprava prejela prvi obrok na račun trošarine proste cone
Ko bo načrt za ureditev ceste Vrh-Rubije pripravljen, bodo začeli tudi s tem delom
še iz prve svetovne vojne, kakor ga vsako toliko še vedno najdejo na tem .področju. •
2e pred časom je občinska upra- ga pridejo odstranit in uničit, va iz Sovodenj poslala goriški ob- Domnevajo, da je, orožje pstalo čini obračun od tega, koliko ji pritiče od trpžarinskih dohodkov' pri goriški prosti coni za blago, ki so ga iz tega naslova potrošili! :V sovodenjski občini. Račun je bil napravljen, za zadnjih sedem mesecev lani, ker je zadevni zakon, ki priznava trošarinske dohodke proste cone tudi Sovodnjam, stopil v, veljavo od 1. januarja 1964.
Jutri bo v Gorici govoril Ingrao
Jutri, v nedeljo 28. februarja z Občinska uprava iz Gorice je I začetkom ob 10. uri bo v kino prejšnji teden nakazala prvi obrok j dvorani Verdi v Gorici zborovanje sovodenjskega deleža pri prosti! KPI na katerem bo govoril član
coni in se je zavedala, da bo v bodoče redno odplačevala dozorele vsote iz tega naslova.
Tako bo sedaj sovodenjska občinska uprava končno lahko razpolagala s trošarino, ki bi ji pri-tikala že davno prej. Gre za nekaj milijonov letno, računajo da okrog pet, ki jih bodo lahko koristno uporabili za nekatera najbolj nujna javna dela, ki bi drugače bremenila občinske že itak zelo šibke, finance. Goriška občina pri tem pravzaprav ni nič oškodovana, ker gre za trošarino, ki so jo plačali ali jo bodo plačali sovodenjski občani za blago, ki so ga potrošili v tej občini.
Kot smo že poročali, je bilo na javni dražbi oddano delo za asfaltiranje ulic po vaseh. To delo mo ra prevzemnik izvesti v treh me secih po podpisu prevzema dela Računajo, da bo podjetje Tacchi no iz Gorice že v nekaj dneh pod pisalo dogovor in morda že v aprilu začelo z delom, ki ga bo lahko izvedlo v nekaj tednih,
Potem ko bo ostal problem ureditve ceste Vrh-Rubije, ki jo bodo ] J-merl'
glavnega tajništva stranke poslanec Pietro Ingrao. Govoril bo o političnem in gospodarskem položaju v Italiji in o mednarodnih dogodkih Za Gorico ima to zborovanje še poseben pomen zaradi bližnjih upravnih volitev.
Pri pospravljanj se je ponesrečila
Včeraj zjutraj okrog 7. ure je 68-letna Maria Paulin, ki stanuje v Gorici na Svetogorski cesti 133 pospravljala po svojem stanovanju. Pri tem pa ji je spodrsnilo, da je padla, in si zlomila levo roko v zapestju. Odpeljali so jo v goriško civilno bolnišnico, kjer so Ji dali roko v mavec in jo nato poslali domov s prognozo okrevanja v 20 dneh.
Avto podrl kolesarko na križišču v Tržiču
Včeraj okrog 12.30 je neki avtomobilist na križišču Ul. Verdi in Cosulich v Tržiču podrl kolesarko, ki je prihajala iz nasprotne
iiiMimiiiiHiiMiiiiiitimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiMiiiiimiiimiit
VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA
Izdali bodo zbornik
o prekomorskih brigadah
V prekomorskih brigadah se je borilo 25.000 Slovencev in med njimi okrog 900 Tržačanov . Učni uspehi na šolah - Požar v piranski kino dvorani
pravtako asfaltirali. V ta namen ima občina zbranih ali obljubljenih okrog šest milijonov lir, nekaj v denarju in nekaj v blagu. Občinski geometer sedaj dokončuje načrt za to delo in preračunava stroške. Ti bodo precej višji, kot pa je denarja na razpolago. Vendar Je občina odločena za manjkajočo vsoto vzeti posojilo, ker je izvedba tega dela nujno potrebna. Ko bo ta cesta, ki poteka po stari vojaški trasi, popravljena in asfaltirana, bodo končno tudi Vrhovci po najbližji poti povezani s svojim občinskim središčem in z Gorico, kjer jih je vedno Več zaposlenih.
Avto Ford, ki je prihajal po državni cesti v smeri od Benetk, je šofiral 24-letni Carlo Gamblni, doma iz Cortine d’Ampezzo. Na križišču mu je iz nasprotne smeri prišla s kolesom nasproti 32-letna Rozina Zaletel iz Ronk, Ul. Mazzini
V	okvir priprav za proslavo dvajsetletnice ustanovitve prekomorskih brigad, ki bo poleti v Ilirski Bistrici, sodi tudi zbiranje spominov in raznega drugega gradiva iz borb teh brigad. Poseben odbor je zbral doslej 250 prispevkov, pričakujejo pa še nove prispevke. Gradivo bodo potem obdelali in ga izdali v zborniku, ki ga bodo prejeli vsi bivši borci prekomorskih brigad. Iz raznega zbranega gradiva je razvidno, da se je borilo v prekomorskih brigadah 27 tisoč borcev, od tega 25 tisoč Slovencev, predvsem iz Primorske, med njimi pa je bilo tudi okrog 900 Tržačanov V bojih je padlo okrog 4500 borcev.
Odbor je prejel tudi več sto fotografij, ki prikazujejo celotno delovanje prekomorskih brigad, od njihovega zbirališča pri Bariju pa do sodelovanja v raznih borbah proti okupatorju.
* * *
V	Tekstilni tovarni Senožeče so slovesno proslavili 10-letnico obstoja podjetja. Ta tekstilna tovarna se je razvila podobno kot številne druge tovarne na Primorskem iz skromne delavnice ob požrtvovalnem delu kolektiva ln marsikdaj tudi ob samoodpovedovanju. V začetku so delali s štirimi starimi stroji, zdaj pa jih imajo že
'Minnnk-
predvaja danes, 27. t. m. ob 18. uri Technicolor Western film:
I fratelli senza paura
(NEUSTRAŠNI BRATJE)
Igrajo: ROBERT TAYLOR in STEVART GANGER
MIMO «1 KIS» P KOS Eli
predvaja danes, 27. t. m. ob 19.30 uri Technicolor briljantni komedija - film:
I due mafiosi
Igrajo:
FRANCO FRANCHI, CICCIO INGRASSIA in MOIRA ORFEI
Hotel
Triglav
Koper
Vas vabi na veselo pustovanje danes 27.2. in za pust 2.3.1965 v vseh prostorih hotela TRIGLAV, hotela ŽUSTERNE in restavracije R1ŽANA. Rezervacija miz. Najboljša maska nagrajena.
nad 160. Njihova prva proizvodnja je bila 2500 metrov blaga letno, zdaj pa proizvajajo že nad 4 in pol milijona metrov. Tovarniška delovna sila je izključno iz Senožeč in okolice.
Ob desetletnici so odprli novo tovarniško halo, zgrajeno po najsodobnejših dosežkih. Hkrati so odprli nov obrat družbene prehrane, v katerem bodo dobili delavci dnevno nad 200 toplih obrokov hrane.
* * *
Marsikdo ne ve, da ima Primorska najstarejše šole v Sloveniji. Letos bodo na primer kar tri šole Slavile 150-letnico svojega obstoja. Gre za osnovne šole v Jelšanah, na Premu in v Renčah, šola v Renčah je začela delovati leta 1815 v neki zasebni hiši. Tam se je odvijal pouk skozi 55 let, nato pa so leta 1870 zgradili šolsko poslopje s tremi učilnicami. Zanimivo je, da je bil učni jezik v šoli vse do prve svetovne vojne slovenščina, šola v Jelšanah pa Je bila v začetku nedeljska šola ter je vključevala otroke iz številnih bližnjih vasi. Pouk je bil najprej v nemščini, neto v slovenščini, do osvoboditve ,a v italijanščini.
* * *
Statistiki so objavili nekaj podatkov o učnih uspehih na osnovnih in srednjih šolah v koprskem obalnem pasu. V prvem polletju je na osnovnih šolah izdelalo 71 odstotkov otrok, na srednjih šolah pa Okrog 60 odstotkov. Izidi so v glavnem na lanskoletni ravni, oziroma gre celo za malenkostno naza dovanje. Vsekakor pa s temi številkami ne moremo biti zadovoljni. Vzroki so povečini objektivnega značaja, saj številne šole nimajo ustreznih prostorov in pripomočkov, da bi lahko v redu izvajale reformirani pouk. Po drugi strani primanjkuje najmoderneje opremljenim šolam (Koper, Ilirska Bistrica) večje število učnih moči. Poseben problem je še na obalnem pasu, kjer je mladina preobremenjena. Glede števila tedenskih učnih ur celo presegajo evropsko povprečje, k temu pa je treba prišteti še pouk italijanščine. Vsekakor so podatki prvega polletja jasno opozorilo, da bo treba r/ij-skrbneje proučiti materialne in kadrovske probleme osnovnih in srednjih šol, kakor tudi vprašanje pravilnih obremenitev učencev.
* * •
Ob 365-letnici smrti znamenitega italijanskega filozofa Giordana Bruna je priredil italijanski kulturni krožek, ki nosi njegovo ime, skromno slovesnost. Po govoru o liku Giordana Bruna so člani krožka izvedli kulturno-umetniškl program.
* • *
V ponedeljek je nastal požar v piranski kino dvorani. Zaradi plamena, ki je uhajal skozi dimnik, se je vnel lahko vnetljivi material v prostoru zraven kino dvorane. Plamen se je hitro razširil na kino dvorano, kjer se je vnel in udrl strop. Čeprav je nastal požar med predstavo, se občinstva ni lotila panika. Dvorano so v redu izpraznili in ni bil nihče ranjen. Na pomoč so prihiteli gasilci Iz Pirana, Koora in Buj, ki so oožar lokalizirali. Zaradi vetra je namreč obstaja velika nevarnost, da bi se požar razširil na sosedna poslopja.
Pozdrav PZS goriškim planincem
Ob priliki rednega letnega občnega zbora Slovenskega planinskega društva v Gorici je predsedstvo Planinske zveze Slovenije iz Ljubljane poslalo zboru naslednjo pozdravno brzojavko:
«Dragi goriški rojaki! Planinci smo v duhu z vami združeni z isto ljubeznijo in istimi ideali. Prisrčno vas pozdravljamo in želimo vašemu društvu najlepši razvoj predvsem pa mnogo lepih doživetij v gorah tostran in onstran meje.»
Vojni material na Oslavju
Oslavski posestnik Karel Dru-fov-ka je te dni našel na svojem polju v bližini vodnega rezervoarja na zgorhjem Oslavju več kovinskih cevi, ki so bile videti kot eksplozivne naprave ali granate. Svojo najdbo je sporočil karabinjerjem iz Podgore, ki so najdeno orožje zavarovali, da bi ne prišlo do nesreče in sporočili vojaškim izvedencem iz Trsta, naj
št. 104. Šofer je kolesarko prepozno opazil in jo podrl. Odpeljali so jo v tržiško bolnišnico, kjer so Ji ugotovili udarec na glavi s pretresom možgan ter so Jo pridržali za 10 dni na zdravljenju.
Zapisnik o nesreči je napravila cestna policija iz Tržiča.
V KLUBU «SIMON GREGORČIČ* V GORICI
Tržačan Blazina predaval o slovenski odpravi v Ande
Predavanje je pripravilo Slovensko planinsko društvo
Dijak iz Gradiške se ponesrečil v Vidmu
Včeraj se je v zavodu Malignanl v Vidmu ponesrečil pri tekmi v odbojki med telovadno uro 18-let ni Franco Bressan, doma iz Gradiške, Ul. Carducci 18. Z nekim zasebnim avtom so ga odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom kosti v nosu ter so ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 10 dneh. 1
IZPRED SODIŠČA V TRŽIČU
Obsojena divji lovec in skuterist brez dovoljenja
Oba sta iz Doberdoba, kjer so ju tudi zasačili
:;c‘-
sap
Ip fHI
Pred okrajnim sodnikom v Tržiču se je moral zagovarjati 23-letni Bruno Lavrenčič iz Doberdoba, Ul. Boneti, ki je bil obtožen, da je z zankami lovil zaščiteno divjačino v lovski rezervi in poleg tega ni imel niti lovskega dovoljenja. Zadeva je še bolj zapletena, ker se je vse to izvršilo v obmejnem pasu, kjer je potrebno za lov še posebno dovoljenje. Ko ga je lovski čuvaj presenetil, pa se mu ni hotel niti legitimirati. Dogodek se je izvršil 4. oktobra lani v bližini Doberdoba.
Sodnik ga je obsodil samo ker
niiiitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliHiiinmliiiiiiHiiiitiiHiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiniiiuiiitHiiiiiiiiiHiiitiiHiiiiimiiiiiiiiiiiii
POUČNA RAZPRAVA PRED VIDEMSKIM SODIŠČEM
Sodnik je obsodil pešca ki je kriv motoristove smrti
Utemeljitev: pešec je kriv, ker ni hodil po levem cestnem robu kot zahteva zakon
Pred videmskim okrožnim sodiščem je bila zanimiva sodna obravnava, ki jo zaradi njene originalnosti hočemo opisati. Predsednik sodnega dvora dr. Boschlan je namreč obsodil neko žensko, ki je šla peš po cesti in zakrivila padec in smrt motociklista, kateri jo Je povozil, na 2 meseca in 20 dni zapora z zakonskimi olajšavami.
Nesreča se je pripetila 22. novembra lani v kraju Torreano dl Mar-tlgnacco v videmski pokrajini. Egle Sabbadini, 52 let stara, je hodila po desni strani ceste ter držala za roko šestletnega vnuka. V tisti smeri se je na ciklomotorju pripeljal 51-letnl Sileno Nadalinl ter jo povozil. Oba so odpeljali v bolnišnico, kjer so žensko pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v desetih dneh, Nadaliniju pa se je zdravje tako poslabšalo, da je naslednji dan umrl. žensko so prijavili sodišču, kjer se je morala prejšnji dan zagovarjati zaradi nenamernega umora. Med obravnavo so jo spoznali za krivo, ker je prekršila 134 člen zakona o cestnem prornetu, ki se glasi takole:
«Pešci morajo hoditi po pločni-
kih, nasipih ali privzdignjenih drevoredih; če jih ni ali so odločno pomanjkljivi, tedaj morajo hoditi po levem robu ceste«.
Sabbadinijeva Je hodila po desnem, to kar počenjajo številni pešci tudi v naših krajih, ne da bi se pri tem zavedali, v kakšno nesrečo spravljajo sebe ne samo pred zakonom ali tudi pred varnostjo, ki sl jo ne morejo zagotoviti, če ne vidijo, kakšno vozilo se jim bliža od zadaj in kako blizu njih bo vozilo. Na levi strani ima pešec pregled nad cesto ter more še vedno odskočiti vstran, če stanje vozil na cesti narekuje takšno dejanje.
NajstarcjJ odbornik Slovenskega planinskega društva iz Gorice Peter Čermelj pozdravlja Sandija Blazino, vodjo slovenske ekspedicije » Ande na predavanju v klubu »Simon Gregorčič« v Gorici
V sredo zvečer je bilo v klubu «Simon Gregorčič» v Gorici predavanje s skioptičnimi slikami, ki ga je priredilo Slovensko planinsko društvo. V goste je povabilo znanega slovenskega plezalca Sandija Blazino, po rodu iz Trsta, ki je lansko leto vodil plezalno ekspedicijo v Ande v Južno Ameriko.
Uglednega gosta je številnemu občinstvu, med katerim je bilo izredno veliko planincev, predstavil najstarejši član SPD v Gorici Peter Čermelj.
Predavatelj je udeležence najprej popeljal z «Ljubljano», ladje Splošne plovbe iz Pirana, po Sredozemlju na Atlantik, ki so ga prepluli v devetih dneh, ter se ustavili v nekaterih večjih mestih v Južni Ameriki. Po izkrcanju so se odpeljali v La Paz. mesto na višini nad 4.000 metrov, od koder so nadaljevali pat v osčrje Kordiljerov. Z izredno lepimi barvnimi diapozitivi, posnetimi z objektivi različnih gorišč-nic, je pričaral pred udeležence divjino zaledenelih vrhov, ki so se morali vsi vdati neuklonljivi volji naskakovalcev. Iz njih je bilo mogoče razbrati napore, ki jih je ekspedicija vlagala v svoje delo, da je osvojila nekatere vrhove, kjer je sodletelo številnim poprejšnjim odpravam v Ande, in prvič stopila na še nedotaknjene, ki jih je poimenovala s «Slovenijo» in «Jugoslavijo».
Zelo lepe diapozitive je predam-tel j napravil tudi o domačem prebivalstvu, Indijancih, ki živijo v teh krajih, tako da smo spoznali tudi njihove navade, kar je napravilo predavanje še bolj zanimivo in poučno obenem.
se ni hotgl legitimirati, na 15 dni pripora in na plačilo sodnih stroškov. Za vse druge obtpžbe ga je oprostil zaradi pomanjkanja dokazov.
Tudi 24-letni Humbert Jelen iz. Doberdoba, Ul. Jezero 3, se je moral istega dne zagovarjati pred okrajnim sodnikom v Tržiču pod obtožbo, da se je vozil s skuterjem, ki je imel začasno evidenčno tablico, on sam pa je bil brez voznega dovoljenja. To se je pripetilo v Doberdobu 23. septembra lani. Sodnik ga je obsodil na dva meseca pripora in 12 tisoč lir globe ter na plačila sodnih stroškov.
Danes na Vrhu pogreb Avguština Devetaka

VESTI IZ NOVE GORICE
Novogoriška občina šteje skoro 48-tisoč prebivalcev
Kmalu bodo v mestu dogradili veliko mehanizirano krušno peč
Po podatkih, ki jih je zbral občinski zdravstveni center v Novi Gorici, so imeli lansko leto na področju te občine skoro 48 tisoč prebivalcev, ali točno 47.961. Leta 1958 so našteli v občini 44.876 prebivalcev, v poznejših letih pa Je njihovo število nihalo med enim ln drugim od navedenih podatkov. Največje spremembe v številu prebivalstva povzroča priseljevanje in odseljevanje. Naravni prirastek je namreč zelo nizek. Pač pa so ugotovili, da se je povprečna življenjska doba občanov povišala od 64 na 65 let.
Neroden padec upokojenca
S pridržano prognozo so včeraj zjutraj sprejeli na ortopedski oddelek bolnišnice, 77-letnega upokojenca Francesca Cercega iz Ulice Don Bosco 9. Cercego se Je ponesrečil predvčerajšnjim zvečer, ko je nerodno padel na zunanjem stopnišču stavbe, v kateri stanuje. Pri padcu si Je Cercego zlomil desno stegnenico. Cercego je odšel domov, toda ker ni mogel strpeti zaradi bolečin, je včeraj zaprosil za zdravniško pomoč. V bolnišnico so ga prepeljali z avtom RK.
Ker je za prebivalstvo potrebno poskrbeti tudi za prehrano, naj povemo še. da gradijo v Novi Gorici tudi novo veliko mehanizirano tunelsko peč. Dosedanje manjše peči na področju občine so namreč dotrajale in več ne odgovarjajo svojemu namenu. Nova peč bo začela predvidoma obratovati še spomladi ter bo imela zmogljivost po 1000 kg kruha na uro. To pomeni, da bodo lahko v enem dnevu in v dveh izmenah napekli 16.000 kg kruha, kar Je več kot dovolj za prebivalstvo celotne občine.
V novi peči bodo lahko pekli tudi razne vrste peciva In tudi kruh menijo, da bo iz nje boljši kot pa iz starih peči. Podjetje ((Pecivo«, ki si Je omislilo to peč, bo uredilo tudi primerna skladišča za moko in za krušne izdelke. V novem obratu pa bo tudi delo za peke manj naporno, ker bo bolj mehanizirano in zato računajo, da bodo v njem lahko uvedli 42-urni delovni teden. V marcu nameravajo postaviti prve peči, meseca maja pa naj bi nova peč začela ze normalno obratovati.
DEŽURNA CVETLIČARNA
Jutri, 28. februarja bo v Gorici odprta cvetličarna GORIAN RENATO, Ul. Garibaldi št. 9, tel. 26-28.
Avtobusni izlet za pust v Veliki Repen
Slovensko planinsko društvo iz Gorice priredi na pustni torek 2. marca popoldanski avtobusni izlet v Veliki Repen na Tržaškem, kjer bo tudi prosta zabava z godbo in srečolovom. Kdor se ni še vpisal naj to stori še danes pri A. Košuta, Ul. Mameli 8, v Gorici. Avtobus bo odšel iz Gorice, s Travnika ob 14. uri skozi Pod-goro, Standrež, Sovodnje in Gabrja pfoti Trstu.
Snežne razmere na goriških smučiščih
Po podatkih, ki nam jih je sporočila Goriška turistična zveza iz Nove Gorice je bilo včeraj zjutraj Stanje snega na raznih goriških srtiučiščih naslednje:
Na Lokvah 60 cm snega srena in —4 stopinje; vlečnica je v po-goiju. Črni vrh nad Idrijo 25 cm srena in -—7 stopinj; Vojsko 95 cm srena in —8; Idrija 25 cm srena; Livek 50 cm srena in —5; vlečnica je tudi tu v pogonu; v Bovcu so imeli 40 cm srena ter v Logu pod Mangartom 70 cm srena in —5 stopinj.
Jutri, v nedeljo, bo tradicionalno tekmovanje v veleslalomu na Kuku nad Livkom. Ker so letos snežne razmere zelo ugodne, bo ta prireditev prav gotovo lepo u-spela.
Športno združenje « D O M » vabi danes 27. februarja 1965 ob 21 uri na tradicionalni predpustni ples
«N0Č V TROPSKEM SVETU*
ki bo v dvorani pri »Zlatem pajku« Verdijev korzo št. 13 v Gorici.
Vstop z vabili, ki so na raz polago na sedežu SPZ v Go rici, Ul. Ascoli 1/1.
Danes ob 1J. uri bodo na domačem pokopališču na Vrhu pokopati 73-letnega Avguština Devetaka, znanega gostilničarja, ki Je imel svoj lokal v zgornjem deni vasi v hiši št. 48. Pokojnik se je z gostinstvom ukvarjal vse svoje življenje ter si pridobil dosti klientov tudi iz okoliških vasi, zlasti iz Laškega. Lokal vodijo sedaj njegovi otroci
Pokojni Devetak je delj časa trpel zaradi hude bolezni. Umrl je v petek zjutraj na svojem domu. Zapustil Je ženo Terezijo in šest ctrok: tri hčere in tri sinove, ki so vsi poročeni ter stanujejo doma ali v Laškem.
Prizadeti družini izrekajo iskreno sožalje prijatelji in znanci, katerim se pridružujeta tudi naše uredništvo ln uprava.
Na pustni torek otroška maškarada
V torek 2. marca z začetkom ob 16 uri bo v prostorih kluba «d. Gregorčič« v Gorici na Verdijevem korzu 13 OTROŠKA MAŠKARADA, ki jo priredi Slovenska prosvetna zveza. Prireditelji vabijo k udeležbi otroke In njihove prijatelje. Na sporedu je tudi priložnostna lutkovna Igra. sledilo pa bo prosto rajanje otrok. Priporočamo naj pridejo otroci po možnosti oblečeni v pustne maske. Prireditev bo trajala približno do 18. ure.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna PONTONI -BASSI v Raštelu št. 26, tel. 33-49.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 3,7 stopinje ob 13. uri, najnižjo 0,9 stopinje pod ničlo v četrtek zvečer ob 23. url, povprečne dnevne vlage je bilo 72 odstotkov.
TRINKOV KOLEDAR ZA BENEŠKE SLOVENCE
Beneški Slovenci, ki delajo v Belgiji, so tudi leto*, izdali žepno obliko Trinlžovega koledarja za Betieške Stovence. Zelo okusno ga je uredil prof. Rado Bednarik, natisnili pa so ga v Budinovi tiskarni, v Gorici,
Na začetku so opisi praznikov cerkvenega in 'državnega značaja ter navedbe datumov sončnih in luninih mrkov. Pred samim koledarskim delom je ena izmed manj znanih Trinkovih fotografij, takoj za 'njim pa spis prof. Bednarika •lz Trinkove zapuščine», ti katerem} objavlja Pesem *Jetnifc po krivem•, vzeta iz Trinkovega rokopisnega zbežka, ki ima na prvem listu zgbrdj s sbinčnikom pripisano oznako: Popravki so lastnoročni pestiika Gregorčiča.
Izpod peresa prof. Rada Bednarika je izšel' Uidi članek «Dva poetg, iz njih src se venec spleta-, v katerem opisuje življenje in delo Gregorčiča in Trinka, dveh imen, ki ne bosta nikoli pozabljeni. Prozni tekst se prepleta s pesmimi obeh avtorjev. Daljši spis je posvečen Reziji, kakršna je bila pred 400 leti; napisan je na podlagi še neobjavljenih podatkov iz muzaškega arhiva. Poučen je člapek z naslovom •Nekdanja samouprava», ki opisuje volitve županov v posameznih vaseh v Beneški Sloveniji. Kronika beneške duhovščine je zaobjeta v članku • Slavja in smrti naše duhovščine v letu 1964spis pa je
ilustriran s skupinskimi slikami beneške duhovščine. Kratkemu o-pišu Trinkovih spisov in pa njegovi oporoki, ki jo je napisal leta 1950, sledita dve •Sveti sporočili- Preglja in Tavčarja, dalje • Pravljica iz Marsina», nekaj humoresk, članek z naslovom •Naša naselbina v Rusiji-, spis o zapisovanju rezijanske ljudske pesmi ter nekaj člančičev o beneških vaseh. Zdravko je tudi letos objauil nekaj pesmi, ki poživljajo pestro čtivo, po katerem bodo psi beneški Slovenci prav gotovo radi segli zaradi njegove ljudskosti ter priročne izdaje.
VERDI. 17.00; «Squadriglia 633», C. Robertson in J. Sachiris. Kine-maskop v barvah.
CORSO. 17.15: »Angelica«, M. Mer-cier in R. Hossein; kinemaskop-ski film v barvah.
MODERNISSIMO. 15.00, 17.30, 20.00 in 22.30: «1 tre volti«, Sorajra, R. Harris in A. Sordi; kinemaskop-ski film v barvah. Za ta film ne veljajo izkaznice in znižane vstopnice.
VITTORIA. 17.30; «11 Gattopardoa, Burt Lancaster in Claudia Cardi-nale. Italijanski kinemaskop t barvah.
CENTRALE. 17.00: «1 pirati delta Malesin«, Reeves in J. Sassard; zadnja predstavo ob 21.30,
BOROVI ODBOJKARJI NA DVEH FRONTAH
Moška ekipa v Bergamu ženska pa na stadionu
V telovadnici na stadionu «Prvi maj» bosta nastopila prva in druga ženska ekipa - V Bergamu so borovci favoriti
Jutri bodo vsi Borovi odbojkarji zaposleni, moški v Bergamu, dekleta pa v Trstu na stadionu. Dekleta bodo odigrala turnir za pokal ((Benečije — Julijske krajine«. V tem turnirju sta kar dve ekipi. Nastopile bodo namreč tudi rezervne sile, ki imajo resne upe na drugo mesto, takoj za prvo garnituro. Tej ne bi smela končna zmaga na noben način uiti in morale bi kar dobesedno pomendrati vse nasprotnice. Glede druge Borove ekipe moramo še pripomniti, da bo začela vsak set s tremi točkami prednosti. Vse ostale ekipe spadajo namreč v drugo ligo, medtem ko je Bor B še v promocijski skupini.
Razpored je naslednji: (telovadnica stadiona «Prvi maj«): c.l) 9.00 Bor B — Porzio (Videm) ob 9.30 Bor A — Pordenone
Sledita nato še finalni tekmi za 3. oziroma 4. in za 1. oziroma 2. mesto.
* * *
Borov! fantje bodo tokrat potovali v Bergamo, kjer bodo imeli pred seboj sorazmerno šibkega nasprotnika, ki je do sedaj zmagal ie v eni tekmi. Nekaj povsem nerazumljivega bi bilo namreč, da bi po nedeljski izredni zmagi nad CSI, Borova sestorka prinesla do mov poraz iz lombardskega mesta.
KljuD temu pa borovci nasprotnika ne podcenjujejo, zavedajoč se, da bodo morali zaigrati brez treh stalnih članov prve ekipe. Zaradi študija ali bolezni bodo primorani ostati doma Starec, Uršič in Drasič Namesto njih pa bo vstopil v prvo ekipo Edi Plesničar. To bo že peti mladinec, ki bo doži--vel ognjeni krst druge lige. S tem lahko samo občudujemo mlado slovensko združenje, ki si je znalo v borih treh letih ustvariti naraščaj, katerega mu lahko vsako društvo zavida.
Olimpia Je v svojem nastopu v Trstu pustila še kar dober vtis. Kljubovala je plavim do konca drugega seta in ga tudi dobila, nato pa je Bor prevzel vajeti igre v svoje roke in zmaga je bila njegova z rezultatom 3:1. Isti rezultat pričakujemo tudi s tega gostovanja. če bo Bor zaigral le delno kot v nedeljo, potem ni nobenega dvoma, da se bo vrnil domov z dvema točkama več.
V ostalih tekmah tega kola ima-
jo moštva, ki so na boljših mestih lestvice prognozo na svoji strani. Tako bi morali: CSI, Čelana, Za-vattaro in Gasilci Ravenna z lahkoto odpraviti nasprotnike.
RITTER
SNEŽNE RAZMERE V SLOVENIJI
Triglav . Kredarica jasno, —9, 300 cm; Komna jasno, —11, 210cm: Rateče - Planica delno oblačno, —10, 80 cm; Bohinj jasno, —6, 45 cm; Pokljuka jasno, —2, 5 cm pršiča na 120 cm podlage, Žič. obratuje; Bled oblačno, —6, 20 cm, sren, Žič. obratuje; Radovljica oblačno, —7, 18 cm, vleč. v Radovljici in Begunjah obratujeta; Dom na Kofcah zmerno oblačno, —11, 80+40 cm pršiča; Dom na Zelenici zmerno oblačno, —11, 115+40 cm pršiča; Dom pod Storžičem rahlo oblačno, —10,	60 + 20 cm pršiča;
Žičnica Španov vrh pret. oblačno, —5, 70 cm, cesta prevozna, žičnica obratuje; Loška koča na Starem vrhu oblačno, —9, 5 cm pršiča, 92 cm podlage; Kamniška Bistrica jasno, —4, 20 cm; Žičnica na Vel. planino jasno, —8, 5 cm pršiča na 60 cm podlage, Žič obratuje, cesta prevozna; Jezersko oblačno, —13, 27 cm; Žičnica na Vogel sončno, —4, 260 cm, sren, žič, in vleč, obra. tujeta; Slovenj Gradec delno oblač. no, —9, 21 cm; črna na Koroškem jasno, —11, 40 cm; Pohorska vzpenjača rahlo oblačno, —8, 70 cm, vleč. obratuje, smuka je možna od spodnje postaje; Maribor delno oblačno, —9, 11 cm; Murska Sobota oblačno, —lt, 7 cm; Novo mesto jasno, —11, 11 cm; Polževo oblačno, —1, 10 cm pršiča na 5 cm podlage; Rakitna jasno, —14, 31 cm, sren, vlečn. obratuje, dostop je mo. goč; Kurešček delno oblačno, —4, 15 cm pršiča; Ljubljana jasno, —8, 7 cm; Travna gora oblačno, —10, 30 cm pršiča; Postojna pret. jasno, —12, brez snega; Črni vrh nad Idri. jo oblačno, —12, 45 cm, sren; Lo-
kve oblačno, —8, 60 cm, sren, vlečnica obratuje; Bovec delno oblačno, —8, 30 cm, sren; Log pod Mangartom delno oblačno, —7, 76 cm, sren, skakalnica uporabna; Livek oblačno, —7, 60 cm, sren, vlečnica obratuje; Vojsko oblačno, —11, 90 cm, sren; Idrija oblačno, —10, 25 cm, sren.
Že 15 dni pred SPENT prihod tujih reprezentanc
Avstralci bodo bivali v Mariboru, Japonci pa želijo ostati v Ljubljani
Organizacijskemu komiteju SPE NT so že nekatere tuje države izrazile prošnjo, da jim omogoči bivanje v Sloveniji že 15 dni pred pročetkom svetovnega prvenstva v namiznem tenisu. To so: organizator svetovnega prvenstva v namiznem tenisu leta 1967 Avstralija, Kitajska, Japonska, Severna Koreja, Sovjetska zveza, Indija in ZAR. Organizacijski komite je na svoji izredni seji obravnaval možnost bivanja tujih reprezentanc v Sloveniji in pri tem določil naslednja mesta:	Ljubljano, Bled, Maribor,
Novo mesto, Kranj, Nova Gorica.
■llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIlUIIIIIIIIIIlllllllllllltlllllllllllllllllllllllllll
GORIŠKI NOGOMET
Juventina igra v Farri Sovodnje pa v Zagraju
Podpora igra doma proti Libertas iz Koprive
štandreškl nogometaši se bodo itri pomerili v Farri s tamkajšnjo sipo, ki velja za močnejšo kot na iz Zagraja, katera je prejšnjo edeljo naprtila Juventini kar pol lešta golov. Zato se bodo morali ;ralci Juventine bolje pripraviti jr igrati bolj resno, borbeno in ovezano. Starejši igralci naj upo-;evajo tudi mlajše tovariše ter a j z njimi v večji meri sodeluj e-j. Čeprav je sedaj položaj ekipe recej slab, vendar se bi dalo še ešiti in ga izboljšati. Za to tek-ro naj se predstavijo naslednji pralci Juventine: Marson, Pašku-n, Oblak, Furlan, Puia, Montico, 'abaj, Ferfolja, Petejan, Rosolen, 'onino, Močilnik, Klaučič; Bizaj in latistič.
Sovodenjci nastopajo jutri v Za-raju in jih tudi ne čaka lahka
naloga. Vendar če bodo zaigrali kot prejšnjo nedeljo in z malo več sreče znajo prinesti domov tudi kako točko, čeprav je prav Žagraj preteklo nedeljo gladko odpravil Juventince. Za to tekmo naj se pripravijo naslednji igralci: Ferfolja, Gabrijelčič, Marinič, Petejan K., Petejan J., Černe, Nanut, Devetak, Caudek, Kerševan, Danilo, Gulin in Pelicon.
Podgora igra jutri na domačem igrišču, kjer se bo pomerila z ekipo Libertas iz Kaprive, ter ima še največ izgledov, da bo dosegla obe točki. Razen presenečenj, ki se tudi v nogometu često pripetijo.
fiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiimiiiitiiiaiinimiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiuiiiimimitiitiiiiiiiitiiiimiiiiiNuiiimiiiiiiiiiiiit
ŠE ENA ZMAGA TRŽAŠKEGA BOKSARJA
Benvenuti premagal Leahyja po točkah
Leahy je boksal nekorektno, vendar pa zelo odporno kljub številnim zadetkom v polno
MILAN, 26. — Nino Benvenuti, italijanski prvak srednje kategorije, je k svojim dosedanjim zaporednim zmagam dodal še eno lovoriko. Sinoči je v okviru mednarodne boksarske prireditve v Milanu premagal po točkah v 10 rundah Irca Mickeja Leahyja.
V 'prvih dveh rundah je Benvenuti «študiral» svojega nasprotnika kako mu priti do živega, ker se je boril z znatno spretnostjo in često telo ob telo. V trčtji rundi se je Benvenutiju posrečil prvi zadetek, toda Leahy je nadaljeval s svojo taktiko sklanjanja glave, zaradi česar je dobil prvi opomin. Peta runda je bila za Irca najbolj kritična. Benvenuti ga je zadel trikrat z desnico in ga prisilil na K, D, V šesti rundi je bil Leahy ponovno K. D. in tudi v sedmi rundi je bil dvakrat v težavah, vendar se je še vedno dobro upiral s spretno igro nog. V osmi rundi je celo nekajkrat zadel Benvenu-tija z desnico in nato z levico, deveta runda pa je bila spet Ben-venutijeva domena, kakor tudi deseta, čeprav je boks proti koncu postal precej zmeden. ,
Benvenutijeva zmaga je bila vsekakor jasna in zaslužena, vendar pa je v Leahyju naletel na dokaj močnega nasprotnika.
TENIS
NEAPELJ, 26. —■ V nadaljevanju mladinskega mednarodnega teniškega turnirja je Jugoslovan Franulo-vič premagal Italijana Castigliana s 6:1, 6:2, Maioli je premagal Jugoslovana Demčenka s 6:1, 5:’’, 6:2, v igrah dvojic pa sta Minček in Franulovič premagala italijanski par Capozza-Colon z 2:6, 6:0, 6:3.
SMUČANJE
SMUČANJE
CERVINIA, 26. — Ivo Mahi-knecht je zmagal v veleslalomu, ki je veljal kot prva disciplina za pokal Cervinie.
Bližnji nastopi italijanskih skakalcev
MILAN, 26. — Italijanska zimskošportna zveza je za mednarodne skakalne tekme v Planici, ki so na programu 7. marca, določila Agostina De Zorda in Albina Baz-zana, vsi ostali najboljši italijanski skakalci pa bodo istega dne tekmovali doma v Pontedilegnu. Med njimi bodo tudi Giacomo Ai-moni, Nilo Zandanel, Bruno De Zordo, Dino De Zordo in Mario Ceccon.
14. marca bosta Aimoni in Nilo Zandanel nastopila v Holmenkolle-nu na Norveškem, 14. marca Dino De Zordo, Bruno De Zordo in Mario Ceccon v Ruhpoldingu v Nemčiji, 19. marca Aimoni in Nilo Zandanel v Kulmu v Avstriji in Zan-
danel, Aimoni, Dino De Zordo, Bruno De Zordo in Mario Ceccon 28. v Le Bresseju v Franciji.
* * *
VILLARD DE LANS, 26. — Avstrijska smučarka Edith Zimmermann je zmagala v smuku za ženske za veliko nagrado Villard de Lans pred Francozinjama Madelei-ne Bochatay in Cristine Teraillon, Švicarko Ruth Adolf in rojakinjo Heidi Zimmermann. Slovita Francozinja Christine Goitschel je bila šele šesta.
Sprejeli so tudi predlog, da bi reprezentanca Avstralije nekaj dni pred SPENT gostovala in trenirala v Mariboru. Takrat bo v mestu ob Dravi tudi prijateljsko srečanje med omenjeno reprezentanco in Jugoslavijo. Razen tega dvoboja, ki bo na razstavišču mariborskega tedna v dvorani C, bo še prijateljski dvoboj med mariborsko reprezentanco in reprezentanco Melbourna. Posebno zanimiv bo nastop avstralskih igralk, med njimi nastop Diane Kilderry, za katere namiznoteniški izvedenci pravijo, da bodo na SPENT resen konkurent Romunkam in Japonkam. Jugoslovanska reprezentanca bo v Mariboru nastopila v svoji najmočnejši postavi z Markovičem, Korpo in Veckom na čelu, tako da bodo ljubitelji te športne zvrsti po dolgem času prišli na svoj račun. Razen predvidenih srečanj v Mariboru ima avstralska delegacija, ki bo štela okoli 30 ljudi, še predviden izlet na Pohorje in ogled nekaterih najlepših turističnih postojank Ekipa Japonske z večkratnim svetovnim prvakom Ogimuro na čelu pa je izrazila željo, da bi najraje ostala v Ljubljani. Tako se bodo igralci iz dežele vzhajajočega sonca 10 dni pred pričetkom SPENT nastanili v novem hotelu Lev.
J. IJ
FIS-A tekmovanje v Kranjski gori
KRANJSKA GORA, 26. — Danes in v nedeljo bo na Vitrancu nad Kranjsko goro četrto tradicionalno FIS-A tekmovanje v alpskih disciplinah. Tekmovanja se bo udeležilo 9 tekmovalcev iz Avstrije, po 5 iz Franclje, Italije, Švice, 3 iz Vzhodne Nemčije in 15 Jugoslovanov. Pričakuje se tudi prihod Madžara Sundeja. Danes je na sporedu veleslalom, jutri pa slalom.
Jutri nastop treh ekip Primorja
V nedeljo bo prvo moštvo «Pri-morja.) igralo proti vodilni na lestvici Romani iz Tržiča. Tekma bo ob 15. uri v Nabrežini.
Juniorsko moštvo bo v nedeljo zaključilo svoj turnir. Kot zadnjega gosta bo sprejela moštvo milj-ske «Muggesane». Tekma bo v Nabrežini ob 10.45.
Mladinsko moštvo pa bo na igrišču «Prvi maj« ob 10.30 nastopilo proti vrstnikom US Triestine.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
prvi	1
drugi	2
prvi	1 2
drugi	2 X
prvi	2
drugi	1
prvi	2 1
drugi	1 2
prvi	2 1
drugi	1 2
prvi	2 2 I
drugi	12 2
DEŽELNA ATLETIKA V PRETEKLI SEZONI
Za vrhunskimi atleti le malo novih talentov
Kvaliteta se je preselila v Videm in v Furlanijo - Nazadovanje v Trstu
SMUČANJE
BERCHTESGADEN, 26. — Heidi Schmid Biebel je zmagala v veleslalomu na prvenstvu Zahodne Nemčije. V veleslalomu za moške je zmagal A di Osterried, Ludwig Leit-ner r r je bil diskvalificiran.
Atalanta—Fiorentina	1 X
, Bologna—Juventus	1 X
Cagliari—Catania	. 1 X
Genoa—Foggia	1 v
Mantova—Bampdoria	X
Milan—Messina	1
Roma—In ter	2 X
Torino—LR Vicenza	1 X
Varese—Lazio	1
Catanzaro—Reggiana	X 2
Spal—Napoli	1
Arezzo—Ternana	2
D. Duca A.—Reggina	X
V našem prejšnjem sestavku smo govorili izključno o vrhunskih atletih naše dežele, za danes je torej ostalo le 'manj «asov». Začeli -bomo kar pri mladih.
Z izredno dobrim rezultatom se lahko ponaša 18-letni Munini iz Vidma, ki je lani dosegel, sicer precej nepričakovano 193 cm v skoku v višino. Res je, da atlet lani ni veliko nastopal, ker pa v Vidmu čez zimo zadovoljivo sistematično trenirajo, je zelo možno, da bo Munini tudi letos pokazal nekaj dobrega. Za Muninijem so kar trije skakalci z višino 190 cm, Zam-paro, Rossetti in De Anna, kar je za deželne razmere zelo dobro povprečje, na žalost pa je za njimi veliko brezno. Le en skakalec je na višini 180 cm, drugi pa na 175 cm ali seveda manj.
Med atleti, ki so v i. 1964 prestopili med juniorje iz kategorije naraščajnikov, je veliko pomanjkanje skakalcev v višino. Perspektiven izredno mladi atlet lani ni prišel do izraza in bo letos vsa odgovornost, razen morda izjeme Mu-sulina, ponovno na ramenih prej omenjenih atletov.
Posebno pohvalo zasluži tudi Vi-demčan Sgrazzutti, specialist v skoku s palico. Sgrazzutti je redno premagoval 4 metre in največ dosegel 410 cm. Sgrazzutti se odlikuje po že zadovoljivi tehniki skakanja z orodjem iz fiberglasa, manjka pa mu še malo hitrosti in tudi moči. Atlet je večkrat premagal rekorderja Rossettija in nastopil tudi za mladinsko državno reprezentanco.
Nove odlične mlade atlete bomo našli med metalci. Predvsem ne gre pozabili Diblasa, ki je kot na tekočem traku boljšal svoj osebni rekord v kopju in pristal pri povsem zadovoljivi znamki 61,98 m. Diblas je bil skupno z bivšim klubskim tovarišem Saitzom stalni član državne mladinske reprezentance. Diblas se odlikuje po dovršenem slogu metanja, je tudi fizično nadarjen ža met kopja, med tekmovanjem pa se zdi, da ne da vse iz sebe. Tri metre za Diblasom je Defranzonl, za njim pa ni mlaj ših metalcev z boljšimi rezultati. Na 12. mestu deželne lestvice Je borovec Fučka z znamko 49,90, ki pa ne predstavlja dejanske vrednosti slovenskega atleta.
19-letni Fabro iz Tržiča je najboljši metalec kladiva v deželi. Atlet žal ni preveč hiter, obvlada pa že dobro obrate in moči ima skoraj preveč. Ne vemo če ima Fabro pozimi možnost treninga, lanskoletni rezultat 48,21 m pa na vsak način ni nikakor meja za tr-žiškega atleta, ki bi moral že letos krepko prekoračiti 50 m. Na drugem mestu v deželi je borovec Sedmak. Njegov rezultat 44,22 m je dober, metalec pa nima več možnosti, da bi napredoval, ker ne more redno trenirati in nastopati. Met kladiva je pastorka v deželni atletiki in le peščica atle-
SPDT
priredi 7. marca na Livku smučarske tekme v slalomu za člane in v smuku za člane, članice in naraščaj.
Vpisovanje na sedežu v Ul. Geppa do 3. marca.
tov se s tem orodjem resno ukvarja. Za popularizacijo te panoge bi morala atletska zveza nemudoma uvesti mladinsko lažje orodje, kot delajo po vseh atletsko razvitih državah in vključiti met kladiva v program vsakega atletskega mitinga, da bi atleti sami spoznali dinamiko te discipline. V zelo kratkem času bi se v naši deželi, ki razpolaga predvsem v Furlaniji z odličnim človeškim materialom, razvil kader metalcev, ki bi zavzel sam vrh italijanske atletike.
Dobro so se v minuli sezoni odrezali tudi tekači na 800 m. Na prvem mestu je razmeroma starejši atlet Danelutti (1’57”5), Mia-ni in Furlan pa sta dosegla 1’57”9 oziroma 1’58”7. Za to trojico sta dva 18-letnika iz Vidma, Joan in Moro, ki sta že krepko tekla pod 2 minutama. Ne gre pozabiti tudi na leto mlajšega Mihičiča Iz Tržiča, ki je dosegel točno 2 minuti. Strokovnjaki menijo, da bosta od mlajših največ dosegla na 800 m Joan in Mihičič. Moro se bo verjetno posvetil teku na 1500 m. V Trstu imamo tri atlete med 2’i" ih 2’2”, mladega naravnega talenta, kakršne vsako leto najdejo v Vidmu, pa v našem mestu ni in po-
		

ČAGLIARI
Bertola; Martiradonna;. Tid-dia; Cera, Vescovi, Longo; Rlz-zo, Nenč, Vellardo, Greatti, Rlva.
CATANIA
Vavassori; Lampredi, Rambal-delli; Magi, Bicchierai, Fantaz-zi; Calvanese, Biagini, Rozzo-ni, Cinesinho, Facchin.
TORINO
Vieri; Poletti, Rosato; Puia, Cella, Ferretti; Meroni (Albrighti), Ferrini, Hitchens, Moschi-no, Crippa (Meroni).
LR VICENZA
Luison; Tiberi, Savoini; De Marchi, Carantini, Stenti; Va-stola, Menti, Vinicio, Demarco, Colausig.
BOLOGNA
Negri; Furlanis, Pavinato; Tumburus, Janich, Fogli; Ma-raschi, Bulgarelli, Nielsen, Hal-ler, Pascutti.
JUVENTUS
Anzolin; Gori, Sarti; Bercelli-no, Castano, Salvadore; Stac-chini, Del Sol, DeU’Omodarme, Da Costa, Menichelli.
GENOA
Da Pozzo: Bagnasco (Calvani), Vanara; Colombo, Bassi, Riva-ra; Dalmonte, Pantaleoni, Žigoni, Locatelli (Koelbl ali Cap-pellini), Gilardoni.
FOGGIA
Moschioni; Valadč, Micelli; Bettoni, Rinaldi, Micheli; Fa-valli, Lazzotti, Nocera (Penna), Maioli, Oltremari.
ROMA
Cudicini; Tomasi n, Ardizzon; Carpenetti, Losi, Carpanesi; Salvori (Nicole), De Slsti, Man-fredini (Angelillo), Tamborlni, Francesconi.
INTER
Sarti; Burgnich, Facchetti; Malatrasi, Guarnieri, Picchi; Jair, Mazzola, Domenghini, Suarez, Corso.
ATALANTA
Pizzaballa; Anquilletti, Nodari; Pesen ti, Gardoni, Colombo; Pe-tronl, Bolchi, Nova, Mereghet-ti, Maglstrelli.
FIORENTINA
Albertosi; Robotti, Castelletti; Plrovano, Gonfiantini, Brizi; Hamrln, Maschio, Orlando,
Bertini, Morrone.
MANTOVA Zoff; Scesa, Corsini; Tarabbia, Pin, Cancian; Pagani, Jonsson, Di Giacomo, Correnti, Coccolo. SAMPDORIA Sattolo; Vincenzi, Fontana (Trinchero); Franzini, Masie-ro, Delfino; Frustalupi, Loja cono, Sormani, Dordoni, Ba-rison.
MILAN
Barluzzi; Noletti, Trebbi; Pe-lagalli, Maldini, Lodetti; Mora, Rivera, Altafini, Amarildo, Fer-rario.
MESSINA
Baroncini; Garbuglia, Stucchl; Benatti (Derlin), Ghelfi, Lan-dri; Bagatti, Schutz, Morelli, Gioia, Brambilla.
VARESE
Lonardi; Marcollni, Maroso; Ossola, Beltrami, Soldo; Spel-ta, Cucchi, Traspedini, Anders-son, Vetrano.
LAZIO
Cel; Zanetti, Dotti; Carosi, Pa-gni, Gasperi; D’Amato, Gover-nato (Fascetti), Galli, Chri-stenssen, Fascetti (Governato).
čakati bo treba na generacijo, ki bo letos prišla iz vrst naraščajnikov.
Razen na 800 m je Danelutti na prvih mestih lestvice tudi v tekih na 5000 in 10.000 m in na 3000 ro z zaprekami, rezultati Videmča-na pa zaostajajo za osebnimi rekordi in zelo malo verjetno je, da jih bo tekač v svoji karieri še izboljšal. V lanskih krosih se je odlično izkazal Maieron 1z Tržiča, med poletno sezono pa atlet skoraj ni nastopal in boljši rezultati so seveda Izostali. Teki na dolge proge tudi ne uživajo velike popularnosti med domačimi atleti ih napredek je zato zelo problematičen.
Teki čez zapreke postajajo ponovno priljubljeni, kisik pa prihaja skoraj samo iz Vidma, kjsr sedaj nekaj nadarjenih zapre-kašev. Na progi 110 metrov je na mestu še vedno Buttignon, 18-let-nl Videmčan Nadalutti pa bi ga moral v najkrajšem času izpodriniti. Nadalutti bi moral letos dose-čas pod 15”5. Senzacionalne rezultate lahko doseže tudi Musulin, k) ima vse možnosti, da postane vrhunski športnik. Na daljši progi je daleč najboljši Zanon s 55”3 pred Buttignonom s sekundo slabšim časom. Tudi v tej panogi imajo Videmčani odličnega mladega atleta. Barmuzzi (18 let) je progo že pretekel v 56”8, leto mlajši Da Ros pa v 58”5. Kvaliteta na zaprekah ni prav slaba, bila pa bi lahko veliko boljša če bi atletska zveza poskrbela za večjo propagando zaprekaških disciplin. Nujno bi se moral uvesti tek na 110 m z nizkimi zaprekami za mladince in pa tek na 20b m z zaprekami. K zaprekam bi tako privabili veliko tekačev in kvaliteta bi se nedvomno občutno dvignila.
Preostala skoka, v daljino in troskok, nista med sezono dala zadovoljivih tehničnih dosežkov. V daljini smo 1. 1963 Imeli kar dva 7-metraša, lani pa je Gentilli skočil največ 6,86 m, v troskoku pa ni nihče presegel 14 m, čeprav se je povprečje prvih 10 na lestvici za nekaj centimetrov izboljšalo. V zadnjem letu se je zelo malo atletov oprijelo teh skokov in nadaljnji napredek bo še vedno odvisen od že znanih imen. Izjemo predstavljata Regalzi (daljina) in De-carli (troskok). Oba skakalca sta iz Vidma.
Preostal je še deseteroboj, kjer pa niso bili doseženi izredni rezultati. Prvi na lestvici Tassini je zbral samo 4687 točk. Veliko več, letos gotovo čez 6000, zmore Rossetti, ki je tudi državni mladinski rekorder v tej panogi, zaradi poškodb pa v 1. 1964 v deseteroboju ni nastopil. Na zelo dobrem šestem mestu v deseteroboju je Vojko Cesar (Bor) s 3836 točkami. Tudi deseteroboj je v naši deželi zelo zanemarjen in priredijo ga le za podelitev naslova deželnega prvaka, ker tako predvidevajo pravila atletske zveze, številna udeležba na vsakem deželnem prvenstvu dokazuje, da bi se lahko priredili trije deseteroboji v sezoni. Primerno bi tudi bilo, da bi v bodoče imeli atleti na razpolago vsaj en dan in pol za opravljenje 10 panog, ne pa 20-24 ur kot doslej.
Iz navedenih rezultatov je razvidno, da je deželna atletika pridobila precej mladih sil, kvaliteta pa se je popolnoma preselila v Videm in bo tam ostala predvidoma zelo dolgo časa. Iz statistik državne atletske zveze je razvidno, da je klub «A.S. Udinese« na 7. mestu v državi, Libertas iz Vidma pa le malo zaostaja. V lestvicah prvih 10 v državi je videmska pokrajina, v primerjavi s številom prebivalstva, najbolj zastopana v državi.
BRUNO KRIŽMAN
M. ŠAJ1NOV
3
Cvetočih lit.
»
Iz delovanja mladinskih društev v Trstu pred štiridesetimi leti
In še gredo moje misli dalje. Pri Milutinu Bobku so se ustavile.
V našem društvu je bil mladinec Milutin eden najmlajših fantov, vendar pa discipliniran in požrtvovalen ter steber nogometnega moštva. Čeprav še zelo mlad, takrat mu je bilo morda 15 let, je vendarle bil atletske postave. Ker je bil resen, kolikor se o resnobi lahko govori pri fantih njegove starosti, je bil večkrat določen za reditelja društvene sobe, ko ni nihče smel v društveno sobo brez članske izkaznice (predpisi javne varnosti so bili taki, da ni smel nihče pose-čati društvenih prostorov, če ni mogel dokazati, da je član društva), je bil prav Milutin tisti, ki je pazil pri vratih, da smo imeli članske izkaznice vsi, sicer nam Je izročil nekakšna vabila, ki jih je dala v ta namen natisniti za vsa mladinska društva ZMD. Milutin je bil tisti, ki je z zelenjem okrasil prostore S. D., ko smo v njih imeli Cankarjevo proslavo, in Milutin je bil tisti, ki je bil na 6. članskem sestanku 10. 3. 27. izvoljen na mesto odstopivšega Bekarja za novega društvenega gospodarja. Z Miiutincm smo fantovali, po razpustu društva smo še vedno hodili skupaj na izlete. Na dan mojega nabora sva se napila in na jasi pod hišo rogljičev na novi
cesti sva si dala od ciganke prerokovati usodo. Meni je prerokovala veliko družino in mnogo otrok, a Milutinu dolgo življenje. Niti prvo, niti drugo se ni uresničilo! Najine poti so se potem ločile in ločena od državne meje sva živela vsak svoje življenje.
Nasilna smrt prijatelja Slavka me je gotovo presunila, še bolj pa me je potlačila govorica, da je bil njegove smrti kriv prav Milutin. Ni mi šlo v glavo, da bi bilo kaj takega mogoče, saj sta si bila Slavko in Milutin v Borštiču skoro soseda in prav gotovo prijatelja. Toda govorica je bila splošna in uporna. Ko sem iz ječe priromal v vojašnico v Arezzo in sem ves zamišljen stal ob svojem pogradu, me iz te zamišljenosti nenadoma prebudi Milutin. Toliko da me ni zadušil, tako je bil vesel nenadnega svidenja. Toda jaz sem ostal takrat nem in nisem vedel, kaj naj mu rečem. Potem pa je bruhnilo iz mene:
«Milutin, vsi govore, da si ti kriv Slavkove smrti. Ali si, ali nisi kriv, povej mi, kako je bilo?«
So trenutki v . življenju, ki ostanejo neizbrisno v spominu. Meni. je ostal,, tisti hip tako živo v spominu, da ne bo nikoli zameglil, tudi če bi živel še sto let. Meni se je zdelo, da se je Milutin zamajal kakor gora, zakaj bil je velik in močan. Prebledel je, potem pa me je pogledal s tako čudnimi očmi, kakor človek, ki mu je nenadoma slabo. Potem pa je bruhnil v jok. Jokal je kakor otrok, neutolažljivo je jokal in iz prsi mu je sililo hlipanje, ki ga je dušilo.
«Verjemi mi,» se mu je čez doigo izvilo ((verjemi mi, jaz nisem kriv Slavkove smrti.«
Nisem odgovoril in verjel sem mu, da je nedolžen.
Pri vojakih sva z Milutlnom delila dobro - in slabo in o Slavkovi tragični smrti nisva nikoli več ■ govorila, Nekega
dne so naju premestili k polku, v katerem je služilo veliko slovenskih fantov od vsepovsod iz Julijske krajine. Vsi so verovali v zlom, vsi, tudi če so takrat kazali dogodki na bojišču drugače, Nemci so še vedno prodirali globoko v Rusijo, a Italija je bila še trdno zasidrana v Afriki. Toda vera naših fantov v zlom fašizma in v dokončno zmago zaveznikov je bila tako velika, a zlasti v vstajenje Primorcev, da so se fantje odkrito rogali svojim nadrejenim, tako da je bila mnogokrat nevarnost,
V nadaljevanju v četrtkovi številki je bilo pod sliko napačno napisano. da gre za izletniško skupino rojanskega mladinskega društva Zarja na izletu v okolici Trsta. To skupino kaže današnja / slika, medtem ko je prejšnja kazala ženski odsek omenjenega društva
da jih obtožijo nepokorščine, ali še kaj hujšega. V taken ozračju smo kmalu dobili stik s tistimi vojaki italijanski narodnosti, ki so prav tako kakor mi čakali na razsulo. Tak« idejno sorodne vojake smo našli zlasti med furlanskimi levi čarji. Na skupnih sestankih, ki so sledili, je dozorel načrt zi upor, za obsežen oborožen upor v polku. Ce danes gledan na naše takratno snovanje, se mi zdi vse skupaj blaznost, ji vse to tisto samo sanje, kajti samo še zasanjanci bi mogli ’ poletju leta 1942 tvegati oborožen upor v samem srcu Italije Mene so sredi tega zarotniškega dela aretirali, na srečo zi druge prekrške in so me odgnali zopet v ječo, tako da m ni znano, kako so fantje pozneje ukrepali. Toda pri vsem ten je važno to, da je Milutin za nameravani upor vedel in če n bil poučen prav v vseh potankostih, je vendarle vedel tolike da bi v primeru odkritja lahko končal tako, kakor je konča žefrin še ne eno leto pred tem. In če sem morda prej ime še kakšen pomislek v Milutinovo poštenje, ga od takrat dalji prav gotovo nisem imel več. Da, Milutin je prav gotovo po grešil takrat, ko je začel posečati fašistični krožek pri Sv Ivanu, čeprav samo zaradi športa, zakaj Milutin je bil člai boksarske sekcije. Čeprav je bil njegov pogrešek zelo hud s tem vseeno še ni rečeno, da je postal pravi izdajalec ii celo neposredni sokrivec Slavkove smrti. O Milutinu so krožil nenadzorovane govorice ljudi, ki se niso zavedali dalekosežnost svojega govorjenja. Takrat so bili burni časi, bili so čas revolucije, v katerih ni bilo časa za razpravljanje, koliko j' nekdo kriv ali nedolžen. Sumljive ljudi so v revolucijah vedni odstranjevali brez poklonov. Tudi Milutinu, žal niso prizanesi in so ga odstranili. Drago je plačal svojo lahkovernost. Tod: jaz ga oproščam vsake obtožbe izdajstva.
(Se nadaljuje)
UREDNIŠTVO: TRST — UL MONTECCH1 6 • II. TELEFON »3-808 In »4-638 — Poštni preda) 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 ■ II. Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338 — NAROČNINA: mesečna 800 lir — Vnaprej: četrt letna 21Ž50 Ur, polletna 4.400 Ur. celoletna 7.700 lir — SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 50 din, 2.400 din za leto 1965. - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603 86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 Ur — Mali oglasi 40 lir beseda. — Oglas) tržaške in goriške pokrajine se
naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri iSocletk Pubbllcitk Italianaa. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst