ttnMulko.. Mt, ssespt SataršajS, J^aad Bolltoft. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE U rodni akt ta aprevaltkl prostori: 8467 South Lavradalo Ave. Office of Publkatloni IS67 South Uwn4ala Ava. Tslapkoae, Eooksoll 4»04 .TKAB IIIL Jo f^-Of 1 uro. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 23. JUNIJA (JUNE 23), 1938 ft.fi T atrij STEV.—NUMBER 123 AccopUneo for at spadal rato of »oetsc« provtdod for ta aoetton 110«. Ari of Oot. I. 1»1T. aotfcortsod on Jona 14. ISIS črt glede odpoklica tujih | čet iz Španije sestavljen jodielt mednarodnega nevmeaevalnega odbo-,bo na tvoji seji prihodnji petek razpravljal • izvedbi načrta. General Franco informiral elesile, da premirja ne bo, dokler ne bo lojali-tjČDt Španija poražena. Lojaliati utrjujejo ujrambno črto pri Valenciji IlENCUA, 22. jun. — Fa-■ bomba je danes potopijo tovorno ladjo Thor-^ki je bila zasidrana zunaj Po napadu je /aši-I letalo odletelo, čez nekaj, I pe se je spet vrnilo in obdalo ladjo. Bomba je tre-n krov ladje, ki je pet mirneje izginila pod vodo. hI posadke razen enega i so se redili. Prvi faši-upad na to ladjo je bil i». januarja tega leta in 10 bombe ubile Štiri morili, 22. jun. — Predstavnih evropskih velesil — Francije, Nemčije, Ita-»vjetske Rusije — so se iporazumeli glede poostri-(ovora o neintervenciji v ki civilni vojni. Ta dogo-podpisalo 27 držav, ki so snubile, da bodo nevtral i lentantje omenjenih peli so na seji pododseka kvalnega odbora, ki se je triila v Londonu, soglas-sbrili detajle načrta o pori tujih prostovoljcev iz Načrt predviduje tudi ue straže na morju in su-tar naj bi ustavilo poši-orožja in bojnega mate-bema državama, ki sta za v španski civilni vojni,1 tudi priznanje prava bo-tva. ondonu pravijo, da bo pretit tednov predno bodo ve-pričele izvajati načrt, potežkoče so bile odstra-' ko je ruska delegacija pri-u načrt, dasi Ae ni dala riU, ali je pripravljena 11 del stroškov. Člani pod-mednarodnega nevmeše- % odbora se bodo ponovno na svoji seji prihodnj? n* kateri bodo razprav-vprašanju, iz katerih vili bi prišla vsota $5,000,-i financiranje izvajanja Ta v revidirani formi inxno\anje komisije, ki to v Španijo in preštela fc prostovoljce, ki se bori-straneh, v fašistični "tičal armadi. Kontrolo "J" in suhem, ki naj bi »'"ila novo intervencijo, •JI« prostovolcev iz Spa- Lov na spione se bo nadaljeval Berlin zanika obdolži-tve o spionaži nemških čaatnikov New York, 22. jun. — Federalni prosekutor Lamar Hardy je včeraj izjavil, "da se bo lov na Hitlerjeve1 špione v Ameriki nadaljeval, dasi zdaj še ne vemo, kaj bo še vse odkrila preiskava." Štiri osebe, ki so bile po federalni veleporoti obtožene špionaže v prilog nacijski Nemčiji in tatvine tajnih načrtov obrambe, bodo kmalu prišle pred sodišče. Drugih štirinajst obtožencev, med katerimi so trije nemški vojaški častniki, živi v Nemčiji in ameriške avtoritete jih ne morejo prosekutirati. Dve glavni priči, ki sta imeli zveze s špioni, sta pod policijsko stražo v federalnem poslopju v Nevv Yorku. Ti sta Kate Moog Busch in Santa de Wanger. Prva je bite zaupnica dr.—••Fr-itzH Griebla, bivšega voditelja ameriških nacijev, ki je pobegnil v Nemčijo, ko so federalne avtoritete pričele loviti špione. Dr. Griebl je bil po veleporoti obtožene špionaže. Berlin, 22. jun. — Nemška uradna časopisna agentura je včeraj na kratko komentirala akcijo ameriške federalne vele-porote, ki je obtožila 18 Hitlerjevih agentov špionaže. Ta zanika možnost, da bi bili trije nemški vojaški častniki špiftni. Pozneje je predstavnik nemškega zunanjega urada izjavil, da je bila vsa afera uprizorjena z namenom, "da povzroči senzacijo iz razumljivih razlogov." Domače vesti Vesti iz I,a Salla La Salle, IU. — George Kasti-gar iz La Salla se je 14. t. m. poročil s trgovko Mae Bentler iz Peruja. Obilo sreče, George! — Na obisk v staro domovino sta odšla John Klobučar in Mary Pirnat. — Paraliza je položila Fr. Ojsterška v* bolniško posteljo, njegova žena je pa v bolnišnici, kjer je prestala operacijo na želodcu. Dalje so bolni Mary Vogrič, Jos. Vogrinc in Louis Korošec. Nova učiteljica na farmah Willard, Wis. — Miss Frieda W. Krultz, hči znanega našega farmarja in društvenega delavca Mihaela Krultza, je te dni v Eau Clairu naredila z odliko izpit učiteljice za podeželske ljudske šole. Mlada učiteljica je članica društva 198 SNPJ. Čestitke! Nov grob v Penni Coverdale, Pa. — Tukaj je u-mrl Jakob Setina, star 64 let in rojen v Darnikih pri Vodicah. Svojcev menda nima, ker je zavarovalnino, ki je krila pogreb, zapustil društvu št. 427 SNPJ, čigar član je bil. Pokopan je bil civilno 21. junija na Hackettu, Pa. Clevelsndske vesti Cleveland. — Dne 20. t. m. je umrla Mary Ozimek, roj. Perko, stara 45 let in doma iz Kala pri Ambrusu na Dojenjskem. V A-merikf je "bna Zoiet in tu zapušča moža, tri sinove in štiri brate, i > Poroka v Calumetu Calumet, Mich. — Dne 15. junija se je tu omožila Margaret Staudohar, Slovenka, z Ralphom Nerijem iz Trimountaipa, kjer bo njun- bodoči dom, ker je ženin tam uposlen. Nevesta je članica SNPJ ie 16 let. Mladi par se je po ženitovanju odpeljal v Milvvaukee. Obilo sreče! Član v bolnišnici Bridgeville, Pa. — Louis Ma-rušič, član društva 295 SNPJ, se nahaja v Mercy Hospitalu, drugo nadstropje, kjer ga prijatelji in znanci lahko obiščejo. Članstvo mu želi hitrega okrevanja. ^rananje prava bojevni-*> obema strankama kafro bodo vse tuje čete po-11 Španije, franclsco Franco je da je on proti 7» premirja, dokler ne bo- km| fek Pazili lojalistov. 1 premier Ne vi lie ^'"jt včeraj v teku de I tUfll.ru;W - • k I t *unanjih zadeva h v par- kjavil, (]a je pogfe] nov Francu, ker fa-*lc> napadajo angle-fct Tlakih vodah, «Wvum, drastično ak-_ J*n gande, ker je Francija, odkar je premier Daladier na vladnem krmilu, temeljito revidirala svojo politiko napram Španiji in Italiji. Premier je 4*1 zapreti mejo uvozu orožja kr lojalistič-no Španijo in zdaj s»> širijo govorice, da namerava (poslati svojega reprezentanta v Burgos, kjer je sedež španskega fašističnega režima. Daladleijie zaprl mejo, da potolaži italijanskega diktatorja, in s tem je podrl tudi vse mostove za sebojj. V zunanji politiki sledi Francija angleškemu premierju Chamberlainu, ki je utrditev prijateljskih vezi z Italijo. Magnatje žalujejo za Copelandom Izdelovalci zmazkov ao tudi izgubili zaščitnika New York. — (FP) — Za senatorjem Copelandom, kl je zadnji teden umrl v VVashingto-nu, žalujejo najbolj uradniki parobrodnih in elektrar-s k 1 h družb In izdelovalci patentnih zdravil. Malokateri senator je tako zvesto služil tem interesom kot Copeland. Organizirani mornarji so poznali senatorja kot lobista parobrodnih družb. On je bil avtor načrta, kl je določal registracijo mornarjev in prisiljeno arbitražo. Ta načrt je bil poražen v senatu, ko so začeli mornarji protestirati. Protestu so se pridružile tudi druge delav ske organizacije. Ko je pred nekaj meseci psr-nik President Hoover obtlčsl ns pečinsh, je Copelsnd ns podlsgi zsvsjslnih poročil v časopisju obsodil obnsšsnje mornarjev. Obdolžil jih je, da so bili pijani in da so ovirali reševanje potnikov. Poznejša preiskava je dokazala, da so mornarji vsstno opravljali svojo služrtio in ds so bili potniki, ne mornarji, pijani. Copeland Je nagrmadil bogastvo, ko je po radiu oglaševal patentna zdravila. Trust patentnih medicin mu je bil hvs-ležen, ker Je senstor rszmrcva-rll stari zskon o federalni kontroli živil In zdrs vil, ki js pro-tektiral odjemslce. Nov zskonski nsčrt, kl je bil sprejet v kongresu, s gs ftooae-velt še ni podpiasl, nosi Cope-Isndovo ime. Ts ne rahtevs od , izdelovalcev zmazkov objave odmevi notranjega konflikta v avtm uniji Delavako politično gibanje v Michiganu prizadeto Židje v Nemčiji dobili ultimat OBSODBA MARTI-NOVE AKCIJE Washington, D. C. — (FP) — Homer Martin, predsednik unije združenih avtnih delavcev, je izzval oetro kontroverzo, ko je suspendiral pet članov ekseku-tivnega odbora te unije in posledice se opažajo na mnogih delavskih frontah. Voditelji Odbora za industrijsko organizacijo, v kateri je včlanjena avtna unija, kritizirajo Martina, ker si je izbral glavno mesto Amerike za razglas o civilni vojni v avtni uniji in to tik pred zaključkom zasedanja kongresa. Nekateri pravijo, da niti delavski sovražnik ne bi mogel izbrati bolj škodljivega prostora ln časa. Posledice Martinove akcije ao se že pokazale na delavekem političnem polju v Michiganu. On je namreč načelnik državne organizacije Delavske nestrankarske lige, ki je imela doslej pri njegovih nasprotnikih največjo oporo. Ta organizacija bo imela svojo konvencijo v Detroitu v zadnjih dneh tega meseca. Zdaj ugibajo, kakšne posledice bo imelo Martinovo čiščenje na delavsko politično gibanje. Mnenje prevladuje, da ee bo notranji konflikt nadaljeval do prihodnje konvencije avtne unije. Samo neznatna manjšina je menja, da se bo konflikt poravnal na miren način in da bosta obe frakciji spet vozili skupaj. O Martinu pravijo, da ne more obdržati lojalnosti svojih najboljših prijateljev, ki so z njim vred gradili avtno unijo. On se rad prepira z drugimi člani eksekutive, če se ne strinjajo z njim. Prišel je že večkrat v konflikt Uko z radikalnimi elementi v vodstvu avtne unije kakor tudi s konservativnimi. Nekatere krajevne unije so že zapretile z ustavitvijo plačevanja prispevkov v blagajno mednarodne unije, da tako protestirajo proti suspendiranju članov eksekutive. Iz tega se lahko izcimi konkurenčna avtna u-nija. Vprašanje je, ali bo odbor CIO sankcioniral ustanovitev konkurenčne unije, če bo o-pozicija proti Martinu naraščala. Opozicija že od zadnje konvencije avtne unije naglaša, da on ni *|Mstoben vodja organiziranih avtnih delavcev. Goebbela oplazil poročevalce zunanjih liatov Berlin, 22. jun, — Dr. Paul Joseph Goebbels, minister propagande, je včeraj napovedal, da bodo židovske trgovine v Nemčiji kmalu iztrebljene, ko je govoril pred množico 100,000 o-seb. Njegova napoved je bila v bistvu ultimat Židom, da morajo izginiti iz Nemčije. Naciji so aplavdirali Goebbel-su, ki je v svojem govoru sankcioniral novo gonjo proti Židom. Pričeli so kričati: "Juden raus!" (Proč s iidi!) "Ali ni žalitev Nemcev to, ker je prišlo v Berlin v zadnjih treh mesecih 3000 Židov?" Je vprašal Goebbels. "Kaj sploh iščejo židje v Berlinu T" Prijatelji Židov pravijo, da prihajajo židje v Berlin is malih mest ln vasi, ker tam ne morejo dobiti živil ln drugih potrebščin. "Poročevalci zunanjih listov ae jezijo in pritožujejo, ker zaznamujemo židovske trgovine," je nadaljeval minister. "To amo pričakovali, ker ne aaupamo poročevalcem. Pod vzeli bomo še bolj drastične korake, da pot is i nemo Žide iz trgovin. 2idovske trgovine bodo kmalu Izginile, kajti že sama navzočnost Židov nam preaeda." Goebbela je dejal, da bo na-cljaka vlada ščitila Nemce v Češkoslovaški. "Svet naj lave, da je delitev naroda nemogoča," je grmel minister. 'To Je bilo dokasano v Avatrljl in bo ponovno dokazano drugje. Mi ne bomo mirne gledali zatiranja naših bratov na drugI atrani meje." Bivii avstrijski kance-lar bo izgnan v Italijo Dunaj, 22. Jun. — Visok u-radnik Je izjavil, da bo preiskava proti Kurtu Schuschniggu. bivšemu avstrijskemu kancelar-ju, ki jo vodi nacijske tsjna po llcijs, kmalu zaključena, nakar bo izgnan v Italijo. Poleg drugih zunanjih državnikov se Je za Schuschniggs zsvzel italijanski dikUtor Mussolini. Apeliral Je na Hitlerja, naj reši Schuschniggs, ki je pod policijskim nadzor stvom, odksr je Nemčija okupirala Avstrijo. formul, čeprav Js znano, da zmazki ubijejo več tisoč ljudi ua leto, ker vsebujejo zdravju škod IJIve in strupene snovi, Copeland, etebsr Tamrnanit-skega dvors v New Vorku, ko ruptne demokratske politične msšlne, je dosledno pobijsl Rooseveltov "ne* dssl". V taboru reskcije je Ml vee čas, odkar Je bU izvoljen sa senatorje. r Potresni sunki zamajali Grčijo Potres ao čutili v Ruaiji tudi Atene, Grška, 22. Jun. — Močni potresni sunki ao včeraj zamajali nekatere grške pokrajine. V Galaxidu, mestu ob Korint-skem zalivu, sto milj severoza pari no od Aten, je potres porušil več starih poslopij, toda človeških žrtev, kolikor Je doslej znano, ni bilo. Potres so Čutili tudi v pristaniškem mestu Proveni in na otoku Kamosu. Ta otrok leži v bližini Turčije, Moskva. 22. jun. — Močni potresni sunki so sinoči pretresli mesta in vasi v okolišu Jezera Issyk Kul, provinca Kirgiša, v ruski Aziji, Vlada je takoj ime-novals |»osebno komisijo, ki Je od|>otovsla v prizadete kraje, da pomaga prebivalcem. Prvi sunek je trsjsl eno minuto in temu so sledili drugi. Razklsl Je stene poslopij v Fru enzi in ustsvll ure. Več |>osloplj Je potres podrl v dveh mestih v gorovju Tien Sari, v bližini meje med sovjetsko Rusijo ln Kitajsko. Gozdni poiari v dveh kanadskih provincah Krimonton, Alta., Kanada, 22. jun. — Gozdni požari divjajo v aevernem delu province Alberte in v več krajih province Manilo-lie. Požar se hitro razširja in av toriUU pravijo, da le deževje lahko omeji ogenj, ki Je dosegel že gozdove v Brltski Kolumbiji. Španija poiilja srebro v Ameriko Perpignan, Francija, 22. Jun. —• Pošiljka srebra v vrednosti $2,160,000 Je včeraj dospela aem iz lojalistične Španije po železnici, odkoder bo poslana v Ha vre in od tu v Združene države. koncentracija japonske armade prijankovu Kitajci dobili veliko število bojnih letal iz Rusije FORMALNA NAPOVED VOJNE KANTON, 22. Jun. — J upon-ski letalci so danes ubIH najmanj 30 civilistov v navalu na Wong-šo. predmestje Kantona, glavnega mesta južue Kitajsko. Vrgli m> tudi več požigalnlh bomb na predmestje. Sanghaj, 22. jun. — Ker ao poplave onemogočile japonske vojne operacije ua ozemlju ob hingliajaki železnici v centralni Kitajski, ao se japonske čete u* maknlle v provinco Atthvej, odkoder bodo obnovile prodiranje proti Hankovu, začasnemu glavnemu kitajskemu mestu, s te strani. Vest Is kitajskega vira ae glasi, da je pri Anklngu, glavnem mestu province Anhvej, koncentrirana japonska armada več tisoč mož in da so na poti štiri nadaljnje japonske dlvitije. Japonci imajo ogromne stroške s transportacijo čet, tankov, topov In druge vojne opreme U poplavljenih krajev v provinco Anhvej, Kitajci so se dobro pripravili na obrambo Hankova. Armada pol milijona mož bo branila tp mesto. Kitajci pravijo, da sd dobili v zadnjih dneh veliko ŠU-vilo bojnih letal ia Sovjetske unije, Čez tlaoč tankov, 300 topov in veliko zalogo drugega o-rožja. ilongfcong, 22. jun. — Japon« ski letalci so včeraj bombardirali čistilnice olja ameriške Texas Oil Co. v napadu na Vučov, mesto v provinci Kvangsl, Nekaj bomb ao vrgli tudi na poalopja angleške oljne firme Aslatlc Petroleum Co. Tarča bomb ao bile tudi čistilnice Standard Oll Co„ ki pa ao zgrešile cilj, Tokio. 22. Jun. — Tok I j ako časopisje poroča, da namerava japonski zunanji minister Kazu-šige Ugakl formalno napovedati vojno Kitajski, da tako onemogoči zunanjo pomoč generalu Kaišeku, vrhovnemu poveljniku klUjske oborožene sile. Sovražnosti med Kitajsko in Japonsko so izbruhnile 7. Julija preteklega leta, todu Ja|>onska še ni formalno napovedala vojne. Anglija potroši $5,000,000 dnevno za oboroževanje London, 22. Jun. — Irlpravljena za obrambo. "Izvršili smo velike stvari v oho-roževanju," je rekel minisUr na seji sveta liberalne narodne stranke, ko je omenil, da Anglija potroši na dan $5,000,000 za ojačanje avoje oborožene sile. Governer Benson prodrl pri primarnih volitvah Minneapolis, Minn,, 22. Jun.— Nepo|Miliia isirocils o izidu primernih volitev v Minnesoti kažejo, ds Je governer Klmer A. Benson, farmar-lsborit, porazil svojega protiksndidaU lljalma-ra Petersona. V 8109 volilnih distriktih Je Benson dobil 187,418 glasov, Peterson ps 178,333 glasov. .. i ■, ¥ * Dva Arabca ubita v bitki z vojaktvom Jeruzalem, 22. jun. — Angleške čete so ubile v bitki dve člana arabski« teroristične grupe, ki je uničile žično ograjo ob meji med Palestino in Sirijo, več drugih AraUev ps je bilo ranjenih. PROSVETA THS EN LI G H TEM MltMT m LAM** A IUIVM N9POMI JBDMOtS kr U tlMHto M-M M Mi tato. »I* •• • - MHM »M* - to* •»*» •• toi tatoj M to. m tor 'j- Vmt*» mrnm (mm .m4 Cuto M M MT FMT. OIMM |1M »M mm mt ___- ******* h »rUMIi »oAlaift«. Mt« M HIM««! -«««« mmIMM .nicU. wtU mt MIT vtoa iimM to Mpol»« avtonomijo za kulturno življenje vseh pridruženih narodov. Glavni |N>goji te federacije bi bili demokratična forma vlade sa vse sestavne enote, skupna ekonomija z enotno valuto, enoten sistem skrbstva za mir in socialno blaginjo in najtesnejša kooperacija z Združenimi državami Amerike. Taka federacija Evrope — v sporazumu z ameriško federacijo — bi prav lahko bila voditelj in učitelj ostalega sveta, ne diktator,temveč mogočen |M»vnp*ševutelj demokracije in vsestranskega napredka, ki bi blažil ljudstva in čim prej zatrl izrastke brutalnosti, katere je pognula vojna na splošno, ter veliko prej o-mehčal In iztrebil proces«' kapitalističnega Izkoriščanja. Kapitalistično ekonomsko izkoriščanje ra*tc in se bohoti Ob razcepljenosti, nemoči in kaosu demokratične politike, nasprotno pa slabi iu usiha čim pride |mh! kontrolo močne demokratične politike. Povojna Evropa nam kaže sliko kavsajočlh se brutalnih sil, porojenih iz vojne in rogajo-čih se vsem pravilom etike, ki druga drugo neprestano izzivajo — In rezultat so največje politične, ekonomske, socialne in etične j>er-vertAOsti v zgodovini, nastopajoče v formah Isiljševizma in fašizma. Demokratična federacije Evrope bi bila pravočasno paralizirala to boleseti; pravočasno bi bila potlačila izzivanja, preprečila epidemijo fašizma Iii razorožila boljševilko Rusijo bojazni napadov «sl zunaj, kar bi učinkovalo na demokratizacijo sosjetov. Nešteto dobrih učinkov lil moglo |>oteci iz federacije in s\et bi žc lahko bil najmanj petdeset let na stopnji okrevanja od vojne, namesto da Moji nitje. A zaman je, če to pripoveduješ fanatikom; — fanatiki ImmIo umrli v svoji fanatični veri. Je vse zaman ... i \ Treznim, razumnim demokratičnim ljudem je lahko dopovedati. It« teh je vedno več! Ti ' ljudje mi prepričani, da Je v demokratični federaciji edina rešitev Evrope in naposled Vse. ga sveta. Razne reat i iz BrUgeporte Bridgeport. O. — Dne 16. Junija je izvršil samomor s strelom puške, katere konec si Je djal v usta, Vencel Loose, član našega društva št. 13 SNVJ. V obup ga Je pognala neesdravlji-va bolezen. Bolehal je že dolgo časa, ker pa Je bil močne narave-in trdne postave, se je dolgo branil, zadnji meseci pa so ga premsgali in upognlll, tako da je šel na bolniško likto. Ime Je naduho in, kot nekateri trdijo, raka na pljučih, drugi, tako tudi zdravnik, pa pravijo, da je bila jetika. Zadnje dni, kakor so poročali obiskovalci, je bil Uko slab, da ni mogel dihatUPprodu je bil češki Nemo rd. Ta seja bo zelo važna in ako hočete zve-ceti več o situaciji v našem lo-alu in glavnem uradu, ste vab-jeni, da fte te seje gotovo ude-ežite. Anna Urbaa. in odobril resolucijo smernic in ciljev SNPJ: Ali ste vi delegatje odobrili resolucije in druge zaključke kot jih tolmači uredništvo Prosvete, ali kot jih zahtevajo Naprejevi vrtarji? Akr ste vse odobrili ln sprejeli kakor tolmači uredništvo, tedaj je vaša dolžnost, da pridete na *>lan in poveste vrtarjem, da do tukaj j' meja in nič več. Ali boste pu stili ti vrtarskl ktruji, da net prepir med Člani in da se rab prostor v Prosveti namesto prid agitecije in poduka za, ko risti SffPJ, za proteste in pozi- ve tistim, ki namesto, da bi de lali v prid SNPJ, pa hočejo W dreti, kar je marljivo članštvd zgradilo in blatijo uredništvo Prosvete. Ali imajo vrtarji osebo, ki bi nadomestila Molka'? Je nimajo! Kajti če se bi ProeM* vodila po njihovi logiki in eko bi prišli na vodstvo ljudje Na prejevega kalibra pri SNPJ, kmalu vse izginilo, kakor so iz ginili skladi za Sacca in Ven zettlja in druge velike kol ki so šle vse nekam drugam so bile namenjene. Zato čas, da se pod vzamejo potifebn koraki, da se ustavi gonja na sprotnikov SNPJ in njenih g urednikov. Sedaj je v teku kampanja za porast članstva SiNiPJ. Ali se nasprotniki zavedajo tega, ali se zganejo v prid kampanje? Ka še. Se proč bi odvračali v prid kakšne lWO. To je pribita res niča, članstvo in vsi omenjen pa naj to vzamejo na znanje. Peto kolo Naprej nam je toliko potrebno, ko prvi dve besedi tem stavku. Prej smo imeli vsa nekaj Časa mir, da se nI bik) treba ukvarjati s takimi elemen ti, tako da smo čas porabili kaj koristnega, tako'tudi prostor v Prosveti. Ce oni trdijo da je Naprej potreben našemi« narodu, pravimo mi na to trd tev, da so še drugačni valovi bu čeli proti SNIM, a so se vsako- tjmo, kaj vrage oni delajo? rentejo za Naprej and that is kil... „•., Tretjič: Vaša trditev, da je *rdbdk Prosvete br. Ivan Molek fabriciral ono izjavo našega društva, je lažniva trditev. 56 amo sami zmožni pisati iz-Mi smo z br. j jave jn resolucije- Tudi angleške resolucije smo izdelali in poslali našemu kougreeaiku in senatorju, naj glasujeta,j»da se dvigne embargo za pošiljanje* 9-rožja španski ' republikanski vladi. Četrtič: Na seji je bilo lahko več kp 30 članov, in enško število kot sa majski sejl jih je nevedno vedno, razen na decem-berski seji. (Tukaj hoče*azati naše seje.) Vi titdite, da je glasovalo 9 členov za reeošucijo, 7 pa proti. Nihče ni glasoval za resolucijOt ker je ni bilo. Z izjavo, da se poSJe, pa je glasovalo 10 člsiiov, proti pa štirje. Pozneje se je pa še eden prijavil, da nttrfl štet, da je glasoval proti. In smo gaj* ~ vključili "k proti". To j| brez vsake debate, torej "two in one." In med onimi petimi mi Je pe še eden povedal pozneje Kil pove kaj jc e šlo. In ta- štirje Vabilo ne pHnrfk Oglenby, III. — Teh vrstic ne pišem ' iz Oglesbyja, ampak iz >ulutha, Minn., kjer se mudim s hčerjo Christino na počitnicah. Sem sva dospeli iz Gilber ta neve- za doč, da bova mogli toliko časa čakati v Ashlandu, >Wis., na vlak, ki naju pelje v Calumet, Mich. a sva se kar preselili v hotel L4nox. Ker hrtam dovolj časa, bom izpolnila nalogo, ki mi jo je dala društvena tajnica Mary * k opore, naj povabim vse roje-ke^in rojakinje, vse člane in čla* niče od blizu in daleč, da se udeležijo piknika angleško poshijo-čef?a društva "Vermilions" Št. 7«) SNPJ, ki se vrši v nedeljo, dne 86. jonija, na Krančičevetn prostoru. Pričetek ob 2. popoldne. V imenu omenjenega društva vas uljudno vabim, da »e piknika udeležite v velikem številu, da tako s tem pomagate mlademu društvu k boljšemu uspehu ter k veselju do društva in jednote sploh. Pozdrav vsem! Chlistina Nadvenaik, 96. Na naslov Jureta Vilkovicha Cleveland, Ohio.—Cenjeni br. Vltkovich! Dne 1. junija smo videli v beležkah Naprej a, katerega ste vi urednik, med drugim, da se omenja tudi društvo št. KI SNPJ,/ katerega sem predsednik. In ker sem društveni uradnik, je pač moja sveta dolžnost, da pribljem vašo laž, kar se tiče našega društva "V boj", ker je moja naloga, da kot predsednik grem "v boj" proti onim, ki lažejo in dajejo lažnjiva poročila v javnost zoper naše^lruštvo. Prvi(/ni društvo poslalo Prosveti resolucije. Vi ste prema-lenkosten človek, da bi proti vam ali pu vašemu šmir-časopi-su pošiljali resolucije, še manj |>a proteste. Drugič: Mi pridobivamo novo člane in tukaj lahko tiklju-čim sam sebe, kajti par sem jih že dobil v mladinski oddelek, pa še druga dva lojalna člana SNPJ in Prosveti sta jih nekaj pridobila, posebno naš tajnik Jože Dum je na delu. Ne moremo pa tega reči o naprejevcih. Pa Dtstrtfcl v kantonu, glavnem mesta Jttšne KKaJafce, tarča japonskih bomb. de n! vedel, zakaj ko ostane: deset "proti". fIn večina zmaga! Za-pienlk kaže: tO in 5. Jurte, na te pa kaže, da so tvoji poročevalci lažnjivo poročali. Urednik Nepreja, kako smo pa takrat glftsoveli, ko si preje) naš oglas za Naprej za tvojo majsko izdajo? In eli ti nismo poslali fin oglas za per copa-kov? Ali se je dopedel tvojim Čitateljem? Našim ee je. -Smejali so se kot sto vragova! Jure Vitkovich, kako pa tista prireditev 9. aprila za Napre; v Slovenskem delavskem domu Elizabeth Matko kot direktorica je poročala direktorski seji, da je bil primanjkljaj in ida naj da direktorjj SDD popust. »Direk tor B je predlagal, naj pokaže jo naprejevci račun, potem šele vprašajte za popust. Naprejev cem se pa to ni dopadalo, ker se smatrajo za poštenjake. Glasovalo jih je 5, da morajo predložiti račun, 4 pa da ne. Nato Je bil direktor Frank Pucelj hud na one, ki niso glasovali, zaka, ne glasujejo. Predsednik Lo-kar ml. je dal na glasovanje še enkrat, dasi bi po parlamentar nem redu ne smel, ker je bHo že odglasovano, vseeno so glasovali. Izid:'6 za in 6 proti. John Lokar ml., kot predsednik in dopisnik komunističnega lista Na prej in demokrat, je pa odloči* da ni treba pokazati računov! Ampak — o, da — v Nepre ju % 'dne 27. ap "Preostanek veselice 9. aprile $29.06. 'Poklala Elizabeth Metko." «O, yes, jaz imam številko shranjeno., Tudi fina poteza ni res, Jsre? Društvo "V boj št. 63 SNPJ, «ejvečji delničar SDD z nad |13,000, se pusti gu liti ljudem kot je pittsburški »a-prejevec z lainjivo pretvezo, da je bil primanjkljaj, ko pa je bi preostanek. To članstvo pa mora vse plačati, kadar ima Veae lico. Sedaj te naj pa člani št. 63, ki so naročniki, .obvestijo, da pošlješ tistih $29.06 nazaj 8Dp na Waterloo rd., Cleveland, O-hio, ker je denar tega dome in tO m F. Barbič, delničer SDD ker ima dom precej dolga in potrebuje $29.t)6. . Frank Barbič, 53 Ptotieva 'dneva SNPJ Coverdale, >a. — Članstvu SNČJ in vsej naši javnosti Je znano, da ae dne 26. junija vri i tretje letno slavje tineva'ntte jednote v Moon Runu, Pe., slavnostnim programom fci pik nikom na 'Portmanovem vrtu Program, ki se bo izvajal tem slavju, je obširen in 1 miv. "Nastopilo bo pet govorni kov, atifteli bomo petje štiri zborov, vršile se bodo razne igre In teksne, razne zabave pa tiad ne bo manjkalo, tako da bodo vsi naši Številni gosti zadovoljni. Vsako, pevsko društvo bo odpelo po dve pesmi, torej bo osem lepih pesmi, nato pa skupaj eno ali dve. Uljedno ae vabi vse jednettno članstvo Is Penne, Ohia, New Yorka in iz drugih držav in meet, obenem pa tvdi vn naše občinstvo od blizu in daleč. Team slavja ne boste nikdsr saas* bili, kajti udeležili se bodo ljud* (Dali* aa S. itraaL) Četrtek. 2a m^. Električni motor v človel Tristo let je minulo, odkar je GaivJP terem se imenuje galvanska elektriki ** nekaj nepričakovanega. Na kovinski nih palicah svojega balkona je bi ^ , krake. Cez nekaj časa je stopil n^8?' Je zagledal, kako ti kraki p,^ *** kakor marionete, ki Jih vlečeš na niti. Pozneje so n*šli pojasnilo za ta seriji-Id prizor. Z dotikom vlažnega me^Tj esrejeije bil nastal električni tok in J* iice ugibanje. Odtlej znanost ni več T da bi pojasnila ulogo, ki jo ima elektrika v ljenjskih dogajanjih. Odkrili so električni v utripajočem erou in v živcih, naSli J «1 v mislečih možganih. Toda vse to So le L nejši električni procesi v telesu, šele v zai letih so začeli raziskovati najfinejše elokt napetosti v živtti organih. Zanimiv je sledeči eksperiment: Laboratorij »e popolnoma zatemni gori v ajem kremenčeva žarnica, toda ta pušča samo nevidne ultravioličaste žarke, perimentator vbrtegne sedaj v kakšen barvilo, ki pod vplivom ultravioličaitih krasno zažari. Ta sveteča se barvila so „ bodisi z pozitivno, bodisi z negativno elekt Iz šole se bomo spomnili znamenitega zak istoimenski tečaji se odbijajo, različnoha pa privlačujejo. Na tem zakonu temelji umni raziskovalčev trik. V organ je pr^vker zbrignil pozitivno ga bamla in sedaj zasleduje v mikroii po takšni poti sd barvilo razširja skoti ud kaže se mu nekam grozotno svetlikanje krenje, sveteča se snov se širi po organu, ne širi se tako kakor voda, enakomerno u strani, temveč si e tira1 svojevrstni poti. 1 nn ni- videti, kakor da so ga zagrabile mogoč« vidne roke, Um ga spet odbija in dotično r ostane temno. Kaj pomeni to? Nič drq nego da privlačajejo barvilo tisti deli or\ ki so sami negativno nabiti. Organi, mim terih poteka sveteče se barvilo, ne da ustavljalo, morajo biti pozitivno nabiti. Na te nečin je bilo mogoče sestaviti n šno električno karto Človeškega telesa s in znaki minusa: ta organ je pozitivno, pa negativno nabit. Celo silo električnih I tosti v poedinih delih organizma je bilo m< z mikro-elektrodo natančno določiti. Na pogled se nam vidijo te napetosti sicer ne ne: za oko n. pr. 10 mflivoltov, za plju« za sokrvico 18, očesno lečo 5, skorjo obis rdeča krvna telesca 10 milivoltov. Toda - eliti je treba, da obstoje te napetosti m« kroskopsko majhnimi razdaljami, ki jih ji riti s tisočinkemi milimetra. Jetra vseb n. pr. mnogo milijonov takšnih majhnih tričnih baterij. Ce jih preračunamo, pri do nepričekovanega posledka, da viada v naravnost električna visoka napetost, ki jo kaša samo še nepetost električnih rib, 1 znamenitih skatov. Vsaka omejitev življenjskih dogajanj 1 razi takoj z vidnim znižanjem električne 1 tosti v organih. Ribje škrge imajo non napetost 18 miiivoltov. Ce ribo narkotizii pade napetost v škrgah takoj na 11 milivt Pokazalo se je obenem, da je padanje na^ •eden izmed znakov bližajoče se smrti. Rib #me v Škrgah napetost 11 milivoltov, je k dana smrti. Tudi če narkozo prekinemo, 1 val ne prebudi več. Podobna opazovanj imeli tudi z zelo bolnimi ljudmi. Smrtne b ni ■premije skoraj vedno padec električni petosti v telesu. Ni itdbeito naključje, da so baš Jetrs 'trometor ta organ visoke napetosti v telesa "stari Egipčani so peamaii Čudovito zdre •moč jeter. Njih papiri priporočajo uin jeter kot najboljši pripomoček zoper nofno poto. 'Moderna 1 medktna uporablja jetn t*k> učMkovito zdravilo toper mslokrvnoit, 'ti jetra vsebujejo «mov,lki je za neobhodno pptrčbna. Vemo tudi, da w v j ustavljajo in *epi6ijo vsi strupi i»krvi. jetra nadalje Vaino skladišče za zaloge. p6tf*buje telo fcn da ftnajo še dru*ace n utogo v'kemičnem gospodarstvu telesa. Lahko oiM*ke ceste pri kopa-jlgt^ko strujo, ki ga jo ftt. u » potegnila vase. ul kmt,u V****™ vea napor, da bi ga ***** "■1*1 zaman. *»očia?—Pri Sv. JT1 Pri Ormotu oziroma v ■wrtJ:''nd '^om nena-ICf* ^-letni posestnik Ja- *taJ jud90 K°vorM ^",2narhvn" """Ukor so k, tudi sodiiče v Llv taltoJ 1«£)*ga obdukcijo, ki ■ •1,1 re. » nasil neizpremenjenega in neokrajša-nega. Tudi niso smeli članka označiti ca uradni 'komunike. O binkofitlh bi bil skoro zmrznil Litija, 5. junija. — Mesarski mojster in posestnik Lojze Vr-hovec ima svojo mesnico blizu postaje. Za binkošti se je dobro založil z mesenino, da bi Litija-ni ne stradali ob praznikih. S pomočnikom sta urejevala mesnico in ledenico in sta nosila kose mesa hladit. Pomočniku je postalo med pripravljanjem mesa vroče, zato je odložil suknjič In je prišel kar golorok v hladilnico. Spoznavni mojster pa mu je velel, naj ga pusti samega v ledenici, češ da bo že sam razmestil in razobesil meso. : Pomočnik je res Sel in je za sfeboj zapahnil vrata, mojster pa je ostal sredi ledu. Pa je že imela zla usoda svoje prste vmes in se je neopaženo sprožil zapah na vratih, ko je bil mojster najbolj zaposlen. Ko .je hotel iz ledenice, ni mogel odpreti vrat. Pričel je vpiti na pomoč, totkel je na vrata, a vse zaman. Ledenica je precej od rok, debele dvojne stene pa so seveda tudi dušile klice na pomoč in razbijanje po debelih vratih. Mojstru Lojzetu je začelo že primanjkovati zraka, zaradi mraza pa je postajal kar trd ... Zbral je svoje poslednje moči, padel je znova na vrata, rastoi-jal in klical obupno na pomoč. Njegovo prizadevanje ni bilo zaman. Očetovo klicanje je začul njegov najmlajši sinko Duško, pritekel je do vrat in je zaskrbljeno povprašal, kaj Želi njegov očka. "Proaim, odpri!" je očka za grgral v poslednjih dihih. Duško je nato hitro privzdignil zapah in se je seveda od sile preplašil, ko se je trenutek nato skotalil oče iz ledenice in padel predenj on esveščen. Ko se je izvedelo, da je mali Duško rešil očeta pred zmrzne-njem, je postal junak dneva. Vse je hitelo stiskat roko rešencu in mlademu rešitelju. —T«Jer»Ud Pictum. h G. Winant, bivši načelnik federalnega odbora socialne za-ščite. Delavska stranka postavfla listo Kandidate za držaTite urade nominirala konvencija Chicago. — Ulinoiska delavska stranka se udeleži prihodnjih volitev s svojo listo, ki je bila nominirana na konvenciji zadnjo soboto v tem mestu. Vršila se je v dvorani krojaške unije ILGW in je štela 125 tov, ki so zastopali 57 organizacij. Krajevne unije CIO in ADF so tvorile okrog dve tretjini, ostalo tretjino pa delavska podporna društva, brezposelni in klubi stranke. Delegate sta poslali tudi društvi Slavija št. 1 in Pioneers št. 559 SNPJ. Konvencija je sprejela plat* formo, nominirala kandidate in izdelala načrt za kampanjo. Platforma uključuje 22 točk, ki Se večinoma nanašajo na takojšnje delavske zahteve, relifno situacijo, šolstvo, davčna vpra^ šanja, podržavljenje temeljnih industrij in proti vojni. Konvencija je nominirala sledeče kandidate: Frank W. Mc-Cullough za zveznega senatorja, Joseph M. Jacobs in Bert Nel-son za kongresnlka na splošno (at large), Meyer Halushka za državnega nadzornika javnega šolstva, Wenley Hildelbrand, Maynard Krueger in Ina White za odbornike državne univerze, kandidata za državnega blagajnika bo postavila eksekutiva stranke izven Chicaga. Da bo ta lista prišla na glasovnico, bo morala stranka dobiti najmanj 25,000 podpisov volilcev v 51 okrajih, ne manj ko dvesto v enem okraju. Vsa kampanja bo šla za tem, da stranka dobi legalni status pri prihodnjih volitvah, to je vsaj pet odstotkov vseh oddanih glasov, nakar bi pri bodočih volitvah avtomatično prišla na glasovnico. Za kampanjo bo stranka potrebovala najmanj pet tisoč dolarjev, katere bo skušala dobiti od naprednih delavakih organizacij in posameznikov. Koliko ji bo šla na roko v kampanji Delavska nestrankarska liga, jo vprašanje. Unije, ki so včlanjene v nestrankarski ligi, niso bile zastopane na konvenciji. Delavski stranki se lahko pridružijo tudi posamezniki z letno članarino enega dolarja. Konvencija Je sprejela tudi večje Število resolucij oziroma Jih je rtidi pomanjkanje čaaa refe- rirala eksekutivi. ii .^ PsaavBf» Oaaovij^ naselbin (Nadaljevanj« i t. strani.) je iz raznih naselbin in se boste z njimi lahko ae^tali ter razvedrili. Odbor obeh federacij je vneto na delu, da bo vse točno pripravljeno, tako da bo ta velika prireditev uspešna v moralnem in materialnem oziru. Da bomo dosegli oboje, je treba, da vsi aktivni člani in članice pomagajo. Treba je, da vsi društveni uradniki pomagajo, tako da bo prišlo na to proslavo resnično ogromno število Članov in rojakov. To nam bo zasiguralo vsestranski uspeh in zadovoljnost. Mi pričakujemo od 4 do 5 tisoč gostov. Da se Vsem točno postreže in da se vse zadovblji, je pač treba veliko število delavčev in delavk. Vsled tega me veže dolžnost, da apeliram na članstvo vseh bližnjih naselbin, da pride na proslavo in pomaga pri tem ogromnem delu, tako da bo uspeh. Vse zastopnike federacije pa vabim, da pridejo ob 10. dopoldne skupaj, da zavihamo rokave in primemo za delo, Uko da bo uspelo 100% v vseh ozirih. Vsi oni, ki želijo pomagati, aaj se snidejo med 10. in 2. uro, tako da bo šlo delo točno izpod rok pravočasno z zadoat-nimi močmi, kar ae pač spodobi pri napredni organizaciji kot je SNPJ. Na svidenje v nedeljo na tretji proslavi dneva SNPJ v Tffooh KiTriuT Anton Čipčič, predsednik fed. SNPJ. Pripomba uredništva: Gornji dopis amo prejeli prepozno za uradno glasilo. Ambulanca In pikniki Cieveland. O. — l>olgo pričakovana ambulanca za slovenske boritelje v Španiji je bila te dni bdposlana Cankarjevi četi. Ambulanca je bila na ogledu pred S. D. D. v Colinvvoodu in pred S. N. D. na St. Clair ave. Četudi je bila phiv malo časa razstavljena, ai Je ta dar ameriških progresivnih delavčev in društev ogledalo mnogo ljudi. Skoda je seveda, da ni čas dopuščal, da bl bila ambulanca dalj časa razstavljena in v več naselbinah, da bi bili s tem prepričali še ostale rojake o delavski in bratski podpori junaški borbi v Španiji, 'Ameriški Slo renči amo tem bolj ponosni, ker smo kljub velikim oviram dosegli cilj glede ambulance, kar je izraz naše delavske lavesti. Vsak, ki je sodeloval in prispeval za nabavo, je lahko ponosen, da je dal zp borbo proti fašizmu prispevek, ki bo vezal naše ameriške proletarce v tesno vez z vsemi slovenskimi borci v Cankarjevi četi ln z ostalimi mednarodnimi borite! j i za syobodo in demokracijo. Se prav dobro se Sporni- (« njam, ko se je pevski zbor "Sloga" podal na delo, da zbere nekaj v pomoč Španiji. Pevci in pevke so pridno delali, ie predno je bila sprožena ideja za ambulanto na seji federacije SNPJ. Ta plemenita Ideja je do-bila močno podjioro od iSloge" s tem, da Je prispevala prvo večjo vsoto v ta namen, namreč par centov manj ko sto dolarjev, kar je brez dvoma navdušilo še ostale organizacije, kl so delovale združeno za dosego cilja. Clevelandska fed. SNPJ ln ostale organizacije so lahko ponosne, da amo prispevali nekaj k borbi proti fašizmu. %e to nam živo priča, da je zavest med delavci Iskrena in da vidijo nevarnost fašizmu, ki hoče vkloniti tudi španski narod in potem uničiti vse ostale svobode in demokracije drugih držav. Na pikniku soc. pev. zbora "Zarja" dne 19. juniju t. t je govoril tudi E. Kristan. Vsi navzoči so napeto poslušali, ko je govoril ta dolgoletni delavski boritelj. Kristanov govor mi bo ostal v trajnem spominu, njegove besede so mi Šle v srce. Delavci, orgunizirajte se! Svoboda ne pade iz zraka kakor dež. Za svobodo se je treba boriti. Delavci, odpravite krivico, postavite na njeno mesto pravico in svobodo! Zbor "Zarja" je zapel par pesmi in posebno jc Občinstvu ugajala Prisega rdeči zastavi. Dne 10. julija bo priredil pevski zbor "Sloga" piknik na prijazni Stuškovi farmi. Kraj Je lep in vem, kdor je Že bil tam, da si gotovo Še tja želi. Uljudno ste vabljeni, du nas posetite na ta dan. "Sloga" je delavska kulturna ustanova in apelira za podporo in sodelovanje. Pridite! Vršile se bodo razne igre in petja gotovo tudi ne bo manjkalo. Bratje Sustarsich bodo skrbeli za srbeče pete; oni Že vedo kako — tako, da bo vsem lepo. Za žejne bo tudi dobro preskrbljeno. Joaeph Hrvattn, fi. Zldanikovo poročilo Sharoa. Pa. — $e par dni ln prva polovica tekočega leta Ijo za nami. Vprašajmo se, aH smo kaj korlatnega storili za našo mater SNPJ v tem času? Razna poročila pričajo, da so nekatera društva zelo aktivna v pridobivanju novih Članov v mladinski oddelek v tem jubilejnem letu. Čast tistim društvom ln posameznim Članom, ki so že le* po Število novih članov pridobili. Nekatere naselbine so zelo izčrpane, ali pa ao delavske razmere tako slabe, da še za hran9 ne zaslužijo, Tudi v Sharonu so se delavske razmere zelo poslabšale. Kljub temu pa niso naši vrli možje zgubili poguma, temveč so Šil na delo ln ustanovili novo a p. društvo SNPJ s 17 Člani. To je za našo naselbino velikega pomena. Pred nekaj tedni so me obiskali trije rojaki, ki so agitlrall za novo društvo, kakor Je poročal že br. ValentinČIČ. Pojasnili so ml stvar in najrajši bi bi) šel kar z njimi nu agitacijo, a ni bilo mogoče, obljubil pa sem, da pozneje poskusim priskočiti na pomoč. Priliko sem Izkoristil na 17. junija. MoJa žena in zet-Je ao šil na ribolov, jaz pa sem šel na članolov. Posrečilo se je, da so se vpisali trije novi člani. Mra. Rozman se bori s slabimi razmerami, kakor mnogo dru-gih, pa je končno privollla^da se njena hčerka vplie v društvo. Rekla Je, da je nihče drugi ne bi bil pregovoril. Obiskala sva Martina Sovarja in njegovo mlado in prijazno ženo. Njega ni bilo doma, a je kmalu prišel in potretal. Na kratko pojasnilo sta vpisala dva svoja otroka v društvo. Mrs. Sovar Je pred nekaj meseci povila dvojč-ke brez vsake zdravniške pomoči; mati In dvojčki so zdravi ln korajžnl, da ju je veselje videti. Na poti sem srečal prijutelja Jakoba Trojarja, ki me Je povabil na kozarec vina. Dejal sem, če gre v Slov. dom in šla sva. Tam je bilo že par njegovih sosedov in razvil se je živahen pogovor. Cim Je Trojarje-va žena opazila, da mož ne kosi trave, ga je prišla iskat hčerka, naj gre domov, on pa Je rekel, naj mama pride v Slov. dom in kmalu je bila v naši družbi. Pogovor je ns nesel ns Valstitinči-čeve in Barbičeve dopise, Uko tudi na moje, ds bl llsrblč In Zidsrišek morala dobiti v priznanje nekakšne medalje. Tro-JarJeva ml bo medaljo pripela 25. junija v Slov. domu ns slavju društva 174 JftKJ, pri katerim smo brez msls vsi člani SNPJ In tako akupsj delamo Trojarjeve hčerke bodo Igrale vesele komade, da se bo vm- sukalo. Barbič naj pripelje svoje prijatelje, da se pogovorimo o tem In onem. Mnogi so., rekli, ds bl radi ie enkrat videli, kako Barbič pritiska na tipke sroje harmonike. In Barbič so ni nič (»hvalil o peti rtsjrl van Skih kk»-liaslcah, četudi mu Jih Je bilo namenjenih osemrtsjfet. Bil j« Moja turneja v interesu SNPJ po zapadu Piše gl. Ujnik F. A. Vider (NadaUsvaajs.) Dospevli v Denver na večer 15. aprila sva poiskala primerno prenočišče, v katerem se je po-stelju izredno prilegla po tako dolgi vožnji, lienvtr je precej čedno mesto z 287,861 prebivalci, katero leži ob vznožju Kock.* Mountains in v bližini katerega se dviga gora I^ookout 7H75 čev* Ijev nad morsko gladino, ki je bila od zapadne strani še pokrita s snegom. Na Imenovani gori tudi počivajo ostanki Buffulo Billa. V soboto popoldne, dne 10. aprila, je prišel br. John Ani-brose, tajnik društva št. 218 SNPJ, pome v hotel in smo ae odpeljali na njegov dom. Po o-kusnl večerji, ki jo je prlpra* vlln njegova žena, stoo se odpravili v slovensko dvorano, kjer se je vršil shod. članstvo in slovensko občinstvo v Den-verju je pokazalo, du se zunima za našo jednoto, ker udeležba je bila izredno dobra lil poaebno veliko na tem shodu je bilo mla* dlne. Po shodu smo se |>o domače zabavali v družbi odbor 1K> njih, Mo poznejša vožnja me je uverila, da imajo visoko gore tudi drug« m I ln ne samo v dršuvi Coloradu. Prišedšl v Pueblo ae usUviva v hotelu, du se nokoliko osnaži-va in okrepčava, nakar )>ovpra-Aam telefonično 74» dvorano, kjer se ima vršiti shod in v hotelu so nama pokazull, v katero smer imava iti. Ker so me zagotovili, da ni več ko sedem ali osem blokov, se odločim, da hodiva, ker vožnjo jo že bilo dovolj ta dan. Prišedšl nu kraj, kjer bi morala biti dotičim dvortina, povprašam, nihče pa sanjo ne ve. Ztmu pravi; "Ta je pa lepal" Osem blokov hoje po ti vročini — je bilo precej topleje, pa že tudi su naju dovolj, toda izgleda, du bo treba premeriti še osem. Glediim zu taxl, pu ml povedo, da ga v dotični okolici ni. Ubere v« jo 11 asa j in že skoro a težavo prikrevsavu do avta, v katerega so vaodeva ln potonem do br. Boltezarja, predsednika društva št. 21. Ker je mace zanavau v uruso, oaoor. ^ on ft§ ^ { ^ dl nlkov obeh drušUv ln tudi pri^ R,n „ Vailpoto. Do-južnega članstva oboh genera- clj do pozne ure tn leončnoimnr s« prijateljsko poslovili Najlepša hvalu vsem članom in članicam zu prijuznost, ki ste jo nama obema izkazali v vaši družbi, in še posebno družini Ambrose, Naslednji dan, 17. aprila, jo krenem po cčstl 85 proti Pueb-lu, katero mesto leži okrog 120 milj južno od Denverja ln v ka* terem stu bila določenu dva shoda. Ker jo bil dan lep ln cesta dobra, sem računal, da bom lahko v dveh urah ln pol ali treh Urah v Pueblu, toda valed velikega prometa na coatuh sem so nekoliko vručunal, kar je bila dobra šola zu bodočnost. Vsled to neprlllke ml tudi nI bilo mogoče bolje oglodati si mesta Colorado Springsa, skozi katerega vdAl cestu v Pueblo. Svet proti Denverju, kakor Pueblu, so polagoma dviga in cestu vodi ponekod že med viš jimi hribi čez pustinje, vzllc te mu postaja vedno zanimivejša. Na zupudni strani potu ao pojavljajo vedno višje I11 višje go* ro, snežnikt, kl se bleščijo na pomladanskem solncu kukor srebro ter človeka spominjajo na kraje v domovini — triglavske gore naš«! Slovenije. Kar nekaj te stisne pri srcu, tako čudno, da no veš, uli bl za vriskal, aH se zjokal . . . Mesto Colorado Springs, kolikor si ga Je mogoče oglodati Iz drvečega avtomobila, izgleda posebnost rudi izredno širokih ulic ln okusno arhitekturo hiš. Iz tega mosta Je pot na famozno goro Pikss Peak In Roeky Mountains, na katere, kakor so ml povedali, pa ie nI bilo do stopa v onem času. Ko gledaš nu te goro, se nehote v človeku dvigne poželjenjf, da bl stopil iz avU, zdirjal v gore in hodil po njih toliko časa, da bl preho* dil vse. Kar težko ml je bilo, ko aem se moral ločiti od Uh veličastnih gora, ne da bl bil hodil zaposlen. Mrs. Delem iz Llbra-ryjw mu jih J« isislala kar de-aet; ako bi prišel zjutraj na Moon Run, pa jih bl dobil cel /avlUk. Bili' smo vsi prezs|M>. h leni, zato naj nam Bog greh« odpusti, ker je tako dober in mikistljiv, Glede Moon Runa je treba o. meniti, da so vs« prodali, ksr ao Imeli pripravljenega m slav* je društva 88 HNPJ dn« HO. ma-ja. In v nedeljo, dne 20. junl* ja, tu' pa vrši istotam na 1'ort* manovem vrtu velika proslava dneva SNPJ. No, pa naj si Ao* vek prihrani milijon«, ko pa mora Iz kraja v kraj na razno prireditve ln če vedno skač« z 000 veselic« drugo. Upam, da začetkom Julija Isimo z našo mladino n*kaj4 skupnegs prlre* dill. To bo X julljs. — O vsem Um smo ae rszgovsrjall tisti dsn v Slov. domu, nsto ps me js Troj ar jeva hči peljata domov. Aston ZidanArk, zastopnik ProsvsU. jegov sin za kaŽipoU. spevil v dvorano ob i ;00 popol- dne, mi potožijo, da ae je občinstvo te razšlo, češ, saj bo shod tudi zvečer. Nekoliko sem bil pokuran, zakaj nisem bolj točon, pa smo ae končno bratsko izgovorili, nakar ao mi društveni odborniki razkazall kooperativno trgovino, ki Jo rojaki Um imajo, katera jo rea lopo urejena ln zasluži podporo od Umoš-njth rojakov. 2eim Franka pogorelcu je pa pripruvllu okus* no večerjo, s katero nas Je dobro pogostila, zakar najle|»ša hvala. Ob 8:00 zvečer Jo bil napovedan drugI shod, ki ae je pričel nekaj mimit poslu je ln na ku-tersm je bila udeležba prlllčno dobra, toda za naselbino kot je Pueblo, bl bila po mojem mnenju lahko večja. Priznanje gre s, Agnes Ltikman, tajnici dr. št. 402, ker se Je potrudila priti Iz take daljano, Ce bl ne bili računali 25c vstopnine, bl bilo najbrže tudi nekaj več ljudi, zato j« priporočljivo, du se v bodoče, ko pride zununjl govornik, plačan od JsdnoU, nu Uklh shodih ne računa vstopnina, pa Če tudi se vrši ples. Za ples naj bi m v lakih slučajih ručurtalo posebej, ker nekaterim nI za ples, se pa zanimajo, kaj bo govornik povedal. Naslednji dan se nekoliko t>o-mudlm pri br. predsedniku (tajnik Pechnlk je morul na delo), In našemu staremu Chlcažunu ter njegovi prijazni aeatrl, Tonetu Medvedu, kl si Je Izbral prijazen vogalček v Pueblu, kjer si misli delati življenje. Želim mu mnogo uspeha, ker ga poznam kot moža dobrega značaja. Iskrena hvalu vsem za gostoljubnost v času, ko sva bila m«d vami! Popoldoo 18. aprila poženem "chevl" proti Ludlowu, kjer se je Imel shod vršiti na večer — teleti so shod na nedoljo popoldne — tM »rra na«san|aM *i#m •iirodiOk«*, is prl|al«l|*a. da i« kruta •mrl |»rHr*ala sit nja M»|l drag I aMtri ANI STEBLAJ (•atlSM ItOl.fttAMO M u j m a v Uki »aal pri l|S. Is HMrla » Ma«I Iforlri » Slasti »I M, M" »apnu a rs#va alaa la brala, v Aa^-rlhi pa dva brata, dv* ■»•trt ia vel drugih ►.irad«»h«%, JWir«J V Bllra. draga •»-tra.- l'«l«M»a Mt«blaJ, mnU na Kramar, I*. O. Haa «11. Ufibft, Mlaa. z F. M. DOtTOJKVIKUs Bratje Karamazovi Prvič se je v šstulji de! denarja našel, in drugič ga je bil nemara že zjutraj ali celo ie prejšnji dan vzel iz omota ter ukrenil z njim kaj drugega in ga potrošil ali odposlal, z eno besedo, v osnovi izpremenil svojo mlael in svoj načrt za ravnanje v tej stvari, ne da bi ae mu bilo zdelo le količkaj potrebno, da to poprej zaupa Smerdjakovu? In če obstoji tudi aamo možnost take domneve, kako je potlej mogoče toli trdovratno in toli odločno dolilti obtoženca, da je izvršil umor zaradi ropa in da ae je rop rea zgodil? Na tak način stopamo vendar v kraljestvo romanov. Ce naj trdimo, da je bila U in ta atvar uropana, tedaj moramo pokazati to atvar ali pa vsaj nesporno dokazati, da je obstojala. V tem primeru pa je nihče niti videl ni. Nedavno tega je v Petrogradu mlad človek, skoro še deček, osemnajst let mu je bilo, majhen cestni krošnjar, sredi belega dne ■ sekiro stopil v menjalnico, z nenavadno, tipično drznostjo ubil gospodarja in odnesel a ne boj tisoč pet sto rubljev denarja. Cez pet ur ao ga prijeli in našli pri njem vea U poldrugi tisoč razen petnajst rubljev, ki jih je bil med tem ie porabil. Mimo tega je krošnjar, ko se je po umoru vrnil v prodajalno, povedal policiji ne samo, koliko Je bilo ukradenega, ampak tudi, iz kakega denarja Je »estojala vsota, to je, koliko bankovcev je bilo mavričaatih, koliko sinjih, koliko rdečih, koliko zlatnikov ln kakšni ao bili, in evo, ko so morilca prijeli, ao našli pri njem natanko toliko in takih bankovcev in novcev. V nameček se je temu pridružilo še popolno In odkritosrčno morilčevo priznanje, da je ubil menjalca in odnesel tisti denar s seboj. Vidite, gospoda porotniki, to imenujem dokazi Tu vendar vem, kako in kaj, tu vidim denar, lahko ga otipljem ln ne morem reči, da ga ni bilo. Ali je v današnjem primeru Uko? ■ g In vendar gre tu človeku za iivJjenje in smrt, za vso njegovo usodo. 'Da/ mi poreče kdo, •toda on je tisto noč popival In razmetaval denar, poldrugi tisoč rubljev so našli pri njem — odkod naj bi jih bil vzeir A prav s tem, da so našli vsega samo poldrugi tisoč rubljev, druge polovice vsote pa nikakor niso mogli najti in odkriti, prav ■ tem je vendar dokazano, da je utegnil biti U denar čisto drugi in da ni prav nikoli tičal v kakem omotu. Po časovnem računu (ln to najstroijem) je bilo v preiskavi dognano in dokazano, da se obtoženec, ko je stekel od sluiklnj k uradniku Perhotinu, ni oglasil ne doma ne drugod, potlej pa je bil ves čaa ljudem na očeh ln po tem takem ni mogel oddellti od treh tisoč rubljev polovice in jih skriti kje v meatu. Prav U misel Je bila tudi toiltelju povod za domnevo, da je denar skrit v kaki špranji v vasi Mokrem. Zakaj pa ne v kleteh Udolfovega gradu, gospoda? Nu, mar ni ta domneva fantastična, mar ni romantična? In, Imejte to na umu; če pade samo ta edina domneva, to je, da je denar akrit v Mokrem, tedaj zleti vsa obtožba zaradi ropa v zrak, zakaj kje pa j« potlej ta poldrugi tisoč rubljev, kam so izginili? Po kakem čudeiu Jih Je moglo nedostati, če je dokazano, da ni bil obdolienec nikjer? In ■ kakšnimi romani smo pripravljeni pogubitl človeško življenje! Morda bi kdo dejal: 'Vzlic temu pa nI mogel pojasniti, kje je vzel ta poldrugi tiaoč, ki so ga našli pri njem, In mimo tega so vsi vedeli, da do tiste noči ni imel denarja.' A kdo je to vedel? Toda obtoienec je dal jasen ln odločen odgovor o tem, odkod je dobil denar, in če hočete, gospoda porotniki, če hočete — nikoli ni moglo biti in ne more biti nič bolj verjetno od tega odgovora In mimo tega bolj skladno z obtoienčevim značajem ln njegovo dušo. Obtoiba se Je zagledala v svoj lastni roman, češ: človek s slabo voljo, kl se je odločil in vzel tri tisoč, katere mu je ponudila njegova nevesta ua toli sramoten način, pač ni mogel oddellti polovice In je zašiti v škapulir, ampak narobe, če bi jo tudi bil zašli, bi ga bil vsaka dva dni odparal in jemal s kupa po sto in sto in bi bil Uko vse vzel v mesecu dni. Spomnite se, vse to vam je bilo razloženo z glasom, ki nI trpel ugovora. Nu, a kaj, če se je stvar vršila povsem drugače, kaj, če ste si nasnovall samo roman, v katerem naatopa čisto druga oseba? Prav v tem je vsa stvar, da sU si ustvarili čisto drugo osebo! Nemara bo kdo ugovarjal: 'Priče so, da Je v Mokrem zaveae-Ijačil vae tri tiaoč. ki Jih je bil vzel od gospodične Verhovceve mesec dni pred kataatrofo, na en mah, kakor kopejko, in po tem takem ni mogel oddeliti od njih polovice.' Toda kdo ao te priče? Stopnja vcrodoatojnoati teh prič se je ie izkazala pred sodiščem. Mimo tega je koa kruha v tuji roki zmerom večji videti, nego je. In naposled, nihče izmed teh prič ni sam pre-štel denarja, vsak ga je aamo na oko presodil. Ali mar ni priča Maksimov izpovedal, da je imel obtoženec dvajset tiaoč v rokah? Vidite, gospoda porotniki, ker ima psihologija dva . konca, mi dovolite, da primerim tudi tu drugi konec; poglejmo, kaj bo potlej. Mesec dni pred kataatrofo je gospodična Verhovceva zaupala obsojencu tri tisoč rubljev, da bi jih odposlal po pošti, toda vprašanje je, ali je bilo pravično, da so mu bili zaupani Uko sramotno in poniževalno, kakor smo prejle slišali? V svoji prvi izpovedi o tem predmetu je govorila gospodična Verhovceva drugače, povsem drugače; v njeni drugi izpovedi pa smo slišali samo krike razjarjenosti in maščevalnosti, krike dolgo zaUjevansga sovraštva. A ie to, da je priča pri svojem prvem zaslišanju neresnično izpovedala, nam daje pravico sklepati, da utegna biti tudi druga iz-povedba neresnična. ToiiUlj se 'noče in ne upa' (to so njegove besede) dotakniti tega romana. Nu, bodi ai, tudi jaz ae ga ne bom dotikal, vendar pa si dovolim skromno opazko: če ai ČisU in visoko nravstvena oseba, kakršna je velespoštovana gospodična Verhovceva brez dvoma, dovoli, da pred sodiščem mahoma in nepričakovano izpremeni avojo prvo izpovedbo, z očitnim namenom, da bi pogublla obtoženca, tedaj je tudi jasno, da U svoje izpovedbe ni podala nepristransko in hladnokrvno. Ali nam hočejo res vzeti pravico do sklepa, da je utegnila ženska v svoji maščevalnosti marsikaj pretirati ? Da, pretirati prav tisto osramočenje in po-niianje, a katerim mu je baje Ukrat ponudila denar. Baje -— zakaj v resnici je bilo narobe: ponudila mu ga je baš Uko, da ga je še lahko vzel, zlasti Uk lahkomiseln človek, kakor je naš obtoienec. Glavno je, da se je Ukrat nadejal, da kmalu dobi od očeU tiste tri tiaoč, ki mu jih je bil izza obračuna dolian. To je lahkomiselno, a prav zaradi svoje lahkomiselnosti je bil trdno uverjen, da mu jih bo dal, da jih dobi in da bo zato še vedno lahko odposlal denar, ki mu ga je bila zaupala gospodična Verhovceva, ter poplačal svoj dolg. Toda tožiUlj noče za nobeno ceno dopustiti, da bi bil mogel tisti dan, na dan obtožbe, oddeliti od dobljenega denarja polovico in jo zašiti v škapulir, češ: 'Njegov značaj ni Uk, on ni mogel imeti Ukih čuvstev.' A saj sU vendar sami kričali, da je Karama-zov širok, sami »te kričali o tistih dveh skrajnih brezdnih, v kateri ae Je Karamazov zmožen zagledati. Karamazov je baš Uka dvojna na-tura, natura z dvema brezdvoma, da ae tudi v najbolj neudržni potrebi po razbrzdanem vesel j ačen ju lahko uaUvl, če ga z druge strani kaj presune. In U druga stran je ljubezen, prav tale nova ljubezen, kl je Ukrat nalik smodniku vzbuhnlla v njem, in za to ljubezen je treba denarja, treba ga je, o, še veliko bolj, nego za veseljačenje a prav to vzljubljenko samo. Ona mu poreče: 'Tvoja sem, nočem Fjodora Pavloviča' — in tedaj Jo vzame v naročje in jo odpelje, če jo bo le imel s čim odpeljati. To je vsekako vaincjše od popivanja. Ih Karamazov naj tega ne bi razumel? Ko je bil vendar kar bolan od tega, od te skrbi — kaj je tedaj neverjetnega v tem, da je oddelll U denar ln ga spravil sa vsak slučaj? Toda, evo, čas hiti, Fjodor Pavlovič pa obtoiencu ne da treh tisoč, ampak narobe, slišati je, da jih je namenil baš v to, da s njimi premami vzljub-IJeno. 'Ce ml jih Fjodor Pavlovič ne da,' misli obtoienec sam pri sebi, 'bom vendar sUl pred KaUrlno Ivanovno kakor Ut!' In tedaj ae v njem porodi mM, da poj de h gospodični Verhovcevi In položi prednjo ta denar, ki ga še vedno noai v škapulir ju pri sebi, in ji poreče: 'Podlei sem, a Ut nisem.' Po tem Ukem ima zdaj ie dvojni razlog, da hrani U poldrugi tiaoč kakor zenico v avojem očesu In za nobeno ceno ne mara odparat! škapulirja, da bi jemal a kupa po ato in sto. * Zakaj bi odrekli obsojencu Čuvstvo časti? Ne. čuvstvo časti jo v njem, recimo, da nepravilno, recimo, da časih sila zmotno, toda ono je, strastno ftivi v njem in on je to dokazal. Toda evo, stvar ae aapleta vse bolj in bolj, muke Ijubosumnja dosežejo višek in v obtoien-čevih razvnetih možganih se čedalje bolj mučno začrtavaU dve vprašanji. 'Ce vrnem Katarini Ivanovni — a Čim naj potlej odpeljem Grušenjkor (Dalj* prihodnji«.) Žena v današnji družbi (ieorge llemard Shaw (Nadaljevan)« la kanec.) V mnogo alučajih pomeni poroka poslabšanje namesto sbolj šanje položaja. Nedovoljeni odnošaji ao poatali Uko pogosti pod vlado kapital lat Ičnegs aiste ma. da je bila vlada prislljens vmešati ae z zakonom; po aeda njem zakonu more nezakonska mati prisiliti sodnim potom o- četa, da JI plačuje aedem in pol šilinga (00 din) tedenko za vsdrževanje otroka, dokler otrok ne dopolni 16 let, t. J. starost, ko more po mnenju zakonodajalca sam podpirati mater. Otrok pa pripada materi ne očetu, kateremu bi pripadal v slučaju, če hi starši bili poročeni; žena nI dolina akrbeti za dom in garati sa moia. On pa bo rajši plačal prostovoljno, kakor da bi bil klican k Modišču. Ce je dohrega ar-ca in ni airomak, bo čeato plačal več, kakor pa je po zakonu dolžan. Foeledira tega Je, da dobra, zaupna,