u.lj vfm OSVETA ■uril mi a. Lavmdals IT. ootoear *W7 Bo, X GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JED NOTE Lawm4ale it«, * i Lew»«aU 4«3A ir^cl^VM^rr^r - chkato, m, sobot* r junija (jun« 2), 1023. . '''"'{C&Mt0 stev.—NUMBER 12». 00 VSE B06ASTV0 {[LEGI SVETI JE V HOKMI PEŠČICE LJUDI. # - \ Vsi ti bogatini so iskreni prijatelji grabežljivega in pohlepnega Wsll Streeta, ia najbogatejši med njimi mn je nesprnrljiv nasprotnik. uez sedanjboa vbka je „,v»V SOKD. ROCKEFELLER pride mle ma drugo , Kew York, m. Y. — Bogastvo, hi ga kopičijo predvsem delaVske roke, čeprav morajo ob teh kupih zlata stradati delavei in njih družine, je večjidel v rokah dvanaj-■tih najbogatejših ljudi na eve-lo. Več imen teh bogatinov je skoro tujih celo Wail Streetu, ali ime tistega človeika, ki ga imajo u najbogatejšega med bogatimi, je prav dobro znano finančnim mogotcem na Wall Streetu. In tudi to dobro vedo, da ne mara imeti ta najbogatejši človek prav nobenega posla z njimi. Pred dvajsetimi leti je bil Hen-ry Ford mehailik v Detroitu. I-mel je majhen deleš v noki avtomobilski drušbi a kapitalom po $22,000. Danes je Henrjr Ford, ka kor menijo, najbogatejši človek v eeli človeški zgodovini. Njegova podjetja mu donašajo na leto 119 miljonov dolarjev, katera vsota predstavlja a 5% obrestmi poten cijslno glavnico v znesku po $2, 380,000,000. Johna D. Rockefdlcrja, ki so gs imeli dokaj let za najbogatej šega človeka na svetu, devajo se dsj na drugo meeto. Štirje drugih deset velikih bogatinov ao Ame ri&enje, dva ata Angleža, dva Je ponca, en Nemec in en indijane* važma iznajdba ra Wgahington, D. C. — (Fed. Press.) — Department za notranjo zadeve je naznanil, da je iznajdena nova metoda za izsledenje ogljikovega mnokzi-da, najnevarnejšega in smrtonosnega plina, ki ae rad nabira v premogovnikih in drugih zaprtih prostorih, kjer ni svežega zraka. Iznajden je aparat, ki se lphko nosi v žepu in s pomočjo katerega bo lahko zaaledili strupen plin v treh minutah. Ta iznajdba je velike važnosti za varstvo rudarjev, ki ao izpo-stavljeni strupenim plinom pod zemljo. DUM SENAT Gli-S01PDOTI SPREMEMBI DNEVNEGA ČASU Po mnenju senatorja Wrigkta nima nobena občina praviee delati s svojimi kapricami preglavic o-Btalemu prebivalatvu v drftavi. TRIJE olratanjb glasovaLI ea prepoved, premika G0MPERS JE ODGOVORIL GARVJU. Stvar se tiče 12-urnega delavnika, katerega jeklarski trust noče odpraviti predsednik harding poparjbm. JE Washington, D. C. — (Feder. Press.) — Samuel Gosfoera je od govoril Elbertu H. Oinu na njegovo izjavo, da 12-urnl delavnik v jeklarski .industriji ne bo. še od pravljcn. Gompers pravi, da Jeklarski trust "Žrtvuje svoje delsv ce cenam in profitu brez ozira na njih duše", Gompcrz pravi dalje: "Mr. Gary je poročal, da mora 12-urni delavnik ostati iz treH razlogov. Prvič zato, ker sc delavci sami nič ne pritožujejo; drugič, ker bi skrčenje delavnika poarajfilo jeklo za 15 odstotkov in tretjič, da ni dovolj delavcev sa tri delavnike v 24. urah. ee js MJ- ri Honry Ford poseduje $550, 000,000; Jo^n D. Rockefeller pol miljarde dolarjev; vojvoda West-minster $150,000,000 do $200,-000,000; Gccfcwer iz Barodc $100,000,000 do $125,000,000; Ba-sil Zaharov $100,000,000 do $125,-000,000; Hugo Stinnes $100,000,-000; Peroj Rockefeller $100,000,-, 000 { bsron H. MiUui $100,000,-000; bsron K. Iwaaki $1000,000,-000; J. B. % Duke $100,000,000; George F. Baker $100,000,000; T. B. Walker morda manj kakor $100,000,000, ali pa ekoro $300,-000,000. Več drugih imen bl ee dalo u-vrstiti med te finančne mogotce, kakor n. pr. Rothschildc, Guggen-fceims, ali U aodijo v drugo skupino, ker niso njih ogromna premoženja last poedincev, nego celih rodbin. • VodHni bogataši v tej drugi skupini ao: (Dalje na S. atrani.) Jugoslavija in Rusija te zbližujeta? Med Belgradom in Moekvo ee vršijo nekaka pogajanja. Belgrsd, 28. maja. — Med ju-ffoslovanako in ruako sovjetsko vlado ao v teku pogajanja, ki morda izpadejo s vpoetavljcnjem diplomatskih atikov med Rusijo m Jugoslavijo. Vprašanje, kaj ee *»«j zgodi s rupkimi begunci (vrangelovei), keterih jc okrog 50,()00 T Jugoslaviji, je odprlo po-K*j*nje. ANOLEŠKO-RUEKA POGAJANJA. &uska propaganda v Aziji naj. bolj peče Angleže. ♦ Moskva, t jun. — Angleška ^"Is je zadovoljila s vsemi < >,;kami ruskega odgovora na ►voj ultimat, toda točka glede revolucionarno propaganda v Aziji * še nerešene. Lord C ur* on za hleva, da aovjeteka vlada odreče 1**1 poro organizacijam, ki deluje- za preobrat obstoječih institu «*«j v deželah. ki ao pod kontrolo Velikg Britanije. Angleži trde, »rije vlavni aedeži sovjetske < "psgende oo v Indiji, Perziji in Afganistanu. okrog |,000 delavcev v jeklarski in dustriji zsstavkalo in njihova glavna zahteva je bila oaemurni delavnik. Drugi isfeovor pomeni, da je treba žrtvovati delavce profitu neglede na dejatvo, da druge industrije, ki priznavajo osemurni delavnik, ne delajo izgub. Tretji izgovor pa je naravnost nesramen. Ako hoče jeklerska korporacija in druge družbe v industriji železa in jekla plačevati*dobre mezde, imejo brez težav toliko delavcev kolikor jih potrebujejo. Pred kratkim se je sglssilo 20,000 delavcev za delo ns parniku "Leviš* han", dasi jih niao potrebovali več ko 1100. Mr. Gery j« še pozabil, da je bilo več lani približno 6,000,000 dclavccv brez dela v Združenih državah; zakaj ni takrat uvedel ozemurnega delavnika, čo je ree osebno zanj kot pravit Ali oni ni etoril tega, pač pa danes vodi propagando za zpre-mombo naseljeniškega *zakona v zvrho, da se odpro vrata Amerike cenenim delavcem iz južnovzhod-nc Evrope. — Verjeti moram, ds jeklarski trust hoče za stalno obdržati dvsnajsturni delavnik. Dokaz temu je poročilo poeebnega preiskovslnega odbora jeklarske korporscije, ksteremu jc načelo-val mr. Garjr." Wasliington, D. C. — (Feder. Press.) — Iz Bele hiše poročejo, da je predsednik Harding zelo po-psrjcn vsled Gerjrjcve izjave, da 12-urni delavnik oatane v jeklarski industriji. Hsrding je upal, da njegov prijatelj Garjr izpolni njegovo željo in odpravi dolg delavnik. Vendar pa. to- ni motilo Hafrlinga pri njegovem običajnem igranju golfa . • . TI KAZALOE MA URI. Springficld, ni — Osemindvaj set senatorjev, med katerimi eo bili tudi trije iz Chicage, je 4a sovalo v prilog Wrightovi pred logi, po kateri bo prepovedano vsakemu mestu v državi Illinoi* zpreminjati eplošno uveljavljeni čaa, dokler tega ne stori kongres ter tako ne določi čaaovno izpm-membo za vae države v n&Ši Uniji. Trije čikašfcl senstorji, ki ao glasovali proti poletnemu varčevanju z dnevno svetlobo, in brez katerih bl bila Wrightova predlo ga izgubljena, so bili Patriok J Carroll, Frank J. Ryan in Adolph Marka. Prva dva sta demokrata tretji pa je republikanec. Senator Wright je dejal, da nima nobena občina praviee do te ga, da bi delala pregtaviee a ovčjimi muhami ostalemu prebival otvu v državi. Mnogi intereei Čikaškem mestu isgubljajo na mi Ijone dolarjev na leto veled te meatne odredbe, je dejal. Na Sto in ato pisem je prejel. Vso ao za odpravo izrednega šaaa poleti, le dve sta se ogrevali sa varff vanje*dnevne svetlobe. Posebno je poudarjal, da ao železničarji čikaških električnih pouličnih in t^adcestnih šelesnio in člsnstvo člksške delavske federacije nasprotni varčevanju z dpov no avetlobo. Senator Denvir jc bil MheilTs, da bo senat e takšno poatavo uki nil čikaškemu meatu pravico do avtonomne vlade v domačih zadevah. Proti predlogi je še govoril se-nztor Barbour iz Chicage in pa za njim tudi senator Dsllejr iz Peorije. Kakor že omenjeno, ja glasovalo osemindvajaet senatorjev za predlogo, a petnajet pa jih je oddalo evoj #laa proti njej. Predloga pojde sedaj v poalanako zbor. nico, od katere pričakujejo, de bo tudi z dobršno večino za predlogo. Poslsnska zbornica ja aprejela piVdlogo glede volitve volilnega hišnega komiteja. Po tej predlogi bo prihodnja volitev v meeeeu februarju, 1927, in potem vsaka štiri leta. Kako bo izpadlo glazovanje glede Smallove ceatne predlogo, ae danes še ne more reči. Naeprot-niki jo hočejo ubiti z emendmenti. Doalej eo jo že obložili z 38 dol stsvki. FRANCIJA DCA DENAR I Pariz, 31s maja. — V teku debate v zbornici za kritje izdatkov ruhrake okupacijo so socislistični poslanci zalučali Poincareju v obraa sledeče besede: "Ne posojujte denarja Poljski, Rumuniji in Jugoala viji. pač pa plačajte dolgove Ameriki!" — Kljub temu je zbornica odobrila poeojilo Rumuniji v vsoti sto miljonov frankov. BELGIJA NA ROBU REVOLUCIJE. Vlada je pričela zapirati voditelje stavke. — Radarji sa mogoče pridružijo transportnim delavoom. Deeet ubitih v verskih izgredih v '. Mehiki. Mczjeo Cltjr, t jun. — Deeet oeeb je bilo ubitih in 17 ranjenih v verskih izgredih, ki so včerej izbruhnili v purangu. Izgrednlki ao napadli provinčno palače in po tidja na konjih je atreljsla nanje Zvejent čete ao naredile mir. Brueel, Belgija, 1, jun. — V Anturerpenu in Liegu je policija aretirala petnajst vodilpih članov atavkovnqga odbora tranaportnih delavccv. Obtoženi so zarote proti državi. London, 1. jun. — Najnovejša znamenja kažejo, da je Belgija nn robu revolucije. Železničarji in poštni nameščenci še vedno stav kajo in prometni sistsm vse dežele je temeljito psreliziran. Mogoče se šo rudarji pridrušijo stavki, ka tera že zdaj ugroža reakcionarno kliko, ki je na vladi. Vlzda jc odredila dolno molili zaeijo ztavkujočih nameščencev toda voditelji Naordnoga Nindika ta — največje delavsko organiza cijc, ki je ssplctene v boj — so mnenja, da je bila odredba burne-rang sa vlado. Mobilizacija je vso la 12,000 mož, s katerimi no mero nadomestiti 150,000 stsvkarjcv. Medtem ps je aindikat mdbili eiral žene in otroke onih dolavoev ki eo bili pozvani v službo dnevno dcmonatreoije proti vladi Delavska atranka je ehjavila me nifest, e katerim obtožuje vlado da lipčc pokriti deficit dveh mi ljard s novim davkom na Živila Deficik je vočinbma pastul vsled blazne ruhrzko avanture. Vlada grozi voditeljem stsvke s flraztičnimi ksznimi, voditelji pa odgovarjajo i "Ne bojimo Se vas." Vlada bi rada odredila popolno mobilizacijo, toda boji sc keta-strofe. Newyor«ki kukluktl ee ne znealje za zakon. Židje in katoličani, ki so na krmi-ln države, nameravajo ras-krinkstl tajno organizacijo. Izvoz žita je padel. Ma drugi strani je naraetol izvoz mlekarskih iadelkov. padla nš TO,176 Scw York, N. T. — Nemška merka ja v četHrk padla m 0014 Vi enta, ozirotna 70,171 zi ameriški dolar na newjrorškl bor ti. Marka je zdaj nižja kot ar atrijska krone. \ Waahington, D. C. — (Feder. Prem.) — Department ze trgovi no poroča, de je bil izvoz ameriških mlekarskih izdelkov v ssd njem aprilu veliko večji kot i istem meaeeu lete 1922. Ne dtug. strani pa je izvoa žita manjši. Le tošnji izvoz mlekarakih produktov v aprilu znaša $2,764,045, lanski pa KI,542,»16; izvoz šite 'n žitnih produktov pa znaša l-toe (epril) $23,803,469, medtem ko jc snešal v prejšnjem letu $37,156,996. — Zelo je poekoČil izvoz mesa. TRUPLO MBMtKBOA MITAiA MAiLI V JEZEEU MI OKIOAM. Okiesge, DI. — Truplo Preda Roggendorfa. aUrvga 50 let, ki jc bil člen neke plemenitaške Mahi rodbine, ao potegnili kenošk! ribiči is jesera Mirhigan. Obla.!i ao ga iefcala, kar jc obtožen pooe-Verbe. Bil jc Ujnik aeatfko ameriškega doma v Kenoahi ia je izrinil pred petimi meacei, ke cc je pričela preiskave v ajegovik zadevsk. New- Vork, N. V. — (Federate katoličan; na stotine mestnih in državnih uradnikov je katoličanov in mnogo več stotin je Židov, Omenjene postava proti kuklukeom jc delo katoličanov in židnv. DELIM NAPOVEDUJE SKORAJSEN KUNEC MUSS0L1JEVE SLIVE Poglavar laških šrnocrajšnikov Je ravno zadosti domišljav, da prepodi kraljevo rodbino ter okli-če samega sebe sa rimskega Cesarja. NAPOUTANSKA RBVOLTA POTEONILA NESRAMNI DIKTATURI MASKO S OBRABA. Nsw Tork, M. T. (Fed, Press,) — Odpad nspolitanokih fašistov pod vodstvom kapitane Pedovani-ja je v reanici prava vstajs, otvoritev civilne vojne in sačetek konca črnosrajčniške strahovlade v Italiji, meni Avgust Bellsnea, ki je član glavnega isvrševalnege od bora zdrušenih krojaških delavcev v Ameriki in ki se je pred kratkim vrnil is Italijo, kjer je preiskovsl in prsuČe.val gospodar oko ln industrijske razmere. '"Nerod je bil nssplošno nese dovoljen s Mussolimjevo diktatu ro že od njenega početka aem," je dejal Bcllanea. "Opozicija je dajala duška svoji ne volji R de monstreeijami, ki jih jc Musaoli nijeva strahovlada sadušlla s kr voprelitjl. Kakor je prlČakoveti bodo poslali vladne čete v Napel, da uŠugajo 40,000 oborošenih fa Šistev, ki so so spuntali v svaji Mussolinijem. " llevolta napolitanakih faii-stov je strgala nesramni diktatu ri maako z obraze. Razdor jc med vrstami črnoarajčnlkov ln med fašiatl pa konservstivnimi strankami. lHidovani je bil v reenioi govemor tistega okrožja, t' ••Jaz pričakujem, da + bo vla da p»«)ušila strogih odredb preti vateŠSm. Nejbri bodo poslane če te proti njim, kskor so bile posls-ne proti 1,000 fsšiatom, ki so se polastili jeklarne bli*u ženovo msloprej, ko sem jas odšel od-tamkaj. Vlada je odlašale in odlašala založiti ^ tovarno s denarjem. Zato ao se delavci polastili posestva. Musšolini js dsl postre-Ijati člano svoje lastne organisa-cijc, ker so ae mu eoperstevljeli." Po mnenju Avgusta Bellsncs jc v kratkem pričakovati Mussolini-jevega konca, ker nima podpore m 11 o. I atrani avoje lastne organizacije, niti ne od strsni drugih političnih strsnk v Italiji. Kralj ne zaupa fešiatovekemu diktatorju, ker ga sumi, da sisll aam ns kraljevo krono, '"Poglavar laških šrnosrsjšnl kov je rsvno sedosti muhast, de ja v stanu izpodriniti kraljevo rodbino in ssm sebe okllecti se rimskega Cezarje. Celo velekepl-telisti, ki so podpirali doslej Mus-aolinija, »o sedaj v ekrbeh za evo-jo bodočnost pod njegovo dlkte-turo." - slepaMskb koopbra- T IVE. Cleveland, O.—(Fed. Prem.) — Delavci eo pogoate Šrtve sleparskih Ihcoporativ. V zadnjih štirih letih ao dali alepar-jem 18 miljonov dolarjev. Ni ga tedna — poroča Vacemerl-Ška kooperativna komiaija — da ne bi prišla vest o kaki sle-perljl. V svrho, de eo severu-jejo delavci in farmerjl pred sleparji te vretg, je Veeemerl-Iks kooperativna komisija is-dala brpšuro, ki pojasnjuje, ksko js spoznati zleparske kon-sumne zadruge. Brošura se dobi sastonj. Naslovi All-Amcriccn Cooperativc Commlmlon, 806 Kngineer^e Bldg., Clevolend, Ohio. NEMŠKA VLADA KUPILA MIR V P0RUHRJU. DUMOVBM JAS JB SAM PBITBOAL umik. MIT SI ŽIV- D. O. — NssploŠ no znsni epiakopelni duhoven dr. Jemea MeBride fttcrrett se ja u etrelil v tem mestu v četrtek do smrti. Dr. Sterrett je bil eter 76 let, Klnšboval ja po raznih ecrkvak. Kaj je duhovna pognalo v emrt, še ni dogaano. Vzroki revolte ao pa ostali. —« Berlin, 1, jun. — Stavka rudar« Jev in kovinarjev v Poruhrju je končena, toda za vlaoko ceno, ka* tero je plečela nemške vlade. Delavci so dobili, ker eo sahtevalii povišanje mosde za 50 odstotkov. Istočasno pa so takoj posko£Re cens Šivljensklm potreMČinsm za več kot snaše po višek mezde. Premog se jo denea podražil sa 53 od* stotkov. Vrednost marko neprestano pade. Duesaeldorf, okupirana Nemčija. } jim. — H povišanjem mesde rudarjem In jeklerakim delcvcciu jo prenehelo stavkovno gibanje v Poruhrju, tode vzroki nezsdo. voljnoatl nteo odstranjeni. Draginja, ki tišči delavce k tlom kskor mora. Jt^oetalet čim eo (Mavri Vi^J^ UI#SA1#i SA m fultrtj ^id* dražilo vm stvari, tako ds nlsa delavci nič ne boljem. Včeraj jc bilo aretiranih več komunistov v Iloi humu, ki so imeli vošjo zalogo orošja v posesti. V Gclsenkirchenu in blišnjlh mestih jc rdeče policije Še vedno ns krmilu. Preneozi so prlčsll nalagati de* neme keani v ameriških dolarjih, ne veš v papirnatih markah. Mesto Orstcrfrld1 jc bilo včerej ke* snovano a tisoč dolerjl globe redi readejanja nekega mosta. SLUŽBENO NAENANILO 0 U RADU IZSBLJBNISKBOA PO SLAMOA. Wnshington, D. 0. — Odksr jc prišeljevsnje v Zdruftene države omejeno e takosvafto kvoto, ki določa za jugoslovansko dašalo 0,426 priseljencev na leto, ee o-glašajo v raznih krajih agentjo, ki obetajo tukajšnjim priaaljan-aam, da jim bodo — seveda sa po-sebno nagrado — atorlll "posebne nsluge" Ur pospešili prihod njih sorodnikov Iz domovine. Na žalost verjame mnogo naših is-aeljeneev takim obljubam, ki so dokrsja neizpolnjive, V stari domovini ja zaken o Izseljevanju. V Združenih dršavsh ps je poete va o prišel Je vsn Ju. O-ba rakone ata izpremanljlva. Ali dokler sta v veljavi, ne more nihče nikomur etorltl "uslug", ki naeprotujejo tema zakonoma. I rad izaeljenlškage poslanca, ki je nastanjen v prostorih gene-rabe ga konzulata v N'ew Torku (Consttlate General of Klngdom of (he Herbe, fronte end Hlovenaa, 443 Weet 22nd Htreet, New Vork Cftx) drage volje dajal našim ljud«-m potrebne informeeije e iz-acijentških predpisih, ljudstvo bo pe rsvnslo v svojem interesu, še na bo verjelo neutemeljenim in ecirpolnjlvim obljubam Pregled dnevnih dogodkov. Gompers je odgovoril jeklar* skemu magnetu Gerjrju glede 13-urnega delavnika. Illinolakl eanat Je sprejet predlogo, ki določe, de se Chiesgo vrne k atelnemu dnevnemu Čsau, Kline borba med "mokrimi" in "suhimi" v flsw Torku. Inoaemetvo, Belgije je ne robu revolucije. Vsroki nemirov v Poruhrju še niso odprsvljeni. Hlava Italijanakega fašizma je pričala bledeti. Kneija in Jngoalavija ae menda zbližujeta. Verski izgredi v Mehiki \ 10 u-bltih. Anglija ie Rneija ee še nUta zedlnUl BANKIR, KI^jOVRAlI P A TRIO- Waabington, D. C. — (Kader. Praaa.) — Frank A. Vandarlip, znani fin/uičnlk, J" dejal zadnje \ dni ne letni aejl Narodnega ameriškega cvete, ki sa paše s araeri-kaaiziranjem inozemeev, da sovraži besedo "petrijotisem". Gsalo ameriških patrljotovi "Amerike je prve" mu je sebično. Del je jo rekel, dc on ee prev niš na plaši rdeškarjev, kuklukeklanovcev in rasnih političnih blokov Chieago in okoliae i V nedeljo nestalno. Južni ia Jušnovshodni vetrovi. Temperatura v zadnjih 24. urahi najvišja M, najnižja •9. Mol ne« izide ob Sil3, zaide ob 8:21. N.aU* m tm, hw lan mtm % TROSVETA" u«« i* i. i air_i.i. c^^MAA. nmiii mr^ w. y ■ ■ — .IM i «THE EMLIOlTINMIirr NALOGA DELAVSKEGA ČASOPISJA IN DELAVSKE ORGANIZACIJE. Naloge delavskega časopisja in delavska organizacije so bile raztolmačene že najmanj stokrat, ako ne tisočkrat In med glavne nalogo delavskega časopisja in delavske organizacije spada gotovo izobrazba delavsko- ga razreda. ! Vprašanje pa nastane, kakšna na j bo ta izobrazba. Ali naj se delavstvo uči zgodovine, prirodoznanstva, matematike, geometrije, astronomije itd.? Da, dobro je, da se delavstvo seznani tudi z elementarnimi nauki o teh predmetih. Dobro je, da ss taki delavci uče teh predme-tov, ki niso imeli prilike, da se jih nauča v šoli, ko so bil! ie majhni dečki. Glavni cilj izobrazbo delavstva pa ni v raznih znanstvenih predmetih, ampak js v poduku o logičnem miši jo- Kar vrata < nju. Delavsko časopisja in delavske organizacija iriora- J^J^ jo učiti delavstvo misliti. Kdor zna misliti in na podlagi svojih mislih pravilno zaključevati, ao je naučil več v svojem življenju, kot oni, ki zna vse lepo ponovit! kar ao drugi napisali v znanstvenih knjigah. Na pr. kamen js padal v vodo in napravil kolobarje v vodi, ko se je dotaknil vodne površine. Vprašati se moram, kaj je povzročilo, da je kamen padal v vodo la zar kaj so se delali kolobarji, ko je padel v vodo. Ako bom iskal na'svoja vprašanja odgovora na podlagi svojih opazovanj, se bom lahko prepričal, da je kamen nekdo zatrk-ljal po bregu nizdol, ali da ga je nekdo vrgel, ali da ga je sprožila žival, ki je stopila nanj, itd. Ako sajamem vodo, se prepričam, da js mehko telo, fti se razširi na vse strani. Prepričam ae lahko, ako v to telo dam drago telo, ki je trdo, tedaj bom opazil, da ae je voda razširila za toliko, kolikor je v nji vzelo trdo telo prostora. Na podlagi takega mišljenja dobim odgovor, zakaj ao ae na vodi »pravili kolobarji, ko j. vanjo padel Jpman. Opazovanja v človeški družbi ao seveda težja. Ako na pr. nastane gospodarska kriza, ki vrže na tisočo in tisoče delavcev na cesto, bo seveda malo težje najti prave vzroke zanjo, ako Človek ni študiral gospodarskih vprašanj. Kljub temu bo pa našel pravilen odgovor, ako si bo zastavljal toliko časa vprašanja, kaj je povzročilo go-apodarsko krizo, dokler na svoja vprašanja na dobi edino pravilnega odgovora. Slišal bo mogoče v d zastavi vprašanja, razne napačne odgovore od svojih tovarišev. Nekateri tovariši bodo rekli, da ja nastala gospodarska kriza, ker so delavci postali nspokorni in so gospodj*zaradi delavske nepokorščina zaprli avoje tovarna. Tak odgovor je aeveda nepravilen. Drugi boab dejali, da hočejo gospodje izstradati delavce, ker nieo tako volili, kot so gospodjs želeli. Tudi tak odgovor je napačen. Tretji bodo rekli, da imamo gospodarsko krizo, ker amo preveč izdelali vsega, pa so štacune in skladišča polna. Ti so se že približali resnici, toda vse resnice še niso razkrili, ker niso povedali, zakaj smo vsega preveč pro-ducirali. Tako ae misli in tako ae odgovarja na vprašanja Da se pravilno razume zgodovina, ae je treba ravno tako vpraševati. Na'pr. nekdo trdi, da ao aa križarske vojne vršile za povzdigo krščanstva? Kdor aebe vpraša, kaj uči krščanstvo in v kakšnem velikem nasprotju je jrojna s krščanskimi nauki, bo takoj zaključil, da vojna ne more povzdigovati krščanstva, ker ga ponižuje in za to morajo biti ca križarske vojne popolnoma drugi vzroki in ne povzdiga krščanstva, še manj pa pojačanje krščanstva. Krščanski nauki uče, da ljubiš svojega bližnjega kot samega sebe, da ne smeš ubijati, ropati, krneti, po-žigati itd. V vojni se pa požiga, ubija, krade ropa ia širi eovraštvo. In če kdo trdi, da ao ae križanke vojne vršile aa povzdigo krščanstva, je navaden zlobnež, potvarjalec resnice ali pa velik nevcdnež, ki ne ve, kaj je vojna in kaj uči krščanstvo. Kdor hoče priti do dna resnici, se mora vprašati, komu bi koristile križarske vojne, ako bi končale slavno in s zmagami za tiste, ki so jih povzročili? In če aa Človek tako vpraša, dobi tudi pravilen odgovor. Končni odgovor na vsa vprašanja, da so se križanke vojne vodile, da as utrdi moč rimskega papeštva, ali bolje povedano — gospodarska in politična moč rirmkega papeštva. Delavsko časopisje in delavske organizacije, Id tako uče misliti delavstvo, vrše svojo naloga Za to vsi delavski »ovratniki napadajo in zaaramujejo delavsko časopisje in delavske organizacije, ki uče delavstvo misliti pre- ja delati svoje Kajti človek, ki misli in išče resnico, ne mara biti suženj od nikogar. SLIKE IZ NASELIM. i peta. — Kar aem zadnji j po roSsl, je bilo nekako konee opisovanja ia Kalifornije. Voze« ae proti Wjrominga aem imel za družbo atarega Indijanca, Jean Hamine in njegova eoprogo. Mnogo ata mi dopovedovala o njih kmetiji ob meji Waahingtona v drla vi Utah: koliko -imata živine, ovac, kako bilo imata in drugo. Ko amo ae vozili preko iirnih planjav, goato poraščenih z divjim pelinom, aem zvedel marsikaj od njiju. Divji pelin je znamenje rodovitne cemlje, le da ja videti veliko razliko pri taki na novo obdelani zemlji, de je namakana ali na. Kjer je jemlje namakana, rastejo vsakovrstni zadeli in raet-linetvo sploh dobro uspeva, kjer pa ni voda za namakanje, ae zdi potniku, kot; bi bila taka zemlja puatinja, tako euha^če bi vrgel dolar po tleh, da bi ae vžgal. Pusto ja tam, kjer ni vode. Prijazna Indijanca sta ml obljubila poelati kaj za opomin, kar sam tudi dobtt — kos kamenitega Indijanskega streliva s opisom starosti in drugo. Omeniti moram, As je teiko dobiti kai takega pri atarih Indijancih. Človek mora znati jim govoriti ln jim obljubiti povračilo, predno kaj od njih dobi. Tako aem imel amolo pred leti v Minneeotl med Indi-janei Oipove, ko aem šal ased nja. ao zapiraU pred menoj, aem si nsjel tolmača ter jim polagoma dopovedal, da Imam rad njihove stara reši. Ko so aesnali, ds ne msrsm nič drugega kot prijaznosti ter Če mi kaj dajo v povračilo, aem dobil tam marsikaj: kamenite pipe, neko prav umetno isdelsno blazinico, nsd šestdeect let stire neške ss šilčenje rila in pri atari Indijan-ki, ki mi ja dsn pred tem ssprla vrata prsd nosom, sem dobil Šo največ lepih reši. Ko omenjam neške, pripravo ss šMeuje indijanskega rila, omenim la, da raste v Minneeotl v divjih jeserih sli ob njih brsgo-vik divji rU, podoben bifku. Je-sani Indijanci, voseš aa v evojlh Solnih, nabirajo U ril in drse po polja divjega rila. Med tem^rsst-linatvom aa passjo trope divjih raa, ki odletajo preplašene, ko v jcaeni Indijanci amukajo * rokami bogato rilevo, ovsu podobno zrnje. Tegs potem pri ognju suše, Ra lulčijo in čistijo. To potem kuhajo, kar je vssj zs moj okuz mnogo slsstnejšs od rils, ki gs dobimo po prodsjslnlesh. Omeniti morem še, ds rod Cl-pova je imel jako v Malih pee in Še danea ja atarejšim Indijancem paaje meao nekaka alaššica. Indija noi poaebno ljubijo Čebulo, zelje ln buče. Bil aem med njimi meeeoa novembra, ko so kupovali buče ln napravijall zase okuano jed s zajčjim mesom. Prodajalka buč ml ja rekla, da jedo buče, nočejo pa obdelovati zemlje, da bi jih pridelali. Ih dokler imajo denar, knpijo, potem pa live, kakor morejo. Njih stara vera je, da jim je ljubi etvarnik dal veega in- dp ja delati greh, odkar še nI bi(o tu belih priesljeneev. Rea jim nI mnogo primanjkovalo, ako pomislimo, da je bilo v pragosdlh jate zverine in ao ubili kolikor so rabili. Danea ni goadov ne sverine. Dobrega pol stoletja nszaj je bi-lo po WyoB)lngn, Utahn In Golo-radu Se cele črede bivolov, danea pa jih dobimo aamo še po parkih. Indijsnel so pobljsll zverino le kolikor so jo rabili sa vsakdanjo hrano. Tako je bil pred nedevalm v Minneeotl sbor starih Indijsneev, kjer ja indljanakl govornik vskliknll: "Dobri čaal eo minuli. Ooadove ao nam poeekali, sverine eo pobili ls ssmljo nam vseli. Dobri šael eo minuli l" Proti Wyomlngu sem torej Imel aa drulbo stara Indijanca, ki eta me pa ob mej! sapuatlla ter odpeljal aem sa v Kemmerer, Wyo. Oblekel ssm okolleo K. N. Cum-hrrland, Oleeeoe, DlamondviOe, Kublet in drage naeelbine. V pre-aaogokopih delajo kot povaod dre-po«l bolj pomalem — od dva do tri dni v tednu, lavaemši v ftubletu, WjreM kjer eo delali ekoraj vsaki de a med taaom, ko aem bil tam V bliliai Kemmererjs. Wyo.. je znamenit kamnolom, kjer Izkopavajo reaae okamenine. Doba ee med okameneliml plaetml palmove veje, vetje Is mala plavajoč« ribe ter oetanki drugih Hvali, kar vee je akameecls v akalnatih plasteh. Izkopina pošiljajo v ne kreje za muzeje, Iz Keamserrerjs aem ae podal v Ročk Springe, drugo nsjvsŠjs meato v Wyomingu. To mesto napreduje. 8a!no v letu 1922 so as-sidali do 100,000. Ko ssm bU Um, so kopali podlago novemu bančnemu poslopja "North Side Bank", ki bo atalo $50,000. Omeniti moram, ds pri tej bsnki je do polovice alovenAik delnjčsr-jev. Slovenci imsjo v Ročk Springau poleg rsanik društev tudi obširne različne trgovine. Ne bom opieoval podrobnoeti, omenim aamo neerečni družini Ferlie in Košir. Prvi ao roparji ubili gospodarja, dragi družini pa js u-mrla gospodinja po ponesrečeni operaciji Te dve drnlini sta neutolažljivi. V Ročk Springau sem torej are. šal žalost in msnije. Srednjeveško pisano blaznost ja podHgsls želje, pretrgati zvezo s svetom in priti v resništn odnošsj s nadnaravnimi silami. Narodni ples je gisls rsakavsje in slrovsja izražal ieto manijo. Tieto, kar ga je daialo blsanega, ja bilo notranja Sustvo, strahu. Verski pleei v arednjem veku so bi)i več kakpr rsdni strsh. Tisti grozni strah, ki so ga ljudjs izražali v plesu, ja bil strah pred kugsmi, ki so SU preko Azije, E-gipts ia severne Afrika v Italijo, Španijo in drago delala po Evropi. ger niso ljudjs imeli nobenega tsšils, so iakali odpomoči in utehe v napornih ia dolgotrajnih plesih. Ksr ss menili, da js kuga šiba božja sa ljudsko prsgrelnoei, so vsrsld blazneži vidsli v telea-nl upekanosti ia isšrpanosti obliko nekskšne pokora za avoje g^a-he. Nifiveš il bU ples isrss ss vs-aeljs in telesno mo$. Postal js aimbol ss strsk in greh. Nsmeeto piščsli, ki aa js s njo IpremljsU rimska plssslka aa svojem plesu, sli namesto sulice' vojnegs plesalca js jsl rabiti bogomoleč bi«. Poetal je flagelant ali fana-tik, ki bila sam svojs teb. ' Flsgelantski plesi so bili zar ee smrtni plssi, sli elsvna sliks, ki jo je nssHksl Albreht Durer, pred-stavljs smrt fcot dejansko plesalko, ki gzy .v noram plesu preko delal objsmsjs svojo Irtev. Spomin ns tiste strašns Ssae je ohranjen ša v drugi obliki, in sicsr v "Mrtvaški ulici" v Bazlu. Po-aebni plesi pred podobo sv. Vlds, o katerem so si ljudjs domnevsli, ds Ims moš sdrsviti telesna bolezni, so ssdaj v zvezi s posebno maladijo, ki ji pravimo sv. Vids ples sU ehorss. Anslogije današnjega maraton-akegs pleaa a etaroveškimi in arednjevsMad verskimi oblikami Dijonizove manije ni lakko ugotoviti.^ s fizičnega ataUšča ps da veadadi nsjti psr gotovih vzporednoeti ia'J>odobnoati. Nsl tedanji plea ja vzpostavil v enem oairu plsa naših primitivnih pra-pradedov. Med skoro divjkni ia nerednimi kretnjami našega pleaa ln godbo pa atopinjami primitivnih plemen je precej rpodobpoati in sorodnosti. Nadalje je naš plee nereden ln simbolišsn, namesto ds bl bil formalen in franeoekl. Pleei, killk ljudje plešejo tu v Zdru-Jenih državah in podrugod, pred-etsvljsjo nekeklno pijon iat, o-mamljivoat ln ljubimkovanje, ki je bilo v navadi pri etarik poganih. 8 paihologičnega atališča nI teh podobnoeti Ia vzporednoati, ker paš nimajo ietega nagiba aa vojni plea divjaškega bojevnika, niti na sa vamki plea arednjeveške-ga Šloveka. Ali vseeno pa ss nam ni psaraSUo, da bi sa mogli Izogniti Dijonizu ali av. Vido. Psiko-logično počelo asšaga pleaa mora biU kod drugod. Mi širimo ? do-bi hude asrvozaoeti. Preboleli smo veliko avatevno vojno. Celo nali avtomobili ao nekakšen izraz ao-danje vrtogUvoaU. Mi ne hodimo val tale pešsei, kakor as ksrs-kali leao naši prodniki Pri ass aa vrli mee a velikaneko nagliga in nervoanoatjo. Pešec vaš ns raca pošaai in promttjeno. nego pleše, kolikor mu Is doputtsjs livei in Tango' je bil predhodnik JR rertons. 8pošeU gs js nepokojnoat naše dobe. Veliki aocijalni, pou. tišni in vojaški preobrati , vso nervoznoatjo in mrzlično na-gloatjo vršili drug aa drugim o,s. igrala ae je pred nami in z nami aMne in strsšna vojna drama na krvavih bojnih poljanah svrop. skih, naša dežela je poetala «uh» in sopet mokra, ženaka ae je ou-moavojila v govoru, obleki in 0b-našanju. To se nam očituje na raz-ne načine, ali najbolje nam to ka-že plee. Na Nemškem ae je komo ailnš vojne e svojim porszom i/. rszU v plesni msniji ali blasnohti, kf ae je s strašno naglico širila od' meata 4o meata, od trga do trjja, od vaei do vasi. Vrtssjs v zemljo. Tt Ourrtta 9. terinn. ; .» ; ?•!■•; f. rntmmmmmmm Če bi začeli kopati v navpični smeri v tla do nedoločne globine, kako daleč bi lahko privrtali, da bi ne mogU dalje vsled preailne vročine, ki bi prihajala it gredi-šla zemlje f > Ako mizlimo globočlno, kako daleč bi lahko privrtali z orodjem, dS bi ae orodje vsled preail. ne Vročina ne omehčilo in od po-vedelo, bi gotovo prišli doli ka-kih petnajst do dvsjset ali celo veš milj, 8e se ne oziramo na dru-ge zapreke. Totfa Če bi vrtali v tla ljudje, bi radi prehude toplo, te že ne mogli več vztrajati, ko bi prišli dve milji globoko. Dvomi ji-vo je, da bl eploh mogli prikopati dve milji navpično ▼ tis. f Par rudnikov je, katerih glo. bočina je ponekod celo nižja kot 5,000 čevljev in v Michiganu, mi-ellm, ds je eden rov globok ravno eno miljo (5280 čevljev). V toliki globočini je ie fcnds vročina, a le vseeno je mogoče polagoma de-IstL Pravijo, da ao nekateri mož-' je v teh rudnikih delali v taki vrošini, da je toplote skale, kjer SO delali, kazala 150 atopinj Fa-hrenheita, zrak pa je bil a pomoč-jo ventilacije hladnejii za pet-najet stopinj. V rovu Comstock Lode js srečna temperatura 120 •topiaj. v Mnogo je odvieno od trajs, kako visoka temperatura je pod ssmljo. Povprečno usrašČs tem-pereturs, čimbolj gremo V globi-Bo ns vsskih 58 čevljev eno eto-pinjo. To bl bilo toliko kot zs ato stopinj toplejše, še smo zs eno miljo globlje v tleh. Tods zelo različno nsrsšča temperatura v različnih semeljskih delih. Včs-sih je treba iti po 75 čevljev globoko, pa je toplota samo za eno stopinjo višja, včaaih celo po ato čevljev in v michiganskih bakrenih in afriških slstih rudnikih v Randu šo kopali 200 čovljev globoko, pa se js toplota zvišala aamo m eno stopinjo. V nekem rudniku v Randu so kopali 254 čev-ljev globoko, a temperatura jo poakočila le za eno stopinjo. Tam bi torej toplomer poskočil ss ato atopinj, čo'bi prikopali tt kratkih pet milj navpično v globino. Zelo mnogo saviai od zraka, kolika jc toplota v jami, pri Čemur čistočs srsks mnogo šteje. V velikih predorih, ki eo jih vrta-li v Alpah, ja v nekaterih alačs-jih Se 90 stopinj visoka temperatura opemogočila ljudem delo, ker arak ni bU čiat. Ksko as sprsminjs toplota v notranjščini semljc, je vsekakor telsven problem. Najbrl postaja temperatura globlje od dveh milj pod po vrlino semlje, povaod ens-komerno vedno toplejle, Čim bližji je proetor od središča semlje. Mislimo pa al tudi lahko, da ao nilja doli semeljske pisati s enakomerno toploto, pod ksterimi temperatura mogočs sopet psda sli narašča. Tsko prenshsnje lshko sklepamo ls tegs, ker 4* tudi pri površini semlje neksj sličnsgs. Izračunano je, da po povprečni meri, kakor je zemlja vedno gorkejta proti notranjščini, je pri oddelje-noeU 40 seli j od površja v globino temperatura pri 2,000 atopinj Fahrenheita. V notranjščini je toplota zemlje vedno norsaslna. lakko ja ponekod tudi višja kot 2,000 atopinj. Pri tej toploti se že topita slato in baksr, toda lito želeso Se ne. Is tega je razvidno, da valed tolike vročine v notranjščini sam-lje prihajajo ponekod na dan stu-denei e toplo is selo vrele vodo ia ds ognjeniki bljajojo všssih razbeljeno, včaaih Is atopljeno snov TopUSks vod s Isvira globoke ped ssmljo. v bližini mskeljsaih ae-meljekik plasti, zate prihaja po-nekod as dsn eilne segreta is vrfts. delavskega (Federated Praaa.) zborujejo. Organizaci uliJi delavccv Amalgama lotile Workers o £ America \ Vorku avojo peto lft--ovencijo. Glavna točka dnev-ir*ds je kamp%nja aa nadalj-|ViiaJije meade in zkrajlanje fra na 48 in 44 ur v tednu. I BusmU Palmer je poročal * v, ukih uspehih in narašča ^fgani/acije v Bhode lalanftlu, r* je lani vršila atavka proti ^u mezde. Stavka ni bila po-uspeina, imela pa je to do-bledico, da je na tiaoče ne-draiiih tekstilnih delavcev Iv unijo* Organizacija ima "jvoje krajevno unije v vaeh bih tekstilne industrije, kjer luice in tkalnice svile, JU in volne, to je v driavah Tork, Ncw Jersejr, Pennayl-Connecticut, Rhode Ialand ■ichusetta. j unije v stavbinaki stroki v frto so pridobile $1.50 mez-[ ni uro v zadnjih treh mesecih, o unijo plcakijtv, polagalcev zidarjev s opeko in zidarjev kamnom., :ne vesti. JT MBD PBBDSEDNI-HARDINOOM Ilf STRAN- načelnikom Cbzda- LJB VIČ ja. faahington, D. 0. — Spor med n is t racijo in voditelji ■ske organizacije radi vna politike se je bolj poostril, kor pa omilil in ublažil valed are, ki jo je podal načelnik našega odseka, kakor menijo tu-nji politični opazovalci, f Načelnik Adama je padal izja-da pojaani z njo zadnji alu-v katerem je republikanaki in, odsek na željo državnega n;ka Hughesa umaknil iz jav-ti neko poročilo, kl ae je zdelo ninistraciji neprimerno in no-10 za mednarodne odnožaje. V aterih krofih ae je zdela zad-Adamsova izjava poprej obutev kakor pa pojaanitev. Za-i menijo tisti krogi, da je na-■at med administracijo in odlom fezdalje večja. Načelnik demokratskega narod-fa odseka je izrabil to priliko prilil če več olja v ta ogenj, al je izjavo, v l^teri pravi, da načelnik Adama kljuboval ldsedniku Ilardingu in tajniku laghesu v zadevi vnanje politi- r med Pravij repu- sedniku 1000,000 KMETIJ SE PBGA 8 TOBAKOM. ^ • V i • Tj, 'i/ Waahington, D. O. — Tolje- Viki department je pravkar izbi tvoje poročilo Za leto 1922. V I podatkih je vidao, da je v A-eriki dva miljona akrov zemlje ejsne s tobakom. Daii je za tobak za aedaj le pol ditotka vse obdelana zemlje v deželi, se vendar mora reči, je treba za tobak mnogo de-tvikih moči na polju in v tovar-' Večina tobaka je pridelanega P«r državah, med katerimi ao mtuckv, 8ev. Carolina in Vir-vodilne. Ali po nekaj toba-p pa pridelamo v dvainštiride-fctih državah. Imenovane tri pričajo skoro dve tretjini vaega Ijaej-iJko^a tobaka, dočim ga pri-|deLaJ0 Kontučanja sami eno tre-lino. ' .>•. . . J- 191». se je pečalo približno T,.00o k moti j ■ tobakom. Po de-je 10,291 tobačni}} izdeloval Te v po«l ujejo 188,000 oaab P*ls jf dobila v tistem letu pri fiinu *:)00,000,000 dsvks. D Annundo ka Ioni 1. jun. — Gsbrielc d'An-I3'"', /nani italijanski pesnik in "J" beroj", ne pojde v klolter. H*l je ns let slu v Psriz v avrbo, poroči a pleealko Ido Ru |>«rt v -paniki, kl je eledila |zlvdalei, ka jo prtloln gorati 1 Hru. Obleka nekega Igralca oe ia v hipu jo bila vsa oce-[J* » plsmeuu. Podrobnosti le w'»no. HAKDDfSOT TAJKI MOt Tt VRfllL SAMOMOR Washington, d. o. - Osebni prijatelj predsednike Hardlnga m intimen tovaril zveznega pravd niks Dsughertjjs Jesee W .Smith •i j« pognal kroglo v glavo ter Uko aapravU konec svojemu liv-ljeaju. Njegovo truplo je bilo najdeno v etanovanju, ki eta ga imela g zveznim pravdnikom skupaj v modernem hotelu. Kaj ga je napotilo k samomoru, ni doelej ie dognabo. Zvezni pravdnik Daugherty je zsjutrkoval v beli hlli, ko je is-vedel o tragediji. Samp morilec ni imel nobenegs javno pmnanegs meata v vladi, ali snsno pa je, ds je ssvsomsl doksj važno mesto v notranjem krogu naie administracije. Bil je; morda najožji prijatelj ln tovaril zveznega pravdnika I)auKhertyja. Svoj glavni atan je imel v pravosodnem departmentu. Poverjene eo mu bile zaupne reči v službenih in zasebnih zadevah generalnega s^znega pravdnika Dau-ghertyja. , Samomor ja ustvaril precej veliko sensseijo, to ps Še posebno ssto, ker ni skoro nikomur zna-ao, kaj je prsvssprsv bil Smith v vlsdnih zadevah. Bil je eden tajnih mož, ki jih je precej okoli naloga predeednika. Novico o tragediji ao naznanili predsedniku Ilardingu kmalu potem, ko je bilo truplo najdeno. Predsednika je ta novica selo hudo prizadela in ganila. v J vijo, ds je bil Smitli pred-Šardingu to, kar je bil polkovnik House predsedniku WHaonu. BAJKA O FARAONSKIM PBO- KLETSTVU ZAVRŽENA. j t 'fiji■ Naw Tork, N. Y. — Skrivnost, ki si jo duhovni izmislili ter dejali, da aega prekletstvo egipčanskih kraljev v dansčoje čase, je reiena. Zli duh, ki se je plazil n49 zadnjim počivalilčem ^egipčanskega kralja Tutankamena in ki je po mnenju praznovernih ljudi in po podžiganju pretkanih ddhovhov neki povzročil amrt lorda Car-narvona, nI nič drugega kakor T6 skrivnost je razodel polkov-nik Amtfea P. Peake iz Bnttc, Mont., « "Arzenik ao uporabljali stari Egipčani pri maziljonju sVojih mrliče v," je dejal polkovnik. "Dobivali so ga v to evrho iz bakrenih rudnikov einajskih. Ts zmes ne ohranjs samo človečkih in živalakih trupel, nego tudi lea in druge snovi. "Arzenikova zmes je brezdvom-no tudi ohranila kralja Tuta. Ker je atrupova moč popolnoma neuničljiva, je bil težki zrak v za-pečat eni Jn zazidani grobnici na sičen z njo, in ko ao raziakovalci stopili v grobnico, jih je etrup popolnoma prevzel, in posledica je vam znana tt IZ 8EATTLA V OHIOAOO V 81 DNEH. —mimmmm Ohicago, Dl. — Ladja Back Bav je prispela k mestnemu pomolu V Ohicago iz Seattla. Za svojo pot je potrebovala 51 dni. V Seattlu ao jo naložili z leeom za Neir Tork. Odrinila je 22. mar-ca ter priplula v newyorlko loko mesec dni pozneje. Tu ao ji naložili tovor aladkorja za Chieago, kamor odplnla dne 12. maja. Na n po minski dan je priapela v Chicatgb.l * Volnja te ladje po reki St. Lawr*noe in jezerih vzbuja miael na to, da bo enkrat Chieago lukg, iz katera bodo plule ladje na vi-soko morje. __ * Francoski falistL Pariz, 1. jun. — Frzneoski fsli ati so včeAj izvrlili svoje prvo ns silje. Napadli ao biviega miniatra Violctta in socialistična poslanca Moutcta bi Hagniera; pri napedu eo ae poalužiU paUe, tekoče smole in kastorjevega olja. Napadene! niso v slsbcm polofsju, to jota obširne finančne, kuplljske in plovbne intereee. Gaekwar iz Barode je draguljar, J. a Duke je toba6ni kralj, kl je pričel c avojo družino gojiti tobak na kmetiji v Severni Carolini. On i-ma poleg tobačnih podjetij tudi celo vrsto bank. George F. Baker je bankir v New Torku. Svoje finančne sveae pa ima tt^dl a raznimi železnicami, Jeklarnami, sa-varovalnima mi in drugimi podjetji. T. B. Walkcr je mož lz Minne a pol is a in sodi med tlate, ki ne morejo natanko preceniti avojega laatnega bogastva. NOVICE EW1 Orjunskim mladeničem so violi korajžo Pokrajinska uprava ja v Uradnem listu Itev. 44 prepovedala nolenje orožja oeebaan, kt le niso dovršile 30 let, ker ao v zadnjem čaau ponavljajo epopadi med pripadniki raznih političnih organizacij, pri katerih ae uporablja etfelno orožje, in ker je aaradi tdfc pojavov osebna in last-nlnska varnost ogrožena. Prepoveduje ae vaako zbiranje ljudi v gručah in korakanje v trnjenih vratah ali gručah po ulieah, cestah in trgiji z očitnim namenom, da.ae Izzovejo nasprotne akuplno ali posamezniki oziroma, da ae o-grozl varnost osebe in tuja lastnina. Žrtev kapitalističnsgs nasilja je postsl pomožni delsvee Ivsn Bele j iz Štor a avojim razumom. Pfiatekli mesec je občina Teharje potom policijskih organov Kisin-gerja in Rebaršaka puatila odvesti zblaznelega Ivana Belejs v u mobolnico. Imenovani je bil ne-kij mesecev ssposlen pri tvrdki K. Pertinsč, ~ Šamotna tovarna v Štorah. V delavskih krogih govore, da ata omenjenemu k umobol-noetl mnogo pripomogli kapitalistični tvrdki A. Wsaten v Celju In inž. Hruška v Htorah, kjer ao Ivana^ Beleja radi atavka preganjali. Nearečnel zapušča ženo in tri neprcekrbljene ,otroke brez vsakih aredstev. ločtanj. V nedeljo 6. maja ae je zgodil zopet nov alučaj pretepa, kakor jih imamo doati na doev-nem redu. Ubijanje, ropanjf, napadanje ljudi, to ni nič več novo. Sli so rasai klerikelni pretenall k Sv. Florijanu molit a povzdignja-nimi rokami za aalčito pred ognjem, prej pa so gs eeveda le epl-li kak llterček, da jih Bog prej uftliži. Takemu eledi večinoma pretep, če ne pred eerkvijo, pa potem po poti, Uko da bi človek mislil, da se nahaja v kakšnem zveriajaku. V tem ao najbolj is-urjsnl klerikelni lsjbgsrdistl. Po poti ne pustijo nikogsr pri miru, Če jim ni po volji ne in piske v njihovo pilčsl. Dvs nsls sodrugs sta41s popoldne na aprehod proti K v. Florijanu in arečala to drhal. Nil alabega nista mislila. Naenkrat udari eden klerikalcev enega izmed aodrugov po prsih, nato je vaa klerikalna tolpa začela udrihati in kamne metati, tako da eta dobila teleene poškodbe. Dobila bi od teh zverin le val ndarcov, pa lati trenotek »ts prihitela na pomoč dva druga aodru-ga in ata razprlila črno avojat. Zdaj nam je ta klerikalna baoda le do grla. V cerkvi etojl kakor največji avetnik in povadignjs roke, zunaj pa je aaj večja zverina, tako da človek ai več varea, Če je eem od doma. ZA KUHANJE PIVA DOMA o f aslagt slad, hmelj, Is vsednMs pottoOHae. PsmasUe jp m preprtčsjte, da jO dsesC |'ri nss. kakem le na|bsl)«l ta aaloe- r I) ,mU |0 A sMefce aedev, •ukissie la rsssTi laaeev, itd. Ml vmm dssuv MO aarečSs po pa-to. «*Cas v vae srsje. Crsserijem. MsMlssjsm la v sva dsjslss fteleenlse daass primere« pa* Mil pH vtijlk aliiM In f •naselje aai FRANK OCOI SH flndiil. j . Č! ' .i r > iMjEpL^Jf Slovenki Narodna Podpsnu islasts | Uttssstilssa S. spHU 1804. glavni stan. mi7«s0 sa lawndalk avt., chicaoo. illinois Irvriovalni odbori UrPRAVNI ODSEK. VUrkh. S. r. D. v, VImibI CRIBIVI pi^bvilii^A Ss. 01, Jsksstov«, P., kL t*ksft MatSkea Tsrk. isislk SU. N.uk al- UsasJulV jATv.ffk, srsdslk tlstl •r^svltrfj v)MiU FUIp POROTNI OOSEKi . J*ks Usl»rw i A pr sdssAsIk 40T W. Hsy 91. SprlsgfMM, Msrtla SalsMihse, Ss« «ToTs*rbsHM^ OWs. Prsi A. VMsr. Sss STS, Elf, MUm* Jsk« TsvMJ. So« OS, Nosdstsssvlll«, Ps., Jslis G.ri.k, 414 wTl«sr 8t, SprlssflsM. IU. SOUtllSI ODSSKi OSSSDNJK OKSOSJBi SkMNsvskujMdssdalk, SSST-SS Sa. Usradsls M« VZHODNO OKSOSJS« SllTC a'oiLV.414. Sss SOS, Mssa. Sss, Ps. XAfAD.NO OU.Ul H^T.VJZ HlatltMUr St., M«rrsr» Utsk Nadaomi odbori rrsak Zslie, aHdssd^k. SSSS W. SOak St., Cblssae, lil. Prssk Ss»r»k. aaoo Prsttsv Avs., Clsvslssd, O^ WUtU- Slttsv, 0404 II. Clslr Su Zdruftitracii odbori V Pr«da*dslki Fvssk Alsi, 8184 Ss. Cfsvfsrt Avoh CblMgs, tU. Jmikm Q>%m, SSSS W. SOak St., CM«M«slU. Jas. Stmk, 0404 Ortss Ct., Cl#v*lknd, Okls. VRHOVNI »RAVNIKt Sv. P. J. Keta, SSSS St. Clslr Av«, CbftUaA a POZOR I—Ksmpsslssis e gl. •dbsrslbl, kl 4sl«)s v glevasm asada» ss vrli tskalei VSA PISMU. 14'ss sssaiOs m ss4s si. srsd»sdalka vae nsslsv< Prsdssdalštve 8. N. P. J^ 8SST4% Ss. Lstrsdsk« Avs., Ckleagb, IM. VSS ZADBVI SOLNIIKS IH>DPORI SS NASLOVSi Selallke ts> slltes S. NTP. J., S08T«S0 Ss. Uffadels Avs., Cklssg^ IU. DKNARNS POSILJATVS IN STVARI, M se tUejs . dsls Avs, Cklsags, IU. T , VSS SAMVS V SVSSI S SLAO.UNIIKIMI POSLI se feUljsj« aa ssslsvi SlsgsjaUtvs S. N. P. J., S0ST-S0 Ss. Uvadals Avs.. Cklsags, III. Vm seltsS^s flsdsjss^svssjs e s> Isvvlsvslssm sdbsrs se asj pslllj»)s Frsuk Ztillii < m. Vsi depUl la drsgi g^avsdajlasSsaiJetf Cblssf, IU. Sedemnajaterolotne kobilice as koalo prikažejo. New Tork. (Jugoslovanski oddelek F. L. I. 8.) — V 15 driavah vzhodno od Mlaelaslppl reke bo ta čudns žuželke, svans sedem-nsjsteroletns kobilica (17 year locust )sli prsvilneju perijodičal čvrček (periodiosl oiosds), kmalu zlezla Izpod zemlje, kjor je ata-novala tekom zadnjih eedemnaj-atih let Mamel bodo kmalu napolnjevali goadove a svojim čvrčo-čim Uubay.*im petjem, fc^mico so neme,. Prvi izmed teh čvrčkov aa pričajujejo pred koncem maja. DrŽava, kjer ae s*I e m najete ro-letne kobilica letos prikažejo, ao Oeorgia, Illinois, Indiana, Kentu-oky, Mar.vland, Massacbusetts, New Jerae.v, New Tork, North Carolina. Ohio, Pennsjivania, Tenneaaee, Virglnla, West Vlrgl-nia In Distriet of Columbia. Hieer ne bodo vsi deli teh držav pra-plavi Jon i s temi žuželkami, ker eo pokažejo la v podamesnih okrajih. I Pcrijodične cikada ae pojavljajo tu ali tam vsako leto. Isti roj pa ae vača le po preeledkih od 18 do 17 let. V kakem kraju utegne biti treč rojev, rsdi čessr se kobilice dosdevno pojsvlja v krajših presledkih. Letošnji roj ps js prsve sedemnsjsteroletne vrste. Ts roj kobilic je eden izmed nsjvsčjih ln nsjbolj raslirjsnlh. Ima tudi zgodovinski pomen, ker je enak roju, kl ao ga evropekl kolonisti prvič zapaalli v Ameriki. Ogromne množice teh lužslk ao začudila prve koloniete okolo Msssscbusettskrgs zaliva, ln te danje knjige jih omenjajo, Utoa bodo ravnotsm zsčvrčsli potomci onih žuželk r sedemnajsti gs-nerkcijl. V mnogih krsjih js teh kobilic vodno manj in manj, ln to radi aekanja gozdov, žuželke lezejo jsjčks v nežne mlsdike dreves, in kjer ni d rs vee, se ne morejo ss-rediti, Ptice eo njihove so vraž aioe, slasti vrabei, ki le aedavnl priseljenci v tej deželi. Žuželke ne polkodujejo mnogo sralih dreves, i»sč pa pripravljajo veliko Ikode mladim drevesom in drevesnicam. Ni mnogo pomoli proti nJim na veliko, peč pa je sscigoče vsaj deloma obvarovati kadovnjsk« in grmovja pred več-jo Ikodo potom ročnega pobiranja laŽrMt ali potem opralenja i ntrčesnim prahom aa čaea, k« so se žuželke svslile is lupine, s kstero so izlezle izpod z^nl>. aH potom ačk ropi jen ja a petrolejem OBASS VALL1T, OALH. Na obiaku ja bUa goepo foork lja pri rajeka in rojakinji oziroma pri družim Andrej Hlekusli lo po slaveča je pustila io darilo čvrstega ia sol'f* prvorojeačke eiitla ka; mat ki aiaček ata zdrava. Ca-elitamo ia kllleme na svidenje v Bad Lodge, Mosten*. /, M. ai(Adv.) LISTNICA USBDMliTVA. Edinost, Ohloago, XU. - Ako W mata Is kaj takega gradiva, kl dokazuje, da ae morata obrniti vaa-lej na ljudi, kadar itčetc denarno ali drugo pomol, ia ds Tssi sto-Utvs k Bogu nll no posMgajo pri takih prošnjah, kar priobčita ta-ko gradivo, ker nam s tem storite veliko uslugo. Tako prodre resni oa aaj do tietib ljudi, katerih mi na morea* doeečl, kadar oins-ujujemo resnico. Hsmo glsds časa, kraja, kje ao se vršili ahodi in kdo je bil ns shodu, bodite malo bolj natauč-ni, če ne, amo primoranl povedati Vim nekaj drugega. Kajti la sc človek zaloti, da lale v oni atvn* rl. pile ali govori nereaaioo, ja dokaa, da jo tak Človek povrčeu ali da laže. Ne is osebnega sovra Itva, ampak iz ljubezni do roaalco ln da Vss bbvsrujemo takih zmot v bodočnosti, amo te povedali. — Pozdrav in kmalu se zopet ogla-sitel NAZNANILO IN ZAHVALA. H tulnlm srcem naznanjam eo-rodnlkom, znancem lo prijateljem žalostno vaat, da je moj brat ALIKBAVDBB PBTBBLHI umrl v avoji najlepši staroetl, star 37 lat ln alce< vslrd prehlade, bil je v deželni bolnišnici aa Powers, Mich., laat tednov in en dan, n*-kar je ss vsdno sstlsnll oči dns 10 msjs. t. L ob 8 uri popoldsn. Po-kopah jo bil dns 18 msjs t. 1. ns katolilko pokopališče v Olsdsto-nc, Mick. Tukaj zapulla »orno žslojulega brata r starem kraju pa le liva atarile, Iliri aeetre iu le enega brata. Pokojnik je bU rojen leta 1888 v Vrbovem pri IU. Bi-strici aa Notranjskem. I* tal, da pokojnik ni bil pri nobenem podpornem druitvu ob lasu amrti, eieer pa jo imel dovolj prihrankov za doetojon pogreti. l*po aa sa> hvalim vsem rojakom Primorcem v Oladetoau In ISaeaaabi, Mish., kateri aa ae vdelelUi pogreba in ga spremili k.zadnjem pslllku, posebno se ps zshvglim J os. Ks-noniku, ksleri ml jc bil v veliko pomol in tolatbo, ter ae potrudil za vsa potrebna dela za pogreb in drugo. Zahvalim ae tudi dru-linam Ton? (Jolobik, John Jalu-šil, ioa. Sroek in druliai PalfVi-levi, kl eo etall ob atrani In ma tolažili ob lalostnib urdi «mrti mojega l>rata in aa vdelelill pogreba. Hvala t sem, ki so kaj pomagali ali darovali venec. Tebi dragi brat po telim, počivaj mirno in lahka naj bode tebi amerilka gruda. Augual Peterlln, 808 Ste-pbeneon Ave., Kscsnabs, Mlak, pozor slovbnksi V d o vei- s tremi otroel lilo ol gospodinjo, tudi vdovo z enim otrokom ae epr« jme. Za pojsealla obrnite se as: John Fels, MS Sa. Kademzeber, DetroK, Mkh, (Adv.) j-JVMJA, J ) in n§kupovalni r naloga je, da p Mfll \ BORBA. L. KUHAR. (Daljo.) Za njima je ila visoka lepa gosposka Sensks, ki je noaila aolčnik, poleg nje je mlad lep gospod a gladko posesano glavo vodil lepo gospodično s golim vratom za roko, nosil je sanjo aolčnik in pahljačo-, za njimi je tekal dečko, deaetih let, ki se je igral i navadno leskovo palico; ko je naju zagledal, j« priiel čisto k nama, ae naalonil ns palico in naju drzno motril, drugi pa so obetali sredi dvorišča in gledali naokrog; emejall se in govorili v čudnem, nerazumljivem jeziku. Meno je postalo aram; zavedal sem se, da ssm beden, umazan in rad bi se bil skril, toda bilo js prskae-no; bratec je mirno obeedel v pesku in tiščal po avojem običaju prst v usts. Večkrat sem ie videl "gospodo", toda današnji obrazi so ss mi zdeli izredni, čudni, tujih, mrzlih potez. "He, vidvs!" je izpregovoril takrat oskrbnik oblsstno, tods nenavadno prijazno. "Kje je oče!" Jedva eem izjeeljal, da dela na polju. "Pozovi ga brzo sem. Bed, da gs, čsks go-spod grof/' ml je velel oekrbnik. Stekel šegi, ksr so ms nesle noge in gs po-klieaL Ko je oče začul, kdo ga zove, se je pre-strašil, izpremenil je h|rvo lica in plašno pogledal mater. "Ali hi ti šUf1 je rekel "Kaj mi bočef "Le ti idi, ker te sove! Kzj ti more! V hiši je ie vse čisto in osaalono, lahko jih vedel v sobo I" js govorila mati pomirjevalno. Oče je čel, jas sem cspljsl za njim. Bel se je ssetsaks s grofom, ker kot preprosti človek ni znal občevati z gospodo; mogoče pa tudi ni imel mirne vesti. Vssl js klobuk s gUve, kakor bi le stal pred grofom, nato se je zopet pokrit Glodal je svojo obleko in svojs velik«, zdelane rok«, polno luljev in brssgotin in blatne zemlje ia gnoja; brisat jih je v hlače in me vprašal, »li je črn pa obrazu. Ko ssm. mu odgovoril da ne, ss js pomiril in dsjsl: ^ ^ £ "Nsj ssm, ksktšsn ssm, ssj grof ve, da ssm dslavsn človek l" Končno svs prišla domu. Grofova obitelj je medtem poeedla sa mizo pod lipo. Oče je pri leai snel klobuk s glave ln drlsč ga v rokah, se je bližal Upi, obatal prsd miso in posdrsvtt s vdanim pozdravom. "Grof bi vss rsd posnal in Isli vedeti, kako vam grel" je rsksl oekrbnik. "Dobro, dobrot Jam sem zadovoljen! Čieto dobro T je hitel odgovarjati oče in sa sačel eme-jati, vrteč klobuk v rokah. Oče je Imel navado, da ee je v podobnih zadregah emejal na ves glaa in neprestano, brez emizla. Med smehom ss je domislil, da bi mu mogoče grof svilsl najemnino, ako bi prevsč hvslil, ssto js hitro pripomnil: "čieto dobro, samo dslatl je treba, delati!" in ee sopst smejsl Grof, ki js rasnmsl jezik ln očetovo zadrego, ss js vzpodbudno nazmehnil ln rekel prijsznot "Delo ia skrb imsmo pa vsi, sni ns ts, drugi na oni način. V' "pa, dal Vsi, vsi, 'tudi oni, gospod grof, se-vsda! Toliko stvsrl imeti v glavi 1 Kako zmorejo toliko skrbi!" je hitel s sulsnjskim glssom pritrjevati oče. Gospodi js bilo vroče, grof ln grofles sts ss otirala s robci, goepod, ki jo spremljal gospodično, ji jo neprestano mahal s pahljačo. "Mogoče bi goepoda grofi pili nekoliko mo-Itaf" ss je epomnil oče. "Ni alab, prsv dober jsl" Grof je Isprsgovoril proti ostsllm, hi so po-kassll zanimanje, nato je oskrbnik velel očetu, naj prinese. Očf j« prlnsssl veliko belo msjollko in toliko kosarcev, kolikor je bilo ust, komaj nečst hlsb rlfnega kruha ter poatavil na mizo, s hstere je še prej spihsl rszno zmeti. Grofje ao ae poaluiili, ae smehljali črnemu kruhu ln kimal! moštu, oče je stal poleg in ee amejal; postal je še smelejši, govoril je mnogo, ker je mislil, dg mors govoriti, izgovarjal ae je saredi črnega kruha in hvalil grofu otroke. Po oddihu ao so dvignili in grof je hotel plačati račun, toda, ker je oče odklonil, js stopila grofica lr mojemu bratcu, ki je čepel pri plotu ln mu stisnila zlat v roko. Nato ata grof in grofica podale očetu roki iu potem ao odšli. Oče je bil silno vesel teko dpbrt ga konca, mel al je roki in pripovedoval materi, kako je bilo. Hvalil je grofa ln pravil, da jc višja goeoda vedno boljša, kakor ona nilja, "ovsens", kakor jo je zval, in keaal ae je, da ni porabil prilike in proail grofa za kake ugodnoati, katerih mu oskrbnik nI ho|cl dovoliti. Mene je ljutilo darilo, ki ga je dobil brat, a jaz nič, toda kriv aem ai bil aam. ker aem ae v zavesti avoje bede sramoval pred odlično gospodo ter ac akril na skedenj ln od tam opazoval dogodek, ki ae mi je tako neizbrisno vtisnil v spomin, da š« danes vidim natančno pred eeboj očeta a klefrukom v tresočih rokah, sklonjenega v bo jasni pred grofom, še bedncjšrga kot sicer, njegovo bolestno, izpremenjeno lice, s ksterega je odse-val strah utripajočega srca — prizor, ki me ob epom in n pekoče zadušr v grlu. Zelo zgodaj me jc pričel oče uporabljati pri delu. NI čuda, sam je bil I njim preobložen Vn sa je komaj tmagoval Najprej eem moral goniti tole prt setvi, potem acm pričel s pašo; čieto majhen še ecm moral vatajati a prvo zoro, kar je bilo zelo bridko ln gonili šivino v goad la Čim večji »cm prihajal, tem tešja dela eem opravljal, pd-»njen v preranem trpljenju ecm poetajal zakrk nje«, mrk, malodušm in boje/, aačel sem zgodaj eovrašiti d m šl mi ljudi in v* okoli ecbe; vso mo jo arav pa je prevcjal pohlevni ogenj onemogle amliicijosno*!, ki je raatla ir večoe Šelje obogateli in aa ta aečin poniegati roditelj«« id bede IWImo eem eovralll oert.nika, ki je bil selo neprijetna prikazen ne " našem" domu. Bilje ren, kratkega debelega livota ia rjave kola. Oče ga je mrzel is dna avoje proletarake duše in ga preklinjal v odsotnoeti s "psom"; kadar pa ss je pojavil pri nas, pa as mn js odkrival apoltljivo in ga imenoval "goepod oekrbnik". Bil je pred njim vodne paaje ponižen, d oči m je imenoval oakrbnika do*ledno "psa", kar Še danes ne razumem. Kaulu eem začel pojmiti, da je moj oče pravzaprav euženj na grofovi zemlji, orodje v rokah brezvestnegs grajskega oakrbnika, v pravem pomenu beeede brezpravna atvar; zavest, da aem sin sužnja, se me je polsščala vedno bolj ln bolj in ae slednjič kot bridek občutek naaelila v* srce. Ta zavest mi je livo zbujala razumevanje pogostih očetovih vzdihov, katerim sem bil tolikokrat priče: "Ah, ko bi bila zemlja, katero obdelujem, moja, U delal a čieto drugim veeeljem!" Resnico teh vzdihov zem občutil posebno livo od trenotka, ko sem kot delavec prvikrat potočil znoj laatnega telesa za njo. In čudno I Kljub ae-prijetnema spoznanju ee mi je zbudila ljubezen do te zemljo, s toplo ljubeznijo aem vzljubil te njive, te travnike, te črne ekrivnostne gozdove, za kate-Ve se je oekrbnik tako strašno bal, in zalelel aem hrepeneče, da bi bilo vae to last mojih starišev. Želja po laztni grudi se je razvijala in postsjsla1 vedno bolj hrepeneča in ae končno neopaleno spremenila v žejno žilsvoet za premoženjem, ld ga imenujejo: kmeteki egoizem. Keeneje ssm počel hoditi v šolo, ki je nisem vzljubil nikoli. Hitro aem opazil razliko med bo-gato in revno deco; učitelj je bil mnogo obširnejši do prve in bogstejši so naa prezirali očitno in ponavljali beeede, ki eo jih čuli od roditeljev. Noaili eo sa kosilo a seboj rszen kruha še razne potice, meeo in med, mi revni pa edini črni kruh, zaradi katerega ao naa zasmehovali Običaj je bil, da ao deea med eabo menjavali kruh; nekoč v po-četku, ko sem šele vstopil in ie niaem tako livo pojmoval vaega tegs, sem hotel tudi jsz baran-tati. Želel eem ei pogače, katero eo troaili drugi po klopeh in katero eem okuail doma le ob največjih praznikih in nekoč — o nesrečnež ( — eem rekel deška is sossdnje klopi: "Ti, menjajva kruh I" "Pokaži svojegs!" je odvrnil on in položil svoj opomni kos pogači podobnega kruha predss aa kiop. '', Boječe in s trepetajočima ročieama sem iavle-kel kruh iz torbe in ga poloiil na klop. Kaka razlika I Njegov vizok, bel, moj nizek, Črn in drobeči ppln oeja ig plev. * "Nočem. Tvoj je pregrd!" je rekel moj so-šolee prezirljivo in sprsvil svoj kruh. Neki drugi rssposajeneo poleg mene p§ je udaril z roko po knjhn, da ee je razletel v drobtinah po tleh, drugi so se krohoteli «n skskali po njem.* Meni so tekle sblss jsss in sramu, ko sem pobirsl drobtinc is prshu. Odslej niaem nikdar več poskušal menjavati evojega kruha in kadar aem ga jedel, eem skril, da me ni videl nikdo izmed tovarišev. Fo pouka sem ss večkrst zakasnil pri igri in tslkrat me je eče nabil do omotice, nakar eem plakal jess in gnsvs in delal strašne maščevalne najde* ps, ki so ss pa vselej razblinili v nič. Borba livjenja na naletu domu pa je trajala dalje. Oče in mati eta delala noč. in den, ee kri-irllll,; frpoU in se starala ▼ večni borbi za kruh, ld jo bila trudapolna in tftenka. Ozkrbnik je (prihajal Io vedno in oče, sovražeč ga iz dna dule, re ga je bel in s« mu isogibsl; ksdar pa sta ss sešls, js redno snel klobuk pred njim, ogovsrjsl ga in ss mu prilisoval. Oskrbnik je bil rszlično razpoložen; včaalh se je prej spri z družino in tskrst je bil srdit in je vso jsso izlil na nas. Vss mu js bilo v neredu: drašnik na cesti ni bil oči-ščen, planka pri ekednju je bila odtrgena, ali je bila odlomljena/veja sadnega drevesa in ne od-stranjena. Oče je obljubil etoriti vse in mu js nosil najboljši mošt is kleti, mstl pa mu je kuhala klobess in pekla evrtje, da bi ga spravila na druge misli. (Isto js bilo očstu žal po porabljeni atvar; In je obično klel. Včsaih je zmsnjkslo drv sa kurjsvo. "Beci mu zs drva C je opominjala mstl očeta. Oče jo pritrdil molče, ker je bil oshrbnik v tem oziru zelo kočljiv, ko je bil prihodnjič I njim ehupaj, ao je apominjal natanko obljube, tode nI ti upel siniti, dele v zadnjem hipu, ko jo oekrbnik žo odhajal, je etopil obotavljajoč ae za njim. Oekrbnik, ki je to zapazil in je rezumel, da ima oče neko željo, je obatal. "Kaj hočete!" je vpralal navadno. "Znajo oni ., . ne zamerijo goepod! Baba. jas zmerom govorim in pridigujem — pa ne pomaga nič! Moja ia atara je pgrftbila že vaa drva, ki so jih sadnjič odkazall." "Oho, ali že zopet!" se je razkorečil tedaj oskrbnik, ki je bres grofove vednosti hotel pro-deti kolikor mogoče veliko drv, zato je puztil trpeti pomanjkanje najemnikom. Potem je rogo-vilil nad očetom in očital, da ne znemo čuvati ničeaar, da hočemo gaziti po tujem premoženju. Vae to je oče požiral; beeede, ki jih je alilal on, je pa ponavljal materi In ji zabičeval, da naj Itcdl. Mati je takrat vselej plakala in vzdikovala: "Oh, da bi bil že enkrat konec, Uko ali tako t" Včasih sta se aprla ln ae prepirala dolgo, vikala oba in pretila drug drugemu, dokler ni mati ušla očetu in ee akrila. Deca smo pri tem plakali in jaz sem ee zlesti bal sa mater, hi je potem plakalg brca utehe in nekoč. Čieto majhen, ne-bogljen le, sem Imel pogum In sem skrčenih pesti skočil proti očetu in mu očital neuemlljenoet. Oče ea je sadri ned menoj, potem se je umiril in po vsakem prepiru je bil silno molčeč in par dal eo mu je bral na obrazu kce. Isti proees. kakor pri drvlh, ae je med oehrb-nikom ln očetom odigraval aa etetjo, katere je očetu vedno primanjkovalo. Po grofovih gozdovih ae atelje ai smela kleatiti. kakor to delajo kmetje t smeli uoo aamo grabiti iietje in čietiti grmovje, kar pa daleč ni tadoetovelo za živino, ki jo je redil oče. in aa gnoj, ki M ga moral nameriti aa obširne njive, ln sato jo je "kradel". v (Dalje prihodnjič.) ===== Inženirii — irsditelii ■ ■ w mm m m j m ^^ ^ m M nove dražbe. Pred kratkim je izšle v založbi Induatrial Universitjr" v Chicagu knjižica pod naalovom "Engi-neering", razprava e kontroli in upravi industrij po delaveih. Knjl žica ima dva avtorja, ki sta T. Korzcniowaki in J. Patrick Rjren. Oba eta inženirja. 9 Avtorja ae bavita z epohalaim \ pruAHiij« m organizacije bodoče družbe, obenem pa sta podala kratko, toda jaeno aliko aedanje-ga propadajočega sistema. Eden evtorjev je član L W. W. že deset let, drugi pa že enajst let član soeialistične stranke v Združenih državah. Kljub veliki razliki po taktiki med obema organizacijama eta ee inženirje zedinila v principu, da bodoča družba mora biti organizirana po induztrijah in vsaka forma politične države absolutno odpade. V predgovoru tožita o kritičnih razmerah, v katerih ae nahajajo delavci vsled raz-cepljenozti njihovih vrzt. Delavske vrste v Ameriki so rszcepljene v mnogo skupin, toda vse te skupine predstavljsts'dve miselni lo-ii. Temeljna razlika med tema šolama je, da prva zahteva delavsko politično republiko, druga pa delavsko industrijsko republiko. Vse druge diference so postranske in malenkostne, ponajveč' osebne. Ruzka revolucija je poostrila no-trsnjs konflikte med delsvci. To ne bo brez zlih pozledic za delavce. Medsebojni konflikti ao jih le stali milijone dolarjev in atali jih bodo še več —- samo zato, ksr ke omenjeni miselni šoli, mednsrodni po karakterju ,ne moreta eporazu-meti. Pizatelja preideta preko vprašanja, na kak način bodo delavei pridobili induatrije. Pred očmi imata zmago delavatva, ki je le izvriena in zdej je najvažnejie vprašanje, kako organizirati novo druibo, in eicer na tak način, da ne bo velike krize in lakote med ljudztvom. Iluzija je najboljši vzgled, kakšna kriza čaka delavce, ako niso pripravljeni. Delavci drugih dežel ee morajo učiti fz napak ruskih komunistov, čess se je treba izogniti. » Kadsrdeiavci prevzamejo industrije, jih najdejo take kot eo danes. Netyj čsss, in mords precej čsss, bo treba nadaljevati s starim sistemom pod delavsko kontrolo. Koleea produkcije se morajo obračati nepreetano, da ljudem ne zaianjka potrebščin. Nov zi-item no zraete čez noč; etarl sistem ee bo polagoma umikal novemu. Mfidtem ko bodo obratovale industrije take, kakršne eo, bodo prihajajo ispremembe. Kar je dobrega v starem eiztemu, ne sme biti uničeno. ] Nova družba ims biti organisi-rana na znanstven način in zato se morejo ohraniti in porabiti vse dobre znanstvene pridobitve is prejšnje družbe. Neobhodno jo torej potrebno, ds se delavei že da-nee dodobra seznanijo a niehaniz-mom etare družbe; čim bolj poznajo sedanji sistem, tem ložje jim bo zgraditi novega* Ako imsjo ns dlsni vse dobre in slsbe strsni sedanjih Industrij, se lahko izogno-jo napsksm v bodočnosti, ko bodo poklicani na veliko delo. Človeku, ki ne pozna fsktov, ae zdi aedsnji sistem strojne produkcije s velikim mehanizmom in o-gromnim upravniškim aparltom zelo kompliciran, dobro .začrtan in siatematično urejen. Ravno narobe je rea! Kapitalistični aiatem produkcije je kaoe, anarhija! Da ni že padci, je vsrok prvič obilica prirodnega bogaatva in drugič ve-lika nevednoet ljudske mase, ki plačuje drago ceno, da ga drži pri iivljenju. Ampak ta opora ga n<> bo držala večno. Prirojena mu a-nerhlja in deaorganisaclja ga po-kopljeta prejalislej. Najprvo ai oglejmo emerilko poljedelstvo ali farmarstvo. Človek bi mlelil, da v tej industriji, ki zalaga vso republiko z živili, mora biti dober koa organizacije. Kakte pa kažejo, kakor drugod,da je farmarstvo jaana slika popolne nesmožnosti kapitalističnega aiste-ma. Žito se seje in lanje brez načrta. Nobencgo proračuna ni, koliko je treba tega ali oaega pridelka sa sploino porabo. Rezultat je, ds ns tisoče bulljev lita gnije in trohai na poljih ia v elevatorjih. Na tone koruze ss pokuri, ker ni trga zanjo; sadje mečejo v reke in jeaera; krompir zmrznje v želez nilkih vozovih na progah. Vee to ee godi radi eaega samega rsroka: profit. Istočasno pa jf milijo* ne ljudi lačnlk. Farmarji a boga-tim pridelkom nimajo deaarja, da bi ai nakupili potrebnih etvari in » tp^pleli dolgove, ftpeknlenti grabijo neizmerna bogaatva, drugi pa Oglejmo ai • tovarne, nam, da na farmah je le preveč in- dividualizma, induatrije imajo boljšo organizacijo in boljšo vodstva Čim pregledamo aparat te organizacije in vodstva, vidimo, da je aiatem industrij 75-odstotao nesposoben! Kapitalistični izvedeli sami priznavajo, da je v o-bratovanju današnjih industrij komsj 60 odstotkov produkta in 40 odstotkov potrate. Taka je kapitalistična sposobnosti In še tisto, ksr se imenuje bogastvo, je brez prave koristi Kak šno korist ima človeška drulba ae primer od ogromnih zalog opojnih pijač, patentiranih medicin in ponarejenih živil, katerih se polna akladilčaf Kakšno koriat od bojnih ladij, kanonov in drugega mo-rilnega orodja, j katerim ao napolnjeni arzenalif Koliko delovne e-nerži je gre tu v nič. Denimo na reieto upravo sedanjih industrij. Vsako podjetj« o perira pod takozvanimi obratnimi strošfi (oveAead). Ta rubrike vključuje najemnino prostorov, na katerih etoje stroji, obresti od kupne vsote, padanje vrednosti (depreciacija), zavarovalnino itd. Ti stroški so v sleherni industriji večji kot vsot§ mezde, ki ee izplačuje delavcem. Podatki kslojo, da "overhead" pri plsvžih jeklarske korporacije znala letno 90 nriljo-nov, mezda ps približno 28 miljo-nov dolarjev. Sedanji nsčin upravljanja premogovne industrije je jako primitiven. Ljudi s« pravilno n« vežba sa rudarsko delo. Jasnih načrtov ni nikjer. Delo ae izvršuje na ha-za r dni način po olpisu posameznikov. Petdeset odztotkov rudniških stroje/ vedno počiva. Priznan fakt je, da polovica premoga, kar se ga nakoplje, je potratenega; veliko premoga oetane pod zemljo. Lahko ee reše, če eedanje gospodar stvo premogovne industrijs v A-meriki ostane še sto let, ho v tem času zmanjkalo premoga. Kakšen je sedenji tovarniški si ztemf Delo v tovarni je podL, stvom takozvanega snperint« ta ia raznih inlenjrjev. Tovl je navadno raadeljena v veti manj oddelkov, na čelu katerih preddelavei, ld ao odgovorni « perintendentu. DeUjli sistem« razlikujejo v tej ali oni tovarni v tej ali opi industriji, nekat ao urejeno bolje in druge sUi* toda princip organizacije v J nem je enak in akrajno slab.| bratni atroiki ao povsod v!H vsled počivanj« etrojev in te 2 ške plačujejo odjemalci izdelk v visokih eenah. Tovaruiikil etem je Uko urejen, da služi sil dobičku lastojkor, ne pa potrela odjemalcev. (Konec prihodnji!) Na čolu podjetja je navadno generalni upravitelj (general mana-ger), ki se včazi. imenuje tudi glavni inženir. Upravitelja nastavijo finsnčni interesi, ki kontrolirajo tovarno in pri izbiranju se v veČini slučsjev ne glede na sposobnosti. Za upraviteljem pride prodajni department (sales ds-partment), ki je selo potreben v sedenjem, sistemu. Ker ss blago la* delujo za trg in ns za rabo, mora vsaka tovarna imsti štab prodajalcev, ki je prištet obratnim etro-ikom. Neto je department najemanja in nadzorovanja delavcev (labor handling department^. Potem ss vrgte department knjigovodij (bookkeeping department), oddelek za prejemgnje in odpoši- parma va PRODAJ. PToda se 54 akrov farma, katerih je 12»^ akrov ov«,* akrov koruza, 3 akre pšeniesi aker krompirja, 13 akrov travi J seno ln ostalo je dober pašnik studenčno vodo ns fsrmi. p(1 krav, dva korija, pet velikih šičev, 65 kokoši, 100 bušljev oi. 100 bušljev koruze, 35 buftjc ajde, dober hlev, štiri sobna izvrstna klet, v hiši je vode plin, vsakovrstno sadno drevje vse potrebno kmetijsko orodji stroji. Ts kmetija je oddaljeL 40 milj ven iz Ptttsburgha, PiTl milj od mesta Butler in le 5 ni-nut hoda do belega mesta in dv< milji do železniške postaje. Far ma se proda s pohištvom ali pi brez pohištva. Prodaja se izvri brez vzekih agentov; Kdor želi ka piti to pOeeetvo, nsj takoj piše ni naalov lastnik/ Nickolas Kuzma West Sunbury, Ps. (Adv.) FARMA NA PRODAJ. Lepa prilika za enega ali dvs Slovenca. PToda se 480 akrov obsegajoča farma, 40 akrov njive, 10 akrov ae lahko spremeni v namakanje (Irigstion), vodi dosti sravsn, vse drugo ps je lepi trava za pelo. Na farmi js dv* eobna hiša in garala za avtomobil, štela za štiri konje. Zemlja je zel* rodovitna in mal0'zvišnzte bret vsakega štora aH kamenja in aeis lahka oranje. Vae je z žico ograje, no, jo poleg dobre eeste (Reap Ronte). Imsm tudi 16 gUv živine lepe«- pomni* štiri kobile, nekij farmarskegs ot^dja in vse v do* brem stanju in pe lahko kupi • farmo po nizki ceni. Gena ss sker je ssmo po $10.00 sker. Prodan vee radi neeoglaeja v družini, katerega veseli naj piše na naslovi Frank Shuater, R. R. 1, Box 60, Timpae, Colo. (Adv.fcj NA KRVAVIH POLJANAH je Ime knjige, katero je spisal Ivan Matičll ln v kateri nam ihro predstavlja grosote svetovne vojne iz Oslieije, z Doberdoške planote, s tirolska«« gorovja,, od Spaeapenov, 8v. Gabrijela pa do Pljs-ve, ln natančen popla dogodjajev slovenskega planinskega polka od prvega do sad njega dne. Knjiga vsebuje tudi mane snamenlte ■like in življenja vojakov In civilistov aa čaaa svetovne vojne. V resnici je to nekaj, kar je iaredno zanimivo la hf morala imeti vseka kiša. Zato na odlašajte .temveč naročite knjigo takoj. Stane samo 91.50, a vredna je v resnici veliko več. Dobi se pri brstu pisatelja na naslovu: frank maticič, , 323 Eugen Street t- Chicago, IU. VARCUIVI NAROD VLAGA REOOVITO INVESTIRA RAZUMNO V KASPAR STATE BANK NAJVEČJI JUGOSLOVEN3KI »AN-KI V ZJEDINJENIH DHIAVAR 1M0 Bine lalond Avo., vogal It. nlieo CHICAGO m ILLINOIS KAPITAL M PREOSTANEK $1,250,000.00