Oseisarae vcsfi. Duhovniške vesti. Novi ptujskiproši g. Ivan Greif je til imenovan za dekana dekanije Ptuj. — Za pravega kn.-šk. konz. svetovalca in naddekana v naddekanatu ob Savi je imenovan g. dr. Ivan Žagar, stolni kanorik v Mariboru. — Za dekana sta imenovana gg.: mons Franc Ksaver Meško, Nj. Svetosti častt.i komorniik, dekanijski upravitclj in župnik v Selah pri Slovenjgradcu in Jožef Žekar, dekanijski upravitelj i-n nadžupnik v Rogatcu, za dekanijo Rogatec. — Oskrbovanje župnije Turnišec jo poverjeno vlč. g. Antonu Rantaša, ekspoLitvi v Veliki Pc^ni. (Prekmurje). — Nastavljen je bi! 5. g. Janez Lovšin, bivši provizor pr! Sv. Potru na Kronski gori, kot kaplan pri Sv. Jederti nad Laškim. Kcsreče, Požar v pi-edilnici. Dne 19. decembra na večer je pričelo goreti v skladišču za bombaž v Hutterjevi veliki tovarni v Meiju pri Mariboru. Ogenj je nastal najbrž pri stroju za čiščenje vate. V bombažu je bil kak 'kamenček ali kak košček železa, ki je dalo iskro. Iskra je odskočila med bombaž, kar je povzročilo tlenje. Mariborski gasilci so ogenj hitro udušili. Škoda znaša nekaj desettisoč Din. Vagon sena zgorel na železniski pro- gi. Na železniški progi med Pragerskem in Račami je zgorel vagon sena, ki j« bil last vojaške uprave. Požar je uajbrž zanetila iskra iz lokomotive. Požar. V Arji vasi pri Celju je uničil ogenj zgornji del gospodarskega poslopja posestniku Sitarju. Zgorelo je tudi sono ter razni poljski pridelki. Nepoškodovan fa je ostal hlev, iki je obokan. Gasilcem gre zasluga, da ni šlo celo poslopje. Razne novice. SLOMŠEK PRVIKRAT PRI ŠT. PETRU PRI MARIBORU. Ko je leta 1833 Slomšek fcot celovški špiritual napravil prvo daljše potovanje, se je od 13. do 16. septembra mudil prvič pri Št. Petru. Obiskal je tedanjega župnika in častnega kanonika Harman Gašparja, s katerim je s'klenil iskreno prijateljstvo in pri ikaterem se je prav zadovoljnega počutil, ikakor sam piše v svojih potopisnih erticah. Drugič je bil zopet pri Št. Petru leta 1844, ko se je v času od 7. do 15. septembra z velikimi slovesnostmi obhajal prenos telesnih. ostankov sv. mučenca Faustina, kateri s-o bili do leta 1835 shranjeni v katakombah sv. Kalista v Rimu. Tej slovesnosti je prisostvoval tudi tedanji škof sekovslu Roman. Ob tej priliki je Slomšelc fcot novoimenovani stolni kanonik imel slavnostno pridigo in je ta'krat tudi pri Št. Petru prvič pridigoval. Še dolgo dobo let potem je šel sloves, da lepše pridige pri Št. Petru še ni bilo, kot je bila Slomšekova. Gotovo sta Slomšek in Glaser Marko, tedanji 2upnik, še potrdila ob tej priliki svoje prijateljstvo, a niti eden niti drugi nista mislila, kakšne velike in težavne naloge ju še čakajo. In res, Glaser je svoj delež pri poznejšem prenosu škofijskega sedeža od Št. Andraža v Labodski dolini v Maribor izvršil častno in z velikim trudom in požrtvovalnostjo, tako da ga po vsej pravici labko imenujemo enega najveejih sodelavcev Slomšekovili. Slomšek je bil svojemu zvestemu sodelavcu tudi Iivaležen. Na njegov predlog je bil Glaser imenovan 1. 1859 častnim kanonikom. Slomšek je prišel sam k Št. Petru, da vpelje svojega najboljšega in zvestega prijatelja v novo čast. Tudi ta pridiga je dolgo ostala Šentpeterčanom v spominu. Kot škof v Mariboru je Slomsek kaj rad prihajal k Št. Petru in k svojemu prijatelju Glaserju. Svoj godovni dan 17. januarja je redno obhajal pri Št. Petru in v podružni cerkvi Materc božje opravil sv. mašo. Sole, fcj je vedno bila njegovo veselje, nikoli ni pozabil obiskati. Po cele dopoldneve se je mudil pri mladini, jo učil, spraševal in ji podajal zlatih naukov za življenjsko pot. Ves dopoldan ga ni bilo v župnišče, da so bili že v skrbi za njim; on pa je bil v šoli, v svojem najljubšem torišču. Zelo verjetno je tudi, da je Slomšek v družbi Glaserjevi obiskal precejšen del župnije. Po zaslugi Glaserjevi je bilo za časa Slomšekovega škofovanja v Mariboru izdano tudi mašno dovoljenjc za kapelico M. B. na Metavskem hribčku in da je to kapelico si Slomšek tudi sam oglcdal. Slomšekovo smrt so obžalovali tudi Šentpeterčani, zlasti pa še njih dušni pastir Glaser Marko, ki je sledil Slomšeku v veCnost še le leta 1889, ko je skoraj 47 let zvesto pasel v oskrbo mu izročene šentpeterake župljane in skrbno čuval spomin na enega največjih škofov na prestolu lavantinske škofije. Slomšeka in Glaserja ni več. C, ja Že Iliživata nebeško plačilo za vei:: ) delo, Btorjeno našemu narodu, spc. an na bba pa bo ostal mcd šentpeterskim do- brim Ijudstvom. Slomšekov duh pa naj V3e verne Slovence ohrani v ljubezni bo5ji, da mu po moCeh pripravimo prihod na oltar. Bilanca sodnih taks za mesec november v naši dravskl banovinl znaša v kol -ih 891.334 Din, oiktobra pa 903.995 D;n. Od imenovane svote odpade na okrožno sodišče v Mariboru 35.128 Din, i.« sresko sodLte 85.582 Din. V C&lju na okrožno sodišče 16.707 Din, na sresko sodižče 85.582 Di:i. Najnižjo takseno svoto ima sresko sodiSČe v Žužemberku na Dolenjskem, namreč 2056 D. Mladenka sireljala na Hitlerja. Pred kratkem je bil aretiran predsednik Šlezije Briickner. Ko je zvedela 171etna Briicknerjeva hčerka o aretacijl očeta, se je odpeljala v avtomobilu v Berlin, kjer je oddala iz svojega vozila na Hitlerja v avtomobil več.strelov. Hitler je bil ranjen. Njegovo spremstvo je začeIc streljati proti avtomobilu Briicknerjeve hčerke. Atentatorica in njen šofer sta bila zadeta smrtno. Boljševiška. Smo že poročali, da je bil v Leningradu ustreljen tajnik komunistične stranke Kirov. Morilca so seve takoj prijeli ter ga usmrtili s celotnim njegovim &OTodstvom. Ta ptfkolj nikakor ni zadostoval rdečim krvolokom. Pričeli so si izmišljati in porivati v javnost govorice o dalekosežnih zarotah proti življenju sovjetskih mogočnjalcov. Radi umora cnega komunističnega kolovcdje je bilo dosedaj ustreljenih 107 oseb. Obžalovanja vrednl sluečtji. Nevarna trojica pod ključeiu. V tr- govino trgovca Kovača na Frankopanovi cesti v Mariboru je bilo vlomljeno. Vlomilci so odnesli raznega blaga za 10.000 Din in gotovine za 2600 Din. Policija je prijela 18. dec. 221etnega brezposelncga brivsikega pomočnika Andr. Štruklja iz Trsta in njegova dva tovariša: brezposelnega !kamnoseka Mirka Šapec in 251etnega brezposelnega delavca Franca Pianetski. Pri slednjem so našli celo par rokavic iz Kovačeve trgovine. Pianetski je priznal vlom in pcvedal, da so ukradeno blago skrili v neki drvarnici v Radvanju in na Kcšakih. Nezavestnega iz fanicvskega prelepa so pripeljali v ptujs' o bolnico 281etnega viničarja Ivana Rusa iz Majskega vrha v -bčini Pobrežje pri Ptuju. Vlomi v Halozah. Haloze beležijo v zadnjem času kar tri vlome. Iz vinske kleti Berte Macunove na Gorenjskem vrhu je zginilo 26 litrov žganja. Iz vinogradnega stanovanja Štajerske hranilnice s sedežem v Podlehniku je zginilo na Turškem vrhu razno kuhinjsko orodje. Isti vlomilec je izpraznil na Turškem vrhu posestniku Jurgecu vsc omare tcr mu odnesel obleko. Orožniki so zaprli nekega osumljenca. Dva vlomilca obscjana. Letos na Telovo je bilo vlomljeno na Selu pri Ihanu na Kranjskem pri krčmarici in po sestnici Mariji Šiftar. Ko je bila Štiftarjeva na omenjeni praznik popoldne pri litanijah v cerkvi, je bilo odnešenib iz njene spalnice 67 bankovcev po 100 Din, za 5000 Din raznega kovanega denarja in nekaj zlatnine. Skupna šk'o: da znaša 13.200 Din. Radi vloma so vtaknili pod ključ 261etnega Karla Kokalja in 361etnega Janeza Bartola. Oba sta glede spoštovanja tuje lastnine na slabem glasu. Tudi vlom pri Štiftarjevi sta tajila pred ljubljanskimi sodniki 18. dec. Bila sta obsojena prvi na 4 in drugi na 2 leti ječe. Čebelni in kurji tatovi. V Mlaki pri Kočevski Reki se je zmenila trojica, da bode šla v bližnjo vas Hoče krast čcbele k posestniku Lovšinu. Njibov vodja Knospler Nikolaj, ki je strah širne ckolice, si je preskrbel radi varnosti 2 rf.ra čevljcv, da bi zabrisali morobitno rled. Z gasilsko sekiro so ponoči vlomili v čebeljak in odncsli dvakrat po dva panja. V bližnjem gozdu so en panj razbili, čebele umorili in strosli na tla, satovje obesili na neko smreko, ostale panje pa skrili pod vcje. Sum je kmalu padel na Knopslerja in njegovo običajno družbo. Orožniki so dva pomagača prijeli. Oba sta kmalu priznala, da sta bila udeležena tudi pri kurjih tatvinah, ki jih je bila v teku spomladi m poletja cela vrsta. Devet posestnikov se je žandarjem pritoževalo, da jim je zmanjkalo skupno 28 kokoši. Orožništvo je oba pomočnika zaprlo, Knospler pa je pobegnil.