NOVI TEDNIK direktor in v.d. glavnega urednika NT&RC: Jože Cerovšek, odgovorni urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Unnnik maj 1990 • šte¥nka 21 • leto XU¥ • cena O dinarjev Kje le orožje? v soboto ob 23. uri je potekel rok za oddajo orožja regijske teritorialne obrambe. Ivan Gorenjak, poveljnik Pokrajinskega štaba teritorialne obrambe je v ponedeljek pojasnil, da »urad- nih podatkov še ne dajejo«, komandanti Občinskih štabov TO pa so pojasnih, zaksg so ali pa niso upoštevali ukaza. KJe je torej regijsko teritorialno orožje? Stran 2. Pomagali smo v ponedeljek popoldne se je na Tomšičevem trgu zbrala množica ljudi, kije prisluhnila humanitarnemu koncertu in si ogledala umetniška dela, zbrana za avkcijo, v galeriji in prodajahii Mozaik. To pa je bil tudi vrhunec skupne akcije Pomagagmo - Človek s človekom z dlanjo v dla- neh ki so jo v pomoč slušno prizadetim celjskega območja m 21-letni Anici Ogrinc iz Čače vasi pri Kostrivnici pripravili v sodelovanju z Radiom Šmarje v našem uredništvu. Nina in Miha (na sliki) sta se med obiskovalce koncerta pomešala z maskotami akcije. Stran 16-17. Narod si bo pisal soodo sam Na okrogli mizi o Svetovnem slovenskem kongresu, ki so jo pripravili člani pred meseci ustanovljene dijaške sekcije na celjski gimnaziji, so razpravljale! govorili o bodočnosti Slovenstva. Če se ne bomo znali združiti in skupno delati za dobrobit Slovenstva vsi pripadniki naroda, tisti doma in tisti v tujini, ne bo nihče drug kot mi sami krivi, če bo narod propadel. Tega, da bi Slovenci izginili, pa si ne želi nihče, trdijo zagovorniki Svetovnega slovenskega kongresa, ki n^ bi se predvidoma ustanovil maja prihodiyega leta v Ljubljani. Stran 12 koALICijE v čudežni deželi Območne občine dobivajo svoje vodstvo. Večinoma so povsod že izvolili župane in mandatarje, slednji pa zd^ izbirajo »najsposob- nejše in naj strokovnej še« za vodenje občinskih resorjev. Koliko jim bo to tudi uspelo, bo mogoče kmalu ugotoviti. V tej številki objavljamo poročila o prvih zasedanjih regijskih občinskih skupš- čin in predstavljamo župane in mandatarje. V skupščinah, l^er ima Demos večino, je bilo že vnaprej jasno, da bodo izvoljeni njihovi kandidati, ponekod pa so sestavljali volilne koalicije, ki so spominjale na zgodbe iz čudežne dežele. Pendrel( blues Je zgodba o pendrek bluesu, ki naj bi se odvijala na žalski Postžgi milice resnična? Mladi Jože Pave z Gomilskega trdi, daje vse, kar je napisal oziroma povedal, resnica. Re- portažo o resnici, ki ima še vedno dve plati, preberite na 14. strani. Ingradu na lepe oči Celjskemu Ingradu,ki se že nekajčasanahsga v nezavidljivi likvidnostni situaciji, je de- cembra Republiška uprava za ceste n:akazala več kot sedem milijonov sedanjih dinarjev. To je le eden izmed podatkov, ki nam jih je na javno zastavljeno vprašanje posredovala republika. Več v Odmevih na strani 18. Stran 10 Bodo lastnikom vračali gozdove? stran 15 NI Sledu za otožnimi klovni 2. STRAN-24. MAJ 1990 DOGODKI Celjski Demos dobil večino funl(cij v Celju je Demos prevzel večino fiinkcij v predsedstvu občinske skupščine, poslanci pa so z večino glasov izvolili tudi njihovega kan- didata za mandatarja občinske vlade. To je Mirko Krajnc, medtem ko je novi župan postal socialde- mokrat Anton Roječ. Prvo zasedanje skupščine v novi sestavi je z odmori trajalo kar šest ur, vendar vmes ni prišlo do kakš- nih pomembnejših zapletov. Neko- liko seje zataknilo na začetku, ko so liberalci zahtevali, da kandidati za predsedstvo predstavijo svoje po- glede in program, medtem ko je De- mos menil, da ta točka ni bila pred- videna v dnevnem redu. Kljub te- mu so se kasneje vsi kandidati predstavili, vendar so se omejili v glavnem na svoje družinske raz- mere, manj pa so predstavljali pro- gram dela v vodstvu skupščine. Drugič se je zapletlo pri volitvah v zboru krajevnih skupnosu. Kjer kljub predhodnim usklajevanjem med strankami še niso imeli predlo- ga za vodstvo zbora. V družbenopolitičnem zboru so za predsednika izvolili Mira Gradi- ča (SDZ), ki je dobil tri glasove več kot kandidat liberalcev Zdene Pod- lesnik. Edini kandidat za podpred- sednika zbora je bil Borut Alujevič (ZSMS-LS), ki je dobil 23 glasov. V zboru združenega dela so za predsednika. izvolili neodvisnega kandidata iz Železarne Štore Borisa Marolta, podpredsednik pa je po- stal kandidat Demosa Franc Ko-i vačič. Poslanci v zboru krajevnih skup- nosti so se morali pred volitvami še strankarsko uskladiti in določiti kandidate za obe funkciji. Oba De- mosova kandidata - Matjaž Želez- nik za predsednika in Leopold Vr- bovšek za podpredsednika - staj zmagala pred kandidatoma Sociali- stične zveze Emilom Pepelnjakom in Cvetkom Rojcem. Poslanci so se po ločenih sejah zborov ponovno sestali na skupni seji in izvolili vodstvo skupščine ter novega mandatarja. Anton Roječ, kandidat Demosa, sicer pa socialde- mokrat je dobil 44 glasov in tako postal novi predsednik skupščine, njegov protikandidat Franček Kna- felc (ZKS-SDP) pa je dobil 23 gla- sov. Podobna razmerja v številu gla- sov so bila tudi pri volitvah pod- predsednikov skupščine. Demos je predlagal Maksa Bastla in doktorja Aleša Demšarja, ZKS-SDP pa Vi- kija Krajnca. Pri tem je prišlo do težav, ker poslovnik natančno ne določa, da skupščina voli dva pod- predsednika. Nazadnje so tudi ta za- plet ra2jasnili in oba Demosova kandidata sta dobila večino glasov, kljub pomislekom ob kandidaturi Maksa Bastla, za katerega so neka- teri menih, da zaradi repubUškega ministrstva ne bo mogel opravljati še občinske funkcije. Razpravo je sprožila tudi Demosova kandidatu- ra za mandatarja občinske vlade. Predlagah so namreč Mirka Krajn- ca iz Žalca, ki po mnenju nekaterih ne ustreza zaradi stalnega bivališča izven celjske občine. Kljub temu je Mirko Krajnc dobil 43 glasov in ta- ko premagal kandidata Uberalcev Jožeta Zimska. T.CVIRN Skupščina je sklenila, da dose- danji člani izvršnega sveta oprav- ljajo to funkcijo do konstituiranja novega. Za v.d. sekretarko občin- ske skupščine je imenovala Silvo Robič namesto dosedanjega sekre- tarja Vlada Ramorja, ki je odšel v pokoj. KOMENTIRAMO Staro v novem Medtem, ko Slovenci (koli- kič v tem stoletju že?) skuša- mo dojeti, da se je pri nas politika vedno delila na kle- rikalizem in liberalizem, v dnevni politiki pa vse pre- več pozornosti posvečamo razpravam o tem, kdo se je njega dni bil s švabi in kdo proti njim, povrhu pa nase- damo še provokacijam iz srbskih in vojaških vrst, se nova slovenska oblast počasi in mlačno pričenja lotevati bistvenega: kako bomo ob znanem pomanjkanju denar- ja oživljali gospodarstvo še z drugimi stimulacijami, ka- ko učinkovita bo uprava, od republiške do občinskih. Demosu in oblasti to sicer daje potreben čas, da sloven- ske odločitve dobro pripra- vijo, obenem pa jih seveda odmika v prihodnost. Vsak dan zamude pa je dan življe- nja manj. Gospodarske pro- jekte prenove ima Demos menda že sestavljene, o njih več, ko bodo ugledali luč skupščine. Kaj pa ljudje, ki zasedajo izvršilno oblast-od republike do občin ? Kot menijo nekateri žuma- Usti in politiki na oblasti, jih čaka šmentano težko delo predvsem zaradi »partiji lo- jalnih« vodilnih Slovencev tako v bančništvu kot zdrav- stvu, sodstvu, na policiji... skratka povsod. N^hitrejša in najenostavnejša pot k »učinkovitim javnim usta- novam« bi bile seveda čistke v njih, vendar se oblast temu vnaprej odpoveduje. Če bo- lje razmislimo, da so tovrstni problemi povsem skonstru- irani. Ali ni najboljši podre- jeni prav strokoven, kritičen in domiseln, že zaradi vloge podrejenega torej opozici- onističen podrejeni? Problem, ki ga nova oblast prikazuje kot dediščino sta- rega, namreč tiči v drugem grmu. Funkcije - in to velja zdaj predvsem za raven slo- venskih občin - zasedajo v prevelikem številu zdaj strankarski politiki, ki imajo kakšne lanske ah predlanske opozicijske zasluge. Marsi- komu je treba zrihtati fin fo- telj, mu podariti občutek po- membnosti. Da skoraj pov- sod javna in upravna dela opravlja množica klasičnih birokratov, bi morala biti pr- va velika skrb slovenskih oblasti, če misli Slovence res spraviti v razviti svet. V kate- ri stranki so birokrati nekoč pretežno bili, ni pomembno. V kateri pa so bili sedanji veljaki Demosa ? BRANE PIANO Kje je orožje teritorialcev? Večina občinskih štabov teritorialno obrambe nI upoštevala spornega ukaza Prejšnji teden je komandant Pokrajinskega štabaTerito- rialne obrambe Zahodnoštajerske pokrajine naložil tudi občinskim štabom teritorialne obrambe na Celjskem, da orožje in strelivo do sobote zvečer predajo v čuvanje pokrajinskemu štabu. Prevzem in transport oro^a n^j bi opraviU pripadniki^JLA s svojimi vozih. Med prvimi so tako orožje predali TO Šent- jur in TO Laško, nato pa so ostali občinski štabi zavrnili predajo orožja. Pripadniki JLA so oborožitev OŠTO Šentjur prepeljaM v skladišče OŠTO Celje, ki ga varujejo pripadniki JLA, oborožitev OŠTO Laško pa je sedjg v skladišču pokra- jinskega štaba. Kakor smo izvedeli pa sporno povelje ome- nja tudi, da morajo svojo oborožitev in strelivo predati tudi osebe iz stalnega sestava občinskih štabov teritorialne obrambe (tako, da bi po noVem bil recimo lahko oborožen varnostnik v podjetju, komandant teritorialcev v občini pa ne), obenem pa morajo za v prihodnje vsako potrebo po orožju in strelivu zaradi kakršnega koli usposabljanja svojih enot občinski štabi napovedati s prošnjo pokr^inskemu in repubUškemu štabu TO kar 15 dni prej. Žalec Tovornjaki JLA, kf so v so- boto dopoldne nameravali odpeljati orožje teritorialne obrambe, so iz žalske občine odšli prazni. Tamk^šnje vodstvo teritorialne obram- be in občine je namreč skle- nilo, da za nobeno ceno ne preda orožja ali kot je dejal komandant teritorialne obrambe Žalec, Adi Vidma- jer: »V zgodovini žalske ob- čine ne bom zapisan kot člo- vek, ki je drugim prepustil vse tisto, kar je občina zbira- la nek^ desetletij.« Velenje Na Občinskem štabu teri- torialne obrambe v občini Velenje so po prejemu ukaza o oddcoi orožja presodiU, da je ukaz pomankljiv in celo v nasprotju z zvezno in repu- bUško zakonodajo. O vsebini ukaza so obvestili občinski upravni organ, močneje za- varovali skladišče oro^a ter zahtevali natančnejše na- potke. Celje v občini Celje ima teritori- alna obramba že vsa povojna leta orožje spravljeno ob skladiščih JLA, varovali pa so ga zato pripadniki JLA. Tako je orožje in strelivo ta- ko ah tako poverjeno v čuva- nje Jugoslovanski ljudski ar- madi. Občinski štab TO je si- cer v skladu z ukazom po- bral orožje po celjskih šolah, kjer je bilo namenjeno po- uku obrambe in zaščite, ven- dar TO niti tega niti svojega štabnega oroqa ni nikomur predala. Mozirje v soboto se je v Mozirju sestal izvršni svet na svoji iz- redni seji. Podprl je sklepe repubUškega predsedstva, hkrati pa ugotovil, da je orožje teritorialne obrambe dobro zavarovano, skladišče pa ustreza vsem varnostno tehničnim zahtevam. Spreje- h so sicer dodatne ukrepe za še budnejše zavarovanje oro^a, na seji pa so hkrati poudarih, da je odredba po nepotrebnem razburila ljudi. Tudi v Mozirju oro^a torej niso predah. Slovenske Konjice v Slovenskih Konjicah se na štabu teritorialne obram- be niso dah zmesti ob petko- vem ukazu o predaji orožja. Ukrepah so tako, kot so se biU zmeniU v občini, ki je pristojna, da odloča o orožju. Le-tega so nabavili z združe- vanjem občinskega denarja in ker je primemo vskladiš- čeno in zavarovano, v Slo- venskih Konjicah niso videli najmanjšega razloga za pre- dajo, o čemer so tudi obve- stiU pristojne organe. Šmarje pri Jelšah v šmarski občini se je ob- činski štab za teritorialno obrambo ravnal po sklepu sveta za SLO v občini, ki je menil, da mor^o oro^e in druga bojna sredstva terito- rialne obrambe ostati v nji- hovih skladiščih in da mora- jo te prostore zavarovati. ŠenUur že med prihE^anjem na pr- vo sejo šentjurske večstran- karske skupščine so novoiz- voljeni poslanci opazili, ka- ko vojaki JLA odvaž^o z ob- činskega dvorišča oro^e te- ritorialne obrambe. Prvi del seje je nato potekal med ro- potom vojaških tovornjakov in žvenketom orožja. Seja se je začela z vprašanjem Ube- ralca Ivana Jagra, ki je zahte- val pojasnilo dosedanjega predsednika Vlada Gorjupa. Gorjup je povedal, da gre za ukaz poveljnika sloven- ske teritorialne obrambe Ivana Hočevarja. Dejal je, da je bilo, predvsem novejše orožje, kupljeno s sredstvi občinskega proračuna in z namenskim združevanjem denarja občanov. Franc Za- bukošek iz Demokratične zveze je dejal, da je dejanje proti načelom SLO. Franc Leskošek iz Kmeč- ke zveze je opozoril, da volijo novo občinsko vodstvo »v ozadju pušk in bajonetov«. Vlado Gorjup je na vpraša- nje tudi pojasnil, da je ključ skladišča izročil poveljnik občinskega štaba teritorial- ne obrambe. Na to, zak^ v šentjurski občini, kot je primer v nekaterih drugih, niso zavrnih izvršitve pove- lja, pa je odgovoril, da je vo- jaško povelje pač treba izvr- šiti. Poslanci so nato sprejeli protestno izjavo in v njej za- pisali, da razumejo ukrep »kot poseg, ki globoko priza- deva naše pojmovanje pra- vičnosti družbenih odnosov, načela SLO in kot samovo- ljen ter grob poseg JLA v do- gE^anja v naši družbi«. V izja- vi so zahtevali tudi vrnitev orožja. Z zasedanja so takoj poslaU izjavo predsedstvu in skupščini Slovenije. Izlava komandanta Komandant TO zahod- noštajerske pokrajine, Ivan Gorenjak, nam je včeraj posredoval izjavo v zvezi z gornjimi dogod- ki, iz nje pa povzemamo najbistvenejši del: ...V petih občinah je strelivo in oborožitev osta- la v neOprimernejših skla- diščih TO, kjer smo vpokli- cali potrebno število pri- padnikov in organizirali straže... Na opravljanju stražarske službe je sed^ v naši pokrajini vpoklica- nih 40 obveznikov in z izva- janjem te dejavnosti zago- tavljamo, da s silo prepreči- mo poskuse, da se oboroži- tev in strelivo uporabi v ne- namenske svrhe... Ker, so se v naši pokrajini pojavile različne govorice glede pre- meščanja oborožitve, spo- ročam vsem prebivalcem, da je oborožitev in strelivo, ki pripada našim enotam in štabom v skladiščih, od ka- terih imamo ključe samo teritorailci zahodnošta- jerske. Izjava predsedstva SO Laško Predsedstvo SO Laško je na Z. seji 21. maja, obravnavalo informacijo o izvajanju ukaza republiškega štaba za TO o predaji orožja in streliva, ki je bilo iz skladišča TO Laško odpeljano v skladišče JLA. V zvezi s tem je predsedstvo SO Laško sprejelo naslednja stališča: 1) Predsedstvo SO Laško je ugotovilo, da je občinski štab za TO Laško, po prejemu uka- za, ravnal korektno, v skladu z veljavnimi predpisi. Tako je 18. mjoa v skladu z načrtom predsge orožja in streliva, ki ga je pripravil nadrejeni štab TO, občinski štab TO Laško realizi- ral ukazano nalogo do 19. ure, torej pred prejemom teleksa predsedstva Republike Slove- nije, ki je sprejelo sklep, da ostane orožje in strelivo v skla- diščih TO. S tem se je občina Laško znašla v drugačnem po- ložaju glede na druge občine v celjski regiji, ki bi pred^ale orožje in strelivo nasledrgi dan, to je v soboto, 19. m^a. 2) Predsedstvo SO Laško ugotavlja, da v primeru spreje- ma in realizacije ukaza o pre- de« i orožja iz skladišč TO ni bilo koordinacije med repubU- škim štabom za TO, predsed- stvom Republike Slovenije in Republiškim sekretariatom za Ljudsko obrambo, oziroma da je predsedstvo Republike Slo- venije prepočasi reagiralo in ni pravočasno preprečilo izvjga- rga omenjene naloge. 3) Zahteva predsedstva SO Laško je, da predsedstvo Re- pubhke Slovenije oceni odgo- vornost vodstva republiškega štaba TO, še posebej koman- danta TO Slovenije in koman- danta TO Zahodno-štioerske pokr^ine. 4) Predsedstvo Republike Slovenije mora oceniti potek aktivnosti v zvezi z realizacijo naloge iz ukaza, in podati celo- vito informacijo v sredstvih javnega obveščai\ja (RTV, tisk) zato, ker je naša občina s tem, ko je med prvimi občinami re- alizirala nalogo, bila deležna ostrih kritik občanov. Kritike so bili deležni tako delavci ob- činskega štaba TO kot tudi drugi organi v občini. 5) Predsedstvo Republike Slovenije n^ pri repubUškem štabu za TO doseže, da se ukaz o predaji oro^a in streliva ta- koj prekliče, orožje in strelivo TO naše občine, ki je bilo že predano, pa naj se nemudoma vrne v skladišče TO v občini Laško. Hkrati je predsedstvo SO Laško ugotovilo, da so skladišča TO v občini varova- na po vseh predpisih in ni raz- logov, da jih ne bi uporabljali v ta namen. TRAČI niče ■ Silvester Drevenšek: i kajoč na Funkcijo. Potem, ko so stranke leto razglašale, kako boi racionalizirale občins^ upravo v Celju, seje po v, litvah izkazalo, da spoznavajo njeno organih ranost. Tone Zimšekjim pomagal s kratkim tei jem, ki pa očitno še ni n rešil vseh skrivnosti, i nekateri še vedno radi t menjali strokovne delava ohranili pa vse funkcije. Kadrovske rešitve za jh samezae resorje celj^ vlade so po prvih infontu cijah tako grozljive, daol čani razmišljajo o selit v drugo občino.^ JVavdui na sta le Silva Železniki Silvester Drevenšek. Ob omenjenih predlog, so se nekateri z občinsl uprave že začeli pripravij ti, da si bodo, če bo sil kruh služili tudi kako di gače. Aleksa Gajše Kranjcje že poskusila. M skupčinskim odmorom stregla za sankam. Novoizvoljeni funk onarji celjske obilne, poslancem v prvih 0 vorih razlagali svoje fti žinske razmere. Prvi vii vsi so srečno poročeni^ bovi otroci pa so odliči^ ki ali vsaj genialni potoi ci staršev. Kakšno zvt ima to z bodočim delo funkcionarjev še razist jemo. Gotovo pa je, da so sed nji novi oblastniki pokon ni in samosvoji - skupaj s svojo mladet} Starim ni škodilo biv članstvo v skoju in pari mladim ne pouk sizma. Medtem pa so Konjiti dobili župana v ka\'^ kah. Problemi, ki ga ta jo med vladavino, nio> bodo povzročali sivib» - tudi te že ima. Tone Zimšek: zamem' očala. Anton Roječ: navadil zdaj tudi poslušati- 24. MAJ 1990 - STRAN 3 Laški iViarIcovič ie Roman H/iatelc j^čani so novo občinsko vodstvo iobili prejšnjo sredo, ko so zasedali Jji trije zbori občinske skupščine. Za Landatarja in predsednika izvršne- sveta so skoraj soglasno, samo en Legat je bil proti, izvolili Romana Viatka, ki je to funkcijo opravljal že ijoslej- Franc Ortl, ki ga je za to funk- ,jjo predlagal Demos, pa se je istega ij,e zjutraj pisno odrekel kandidatu- fj, Čeprav je to v nasprotju s pravil- nikom, to bi moral namreč storiti že tri dni prej, so delegati njegov odstop sprejeli. V sredo so izvolili tudi predsednika jltupščine občine. S 23 glasovi je bil ^oljen upokojenec Miloš Veršec iz dimskih Toplic, ki bo to funkcijo opravljal neprofesionalno. Podpred- sednik je Franc Lipoglavšek iz Radeč. Posameznim zborom bodo v Laškem predsedovali: Zboru združenega dela Iitok Ličen, Zboru kržgevnih skupno- sti Jože Rajh in Družbenopolitičnemu ;boru Zoran Kramer. Na seji so se tudi soglasno odločili, lia bodo skupščinske seje v bodoče vLaškem ob sobotah dopoldne, kar so pred leti v tej občini že izv^ali. Sicer pa je bilo skupno mnenje, da bo glav- 30 breme za uspešno delovanje občine Da ramenih izvršnega sveta. Roman Matek je po izvolitvi menil, iasme glede na izkazano mu zaupanje sam odločati tudi o sestavi izvršnega^ sveta. Pri tem bo, kot je dejal, upošte- val predvsem strokovnost članov, in dodal, da mora izvršni svet delovati javno, enotno, odgovoren pa mora biti skupščini in ne strankam, ki se v ryej pojavljžgo. Predlagal je tudi, da bi v iz- vršni svet izvolili nekaj neprofesional- nih članov ter pozval stranke, n^j mu predložijo seznam svojih članov, med katerimi se bo nato kot mandatar odlo- čal po načelu strokovnosti. Roman Matek je prisotne na kratko že seznanil s smernicami aktivnosti iz- vršnega sveta. Posebej je izpostavil problem gospodarstva, preoblikova- nje družbene lastnine, izgradnjo dolo- čenih cestnih odsekov, telefonskega omrežja in še dodal zmanjšanje števila zaposlenih v občinski upravi... Na skupni seji vseh treh zborov pa je prišlo tudi do manjših zapletov. Že na začetku seje, ob predstavitvi dnevnega reda, je predstavnik Demosa, ki je seji prisostvoval kot gost, predlagal spre- membo le-tega. Tako je dejal, naj se vsi liandidati za predsednika in podpred- sednika Skupščine občine predstavijo s programi, preden bi jih izvolili, kar so delegati sprejeli, niso pa sprejeli njegovega predloga, naj bi predsedni- ka in podpredsednika Skupščine obči- ne volili ločeno in ne skupso, kot je bilo predvideno. Strankarska obarvanost, ki pravza- prav naj ne bi bila na tej seji v ospre- dju, je vendarle izbruhnila na dan v za- kulisnih zgodbicah. Zanimiva je raz- poreditev sil, s^ so se »za narodov blagor« združili Demosovci in preno- vitelji, liberalci in socialisti pa so bili tabor zase. To sicer na seji ni bilo očit- no, toda po pogovoru s predstavnikom Demosa, ki je kot gost sedel na skup- činski seji, so le-ti s prenovitelji začas- no sklenili zvezo zato, da bi bil za pred- sednika skupščine občine izvoljen De- mosov kandidat Miloš Veršec. Če ve- mo, da je med delegati vseh treh zbo- rov laške skupščine 17 Demosovcev in 11 prenoviteljev, Veršec pa je prejel 23 glasov, je očitno, da tudi vsi ti niso šli na limanice svojim strankarskim ve- ljakom. Demosovci so se s prenovitelji tudi dogovorili, da bodo za protiuslugo umaknili kandidaturo Franca Ortla za predsednika izvršnega sveta, ki ga je kandidiral Demos, medtem ko je bil Roman Matek kandidat socialistov, vendar nesporno mož, ki je z delom v minulih letih upravičil zaupanje vseh Laščanov. Na vprašanje laškemu Demosovcu ali vendarle ni malce nenavadno, da so paktirali s prenovitelji, za katere imjgo sicer vs^j slovenski Demosovci veči- noma le ostre besede, je vprašani odvr- nil, da mora v politiki vladati hladen razum, ne pa čustva. Na dvom v pošte- nost takšnega povezovanja pa je De- mosovec odvrnil, da vendar ne gre, da bi imeli oni vse niti v rokah. Poudariti je treba, da so prenovitelji na kratko- tregno zvezo z Demosovci pristali šele zadnji hip in da je pobuda zanjo prišla iz Demosovskih vrst. Kakorkoli že, Laščani smejo biti za- dovoljni, da bo tudi v bodoče izvršne- mu svetu poveljeval magister Roman Matek, ki strankarske preračimljivosti in obarvanosti pri svojem delu ne bo upošteval. NATAŠA GERKEŠ Ustoličenle pod Konjiško goro v Slovenskih Konjicah so 16. maja pozno po- poldne ustoličili novo .^ado, ki je zaprisegla, mk se bo po svojih naj- ^Ijših močeh spopadala ■gobami zdajšnjega in ■hodnjega časa. Kar Kkam simbolično, glede »a to, da se je vse skupaj dogajalo v dvoranah do- ma Teritorialne »brambe. Delegatske klopi na pr- vem zasedanju zborov skupščine so bile zasede- ne kot že dolgo ne in ozračje je bilo že na začet- ku polno pričakovanj o odločitvah. Volitve za predsednika družbeno-političnega zbora so se iztekle v prid ■Jožeta Marguča (Demos), za namestnika je bil izvo- ljen socialdemokrat Aloj- zij Kovše. V zboru zdru- ženega dela, ki šteje kot ostala dva po 25 delegat- skih mest je stopil na čelo ^rago Klima iz Cometa, fiamestnik predsednika Pa bo Ivan Furman iz Ko- siroja. V zboru krajevnih skupnosti bo prvi mož ^arel Zidanšek, drugi pa ^fanc Štefanič, oba iz Demosa. Predsednik Izvršnega ^J^eta in mandatar za se- ?^vo nove vlade je postal y. Rudi Petan, social- '^emokrat iz Uniorja. drugem poskusu so ^°njičani dobili še nove- p župana. V volilnem bo- jj ^ed Francem Šelihom ^ Stranke demokratične Prenove in Jožetom Kuz- "^anom, ki so ga predla- liberalci, je z razliko glasov pred Šelihom jjl^gal Demosov prvak jP*« Baraga. Direktor L^iTiunalnega podjetja jj^J^nkcijo opravljal ne- rJl^Ucno, kakor tudi pod- g^edsednik Anton Juhart Kmečke zveze. MATEJA PODJED kovač šentjurske sreče Na ustanovni seji šentjur- ske skupščine so poslanci z veliko večino izvolili za novega župana Franca Ko- vača, Demosovega kandida- ta, za predsednika občinske vlade pa so se odločili za Ladislava Grdina (Demos). Grdina je zahteval podporo vseh strank in tolikšen do- hodek, kot ga ima sedaj kot eden direktorjev Gorenja. Poslanci so s tem soglašali. Po predlogih s poprejšnje- ga medstrankarskega dogo- vora so delegati izvolili za podpredsednico občinske skupščine Bredo Svetina, kandidatko ZKS-Stranke demokratične prenove, za- posleno v Emu. Za predsed- nika družbenopohtičnega zbora so se odločili za Ivana Pevca iz kmečke zveze, za podpredsednika Štefana Ti- sla iz Socialistične zveze, za predsednika zbora združene- ga dela Antona Komela iz Bohorja, za podpredsednika Franca Krampla iz VIZ-a ter za predsednika zbora krajev- nih skupnosti Jureta Malo- vrha iz krščanskodemokrat- ske stranke in podpredsed- nika Jakoba Pisanca iz kmečke zveze. Za predsedni- ka komisije za kadrovske za- deve, volitve in imenovanja so izvolih Franca Zabukoška iz demokratične zveze. Dose- danji izvršni svet so poobla- stili da dela do izvolitve no- vega, ki ga bodo izvolili neo- pozneje v 1 mesecu. Prva večstrankarska seja, ki jo je do izvohtve Franca Kovača vodil najstarejši po- slanec Martin Cmok, je pote- kala strpno in brez zapletov. Nov šentjurski župan, ki bo funkcijo opravljal najbrž polprofesionalno, in podžu- panja sta prisegla med Ipav- čevo Bodi zdrava domovina. Franc Kovač se je zavzel za nižje obremenitve gospodar- stva in da mor^o pričakova- ne pretrese gospodarstva v Šentjurju pričakati pri- pravljeni. Menil je, da bi mo- rali več storiti tudi za Šent- jurčane v tujini. V nastop- nem govoru je opozoril tudi, da je izvoljen v izjemno obre- mer;ienem trenutku in v ob- čini na zadnjem mestu razvi- tosti v Sloveniji. Zadnjemu naj bi bila vzrok tudi razdvo- jenost med Šentjurčani sa- mimi. Odslej bi prepad na »mi« in »oni« zato premoš- čah. Nov šentjurski parlament je že sprejel nek^ sklepov. Tako so med drugim tudi sklenili, da se bodo v prihod- nje sestajali v popoldanskem času. Delegatu v zboru občin slovenskega parlamenta, Francu Kovaču, so naročili, naj nadaljujem z vprašanjem glede deponije na Blagovni, ki so ga postavili že v prejš- njem mandatu. BRANE JERANKO Brez zapletov žalski župan le MIlan Dobnik, mandatar Boris Krainc Seja novoizvoljenega par- lamenta je v žalski občini potekala brez posebnih za- pletov, v skupščinsko dvo- rano je prišlo 72 poslancev, zasedanje pa so končali v dobrih štirih urah. Za predsednika skupščine Milana Dobnika (Demos) je glasovalo 45 poslancev. Dru- gi kandidat za predsednika Franc Tratar (ZK-SDP) je dobil 27 glasov. Podpredsed- nika skupščine bodo Žalčani izvolili na prihodnjem zase- danju, saj nobeden izmed kandidatov ni dobil potreb- ne večine. Za Andreja Šepca (SZ) je glasovalo 37, za Vlada Marovta (SKZ) pa 35 poslan- cev. Novi predsednik izvrš- nega sveta je Boris Krajnc (SZ), izvoljen je bil v drugem krogu, zanj je glasovalo 36 poslancev. Predsednike po- sameznih zborov so volili ta- kole: zbor združenega dela vodi Janez Šketa (neoprede- ljen), podpredsednik bo iz- voljen v drugem krogu. Zbo- ru krajevnih skupnosti pred- seduje Franc Cilenšek (SKZ), podpredsednik je An- ton Grobler (SKZ). Za pred- sednika družbenopolitične- fa zbora so izvolili Andreja porina (ZSMS), podpred- sednik je Peter Pungartnik (Demos). Na podlagi župana Milana Dobnika bo mesto sekretarke skupščine še na- prej opravljala Inge Sovine. Po oceni večine poslancev je potekala seja zelo korekt- no in brez posebnih težav. Pred vohtvijo župana se je vnela razprava o profesional- ni oziroma neprofesionalni funkciji župana. Sprožili so jo v ZK-SDP s svojim pred- logom, da bi kandidat ZK- SDP v primeru izvolitve funkcijo opravljal neprofesi- onalno. Razpravo je presekal Andrej Šepec, ki je menil, da s takšnim besedičenjem sejo samo podaljšujejo in da naj o predlogu razpravljajo kas- neje, če se bo poslancem predlog zdel sploh umesten in sprejemljiv. Vso pohvalo so poslanci to- krat izrekli vodstvu žalske TO, kom£mdantu Adiju Vidmajer- ju, novemu in prejšnjemu žu- panu, ki so s skupnimi močmi preprečili predajo orožja. Na zahtevo poslancev je koman- dant TO podrobneje pojasnje- val zadnja dogajanja, zaplete in pritiske ter ukrepe za varova- nje orožja. Trenutno skladišče varujejo člani vpoklicane eno- te, poslanci pa so sklenih, da se stroški krijejo iz proračuna. Zaradi trenutnih razmer so v svet za SLO in DS poleg žu- pana vključili tudi predsedni- ke vseh zborov, od republiške- ga štaba TO pa zahtevajo odgo- vornost. Po besedah poslanca SKZ Marjana Ribiča gre za iz- dajo slovenskega naroda s strani republiškega štaba. Morda še nekaj besed iz na- stopnega govora obeh novih funkcionarjev. Milan Dobnik se je zavzel za spravo, sodelo- valne in ustvarjanje pogojev za normalno delo na vseh področ- jih. Boris Krajnc pa seje v par- lamentu predstavil z obširnim oziroma izhodišči za delo nove vlade. IRENA BAŠA SVET MED TEDNO Piše: Romana Dobnikar Šeruga Stari sistem ¥ novi preobleki Novice iz Romunije so povsem pričakovane: na prvih svobodnih, demokratičnih parlamentarnih in predsedniških volitvah sta prepričljivo zmagala do zdaj začasno vladajoča. Fronta narodne rešitve in njen predsedniški kandidat Ion Iliescu. Sicer pa nedeljskim volitvam tuji opazovalci niso pripisovali niti vseh prej omenjenih pridevnikov, kaj šele kakšnih prelomnih razsežnosti. Ni bilo ne prave predvohlne kampanje, ne razločnih strankarskih programov in marsikateri voli- lec ni mogel dobiti jasne predstave, kaj si lahko od koga obeta. Večina Romunov je torej glasovala za znano garni- turo, kije večidel sestavljena iz bivših komunistov in se giblje v starem sistemskem okviru iz Ceausescovih časov. V razmerah nerazvite politične kulture in strahu pred novim, neznanim nekomunističnim sistemom, pa tudi zaradi odpora do intelektualcev, so »navadni lju- dje«, kmetje, delavci in pripadniki starega aparata volih še čisto v starem duhu, za obstoječo oblast. Proti- komunistična opozicija, kije spregledala pravo barvo Fronte narodne rešitve, seje utrdila le v mestih, med inteUgenco in študenti, r^ihov vpliv na »množice* pa je še vedno marginalen. Kljub tem zadržkom pa so volitve vendarle začrtale legalen okvir oblasti, v času pisanja nove ustave in do naslednjih volitev, ki bodo najkasneje leta 1992, se bo šele izkristalizirala nova pot mlade romunske demo- kracije. Naloge, ki čakajo vladajoče frontovce, vseka-_ kor niso lahke. Romunija je po mnenju večine tujih opazovalcev tako rekoč brezupen primer, uničena dežela, ki jo je treba začeti postavljati znova od samih temeljev naprej. Ljudem je treba dati kruha in bencina v neracioniranih količinah, vs^j malce bolje založene trgovine in potne liste za potovanje v tišino. Industrija je zastarela in ekološko naravnost apokaliptična. Pri- delava hrane je kljub skrbno obdelani zemlji na mini- mumu... Sadov 44-letne komunistične diktature pač ni moč zbrisati čez noč, prav tako pa tudi ne požeti sadov demokracije. Zdaj je na vrsti še zadnjih dvoje volitev v Vzhodni Evropi. Na Poljskem bodo že prihodnjo nedeljo, 27. inaja volih predstavnike v lokalno samoupravo, na Češkem in Slovaškem pa bodo parlamentarne volitve 6. junija. PredvoUlno vzdušje na Poljskem je precej medlo, volilci so nezainteresirani in nekateri grozijo z bojkotom, tako da utegnejo postati te prve svobodne poljske volitve veliko razočaranje. Na Češkem in Slo- vaškem pa je precej bolj živahno. Po vsej verjetnosti ima v rokah n^več adutov za zmago Državljanski forum, toda njihova bitka še malo ni vnaprej dobljena, s^j po mnenju mnogih voUtve prihajajo ob nepravem času, to je bodisi prepozno - ker seje prvo navdušenje nad uspehi Državljanskega foruma že poleglo - ozi- roma prekmalu, ker si sedanja vlada Vaclava Havla še ni mogla pridobiti naklonjenosti vohlcev s konkret- nimi uspehi. Neprijetne francoske afere Oskrunitev židovskih grobov v Carpentrasu, zibelki francoskega judovstva, in še nekaj podobnih protise- mitskih incidentov in izjav zadnjih dni je postavilo pred Francoze ogledalo, ki jim kaže kaj neprijetno podobo o netolerantni, do tujcev sovražni naciji, pa tudi o še nerazčiščenih in nepriznanih zločinov do. Zidov med drugo svetovno vojno. Resda so bih pov- zročitelji škandala očitno desničarski ekstremisti, veUka večina Francozov pa seje pridružila široki kam- panji proti antisemitizmu. Vseeno pa krivdo za ta črni madež ni mogoče pripisati zgolj Le Penu in njegovi Nacionalni fronti, ki že kar lep čas s skrajno desnih pozicij rohni proti vsemu nefrancoskemu. Le Pen ima namreč marsikje zaskrbljujoče veliko in rastočo pod- poro in kljub svojemu nesprejemljivemu političnemu programu so se druge pohtične stranke pogosto bratile z njim v skladu z geslom Sovražnik mojega sovražnika je moj prijatelj. Zdaj so se nad tem protižidovskim izbruhom, ki je sovpadlo z obletnico zloma nad fašiz- mom, vsi zgrozili in udarili po Nacionalni fronti. Toda s tem problema protisemitizma in rasizma med Francozi pač ne bodo odpravili. Zadnji incident pa sploh ni bil prvi te vrste. Marca so se namreč v treh francoskih mestih zgodili trije umori z istim predzna- kom: rasizem, saj so se Francozi s puškami spraviU na temnopolte priseljence iz Magreba. Javna skrivnost je, da Francozi teh »zamorcev« ne marajo. Zato Le Penova zahteva, daje treba Alžirce, Maročane in Tuni- zijce nagnati domov, ne odraža samo želje peščice skrajnežev. Vlada zagovarja čimbolj intenzivno natu- ralizacijo, torej pofrancozenje, toda še predobro se zavedajo dejstva, da tega prišleki nočejo ali pa ne zmorejo. Sicer pa tudi z malo strogimi imigracijskimi zakoni ne morejo zajeziti vala prišlekov, ki jih čez Sredozemlje vabi upanje na delo in boljše življenie. Val sovraštva do tujcev pa ni značilen samo za Fran- cijo. Italijani, na primer, slovijo kot bistveno bolj tole- rantni od svojih sosedov, pa je iz Firenc prišla presun- ljiva podoba črnskega pouličnega prodajalca, ki se brani pred mladim Italijanom, ki se je spravil nadenj z verigo. V Vzhodni Nemčiji pa neonacisti obračuna- vajo z vsemi, ki po zunanjosti niso germanske rase, to je z Vietnamci, Mozambičani in Kubanci. Tudi to je podoba jutrišnje združene Evrope brez meja, ki se bo znala braniti pred nedobrodošlimi prišleki le s sovra- štvom in nasiljem... 4. STRAN-24. MAJ 1990 GOSPODARSTVI Rojeva se nova elita Na rogu končana 6. tribuna tržnega gospodarstva Na Rogli se je v organiza- ciji društva ekonomistov iz Celja in Gospodarske zbor- nice Slovenije prejšnji pe- tek končala šesta tribuna tržnega gospodarstva. Kon- čali so jo z aktualnima te- matskima sklopoma, raz- pravo o trgu kapitala in lastnini, medtem ko so prvi dan tribune govorili pred- vsem o tem, kako naj bi se naše gospodarstvo čimhi- treje vključilo v Evropo de- vetdesetih let. Četudi vsi zaključki s tribune še niso znani lahko trdimo, da bodo spoznanja z letošnje tribu- ne, dobršen del teh pa je bil objavljen tudi v posebnem zborniku, koristila ekonom- ski praksi. »Vrednostni papiiji kot bla- go, s katerim se trguje na tr- gu kapitala, niso takšno bla- go kot sta na primer krompir ali hladilniki,« je poudaril dr. Ivan Ribnikar, ko je predstavil svoje poglede na trg kapitala, ki po njegovem ne more biti družbeni. Na tr- gu kapitala se namreč proda- jajo obljube, zatorej ta trg ne more normalno delovati, če tisti, ki nek^ obljublja, po- nuja nekaj, kar ni njegovega ampak je družbeno. Trg ka- pitala mora omogočati ne- prestano menjanje lastni- kov, zato je treba po mnenju dr. Ribnikarja nujno ukiniti delavsko »kvazilastnino« in uvesti lastnino brez vsakrš- nega prilastka. Tako imamo zaenkrat še popačeni trg vrednostnih pa- pirjev, na katerem ponudni- ki obljubljajo (pre) visoke obresti, do pravih sprememb v podjetjih pa prihaja le v primerih, če gredo ta v ste- čaj ah pa če so na čelu podje- tij »pravi ljudje«. V zvezi s tem je še veliko negotovo- sti, obstaja pa tudi možnost, da pride do prevelike kraje družbenega kapitala: »Roje- va se nova elita, s premože- njem, pridobljenim na sum- ljiv način, ki bo zamenjala nekdanjo elito, ki jo je pove- zovalo zaupanje. Država bo morala hitro ukrepati, kajti obstajajo veUke zakonske praznine, posebej takrat, ko ne gre za nakup poslovnega sklada, temveč za dodajanje kapitala, s čimer pa si lahko posamezniki prisvojijo ogromno družbenega kapita- la. Seveda le v primeru, da se ne določi oziroma ovrednoti prava vrednost podjetij. Tu- di za te primere bi morala država zahtevati, da se ved- no opravi tudi ocenitev po- djetij, s katero bi se morah strinjati vsaj trije, kupec, prodajalec in država,« je ko- mentiral zadeve okrog preo- bUkovanja družbenega v za- sebni kapital Ivan Ribnikar. Sicer pa so na trenutno ne- normalno stanje na trgu vrednostnih papirjev in trgu kapitala opozoriU tudi drugi, med njimi tudi Janko Deže- lak, finančnik Pivovarne La- ško, ki je sicer govoril o iz- kušnjah Pivovarne pri izd^i obveznic, vendar pa se je ob tem dotaknil trenutnega sta- nja. Obveznice Pivovarne Laško namreč na jugoslo- vanski borzi vrednostnih pa- pirjev ne kotirsoo tako kot bi si, (vsaj v normalno delujo- čih trgih kapitala je tako), za- služile glede na poslovanje in donosnost laške pivovar- ne. Temu so krivi predvsem popačeni pogoji na strani po- nudbe. Preteklo bo namreč še nekžu časa, da se bo obU- koval pravi trg kapitala. Iz- kušnje, ki so jih predstavih tisti, ki so bih doslej n^po- gumnejši, lahko prispevajo, da se bo za izdajo vrednost- nih papirjev odločalo vse več podjetij. Srečanja na RogU se je pr- vi dan udeležil tudi Janez Bajug, pomočnik zveznega sekretarja za ekonomske od- nose s tujino, ki je osvethl nekatere najaktualnejše za- deve okoh integracije Jugo- slavije v Evropo. Pri tem je poudaril, da je osrednje vprašanje uspešne vključi- tve neuprej izvedba naših re- form. Pri tem je poleg eko- nomskega področja enako pomembno tudi pohtično, s^ brez celovite demokrati- zacije v družbi, brez uveljavi- tve večstrankarskega siste- ma in brez uresničevanja človekovih pravic v vsej dr- žavi ni upanja na skupen ju- goslovanski korak v Evropo. Na eno pogostih vprašanj v zvezi z vstopom v Evropo, namreč, da so nekatere vzhodnoevropske države v prednosti in da utegnejo zavzeti prostor, ki bi ga lah- ko mi, pa je dejal, da ima Jugoslavija vseeno še nekaj prednosti, ki jo prinaša višja stopnja osveščenosti in tra- dicija. Pomemben del trodnevne- ga srečanja tržnikov na Rogli so namenih tudi vprašanju, kako do tržno sprejemljivih programov. V okviru te teme so organizirali tudi ločene razprave za izdelke široke in industrijske potrošnje ter o vlogi trgovirie v povezova- nju z Evropo. Žal se sicer do- bro organizirane tribune ni- so udeležiU nekateri pred- stavniki zvezne in repubh- ške vlade, kar je prispevalo k nekohko slabši odmevno- sti letošnje tribune. R. PANTELIČ Srečanje valjariev v Žalcu je bilo prejšnji teden deveto srečarije ju- goslovanskih valjarjev, ki so se ga udeležih pred- stavniki vseh jugoslovan- skih železarn, ki im^jo v svojem proizvodnem procesu tudi valjarrie. Po- krovitelj srečanja so bile Slovenske železarne, or- ganizator pa tokrat Žele- zarna Štore, ki je srečanje vzorno pripravila v kul- turnem domu Žalec. Na trodnevnem stro- kovnem srečanju so pred- stavili okoh 50 referatov o razvojnih dosežkih in tudi problemih v valjar- stvu, ki je, kot je znano, najbolj razvita panoga že- lezarstva in hkrati pano- ga, v kateri so na področ- ju preobrazbe doslej nas- vet narodih. Precej so k temu na teoretičnem področju dodaU tudi s tem zadnjim srečanjem. Vsi referati so bih izdani tudi v posebnem zborni- ku, med nalogami in razi- skavami pa je bilo pred- stavljenih tudi nekaj tujih del. Poleg železarjev se je srečanja udeležilo vehko število strokovnjakov in znanstvenih organizacij in fakultete v Jugoslaviji, s katerimi železarji in va- ljarji prav tako dobro so- delujejo. Srečanje so zak- Ijučih z ogledom Železar- ne Štore. RP Nova IVIerx banka v skladu z novo zakono- dajo so se tudi v Merxu od- ločili za odprtje svoje ban- ke. Za takšno razširitev po- slovanja so se odločili po zgledu klubov, ki jih imajo večje organizacije. Ne gre sicer za klasično hranilnico, katere otvoritev varčevalci že nekaj časa pri- čakujejo, vendar pa gre vse- eno za finančno ustanovo, v kateri bodo lahko razen de- lavcev, zaposlenih v Merxu, pod enakimi pogoji varčeva- li tudi vsi drugi. Ker tudi ta ustanova za razliko od poslovnih bank ni dolžna odvajati obveznih re- zerv narodni banki, je z obrestmi konkurenčna po- slovnim bankam in tudi ob- stoječim klubom, ssg so Mer- xove obresti nekoliko vi«; Razpon je od 35 do 41 odsu kov, odvisno od dobe vgv ve, sredstva na vpogled ^{t obrestovana 33 odstotj, z mesečnim pripisom. Vso? nad 21 tisočaki, kijih bo ii^ varčevalec na knjižici vw kor šest mesecev, se bod obrestovale z 38 odstotki. ^ Konec leta bodo v Merv izdali tudi kreditno kartico s katero bodo nudiU va% valcem posebne ugodnost pri prodaji svojega blaga j. storitev (npr. odlog piafi]. v hotelih in merxovih zdravi' hščih). Posebnih omejite, pri poslovanju banke ne ^ odprta pa bo vsak dan, poldan in popoldan ter tud ob sobotah dopoldne. Rek v razsulu Na zadnji seji delavskega sveta Rudarsko energetske- ga kombinata Franc Lesko- šek Luka so tudi uradno pri- čeli postopek za razpustitev kombinata. Obstajal bo le še do 30. junija, ko bodo opravljene vse formalnosti, ki so za njegovo razpustitev potrebne. Razreših so tudi predsed- nika poslovodnega odbora, Rafka Berločnika in za vršil- ca dolžnosti imenovali Jan- ka Luknerja iz Rudnika hg- nita Velenje. Poslovodni od- bor mora do 30. junija raspo- rediti premoženje sozda in delavcev delovne skupnos v sozdu po delovnih organ zacijah sozda in novo nast; lih podjetjih. Prerasporedi naj bi tudi delavce enote Z; varovanje ali pa iz nje ust; novili novo podjetje, pripr, vih pa naj bi tudi vse potre! no za preobrazbo delovn skupnosti Družbeni dard v podjetje. m Vse Ob istem času in na istem mestu Pomlaaanskl solmi Collo 90 počasi preraščalo v prlroHltev, ki bo enakovredna mednarodnemu obrtnemu selmu V soboto se je na celjskem sejmišču začela 8. pomla- danska sejemska priredi- tev, ki letos ponuja obisko- valcem kup novosti. V enot- no sejemsko prireditev je združenih pet sejmov: Bio sejem ter sejmi Vse za otro- ka, Avto in vzdrževanje, Človek in prosti čas in No- vosti za trgovino, ob njih pa še sejem široke potrošnje. Skupno se na sejmišču Golovca predstavlja 322 raz- stavljalcev, od tega 32 iz Av- strije, Itahje, Madžarske in Nemčije, 174 pa je vključe- nih v sejem široke potrošrije. V Golovcu so sejemski prire- ditvi namenih skupno 11 ti- soč m^ razstavnih površin. Organizatorji, celjski Zavod Golovec, zveza obrtnih zdru- ženj Slovenije in podjetje za prirejanje domačih in med- narodnih razstav in sejmov Step, ki pričakujejo skupno čez 60 tisoč obiskovalcev, pa so posamezne sejme pope- strili s strokovnimi srečanji in praktičnimi prikazi. Stro- kovna srečanja v okviru sej- mov Vse za otroka, Bio ter Novosti za trgovino so name- njena vsem, ki jih ta vpraša- nja zanimajo, organizatorji pa so k sodelovanju pritegni- li vrsto priznanih in uveljav- ljenih strokovnjakov. Celjski sejmi so si že lani pridobih hcenco sejemske skupnosti Alpe-Jadran, ki pa jo morajo iz sejma v sejem potrjevati z mednarodno udeležbo. Za letošnje Pomla- danske sejme organizatorji pravijo, da so izrazito tržno- podjetniško naravnani in po- nujeno obiskovalcem dovolj možnosti za navezovanje po- slovnih stikov. Po napove- dih organizatorjev so Celje včeraj in danes obiskah po- djetniki iz Itahje - namen njihovega obiska pa je bil prav v navezovanju poslov- nih odnosov. V okviru sejma Avto in vzdrževanje so organizator- ji v Celju pripravili tudi av- to-salon, na katerem pred- stavljajo avtomobile sve- tovno priznanih znamk. Ob osebnih avtomobilih so na ogled tudi specialna vozila, prireditev pa po ocenah poznavalcev le malce zao- staja za beograjskim avto- salonom. Seveda je tudi na 8. Pomla- danskih sejmih, ki se bodo zaključih v soboto, 26. maja, poskrbljeno za zabavo in sprernljcuoče sejemske prire-^ ditve - organizatorji pa že zdaj napovedujejo kup iz- boljšav, ki jih bodo morah v Cehu zagotoviti do septem- berskega mednarodnega obrtnega sejma. Povezane so predvsem s vprašanji obele- ževanja mesta in urejanjem prometa v času sejemskih prireditev. , ^ IVANA STAMEJCIČ 8. Pomladanske sejme Ce- lje 90 je slovesno odprl pod- predsednik Gopodarske zbornice Slovenije dr. Dani- jel Pucko. Huda ura nad Savinjo V četrtek se je pričel stečajni posto- pek za Turistično gostinsko podjetje Savinja Laško, ki zajema hotela Hum in Savinja, gostilno Rotovž in slašči- čarno. 52 delavcev Savinje je na če- trtkovem zboru delavcev v hotelu Hum ostalo brez dela, istočasno pa jih je 25 od teh sklenilo delovno raz- merje s podjetjem Jelen iz Sloven- skih Konjic, ki je s Savinjo sklenilo pred meseci najemno pogodbo. Po besedah stečajnega upravitelja, Zvoneta Novaka, je do stečajnega po- stopka prišlo zaradi insolventnosti Sa- vinje, skupne zapadle obveznosti na dan 20. aprila letos pa so znašale nekaj manj kot pet milijonov dinarjev. Ker je največji upnik Savinje konji- ško podjetje Jelen, vodi ga Boris Klančnik, in ki je najemno pogodbo s Savinjo podpisalo že pred meseci, je Klančnik polovici delavcev v četrtek že zagotovil delovno mesto, saj meni, da gostinskih obratov ne bi bilo smotr- no, s pričetkom stečajnega postopka, zapreti. Pogodba sicer še pravne velja- ve nima, saj o tem odločata steč^ni senat in sodnik te dni. »Če se bomo uspeli dogovoriti z vse- mi upniki za višino dolgov, bi podjetje Jelen izplačalo vse ostale, razen seve- da nas samih, ki smo s skoraj dva mih- jona dinarji in pol največji, in lahko zato postavljamo pogoje,« je dejal Bo- ris Klančnik. Sicer pa v Jelenu že načrtujejo, kako bi učinkovito zastavih obratovanje v gostinskih lokahh bivše Savinje. »Hotel Hum nameravamo preurediti v motelski tip, namenjen tranzitnim gostom, nudih bomo hitro pripravlje- no hrano, iz hotelske dvorane namera- vamo narediti trgovino s sistemom tehnologije po vzoru ZRN. Pivnico, ki je v kletnih prostorih in že nekaj časa ni obratovala, bomo preuredih v nočni lokal. Z deh bomo pričeh po prireditvi Pivo in cvetje, v katero se bomo vklju- čili. Del investicij nameravamo opravi- ti do konca leta, ostalo pa do poletja prihodnje leto.« Hotel Savinja pa nameravajo preo- blikovati v poslovno podjetniški cen- ter. V pritličju bi bili lokali za razhčne dejavnosti, v kletnih prostorih Savinje bi naredili neke vrste bavarsko pivni- co, za ta projekt bi k sodelovanju pri- dobih sovlagatelje, dogovarjajo pa se že z laško Pivovarno. Zgornje prostore Savinje pa bi namenih za poslovne prostore novonastajajočim podjetjem. Da bi načrte tudi izpeljah, bodo po- trebovali strokovno usposobljene de- lavce, ki jih je v bivši Saviryi primanj- kovalo. Zato bodo tiste, ki nims^jo pri- merne izobrazbe, skušah dokvalifici- rati, verjetno pa bo na delo v Laško, vs^ začasno, moral tudi kakšen dela- vec, ki je doslej združeval delo v po- djetju Jelen v Slovenskih Konjicah. NATAŠA GERKEŠ Podjetje za trgovino na debelo in drdbno ALEKS TRADE d.0.0. Leveč b.š. Petrovče vabi k sodelovanju - prodajalca tekstilne stroke - prodajalca elektrotehnične ^ stroke za nedoločen čas Pogoji: - končana šola za proda- jalce - tri leta ustreznih delov- nih izkušenj - 3 mesečno poskusno delo Prijave z dokazili o izpol- njevanju pogojev pošljite na naslov podjetja v 8 dneh po objavi. Mercator ZKZ Mozirje razpisuje javno licitacijo za prodajo tovornega avtomobila TAM 130 T 11 B, letnik 1984, v nevoznem stanju. Izklicna cena 180.000 din. Prometni davek ni vračunan v ceno. Licitacija bo v soboto 2. 6.1990 ob 10. uri pri meha- nični delavnici ZKZ s Sp. Rečici. Ogled je možen vsak dan v delovnem času. Interesenti morajo pred licitacijo položiti 10% varščino. Komisija za delovna razmerja BOHOR LESNA OPREIVIA IVIESTINJE objavlja prosta dela in naloge v počitniškem domu v FILIP JAKOVU. 1 KV kuharico za pripravo in kuhanje hrane ter vodenje poslovanja počitniškega doma. Pogoji: IV. st. strokovne izobrazbe, 1 leto delovnih izkušenj. Opravljanje del in nalog je za določen čas od 20- ^ do 10. 9. 1990. Osebni dohodek po dogovoru. Pisne prijave z dokazili pošljite v 8. dneh na naslo^' BOHOR. LESNA OPREMA MESTINJE, 63241 PO^ PLAT. KADROVSKA SLUŽBA. oOfiODKI 24. MAJ 1990-STRAN 5 ponovno izmerjen radon fja zahtevo celjskega izvršnega sveta ta Inštitut Jožef Štefan in Republi- Li zavod za varstvo pri delu ponov- no izmerila koncentracije radona in njegovih potomcev v nekaterih sta- Jovanjih v Celju. Meritve, ki so jih konec lanskega le- ta opravili v Drapšinovi 7 in 9 ter še nekaterih drugih stavbah, zgr^enih iz gFE opeke, so namreč dvignile precej prahu in povzročile zaskrbljenost med stanovalci, zato so takrat sklenih, da 0iorajo opraviti obsežnejše raziskave.- Tokrat so v vzorec z^eli 85 stano- vanj: med njimi 48 iz EFE opeke, de- vet iz navadne opeke in 27 iz Unitora. Koncentracije radona so v štirih pri- merih presegle vrednost 150 Bq na ku- bični meter zraka. To je po mnenju strokovnjakov tista vrednost, ki še ne odstopa bistveno od povprečnih vred- nosti kot jih navaja poročilo znanstve- nega komiteja Združenih narodov za anahzo učinkov atomskega sevanja. V stanovanjih iz EFE opeke so se iz- merjene koncentracije gibale med 15 in 267 Bq na kubični meter zraka, v stanovanjih iz navadne opeke med 19 in 85 Bq, v stanovanjih iz Unitora pa med 25 in 169 Bq. Meritve s pomočjo kaset na aktivno oglje so opravih v za- prtih prostorih, toda da so dejanske koncentracije radona v stanovanjih ob rednem prezračevanju bistveno manjše. Poročilo o rezultatih meritev, ki sta ga podpisala prof. dr. Stegnar in mgr. Miran Kanduč, navaja, da ni razlogov za zaskrbljenost stanovalcev v zgrad- bah, zgrEoenih iz EFE opeke. Inštitut in Zavod pa tudi predlagata dodatne meritve v tistih zgradbah, kjer so kon- centracije presegle 50 oziroma 100 Bq na kubični meter zraka, da bi tako do- ločih realne obremenitve zaradi izpo- stavitve radonu oziroma njegovim po- tomcem. Opravili naj bi jih junija. NADA KUMER Tri metre pložnic Do sedaj je moral obrtnik a svojega delavca napisati ob mesecu približno 3 m raz- uh položnic. Bo sedeO k^ inigače, se sprašuje Stanko Dolar, obrtnik iz Gotovelj, ki nam je položnice tudi takole razgrnil pred fotoaparat. Foto: T. T. Socialisti zavzeli Velenje Na drugem zasedanju no- ve velenjske skupščine je delegatom vendarle uspelo izvoliti novo občinsko vod- stvo. Funkcionarji so po meri strankarske sestave skupščine. Ivan Atelšek, ki so mu na- povedovah največ možnosti za župansko funkcijo, je vztregal pri neprofesionahz- mu, zato ga na listi za volitve predsednika skupščine obči- ne Velenje v ponedeljek niti ni bilo. V drugem krogu so delegati na skupnem zaseda- nju zborov izvoUU z mini- malno večino (le dvema gla- sovoma več) za župana kan- didata socialistov, Pankraca Semečnika. Podpredsednik je postal kandidat Demosa, študent Anton Lovrenc. Prav tako v drugem krogu je bil za predsednika velerij- skega izvršnega sveta in mandatarja občinske vlade izvoljen Todor Dmitrovič, sicer direktor Gorenja Ser- vis, kandidat skupine neod- visnih poslancev, sicer pa poprej kandidat SociaUstič- ne zveze. Vodenje občinskih zborov so si v Velenju razde- liM: družbenopolitični zbor Marjan Gaberšek (ZSMS Li- beralna stranka), namestnik Anton De Costa (Demos); zbor krajevnih skupnosti Jo- že Melanšek (SZ), namest- nik Jože Lekše (neodvisni); zbor združenega dela Mitja Jenko, namestnik Drago Bizjak (oba ZKS - Stranka demokratične prenove). Ob voUtvah je na tokrat- nem zasedanju velenjske skupščine odobravanje po- želo poročilo občinske ko- mandanta teritorialne obrambe o tem, kako niso oddali orožja, razburjenje pa zahteva Zelenih Velenja po spremembi poslovnika skupščine in odstranitvi simbolov prejšnje monohtne oblasti iz skupščinske dvo- rane. SILVO GRMOVŠEK Mozirski župan Andrel Presečnik Diplomirani inženir agro- nomije Andrej Presečnik, zaposlen v Zgomjesavinj- ski kmetijski zadrugi, sicer pa kandidat Demosa, je no- voizvoljeni predsednik mo- zirske občinske skupščine. Za predsednika izvršnega sveta so izvolili Alfreda Bo- žiča, ki ga je Demos predla- gal za mandatarja za sesta- vo izvršnega sveta. Delegati so na zasedanju za predsednico družbenopo- htičnega zbora izvoliU Dani- co Vezočnik, za podpredsed- nika pa Franca Bastla (oba Demos). Predsednik zbora krajevnih skupnosti je odslej Matija Petrin iz Rečice ob Savinji, podpredsednik pa Franc Bezovšek iz Gornjega Grada, Za predsednika zbo- ra združenega dela so izvohh Dominika Miklavca iz Gore- nja MGA, za podpredsedni- co pa Ivico Rakun, ki je za- poslena v mozirski osnovni šoU. Kandidati za podpred- sednika občinske skupščine so bih trije: Vera Pečnik, Ivan Pumat in Herman Re- mic. Vera Pečnik in Ivan Pumat sta se uvrstila sicer v drugi krog volitev, pa ven- darle nista dobila potrebne večine. O tem se bodo po- slanci znova odločali na za- sedanju občinske skupščine, ki bo v ponedeljek, 28. m^a. Takrat se bodo izrekh tudi o tem, ah bo funkcija pred- sednika skupščine profesi- onalna ah ne. J. V. Štrajkali tudi v Zarji Po zanesljivih informacijah so se tudi tekstilne delavke petrovške Zarje prejšnji teden pridružile vseslovenskemu štrajku slovenskih tekstilcev. Delavke so upravičeno užaljene, ker smo jih v poročilu o tej stavki zaznamovali kot »črne ovce« in povedali, da se na celotnem celjskem območju le v Zarji niso odločiU za stavko. In odkod nam takšna informacija? Najprej smo jo (telefonsko) iskali v sindikatu in ker tam nismo imeU sreče že pri vodstvu, kjer so nam zatrdili, da stavke ne bo. No, delavke konfekcije so ob 13. uri, tako kot drugod po Sloveniji, ustavile stroje in se pridružile vseslovenski stavki tekstilcev. To pa je bila hkrati tudi edina stavka na celjskem območju, kjer se vodstvo tovarne ni pridružilo stavkajočim. r PANTELIČ KOZERUA Stolčkoborba f^hen stol je stolček. Tako P^vi slovar. Kot prvi primer ^ navaja: »Otroci sedijo na ^^olčkih.« A to ni srčkano: otroci pa stolčki?! Kar milo se ^ stori. Tako nedolžno in ne- ^kvarjeno zvenijo tile »stolč- Ampak samo, dokler gre ^ otroke. Potem namreč? pridejo ta sta- " s svojimi barskimi, čevljar- 5«Jmi, lovskimi in molznimi mlčki. Pridejo z vrtljivimi in ^°^ivimi stolčki. Pa sezačne- jo boriti za stolčke. Pa se bati In se jim stolčki majejo ^ Jim jih spodmaknejo. In jih «oncu izgubijo, stolčke! , ^po rečeno: stolčke si pri- ^»0, stolčke zgubijo. Ko bi le j'° samo za stolčke! Za otroke L ^^olček, sedi na njem Z,^' za stare pa je stolček je mesto, je plača, je (J5 škoda, pa tako luštna iiin^' ^^^^^ povo- sestanku. Uganete, fj^^ smo razpravljali? Seve- ^: zganete. O stolčkih. Ne s^'^. kakšni so, pač pa kdo bo fia kakšnem stolčku. SKD Francelj sedel na ^^?T onem stolčku, bo Unu ,J^^ zasedel ta ali oni "^<^ejf. Volitve so preč, stolč- ki so spraznjeni, gospodje in tovariši, stolčkov je veliko, tre- ba jih je zasesti, jasno. Kaj pa drugega, saj so ja za to. Da na njih sedejo nove ta zadne. Ba- je so si anatomsko strašno po- dobne; je čisto vseeno, so stare ali mlade, ženske ali moške, no, zato pa na sestanku nismo nič kaj govorili o njih. »Zakaj bi le?« je nedolžno vprašal go- spod Lojzi. Gospod Joži je sicer hotel nek£(j razmišljati o tem, a so ga glave stranke v kali zatrle. »Kaj vas pa to zanima, go- spod Joži, čigava je katera? Kar se naše stranke tiče, je važ- no samo, da je naša. Sioer pa: nas zanimajo samo stolčki. Če bo kandidat imel premajhno ali preveliko, nas v tem trenut- ku sploh ne zanima,« je kate- gorično zabil že omenjeni go- spod Francelj. Tudi že omenjeni gospod Lojzi je učeno prikimal, češ, najinih nikar zdaj ocenjujte, to bi v javnosti omajalo ugled naše stranke, na stolčka boste že šli, tako ali drugače. »Ja,« sije drznila demokrat- niti gospa Marica, »saj drugače sta gospod Francelj in gospod Lojzi kar v redu, ampak... me- ni se zdi, da imata pre- majhne...« »Kaj imava?« je trdo prese- kal gospod Lojzi, gospod Fran- celj pa jejako neprijazno zaka- šljal. »No,« je plaho nadaljevala gospa Marica, »malo... majce- no... miceno premajhne...« »Povejte že, tristo funkcij dobro plačanih! Kaj da ima- va ?!« je po levje zarjul gospod Francelj, vzoren demokrat in vinski brat. Gospa Marica je kar vkup zlezla in z zadnjimi močmi je izdavila: ».... malo premakne izkušnje.« »A izkušnje?« je olajšano medeno dahnil gospod Fran- celj, ki seje kot strela z jasnega nehal jeziti. »Ja, kdo pa govori o izkušnjah, gospa Marica, le- po vas prosim! Kakšne izkuš- nje le, ne bodite hecni! Nekate- ri jih imajo štirideset let, pa poglejte, kam so nas pripeljale te - njihove izkušr^e... Jaz pravim: važna je volja. Poglej- te si gospoda Lojzija: srčen slo- venski mož, diplomant kranj- ske Sorbone, organizator, naš človek... Kaj pa hočete še več? Zato ga pa tudi predlaga- mo za predsednika komiteja za družbene dejavnosti. Ampak on noče. ker je poštenjak! Raj- ši bi bil - ni res, gospod Lojzi? - predsednik izvršnega sveta. nimate nič proti?« je s sumljivim glasom zaključil gospod Francelj. »No,ja,«je bledo izdavila go- spa Marica. Gospod Joži pa je odmolčal. In ostali takisto. »Saj,« je prijazno nadaljeval gospod Francelj, »vi, gospa Marica, pa ja veste, kako so ga komunisti... Dopuščam mož- nost, da ga bomo tudi mi - saj ga ja vsak - mislim pa, da ga bomo manj. Mislim... zdaj, ko ta prvi niso več prvi in smo ta drugi prvi. In bomo še vs^j šti- ri leta.« »Kaj pa bo s ta prvimi?« je naivno povprašala gospa Mari- ca, ki sije že opomogla. »Bog si ga vedi Bo že kaj. So se še vedno znašU, gliste hudi- čeve, repe že ne bodo jedli,« je cinično vzkipel gospod Lojzi gospod Francelj pa je pribil: »Kaj nas briga! Snadi se, je re- kel Tito.« Župančičev Oton, ki je ves čas mrtvo molčal, je za rešitev situacije dodal tale koristen nasvet: »Filozofijo na klin, smolo in dreto v roke!« Gospodje so se zarezali Jaz tudi Ampak bolj preventivno. In zato malce kislo. Sem pač demokrat. No, še to. Prešernov Franci ki je bil v prejšnjem stoletju mnogo bolj živahen, tudi ni bil nič kaj navdušen in je samo razočarano zamrmral: »Ah, zla- ti vek zdaj Kranjcem pride...« In je odšel na trikrat po dva deci Jaz tudi V vinu je resnica. Gospod Oton je medtem že spet sklenil potolažiti gospo Marico, gospod Francelj in go- spod Lojzi pa sta kar na hitro rekla, da lahko noč. In sta odpujsala domov. Gospod Joži pa za njima. Ah, stolčki stolčki! ANDREJ SMOLE OKNO V JUGOSLAVIJO Piše: VLADO ŠLAMBERGER Črni oblaki nad nami? Vsa Jugoslavija nestrpno pričakuje ponedeljek, ko naj bi dr. Borisav Jovič, 62-letni Srb, predsednik predsedstva SFRJ, razložil delegatom v zvezni skupščini, zakaj so »var- nostne razmere v državi resne, nastale pa so s sistematič- nim in trdovratnim rušenjem njene ustavne ureditve« (dr. Jovjč v nastopnem govoru, v katerem je tudi z mol- kom žalil enoletno, uspehov polno, delo dr. Janeza Drnov- ška), katere so tiste »sile, ki pod plaščem demokratičnih sprememb v naši državi žele opustiti socialistično usmeri- tev naše države, celo za ceno njenega razpada« in katere so »nevarnosti, ki segajo celo do možnosti državljanske vojne in razpada Jugoslavije«. Zakgj sije dr. Borisav Jovič izbral ponedeljek? Verjetno zato, ker Srbi že stoletja verujejo v to, da je ponedeljek najsrečnejši dan v tednu. V Srbskem ^udskern koledarju je za ponedeljek - po teh vražah je najslabši dan v tednu »črni petek« - napisano, da je dan, primeren za vsako pomembnejše delo, še zlasti pa za veUke posle ali za usodne pogodbe in dogovore. Dr. Jovič se sklicuje na (neugotovljive) »pristojne organe« - ni jasno, ali gre za policijske, vojaške ali katere druge - ki so pripravili »analize«, iz katerih izhcoajo vse »grozote«, kijih vidi novi šef države. In kaj zdaj? Optimisti pravijo, da bi bilo najlepše, če bi se zvezni delegati odločili, da je treba čimprej spremeniti zvezno ustavo in ne delati tragedije iz tega, daje ljudstvo v Slove- niji in na Hrvaškem na svobodnih in tajnih večstrankar- skih vohtvah izvolilo svojo novo oblast. Po Joviču in drugih uradnih srbskih predstavnikih namreč oboje voli- tve pomenijo kršenje veljavne ustave, so lahko »legi- timne« (upravičene), niso pa »legalne« (po postavi). Zvezni delegati nai bi se tudi odločili, da bi bile do konca leta večstrankarske voUtve še v drugih štirih delih države (po novi srbski ustavi avtonomni pokrajini tudi uradno izgub- ljata avtonomnost in se spreminjata v provinci, izgubili pa naj bi tudi status konstitutivnega elementa federacije), vključno s Srbijo. Obstaja seveda tudi»čmaTazličica«,ki pomeni kosoviza- cijo severozahodnega dela Jugoslavije (posebni ali izredni ukrepi za federalni enoti, ki kršita ustavo SFRJ) in države kot celote. To ni izmiš^otina, ampak različek, ki temelji na znanem razmerju sil v zveznem zboru skupščine SFRJ. Če računamo, da bi Jovič (kot izpostava Slobodana Miloše- viča) želel s trdo roko narediti »red« v državi in nam izbiti iz glave konfederacijo, za katero se potegujeta Slovenija in Hrvaška, bi svoj namen lahko tudi uresničil. Proti »izred- j nim ukrepom« na »nediscipliniranem severozahodu j države« bi najverjetneje glasovalo po 30 delegatov iz Slo-' veruje in Hrvaške, po kakih 10 Makedoncev, Bosancev in i Albancev, torej 90 glasov; na Jovičevi strani pa n^ bi bilo \ po 30 Srbov in Črnogorcev, 10 »poštenih Albancev«, 201 Vojvodincev, 20 Makedoncev (navdušenih za Jugoslovan-^ sko federacijo, tštko kot je) in 20 delegatov iz BiH (v strahu, i kaj bi bilo z BiH, v kateri prevladujejo Hrvati in Srbi, i v konfederaciji), skupaj 130 glasov. Torej bi bil končni^ rezultat 130:90 v Jovičevo korist (z manjšimi odstopaiyi na-j obeh straneh, če bi kateri od delegatov prešel v »nasprotni j tabor«). : To sta nasprotujoča si različka, ni pa rečeno, da bi pri iskanju srednje poti ne bi našli še kakšne rešitve. Odvisno pa je tudi od tega, katero pot bo izbral dr. Borisav Jovič: da bo govoril resnico ali pa se bo zveznim delegatom in jugoslovanski javnosti lagal v obraz (zdaj je že dokazano, daje to počel Lazar Mojsov, kije z lažmi dosegel, da so bili zvezni delegati za uvedbo izrednih razmer na Kosovu), kot je to naredil lani makedonski član predsedstva SFRJ. Nelogično bi bilo, če bi »volja ljudstva«, kot so v Srbiji imenovah mitingarsko »protibirokratsko revolucijo« bila zakon in svetinja v enem delu Jugoslavije (s posledicami, to je, čistkami in zapiranjem vred), volja ljudstva, izražena na svobodnih in tajnih večstrankarskih voUtvah pa vzrok za »razpad Jugoslavije«, kot ocenjuje dr. Borisav Jovič. Srbi bi radi k Bushu Kako se zgodovina ponavlja - in tudi obrača - kaže primer iz Titovega Vrbasa. Tam so bradati mladeniči iz Nove Pazove in od drugod revolucionirah leta 1988 in v imenu Močne Srbije izvedli državni udar zoper vojvodin- ske »avtonomarje«. Prejšnjo soboto so ti isti mladeniči bili spet v Titovem Vrbasu, toda tokrat so jih pričakale pesti, brce in gumijevke... Pred dvema letoma so jih, ko so organizirali »revolucijo po srbsko« sprejemali s špaliijem in z zmagoslavnimi vzkliki dobrodošUce. Tokrat so bra- date zagovornike Srbske narodne obnove - stranke, ki ima v Srbiji že menda 420.000 članov - skoraj linčah, življenje so jim rešili miličniki, ki pa so se hkrati tudi izživljali nad neželenimi »gosti«. Še več, Mihajlo Mladenovič, eden od podpredsednikov stranke SNO trdi - in pravi, da bo to lahko dokazal z video kaseto, ker je dogodke v Titovem Vrbasu snemal eden od članov SNO - da so policaji specialci (očitno dobro streni- rani na Kosovu) dobili uraden ukaz, nai začno obračun s pripadniki Srbske narodne obnove. Drugi podpredsed- nik Ilija Gligorijevič pa napoveduje, da bodo člani SNO, ki žive v Kanadi in ZDA, zahtevali sprejem pri predsedniku ZDA Georgeu Bushu in ga seznanili s tem, da v Srbiji duše demokracijo; svoje pritožbe bodo poslah tudi Združenim narodom in Helsinški konferenci za varstvo človekovih Dravic. . Markovič ima prednost V teh burnih dnevih, ki so za nami in pred nami, je Borba naredila jugoslovansko anketo, katere osebnosti vlečejo Jugoslavijo naprej, katere pa nazaj. »Zmagovalec« je inž. Ante Markovič, za katerega se je odločilo 92 odstot- kov anketiranih Bosancev, 84% Makedoncev, 70% anketi- ranih iz Črne gore in s Hrvaškega, 61 odstotkov iz Srbije in 53 odstotkov anketiranih v Sloveniji. Na drugem mestu so v Sloveniji Milan Kučan (49% anketirancev), na Hrvaškem Frar\jo Tudjman (23%) in v Srbiji Slobodan Miloševič (21%). Na tretje mesto je med vsemi anketiranimi prišel dr. Janez Drnovšek. Med negativnimi osebnostmi je na prvem mestu v štirih delih Jugoslavije Franjo Tudjman, anketircini iz Slovenije in s Hrvaškega pa so se odločili za Slobodana Miloševiča, ker »vodi boljševiško, napadalno in zastarelo politiko v Jugoslaviji, še zlasti pa na Ko- sovu.. .« 6. STRAN - 24. MAJ 1990 NOVE VLADE Predstavljamo nove vlade Anton Roječ, predsednik skupščine občine Celje. Rodil se je 11. 8. 1937 v Cerovcu pri Šent- jurju. Gimnazijo je končal v Celju 1956, pravno fakulteto v Ljubljani 1961. Neoprej je bil zaposlen v jav- ni upravi, nato v gospodarstvu (Emo), od leta 1980 ima advokatu- ro v Miklošičevi 1 v Celju. V poli- tičnem življenju ni bil aktiven. Član SDZS je od ustanovitve, ta ga je predlagala za nosilca liste za DPZ občinske skupščine v 1. vo- lilni enoti, izvoljen pa je bil tudi za republiški zbor občin. Tomaž Mirko Krajnc, predsed- nik izvršnega sveta skupščine občine Celje. Rodil seje 19.9.1938 v Framu pri Mariboru. Gimnazijo je obiskoval v Celju, nato pa kon- čal študij gradbeništva v Ljublja- ni. Prva zaposlitev je bila v Pro- jektu nizkih gradenj v Ljubljani, nato pa v Celju na Območni vodni skupnosti, medtem ko je zadnja leta delal v Razvojnem centru v Celju. Sedaj ima lastno podjetje. Politično se v preteklosti ni udej- stvoval. Sedaj je član DZS in nje- govega odbora v Celju. Za manda- tarja občinske vlade v Celju ga je predlagal Demos. Miloš Veršec, predsednik SO Laško, roj. 14. 10. 1919, upokoje- nec iz Rimskih Toplic. Za to funk- cijo ga je predlagal Demos. Miloš Veršec je bil v predvolilnem boju tudi nosilec liste laške podružnice Slovenske kmečke zveze. Miloš Veršec je ob izvolitvi dejal: »Prvič v povojni zgodovini je za predsed- nika SO izvoljen kmet.« Roman Matek, predsednik IS Laško, roj. 13. 3. 1956, magister ekonomske znanosti, za to funkci- jo ga je predlagala Socialistična zveza občine Laško. Roman Ma- tek je to funkcijo opravljal uspeš- no že v minulih letih, številne na- loge, ki so jih v tem obdobju priče- li za dobrobit občine Laško, pa namerava z ekipo, ki jo bo sestavil sam, nadaljevati tudi v bodoče. Jože Baraga, predsednik Skupščine občine Slovenske Ko- njice je bil rojen 15. 9.1938. Stanu- je v Vešeniku 19 pri Slovenskih Konjicah. Po poklicu je gradbeni tehnik, sicer pa direktor Komu- nalnega podjetja. Za funkcijo gaje predlagal Demos, katerega prvak je. Mož s povprečnim družbenim standardom se rad ukvarja s špor- tom, ncgrjge s tenisom. Rudi Petan, predsednik Izvrš- nega sveta, je bil rojen 23. 9. 1949. Živi v Slovenskih Konjicah, na Mizarski cesti 30. Diplomiral je iz strojništva in je zaposlen v homo- kinetiki v Uniorju. Ima povprečen standard, za funkcijo ga je predla- gal Demos. Aktiven je bil že vse- skozi. Med drugim je bil vodja skupine delegatov za zbor združe- nega dela v republiki. Franc Potočnik iz Gubnega pri Lesičnem je novi predsednik skupščine občine Šmarje pri Jel- šah. Rojen leta 1955 je po pokhcu dipl. inž. kmetijstva, zaposlen kot predavatelj na Višji agronomslu šoli v Ljubljani. Funkcijo bo opravljal neprofesionalno. Doma ima kmetijo. Marjan Aralica je predsednik izvršnega sveta SO Šmarje pri Jelšah. Rodil se je leta 1954. Je diplomirani ekonomist, doma iz Rogaške Slatine in je vodja ekspo- ziture LB Šmarje pri Jelšah. Pred tem je bil zaposlen v anahtsko planski službi v upravnem organu občine. Andrej Presečnik, predsednik SO Mozirje je bil rojen 25. 1. 1958. leta v Lenartu. Sedaj stanuje v Mozirju, je diplomirani kmetij- ski inženir. Nazadnje je bil zapo- slen v Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi. Alfred Božič, predsednik izvrš- nega sveta SO Mozirje se je rodil 12. januarja 1939. leta v Bočni. Se- daj stanuje v Mozirju. Je magister ekonomskih znanosti, nazadnje pa je bil zaposlen v Gorenju Com- merce v Titovem Velenju. Franc Kovač, novi predsednik skupščine občine Šentjur, je bil rojen leta 1940 v Radani vasi pri Zrečah. Po izobrazbi je magister veterine in je po strokovnosti poz- nan tudi izven občine. Od leta 1966 je ves čas zaposlen na šent- jurski Veterinarski postjgi. Na aprilskih volitvah, je bil kot De- mosov kandidat izvoljen že v pr-. vem krogu volitev za poslanca v zboru ^ občin slovenskega parla- menta. Živi v Šentjurju. Ladislav Grdina, novi predsed- nik šentjurskega izvršnega sveta je bil rojen leta 1934 v Jakobu pri Šentjurju. Po izobrazbi je diplomi- rani strojni inženir in je zaposlen kot eden direktorjev Gorenja. V Alposu, kjer je bil zaposlen 22 let, so pod njegovim vodstvom zgradili novi del obratov in cevar- no. Po zaposlitvi v Emu seje zapo- slil v Gorenju. Živi v Šentjurju. Milan Dobnik je novi predsed- nik skupščine občine Žalec. Rodil seje leta 1945, študiral na Filozof- ski fakulteti v Ljubljani in je pro- fesor zgodovine in zemljepisa. Služboval je na osnovni šoli 1. celjske čete v Celju, že nek^ let pa je profesor na celjski gimnaziji. Iz- redno je študiral tudi pravo. Živi v Pongracu, v kržOevni skupnosti Griže. Boris Krajnc je novi predst nik žalskega izvršnega sveta. J dil se je leta 1957, po končani gi naziji pa je študiral ekonomij Kot diplomirani ekonomist je l najprej zaposlen v Juteksu, zatj v Tekstilni tovarni Prebold. Ž v Žalcu. ^ Pankrac Semečnik, predsedi Skupščine občine Velenje. Roj je bil 8. 5. 1938 na Ponikvi pri Z cu. Naprej služboval kot učitelj upravnik na osnovni šoli v And žu pri Polzeh, nato pa odšel v ^ lenje. Bil je pomočnik ravnate na OŠ Gustav Šilih, nato pa us navijal OŠ Anton Aškerc. Leta bil neuradni vodja vseslovensl ga štrjgka učiteljev in pri oblast padel v nemilost. Nato postal ganizator pouka na velerysl« Centru srednjih šol, zatem din tor Doma učencev, potem pa! dem let načelnik oddelka za Iji sko obrambo SO Velenje. Zad dve leti bil predsednik SZDL' čine Velenje. Todor Dmitrovič, predse^J Izvršnega sveta Skupščine o. ne Velenje. Rojen 15. 3. v Ribniku pri Prijedoru, dip% rani inženir strojništva. K^^^L'; končanem študiju v Ljublja^^; je zaposUl v Gorenju, že dav'^^. leta 1965. Več kot deset let H šen direktor Gorenja Servis nes med Gorenjevimi ,f človek z najdaljšim stažem.y djetju. Trenutno tudi edin' .[p direktorji Gorenja, ki ima b' če v občini. ^$1 KRAJI IN UUDJE 24. MAJ 1990-STRAN 7 Grad Tabor - od .»gradu« doGradu »Veliko sem hodila po naši lepi do- movini, videla veliko gradov, ali ta- w, dovršene lepote ni bilo nikjer. Pi- !ovama Laško si je s tem postavila lčen spomenik, zato so Laščani zah- laljujemo kolektivu pivovarne za ijibovo prizadevnost.« (Iz zapisa "luijigi vtisov.) femlJepisnl podatki že od nekd^ stoji na vznožju Huma jp nekako kraljuje, čeprav nikoli ni bil ^aljevi grad, nad Laškim in bližnjo plcolico. Lahko bi dejal, da je pjegova Ijga prav imenitna. Malo manj imeni- (jn je dostop. Kakšna ameriška križar- ja bi si pot do gradu težko utrla, da javtobusu sploh ne govorim. Sicer pa, {e malo pomislimo, niti ni bil zgrjuen jj avtobusne popotnike, ampak kveč- jemu za tiste, ki so se vozili v kočijah jli prijahali na konjih. Ampak to je že zgodovina... Zgodovina po zgodovini Kd^ natančno je bil zgrajen, ni zna- no; prvič so ga omenili že daljnjega 1270. leta in potem še neks^krat, ko so si ga podcgali iz rok v roke. Med dru- pm je služil tudi kot trdnjavo za obrambo proti Turkom in si tako pri- služil sedanje ime - Grad Tabor. Leta 1954 je postal splošno ljudsko premo-, ienje. Kako je s tem, predobro vemo. \ Njegov sijsu pa je zbledel že davno s prej. Nekaj malega je k obnovitvi po-? skušal prispevati predzadnji lastnik. Hido Džumhur, ki je graščino malce obnavljal in je v enem izmed stolpov uredil gostišče. Pa ni zadostovalo. Potem je prišel 27. marec 1986. Ta- krat je delavski svet Pivovarne Laško sprejel sklep, da bo pridobil pravico do uporabe gradu Tabor in nadaljeval z adaptacijo. Pri tej odločitvi jih je vo- dila želja, da bi ohranili zgodovinski spomenik in se z njim vključila v celo- vitejšo turistično ponudbo laške obči- ne. Gradu Tabor se je usoda znova nasmehnila. Novi »graščaki« so sklicali strokov- njake: arhitekte in likovnike. Ti so prav mojstrsko opravili svoje delo in gradu vrnili lepoto, življenje in dosto- janstvo. Za svoje delo so si prislužili tudi priznanja, od katerih velja omeni- ti Plečnikovo nagrado in priznanje. Po dveh letih in pol je grad zopet zasijal v vsej svoji lepoti. Okrogli in štirikotni stolp in veliko dvorišče so postali deli restavracije visoke kategorije. IMed vitraži in ob svečah že ko vstopimo na gr^sko dvorišče, nam pogled obeta nek^ privlačnega. Na desni okrogli stolpič, na levi malo večji, štirikotni, naravnost pa pogled v dolino. Lesene stopnice ob večjem stolpu nekako vabijo in ko prideš do vrat, bi najraje potrkal. Pa ni treba. Prvi prizor: soba, ne prevelika, m^hna pa spet ne; mnogo lesa ter sve- če na mizah. Nekako toplo in pred- vsem domače deluje vse skup^. Nobe- nega pretiranega razkošja, ampak iz- brano z okusom. Tako nekako si pred- stavljam harmornjo prostora in opre- me. Vsekakor si obnovitelji niso za- man prislužili nagrad. »Tu, med vitraži in ob svečah, v sve- čanem vzdušju, se izkažejo naši moj- stri kuhinje.« Tako piše v prospektu. In ne zaman. Imena jedi delujejo skrivnostno: tournedos na način šefa kuhinje, viteško nabodalo... Imena, ki ne obljubljsoo samo gurmanskega, am- pak tudi vizualni užitek. In ne samo jedi, tudi izbrana pijača, posebej pivo, ki ga ne morete dobiti nikjer drugje, d^o gostu občutek, da je vse skupso narejeno prav zanj in za nikogar dru- gega. Vse je torej na nivoju, in to visokem. Prav nič se ne gre čuditi, če je ekipa zaposlenih na gradu Tabor pobrala ve- liko nagrad in priznanj na gostinskih tekmovanjih in če je objekt kot celota ovenčan še s turističnim nageljnom. Tega so si prislužiU ne samo s kuU- narično in estetsko ponudbo, ampak tudi zaradi prireditev, ki kakovost po- nudbe samo še višeoo. Slovenski oktet, Nihat Khan, Štefan Milenkovič so sa- mo najbolj znana imena, ki so vabila goste iz bližnje in daljnje okoUce na grad Tabor. Med oicrogilm in oglatim stolpom čeprav je kot vsako drugo dvorišče tudi grajsko pod milim nebom, se na njem odvij^o prireditve bolj komor- nega tipa. Tako bo tudi letos. Ansam- bel Slovenicum, Arsen Dedič, trio Lo- renz, Jerca Mrzel in Irena Grafenauer vsemu skupeo postavljajo piko na i. Ne gre pa seveda pozabiti še mnogih dru- gih, ki bodo letošnje poletje d^ali ton grajskemu življenju. Ob toplih večerih bodo na gr^skem dvorišču skrbeh za razvedrilo mnogi priznani slovenski pevci in ansambh. Tako bo Tabor živel celo poletje, tja do jeseni, ko se bo življenje zopet preselilo za grajske zi- dove, med vitraže in ob sveč^, med bankete, poročna kosila in slavnostne večerje. KL Zopet sta se vzela V Kotu nad Oplotnico, ne- kaj nad tisoč metrov viso- ko, je bilo oni dan zopet ve- selo in lepo. Vsaj za Marijo in Franca Juharta, ki sta v krogu svojih najdražjih po 60 letih skupnega zakon- skega življenja zopet rekla DA. Vendar zakonca pravita, da je bilo tistega hladnega februaija 1930. leta lepše. Ta- krat nista mislila na starost, ampak na otroke in na trdo delo na visokogorski kmeti- ji, Kjer pšenica za kruh niti ne raste več. Sin, pet vnukov in osem pravnukov jima da- nes del^o kratek čas in pre- ganjžoo mish na starost. Ve- seh ju, da je pomlad še ved- no tak lepa, tudi svežega zra- ka je tam gori ravno toliko kot nekoč. Morda je nekoli- ko več le divjadi, jelenov, divjih svinj, srryadi, ki nare- dijo neprimerno več škode kot včasih. Ampak ljudjem je seds« lažje, s^ so bli^e svetu, čeprav do nih pelje le makadamska cesta. EDI MASNEC Zlato ob gozdu Hiša v Kraberku 1 pri Lo- čah je pravzaprav hišica. A ravno dovolj velika je, da v njej prebivata Zofija in Martin Smid. Za hišo je vrt in je njiva, tudi dovolj za preživetje ob Martinovi po- kojnini. Če je človek skro- men, potrebuje za srečo pravzaprav zelo malo. In Smidova sta takšna, o tem sem se prepričala tisto sončno jutro, ko sem ju obi- skala, da bi ju pobliže pred- stavila kot zlatoporočenca. Iz bUžnjega gozdiča, ms^jh- nega, da kar pritiče beU, z le- som obiti hišici, se je oglaša- la kukavica. Treba se je bilo prijeti za žep. Vrata doma so bila odprta, za njimi pa niko- gar. Pokukala sem v vežico. Polno rož. In še naprej, v predprostor. Družinske sU- ke, med njimi neke vrste priznanje občine ob ponovni sklenitvi zakona. Našla sem ju na vrtu, urejenem, spet polnem rož. Kukavica je še pela. Mi pa smo sedU med rože v hiši in klepetah, kot da se poznamo kdo ve kako dolgo. Prijetna sogovornika sta ata in mama Šmid. Znala sta splesti toplo gnezdo za pet otrok, da se ti danes s svojimi družinami radi vra- čajo domov. Martin je šel v pokoj kot gozdar, Zofija je imela doma dela čez glavo. Treba je bilo obnoviti dom, v katerega jo je ženin zanesel čez prag pred pol stoletja. »Takrat, na pryi ohceti, bilo je to 25. mar- ca,« je obiyala spomin slav- Ijenka, »so nzOu pred pragom domači sprejeli s kruhom in soljo. Tak je bil običaj. Mama je potem na prag prinesla ključ, kar je pomenilo, da mi je v hiši kot gospodinji vse odprto.« Zofija se še dobro spominja, kakšno je bilo slavnostno kosilo na prvi po- roki: »Juha z rezanci, seve- da, govedina, svinjska pe- čenka, krompir...Ob štirih jgutržo smo šU s svati nara- zen.« Potem kot da soji spo- mini poleteh toliko let nazsg in skozi odprta vrata je bilo spet slišati kukavico. »Težki časi so prišh,« je povzel tišino Martin. »Vojna, pomanjkanje hrane, strah. Bil sem zaprt, pa v taborišču, a se je nekako vse srečno iz- teklo. Zdaj nama gre pravza- prav neOlepše. Pa še zlata po- roka povrhu! Nič nama ne manjka, ker sva skromna. Ja, na tole zlato poroko so bile res priprave. Več treme sva imela kot ted^, prvič. Zbrali smo se na Tolstem vr- hu. Slavnostno kosilo pa je bilo tipično slovensko, kot tedaj, prvič.« Za preseneče- nje je poskrbel Zofijin brat, ki živi v Avstriji. Za darilo je prinesel zlatoporočencema povečano in uokvirjeno foto- grafijo njune prve poroke. Na njej so dobri vidni detajU: od pentelj in naborkov na ženskih oblekah do priviha- nih moških brk in gumbov na frajtonerici. Lep spomin. In za slovo še ptiček »ku-ku« - za naše bralce. MATEJA PODJED Tekmovanje mladih ribičev v čast dneva mladosti je pre- {Jklo soboto Ribiška družina Jlje priredila mladinsko ?ipno tekmovanje v ribolovu, lekmovanje je bUo na poloto- ki Brezova ob Šmartinskem l^ni. Sodelovalo je deset *p s celjskega območja in i^bratenih ribiških družin. ^Zmagali so mladi ribiči iz »fhnike, drugo mesto je osvo- f3 ekipa RD Celje I, tretje RD ^žko in četrto RD Voglajna ^'ore. Najuspešnejšim ekipam ^podelil Peter Naraks, pred- ^"ik tekmovalne komisije Hi prehodni pokal in iiplome. F. B. neh dijakov itliniške šole j^^aka 1. letnika naravoslov- I J., usmeritve celjske srednje v^/^'5ke šole Mitja Mastnak in p:|^ina Križnik sta se na re- hj,r?kem tekmovanju sred- ^solcev iz fizike dobro izka- i Med dvojicami iz 1. letni- 'Han- ^'^^ ^ izbirni skupini za Po dosedanjem učnem nu n^uspešnejša, na final- i ^ nastopu pa sta osvojila [^80 mesto skupaj z dvojica- Wjf Ptuja in Maribora. Na dijat^vanju je sodelovalo 108 ^^t^ 26 šol, n^uspešnejši Ljubljančani. bJ Gasilci v Voiniku bodo slavili Med najstarejšimi gasil- skimi društvi v Sloveniji je tudi gasilsko društvo v Voj- niku, ki bo letos junija pro- slavilo častitljiv jubilej - 110-letnico obstoja. Vojniški gasilci v tem ob- dobju niso samo pomagali krotiti rdečega petehna, am- pak so ljudem pomagali tudi ob drugih elementarnih ne- srečah in nezgodah, v suš- nem času s prevozi vode v odročnejše krcge, izkazali pa so se tudi na področju kulturnega, zabavnega in športnega življenja. Skratka, brez njihovega dela in prisot- nosti bi bil kraj z okolico rev- nejši. Predsednik Jurij Bo- janovič pa ob tem ne pozabi povedati, da tudi njihovo de- lo ne bi bilo tako uspešno, če ne bi pri vsaki akciji za opre- mo gasilskega doma dobiM ustrezne pomoči od kraja- nov. Tako uspešno delujejo z roko v roki. Del svoje de- javnosti so že prikazaU v pri- ložnostni brošuri, ki so jo ne- verjetno hitro izdali, skorsg mesec dni pred prireditva- mi, ki se bodo končale s pro- slavo. Mirno lahko zapiše- mo, daje to ena izmed najbo- lje urejenih tovrstnih knjižic o delu kakega gasilskega društva. OdUkujejo jo izred- no lepa oprema, dober tisk in odUčno izbrani teksti, ki so kratki in jedrnati ter zaje- majo delo društva predvsem v zadrgih desetih letih, od stoletnice dalje, ne ubadajo pa se s pretežko in oddaljeno zgodovino. RazUčne prireditve bodo trajale od 18. do 24. junija. ZačeU bodo s športnimi tek- movanji gasilskih društev, pripravili razstavo o gasil- stvu severnega sektorja in U- kovno kolonijo, seminar z naslovom Gasilci v pomoči občanom, taktično vajo v centru Vojnika, Gasilska oprema iz Ljubljane pa bo prikazala uporabo gasilske- ga orodja in opreme na igriš- ču v Vojniku. 23. junija bodo podpisah listino o prijatelj- skem sodelovanju med pro- stovoljnimi gasilci Erdinga v ZR Nemčiji in občinsko gasilsko zvezo Celje, pri- pravljajo kulturno prireditev »Gasilci v pesmi in besedi«, slavnostno sejo in za zaklju- ček 24. junija ob 11. uri še veliko gasilsko parado po vojniških uUcah. Po paradi bo srečanje gasilcev in kraja- nov pred gasilskim domom. Pokroviteljstvo sta prevze- la Zavarovalna skupnost Tri- glav-območna skupnost Ce- lje in Občinska gasilska zve- za Celje. Gradivo so prispe- vali mnogi člani gasilskih društev in zvez, iz arhivskih virov pa gaje izbral, uredil in oblikoval Franjo Mauer. Lektorstvo je delo Gustava Grobelnika. Brošuro je z ve- Uko mero okusa natisnila obratovalnica papirne galan- terije Marjan Koštom^ v Ce- lju in bo prav gotovo drago- cen pripomoček vsem, ki bi radi kasneje več izvedeli o vojniškem gasilstvu in o kregu. • T.VRABL Koliko krvodajalcev? Po pregledu prijavljenih krvodajalcev po občinskih organizacijah slovenskega Rdečega križa je bilo lani v Sloveniji prijavljenih 109 tisoč krvodajalcev, kar je nad 5 odstotkov prebivalstva Slovenije. Na našem območju so republiško povprečje najbolj prese- gli v občino Velenje, kjer je med tam prijavljenimi krvoda- jalci, po podatkih Zavoda Republike Slovenije za transfu- zijo krvi, kar nad 9 odstotkov občanov-krvodejalcev. Visok odstotek krvodajalcev so imeli tudi v občinah Mozirje in Slovenske Konjice: nad 6 odstotkov. V Celju in Žalcu je bilo nad 5 odstotkov krvod^alcev, kar predstavlja repubUško povprečje. V občini Šmarje je bilo nad 4 odstotke krvodajal- cev, v Laškem nad 2 odstotka in v Šentjurju bhzu 2 od- stotka. BJ 8. STRAN-24. MAJ 1990 NAŠI KRAJI IN UUd^ Mozirjani so dali slovo Kompasu v Mozirju so se odločili, da bodo odslej sami skušali v Gornjo Savinjsko dolino pri- peljati čim več gostov. Odpovedali so gosto- ljubje Kompasu in v okviru trgovskega po- djetja Savinja ustanovili turistični biro, ki deluje v prostorih, kjer je bila prej Kompa- sova poslovalnica. S turizmom v mozirski občini ne gre in ne gre. To je pravzaprav nerazumljivo, saj bi lepote kakršne so v Gornji Savinjski dohni vsepovsod v svetu prodajali za med. Kdo ve koliko razvojnih projektov so že naredili za turizem v tem lepem predelu, pa so se vsi podrh kot hišica iz škatUc. Pred leti so v Mo- zirju odprli tudi poslovalnico Kompasa, ki naj bi v dolino pripeljala čim več turistov. Res jih je, vendar so Gornjesavinjčani meni- li, da še premalo in po mnogih očitkih je vse prišlo tako daleč, da so Kompasu dali slovo in vrh Savinjčani so se po nekaj letih spet odločih, da sami vzamejo usodo v svoje ro- ke. Pri trgovskem podjetju Savinja so na- mreč samozavestno spoznali, daje najbolje, če se ukvarjajo tudi s turizmom. V bivši poslovalnici Kompasa so odprli turistični biro, ki bo skušal v gornjo Savinjsko dohno pripeljati čim več turistov. Kako bo s tem, je težko napovedovati, dejstvo pa je, da ima Kompas za to ob svoji vehki mreži po vsej Jugoslaviji in tudi na tujem, mnogo več možnosti. Povrhu se gornjesavinjski turi- zem pojavljal v vseh turisitčnih prospektih Kompasa, poskrbljeno je bilo za reklamo in še bi lahko naštevali. Predvsem brez napak seveda tudi Kompas ni bil. Dejstvo pa je, da bi lahko v dolino prišlo še več turistov, če bi KOMENTIRAMO bih ljudje za to. Turizma brez ljudi ni, verjet- no pa ga za sedaj ljudje v tem predelu ne potrebujejo preveč, saj se lahko ukvarjajo z mnogimi bolj donosnimi dejavnostmi, ki povrhu zahtevajo še manj truda in dela. Pri tem mishmo tudi na les. Ni pa se enostavno ves dan ukvarjati z gosti na turističnih kme- tijah, jim kuhati in skrbeti zanje. Dokler tudi na tem področju davčna poUtika ne bo učinkovitejša in stimulativnješa za turizem, pa rezultatov, ki bi shko bistveno spremeni- li, pač ne moremo pričakovati. JANEZ VEDENIK Dela hitro napreduielo Dela pri gradnji prizidka k osnovni šoli Braslovče, ki so jih pričeli pred dnevi, hitro napredujejo. Braslovčani bi radi, da bi bil prizidek končan do 7. julija, praznika občine Žalec, ki ga bodo letos praznovah v Braslovčah. V novem prizidku bodo štiri učilnice, do šolskega leta pa bi radi opremih vsaj dve. V teh dneh poteka v KS Braslovče akcija za zbiranje še dodatnih sredstev za opremo. Na sliki: Med gradnjo pri- zidka k ŠoU, ki bo kmalu dobil streho. T. Tavčar' OBRAZI iVIanIca Janežič Gotovo ste že sUšah žubo- reti potok, ki poskakuje in žlobudra po kamenju ter se zapleta v neskončne pogovo- re z naravo. Življenjsko ener- gijo in žlobudravost pooseb- lja tudi sedemnsgstletna Žal- čanka Manica Janežič, dija- kinja 3. letnika celjske Gim- nazije. Pred dnevi se je uvr- stila na 5. mesto na zveznem tekmovanju iz francoščine, ki je bilo v Prištini. »Saj ni vredno omembe,« zamahne z roko in se iskreno čudi, za- k£0 vendar zganjamo takšen hrup zaradi petega mesta. Saj ni bila prva! Tudi v šoh so ji sošolci pripravih spre- jem, kakršnega ni pričakova- la, za trenutek ah dva ji je vzel sapo ter prekinil njeno žlobudranje. Te poteze svo- jih sošolcev in sošolk ne bo nikoh pozabila. Zaljubljena je v življenje, le-tega pa ji obUkuje ljube- zen do kulture, ki se zanjo v nsgvišji obliki združuje v Franciji. Francija je zanjo tudi sinonim lepote. Njene misli tekajo sem ter tja - od novinarstva, za katerega se je že trdno odločila, da bo obhkovalo njeno življenje, do študija francoščine, ki ga bo vpisala vzporedno. To, kar ni najboljše, zanjo nima piomena. »Ne bom le novi- narka, temveč bom zelo do- bra novinarka,« pravi. Nek^ izkušenj z mediji že ima, od podpodročij, s kate- rimi bi se želela ukvarjati, pa sta ji nsgbUžji zunanja pohti- ka in kultura. Ne skriva že- lje, da bi rada postala dopis- nica iz tujine. New York, London, Pariz, Moskva so prestolnice, kjer ima novinar - dopisnik kaj početi, razmi- šlja. Zanima jo tudi zasebni- štvo v informacijskem siste- mu, simpatizira s Studiem Ljubljana, če bi se morala ta hip odločiti, kateremu medi- ju bi se zapisala, pa bi izbrala televizijo. Trenutno ima več izkušenj s tiskom, saj je so- delovala pri Hmeljarju, tudi na vrata Radia Celje je že po- trkala poleti in pritrosila ide- jo za pripravo oddeOe o posil- stvih. Takrat je predvsem moške kolege presenetila z izjavo o kastraciji posilje- valcev. »Rada šokiram ljudi in nič nimam proti, če dru- gim uspe šokirati mene.« Za- to se je odločila tudi za novi- narstvo, ki je razgibano in, kot meni, daleč od tega, da bi je življenje vtirilo v klasične okvire, začrtane s skrbjo za družino. Niti za hip ne neha žubore- ti iz njenih ust in ko sem jo vprašala, s katerim vpraša- njem bi ta trenutek šokirala ljudi na uhci, je izstrehla: »Kaj bi štorih, če bi izvedeh, da je vaš nžobližji homosek- sualec?« Manica piše prozo, jo ob- javlja v šolskem glasilu Br- stiči, sodeluje v šolskih dramskih predstavah, na šol- skem radiu, ko je doma, pa se s prijatelji zapleta v ne- skončne pogovore. »Radi fi- lozofiramo,« pravi in v isti sapi pohvah fante iz žalske skupine Neron, ki je the best, ter že razmišlja, da bo- do morale njihove zveste po- slušalke ustanoviti fan club. Nato se zasmeje in nadaljuje, da veruje v boga, čeprav se noče zapisati nobeni veroiz- povedi. Zanima jo budizem, obiskovala je tudi žalsko ve- roučno skupino, sodeluje s skupino Domen, ki prepe- va duhovne pesmi in vnaša new wave v duhovno glasbo, obiskuje tudi mladinske ma- še, ki jih občasno prirejajo v Žalcu, skratka - nima časa, da bi ji bilo dolgčas. Neznan- sko je radovedna, ambicioz- na in prepričana vase. In če vam do njene celovite podo- be sedaj še keg manjka, se ne jezite. Vseh adutov še ni iz- vlekla iz velikega rokava. Ko jih bo, pa bomo o njej že še shšah ali brah. NATAŠA GERKEŠ Več kot velik »šparovček« Pravzaprav je hranilnica na Osnovni šoli v Petrovčah le ena izmed treh, in to central- na. Ima namreč še dve po- družnici, v Galiciji in Pireši- ci, vse tri pa delujejo že več kot petnajst let. Kot je dejal ravnatelj petrovške šole, ki je hkrati tudi Član sveta men- torjev pri Ljubljanski banki, je delo v podružnicah bolj za- pleteno, saj morajo sredstva sproti nositi v centralno ban- ko, česar jim v Petrovčah se- veda ni treba. Šolska hranilnica v Petrov- čah deluje dvakrat na teden od enajstih do trinajstih, večino dela v njej pa opravljata dve tovarišici in nekaj učencev. Da je dela s šolsko hranilnico pre- cej, pove že podatek, da se v njej mesečno obrača okoli trideset tisoč dinarjev. Varče- valci so tako posamezniki kot tudi razredne skupnosti in in- teresne dejavnosti. Vendar pa se tudi v tej šolski hranihuci srečujejo z upadom individual- nega varčevanja. Trenutno je posameznih varčevalcev okoU polovico, pa še ti so pretežno učenci ni^e stopnje. Morda je vzrok za upad to, da obresti za vloge ne pripadajo varčevedcu, ampak so skupna last. Lani, ko so zaradi visoke inflacije neza- držno rasle tudi obresti, je bil upad individualnih varčeval- cev še bolj očiten. Vendar pa imsgo, kljub skupni lasti, vsi varčevalci vsaj posredne kori- sti od teh obresti. Šola jih na- mreč namerna za prehrano, iz- lete, šolo v naravi in razne pri- reditve, ki bi si jih drugače tež- je privoščiU ah pa sploh ne. Kot v vseh drugih šolskih hranilnicah je tudi v tej sodelo- var\je z Ljubljansko banko do- bro urejeno. Poleg že tradici- onalnih priložnostnih nagrad so šolski hranilnici omogočih tudi posebno vezavo, tako da so sredstva dobro naložena. Poleg tega ji je obljubljen tudi računalnik, tako da bo delo la^e in hitreje steklo. Sedaj je namreč vse operacije treba opraviti »peš« in potemtakem niti ni čudno, da je delo dveh tovarišic v hranilnici všteto v njun skupni umi fond. Dobro sodelovanje med Ljubljansko banko in šolskimi hranilnicami se kaže tudi v njenem odnosu do mentor- jev. Podpora, ki jo ie-ti dobiva- jo, je boli moralna kot materi- alna, pa vseeno pozitivna. Mentor pa ni le kakšen direk- tor šolske hranilnice, ampak skrbi tudi za vzgojno plat nje- nega obstoja. Šolska hranilni- ca nai ne bi bila le velikanski »šparovček«, ampak tudi šola, v kateri otrok dobiva osnovno znar\ie o tem, kcU je denar, ka- ko se z i\iim ravna in kako se ga pametno uporabna; skratka krai, kjer pridobiva prve izkuš- nje z denjujem in vzpostav^a pozitiven odnos do niega. Za to pa, kot v vseh drugih šol- skih hranilnicah, tudi v petrov- ški znaio dobro poskrbeti. KL Sledovi dejani v soboto dopoldan je v La- škem zasedala Skupščina ob- činske organizacije Rdečega križa, na kateri so podrobno analizirali delo v letu, ki je še posebno za laško organizacijo RK prineslo, zaradi katastro- falnega neurja, obilo novih spoznanj, izkušenj in trdega dela. Iz obsežnega poročila o delu v minulem letu, sekretarja OO RK Laško, Vlada Marota, smo razbrali mnogo več, kot vrsto let nazaj, sai je narava v laški občini poskrbela za izziv, ka- kršnega si sicer nihče več ne želi, pa vendar se je s tem vloga in pomen Rdečega križa dvig- nila nad običajno raven in nje- govo vlogo je marsikdo občutil na lastni koži. Ob hudi elementarni nesreči so pomagali prav vsem priza- detim, ki so bih potrebni ta- kojšnje pomoči in skupaj raz- deUli pomoč v vrednosti več kot mUijon dinjujev, ki so jo zbrali ljudje iz raznih krajev Slovenije. Pomembno je, da zaradi iz- rednih razmer redna dejavnost RK ni trpela. Organizirane so bile vse planirane krvodajal- ske Eikciie in številna zdrav- stvena predavania. Izredno do- bro je uspela tudi lanska vse- slovenska akciia zbirarya upo- rabnih oblačil, tako da letos za- radi prenapolnienosti skladiš- ča te akcije ne bodo organizi- ran. Letos pa si želijo predvsem pridobiti večje število krvoda- jalcev, ki je v minulem letu precej upadlo oziroma vsaj ohraniti število le-teh na ravni izpred dveh let, ko je kri daro- vjilo 597 občanov. Zavzeli se bodo tudi za ponovno oživitev nekaterih krajevnih organiza- cij RK v občini, ki v zadnjem času ne delujejo tako, kot bi bilo potrebno. MOJCA AUŽNER Popravlja tudi na terenu Franci Uratnik, doma iz Pariželj, se je pri- družil številnim tistim, ki so se v zadnjem času odločili, da se bodo preizkusili v različ- nih zasebnih dejavnostih. Lotil se je popravil kmetijske mehanizacije. To je tudi njegov osnovni pokUc, izkušnie na tem področju pa si je dolga leta nabiral v nekdanjem Agroservisu, poznejšem SIP Šempeter. Kot sam pravi, v svoji delavnici popravlja le drobno mehanizacijo, kot so vrtne kosilnice, škropilnice, multikultivatorje, med- tem ko vse ostale usluge opravlja na terenu. Kmetijske stroje vseh vrst popravlja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ne glede na to če ga pokUčejo na čisto drugi rob Savirxjske doli- ne, na primer v Solčavo ali Luče. Pri svojem opravilu pa tudi svetuje kmetovalcem, saj me- ni, da z nekai nasveti lahko marsikai kmetic popravijo tudi sami. Franci Uratnik želi biti v svoji obrti serviser, vsekakor pa tudi sveto- valec kmetoveilcem. Pravi tudi, da si rezervne dele za generalna popravila nabavlja vnaprej, tako da lahko vsak stroj usposobi v najkraj- šem možnem času. Na sliki: Franci Uratnik med popravilom nahrbtne škropilnice. TONE TAVČAR PISMO Z OBALE Bomo rešili »staro lepotico« Domačini nh Obali M kuj časa mirno spijo, ^ kričanje, drenj in str^. po piranskih ulicah prg^ U, kar pomeni, da so fij o katerem sem vam 2ad pisala, že posneli. ' Mimo pa spijo tudi tega, ker so možje po^^ ponovno na svojih njest V času snemanja so bik) mreč skoraj vse razpohiij^ obalne uniforme dan zbrane na samem prizori^. Sicer pa je bila takšna sk za varnost upravičena, 6^, mishmo na množico st^ dragocenih avtomobili motorjev in celo letal. SiJi ko predstavljate, kakšno i pozabno fešto bi imeli oba vlomilci in ostali pridam če bi pravočasno izvei( kje so locirane vse občim oborožene sile? Torej, v, en primer, ko seje zakasa informacija spremenUgM sto srečo. H Ko pa smo že pri kulti natančneje pri filmu, i vam povem, da so obalnj, nematografi zelo dobro o skani, še posebno večer predstave pornografskih: mov. Šušija se, da jih a radi obiskujejo tudi neka znani primorski pohtiki, pa se jih žal ne da identit rati. Gre namreč za tiste prave poUtike, ki zapušt prizorišče vedno pravoča - še preden je predstave i nec in se prižgejo luči... Lučka upanja pa se prejšnji mesec prižgala t za legendo in simbol po] roškega turizma, stari hc Palače, ki že nekaj let jiem teno in vztrajno propii Kot kaže, se mu le obeti svetlejši časi, čeprav so prenovo zainteresirane i vlagatelje iz tujine po 2i njih novicah izgubili (p dračun okrog 25 milijon dolarjev jim je vzel sapo zaprl denarnice). Po mnogih vročih pre rih, spletkah in ostalih »f petljajih«, s katerimi je ^ delno seznanjena tudi ' slovenska javnost, se končno opogumil portora Casind in ponudil sodelc nje pri prenovi hotela. log, da bi Casind zagoto denar za prenovo in s tt postal večinski lastnik ' jekta, so po predhodnem ■ glasju zaposlenih v Pfia dah v proučitev repubB mu sekretariatu za fins^' Zdaj nam ostane le čaksi na čimprejšnjo rešitev. Oi ne pa nam tudi iskreno "i nje, da se »stara lepot''- sredi Portoroža lepegs <^ ne bo naveUčala čakanji, novo obleko in se od ogo^ nja čisto zares razsula. ^' dvoma bi si lahko v teWr meru turistični, občins^^ finančni gospodje znovi meljito skočih v lase. vsj* mreč vemo, da je Palac^f^ tel zelo znan med predvsem mondenimi ^ sU, ki pustijo v Porto^, kar čedne kupčke nimivje primer italij^fu poslovneža, ki je že oo 1948 (!) vsako leto gost P' tega hotela. Tudi lanif^"^ val tukaj s svojo družinO' prav je bil za uporabo P''^ ren le še en del objekta- Gotovo vztrajnost ta^ posebnežev ni zanein^ in bi morala odgovorne^ pričati, kako vzpodbu^a si bilo s potrojeno nagl^'^ vihati rokave! VLASTA ARČA^'^[ KlIlTUBA 24. MAJ 1990 - STRAN 9 pridite, poletje bo! poletnih kulturnih prire- Hitev v Celju ne moremo na- " vedati z kdo ve kako veli- lita pompom in ponudbo, Jj je do konca podaljšanega roka prispela na naslov Za- voda za kulturne priredi- g. Prvi del knjižice Polet- 00 Celje je zdaj že v tisku, grez dvoma pa lahko napo- yeino, da poletje bo. Tudi ^ Celju. prvi del poletnih priredi- |gv se začenja 12. junija v Iz- Ijj s promocijo pesniške zbir- ke Frana Roša. V dvorani glasbene šole bo zvečer kon- cert, v gledališču pa ob istem času, ob pol osmih, predsta- va Pokvarjenec ah lepota in moč. Naslednje tri dni spet gledahšče, pa plesna skupi- na Igen v Muzeju revolucije, pa spet gledahšče, dokler 19. junija ne bo v atriju koncerti- ral kitarist Andrej Grafenau- er in izvEgal klasično in so- dobno glasbo. V ponudbi po- letnih prireditev Celja bo te- mu dogodku sledilo odprtje razstave Trgovina v Celju, in sicer točno opoldne v Muze- ju revolucije. Na koledarski prvi poletni dan bodo v Li- kovnem salonu v Celju odpr- h razstavo sUkarskih del Hermana Pečariča. Poletno Celje se nato spet seh v zaprt prostor Muzeja revolucije z Ignovo skupino. Potem za deset dni ni bilo nobene po- nudbe, se pravi, da bo pro- stora za tiste, ki si bodo k^ zmisUh vmes, dovolj. Dva naslednja torka bosta kon- certa v atriju, čez devet dni spet otvoritev v Likovnem salonu in zadrtega julija koncert v Opatijski cerkvi, ki ga bo izv^al baročni trio. Bolj podroben program, vendar z istimi datumi, bo za Poletno Celje posebej natis- njen in ponujen. Za vmes lahko že zd^ napovemo kakšna presen2čenja (upej- mo, da prijetna), ki bodo, če- prav mimo dogovora pljus- knila v poletje. K^, če bi ga dočakaU z godbo? P. S. Le- tos nastopi 21. junija ob 17.33!? MATEJA PODJED Soba 3-6-6 v muzeju Plesna skupina Igen je v petek zvečer ob 10-letnici dela premiemo zaplesala predstavo z naslovom Soba 3-6-6, v koreografiji Igorja Jelena in v sodelovanju z nekaterimi drugimi jugoslovanskimi umetniki. Nastopilo je sedem plesalk in plesalec. Delo bodo ponoviU jutri, 25. mcga, nato pa še tri petke v junyu. Predstave v juniju bodo v okviru Poletnega Celja in Turističnega tedna. Foto: EE ias za poezijo v Rogaški Slatini je od- za literarno dejavnost pri Zvezi kulturnih organi- jjcij Šmarje v petek po- poldne in zvečer organiziral srečanje mladih pesnikov jo pisateljev koroške, za- sjvske in celjske regije. Od sprva prijavljenih 14 jiladih pesnikov, je le polo- vica zbrala pogum za javno nastopanje, ki ga je strokov- li tajnik ZKO Tone Kampuš jcenil za kakovostno, kar je tiilo mogoče razbrati iz pe- smi, nastalih na hterarni de- lavnici. Avtorji so jih po raz- govoru s slavistkama, Jano Kvas in Anito Brcko, prebi- rali nred obiskovalci na lite- rarnem večeru, n^boljše pe- smi pa so tudi natisnih. Te bo še enkrat prebrala in ocenila posebna komisija pri repubUškem ZKO in nekaj pesnikov z rogaškega sreča- nja se bo prav gotovo znašlo še na repubUškem srečanju. V Rogaški Slatini pa so se s svojo poezijo v mesecu mladosti predstaviU: Andre- ja Šmerc iz Celja, Irena Kan- gler iz Slovenskih Konjic, Natalija Trolc iz Titovega Velenja, Marta Strašek iz Šmarja pri Jelšah, Slavica Prah iz Poljčan, Rok Vevel iz Raven in Edi Mavric iz Gor- njega grada. MP Iz siavistove delavnice Včeraj, v sredo popoldne, so se v Knjižnici Edvarda Kar- delja z otvoritvijo razstave z naslovom Iz siavistove delav- nice, na n^lepši način spomniU 60-letnice profesorja Mateja Meta iz Ce^a. la ta dogodek ima n^več zaslug profesorica Božena Oro- ai, ki je skrbno izbrala gradivo iz knjižnice, izrezke iz asopisov, Rodetove prevode, članke in druge prispevke, po iaterih ga pozn^o generacije. Razstava bo odprta do konca šolskega leta in v knjižnici pričakujejo obisk tako njegovih nekdanjih, kot zdajšnjih iijalcov, pokUcnih kolegov in drugih. MP Ponovno tamburice v Libojah Tamburaška sekcija pri DPD Svoboda v Libojah bo tudi *tos pripravila tradicionalno, zdaj že 10. revijo tamburaških jirkestrov, ki so jo poimenovali »Večer s tamburico«. Za *tošnji nastop, ki bo v soboto, 26. maja ob 18. uri v kultur- "fm domu v Libojah, so organizatorji prejeU naslednje pri- jjve: tamburaški orkester Akord KUD France Prešeren Jelje, KUD lUrci Krapina, PD Ruda Sever Gorišnica, DPD Svoboda Polzela, DPD Svoboda Ptuj, Bisernica Rateče sta- in mlajši, DPD Svoboda Pesje pri T. Velenju in seveda ^omačini, DPD Svoboda Liboje. Pokrovitelja revije sta keramična industrija Liboje in ZKO Žalec. XV l^oletna plesna šola * Ljubljani se plesalcem in plesnim skupinam, teh tudi na J«em območju ne marjka, od 26. junija do 6. julija, ponuja prva J<"etna plesna šola, in sicer v organizaciji Zveze kulturnih orga- "^cij Slovenije. Poletna plesna šola ponuja bogat program izpopolnjevanja *nnike, za kar bodo poskrbeli priznani in uveljavljeni domači in strokovnjaki. V poletni plesni šoli pripravljajo tudi delav- ^ za improvizacijo in kompozicijo in posebni seminar za "JJe otroških plesnih skupin. jjj^°^robne informacije o poletni šoU in šolnini postreže organi- JUTEKS p.o. ŽALEC Hmeljarska ul. 1, 63310 ŽALEC objavlja JAVNO LICITACIJO 3 pril(olice za kampiranje (tip 450 Licitacija bo v soboto, 2. 6. 90. ob 10. uri na obratu ložnica. Začetna cena za posamezno prikolico je 20.000 din, ogled je možen ob 9. ure naprej. Pred pričetkom licitacije plačate varščino 10% začetne cene. •^upec mora kupljeno prikolico plačati in prevzeti lakoj. Linhartovi priznanjii v Postojni se je v soboto končalo 3. Linhairtovo srečanje, ki je hkrati veljalo za 33. srečanje gledaUških skupin Slovenije. Z našega območja je nastopUa samo ena gledaUška skupina. Občinstvu se je predstavilo gledališče BO, kulturno umetniškega društva Anton Aškerc iz Šmauja pri Jelšah, in sicer s predstavo Seana 0'Caseya Junona in pav, ki jo je na oder postavil Jože Čakš. Na srečaryu so podeliU tudi več Linhartovih priznanj za igralske dosežke v minuU sezoni. Dve zlati Linhar- tovi priznanji sta dobila igralca gledaUšča BO. Zvone Nagode je priznanje prejel za vlogo kapitana Jacka Boyla, Jože Gojtan pa za vlogo Joxeija Dalyja. MP Najboljše želje z veseljem lahko napišem nekaj vrstic o koncertu aka- demskega in gimnazijskega celjskega zbora. Že v prvih taktih Prešer- novega poetičnega verza je gimnazijski dekUški zbor iz- povedal svojo ljubezen do glasbene Uterature. Ton je nekoUko skrivnosten in izra- zit. Podoba večglasja prijet- no spominja na orgelsko ko- ralno vzdušje. Resnično je prisotna deklaracija in ele- gantno fraziranje verzov. Adrijana Požun-Pavlovič je pri vodenju akademskega mešanega zbora spretno in preprosto ustvarjala naravno ravnovesje med harmonsko- analitično dimenzijo glasbe in izpovedno-Uteramo. Po- doba večglasja se v vsakem primeru nanaša na dejstvo, da v zborovski postavitvi prevladujejo nižji registri. Ton je izrazito realen. Če zve- ni glasbena Uteratura strogo dobesedno, potem nekoUko izgubi izpovedno-duhovno dimenzijo. N^boljše želje in srečno pot pri študiju novega kon- certnega programa! ALEŠ STUDEN Tihožitja na gradu Pod okriljem Kulturnega centra Ivan Napotruk iz Tito- vega Velenja je v petek zve- čer s kulturnim dogodkom zaživel velenjski grad. Ob glasbenem nastopu flavtist- ke Špele Močilnik in kitari- sta Jureta Trampuša so na- mreč odprli razstavo del slo- vaške akademske sUkarke Edite Ambrušovč. Dela te slovaške sUkarke so znimiva predvsem zato, ker njena tihožitja post^ajo detajli iz krtine: mestni ko- tički, rože, pogled z okna, kuhinja, mreža z nakupom in tudi odpadajoči omet na starih hišah. Slikarka torej ne upodablja »mrtve nara- ve«, čeprav na rojenih slikah iz zadrijega obdobja ni člove- ških Ukov, ki so bili sprva njena domena. To je slikarka opustUa zavestno, kar ji omogoča, da na svojstven način predstavi delo člove- ških rok. Razstava na veleryskem gradu bo odprta do 10. ju- nija. MP Prepričljiv nastop V množici pevskih nasto- pov v mesecu maju ni ostal neopazen nastop treh sku- pin učencev osnovne šole 1. celjske čete 15. maja v Na- rodnem domu. Pred polno dvorano so se predstavili: otroški pevski zbor, folklor- na skupina in mladinski pevski zbor. Vsi so biU dobro priprav- ljeni in s svojim nastopom prepričljivi, šola kot vzgojna ustanova pa je pokazala svoj odnos do ustvarjalnosti učencev, ki svoje pevske in plesne želje uresničujejo v svojem prostem času. Naj bo ta lep koncert vzpodbuda tudi drugim šolam, da na tak način prikažejo svoje delo in uspehe. Sonja Kasesnik nas je zo- pet prepričala; kot strokov- njakinja, ki zna delati s mla- dimi pevci in s svojim nasto- pom predvsem z mladin- skim zborom, ki je program odpel prepričljivo in dožive- to. Odlike zbora in zborovod- kinje so bile zelo opazne v domiselni interpretaciji ni- ti ne preveč lahkega progra- ma. Zvok zbora je bil izena- čen dinamično in glasovno. kar kaže na zelo skrbno in pretehtano delo z mladimi pevci. Ko smo poslušaU izva- janje programa tega dokaj številnega zbora, nam je bUo popolnoma jasno kako tudi pevci soustvarjajo vokalno umetnino, ki jo izvajajo. Če bi ne bilo obojestranskega dopolnjevanja, bi takega vti- sa verjetno poslušalci ne do- biU. Prepričan sem, da pa vendarle glavni delež takega uspevanja pritiče profesi- onalnemu delu. S tem kon- certom je zbor ponovno po- trdil svoje mesto med celj- skimi zbori in med kvaUtet- no izpostavljenimi tovrstni- mi zbori v Sloveniji. Ob prijetnem večeru, ki smo ga preživeU med mladi- mi pevci, so se vsaj za nekaj časa razblinile neprijetne mi- sU o krizi naše pevske kultu- re, o denarju, ki naj bi ga bilo vedno premalo, da bi lahko vse kar žeUmo postoriU. Zag- nanost, ki je nakopičena v mladini, je tisti kapital, ki ga mnogokrat ne znamo vi- deti in izkoristiti. Izkoristi- mo pa tudi dela voljne ljudi, naj bodo za delo tako ali dru- gače nagrajeni. MARJAN LEBIČ IZ STARIH FOTOGRAFSKIH ALBUMOV Hotel Slon v Krožni (Cankarjevi) ulici, ok. leta 1895 Leta 1867 je gostilničar Franz Gsund na t^ogalu Krožne (Cankarjeve) in Graške (Stanetove) uUce zgradil veliko poslopje in v njem odprl hotel Slon, ki je bil do preloma stoletja eno izmed pomembnejših središč družabnega življenja v mestu, t V hotelu z velikim vrtom in salonom je bil društveni lokal celjske Kazine, tako da se je v njem vedno kaj dogajalo. Leta 1907 so novi lastniki stavbe Rakuschi hotelsko poslopje povečaU in iz rijega narediU Železni dvor, v katerem so si ureidli skladišče. JANEZCVIRNJ 10. STRAN - 24. MAJ 1090 TEMA m. Bodo lastnikom vračali izropane gozdove KmeUe Milo, da gozdna oospodarstva hitllo s sečnjami »Ali je mogoče, da se je to zares primerilo? Primerilo se med živimi ljudmi, ob be- lem dnevu, pod soncem, ki je?« Tako je zapisal Ivan Cankar. Njegova misel se človeku utrne ob pripovedi treh predstavnikov kmeč- kega življa: Maksa Jezerni- ka, Franca Uplaznika in Ro- ka Suhodolnika. Vsak na svojem koncu Celjskega so po vojni doživ- ljali pribUžno enako usodo. Vse tri domačije, natančneje njihovi gozdovi, so bili trn v peti tedanjim oblastnikom. Preprosto povedano, bili so prevehki in del teh gozdov so takrat dobila gozdna go- spodarstva. Zdco, po pet in- štiridesetih letih želijo novi oblastniki poravnati storjene krivice, vrniti zemljo in goz- dove v prave roke. To pa je po trditvah kmetov sprožilo množične sečnje v njihovih bivših gozdovih. Ostals nam ie le Najprej asfaltirana, zatem ozka makadamska pot pelje v Podkraj pri Ponikvi, do hi- še s številko šestnajst. Pot se vije skozi gozd. Nekdaj je bil to Jezemikov gozd, danes le- ži ob poti levo in desno podr- to drevje. Posekalo ga je gozdno gospodarstvo. Do- mačini so povedah, daje bila Jezemikova kmetija nekoč ena največjih in najbolj obe- tavnih tam naokoh. V skromni hiši živijo danes štiridesetletni Maks Jezer- nik in pa nečak z družino, ki skrbi za domačijo. Maks je invahd, še s pahco komcgda hodi. Dobiva nekaj dinarjev podpore, nečak ob domačiji rudari v velenjskem rudni- ku. Sam Maks pravi, da so nekdžu dobro živeh. Imeh so hmelj, oče je vozaril s konji. In imeh so vehk gozd. Med vojno so ustrelili očeta, pa- del je tudi Maksov brat. »Ci- sto po nedolžnem so nam partizani ubili očeta,« pravi Maks. Čez čas pa: »To smo imeli za zahvalo, ker smo jim d^ah hrano. Tukaj v hiši so nam ga ustrelih. Pred našimi očmi. Oče je klical na po- moč, pa mu nismo smeh po- magati. Boste šli vsi skupaj spat, so nam grozili,« je pri- povedoval Maks. N^hujše je prišlo po vojni. Jezerniko- vim so vzeh gozd. Kohko, se Maks niti ne spominja. Obe- nem pa trdi, daje gozdno go- spodarstvo gozd vsa leta pu- stilo na miru. Sekah so le za- radi lubadarja. »Februarja letos pa so v našem bivšem gozdu začeh na veliko sekati. Veliko tovornjakov so že od- peljah, drugo še leži za ce- sto« je bil ogorčen. Ob slove- su je letom navkljub zajokal: »Hitijo, da jim ne bi bilo tre- ba preveč vrniti. Nam so pu- stili bukovje. Ničesar si ne žehmo bolj kot to, da bi ta gozd vendarle dobih naz^j.« S sečnjo so pohiteli tudi v rniatkah Kaj vse se je pred skor^ pol stoletja dogeualo v Mat- kah, se gospodar Franc Uplaznik spominja le iz oče- tovih pripovedi. Domačiji, ki se danes ukvarja z mlečno proizvodnjo in intenzivno razvija pašništvo, so odvzeU skoreg štiri hektare gozda. Uplaznikovim je ostalo okrog trideset hektarov goz- da. »Vsa leta so gozd pustili na miru,« pravi PYanc. Prav- zaprav niti ceste ni bilo do tistih gozdov. »Zdaj, ko se na vehko govori o vračanju goz- dov bivšim lastnikom, so po- hiteh. Naredih so cesto in mimo naše domačije zvozih kar nek^ tovornjakov lesa. Saj ne rečem, bilo je veliko sušic in lesa, ki ga je bilo treba podreti, vendar so mal- ce le pretiravah«, meni Franc. Na njihovih tridesetih hektarih lahko Uplaznikovi posekajo na leto 150 kubič- nih metrov lesa, gozdno go- spodarstvo je po gospodarje- vih besedah v zadnjem času na štirih hektarih posekalo 300 kubičnih metrov lesa. »PohiteU so, pohiteh in ni mi vseeno, ko gledam, kaj se do- g^a in kako mimo naše hiše vozijo les iz našega lastnega gozda,« je bil nejevoljen Franc. »Sekati ne pustim več.« Dober kilometer od av- strijske meje, 1226 metrov visoko v Logarski dohni, sto- ji v breg prislonjena Suho- dolnikova domačija. Njihov svet obkrožajo električni pa- stirji, tam zadaj za njivo ko- rakajo graničarji. Na prelo- mu stoletja je to planino in zatem še eno kupil Suhodol- nikov praded. Tudi po tristo ovac se je pred desetletji pa- slo po tistih hribih. Danes imajo Suhodolnikovi ple- menske tehce, mlečni živi- noreji so dah slovo. Prav ta- ko kmečkemu turizmu. Krompirja zraste tam gori za vzorec, prav tako solate. Na vsakem koraku pa srečaš ru- meni avrikelj. In tudi planik ne manjka. Dobri dve uri se iz Solčave vleče peš pot do Suhodolni- kovih, kjer gospodarita Joži- ca in Rok, na domačiji so še trije otroci in stara mati. Naj- starejšo, Moniko, je zvabila dohna. Vsega skup^ imajo Suhodolnikovi danes okrog 90 hektarov zemlje. Po vojni so tej domačiji odvzeh 236 hektarov gozda in planino. »Naši predniki so silno skromno živeh, da so vse to spravih skupaj, zdaj pa naša družba razpolaga z imetjem in predvsem z gozdovi, kot bi bilo vse njihovo,« je ogor- čen Rok. »Na naši domačiji je bila partizanska kurirska postaja. Nešteto partizanov smo nabranih, oče je padel v partizanih, domačijo so nam požgah Nemci. Pa to še ni bilo dovolj. Pobrali so nam zemljo, predvsem pa gozd,« je pripovedoval go- spodar. Potem je nadaljeval: »Med vojno je bilo hudo, po vojni še huje. Obvezna oddaja, bili smo brez strehe nad glavo, potem so nas hoteh strpati v zadrugo. Pet let sem imel, pa so me siUli, naj podpišem. Prav tako deset let staro se- stro. Nič nismo podpisaU in tudi nobene odškodnine ni- smo dobili. Razlastih so nas kot najhujše kulake«, je je- zen Suhodolnik. Ogorčen za- radi stvari, ki so se dogajale in zaradi stvari, ki se dogaja- jo. »Zdaj, ko nam obljublja- jo, da bomo gozdove dobili naz^, so v gozdnem gospo- darstvu pohiteli s sečnjami. Kadarkoli jim je v Nazarjah zmanjkalo denarja, so šh v naš gozd. Ropali so in seka- U. Pa ne samo to. Sam se po vsaki gozdni poti peljem s te- renskim vozilom, ker vem, koliko stane njihovo ureja- nje. Za tistimi iz gozdnega gospodarstva niti s traktor- jem ne moreš,« seje razgovo- ril. In pribil: »To ni pošteno, v pravni državi se tako ne dela z ljudmi.« Suhodolnikovi trdijo, da so od sedemdesetega leta v njihovem bivšem gozdu posekah 20 tisoč kubičnih metrov lesa, samo letos so za posek določiU 3 tisoč kubič- nih metrov. »Zdaj pravijo, da bodo sekah 1800 kubičnih metrov lesa, v mojem gozdu so mi dovohh 250 kubičnih metrov poseka. Ne pustim sekati več, ker sem prepri- čan, da bom dobil tisto, kar je naše, naz^. Če je kaj po- štenja na tem svetu, potem se to mora zgoditi,« je odlo- čen gospodar. »Trdim, da je n^boljši čuvaj gozda kmet sam. Mene bi bilo sram, če bi svojim otrokom pustil manj, kot sem imel sam.« Suhodolnikovi sicer ne za- nikajo, da je gozdno gospo- darstvo vlagalo nekaj denar- ja v obnovo gozdov. Tudi za gozdne^oU sov zadnjem ča- su namenjali nek^ clej Ampak: »Amortizacijal menda okrog šestnjriJ stotkov. Veste, kakšij narji so to? Ce bi kmet s razpolagal s tem denan, bi zagotovo obnavljal i tako kot je treba. Tako I na račun tega denarja ž! kopica ljudi v gozdnem spodarstvu.« Tudi o go^^ jih ima Rok vseprej koti, mnenje: »Vedeti bi rtioj kohko je treba posekati pa, da so izpolnjevali pi^^ na osnovi tega dobivali» če. Zato še enkrat rečem gozd naj skrbi kmet, ko je ob cesti, pa naj se licitira; ko dela razviti svet in ne bi tudi mi,« se sprašuj Suhodolnikovi. Podobnih zgodb kot je zemikova, Uplaznikova Suhodolnikova bi lahko pisah še cel kup. V zadijj času je o sečnjah slišati t s pohorskih gozdov, gozdnih gospodarstvih j jujejo, da so vse sečnje vsem normalne. A pod; lastnikov gozdov so zgo\ ni in kjer je dim, je t ogenj, pravi star pregon Naivno bi bilo pričako\ da bodo gozdna gospo( stva sekala vejo, na kateri dijo. Na potezi je zdaj n oblast. Tista, ki je v preč lilnem boju objubljala ravnavanje krivic in vr< nje gozdov v prave roke. IRENA B/ Foto: EDI MAS^ »Edino, kar si želim je, da nam vrnejo gozd,« pra vi Maks Jezemik iz Podkraja pri Ponikvi. »Ni prijetno gledati, kako ti mimo Iiiše vozijo les iz lastnega gozda,* trdi Frane Uplaznik iz Matk. »Sekati ne pustim več, pa naj se zgodi karkoli,« je odločen Suhodohukov Rok iz Logarske doline. ^$1 KRAJI IN UUDJE 24. MAJ 1990-STRAN 11 Vlaki po novem v nedeljo prične veljati nov železniški vozni red, precej novosti pa je tudi pri odhodih in prihodih vlakov na Celjskem. Tako bo pričel iz Celja proti Dobovi in Ljubljani voziti nov potniški vlak, ki bo vozil iz Celja ob 4.20, v Ljubljano pa prispel ob 6.05. S tem bodo imeh pot- niki iz Celja omogočene direktne zveze z vlaki iz Ljub- ljane na Jesenice, v Novo mesto in Koper. Vlak bo imel tudi zvezo z ekspresnim vlakom Modri encijan, ki iz Ljubljane vozi v Muenchen in Dortmund. Se nekaj novosti: potniški vlak iz Celja v Maribor z odhodom iz Celja ob 13.22, vrnitev v Celje ob 16.30; potniški vlak Dobova-Celje s prihodom v Celje ob 16.36; vlak ima v Zidanem mostu tudi zvezo iz Ljubljane. Vlak na relaciji Celje-Banja Luka bo imel po novem odhod iz Celja eno uro pozneje in sicer ob 16.01. V času poletne sezone bodo iz Celja direktne železniške zveze z Reko ob 5.24 (med 27. 5. in 24. 9.), s Puljem ob 23.41 (med 8. 6. in 1. 9.) ter ob ponedeljkih, sredah in petkih tudi s SpU- tom, z odhodom iz Celja ob 18.53. V Spht bo vozil tudi agencijski vlak Slovenijaturista in sicer ob sobotah. BP Letošnja ocenjevanja in tekmovanja Tudi letos bo Celjska turi- stična zveza pripravila šte- vilna ocenjevanja in tekmo- vanja, ki se bodo zvrstila od začetka junija do konca ok- tobra. Začela se bodo z ocenjeva- njem krajev in urejenosti šolskih okohj. Tu bo morala komisija obiskati 39 kr^ev, ki se bodo borili v štirih sku- pinah za naziv najlepše ure- jenega turističnega kraja naj- prej v območnem, nato pa še v republiškem merilu. Kr^ji so razdeljeni v štiri skupine in sicer: največji turistični kr^ji, turistični kraji, izletni- ško-tranzitni kr^ji in manjši turistični kraji. Lani so bih v teh skupinah na prvem mestu Rogaška Slatina, Zre- če, Žalec, in Rečica ob Savi- nji. Ocenjevanje bo teklo po enotnih kriterijih, ki jih je pripravila Turistična zveza* Slovenije. Prvi krog ocenje- vanja bo izvedla naša komi- sija v začetku junija, drugi krog pa proti koncu julija, tako da bodo kr^i ocenjeni v dveh različnih časovnih obdobjih, kar bo zagotovilo dobro primerljivost ter real- ne in objektivne rezultate. Vzporedno z oceryeva- njem krajev bomo ocenih tu- di urejenost šolskih okohj. Komisija bo morala obiskati 62 šol in med njimi izbrati vzorno, zelo lepo, lepo in slcromno urejena šolska oko- lja. Lani je imelo vzorno ure- jeno okolje kar 13 šol, med njimi pa je imela n^lepše urejeno okoije osnovna šola Peter Špr^c iz Žalca. Celj- ske šole so se uvrstile prav na konec ocenjevalne lestvi- ce. Ostala ocenjevalca (za n^boljša družbena in zaseb- na gostišča, za najboljše turi- stično društvo ter za n^mar- Ijivejše .turistične delavce) bodo izvedena jeseni. Zdi se nam, da so ta ocenjevanja pomembna, saj si verjetno vsi žeUmo, da bi živeli v lepo urejenem okolju. Letošnje ocenjevanje bo izvedla stal- na ocenjevalna komisija Ceijske turistične zveze, ki ji predseduje Jaka Majcen, sponzor ocenjevanja krajev je podjetje Unior iz Zreč, sponzor ocenjevanja šolskih okolij pa Zdravihšče Roga- ška Slatina. ZORAN VUDLER Univerzum bo nudil pomoč Gospodinjski In servis medsebojnih odnosov _ Gospodinjski servis Uni- verzum je odprt v Celju od februarja meseca in v eni obrti nudi vse, kar naj bi potrebovalo moderno ureje- so podjetje ali stanovanje. Pri takšni vrsti poslovanja se varčuje denar in čas, za vsa dela pa je odgovoren sa- mo en izvajalec. Servis opravlja prav vsa obrtniška dela, sledi čiščenje prostorov in priprava za vse- htev. Pri tem ne varčujejo z nasveti za opremo stanova- nja ali poslovnih prostorov, namestyo tudi pohištvo, predvsem pa po želji tudi očistijo stanovanje in skfbijo za njegovo nadaljnjo nego. Plačuje se po dogovoru, v servisu se prilagodijo soci- alnemu sestavu stranke. V celjski občini je vse več starejših občanov, ki potre- bujejo lastno nego in nego njihovega doma. Prav na to socialno strukturo ljudi so pomishU tudi na servisu Univerzum, zato bodo to de- javnost vključili v svoj pro- gram dela. Čistih bodo njiho- va gospodinjstva in nakupo- vaM zanje, opravljah mala hišna popravila in poklepe- tah z ljudmi, ki niso potrebni samo čistoče, ampak pred- vsem tople besede. Za to- vrstne stike bo skrbela višja medicinska sestra, ki bo ser- vis medsebojnih odnosov predstavila na zavodu za za- poslovanje v Ceiju, 30. m^ja. Povezava s socialno in zdravstveno službo ter Rde- čim križem v Celju d^e do zdaj samo dobre rezultate, ker so vsi trije dejavniki zelo zainteresirani, da se uvede tovrstna skrb za starejše ob- čane v celjski občini. . ZDENKA STOP AR ; Sentjursici otroci I v Seice ■i v organizaciji šentjurske Občinske zveze prijateljev mladine bodo otroci iz šent- jurske občine od 7. do 17. av- ; ta letovali v Selcah pri venici. V počitniškem - :omu Karlovec bo letovalo približno 200 otrok iz vseh I -rtcev in šol šentjurske obči- k. Letovali naj bi še zlasti Jroci iz socialno ogroženih užin, kakorkoli prizadeti otroci zdomcev. Ekonom- acena letovanja je 1200 di- arjev, sicer pa je najvišja ce- a letovanja za posameznega troka, s prehrano in biva- iem, po socialni lestvici 900 inaijev. Povprečna cena le- ganja je 500 dinarjev. Otro- ise morajo prijaviti pri raz- edniku oziroma vzgojitelji,- i- V šentjurski Občinski ifezi potrebujejo za letova- li« 11 vzgojiteljev za šolarje i3 za predšolske otroke, pe- agoškega vodjo in učitelja dlesne vzgoje. BJ 'Olimpiada« na Dobrni Zavod za usposabljanje Jjemo in težje prizadetih *rok Miha Pinter na Dobrni ' prireditelj III. športnih zavodov iz vse Slove- Prireditev se bo pričela ju- j' popoldan, tekmovanja ' 5'letiki in specialnih igrah "i^otene otroke pa bodo . ,'boto, 26. m^a. V okviru športnih iger bo istega r*^ tudi okrogla miza na te- . ^ »Pravica otroka do dru- ^'fiskega življenja«. Z. S. Odlično Polzeiani V soboto in nedeljo je bilo v Kopru republiško srečanje mladih zgodovinarjev, ki ga je organizirala Zveza prijate- ljev mladine Slovenije. Sodelovali so krožki, ki so se odzvah na razpis v reviji Pionir in pripravih raziskovalne naloge. Med njimi so bih tudi člani kryižničarskega krožka iz OŠ Vera Šlander Pol- zela z mentorico Valerijo Pukl in učenci iz OŠ Andraž z men- torico Anko Špiljak. Oboji so izdelah nalogo na temo Naša^ šola skozi čas. Učenci iz Ajidraiža so letos prvič sodelovali, čeprav je to. tekmovanje namenjeno sedmo in osmošolcem. Kljub temu je komisija tovrstne naloge ovrednotila in zanje prilagodila, kriterij. Tako so četrtošolci iz Andraža prejeh srebrno priz- j nar\ie, člani krijižničarskega krožka iz OS Vere Šlander Pol-] zela pa že tretjič zlato priznamje. ■-, T. TAVČAR] Celjski bazen odprt 1. junija Edini celjski odprti bazen bo sprejel prve kopalce predvidoma 1. junija, seve- da če bo vreme lepo. Na dan otvoritve bo v popoldap- skem času kopanje za vse ljubitelje plavanja zastonj. Eden izmed društvenih delavcev pri PK Khma Nep- tun Drago Vračun pa je o le- tošnji kopalni sezoni v Celju povedal: »OpraviU smo nekaj obno- vitvenih del, prepleskali pro- store in zasadili drevesa za lepše okolje. Ostale naprave uspešno delujejo, voda pa bo imela 23-25 stopinj. Bazen bo odprt vsak dan od 9. do 18. ure. Vstopnice za odrasle bodo ob delavnikih celo- dnevne 25 din, za otroke do 14 let pa 15, popoldanske od 14. ure dalje za odrasle 15 in otroke do 14 let 10. Ob sobo- tah, nedeljah in praznikih bo vstopnina na celjskem baze- nu za odrasle 30 in za otroke do 14 let 20 din. Pripravljene imamo tudi sezonske vstop- nice, ki bodo za odrasle 500 in za otroke 300 din. Posebne ugodnosti smo pripravih tu- di za sindikalne organizacije. Tiste s prijavo nad 100 udele- ženci bodo imele sezonsko vstopnico za posamezriika 15 din, posamezniki preko sin- dikata z manj kot 50 prijav- ljenih pa 20. Ob tem velja do- dati, da sindikalne vstopnice ne veljajo za sobote, nedeije in prazriike, ko je treba pla- čati po normalni ceni. Pred- prodaja je pri turistični agen- ciji Evroturs aU na bazenu, kjer je možno dobiti tudi ostale informacije.« TV V SPOMIN brkih, ki so s temnimi oč- mi vedno sijale v smehu in dobri volji. Nič mu ni bilo težko narediti. Hotel pa je postati pilot. Zato je imel doma števil- ne modele avionov. Tudi veliko je bral o aviacm. Ni Marjan Turnšek Rim je večno mesto in s sošofeijem ter potniki je bil namenjen prav tja. Za- taknilo seje na robu tega veličastnega mesta, ko je v dopoldanskih urah le- pega maja Marjanu Turn- šku nenadoma postalo slabo in je za pomoč za- prosil prijatelja, s katerim sta kot tolikokrat dotlej poskušala ljudem olepša- ti izletniško pot. Avtobus je ustavil, presedla sta, vendar je srce odpoveda- lo. Tako se je končala kratka, vendar izredno bogata pot človeka, ki je bil od 1.10.1972 zaposlen pri Izletniku v Celju. Da je začel voziti avto- bus, je bilo treba opraviti ustrezen izpit. Nek^j iz- kušenj si je nabral pri vožnji s traktorjem, s^jje bil velik ljubitelj narave. Iz narave je bil tudi doma, od tam, kjer je prelepa Gorica na robu Celja in ni daleč od Galicije, kjer je Marjanov poslednji dom. Pričel je voziti avtobus v mestnem prometu, nato so ga spoznali za posebno sposobnega in je začel vo- ziti tudi bolj zahtevne proge. Marjana se premnogi potniki spominjajo pred- vsem po njegovi visoki postavi. do košatih črnih mu bilo dano leteti pod oblaki, ampak se je sam, skromen kot je bil, zado- voljil najprej z vožnjo s traktorjem, nato z avto- busom. Marjan pa bo ostal tudi v naših srcih, saj smo od takrat, ko je prvič popcz Ijal 100 kmečkih žensk na morje, vedno zahtevali tudi njega. Čar Marjana je bil v tem, da ni sedel le kot šofer za volanom, am- pak je sodeloval s celotno posadko. Zato smo ga imeh radi, zato smo ga zahtevah. Naredil je vse, da smo bili zadovoljni mi kot organizatorji in zlasti tisti, ki jih je varno vozil, vmes pa trosil svoje pri- jetne hudomušnosti. Tudi letos smo imeli iz- let. Tudi letos smo zahte- vali Marjana. Pa ga ni bi- lo. Rekli smo,^bo pa pri- hodnje leto. Žal ne več. Pred večnim mestom Ri- mom se je žal prezgodaj končala pot človeka, kije imel vehko svojih težav, vendar to prijatelji in znanci niso opažih. V ko- lektivu Izletniku so samo dodah, da je bil zelo do- ber človek in kot šofer so- liden. Zakeu umirajo naj- boljši? TONE VRABL Fino Zagoričnik Vehke medijske zvezde ostanejo po svoji smrti večinoma simboli vsega posnetega in izpetega, ta- lenti iz soseščine pa imajo to prednost, da se jih spo- minjamo predvsem kot ljudi, ki smo jih poznah. Koliko smo prijatelji ali samo znanci zares poznah Pina Zagoričnika, je seve- da vprašljivo. Starši se ga bodo spo- minjah kot starejšega si- na, ki je že kot ciciban z neukimi prsti izvabljal zvoke iz zavržene harmo- nike in, moža, kije moral preboleti smrt mlajšega brata. Skušah bodo zasto- piti njegovo samostojnost in uporni duh. Nekateri, ki nam je upornost leta 68 bliže, ki smo bolj ah manj otroci rock'n'roUa, smo ga poznah predvsem zato, ker smo imeli toliko skupnega, pa si mnogi ni- smo upah tudi živeti »ali that music«. Pinoje zmo- gel toliko poštenosU^in poguma ter po dolgih le- tih burnega zasebnega življerija in glasbenih iskanjih našel istomišlje- nike; večina muzike in pesmi je dozorela, le za- peti bi jih še moral. Prejš- njo soboto je s Kayo od- pel svoj zadnji koncert, v nedeljo pa med glasbo za Radio Celje izbral tudi komad »I fought the law and the law vvon«. Zakon narave ga je morda res premagal, zakon prijatelj- stva ne bo Pina nikoli iz- brisal iz naših src. Ko bo- mo igrah in poslušah do- ber ročk, ga bomo tudi za Pina. BP Jožetu Smoletu ^pt človek vsak, brez napak pa zablod! * ^ za pomlad slovensko, bo ^arod dolgo žel, 'njegov bogati plod! spoštovani telefonski naročniki! SODELUJTE Z NAMI PRI PRIPRAVI NOVEGA TELEFONSKEGA IMENIKA! V našem skupnem interesu je, da pripravimo tele- fonski imenik REPUBLIKE SLOVENIJE s pravil- nimi podatki. Zato vas prosimo, da preverite pra- vilnost vpisa V telefonskem imeniku 1989/90 in nam sporočite morebitne napake ali spremembe vašega naziva, priimka, imena ali naslova. Vaše obvestilo pričakujemo do 15. JUNIJA 1990 na naslov: PTT PODJETJE CELJE, SLUŽBA ZA MARKETING, Titov trg 9, 63000 CELJE. Za sodelovanje se vam najlepše zahvaljujemo. 12. STRAN-24. MAJ 1990 TEMA TEn^. Jasno obdelana zgodovina pomeni lirbtenico narodu Ideja S¥etovnega slovenskega kongresa pa le obrniena ¥ prihodnost, z žello, da se čimprel obllkule moderno Slovenstvo Minuli četrtek so na celj- ski Gimnaziji pripravil okroglo mizo o Svetovnem slovenskem kongresu. Or- ganizatorji, član pred mese- ci ustanovljene dijaške sek- cije SSK, so medse povabili nekaj pomembnih gostov, strokovnjakov, ki se ukvar- jajo z idejo ustanovitve SSK. Pogovora so se udele- žili upokojeni arhitekt in partizanski spomeničar Na- ce Gregorač, profesor prava Boštjan M.Zupančič, pisa- telj in zgodovinar Vlado Habjan, sociologinja Spo- menka Hribar in Marija Ivana Tekavec, v Argentini rojena Slovenka, ki so ji po- nudili tajništvo SSK. Že odziv med strokovnjaki in vabljenimi gosti je bil slabši kot so organizatorji pričakovali, v telovadnici Gimnazije Celje pa se je zbralo presenetljivo malo ljudi. Le peščica učencev, nekaj več profesorjev in kljub prizadevanju organiza- torjev (Celje so dobesedno prelepili z letaki) prav tako le peščica Celjanov. ideja Svetovnega siovensicega kongresa Po besedah Vlada Habjana segajo prizadevanja, da bi se Slovenci, ne glede na ideolo- ško orientiranost, povezali med seboj že več kot trideset let nazaj. V poznih petdese- tih letih je bilo ustanovljeno društvo Enotnost, ki je zdru- ževalo komuniste in kristja- ne, vendar v resnici nikoh ni zaživelo. Konkretna ideja SSK pa je bila javnosti prvič predstavljena na plenumu kulturnih delavcev v ljub- ljanskem Oinkarjevem do- mu leta 198Š. Takrat so usta- novili tudi pripravljalni od- bor SSK, ki pa je dejansko zaživel šele po vključitvi No- ve revije. Tako imamo zdaj začasno pripravljalni odbor SSK za Slovenijo, ki mu predseduje Vlado Habjan, tajniška dela pa opravlja Spomenka Hribar. V Dragi pa je ustanovljen tudi sve- tovni odbor SSK, ki vključu- je po dva predstavnika z Se- verne Amerike, Trsta, Miinchna in Ljubljane ter enega iz Trsta. Idejo SSK lahko najkrajše povzamemo kot prizadeva- nja za možgansko mobiliza- cijo vseh Slovencev, tako ti- stih znotraj meja Republike Slovenije kot tistih, ki živijo razseljeni po vsem svetu. Kot pogoj za ustanovitev SSK pa skoraj vsi pobudniki zahtevajo nadstrankarski ne- ideološko obarvan pristop članstva. Preko SSK bi poskrbeh za afirmacijo Slovenstva, pubh- cistično-jezikovna komisija bi poskrbela za uveljavljanje in predstavljanje Slovenije v svetu, ohranjanje jezika in slovenske kulture med Slo- venci, živečimi po svetu, večje kulturne stike z matič- no domovino, internaciona- hzacijo slovenskega vpraša- nja. V okviru SSK bi delova- le še druge komisije; denimo zgodovinarska, ki bi poskr- bela za osvetUtev vseh nejas- nih dogodkov iz pretekle in polpretekle zgodovine. Vla- do Habjan pri tem odpira vprašanja, ki segajo celo do narodnostnega porekla Celj- skih grofov. Vzgled Židovski svetovni kongres? Kot model, primeren za vzgledovanje ob ustanavlja- nju SSK, Boštjan M. Zupan- čič navaja Židovski svetovni kongres. Le-ta je ponovno oživil židovski jezik (ki je bil ohranjen le še v knjigah in dejansko ni več živel) in de- luje tudi po osnovanju židov- ske države. Vendar pa je ob tem treba upoštevati določe- ne razlike. Židje so ljudstvo, ki so notranje izredno kohe- zivni in povezani, preprosto veje med njimi določena stopnja privlačnosti in sim- patije - tako da povsod po svetu ustanavljajo svoje skupnosti. To je bila tudi podlaga za Židovski svetov- ni kongres. Pri Slovencih pa je drugače - povezanost je treba šele doseči, vzpostavi- ti. .Po mnenju Boštjana M. Župančiča bo treba imeti ob ustanavljanju SSK izred- no močan, povezovalni na- boj, ki bo pritegnil Sloven- stvo. Kdo bo sodeloval v SSK? Najpreprosteje in poeno- stavljeno zapisano, naj bi SSK povezovala vse Sloven- ce, ki se čutijo Slovence, ki bi radi s svojim znanjem in sposobnostmi soustvarjali bodočnost modernega naro- da. V svetu živeče Slovence naj bi povezovala ljubezen in navezanost na matično do- movino, pri tretji, četrti ali peti generaciji v tujini žive- čih Slovencev pa bi lahko gradili te odnose že na njiho- vem prepričanju, da jim ni vseeno, kaj se bo zgodilo s Slovenci, meni Spomenka Hribar. Marija Ivana Teka- vec ob tem dodaja, da je ka- kršnokoh ideološko obarva- no etiketiranje sodelujočih v SSK popolnoma odveč. Ljudje naj se odločajo zgolj na osnovi svojega prepriča- nja, da so Slovenci. Boštjan M. Zupančič pa je ob tem vendarle naštel nekaj pomislekov oziroma bojazni, da se SSK ne bi izrodil v svo- je nasprotje. Po izkušnjah iz časov, ko je tudi sam živel v tujini, meni, da ima politič- na emigracija določene moti- ve za združevanje v SSK, medtem ko ideološko ne- obremenjeni, v tujini živeči Slovenci (ki pa bi dejansko lahko več prispevali za do- brobit Slovenstva) teh moti- vov nimajo. Če tega pri obh- kovanju SSK ne bomo upo- števali, se lahko zgodi, da bo- mo ustanovili »domobran- ski« kongres, je izrazil svoje pomisleke. Pri opredeljeva- nju, kaj je to Slovenstvo, je Zupančič omenil dve skraj- nosti. Folklorno skupino, ki se v Ameriki ob kranjskih klobasah in kislem zelju zbi- ra v katohški cerkvi Svetega Cirila na 8. cesti v New Yor- ku, in na drugi strani metafi- zičen heidegerjanski pojem, ki ga je v Novi reviji razčlenil dr. Urbančič. Vmes pa je Slovenstvo, neobremenjeno z obema skrajnostima, ki bi bilo SSK negbolj dragoceno. Nadaljevanje narodnih programov »Dejstvo je, da se Sloven- stvu dela vehka škoda, ker še nimamo SSK,« je menil Nace Gregorač, ko je pojas- njeval, kako živa je bila na- rodna opredeljenost v času pred drugo svetovno vojno. Stranke so imele svoje na- rodne programe, ki so se zve- čine začenjali z zahtevo »Kaj hočemo, Slovenci«. Tako v levi kot v desni strankarski usmeritvijo bilo vselej na pr- vem mestu preživetje naro- da, zahteve po državnosti, samostojnosti... Po vojni so se sicer nekaj časa še ohrani- le stranke, a o demokraciji v tistih časih ne more biti govora. Monopartijski si- stem pa je dokončno poko- pal možnosti človeka, Slo- venca, ne glede na njegovo ideološko prepričanje, da ustvarjalno, razmišljujoče sodeluje v družbenih vpraša- njih. SSK bi lahko s svojimi čla- ni, naj jih poimenujemo tudi ambasadorje dobre volje, v svetu odpiral vprašanja Slovenstva in jih internaci- onaliziral. Slovensko vpraša- nje, meni Nace Gregorač, ne sme ostati zaprto v meje Ju- goslavije (čeprav si nekateri za to močno prizadevajo), Repubhka Slovenija pa ni- koli ne bo imela dovolj moč- ne diplomacije, da bi to lah- ko sama storila. Prav zaradi tega bi bilo nujno čimprej ustanoviti SSK in Nace Gregorač je še posebej vesel, da se je ideja o tem, po prvih ocenah, kar močno zakoreninila med Slovenci. Vprašanje sprave Na kakršnem koh pogovo- ru o SSK ne gre mimo spra- ve. Razpravljalci okrogle mi- ze na celjski Gimnaziji so se hitro zedinih, da sprave ne gre jemati kot botanja med partizani in domobranci (po Spomenki Hribar bi bilo to nasilje nad ljudmi, njihovim prepričanjem), ampak širše, kot pristajarye na razhčnost Slovencev. Spomenka Hri- bar meni, da imamo trenut- no 5 različnih Slovenij (pri tem slikovito opiše teh pet Slovenij kot skupnosti Slo- vencev, ki živijo na razhčnih kontinentih sveta). In spra- va, v najširšem pomenu be- sede, bo dosežena, ko bomo znaU povezati Slovence • razhčnih dežel sveta, ra,,.'' nih generacij, različnih [} ologij, ki bodo delovali sk paj za boljšo bodočnost roda. ^ Razpravljalci okrogle m so razvili zanimivo teor o spravi, ki bo dosežena k krat, ko bomo o njej neh i govoriti, ko se bodo nehat kresati mnenja in razli^t stahšča. Če o spravi še gov rimo, pomeni, da spravo ^ trebujemo, in bolj ko so! razprave žive, bolj nam j sprava potrebna. Pri tem ' zanimivo stališče mlade i' neracije, ki na spravo gii[ dosti bolj neobremenjeno brez osebnih bolečin in sp^ minov, meni pa, daje soi^u vanje med Slovenci, ne de na preteklost, nujno. Kdaj bo Svetovni Slovenski kongres? Pripravljalni odbor j SSK ima trenutno sede: v Celovcu, po besedah tajni ce začasnega pripravljalneg, odbora SSK za Sloveniji Spomenke Hribar, pa naj fc se SSK ustanovil maja pri hodnje leto. V teh dneh bodi v dnevnem časopisju v Slo veniji objavih pristopne izja ve, ob katerih bodo objavlje ni tudi osnovni podatki osa mem SSK. Pobuda mladih Celjano\ ki so v začetku februaij ustanovih dijaško sekciji SSK, pa naj bi kot vzgh služila tudi ostalim Sloveii cem. Več kot bo gibanj i SSK, bolj kot bo zdajšnj ideja dobivala konkretn oblike med ljudmi, svetlejS bodočnost si lahko obetan« IVANA STAMEJČIl Foto: EDO EINSPIELEl Nace Gregorač Boštjan M. Zupančič Vlado Habjan Spomenka Hribar] Marija Ivana Tekavec Za delovna mesta vse težje Večll porast Iskalcev pričakulelo konec šolskega leta število iskalcev zaposli- tve v 6 občinah celjske regi- je (brez Mozirja in Velenja), ki jih pokriva celjska enota Republiškega zavoda za za- poslovanje, nenehno na- . rašča. Tako se je število iskalcev v teh občinah regije od 31. decembra do 30. aprila pove- čalo za povprečno 26%, v ob- čini Celje za 32%, v Laškem za 18%, v Slovenskih Konji- cah za 31%, v Šentjurju za 25%, v Šmarju' za 7% in v Žalcu za 42%. Večji porast iskalcev pričakujejo po prih- vu mladih po končanem šol- skem letu. V zavodu ugotav- IJeOo, da je to nsObolJ očitno v primerjavi z letošnjim na- črtom zaposlovanja v vseh 6 občinah regije, kjer načrtu- jejo padec zaposlovanja. V podjetjih ne zaposlujejo več novih delavcev kot so poprej, zaradi negotovih po- gojev gospodarjenja. Odhva delavcev iz podjetja tako ne nadomestujejo ah pa ga zno- traj podjetja. Socialna varnost, pomoč zavoda? V regiji prejema po- moč četrtina iskalcev. V po sameznih občinah pa je tako v Celju prejema družbeni pomoči 29,5% iskalcev, v La škem 17,5%, v Konjical 29,5%, v Šentjurju 20,4"a v Šmarju 19,6% in v Zalo 26,4%. V zavodu za zaposlc varye, kjer so s sredst omejeni, pomagajo v doloft nih primerih s sofinanciri njem pripravništva. Nekatf re invahde, težje zaposljiv iskalce in tiste brez izobra be tudi napotijo na usposal Ijanje. BRANE JER^ 24. MAJ 1990 -STRAN 13 KOMENTIRAMO Rokomet se ne igra samo na igrišču Rokometni ples v 2. zvezni jj^jje končan. Lani jeseni smo ^}eli Celjani prvo mesto, ob j^oncii smo pristali na drugem , samo dvema točkama zao- ctanka za prvakom Istraturi- stom iz Umaga. Večletne želje leljske ekipe in športnih de- lavcev se tako ponovno niso ^sničile in ostaneta samo Ave upanji: sprememba tek- movalnega sistema v razdeh- ^vprve zvezne lige v dva dela gli počakati ponovno leto dni. Vzrokov za drugo mesto je brez dvoma več in v klubu jih bodo morali podrobno prouči- li, Navidezne improvizacije in j[fpanje iz leta v leto z upanjem na uspeh so premalo. Spom- jjim se lanskih napovedi, kako bo izgledal oz. mora izgledati končni vrstni red. Popolnoma le je uresničil! Istraturist je 0oral dobiti bitko in jo tudi je pa lahko levo in desno trdimo, da so Celjani boljši. Ponav- ljam, da se šport ne »igra« več samo na igriščih, ampak vskri- tii] prostorih. Celjani tega za- enkrat še niso vešči pa čeprav poskušajo. In dokler bodo takšni, jim niti kompletna dr- iavna reprezentanca v dresu Aera ne bo zagotovila prvega mesta in povratka tja, kjer je njihovo^mesto in ki si ga tako ielijo. Skoda je doma vzgoje- generacij, ki se izgubljajo in se ne morejo dokazati v sre- dini, kjer so z mnogo uspeha nastopali njihovi predhodniki datih celjskih generacij Pre- singer, Telič, Krelj, Koren, Markovič, Bojovič, pa še mno- 10 mnogo drugih. Danes Celja- m nimajo državnega reprezen- \mta v članski niti mladinski konkurenci. To je alarm za vprašanje, zakaj? Ponavljamo, iije celjski bazen prepoln do- Wj talentov za to igro in od- knih trenerjev. Ko pa pride- mo do potrebne »pike na i« pa ij/ub zunanjim okrepitvam iz- lisimo. Poglejmo primer: kje bi bih letos, če ne bi bilo do- brodošlih »prišlekov« Krke, Ivandije od prej, delno Jašare- viča. Meniha? Nek^ domačih posameznikov bi težko zmoglo bitko. Spomladansko verianto s trenerjem bomo ugotavljali kasneje, zdaj je prezgodaj in bilo je premalo motivacije, da bi »ujeli« prvaka. KakorkoU, sklep je preprost. Tudi to sezo- no končujemo s preprosto ugotovitvijo, nismo uspeh, ča- kamo naslednjo sezono. Do- klej? Prijetno presenečer^e so v kaosu domače notranje neor- ganiziranosti pripravili roko- metaši Šoštanja. Osvojili so pe- to mesto, čeprav so dolgo drža- h četrto pozicijo, lahko pa bi bih še boljši. Nekaj je gotovo, Šoštanj je »kradel« točke eki- pam nevarnim Celjanom, kipa tega žal niso znali izkoristiti. Prav zato tudi za Celjane ni usoden poraz lani ob koncu pr- vega dela s Šoštanjem v Celju, Šoštaruu je treba omogočiti razvoj in to v interesu sloven- skega in jugoslovanskega ro- kometa pa čeprav bo morda že prihodnjo sezono boljši od Ce- ljanov. Zdravo rivalstvo je zdravo! V ženski hgije mlada ekipa Velenja - skoraj pionirk in mladink osvojila izredno solid- no šesto mesto. Tudi tej ekipi bi bilo treba omogočiti boHše pogoje, kajti igralke so izredno nadarjene. Seveda pa sama na- darjenost ni dovolj, potrebno je še nekc(j zraven. Ob sklepu pa ne-pozabimo vseeno na nekaj: ob izpadu Kolinske Slovana iz 1. zvezne hge (ne glede na novo organi- zacijo) sta Aero in Šoštaiy vsžy druga in tretja, če ne že prva in druga-najholjša ekipa v Slove- niji, Velenjčanke pa ob OUm- piji Belinki druge. Takšen re- nome je treba izkoristiti, zato navkljub vsem pripombam če- stitke. TONE VRABL Steklar dobro igral v Izoli štiri kola pred koncem v re- publiški nogometni ligi tek- fnovanje postaja vse bolj raz- burljivo z velikim vprašarijem, kdo bo prvak in bo napredovsd v višjo ligo oz. kdo se bo moral ^liti v najnižji možni tekmo- valni razred. Nogometaši Steklarja so go- stovali pri vodeči Izoli in po poprečni, vendar enakovredni 'gri izgubili 2:1. Domačini so vodili že 2:0, ko je Valek rezul- |3t zmanjšal. Vseeno pa je bilo ^ premalo. Izola je tako iz kola ^ kolo bližje naslovu republi- škega prvaka. Velenjski Rudar gostoval pri zadnje uvršče- Pohorju v Rušah, in zma- gal z 0:2 z goloma Cvikla. Tek- pa je bila prekinjena zaradi napada domačega igralca na sodnika, tako da bo srečanje prav gotovo registrirano z 0:3 v korist Velenjčanov. Mali der- bi je bil v Žalcu, ki so ga z go- lom Grobelška dobili nogome- taši Elkroja iz Mozirja v dvobo- ju s Partizan Hmezad Žalec 0:1. Lestvica: 3. Rudar (TV), 8. Steklar, 11. Elkroj, 12. Partizan Hmezad itd. Prihodnje kolo bo na sporedu 27. maja, ko se bo- do srečale ekipe Rudar (TV) - Mura, Elkroj - Stol Virtus, derbi pa bo v Rogaški Slatini med Steklarjem in Partizanom Hmezad Žalec. V vzhodni republiški ob- močni ligi je bilo na programu 20. kolo, kjer je Inrad Kladivar izgubil v Zagorju s Proleter- cem 2:1 (častni gol za Celjane je dosegel Maj£il), Dravinja pa je doma odpravila ERO Šmart- no 2:0 (Kreonc, Zore). Vodi Nafta z 32 točkami, na 2. mestu je I. Kladivar 26, 4. Dravir\ja 23 in zadnji, 12. ERA Šmartno 8 točk. Prihodnje kolo bo v ne- deljo, 27. maja: Dravinja gostu- je pri Železničarju v Mariboru, 1. Kladivar bo igreil doma z Dravo, ERA Šmartno pa s Središčem. Dve koh pred koncem prvenstva je jasno, da bo ERA ne glede na zadnja re- zultata izpadla, Dravinja bo ostala v hgi, I. Kladivar pa ima še možnost, da napreduje v re- pubUško Ugo, če jo bodo pove- čaU. TV REKLI SO: Vinko Lavrinc strelska dru- f »a Dušan Poženel Rečica pri •^kem: »Na našem streUšču ^'^o pripraviU 1. repubUško ^ontrolno tekmovanje za čla- i spraviti med sabo ljudi, 150 leta in leta odhčno žive- I Jrug) na račun drugega in njih zahtevati, da vse priz- mo, krivice poravnsgo in Etno vse pozabijo, k^jti |U bi sledilo takšno ah Hbio sankcioniranje, ^■bi najverjetneje ustva- večji razkol, ^nič: Se nsOmanj pa lah- Hravljaš med sabo ljudi. ho bih nikoh sprti, ki so P čas neumorno delah, •raijah lepšo bodočnost, ^njihovim potomcem ne bi ■io treba prehoditi takšne 5ove poti, kot so jo morah "radi takratnih razprtij sa- In ravno te ljudi, ki so ^ n^bolj izigrani, sedžg nekdo »pitati« z ne- «5no spravo. Sploh pa je živih prič, ki so 'Oživljale to vojno agomjo I bile prizadete, čedalje ^j. teorija o takšni spravi ^ »elja samo zanje. Torej ^^ini spravi nima smisla "joriti, pa četudi bi bila *^^ica teh ljudi za razkol, kaj takšnega vendar ^more uspeti. O spravi mo- govoriti s povsem dru- fS3 Stališča, z aspekta, kako J^efi, da bo tista sprava do- p in zžgela vse Slovence. ^0 smo v Celju na Gimna- :f ^2. februarja 1990 ustano- Dijaško sekcijo SSK Ce-. smo v ustanovni igavi ,jaoma zapisah: »SSK mo- iP'ti in ostati nadstrankar- organizacija. Samo kot j^ja lahko združuje ljudi J'<^fiih ideologij, nazorov L°^fesij, ki pa jim je vsem 5 ■ Pf^a ljubezen do Sloveni- " slovenstva.« njj ravno to pomeni tisto t° spravo. \^^^ prioriteto smo v na- tfek^'"ogramu zapisali, da je ttnr, 'J^vestiti in poiskati po- ^Hik^ sodelavce in somi- ttevsi- ' P" čemer smo upo- '^Ift .J^^^o vizijo SSK, ki je .^^ko takšnale: Vetj^^vedamo se, da Slo- živimo samo v Slo- V jjj,^. ampak posegamo h^^^ ^lovenski kulturni 'ia i^^I: ZeUmo si predvsem, ^Pusn-^^^^^ Slovenci, ki so ^biin '■odno grudo, ne iz- »a,^!" stika s svojimi koreni- - Zgodovina nas uči, da so nam bile ideološke razprtije vedno v škodo. Nsg se nam to v prihodnosti ne zgodi več. Zavzemamo se za spra- vo v pravem pomenu te be- sede. - Na novo žehmo ovred- notiti zgodovinska dejstva, predvsem tista iz NOB, pri čemer pozivamo naj se vse napake razkrijejo, naj se oprostijo, toda ne pozabijo. Prav je, da nam ostanejo v večno opozorilo. Ta program je prva podpr- la Dijaška zveza, ki je o tem razpravljala na nedavni kon- venciji v Slovenj Gradcu. Naj za konec povem še, da se bomo o vseh stvareh v zvezi s SSK pogovorih na Debatni mizi, ki bo 17. m£ua 1990 v prostorih celjske Gimnazi- je. Povabih smo eminentne goste, ki bodo o temi gotovo znah povedati dosti zanimi- vega in koristnega. DIJAŠKA SEKCIJA SSK - CELJE za Rok Steiner Zahvala volilcem za zaupanje Prve svobodne in demo- kratične vohtve po vojni so za nami. Med drugimi poh- tičnimi strankami je nastopi- la na vohtvah tudi stranka Slovenskih krščanskih de- mokratov. Res je, da krščan- ski demokrati v Evropi veh- ko pomenijo in so dejansko nosilci vseh pomembnih do- gžuaiy v razviti Evropi na pragu tretjega tisočletja, a Idjub temu je krščansko gi- banje na jugoslovanskih tleh pomenilo nagvečje nazadnja- štvo in je bilo kamen spotike na vseh ravneh družbenega življenja. Kakšen ugled uživajo krš- čanski demokrati v Sloveni- ji, pa so dokazale nedavne vohtve. Krščanski demokra- ti so čez noč poštah najmoč- nejša stranka znotreg DE- MOS-a tako na ravni repubh- ke Slovenije, kot tudi v okvi- ru občine Celje. Za ta uspeh gre nedvomno zahvala vsem vohlcem in tudi vsem kandi- datom, ki so kandidirah na hsti Slovenskih krščanskih demokratov, bodisi v 12. vo- lilni enoti za družbeno poh- tični zbor Skupščine repu- bhke Slovenije, bodisi na h- sti Slovenskih krščanskih demokratov za družbeno po- htični zbor skupščine občine Cehe, kot tudi tisti, ki so Handidirah za ostale zbore na skupnih hstah DEMOS-a. Izvoljeni kandidati se za- vedamo odgovornosti, ki smo jo sprejeh s polno pod- poro volilcev. V nobenem primeru jih ne smemo razo- čarati in smo dolžni tako v sami stranki, kot tudi v ok- viru DEMOS-a, združene opozicije, storiti vse, da bo v celoti opravičeno zaupanje vohlcev v Slovenske krščan- ske demokrate, kot tudi v združeno opozicijo DE- MOS kot celoto. Na tem mestu se žehm zahvahti vsem vohlcem in kandidatom za zaupanje in delo, ki so ga vložih za uspeh na vohtvah za Slovenske krščanske demokrate in DE- MOS kot združeno opozicijo, s katero smo delah z roko v roki. Pri zahvah za podporo v predvohlnem boju ne smem mimo predstavnikov javnega obveščanja, ki so svoje delo opravljah korekt- no, razen manjših spodrslja- jev, ki pa jih glede na vohlni uspeh lahko mirno pustimo in nanje pozabimo. Povsem jasno je, da so bila sredstva javnega obveščanja vsa po- vojna leta trdno v rokah vla- d^oče vsemogočne partije, kateri se tudi delavci sred- stev javnega obveščanja niso smeli zameriti. Naj ne ovin- karim, kar naravnost povem, da smo bili za posamezna de- janja v predvohlnem boju Slovenski krščanski demo- krati in tudi druge stranke v DEMOS-u ožigosani kot kršitelji in izvsoalci nedovo- ljenih pritiskov na vohlce, medtem ko za povsem enaka dejanja niso bile ožigosane doslej vodilne pohtične stranke. Vendar vohtve so mimo in pozabimo na pred- vohlni boj v upanju, da bodo odslej vse pohtične stranke v družbenem in pohtičnem življenju obravnavane ena- kopravno brez prednostnih ideologij in da neko dejanje ne more biti istočasno za eno stranko odhčno, za drugo pa nedopustno in kriminalno. Naj še enkrat prav iz srca izrazim svojo osebno zahva- lo, zahvalo Slovenskih krš- čanskih demokratov in vseh strank v DEMOS-u za izka- zano nesebično pomoč vsem, ki so pripomogh do zmage danes naprednih sil, ki pa so bile še do pred krat- kim cokla delavski avantgar- di, ki pa se je danes odpove- dala tej funkciji. Zahvala tu- di vsem, ki so nas vse skup^ finančno ah kako drugače podprh v predvolilnem ob- dobju. Slovenski krščanski de- mokrati - občinski odbor Celje v prvem letu obstoja ni uvedel članarine za svoje čla- ne. Za nemoteno delo pa se priporoča za finančno po- moč, obenem pa se zahvalju- je vsem, ki so že nudih svojo pomoč v kakršni-koh obhki. Zahvala gre tako posamezni- kom, kot tudi podjetjem. Obenem priporočamo, da v vseh občinah celjske regije enako podprete občinske odbore Slovenskih krščan- skih demokratov. Številke njihovih žiro računov dobite pri predsednikih ah blag^- nikih občinskih odborov. V svojem imenu in v ime- nu izvoljenih delegatov na ravni republike in občin se še enkrat zahvaljujem za iz- kazano zaupanje. Vsem vo- lilcem zagotavljam, da bomo štorih vse, da se ne bo pono- vilo več tako mračno obdob- je naše zgodovine, ki smo jo preživeh v polpreteklem ob- dobju. JANEZ LAMPRET, delegat DPZ skupščin RS in občine Celje ter predsednik občinskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov. Problemi, problemi... Zadnje dni aprila se je se- stal lO društva za pomoč du- ševno prizadetim v občini Žalec z vabljenimi predstav- niki staršev duševno priza- detih, centra za socialno de- lo, socialnega skrbstva, se- kretariata za družbeno eko- nomski razvoj in fmance ob- čine Žalec, vrtca, dispanzer- ja za psihohigieno otrok in mladine Cehe in drugimi. Poleg rednega programa se društvo sooča tudi z reše- vanjem večjih problemov, ki pa so nerešljivi brez širše družbene pomoči in razume- vanja. Med prioritetnimi naloga- mi je reševanje tedenskega prevoza srednje in zmerno prizadetih otrok iz zavoda »Miha Pinter« iz občine, saj ugotavljajo strokovnjaki v zavodu in starši, da so uspehi usposabljanja toliko večji, kohkor pogosteje se otroci vračžgo v domače pri- marno okolje. Pri marsikate- ri družini je prevoz velik pro- blem, ker nimajo osebnega vozila, so bolehni, zato so svojo prošnjo naslovili na društvo, ki jim bo pomagalo, oziroma organiziralo vrača- nje otroka domov preko vi- kenda in nazaj v zavod. Naj omenim, da je ta problem re- šilo že več občin v celjski re- giji- ZAdostoval bi kombi za prevoz 10 do 12 oseb, ki bi odpeljal otroke iz zavoda v petek popoldne in jih vrnil vanj v ponedeljek ?jutr^. Morda bi prav vi, dragi bralec, bih pripravljeni opra- viti to humano delo, seveda za ustrezno nadomestilo po dogovoru? Oglasite se nam! Sedež društva je na OŠ Lju- ba Mikuš Žalec. Kot drugi problem je inici- ativa staršev za organiziranje delavnice pod posebnimi po- goji za zmerno prizadete odrasle. Razmišljanja o tem niso povsem sveža, vendar so bila prvič predstavljena širši javnosti. Ravnotako bi za skupino gojencev iz žal- ske občine skrajšali ah celo odpravih prevoz v DPP Ce- lje na Golovcu. Še največji problem predstavlja nzgti primeren prostor, ureditev, kar predstavlja večji finanč- ni strošek. Menimo, da se bo ob iz- gradnji poslovnega centra v Žalcu sprostil kakšen pri- meren kotiček, zato bomo usmerih prizadevanja tudi v to smer. Še vedno pa je občina Ža- lec »bela hsa« v Sloveniji na področju predšolskega var- stva srednje in zmerno du- ševno prizadetih otrok. Ves čas doslej se to rešuje z obči- no Celje, kjer so vkJjučeni trije otroci v razvojni odde- lek s povračilom stroškov otroškega varstva. Ker pa imamo vzorno ure- jeno pediatrično službo s si- stematičnimi pregledi trilet- nih otrok in vodenjem regi- stra rizičnih skupin, opaža- mo, da bodo v kratkem po- trebe po razvojnem oddelku tako vehke, da bo potrebno izpolniti tudi to »hso« v za- dovoljstvo staršev in vseh pristojnih. Predstavniki otroškega varstva so zagoto- vih, da njihov program zjge- ma tudi to skupino, ter da si bodo prizadevah reševati tu- di ta problem. Razprava je bila zaključe- na z zagotovih, da bodo vse pristojne strukture pomaga- le po svojih močeh ob reše- vanju človeške stiske. Clam društva pa smo ob svojih prizadevanjih začutili, da so krog nas še vedno hu- mano čuteči ljudje, ki jim ni vseeno, kaj se dogega s pešči- co na rob družbe odrinjenih SLOVENCEV! DANIJELA PUNCER Zakrkniena družba Večkrat berem ter poslu- šam po radiu vaše razgovore z ljudmi, za katere ste vi zad- nja šansa, da rešijo svoje pro- bleme ter probleme soljudi. Tudi jaz se obračam na vas, ker ne vidim nobenega izhoda več za mojega fanta ter zame. N^j vam razložim. 21. aprila 1990 je moj fant po- skušal narediti samomor ta- ko, da se je nsoedel tablet. Trenutno je v bolnici Vojnik, kjer bo tudi ostal še nekaj časa. Vem, sprašujete se - za- k£0? Da bi vam odgovorila na to vprašanje, tako, da bi razumeli, moram začeti od začetka njegovega življenja. Do njegovega 9. leta starosti je živel s starši (če so sploh vredni tega naziva), kjer je bil maltretiran ter spolno zlorabljen. Živel je z njima ter gledal vsakodnevno pre- tepanje, kreganje..., skratka vsakršno nasilje in s tem na- siljem ter sovraštvom v srcu vzgajal samega sebe. Ker se je takemu življenju upiral, sta ga starša poslala v dom in sicer v Predvor pri Kranju. V takšni ustanovi veste, daje težko vzgojiti otroka, ki že ve, kaj je sovraštvo - v ču- stveno ter družbeno zrelo osebo. Od tam je hodil kdaj pa kd^ domov za vikend. Toda na žalost so ga ti izhodi ponavadi bolj potrh kot raz- vesehli. In t^o se je sovra- štvo v njem večalo in večalo. Starši so mu bili prej sovraž- niki kot prijatelji. Enkrat mu je sicer uspelo, daje prinesel pohciji dokaze o očetovih dejanjih, tako da so očeta za- prli, toda ne za dolgo, kajti mama je prepričala sina, naj ne priča proti očetu, na so- dišču seveda, z obljubami, da bo vse boljše, drugače. In tako je oče bil kmalu spet svoboden. Otrok, ki je slepo upal, da bo bolje, pa je še bolj trpel. Po končani osnovni šoh je bil malo časa doma, od ko- der je šel v poboljševalni dom v Radeče. Do takrat se v svojem življenju ni naučil ene dobre stvari. Doma so ga naučih, da ženska ni nič vredna, da kar človek hoče, lahko vzame, pa tudi če na silo. V domu pa so ga oz. se je naučil še krasti ter proble- me reševati s pretepom. In ta fant je iz Radeč odšel spet domov. Ko je videl, da ga hočejo starši popolnoma uničiti, se je zopet uprl, toda tokrat na isti način, kakor sta starša ravnala z njim. In se- veda obstojsoo zakoni, bil je kaznovan, ter kazen odsedel v zaporu. Iz zapora pa je šel na zdravljenje v bolnišnico Vojnik. Takrat pa sva se spoznala midva. Iz bolniceje šel živeti k nam domov. Ži- veh smo mimo skupaj z mo- jim očetom ter bratom. Spr- va sem imela probleme z njim ter on sam s sabo, kaj- ti ni znal živeti tako, kot živi vsak človek, ki je odraščal v normalnih pogojih. Toda, tudi to sva s skupnimi moč- mi prebrodila. Potem pa je nastal problem. NEgti zapo- shtev ter začasno prebivališ- če. Moj oče ga ni hotel prija- viti (kljub temu, da je živel pri nas), zaradi predsodkov ter pomislekov. In tako sva se znašla v začaranem krogu. Naš sistem je narejen tako. Če nimaš začasnega prebiva- hšča ne dobiš službe, se ne Nadaljevanje na 20. strani Hotel Evropa želi ostati in postati evropsici hotel Novost ¥ hotolu so poslovna kosila Hotel Evropa prav gotovo lahko uvr- stimo med celjske znamenitosti. Več kot 110 let že privablja goste od blizu in daleč, prav zadnje čase pa so značil- na prizadevanja, da bi hotel zares nu- dil takšne usluge, ki so na evropski ravni. Pri tem po besedah namestnika direktorja Avgusta Fekonje, kar dobro uspevajo. »Žehmo si, da bi hotel Evropa postal pravi poslovni hotel,« pripoveduje Fe- konja. »V novem delu hotela bomo vse sobe postopno preuredih tako, da bodo lahko poslovni gostje marsiksg opravih tudi v sobah. Pri tem mishm na nepo- sredno vključitev v telefonsko omrežje, teleks in telefaks zvezi, pa do opreme sob, v katerih bodo televizijski aparati in hladilniki.« - Kaj bi lahko povedali o novi obliki organiziranja, podjetništvu? A.Fekonja: »Naših načrtov bistveno ne bomo menjali. V Celje in celjsko oko- hco žehmo pripeljati čim več gostov iz Jugoslavije in tujine. Ves čas pa se seve- da trudimo za nove obhke ponudbe. Prav sedaj smo uvedli tako imenovana poslovna kosila, ki so v svetu že dolgo v navadi. Gre za hitro pripravljeno kosi- lo, ki pa je vendarle kakovostno, bogato in sorazmerno poceni. Nekaj sob pa smo v hotelu že oddali v najem nekaterim gospodarskim podjetjem.« - Hotel Evropa je znan po tem, da se ves čas trudi s pripravljanjem različ- nih nacionalnih kuhinj. Se to še splača? A.Fekonja: »Stroškov je res veliko, poskrbeti je treba tudi za ustrezno glas- bo. Iskati samo finančni efekt, verjetno ne bi bilo dovolj. Dejstvo je, da se mora v vsakem hotelu vedno kju dogajati, si- cer je hotel obsojen na propad.« - Kaj vas kot dolgoletnega gostin- skega delavca najbolj moti? A.Fekonja: »To, da so v preteklosti v ta del gospodarske dejavnosti spreje- mali ljudi, ki pokhcu niso bili kos. Za to so verjetno krive tudi izjave nekdanjih pomembnih politikov, ki so trdili, da Slovenci nikdar ne bomo narod natakar- jev. Predstavljajte si danes kuharja, ki ne ve kaj je flambiranje in kako se aran- žira pripravljena hrana. Natakarji bi se morali spoznati na barmanstvo, o pozna- vanju tujih jezikov pa seveda ni, da bi posebej govoril. Sam sem se vedno za- vzemal za široko obzorje zaposlenih v gostinstvu.« - Vaš cilj je torej evropska kako- vost ... A.Fekonja: »Da! Pri tem pa si mora- mo biti na jasnem, da ne pride več v upoštev dosedanja, jugoslovanska ka- tegorizacija hotelov. Potrebujemo evropsko. To pomeni kategorija A, B in L, ki jih priznav^o v svetu. Nikakršnih zvezdic ne potrebujemo ali pa takšnih ah drugačnih občinskih kriterijev. Sa- mo tisto, kar nam bo priznala Evropa, bo nekaj veljalo.« 20. STRAN-24. MAJ 1990 PISMA Nadaljevanje iz 19. strani moreš prijaviti na Zavodu za zaposlovanje, nimaš pravice do socialne pomoči in če ne dobiš službe, nimaš denarja, da bi si plačal podnajemni- ško sobo ali samski dom, kjer bi imel začasno prebiva- lišče. Ko pa sva bila v njego- vem kraju (tam, kjer ima starše in kjer je prijavljen) na socialni in sva povedala, da nima kje živeti, da bi bilo v skladu z zakonom, je soci- alna delavka rekla: »No vi- diš, sedaj imaš lepo vreme, dobro, da ni dežja, ker bi bil moker.« No in tudi to sva pogoltni- la, bila tiho ter živela skupaj pri mojem očetu. Jaz sem de- lala za oba, ker drugače ni šlo. Vse do 14 dni nazaj je bilo vse v redu, dokler ni mi- ličnik prišel k nam, ter fantu povedal, da ga je neka žen- ska obdolžila, da ji je nekaj ukradel. Fant je šel na zash- šanje in tega mu niso mogh dokazati, ker sploh ni bilo res, rekh pa so mu, da se mo- ra v 8 dneh prijaviti pri nas, drugače bodo kaznovali mo- jega očeta, ker ga je sprejel v svoje stanovanje, a ga ni prijavil. Fantu so se zrušile stopnice, ki jih je počasi se- stavljal. Mojemu očetu je bil že tako hvaležen, da ga je sprejel pod streho, sedaj pa mu naj reče, da ga bodo toži- h, če ga ne prepiše na svoje stanovanje. To je bilo preveč kruto slišati, da bi mojega očeta moral na nek način iz- siliti, da bi ga prijavil. Se pra- vi, da je fantu ostalo le to, da gre. Toda kam? In šel je in se najedel tablet, da bi se poslo- vil od življenja. Na srečo mu ni uspelo, na srečo zato, ker mu le še malo manjka, da bo postal pravi človek. Verjetno se sprašujete, kaj mu manj- ka? Ne, ne primanjkujejo mu čustva, ne poštenje, pri tem sem mu pomagala, da si je le-to pridobil. Manjka mu majhna sobica, kjer bi bil prijavljen in pa služba. In ljudje dragi, mar smo res tako zakrknjena družba, da mora človek umreti, da mu bomo verjeli, da se je spremenil iz pokvarjenega, z sovraštvom napolnjenega človeka v pošteno ter čustve- no zrelo osebo? In nazadnje, jaz sem žrtvovala svoja naj- boljša mladostna leta, da sem preobrnila tega človeka. Mar je družbi res tako tež- ko odreči se majhni sobici, da reši človeka pred pro- padom? PRITOŽNA KNJIGA Hišniško Stanovanje stanovalci v stolpnici v Okrogarjevi ulici v Celju smo že pred enajstimi leti prosili stanovanjsko skup- nost, da bi takrat prosto sta- novanje namenili za hišnika, ki bi skrbel še za sosednji stolpnici (skupaj za 200 sta- novanj). Stanovanjska skup- nostjo to obljubila, ostalo pa je pri obljubi. V predvideno hišniško stanovanje je vseh- la Marijo Velenšek, ki ji je bilo to nadomestno stanova- nje in ki, seveda že kot žen- ska, ne bi mogla opravljati hišniških poslov. Na našo pritožbo in števil- ne urgence stanovanjski skupnosti, ta sploh ni odgo- vorila, čeprav smo pritožbe utemeljili s tem, da imajo na Hudinji hišnika za približno toliko stanovanj in so mu do- dehli trisobno stanovanje. Ni nam bilo in nam ni jasno, za- k^ na Hudinji tako, v Okro- garjevi pa drugače? Ker imamo velike proble- me, saj vsak stanovalec ne more opravljati vloge hišni- ka žehmo, da bi že prej pred- videno stanovanje dobilo tak status, sedanja služba za ko- munalne in stanovanjske za- deve pa bi nam vsaj javno odgovorila na našo zahtevo in svoje stahšče utemeljila. MILAN ALAŠEVIČ (v imenu stanovalcev). Komu telovadnico? Zimski del sezone so loko- strelci zaključih na držav- nem prvenstvu Fita indoor na 18 in 25 m, ki je bilo letos 17. in 18. 3. v Kranju. Vendar je bila ta sezona za člane LK Gornji Grad dokaj klavrna. K temu je ogromno pripo- moglo to, da so nam letos odvzeli sobotni termin za trening v telovadnici OŠ Go- renji Grad. Samo štiri ure treninga na teden pa je od- ločno premalo, da ne govo- rim o tem, da nekateri sploh ne morejo trenirati. Tako smo ostali letos praktično brez tekmovalcev v mladin- ski kategoriji, kjer jim je bil odvzet edini termin, ko so lahko trenirah, kajti preko tedna so v šolah izven G. Grada. Ob sobotah ima sed^j telovadnico odbojkarski klub Ljubno ob Savinji. Ah je res tohko vrednih tistih nekaj dinarjev več kot pa to, da seje marsikdo iz doftiače- ga kraja in pa tudi od drugod odpovedal temu lepemu in zanimivemu športu? Sicer je res, da tudi OK Ljubno nima nsoprimernejšega prostora, vendar pa je to predvsem problem njihovega kraja, kot je tudi uspešnost LK Gornji Grad problem vseh, ki v Gornjern Gradu živimo in delamo. Če pa pogledamo, kateri od obeh klubov je uspešnejši v repubhškem oz. državnem merilu, pa menim, da o tem sploh ni treba raz- pravljati. V lanskem letu je pet naših članov zastopalo naše barve v tujini, medtem ko OK Ljubno komaj »živo- tari« v republiški hgi. Ko sem že omenila naše uspehe v prejšnjih sezonah, bi bila sedaj zanimiva primerjava z letošnjimi rezultati na dr- žavnem prvenstvu. Lansko leto smo na dvoranskem dr- žavnem prvenstvu osvojili dve prvi, eno tretje in dve četrti mesti, letos pa je bila naša n^boljša uvrstitev eno tretje mesto, ki ga je dosegla Marinka Čavničar, kar pa za- ryo pomeni neuspeh. Ostale uvrstitve se sučejo šele okrog desetega mesta. Slaba zimska sezona pa vpliva tudi na letno sezono, na tekmovanja v hunter-i-fi- eld disciphni, scd tekmovalci skor^ dobesedno začenja o iz ničle. Ker pa je lokostrel- stvo panoga, v kateri se tek- muje celo leto, je pač izredno pomembna kontinuiteta de- la, če želimo doseči in ob- držati vidnejše rezultate. Le- tos je bila že tudi prva tekma za Alpski pokal, v katerem poleg Jugoslavije sodelujejo še Avstrija, Itahja, Švica in ZR Nemčija. Tekma je bila 28. in 29. 4. v Ankaranu. Kljub temu, da so zadnje tri tedne trenirah na, prostem, rezultat ni izostal. Še več! Ta- ko dobrih rezultatov v izred- no močni konkurenci naši tekmovalci na Alpskem po- kalu še niso dosegli. Marinka Čavničar in Janez Presečnik sta bila v svoji kategoriji pr- va, Simona Fale se je,kot druga uvrstila v finale. Žare Krajnc je bil deseti in Katja Čavničar peta. Torej kvalite- te pri tekmovalcih ne manj- ka, manjka pa jim razumeva- nja za njihovo delo v kraju samem. Na koncu pa bi se vpraša- la, čemu toliko govorjenja o tem, kako mladina vedno več poseda po gostinskih lo- kahh in kako je nedejavna in malodušna, ko pa jim po drugi strani sami zapirate vrata pred nosom. TATJANA BEZOVŠEK, Gornji Grad Javno vprašanje ilirektorju Zavarovalnice Leta 1987 je počena cev glavnega vodovoda na stano- vanjski hiši-garaži povzroči- la škodo, ki po oceni sodne- ga izedenca znaša sedanjih 3500 din. Vodstvu zavaroval- nice Triglav postavljam tri vprašanja v zvezi z mojim primerom: 1. Zak^ moje pritožbe ni- so obravnavah na arbitrarni komisiji zavarovalnice? 2. Zakaj me o seji niso ob- vestili, če je sploh bila, v kar dvomim? 3. Zakaj so mojo vlogo, oz. pritožbo odstopili v rešitev tov. Francu Repniku, ki pred tem v pol leta ni bil sposo- ben rešiti mojega slučaja? 4. ZakEO nisem dobil izpla- čenih inflacijskih obresti za čas od aprila do konca leta 1989? Poleg tega bi rad izvedel, zakaj moram še sedaj trpeti škodo na omenjenem objek- tu zaradi malomarnosti Ko- munale, tozd Vodovod, ozi- roma njihovega vodstva. O mojem primeru sem Ko- munalo obvestil že februarja leta 88, »zmigah« pa so se šele novembra. Hkrati pa bi rad pohvalil Komunalni tozd Ceste in ka- nalizacije, predvsem njihovo tehnično direktorico, ki je pol leta pred vodovodarji na- ročila in tudi izpeljala vse tehnične preglede in čišče- nja odvodnih kanalov po vsej dolžini Ceste na Dobro- vo in me takoj obvestila, da gre za napako na glavni vo- dovodni cevi, ki napega naše naselje. Za razliko od nje pa mi je omenjeni tovariš Repnik pol leta lagal in mi dajal napačne napotke. Šele po moji pritož- bi na arbitrarno komisijo se je zganil in mi (po mojem vsakotedenskem osebnem posredovanju) odobril izpla- čilo. Prav tako mi je pol leta obljubljal povrnjene inflacij- ske obresti. Za denar, ki sem ga prejel šele marca letos, ne morem niti pošteno zbehti, kaj šele sanirati garaže. Prav tako že dobra dva meseca pričakujem odgovor vodstva vodovodaijev, ven- dar se zdi, da imajo slonjo kožo, ah pa so prepričani o svoji vsemogočnosti in pravici, da delajo po polževo. Ce bi na primer jaz sam pov- zročil kakršnokoli škodo na objektu, bi jo že zdavnso mo- ral poravnati. Ob vsem tem je skoraj od- več omenjati razne stroške, ki sem si jih nakopal z nadle- govanjem vseh omenjenih, njihovih tajnic, itd, itd. Vsem omenjenim bi tudi priporočil, naj še enkrat pre- gledajo vse moje spise in pri- tožbe in mi po človeško vr- nejo iz malomarnosti pov- zročeno škodo. Kakršenkoli komentar k temu je po moje odveč, o njem naj presodijo bralci sami. G. M. Cesta na Dobrovo 62/a, Celje Je celjski park tekmovalni Stadion? Sončni dnevi se nam do- brik^o pred durmi in so ka- kor posetnica z vabilom. Predramite se zaspanci in v naravo. »Čudovito«, si poreče mar- sikatera mati svojega, malč- ka, ki ga bo popeljala v park ah na ploščad za Savinjo, kjer se bo otrok brezskrbno razigral, varen pred nepre- vidnimi in večno hitečimi avtomobihsti. Tudi starejši ljudje, navehčani bolečin, ki jih pestijo in posedanja po zaprtih stanovanjih, bodo vzeh pot pod noge in se od- pravili po sprehodih. Pravo pomladno vzdušje, ki prihaja, se nas je polotilo. In tako se odpravljamo v park, kjer se bomo malce sprehodih, nato pa se uživajo pred^ali prvim sončnim žar- kom, sede na klopeh za Sa- vinjo. Izognih smo se vsem ne- varnostim ulic in cest. In že smo na ploščadi za Savinjo. Sedem na prvo klop, okraše- no s sledovi razno-raznih šte- vilk in žalostno pogledam po svoji čisti trenerki, ki bo po- brisala vse te sledi nekih ob- jestnosti. Opazujem brez- skrbno igro otrok, ki se podi- jo za žogo in golobi, ne, da bi pravočasno opazili trumo razpos^enih, mladih motori- stov, ki v tistem trenutku pridrvijo po sredini »Masari- kove ploščadi« ter zelenici. Eden izmed otrok se zajoče, ker se mu je žoga odkotahla v Savinjo v času njegovega bezanja pred (tolpo motori- stov«, drugi pa se v zadnjem trenutku razbežijo vsak na svojo stran. Res so gibčni ti otroci! nekeo metrov naprej »naši junaki« za las obvozijo staro ženičko, ki ji noge - kloneče pod mnogimi bolečinami, ne dopuščajo več takšnih hitrih poskakovanj in bezanja. Sh- šati je le še preklinjanje mla- deničev in mladenk nad te- mi »starimi zmešanimi baba- mi«, ki ne znajo hoditi in je- kleni konjički že drvijo mi- mo ponosnega splavarja, preko mostu v park. Tu se takšni prizori ponovno po- novijo, le, da dobijo še novih žrtev. Kohko bi nam imeh šele povedati nežni cvetovi rož na urejenih nasadih, če bi znah izpovedati svojo bo- lečino, ki jim jo prizadanejo kolesa motoristov, pod kate- rimi umirjoo? Mislim, da se bom počasi odpravila domov in zapahni- la vrata za seboj. Bom var- nejša! Mihčniki, mestni stra- žarji: »Vi pa le malce na spre- hod. Za Savinjo, v park! Če boste imeh srečo, ,se boste vmih brez prask. Če pa bo drugače, nikar ne tarnate.« Na koncu koncev, kaj ste pa storili, da temu ne bi bilo tako? Morda boste že jutri vi stah v trgovini in kupovah motor svojemu osnovnošol- cu, ki bo šolsko leto uspešno zaključil? Pa srečno! VALERIJA JORDAN-KOVAČIČ, Celje Slabo gostinstvo Golovca Po sili razmer (ker v bližini ni drugih gostinskih lokalov) me večkrat zanese v gostin- ske prostore Golovca, kjer nehote vidim precej nepra- vilnosti in arogance nekate- rih uslužbencev, ki še zdaleč niso sposobni za stanje ali sedenje ob točilnem pultu. Nekateri so tako razdražljivi, da bi bilo bolje, če bi sedeh kar doma, saj jim je tudi po- zdrav »dober dan« odveč. Zgodilo se mi je, da sem ob prihodu prijazno pozdravila natakarico in ker ni bilo od- govora niti reakcije, sem pozdrav ponovila. »Gospa« natakarica mi je vsa ogorče- na odgovorila »sem slišala in ni treba dvakrat ponavljati!«. Sprašujem vodjo gostinstva, če je kdaj podrejenim ome- nil, da je na takšnem delov- nem mestu zelo dobro po- znati vsaj malo kulture in prijaznosti ter vljudnosti? Drugič, spet, sem vstopila v restavracijo Golovca, kjer se je natakarica obilnejše po- stave ravno hranila za mizo, ki je namenjena gostom. Ča- kala sem nekaj minut, saj sem hotela kupiti le cigarete. Potem sem zashšala pripom- bo »Na tem prekletem Go- lovcu še požreti ne moreš v miru zaradi takšnih skleroz!«. Nisem sklerozna, sicer bi to žaljivko pozabila, pa je ni- sem in je ne bom. Če je Golo- vec res tako preklet, kaj še dela ta natakarica tam? Del- ček tega Golovca je tudi moj in nas vseh Celjanov in če je k^j prekleto v njem, je to »prekleto« slaba gostinska ponudba in postrežba. Na Golovcu se marsikaj dogaja vsak dan ter tako gostje zahegamo k vam, a le po sili razmer, ker pač v bli- žini ni drugega lokala. Pre- pričana pa sem, da bi lahko na prste roke prešteli goste, ki prihajajo k vam zaradi pri- jaznosti osebja. Ker sem veh- ko slišala o vaši nedotaklji- vosti pričakujem oster od- govor. ALBINA STRAŠEK, Prava Kaya ""^^ Upam, da se Celjani še spominjajo prave skupine Kaya in članov te tedaj naj- boljše skupine v Celju in okolici. Ne vem, kako si se- daj lahko drugi lastijo njiho- vo ime. Kot poznavalec pra- ve Kaye sem tudi osebno poznal člane in vem, da so bih najboljši v sestavi: Džos (bas), Mitja in Zupane (kita- re), Onorenovič (bobni) in Kompiek (vokal). TisJ to zasedbo spremu. koncertih vedo pove/. so bih nastopi prave] Sprašujem se samo, k sedanji člani ozirofj »glasbeniki« lastijo j^; ime in kazijo vse, kar pred štirimi leti naredj vi člani skupine i^, glasbeno sceno Celja?" Upam, da ti, pravi tij bodo dovohh, da ji^, kvari ime, ki so ga Marsikdo, si želi, da s, zberejo. Ce je to le m - fantje - dajmo. jošt, ZAHVALE - POHVALE Pomoč Žabam Celjski plesni orkeste BE, ki deluje v okviru svetno-kultumega dj France Prešeren iz | ima trenutno svoje vac prostore v spodnjem- nem gradu, tj. v bivšikj Slavka Slandra. Zaradi pričetka temi ga popravila Spodnjegi du je naše delo, tj. delo stra, postalo oteženo in vsled tega pričeli iskati prostore, kjer bi lahko i Ijevah naše, sedaj že s 50-letno delo. Na pomoč nam je d hotno priskočila Sredi^ dagoška šola iz Celja n; z ravnateljem Ivanom šem, ki nam je dala nar lago dva prostora, v k; bomo lahko delah. Ker smo naleteli pri] kontaktih s to šolo, z r teljem Ivanom Kapšei izredno prijazen spreje končno našli tudi rešiti ga problema, se učit Srednje pedagoške predvsem pa ravnatelju Ivanu Kapšu, za to nji dejanje in pomoč, javno valjujemo. j Prepričani smo, daj način reševanja probli raznih kulturnoumetn skupin v teh kritičnih i edini način in zato priči mo, da bodo gesto Srf pedagoške šole upošti tudi druge tovrstne in cije. JANEZ g CPO Hvala za pozornost Tu smo, med vami ži\ Čeprav smo stari, ne zi rimo. Za to ste v celji domu upokojencev lep skrbeh. Vi, prijatelji, ustvarjate trenutke ve sreče in poskrbite za prt presenečenja. Takšna s( nastopi pevskega zboi Kompol, ženskega zbo Celja, cicibanov iz vrt' pionirjev iz Prve osnovn le, predvsem pa žen^ okteta iz Kočevja. Vseh bih zelo veseh, posebe Kočevk v narodnih noša so zapele cel venček d2 nih, starih, starih pesj^ jih danes le še redko 1^ šiš. Prosimo jih, naj te P očuv^o na naše vnu* prosimo jih za ploščo c| ma kaseto. Ker je to no s stroški, bi se lahko" kakšna slovenska ki^JJ skupnost, ki bi omo^^ snemanje kasete in oču' narodnega blaga. -1 Tudi sicer se nas (j-J spominj^o in nam pripraviti čim več P™, skup^ preživetih ur. *,, Ijeni smo bih k božji ^ j v novo cerkev Sv. dun^. smo bih tudi po^; Vodstvo doma nam na razpolago prevoz. > Prijetna je zavest, % mo skrb in P^^aJ^.^ družbe po prijetnem " v domu upokojencev. smo že v poznih 1^^?^% nja. Vsem najlepša h^ojl LOJZKA UNVERD*^^ 24. maj 1990 - stran 21 I po nenadni smrti n^- Liišega celjskega ročk pina Zagoričnika, rželijo prijatelji iz Kaye fdomestiti z dostojnim ''!dednikom. Prijave za ^^iio na tel. 28-385 ^\nsambel Št^erskih !„2i7i je iz gostovanja po madi poslal razgledni- „i/ Toronta z najlepšimi tdravi vsem Ijubite- \ narodnozabavne ^\)e • Iz Nemčije pa so •\slali razglednico člani ;^?ambla Braneta Klav- irja, ki so v Bad Kohl- !^bu nastopili na radij- č oddaji. Te dni pa so jiedili zadnje posnetke ^novejše kasete tudi za rfinšlio govorno področ- ji Vera Sabec-Solinc je ■ Celjskega instrumen- .a^ega kvinteta vskočila ^^samblu Vlada Sre- ^nška, ki seje zopet po- ml na noge. Na alpski (fer na Bled je prinesla ^ več kot mesec dni dvojčka • Griška k maš postaja največja k^a prireditev, ki jo ^kletos razširiU na dva ^»»ričela se bo namreč soboto, 16. junija kncertom ansamblov ročk in Parni va- ^■jladaljevala pa se bo ^bto z zares izredno h^o, s^ bo nastopilo hptvžoalcev, od katerih ^okrat omenimo samo j, ilomobile. Pando, Rde- .? barona, Don Mento- je% band. Pop de- „. Boogie, Big ben in "j iudežna polja • Vodilna L • edina izdajatelja , No fanzina Pascal .■:..in Jure Kelhar pa mmvljata v soboto, 26. v Gotovljah tretji Trash-Grindcore mf Of Festival. Pričel 9o ob 17 uri, nastopili M bodo Kenophobia m^nj Gradec), Satiri- WPoem (Maribor), Epi- mtZone (Žalec), Disa- ^h^mur in Dishar- mKOrchestra (oba iz Y^ovca) • Prava, toda ogabna zadeva v svetu je glasbenih fanzi- nov na tone, pri nas doma jih praktično ni. Z drugo števil- ko No Name fanzina zdaj po- skušata Gotoveljčan Pascal Rogl in Mariborčan Jure Kelhar zagotoviti kontinu- iteto in podporo neodvisnih založb in bendov, da bi jima No Name uspelo izdati tudi prihodnje leto. Napredek od lanske, prve številke je očiten. Letošnji No Name je obilnejši in pe- strejši, ameriške in evropske založbe objavljajo oglase (ne- plačane, le gesta pronicljive- ga para?), največ pa je napi- sanega seveda o trashu, spe- edu in podobni muziki. Če vas ta vrsta zvokov zanima, boste v No Name našli kup kontaktnih naslovov, ob tem pa še veliko podatkov o ljub- ljenih skupinah in recenzij sedeminčeijev in albumov. Za osnovno informacijo iz vsebine: Reactor, Backwa- ter, Atrocity, Paradox, Hu- manicide, Dead Horse, Dis- harmonic Orchestra, Skele- tal Earth, Oliver Magnum, The Horde Of Torment, Obh- veon, Braindamage, Immo- lation, Psychotic Waltz, Sati- rical Poem... Prava zadeva, ogabna kot se za takšno mu- ziko spodobi. Kontakt: Pas- cal (063) 701-996. BP Pred izbirnimi tekmovanll za Zlato harmoniko Kultumo-umetniško dru- štvo na Ljubečni se skupaj s soorganizatoiji izbirnih tekmovanj za Zlato harmoni- ko pospešeno pripravlja na letošnjo jubilejno prireditev. Drugega septembra se bodo harmonikarji že desetič po- morih za naslov najboljšega na diatonični harmoniki. V juniju in juhju se bodo končala vsa regijska tekmo- vanja. Po vsej verjetnosti bo- sta že letos dve polfinalni prireditvi. Organizatorji pa ob jubileju pripravljajo vrsto spremlJEgočih prireditev. Žal letos ni bilo izbirnega tek- movanja v Trstu zaradi te- žav, s katerimi se srečujejo organizatorji v Domju. Te te- žave so nastale pri sami orga- nizaciji med društvom Fran Venturini in občinsko oblastjo v Dohni. Vse pa ka- že, da se bodo letos organiza- torjem ponovno pridružih Primorci, ki bodo zegeh tudi harmonikarje z italijanske strani. MB Novi ročk 90 Nekako pred desetimi leti so v naši prestolnici glasbeni (rokerski) zaneserijaki priče- li vzpodbujati izvirno doma- čo rockovsko godbo, ki bi bi- la nekonvencionalna ter glasbeno in tekstovno inova- tivna. Tako je nastala prire- ditev Novi ročk. Radio Študentje, kot orga- nizator te prireditve, te dni razpisal pogoje za sodelova- nje na letošnji prireditvi. Po- samezniki ali^skupine mora- jo na Radio Študent poslati kaseto -ah magnetofonski trak (tudi mono) z najmanj 20 minut glasbe ter seveda ime izvajalca, sestavo ter to- čen naslov in kratko biogra- fijo (nastopi, snemanja) in besedila. Natečaj velja do 15. junija, ko bo komisija pre- gledala prispela dela in iz- brala n^ bolj še. Delavski svet podjetja v družbeni lastnini »zarja« kovinooprema p. o. petrovče razpisuje dela in naloge direktorja podjetja za dobo 4 let Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: . - da ima višješolsko izobrazbo tehnične, organiza- cijske ali ekonomske smeri s 5-letno prakso na ustreznih delih in nalogah, - da ima sposobnosti vodenja In koordiniranja dela in uspešno opravljen preizkus iz varstva pri delu. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandi- dati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa z oznako »za razpisno komisijo« na naslov »Zarja« Kovino- oprema p. o. Petrovče. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 8 dneh po imenovanju. tovarna konfekcijskih in športnih izdelkov »toper« celje Teharska 4, 63000 CEUE Komisija za delovna razmerja družbenega podjetja »TOPER« objavlja dela in naloge računovodja podjetja • Pogoji: - višja strokovna izobrazba ekonomske sme- ri (VI. stopnja) - aktivno znanje tujega jezika - 4 leta delovnih izkušenj Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev po- šljite v 8 dneh od dneva objave na naslov »TOPER« CEUE, Teharska 4,63000 CEUE, Kadrovska služba. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po skle- pu komisije za delovna razmerja. Glede na sklep sveta delovne skupnosti kpd za mladoletnike in zapori celje objavljamo prosta dela in naloge 1. vzgojitelj 2. inštruktor - mizar Razpisne zahteve: 1. Za vzgojitelja: - končan program za pridobitev višje strokovne izo- brazbe pedagoške, defektološke ali druge ustrezne smeri. - 3 leta delovnih izkušenj 2. Za inštruktorja mizarja: - končan program srednjega 4-letnega izobraževa- nja lesarske stroke - dve leti delovnih izkušenj Delovno razmerje združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom, delovna doba se šteje s povečanjem 12/16 mesecev. Kandidate obveščamo, da bodo v postopku spreje- ma preizkušene strokovne kvalifikacije ter druge po- sebne zahteve, ki so potrebne za sklenitev delovne- ga razmerja oziroma za opravljanje teh del in nalog in sicer po postopku, določenem v samoupravnih in organizacijskih aktih zavoda. Pisna dokazila o izpolnjevanju pogojev (diploma, vloga, življenjepis) naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov KPD za mladoletnike in Zapori Celje, Linhartova 3, kadrovska služba. Kandi- dati se morajo osebno zglasiti na razgovor v kadrov- sko službo zavoda ob delavnikih v času od 7.30-11.00 ure. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni. Lestvici Radia Celje zabavne melodije: 1 hajde da ludujemo - tajci (6) I nothing compares 2 u - sinead o' connor (6) ]■ bla je sreda - don mentoni blues band (4) I get up - tehnotronic (7) that sound good to me - jive bunnv (6) ^, jaz nimam noč za spanje - šank ročk (5) ' lily was here - david astevvart and candv s, dulfer (2) M l'd rather go blind - sydney vungblood (3) uzmi me - ritam srca (8) " 'nsieme 1992 - toto cotugno (1) ^^tvica zabavnih melodij je na sporedu radia celje vsako '^»oto ob 17.30. ^omače melodije: !• naj pesem zveni - štajerskih 7 (7) 3 jasmin-spomin (5) : mati čaka vas - boris kovačič (3) ' nemir - šaleški fantje (4) 6 uubezen ni le beseda-zajc (8) s-glažekjenalit-mihelič (2) . godec-nageu (2) 9^emlja, hvala ti-rupar (10) 10 tvoj najlepši dan-dobri znanci (1) žabica, želimo ti vse najbouše-alpski kvintet (1) i^^^ica domačih melodij je na sporedu radia celje vsak ^"«««6116110517.30. _ V CLUBU CASABLANKA bo jutri zvečer nastopil ansambel POP DESIGN. zaradi sejma je vhod z zadnje strani dvorane LTH TRGOVINA - MALOPRODAJA NA POMLADANSKEM SEJMU GOLOVEC od 19. do 26. maja RAZSTAVUA IN PRODAJA: - zamrzovalne skrinje - hladilnike - zamrzovalne omare t hladilne pulte - manjše gostinske aparate in drugo UGODNE CENE, SEJEMSKI POPUST OBIŠČITE NAS! 22. STRAN-24. MAJ 1990 OTROŠKI vhn^ Kolo sreče Naša družina je bila izžrebana za oddajo Kolo sreče. Nastopili so ati Rudi in trije otroci. Ta od- daja je bila na sporedu 14. aprila. Pri igri Kolo sreče niso imeli sre- če pri vprašanjih. Tako so izpad- li, kot izpade vsaka družina, ki ima najmary maskot. Videla sem, kako naporno delo imjgo vsi, ki snemajo, tudi Mito TVefalt in Dan\jana. Ko so odpirali skrirxje, so imeli veliko sreče, ker je na koncu igre ostala skrinja z uni- katnimi izdelki tovarne Liboje. Po končani oddaji smo vse odpe- ljali domov v dveh avtomobilih. Vsi ti lepi izdelki bodo lahko na- So družino spremljali iz roda v rod, kot lep spomin na igro sreče. VESNA ČUJEŽ OŠ Frarvja Vrunča SUVNICA PRI CELJU Prašičji reicoril Pri moji stari mami imsgo sred- ice veliko kmetijo. Ker imamo hišo precej blizu njihove, prebi- jem mnogo prostega časa pri rxjej. Rada se zadržujem pri živa- lih in jih opazujem. Pred leti pa se je v ryihovem hlevu zgodilo neksg nenavadnega: na svet je pogledalo osemnajst prašičkov. V navadnih razmerah se jih skoti osem do deset, redko kaj več, to- krat pa kar esemn^st. Stara mama, ki zanje skrbi, se rada pošali, da ima v hlevu otro- ke. Z veseljem sem se tudi jaz potihoma splazila pogledat sreč- no spečo družino. S svojimi pri- frkryenimi repki in povešenimi uhlji so bili prav smešni. Ležali so stisnjeni k materi in bili so videti zadovoljni. Glavna skrb sedaj, ko so bih na svetu, je bila, kako jih nahraniti, saj za vse ni bilo seskov pri materi. Stara ma- ma se je imenitno znašla: pripra- vila je stekleničko z dudo.Ko je bil čas hraryeiya, se je začela bit- ka za seske. Bilo je veliko preri- varvja in cviljenja. Vmes je mora- la poseči stara mama in pujske, ki so ostali brez seskov, nahraniti s stekleničko. Prašički so se tega počasi navadili in lepo uspevali. Čeprav je bilo z ryimi veliko dela, jih je bilo veselje pogledati. Vsi so preživeli, kar je tudi svojevr- sten dosežek. Ta dogodek se mi je povrnil v spomin zopet letos, ko je pri stari mami zagledalo be- li dan deset prašičkov. Pričako- vali so rekord, saj je bila prašiča večja in bolj obilna kot tista pred leti, vendar ji rekorda ni uspelo zrušiti in ga menda tudi nobeni ne bo uspelo. KATJA BERDNIK, 7.b OŠ Bratov Letonje ŠMARTNO OB PAKI Ppmiad na poiiu Ko se zemlja spomladi zagreje, se začne delo na polju. Najprej je treba raztrositi gnoj. Zato imsuo kmetje trosilce, tako samo naki- dsgo gnoj nanje z nakladalci. Na- to zapeljejo gnoj na ryivo, kjer lepo raztrosijo. Včasih pa so vse to delali na roke. Brez traktorjev, ki so jih tedeO nadomeščali koryi. Tam, kjer pa niso imeli konjev pa so napregli krave ali vole. Za na- kladanje gnoja na voz niso imeli nakladalcev, ampak pridne, močne roke. Nato so zvozili gnoj na njivo, naredili velike kupe gnoja pa celi njivi. Ko je bilo na njivi zadosti gnoja, so kupe raz- trosili kar na roke. Nato pride na vrsto orai\je. Tu- di to sedaj delamo s traktorjem. Prej pa so v kocete zapregli dva korxja, za kocete so pripeli plug in oranje se je začelo. Plug je imel na koncu dve ročici, za kate- ri je nekao držal in plužil. Ko je bila rvjiva zorana, jo je bilo treba zbranati. Vpregli so enega kor\ja, mu za- d^ pripeli brano in začeli so bra- nati. To je bilo zelo počasno delo, ne kot sedaj, ko vzameš traktor, mu pripneš brano, greš enkrat sem pa tja in je gotovo, saj so brane danes trikrat širše kot ta- krat. Veliko dela je bilo potrebnega, da je bila zemlja pripravljena za setev. Malokdo si to predstavlja, saj so konje in pridne roke zame- njah stroji, zaradi katerih se zgo- di toliko nesreč. Damjana Frece, 6. b OŠ Kozjanski odred PLANINA V našem razredu Bil je zelo dolgočasen dan. Prejšnjo uro smo pisali kontrol- no nalogo iz glasbene vzgoje. V odmoru pred matematiko sem bila pri sošolkini klopi. Po- govarjah sva se o snovi, saj bi morala biti pri matematiki vpra- šana. Naenkrat stopi tovarišica v razred in nas vpraša: »Ali vi res nikoli ne slišite zvonca?« Vsi smo odhiteli na svoje prostore. Tovarišica je bila jezna na fante, ker so se podih po razredu. Kma- lu se je pomirila. Dolgo je pisala v dnevnik. Ko je odprla redoval- nico in me pokhcala pred tablo, se mi je na obraz spustila megla. Postavljala mi je čudna vpraša- nja. Skorsg na vsa sem odgovori- la pravilno. Ko mi je v co napisala petico in se, v zvezek podpisala, se ttuj glica razpršila. Tudi njj^ ure so se mi zdele bolj ves^ Doma sem zaradi matematiki, ki mi je vel^ menila, dobila celo vrečko bonov. ANDREJA KOZI OŠ Slavko Šl PRE£ Moj dom - moja sreča. Narisal Damjan Idvorjan, 2. r, OŠ Stranice. Vem, da je pomlad mamljiva, da v šoli preživljate zadnje, napete tedne, pa vas zato ne bom še jaz gryavi s pretežkimi vprašanji. Tokrat morate odgovor samo, kako se je Celje imenovalo v rimskih časih. Odgovor je že napisan na dopisnici, keone? Pošljite joi torka, 29. m^a 1990 na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 63000 CELJE. Atkine izžrebance nagrajuje AERO. Prejšnjikrat smo vas spraševali po podzemni jami bli Šempetra. Njeno ime je Pekel. Nagrado pa dobi: Neven Bobek, Planina 27, 63225 Planina pri Sevnici. Deset rok za Alfeve prijatelje Tokrat je Alf svojim prijate- ljem namenil deset šaljivih na- grad: lepljivih, magičnih rok. Pet smo jih podelili tistim, ki so pokhcali našo telefonsko številko, pet pa onim, ki so po- slali kupone. Robi Lamper iz Celja, Ulica Frankolovskih žr- tev je izžrebal številko 216 in tako prinesel nagrado Barbari Sajovic z Gomilskega 6, ki je vpisala najbližje število 213. Lucija Kocjančič iz Celja, Uli- ca 29. novembra 51 a, je »izgla- sovala število 245. Med deseti- mi kuponi z najbližjo številko 246 smo potem izžrebali Lauro Potočnik iz Celja, Goriška 2. Tudi številke 116, ki jo je izžre- bala Bojana Janžič iz Celja, Partizanska 29 ni vpisal nihče. zato je bila nagrajena S Petek iz Strmeča, Hre« ki je vpisala najbli^? 123. Barbara Stožir a Pod Upami 12jeprine^ Renati Guček, Ulica ^ lovskih žrtev 17 b iz C* nata je namreč vpisala'j, 589, ki je bilo n^bliže ^. nemu 597. In še dvenalj^ trgovinice Alf: Valerija' j Šempetra 103 g je izklic^^ vilo 629 in osrečila Ašenberger iz Žalca, ^ 6, ki je vpisala 638. Tako, zd^ veste, kdoj vec«zato, kar steze pošti. Kdo ve, morda V^j Alfove roke spletle tuo' no novo prijateljstvo- I((;|JA NOVEeA TEDNIKA 24. MAJ 1990 - STRAN 23 Z Novim tednikom na izlet V zadnjem kolu naše skupne akcije za zbiranje naročni- kov Novega tednika pod geslom »Z Novim tednikom na izlet« je videti, da je večini res že pošla sapa. To pa seveda ne velja za n^večja konkurenta za zmago - Š.c razred iz Polzele in 8. b razred iz Šentjurja. Kot je iz tabele razvidno, sta se oba razreda izjemno potrudila, seveda pa so mladi Polzeiani prešli v pravo ofenzivo, S£(j so zmagali z ogromnim naskokom. Pri tem jim je gotovo močno pomagal nov prijem, ko so naročnino ponudili tudi delovnim organizacijam. Kot zmagovalci kola, so si mladi Polzeiani priborili tudi drugi videorekorder, nesporno pa so zmagovalci tudi v skupni razvrstitvi. Toda o skupnih rezultatih celotne akcije boste lahko prebrali več v nasledki številki Novega tednika. Akcija zbirar^ja naročnikov Novega tednika, kije trajala 3 mesece^je, upamo, v obojestransko zadovoljstvo uspela. Z vašo pomočjo smo pridobili mnogo novih prijateljev. Zahvala za to gre predvsem vam učenke in učenci, ki ste sodelovali v akciji, pa tudi razrednikom tekmovalnih razredov in vsem, ki so vam pomagali.. Provizijo bomo nakazali do 5. jmiija 1990. !avod SRC Golovec - Sejem rabljenih avtomobilov in motorjev vsak torek od 14.-19. ure in vsako soboto od 6.-14. ure. - Savna odprta ob delavnikih od 12.-20. ure, sobota in ne- delja od 14.-20. ure. " Bazen odprt ob delavnikih od 8.-20. ure, sobota in ne- delja od 14.-20. ure. - Kegljišče odprto ob delavni- kih od 12.-22. ure, sobota in nedelja od 14.-22. ure. Vse informacije na telefon 33-233 int. 25. Zavod za požarno, reševalno in tehnično službo Celje, Dečkova o. 36 objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge: ^^ministrator - tajnik Pogoji: - da ima srednješolsko izobrazbo (V. stop- nja) administrativne smeri Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Po- skusna doba traja 90 dni. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 15 dneh na naslov: Zavod za požarno, reševalno in tehnično službo Celje, Dečkova c. 36. 9 odločitvi bodo kandidati obveščeni v 15 dneh od 'zbire kandidata. AFRODITA COMMERCE d.0.0., 63250 Rogaška Slatina, Kidričeva 54 razpisuje prosto delovno mesto kemijskega tehnika (iz področja kozmetike) Pogoji za sprejem: - najmanj 3 leta delovnih izkušenj - poskusno delo 2 meseca - zaželeno znanje nemškega ali angleškega jezika. Ponudbe z ustreznimi dokazili pošljite v 8. dneh po objavi na gornji naslov. razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi Vodja računalniškega centra Za razpisana dela in naloge se zahteva visokošolska oz. višješolska izobrazba računalniške ali druge ustrezne smeri in 4 leta uspešnih delovnih izkušenj. Poleg zahtevanih in splošnih pogojev morajo kandi- dati za razpisana dela in naloge imeti ustrezne delov- ne, organizacijske in vodstvene sposobnosti. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. objavlja prosta dela in naloge Organizator poslovno informacijskega sistema Pogoji: - organizator dela - smer računalništvo ali progra- merski tehnik - 2 leti delovnih izkušenj. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev po- šljite v roku 15 dni na naslov: SIP - Strojna industrija Šempeter v Savinjski dolini. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po odlo- čitvi. Komisija za delovna razmerja objavlja prosto delovno mesto RAZISKOVALEC TRŽIŠČA Pogoji: - visoka ali višja izobrazba ekonomske oz. tehnične usmeritve - 2 leti ustreznih delovnih Izkušenj - znanje nemškega ali angleškega jezika Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s po- skusnim delom 6 mesecev. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev po- šljite v 8 dneh po objavi na naslov: FERRALIT ŽA- LEC, Cesta žalskega tabora 10. O izidu bomo kandidate obvestili v 15 dneh po nnravlipni irhiri Instalacijsko kovinarsko in obrtno montažno podjetje IKOM Šmarje pri Jelšah Delavski svet " razpisuje prosto delovno mesto vodje finančno ekonomsko plansko analitskega sektorja. Kandidat za zasedbo delovnega mesta mora izpol- njevati naslednje pogoje: - da ima dokončano V. ali VI. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske smeri - da ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj na delov- nih mestih vodenja - da ima sposobnost vodenja in organizacije ter koordinacije. Kandidat bo izbran za mandatno dobo 4 leta, po poteku mandata pa je lahko znova imenovan na to delovno mesto. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izobrazbi poš- ljejo v 15 dneh po objavi na naslov IKOM Šmarje pri Jelšah. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po oprav- ljenem izbirnem postopku. 24. STRAN - 24. MAJ 1990 zanke jnur. Nagradni razpis 1. nagrada 100 din 2. nagrada 50 din 3 nagrade po 30 din Pri žrebanju bomo upoštevali rešitve, ki bodo v naše uredništvo le do torka, 29. maja do 9. ure Rešene križanke lahko prinese osebno, na vhodnih vrartih je poSj ralnik. Na kuverto napišite NAGJ KRIŽANKA in svoj točen naslov Rešitev Icrižanice vodoravno: ŠKATLA, OCET i RELI, GOTI, SLIKAR, DONNr SIP IPAVEC, TOAST, EO j OVAL, KORDUN, RAM, POLJU ESK, DNO, ESKADRILA, ST) LIA, EKRAN, TARRASA. izid žrebanja 1. nagrado 100 din prejme: Jaj man, Ribno, V. Dobje 9, 64260 Ble^ 2. nagrado 50 din prejme: Silva ft šek, M. Dobje 34, 63222 DramUe. j 3 nagrade po 30 din pa prejme)^ ja Vovk, Cesta na griču 8, 63320 Ti Velenje; Janez Majcen, Goriška 6,i Celje in Vidoslav Gošnjak, CeljslSl 39, Rogaška Slatina. ^ Nagrajencem iskreno čestitanj« Nagrade boste prejeli po pošti« bodeči NOVI TEDNIK Pokazale so bojda raziskave, da sodbe mnogih niso ravno prave; da zidaki efe radona ne »delajo« preveč in da je ves preplah nasploh odveč. Že res, da najhujši niso ti efe zidaki ampak, da mnogi so pri nas izdelki taki, ki preveč so res radioaktivni in prav zato za stanovalce prav nasilni. čudno nekateri se čudijo, kako da nekdanji delavci gorenja - ekc (zdaj na cesti) ne želijo letovati v ekovih (v stečaju) počitniških prikolicah, ampak želijo, da jih prodajo in si denar razdelijo. saj imajo zdaj, ko so brezposelni, vendarle še več časa za letovanja. časa imajo dovolj, ne pa tudi denarja. Dogovorili smo se, kdo bo vladal - zdaj se moramo le še, kdo bo delal. nekoč in danes časi se spreminjajo in spreminjajo se oblike praznovanja dneva mlado- sti. od čiste zagnanosti se prireditve spreminjajo v praktičnost. zalčani to najbolje dokazujejo. za ta dan bodo pripravili tekmovanje mladih v orien- taciji. za mlade je pač to v današnjem času najpomembnejše. če lahko sklepamo... če lahko sklepamo po dosedanjih prizadevanjih, lahko mislimo, da nam bo župan anton roječ priboril avtocesto proti ljubljani. upamo lahko seveda tudi, da bo miro gradič pospešil urejanje stano- vanjske problematike, mirko krajnc pa pritrdil vsem tistim, ki menijo, da je razvojni center v precejšnjih za- gatah. mnogi, ki ga poznajo, pa se spra- šujejo, kaj bo prinesel maks bastl. Vse so nam že pobrali. Skoraj že vse. Zdaj so se spravili še na naše orožje. Upajmo, da nam bodo pustili orodje, sicer jim ne bomo mogli delati. neuradno neuradno smo zvedeli, da so se zdaj, ko so šmar- čani grad v podčetrtku od- dali najemniku, ki ga je pri- pravljen urediti, našli trije dediči, ki želijo uveljavljati lastništvo nad tem gradom. stvar seveda ni enostav- na; si lahko mislite, da se najdejo neki rimljani in uveljavljajo lastništvo nad celjem. ali zahtevajo vsaj odškodnino za kanalizaci- jo, ki smo jo s pridom upo- rabljali še toliko let. Za tiste, ki streJj^joi, zle - očitno ni lo\ pusta. Tudi za boj pri kor\ velja načelo - važno sodelovati. Gotovo si nihče od s rih prerokov ni u; povedati, da bodo pragu 21. stole, - imeli hudiči boga sko življenje. Obljube predsedi ških in drugih kas datov močno spom nj^jo - na Medjugoij Bil bi čas, da uveden »bonus« - za »osebi napake« na položaj!} MARJAN RRADl bojazen ^ vse več ljudi, ki smt izvolili na ključna mesti koleba med profesionai opravljanjem dela, a lonterskim. pri mnog« vladuje odločitev za\ terstvo. upajmo le, da to n meni, da bi - na p - občino vodili le zah Bodice • oven_ Ona: Spotaknila se boš ob lastno zanko, ki si jo tako vneto pripravljala nekomu drugemu. Drugič bodi raje malo bolj odkritosrčna in poštena, pa se ti to ne bo zgodilo. Popazi raje na svojega partnerja. On: Nikar ne razlagi problemov tistim, ki misli- jo, da jih nimaš. Pomoč boš našel na povsem nak- ljučen način, a ne bo zato prav nič manj dobrodo- šla. Konec tedna se ti obeta prijeten dogodek, ki ti bo ostal v spominu. • bik_ Ona: Dognale se ti bodo nenavadne, vendar prav prijetne in zanimive stvari. S partnerjem boš imela v začetku nekaj težav, pozneje pa bosta vendarle uspela ugotoviti skupne interese. Z denarjem pa nikar ne razmetavaj'. On: Nikar ne poslušaj tistega, ki je nujglasnejši, temveč poslušaj rsje glas svojega srca. Seveda pa bi bilo priporočljivo, da bi se čimprej postavil na svoje noge, snj imaš za to prav odlične pogoje. • dvojčka_ . Ona: Nek^j noči ne boš imela pravega spanca, s^j je pod pepelom preteklosti še vedno nekaj tlečih isker. Prijatelji te bodo sicer povabili na zabavo, vendar pa boš vikend preživela na povsem druga- čen način. On: Prijeten pomenek se bo vse prehitro prevesil v nekaj povsem drugega in prav lahko se ti zgodi, da se boš zvečer znašel v povsem tuji postelji. Toda nikar se s tem preveč ne hvali, k^ti vse skup^ lahko pride na povsem napačna ušesa. • rak_ Ona: Sicer ti bo uspelo, da se boš dokopala do nekoga, ki ga že dalj časa prav bolestno obožuješ, vendar pa si nikar ne deluj prevelikih utvar, snj bo to le prehodna avantura. Rnje uživuj dokler še lahko... On: Bodi bolj oprezen, si^j ti nekdo prav vneto pripravlja zanko, v katero naj bi se ujel. Prijazen nasmeh se lahko kaj hitro spremeni v posmeh, vendar pa bo takrat že vse prepozno. Raje malo pohiti. • lev_ Ona: Ker si si vse premalo prizadevala, si izgubi- la nek^j tistega, kar ti je veliko pomenilo. Toda nikar se ne deluj užaljeno, temveč se r^e posveti prihodnosti, ki ti lahko prinese še k^ lepšega. On: Previdneje izbirc(j družbo, da ne bodo nena- doma na dan prišle govorice, ki bi ti lahko škodile. Predvsem pa se ne zapleti^ v avanturo, za katero že vnaprej veš, da ti ne obeta prav ničesar dobrega. • devica_' Ona: Nepričakovano bo prišlo do nekega sreča- nja, ki pa ti bo v prihodnosti postalo kar navada. Partner se bo temu od začetka sicer upiral, vendar pa se bo na koncu vendarle uspel sprijazniti z novo situacijo. On: s prijateljico si bosta privoščila nekoliko več, kot pa si predvideval v začetku. Je že res, da boš kasneje dobil občutek krivde, vendar pa se bo izplačalo... Vprašarje je le, kaj bo storila ona... • tehtnica_ Ona: Čeprav boš v začetku nasprotovala partner- jevi ideji, se boš na koncu koncev vendarle spr^az- nila z usodo. Ta pa niti ni tako mračna - iz vsega skupaj boš izvlekla veliko več, kot pa si pričako- vala. On: Če boš neko preizkušnjo dobro prestal, se ti bodo odprla marsikatera vrata, ki so ti bila do sed^ zaprta. In to tako na poslovnem področju, kot tudi v povsem privatnih zadevah. • škorpijon_ Ona: Dobro premisli, preden se boš odločila za korak, ki lahko dodobra spremeni tvoj odnos s partnerjem. R^e mu pusti malo več svobode. Tako se bo tudi on veliko boH veselil ponovnega srečanja. On: Po »težkem* vikendu se boš zbudil s še »težjo* glavo, zato se ti lahko ki^ hitro zgodi, da ti bo šlo vse kar najbolj narobe. Raje se malo potuhni in počakaj na ugodnejši trenutek, predvsem pa na treznejšega. • strelec_ Ona: Ne poskušaj na vsak način ujeti tisto, za kar mishš, da moraš imeti. Z malo potrpljenja ti bo uspelo uresničiti celo tisto, kar se ti je venomer izmikalo. Oglasil se ti bo star znanec z novimi težavami. On: Začel boš premišljevati na povsem nov na- čin, kar te bo privedlo do prav osupljivih rezulta- tov. Toda nikar ne stoj odprtih ust, ampak zagrizi . v vabo, dokler je še topla. • kozorog__^ Ona: Je že res, da sediu nisi ravno v zi^ vrednem položaju, toda nuj te tolaži to, da « bilo vse skupni še veliko slabše. Tako p* vedno ostaja vs^ partnerjeva podpora - P* le moralna. On: Začel se boš spraševati, ali je določe^ dek le golo naključje, ah pa premišljeno de'^ ga, ki se ti že dolgo mota pod nogami. ni**^, zanašaj na svojo srečno zvezdo, ampak > konkretnega! ^ • vodnar___y Ona: Naj te občutek zadovoljstva ne zazi^ nobnost, snj si lahko s takšnim ravnanjem^ res čudovito priložnost. Nekdo, ki ti veliko.^ ni, te bo docela zmedel, a predvsem v po^ pomenu besede. , On: Še vedno se ne boš mogel odločiti'^ tvegaš in sprejmeš ponujeno priložnost držiš sigurnega posla. Vsekakor pa je de]' brez tveganja ni pravega zaslužka, ^^^^ • ribi_ Ona: Dosegla boš tisto, kar si prizadeva' časa, a ke{j hitro boš spoznala, da si se py zmotila. Bilo bi vehko bolje, če bi del te posvetila tudi svojemu poslovnemu življ^"' trenutno pravi obup. On: Znašel se boš v prav komičnem P^gf' še najbolje bo, da vse skup^ pustiš, Sep'^. jjf bo celotna zadeva zrušila na glavo. Posk^^ i kakšnem drugem področju - na pf^^ bežni... j 24. MAJ 1990 - STRAN 25 jedi s sirom !I|iačeii krompir fsirom .rebujemo: 1 kg krompir- 14 litra mleka, 3 dkg su- rp^a masla ali margari- sol, muškatni orešek, '^ice, 10 d*'^ poljubnega nj^ maščobo za pekač. Kuhan in olupljen krom- oretlačimo, dodamo vro- "^Leko, surovo maslo ali * garino, sol, nariban mu- Jfj^ orešek in nariban sir. vihro premešamo, naloži- % v dobro namaščen pekač nbližno 4 cm visoko in 'oečici prepečemo. Zraven "Ldimo solato ali zele- ^^^0 omako. krompirjevi kroketi j sirom potrebujemo: 5 dkg mar- rtrine, 2 jajci, 5dkg sira, jjl muškatni orešek, 3/4 kg tnimpirja, jajce, moko, na- ^1120 sir za paniranje in j^obo za cvrenje. l2 margarine, jcgc, nariba- nega sira, soli in nastrganega muškatnega oreška umeša- mo rahlo zmes. Dodamo ku- han olupljen in pretlačen krompir ter na hitro pogne- temo. Iz testa oblikujemo kratke, za palec debele klo- basice, jih paniramo v moki, jajcu in naribanem siru ter rumeno ocvremo v vreU maščobi. Dobro odcedimo in še vroče ponudimo. Posebna salama s sirom v solati Potrebujemo: 20 dkg po- sebne salame ali safalade, 15 dkg topljenega sira (klo- basa), 3 srednje debele če- bule, 2 žlici gorčice, 1 dl olja, 1/2 dl kisa, sol, 1 žlico sesekljanega peteršilja, pa- radižnik. Salamo aU safalado in sir narežemo na tanke rezine, dodamo seseldjano čebulo, gorčico, olje, kis, sol in zelen peteršilj ter dobro premeša- mo. Solato okrasimo s para- dižnikovimi rezinami. I ZA LJUBITELJE IVIALIH ŽIVALI > i3čji kašeli! Bolezen mačk povzroča rsi virusov, kompUcirj^jo pa V} bakterije. Zbolev^o mač- je iivseh starosti in je močno aširjena. Pogosteje zbole- somlžgše mačke. Bolezen s prenaša na vse mogoče ii :ifine; po zraku, preko iz- fij sikov mačk, blata mačk, j- :::'ikom med seboj ali pa jo prenesemo tudi na .... Izvor bolezni so bo- i .^.i mačke in navidezno /' ae mačke. Bolezen se iz- ^ ^10 razbohoti v času paije- ;oJe 119, Petrovče. R 12 karavan, letnik 76, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (063) 31-732, popoldan. VESPO PX 50 XL, popolnoma no- vo, ugodno prodam. Trnovlje 103/a. KOMBi IMV 220 diesel, letnik 80, generalno obnovljen, prodam. Telefon 38-218 ali 855-965. ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1984, reg. do aprila 1991, prodam za 4000 DEM din. protivrednosti. Telefon 39-041, zvečer. VW1300, hrošč, letnik 1972, dobro ohranjen, s prtljažnikom, dve zimski gumi, verigi, prodam. Ivan Vodovnik, Na pristavi 9, La- ško, telefon 731-492. MERCEDES 508, B kategorija, pro- dam ali menjam za osebni avto. Franc Roškar, Matke 82, Pre- bold. MOPED Jawa prodam. Telefon 31- 081, Divjak. TOMOS avtomatik A 3M, let. 1982, jugo 45, letnik 1986, 40.000 km, garažiran, prodam. Telefon (063) 33-058. ŠKODO 120 L, letnik 82, ugodno prodam. Inf. na tel. 35-367. GOLF diesel 87, pomična streha, kot nov, prodam. Telefon 28- 212, po 18. uri. Z101 po delih prodam. Telefon 31- 666. JUGO 65, letnik 1989, prodam. Te- lefon 770-006. ZASTAVO comfort, letnik 79, reg. do dec. 90, cena 14.000,00 din, prodam. Telefon (0601) 81-548, od 17. ure dalje. Z 101, letnik 77, reg. do dec. 90, prodam. Zlatko Tanšek, Mološa Zidanška 10, Šentjur. SKALO 128, letnik 1988, prodam. Inf. na tel. 33-084, od 17. do 20. TOMOS avtomatik A 3 ML, star 3 leta, ugodno prodam. Jožica Vran, Strmca 99, Laško. OPEL ascono 1,6 D, letnik 83, pro- dam. Franc Kračun, Pristava 9, 63212 Vojnik. DVA tomos avtomatika - coiibri - popolnoma nov, še zavit in A 3 ML, nekaj let star, oba Izred- no poceni in nujno prodam. Te- lefon 29-706. ODBIJAČ, sprednji za Renault tra- fic in Fiat 127 letnik 83 ter zadnji odbijač za Jugo in VW hrošč, prodam. Prodam tudi Fiat 126, obnovljen, tehnično potekel. Lahko zamenjava za govedo. Roman Rančigaj, Tabor 39a. GOLF diesel, letnik 84, cena 8800 DEM din. protivred. in buggy, pokvarjen motor, cena 2300 DEM din. protivred., prodam. Inf. na tel. 38-428, popoldan. LADO 1200, dobro ohranjeno, po- ceni prodam. Telefon 714-714, zvečer. FIAT 126 P, letnik 84, prevoženih 30.000 km, reg. do maja 91, pro- dam. Telefon 821-296. AVTOMATIK, 2 leti star, zelo ugod- no prodam. Telefon 25-906. AX 11 TRE, letnik 7/87, dodatna oprema, kasko zavarovanje, prodam. Cena 100.000,00 din. Telefon 24-642. Z 101, letnik 78, nereg. vozen, ce- na po dogovoru, prodam. Tele- fon (063) 29-834. ZASTAVI 101, 1,1 GX, letnik 87 in GTL 55, letnik 82/83, prodam. Telefon dopoldan 711-145, po- poldan 714-152. GOLF JGL, december 80, prodam za 5800 DEM din. protivrednosti. Telefon 742-301, popoldan. OPEL Ascono 1600 LS, letnik 1988 in Jugo koral 45, letnik 1988, pro- dam. Telefon (057) 443-058. MOTORNO prevozno škropilnico panonija poceni prodam. Tele- fon 742-248, Botričnica 14, Šent- jur. KOSILNICO IMT, univerzalno, sa- mohodno, dobro ohranjeno, prodam. Anton Žagar, Gornja vas 29, Prebold, telefon 723-341. KOSILNICO special BCS, z vozič- kom, prodam. Jože Grešak, Pri- stava pri Mestinju 13, 63253 Pri- stava/Mestinju. KOSILNICO BCS, prodam. Henrik Zatier, Hotunje 39, Ponikva pri Grobelnem. stroji OBRAČALIK muta, dele za APN 6, prodam. Gregi, Lokrovec 50. VARILNI aparat co2180 iskra, ma- lo rabljen, ugodno prodam. An- ton Smodej, Ponikva 10, 63232 Ponikva. TRAKTOR fahr 22 KM prodam. Ja- nez Stojan, Pijavci 2, Šmarje/ Jelšah, popoldan. BCS KOSILNICO (bencin, petro- lej), ugodno prodam. Ivan Vra- čun, Grobelno 58, ogled v večer- nih urah. OBRAČALNIK pajek 230, star 1 le- to, prodam. Telefon 26-695. NOV TRAKTOR torpedo 55, pogon na vsa štiri kolesa in Tomo Vin- kovlč 418, prodam. Telefon (0601) 84-165. TRAKTOR zetor 47-18, prodam. Stanko Galuf, Vodule 27, Dramlje. STROJ za skoblanje, 4-stranski. prodam. Cena 50% nove. Skut- nik, Socka 44. DVOBRAZDNI plug za Toma Vln- koviča ter obračalnik za BCS, prodam. Jošt, Gradišče 8. MOTORNO žago homelite pro- dam. Ogled možen zvečer. An- ton Lešek, Šentjanž nad Štorani 27. ZMETALNIK tajfun prodam. Jože Domik, Trnovo 2, Laško. PLETILNi stroj brodher s priključki prodam. Klicati dopoldan 779- 283 in po 19. uri. TRAKTOR ferguson 533 prodam. Inf. na telefon 821-338, po 20. uri. SITOTISK, ročni, enobarvni, cena 3000,00 din, prodam. Dobrteša vas 18 B, Šempeter, 714-875. SEKULAR z motorjem, 1,5 KS, pro- dam. Albin Rezec, Zagrad 113. OBRAČALNIK za BCS ugodno prodam. Samec, Ogorevc, Štore. TRAKTOR stayer, 18 KM, ugodno prodam. Marjan Zupane, Velika Pirešica 29, informacije na tele- fon 28-931, od 8. do 15. TRAKTOR ursus 335, 3 leta, pro- dam. Ograjšek, Jezerce 6, Dob- je pri Planini. TRAKTORSKO prikolico, nosilnost 2 t, prodam. Zadobrova 62. MOTORNO žago stihi, varilni apa- rat 135/145 - varstroj, ugodno prodam. Telefon 28-442. ROČNO vitlo s stojalom prodam. Telefon 35-413. TRAKTOR TV 730, dobro ohranjen, prodam. Franc Bezgovšek, Re- ka 8, Laško. LESNO OBDELOVALNI stroj, znamke triles, krožno žago-rez- kar, prodam. Telefon (0601) 42- 565, popoldan. CEPILEC za drva za traktor pro- dam. Telefon 742-153. NOV KOTNI brusilnik iskra 2 KW, 6300 obratov in nov vibracijski vrtalni stroj black-decker, ugod- no prodam. Telefon 27-411/161, 327, do 13.. Karlovčec, posest MANJŠO hišo prodam. Inf. na tel. 25-090. STRAREJŠO hišo v Celju prodam. Telefon dopoldan 25-406, ogled popoldan. Tovarniška 29. VINOGRAD z gorco (voda, elektri- ka) prodam. Cena po dogovoru. Avgust Javorič, Nova vas 7, Šmarje. ZIDAN vikend, vseljiv, takoj pro- dam. Blizu Pule. (063) 856-925. GRADBENO parcelo 1000 m^ v bli- žini Celja, na lepi sončni legi, prodam. Cena 25.000 DEM din. protivrednosti. Šifra PARCELA. STAREJŠO hišo in ključavničar- sko delavnico v Studenicah pri Poijčanah prodam. Telefon (062) 815-374. ENODRUŽINSKO hišo v končni fa- zi, v Petrovčah, prodam. Inf. na tel. 21-230, zvečer, razen sobote In nedelje. GOZD s travnikom, na pobočju Ho- ma, hišna številka, voda, elek- trika na parceli, prodam. Tele- fon 701-187. PARCELO, 48 arov, z lokacijskim dovoljenjem, za nadomestno gradnjo hiše, nad Grajsko vasjo (KS Gomilsko), prodam. Telefon 701-913. GOZD 7 ha v Mariji Reki prodam. Telefon 31-982. MANJŠO hišo v Kozjem, Ješovec 37, 8 funkcionalnim zemljiščem, ugodno prodam. Ogled možen v soboto popoldan, telefon 854- 139 (063). MONTAŽNO hišo v Ceiju (Selce), podkleteno in s prizidkom, pro- dam. Telefon 33-112/3107, do- poldan in po 15. uri 36-037. RENOVIRANO kmečko hišo z go- spod, poslopjem, 1,3 ha zemlje, na odlični lokaciji, prodam. Z re- konstrukcijo gospod, poslopja bi bila možna vsakršna obrt. Inf. na tel. (063) 701-489. ZEMLJO, 8 ha z gospod, poslop- jem in z nadomestno hišo, na sončni legi, prodam, šifra PO- SLOPJE. NEDOKONČANO dvostanovanj- sko hišo z delovnimi prostori v Vrbju pri Žalcu, prodam. Tele- fon 711-304. HIŠO v Rimskih Toplicah prodam. Telefon (061) 881-012. stanovanja GARSONIERO v Celju, 29 m', pro- dam. Inf. na tel. (063) 37-388, po 18. uri. akustični aparati - glasbila BARVNI TV philips, stereo, ekran 66, ugodno prodam. Kličite po- poldan tel. 35-098. ZAPAKIRAN stolp philips, nov, 2 x 40 W, ocarinjen, nujno pro- dam za isto ceno. (063) 33-732, po 19. uri. DIATONiČNO harmoniko župan C, F, B, mikser beli z ojačevalcem, 600 W, 12 kanalov in 4 kose zvočnikov, 300 W, prodam. Tele- fon 741-036. BOBNE amati, komplet s činelami, cena 3.500,00 din, prodam. Tele- fon 33-054. SINTESIZER z ritmi caslo, 5 oktav, nov, cena 7.000,00 din, na dva obroka in sintesizer yamaha z ritmi, 4 oktave, cena 2.100,00 din, prodam. Telefon 39-828, po 18. uri. športni rel(viziti] OTROŠKO kolo kekec prodam za 800,00 din. Telefon 36-396, po- poldan. BMX, dobro ohranjen in kolo pony, prodam. Teh 963. GUMIJAST čoln maestral! torjem tomos 4 elektroni no ohranjeno, ugodno za 6.000,00 din. inf. na 350, od 20. dalje. GUMIJAST čoln maestral mos motor 3,5 prodam tel. 33-958, popoldan. MAESTRAL 9 prodam. TeH 702, popoldan. gradbeni mate KLASIČEN paricet ufloj dam. Inf. 741-564, pop«" STREŠNO opeko kikinda.^' sov, nerabljeno, ugo** dam. Tel. 36-200, po 1*' KRITINO trajanko, 5o0 » hrastov parket, klasih«": prodam. Telefon 736" dan. PARKET 33 m', II. k'»*5 prodam. Poklicati 71*-^ KLINKER ploščice, 50 «1. betonskega železa 0 kosov ročk za žlebov*, nižja cena, prodam-. 741-392, od 7. do l^- od 15. do 22. živali BREJO kravo 8iment% 550 kg, prodam. fraj Upovec 3, pri Ljub«« Kako najlažje do novega ali rabljenega avtomobila? Oglasite se v podjetju avto brance v laškem Tam je trgovina z novimi in rabljenimi avtomobili (tudi staro za novo) ter trgovina z rezervnimi deli (VW, Audi, Opel IDA). Vsako soboto od 8. do 12. ure avtomobilski sejem s servisno-strokovno po- močjo pri nakupu vozila (t. i. mini tehnični pregled). Prodaja in servis vozil: Brance Laško, tel. 731-282. servis remič, šmarje/jelšah 69, (063) 821-385 Hitro, strokovno popravljam pralne stn štedilnike, hladilnike, zamrzovalnike in bojli Obiščite našo trgovini z rezervnimi deli. Cen konkurenčne. Del. čas Z.30.dQj. ufi nagrobni spomeniki. . Ugodne cene, hitro||| kvalitetno. MARJAN AMON, S* v Rožni dolini 9a, teleta 34-340.___ endovital med - za izboljšanje krvne slil« - za bolnike pod kemoten - za izboljšanje plodnosti potence - za urejanje krvnega tlaki kafra - zeliščna let zidanškova 2, celje MALI OGLASI - INFORMACIJE 24. MAJ 1990 - STRAN 31 q7{ prodam. Inf. na tel. 2a ^Jpo^9. uri iitt 120 kg in pujske, 7 ted ^domača hrana, prodam. Oj fO"'". Goričica 16, Šentjur, te \iQ brejo 7 mesecev, drugo ^ prodam. Špeglič, Brezova "'^Jmartno/Rožnl dolini, po- iriCE prodajamo vsak dan, JU Lopata 55. 33-751. .g novozelandske, bele in ie primerne za nadaljnjo re- prodam. Telefon 742-237. ^. j niladifii, pasme srna, pro- Telefon 712-177. ,j prodam ali zamenjam za °L kozo. Kovač, Bukovje 2. ;V,3 pri Slivnici. kokoši! Enoletne kokoši ^"snice rjave, odlične za na- i|pjo nesnost ali zakol, proda- jo vsak dan od 24. maja na ^^i Roje pri Šempetru. Cena ^konkurenčna. Plačate lahko iteki- f^HB koze z mladiči prodam iefon 39-972. yjiiKE, stare 8 tednov, pro- Grad, Runtole 3. ^^K£ ovčaVje, čistokrvne, brei ,^ovnika, stare 6 tednov, pro- Oče in mati z odi. rodovni- Cena 150 OEM din. proU- fii. Čistost pasme zagotovijo g. Telefon 34-758. oprema ■gE^NO garnituro ugodno pro . JUH. Telefon 35-330. DiSILNIK-zamrzovalnik gorenje )0(o, ugodno prodam. Višini tli cm. Inf. na tel. 742-289, pc 11 uri. flLNICO, dobro ohranjeno ir ' moskumulacijsko peč 2,i W, ugodno prodam. Jožic« ^' W, Strmca 99, Laško, g KO brunarico prodam. Slavke SIIIJ9, Razbor 12, Dramlje. , BUO sobo ugodno prodam : mnatel. 36-103, Guček. ŠTEDILNIK na trdo gorivo zelo ugodno prodam. Telefon 742- 147. RABLJENO emo peč na trdo gori- vo, poceni prodam, ter kuhinjski kot in okroglo mizo. Telefon 28- 350, popoldan. ostalo GRADBENO barako, primemo za 2 garaži, prodam. Novak, Orova vas 13, Polzela. PRIKOLICO adria z baldahinom, staro 2 leti, tip 400, 3-(-2, ugod- no prodam. Telefon (063) 854- 139. MOTOR tomos BT 50, odlično ohranjen in traktorski kultivator, prodam. Franc Planinšek, Zg. Hudinja 17, telefon 33-695, po 20. uri. ZAPRAVLJIVČEK in konjička z ro- dovnikom za šport, prodam. Inf. tel. (063) 745-222. TOMOS avtomatik, zelo dobro ohranjen in šivalni stroj višnja S elektronik, ugodno prodam. Telefon 701-419. NOV KAVČ in dva fotelja, termo- ban balkonska vrata, 220 X 80 cm, ugodno prodam. Telefon 27-411/161 ali 327, do 13, Kariovčec. AVTO PRIKOLICO, novo, ugodno prodam. Telefon 775-121. BRAKO prikolico, novo, prodam. Telefon 746-286. NOVA OKNA z roletami, 100 X150 In 100 X130, črne cevi 3/4 bitu- men, šidel blok 0 20 cm, drenaž- no cev 0 10,15 m, plastične od- vodne cevi 0 7 cm in skoraj ne- rabljen moped avtomatik, pro- dam. Telefon 36-119. REZERVNE DELE za Z125 P: glav- no gred, kardan, glušnik izpuha, altenator, blatnik in drugo, pro- dam. Informacije Ludvik Petrič, Vešenik 26, Slovenske Konjice. MOTOR tomos 14 M, 1984 (2000 km), planirno desko za traktor, ladijski pod 50 m' in har- moniko weltmeister (48 basov), ugodno prodam. Telefon (063) 723-217. NEMŠKI šotor za štiri osebe s spalnico poceni prodam. Tele- fon 25-866. ŠOTOR prikolico brako, odlično ohranjeno. Izredno ugodno pro- dam. Tel. 831-813. BRAKO prikolico prodam. Telefon (063) 34-228. AVTOMATIK coiibri, nov, avtoma- tik (rabljen) tomos, motorno ža- go stihi 051 AZ, prodam. Marija Strnišnik, Zajasovnik 17, 63305 Vransko. PARCELO 8 številko, dvodelno omaro, moped, vrata in blatnik škode 120 LS, prodam. Telefon 32-631. IMT 533 In B-trobento amati, ugod- no prodam. Albin Pievnik, Ortni- ce 6, 632S3 Buče. KAVNI aparat In mlin prodam. Te- lefon 741-712. SALONITKE, 6. rebeme, visoko- valne, 160 kosov, nove, z robni-, ki, prodam 30% ceneje. Marija Cencelj, Petrovče 18. VETROBRANSKO steklo jugo 45, barvni TV, kolo maraton, plinsko peč, kasetofon, radio iskra, pro- dam. Telefon (063) 28-141, po 15. uri. ŠOTOR za 5 oseb, rabljen, in šotor za 2 osebi, nov, prodam. Tele- fon 31-019, po 20. uri. AKVARIJ, 500 I, kompleten, pro- dam. Telefon 31-019, po 20. uri. ŠOTOR za 4 osebe, rabljen 1 sezo- no (14 dni), poceni prodam. Te- lefon (063) 28-008. OSTREŠJE za hišo prodam. Franc Erjavec, Brezje 4, 63241 Pod- plat. TOMOS avtomatik, stroj za suše- nje perila Siemens In stroj za pranje posode, znamke gore- nje, prodam. Telefon 21-048. KOPALNO kad, dvoročno pipo, tuš, za 1200,00 din in sodarski aparat (gargi), 2.000 DEM din. protivrednosti, prodam. Telefon 36-839. MOTOR za čoln 3,5 tomos in avto- matik srebrne barve, nov, pro- dam. Telefon 39-161. ŠOTOR za 4 osebe, prodam. Tele- fon 36-566. POROČNO belo obleko, št. 36, pro- dam. Telefon 36-958. DELAVNICO z možnostjo ureditve stanovanja, 130m^ v bližini Ce- lja, ugodno prodam. Telefon 27- 337. ŠKODO 120 L, letnik 1981, kom- bajn za žetev pšenice, starejši tip, avstrijski, prodam. Telefon 761-568. GARAŽO v Novi vasi, Kraigherje- va ulica, prodam. Telefon 35- 504 MOŠKO kolo, motor APN 4, iskrin telefon In glasbeni stolp avdio- ton, prodam. Cena po dogovoru. Zdravko Maček, Škofja vas 12. GUMI voz, težek, primeren za pre- voz težke hlodovine, prodam. Tei. (063) 821-198. APN 6, star 2 leti in sekular, pro- dam. Peter Pečovnik, Čmova 46a>. POUSKO kamp prikolico s hlad. in baldahinom, ugodno prodam. Kličite na telefon 32-549, po 17. uri. LOVSKO orožje in spalnico meblo, poceni prodam. Telefon (063) 27-803, zvečer. ELEKT. OMARICO, komplet ali po delih in sobno kolo unis, pro- dam. Tel. 37-284. DVA DVOJNA vplinjača za Z 101. 128 ali za bertone, motorno gred za Z101, potisno ploščo, dele za motor ford eskort in cerado za Z 101,128, prodam. Telefon 37- 284. OTROŠKO posteljico z Jogijem in avto sedež, prodam. Telefon 26- 628. ŠTIRI KOSE alu platišč za jugo, lado In zastavo, prodam za 2.800,00 din. Telefon 26-869. MOTOR avtomatik ter mizo za na- mizni tenis, ugodno prodam. Te- lefon popoldan 33-076, dopol- dan 26-603/7, 26-632/7. OPREMO za trgovino, novo (omar- ne police in prodajni pult), ugod- no prodam. Inf. na tel. 711-380, po 20. uri 714-804. KUPIM TELETA. 10 dni stara, bikce, ku- pim. Telefon 748-078. STANOVANJSKO hišo, lokacija: Lopata, Ostrožno ali Laško, ku- pim. Prodajalec ne plača pro- metnega davka. Telefon dopol- dan 26-815/128. STANOVANJA SOBO ali manjši apartma v Celju ali neposredni okolici, zaradi bližine službe išče pošteno in izobraženo dekle. šifra SKROMNA. ZAMENJAM enoinpolsobno sta- novanje, pritličje, centralna, te- lefon, za podobno ali večje. Te- lefon 36-396, popoldan. GARSONJERO na Lavi zamenjam za enako v središču mesta. Te- lefon 25-257, od 10. dalje. DVOSOBNO lastniško stanovanje v Zagrebu zamenjam za enako ali večje v Celju ali okolici, do 20 km. Poklicati dopoldan na tel. 32-112/596 Žurič ali šifra CEN- TRALNA IN TELEFON. MANJŠE stanovanje vzameta v najem fant in dekle, v Celju ali okolici. Inf. na tei. 34-711/453, popoldan 32-636. OPREMLJENO sobo oddam dekle- tu, balkon, kuhinja in kopalnica. Telefon 35-413. STANOVANJE ali sobo nujno vza- me v najem mlad par za dobo 3. mesecev. Šifra PLAČILO V CE- LOTI. ENOSOBNO stanovanje zame- njam za večje ali dvosobno sta- novanje v občini Laško ali Celje. Interesenti naj pokličejo 731- 321. HIŠO na Polzeli, s telefonom, ga- ražo in vrtom, oddam. Inf. Le- ban, Badovinčeva 7, Celje. MLAD dipl. ing. išče sobo v Celju. Ponudbe na tel. 713-153. ZAPOSLITEV ZAPOSLIMO šiviljo za šivanje tri- kotaže, pod šifro PRIDNA, PO- ŠTENA, NEKADILKA ali telefon 34-182, od 7. do 15. ure. SAMOSTOJNEGA orodjarja zapo- slim. Telefon 21-145, 24-280. HONORARNO delo na terenu nu- dim osebam, za prodajo kreme za sončenje in parfumov. Inf. na tel. 857-319. NEGA Celje zaposli za nedoločen čas moškega frizerja. Prijave sprejemamo na naslov: Nega Celje, Cankarjeva 5. HONORARNO zaposlimo delavko za čiščenje poslovnih prosto- rov. Inf. na tel. 24-382. RAZNO OPRAVLJAM pedikuro na domu. Prijave na telefon 36-381, po- poldan. KOŠNJO oddam brezplačno. Za- grad 93, telefon 29-672. DVA LOKALA oddam v najem v Šentjurju. Šifra DVA LOKALA. TRAVNIK za košnjo dam v najem. Maks Pukl, Arciin 52, Škofja vas. ŠIVANJE na dom sprejmem, po možnosti rezane kose. Pod šifro DOGOVOR. PREVZAMEM zidartka in tesarska dela, popravila ati novogradnjo, strokovno in poceni, informaci- je (063) 27-606. HITRO, poceni, kvalitetno vam oči- stimo itison, tapison tepih. Inf. 24-382. MONTAŽA toplotnih črpalk, sonč- nih koiektorjev in centralnega ogrevanja. Kvalitetna izvedba. Telefon (063) 32-648. NUJNO potrebujem gospodinjo. Karel Delikorda, Trnovlje 51, Celje. OBRTNIKI! Knjigovodska in raču- novodska dela opravljam hitro, natančno in uspešno. Tel. 741- 169. TRAVNIK s celoletno košnjo, od- dam v najem v Rožni dolini. TeL 29-676. SIP 135 kosilnico menjam za več- jo. Novak, Orova vas 13, Pol- zela. INSTRUIRAM matematiko, an- gleščino, fiziko. Prevajam strok, angl. literaturo. Telefon 21-971. NOVO! Kvalitetne steklene avto- mobilske strehe, svetovno zna- ne ameriško-nemške firme Far- mont, prodam, z dodatno opre- mo - spoilerji. Možnost obroč- nega odplačevanja. Telefon 721-520, Drago. - nasveti okulista vsak ponedeljek od 15. ure dalje - velika Izbira uvoženih In domačih korekcijskih okvir- jev in sončnih očal - uvožene dioptrljske plastične leče za očala - fotostekla Študentje pozor! Brošure Sto pravil za Študij ob delu in Kako narediti izpit iz matematike, cena 180,(X) din, po povzetju. Šifra DIPLOMA Maršičev čaj, mazilo in kapljice - za zdravljenje (astme, nervoze) - za lajšanje (reume, putike) - za negovanje (lasišča, kože) KAFRA - zeliščna lekarna Zidfinškova 2, pelje GD Griže opravlja imo LICITACIJO »lovnih sredstev »»tocistema TAM T 110 ■kiper podvozjem in ci- temo 5000 I, letnik 1977, Pvevoženih 9500 km, ka- "mbolirana, In je v voz- stanju. licitacija bo 2. 6. '590 ob 9. uri v Gasilskem liimu Griže. ^Ofnetni davek plača kupec, i'na telefon (063)712-411 ""poldan od 6. do 8. ure, Popoldan od 18. do 20. ure. Društvo za boj proti sladkorr^i bolezni Celje vabi vse sladkorne bolnike na predavanje, l