<% > Leto XV. — 174 Ljubljana, oktober 1972 in ti a »o l' ii 1 % it i. o 1 I ! ! n □ GLASILO KOLEKTIVA PODJETJA »GRADI S« Gradis med velikimi Med največjimi jugoslovanskimi gradbenimi podjetji je Gradis na 3. mestu ■ v Rang Ime Kraj Celotni dohodek z in brez Poprečno koriščena Poprečno Vrsta 1971 197» podjetja sedeža inter. real. poslovna sredstva število zaposlenih podjetja 58 44 Komgrap Bg 841698 647286 139*81 4377 B * 64 54 Rad Bg 710168 603493 213723 5884 B 78 64 Gradis Lj 623348 623348 177336 5310 B 86 62 Trudbenik Bg 585161 512816 185272 5097 B "96 — Hidroelektra Zg 521749 521749 128755 3736 A Revija »Ekonomska politika« je SePtembra objavila seznam sto naj-yečjih podjetij s področja industrije. rudarstva, kmetijstva in gradbeništva. Največje jugoslovansko podjetje je Zagrebška TNA z več kot 7 mi a celotnega dohodka in z blizu 17 tisoč Zaposlenimi. Po številu zaposlenih ie sicer v Jugoslaviji še več kot deset podjetij, ki imajo več zaposlenih not INA (»Sipad« Sarajevo 33.000 n.Pr.). Toda rang lestvica je sestavljena po celotnem dohodku, vključno z interno realizacijo. Za podjetjem INA se zvrstijo INKOTEX Bg, JUGOMETAI. Bg, .TADRANBROD Železarna Zenica in tako naprej »° desetega mesta, ki je zasedeno s kranjsko Iskro kot največjim slovenskim podjetiem iz naštetih pod-r°eij. Iskra je imela 1971, leta 3,26 'nio celotnega dohodka in 17.000 za-Poslenih, nekaj več kot INA. Slovenska podjetja si nato sledijo: Slovenske železarne, »Gorenje« Veleje, TAM Maribor, združeno podjetje za distribucijo elektrike. IMV F°'-e -v:_što, TOMOS Koper in kot yVtXo podjetje v Sloveniji Gradis. n? njim sta še Elektrogospodarstvo ‘aribor in ljubljanski Litostroj, i .stotimi jugoslovanskimi podali je torej deset slovenskih, benif Stotimi P°^-tetji ie Pet grad- .. Gradis ima med podjetji vrste B ."majo enote, ki samostojno ugotav-Ja.io in delijo dohodek) edini enako realizacijo, ker v celotni dohodek ne 'nljučuje interne realizacije. Ta je znašala lani 140874 tisoč dinarjev, s čimer bi znašal celotni dohodek z interno realizacijo 764222 tisoč dinarjev. Sele tako bi bil Gradis primerljiv z ostalimi sorodnimi podjetji. S takim podatkom je Gradis drugo največje gradbeno podjetje v Jugoslaviji. Gradis je drugi tudi po številu zaposlenih. Med stotimi podjetji pa bi se z všteto interno realizacijo nahajal na 62. mestu med IMV in Tomosom, ki imata oba manj zaposlenih kot Gradis. Naštetih pet največjih gradbenih podjetij ima 6,3"/n zaposlenih v jugoslovanskem gradbeništvu, ki ima v 824 podjetjih 380 tisoč zaposlenih. Ta podjetja (njih pet predstavlja le 0,9 %) angažirajo 7,8 °/o poslovnih sredstev in ustvarjajo 9,2% celotnega dohodka. To pomeni, da se je njihov obseg in s tem njihov delež občutno zmanjšal, kar je moč razbrati tudi iz rangov, ki so se pri vseh, razen pri Hidroelektri poslabšali. Gradis je nazadoval za 14 mest, prav toliko kot Komgrap. Rad je nazadoval za 11 mest, Trudbenik pa kar za 24 mest. Po letošnjih podatkih sodeč bo Gradis verjetno zdrknil še za nekaj mest proti številki 100. Velik razlog za tako gibanje je tudi v nejših integracijah, saj se med jugoslovanskimi jetji tudi taka, ki so bila le srednje velika združena ka. vse števil-pojavljajo velikimi podse leto poprej podjetja, toda so danes ta podjetja veli- C&thfcL OsktoS&h, cLo.i% Q\acUsa Vsako leto 4. oktobra praznujemo obletnico ustanovitve našega podjetja, Ta dan je tudi mejnik za vse člane kolektiva, ki so že 10 — 15 — 20 in 25 let zvesti člani naše delovne skupnosti. Ko govorimo o 4. oktobru, mislimo predvsem na prehojeno pot našega 27-letnega dela. Bila je to pot nenehnega vzpona, borba za formiranje visoke stojmje organizacije, za boljši tehnološki napredek, borba za afirmacijo Gradisa na domačem in tujem tržišču. Gradis je rastel, se krepil iv z njim so rasli tudi naši današnji jubilanti. Veliko med njimi je takih, ki že več kot četrt stoletja neumorno delajo na raznih delovnih mestih. Nekoč mladi ljudje so danes že starejši. Dolgoletno delo jim je zoralo gube na čelu in lasje so jim osiveli. Svoje moči so pustili v podjetju. In vendar prav ti jubilanti in vsi delavci, ki so že več kot deset let v podjetju, predstavljajo jedro našega kolektiva, ki je vedno pripravljeno prevzeti in tudi izvesti vse gospodarske in tehnične, še tako zahtevne in odgovorne naloge. Ob strani naših jubilantov pa so rastli in še rastejo novi mlajši kadri, ki bodo jutri nadaljevali pred 27 leti začeto delo. Bogata je naša prehojena pot, toda današnji čas ne pozna sentimentalnosti. Starejša generacija, ki je na svojih plečih nosila vse napore in bremena povojne graditve, počasi odhaja. Veliko jih ni več med nami mnogi so odšli v pokoj. Večina pa jih ostaja in še vedno koraka v prvih vrstah borcev za napredek našega 6200-članskega kolektiva. Naši. jubilanti in vsi dolgoletni sodelavci so v tem obdobju prispevali, tudi velik delež k razvoju, samoupravljanja. Smo zgleden primer organizacije združenega dela, v kateri organi samoupravljanja v enotah, že zdavnaj z ustvarjenimi sredstvi sami razpolagajo. Mnogo smo v tem obdobju napravili in mnogo dela nas še čaka. Ponosni smo na naše jubilante, ponosni smo na prehojeno pot. Toda kolesa zgodovine Gradisa ni mogče obrniti. Naša pot gre'naprej, novim dosežkom nasproti. Volja, zavest in pripravljenost za uresničevanje skupnih ciljev pa bo tudi v bodoče tista gonilna sila, ki bo povezovala celoten kolektiv Gradisa v močen člen naše družbene skupnosti. Vsem jubilantom naše iskrene čestitke. Lojze Cepuš V točno določenem roku Objekta »Unec« in »Ivanje selo« na avtomobilski cesti sta bila v roku dokončana Popravek y Prilogi »Važnejši sklepi poslov-5’h enot« — IX. redna seja DS LIO k°fja Loka — se prvi odstavek: ®l’avilno glasi: .“Komisija za standard in rekrea-^■Jo ni predlagala razdelitev- stanovskega fonda med člane kolekti-?• temveč le delitev finančnih sred-stanovanjskega sklada v obliki POs°iil med člane kolektiva.« Predvidevanja, da bo odsek nove avtoceste Vrhnika-Postojna odprt 29. novembra, to je za dan republike, se uresničujejo. K temu bodo prav gotovo mnogo prispevali tudi delavci Gradisa, saj na tem odseku izvajajo kar precej del, od katerih naj omenim predvsem največja: objekti Ravbarkomanda v izvedbi PE Nizke gradnje iz Maribora ter objekta Unec in Ivanje selo v izvedbi GV Ljubljana. Objekt Ravbarkomanda bo na tem odseku največji, saj bo njegov desni del dolg kar 591,40 m, medtem ko je levi del tega objekta nekoliko krajši. Širina tega objekta je 28,52 m, vozišče pa je široko 10,70 m. Nosilci so sicer različnih dimenzij, za ves objekt pa -so jih potrebovali kar 128. Najvišji steber je visok 36,5 m. Medtem ko ta objekt še ni dobil svoje dokončne oblike, pa se delavci GV Ljubljana že selijo iz tega predela Slovenije. 15. septembra so namreč slavili dvojno zmago. Premagali so delo in čas. Poleg že omenjenih objektov so gradili tudi nadvoz pri re-ški cesti, ki pa je bil končan že v začetku avgusta. Prav na dan po pogodbi določenega roka, so tudi na objektu Unec zabetonirali zadnji ku-bik betona. Na objektu Ivanje selo pa smo ta dan srečali le še dva delavca, ki sta marljivo pometala vozišče objekta, da bi bilo ob prevzemu čim lepše. ZGORAJ: Viadukt v Ivan jem selu je nared — SPODAJ: Zadnji kubiki betona na viaduktu v Ivanjem selu — SLIKA LEVO: Strojnica, transportni most in bunker v rudniku lignita Velenje na Pesjem Zaključna dela na teh objektih so si ogledali tudi ing. Franc Hočevar in Franc Zorko iz centrale ter republiški inšpektor ing. Peter Oman. Brž smo ga poprosili za izjavo: »Za izvršena dela za objekte, ki jih je izdelalo podjetje Gradis, bi lahko govoril samo pohvalno. To mislim tako za kvaliteto izvršenih del kot tudi za rok izdelave. Ta dva objekta sta namreč edina na tem odseku, ki sta bila 100% gotova v roku. Manjkalo ni ničesar, saj so pleskarji še ponovno popravili nekaj maniših praskic, ki so nastale občasno. GIP »Gradis« torej vse priznanje. Upam pa, da bodo tudi ostala podjetja izdelala svoja dela tako kvalitetno,« je zaključil svojo kratko izjavo ing. Oman. Za nekaj osnovnih podatkov o samih objektih pa smo se obrnili na vodjo gradbišča Alojza Gregoriča, ki je tudi prisostvoval betoniranju zadnjega kubika betona. »Objekt Ivanje selo je dolg 225 m z voziščno širino 2 X 10,70 m. Objekt je na posameznih stebrih s konzolami, na katerih ležijo prednapeti podolžni nosilci dolžine 25 m. Objekt Unec je nekoliko krajši, saj je dolg le 200 m, širina vozišča pa je na desnem pasu 10,70 m, na levem pa 11,70 m. Prek nosilcev je pri obeh objektih na kraju samem zabetonirana armi-rano-betonska plošča debeline 17 cm. Zadovoljen sem, da smo končali v roku. Mislim, da smo dosegli ta uspeh predvsem zaradi teamskega dela, kar je bilo opaziti na vseh treh objektih, ki smo jih prevzeli,« je še Zaključil Alojz Gregorič. Na tem odseku avtoceste so torej naši delavci uspešno opravili dela. Upamo, da bo to uspelo tudi tistim, ki bodo sodelovali na štajerskem odseku te naše prve hitre ceste. rak tlktua&no Disciplina pelje k stabilizaciji Rezultati poslovanja prel tričelrttetši Od začetka leta do avgusta 15. 8. 1972) smo v podjetju obračunali 461 mio dinarjev vrednosti proizvodnje ali 1 °/o več kot lani v enakem času. Bolj kot obseg del se je povečal uspeh, saj je znašal čisti dohodek 123 mio dinarjev ali 9 % več kot lani. Število zaposlenih v domovini brez vajencev in štipendistov, je bilo 4750 ali 8% manj. Lani smo v čistem dohodku ustvarili 17,9 % skladov, letos pa 19,9 %, kar je skoraj toliko, kot smo planirali. Planu smo se močno približali tudi pri najpomembnejšem kazalniku, to je pri povečanem čistem dohodku na uro (PČD/h), ki je znašal 18,87 din za proizvodne enote. Osebni dohodki na uro, doseženi po delitvenih merilih, so znašali 14,66 din, dejansko izplačani pa 14,10 din. Razlika 0,56 din/h predstavlja ostanek dohodka za OD. Ce prištejemo še skalde 3,63 din/h in pospešeno amortizacijo 0,c8 din/h, dobimo ostanek dohodka 4,77 din na uro. Delež čistega dohodka v vrednosti čiste proizvodnje, ki kaže tudi na ekonomičnost, se je od lani povečal od 33,2 % na 33,8%>. Delež nadur v efektivnih urah se je zmanjšal od 13,2 % lani na 9,7 % letos — vse v enakem času januar-avgust. V rednem delovnem času (182 ur na mesec) so znašali poprečni osebni dohodki v podjetju 1886 dinarjev. Poprečni presežki (akordi, ocene, nagrade, OD po uspehu) so znašali 23,6 °/o na obračunske osnove. Teh nekaj podatkov kaže, da po dinamiki obsega del zaostajamo za rastjo v slovenskem gradbeništvu, ki je letos obračunalo 13% več del. Kar pa zadeva uspešnost poslovanja, je večina podatkov ugodnih, saj bomo ponekod že ob tričetrtletju dosegli planiran uspeh, čeravno so na nekaterih enotah prav letos še pred nekaj meseci zatrjevali, da so letošnje planske količine previsoke in neuresničljive. V znanju je mnč Gospodarska zbornica SRS — center za izobraževanje vodilnih kadrov, je v prostorih hotela »Transturist« v Škofji Loki, organiziral petdnevni seminar za vodilne kadre v gospodarstvu. Seminarja se udeležuje 54 slušateljev iz raznih gospodarskih organizacij Slovenije. Seminar vodi dr. Janko Kralj. Gradis je na seminarju močno zastopan ter se ga udeležujejo: ing. Franc Gačnik, Joško Repše, ing. Valter Ornik, Polde Ilo-vat", Vinko Koleta, Lojze Cepuš, ing. Boris Pečenko, Jože Zajc, ing. Julijan Žnidaršič, Stane Uhan, Tone Zaletel j, Albert Praprotnik, Vinko Brglez in Vlado Šanca. Nekaj priMniih nalog odbora za načrtovanje Naloge in delo odbora za načrtovanje in notranjo delitev dohodka so tesno povezane in odvisne od delovanja analitskoplanske službe podjetja. Zato je seznam nalog analitskoplanske službe precej podoben seznamu tem, ki jih bo moral odbor obravnavati v najbližji prihodnosti. Smo v času, ko je letni predah že za nami in ko bi radi do konca leta postorili k/ir največ koristnega dela. Akcijski program stabilizacije v Gradisu ima in bo imel še nekaj časa osrednje mesto, saj tako po obsegu kot vsebini posega v skoraj vse bistvene prvine našega poslovanja, lahko bi rekli dela in življenja našega kolektiva. 2e v septembru bo na dnevnem redu odbora nekaj tem stabilizacijskega programa: — problematika centralne železokrivnice, — problematika obračunavanja in delitve dohodka negativnih enot, — izplačevanje OD po uspehu glede na plačevanje del (terjatve), — obravnavanje režije enot. Pripravljajo se analiza del v nadurah, analiza koriščenja naših obratov, analiza stanja naših investicijskih objektov, ki jih bo odbor obravnaval v oktobru. Se v septembru bo odbor razpravljal o odgovorih enot na nekatere pomanjkljivosti iz polletnega obračuna, zlasti z vidika izvajanja določil samoupravnega sporazuma. Pripraviti in sprejeti bo treba plan trošenja letos ustvarjenih skladov enot in podjetja. Hkrati z oblikovanjem sporazuma med TOZD bo treba kmalu pripraviti izhodišča za gospodarski načrt za leto 1973 in dokončno izdelati program razvoja podjetja. Pomemben akt bo tudi rentabilnostni izračun, ki bo v prihodnje potreben za odobritev vsake večje investicijske naložbe. Sprejeti bo treba pravilnik za nagrajevanje šoferjev in strojnikov težke mehanizacije. Pripravlja se pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, ki bo osnovan na sistemizaciji in analitični oceni delovnih mest. Izdelati moramo področne pravilnike, zlasti kriterije za nagrajevanje organizatorjev proizvodnje. Dogovoriti se bomo morali o načinu trošenja sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Ob naštetih najpomembnejših nalogah pa bo veliko časa porabljenega tudi za spremljanje tekočih poslovnih dogajanj. To je izdelava in obravnava mesečnih in četrtletnih analiz ter ukrepanje na podlagi njenih izsledkov. Le s stalno prisotnostjo in zavzetim delom tako samoupravnih teles (odbor za načrtovanje, DSP in samoupravni organi enot) kot ustreznih strokovnih služb in posameznikov bomo zmogli uresničiti velik del naštetih nalog. Vse bolj je očitno, da postaja naš vedno večji »nasprotnik« — čas, ki nam ne dopušča v vseh primerih izvesti zastavljenih nalog — pravočasno. MC Sv fr m n tri e s?i& ® V začetku vedno težko gre Znani so podatki o izvajanju določil samoupravnih sporazumov v Sloveniji za prvo polletje. Po teh podatkih je moč ugotoviti, da večina delovnih organizacij spoštuje določila samoupravnih sporazumov. V primerjavi z lanskim letom se stanje ni izboljšalo, pri nekaterih primerjavah pa celo poslabšalo, vendar moramo pri tem upoštevati vsaj dve okoliščini. Delovne organizacije, še posebej gospodarske, pestijo letos nekatera neugodna gospodarska dogajanja, kot so: slaba likvidnost, močna inflacija in s tem v zvezi hitro naraščanje cen (kljub zamrznitvi) ter življenjskih stroškov, skratka dokajšnja gospodarska nestabilnost. Zaradi takih gospodarskih razmer ni vedno in povsod možno brez tveganja in večjih pretresov znotraj podjetij v kratkem času — tokrat v polovici leta (sporazumi so bili sprejeti proti koncu lanskega leta) v celoti izpolnjevati določil samoupravnih sporazumov. Druga okoliščina se nanaša na rast osebnih dohodkov, ki mora biti manjša od rasti družbenega proizvoda. Ko primerjamo letošnjo raven OD z lansko, ugotavljamo, da so bili lani OD v prvem polletju zamrznjeni. Samo iz tega razloga kaže primerjava z OD v lanskem prvem polletju visok porast, saj je večina podjetij izplačala letos precej denarja za OD iz preteklega leta. Hkrati pa so v kolektivih v prizadevanjih za odpravljanje OD pod 1000 dinarjev na mesec letos tudi poviševali obračunske osnove. S Govorica podatkov Upoštevaje ti dve okoliščini bomo verjetno nanizane podatke lahko realneje presodili. Ob polletju je predložilo službi družbenega knjigovodstva (SDK) 1812 gospodarskih in 1253 negospodarskih, skupaj 3085 delovnih organizacij obračune delitve dohodka po samoupravnih sporazumih. Letos je več delovnih organizacij, ki so z izplačanimi OD prekoračile po sporazumih dovoljene OD. Lani jih je bilo 97, letos pa 282, od tega v gospodarstvu 221 (12%), v gradbeništvu pa 61, kai’ predstavlja kar četrtino podpisnic sporazuma v gradbeništvu. Največ je bilo obrtnih podjetij, in sicer 25, nato gradbenih, 11 projektantskih 7, iz industrije gradbenega materiala 5 in iz montaže 4. Večina večjih in srednjih gradbenih podjetij spoštuje določila samoupravnega sporazuma. Zanimivo je, da štiri večja podpetja niso ustvarila minimalne akumulacije po sporazumu. Podobne ugotovitve veljajo tudi za druge panoge. Medtem ko lani ni bilo večjih podjetij, ki bi presegla dovoljene OD. pa jih je letos 12 takih, ki zaposlujejo več kot 1000 delavcev. Od 3065 delovnih organizacij jih 138 ni doseglo minimalne akumulacije. Razlike so še vedno velike tudi po izplačanih OD na pogojno nekvalificiranega delavca. Najnižji znašajo 800 din, najvišji pa presegajo 2000 din; Gradis 1068 din ter poprečno v gospodarstvu 1077 din. Pri najvišjih OD je letos manj podjetij (138) kot lani (167), ki so prekoračila s sporazumi določene najvišje zneske. % Kaj storiti Delati po starem in še naprej iskati razloge za (delno) neizpolnjevanje sporazumov v raznih »objektivnih« okoliščinah? Vztrajati na samoupravnih pravicah kolektivov (ponekod le posameznikov v njih) brez vmešavanja družbe v dohodkovne odnose in še posebej v. določevanje nekaterih omejitev (terenski dodatek, dnevnice, kilometrina, regresi, najvišji OD)? Najmanj kar bi morali narediti pa je — spet po mnenju nekaterih — potreba po popolni razveljavitvi obstoječih sporazumov in sestavi novih. Ti pa naj bodo taki, da bodo resničen odraz volje kolektivov (ali nekaterih v njih) z najmanjšo možno mero »vmešavanja« družbe z raznimi nesamoupravnimi določili, predvsem kar zadeva omejitve. Odgovorila bo — kot kaže — slovenska skupščina. Se več, v zveznem merilu tečejo priprave za usklaja-nje posameznih (predvsem omejitvenih) določil, ki bi imele vsejugoslovansko veljavo. To hočemo med drugimi tudi mi gradbinci, ker je sicer zelo težko gospodariti na tako imenovanem enotnem jugoslovanskem tržišču. Še več, prav gradbinci smo prvi že dosegli vsejugoslovanske sporazume, in sicer o minimalnih standardih in o terenskem dodatku. S Družba se vmešava — Ati je prav? Ko pravimo, da bo odgovorila skupščina na nekatera, danes še nejasna in nemalokrat povsem nasprotna gledanja, imamo v mislih tole: Deluje pet strokovnih komisij, ki naj bi izpopolnile kriterije v obstoječih sporazumih, hkrati pa uskladile nekatera osnovna določila v samoupravnih sporazumih tako, da bi na primer čistilka v enem podjetju ne mogla imeti nekajkrat višji OD kot v drugem, ali pa da bi na primer direktor majhnega (večkrat tudi podpoprečno uspešnega) podjetja ne mogel imeti višjih OD kot direktor uspešnega velikega podjetja. Sodeč po dosedanjem delu teh komisij realno letos še ni pričakovati najbolj uspešnih in univerzalnih, to je za vse uporabnih meril in kriterijev. Upravičeno pa pričakujemo zboljšave, zlasti kar zadeva celotne učinke delovanja sporazumov. Tako je možno v najkrajšem pričakovati, da bo sprejet predlog, po katerem lahko delovna organizacija v letu 1972 poveča OD le za 90 % povečanja družbenega proizvoda (dohodka in amortizacije). Na primer. Družbeni proizvod, ki je znašal lani v absolutnem znesku in nominalno 100. znaša letos 120, povečanje znaša 20 enot. Povečanje OD lahko tedaj znaša — spet v absolutnem znesku (ne na zaposlenega) in nominalno (ne upoštevaje življenjskih stroškov) največ 90% od 20, to je 18 ali v celoti 118. Poleg lega naj bi občinske sindikalne organizacije dobile spisek delovnih organizacij, ki so kršile določila samoupravnih sporazumov. Z družbeno akcijo naj bi se v prvi fazi poskušalo odpraviti primere neizvajanja sporazumov. V kolikor bi se izkazalo, da je družbenopolitična akcija premalo učinkovita, bi izvršni svet predložil materialne sankcije. Ena od teh bi bila, da se današnja možnost, ko se za prekoračitev dovoljenega zneska za OD plača le davek, zamenja z določilom, da prekoračitve po sporazumu določenih OD sploh niso dovoljene. V nasprotnem bi sledile velike kazni za organizacijo in najodgovornejše delavce. © Tudi Gradis ja prizadet V Gradisu smo že imel obisk službe družbenega knjigovodstva. Dati smo morali podatke o delavcih, ki so presegli 6000 dinarjev mesečnih osebnih dohodkov v letošnjem polletju. Zaradi preseganja meril pri nekaterih najvišjih OD in zaradi določil letošnjega gospodarskega načrta ter nemalo tudi zaradi predvidenih družbenih sankcij, smo morali ukrepati tudi pri nas. V obračunskem mesecu avgustu nas ohrabrujeta dva podatka. Povečani čisti dohodek na uro (PCD h), ki je najpomembnejši kazalnik uspešnosti poslovanja podjetja in enot se je od polletja povečal od 17,85 din h na 18,87 din na uro, to je za 5,7 %. Izplačani osebni dohodki na uro (OD/h) kvalifikacijske skupine NK delavcev so se od polletja povečali od 6,36 din/b na 6,57 din b, to je za 3,3"/«. Oba podatka bosta močno pripomogla (v nekaterih enotah bolj, v drugih manj) k premaknitvi višine najvišjih dovoljenih OD na uro. V kolikor bodo septembrski podatki vsaj enaki podatkom iz predhodnih dveh mesecev, potem se bo število omejitev po tričetrtletnem obračunu občutno zmanjšalo. © V slogi — in zakonitosti — je moč Septembrski obračun tako družbenega proizvoda kot osebnih dohodkov bo ob izdaji te številke vestnika že znan. V kolikor bo ostala dinamika nespremenjena, bomo morali v zadnjih mesecih bistveno povečati (obračunano) vrednost proizvodnje, sicer bomo morali zlasti v novembru in decembru omejiti osebne dohodke. Tega si v kolektivu nihče ne želi. V tričetrtletnem obračunu bomo napravili prikaz izvajanja samoupravnega sporazuma po enotah. S tem bo vsaka enota seznanjena z lastnim položajem. Imela bo možnost ukrepati, da se do konca leta stanje še izboljša. Razumljivo je, da velja tako usmerjenost v še večji meri za podjetje. Toda podjetje lahko zagotovi spoštovanje meril samoupravnega sporazuma le tedaj, če je to zagotovljeno pri večini večjih enot. Veliko in preveč je razlogov, da Gradis — in njegove enote — ne sme kršiti predpisov, pa naj gre za notranje ali zunanje samoupravne akte ali za zakone. Ko nam bo to vsem res samoumevno, potem bo postalo vse bolj samoumevno še nekaj: 1. veliko bolj nestrnni bomo postali do kršilcev zakonitosti drugih, zlasti komunisti in 2. pri snovanju predpisov bomo bolj zavzeti kot doslej pa zato potem pri izvajanju manj nezadovoljni. Pred nami sta akcijski program stabilizacije V Gradisu in sporazum med temeljnimi organizacijami združenega dela (TOZD), to je med enotami Gn@disa; Bolj ko se bodo kresala mnenja in argumenti zdaj pri snovanju, teh za Gradis tako pomembnih aktov, manj bo potem slabe volie, glavobola in tudi nemalokrat neupravičene jeze, s katero nekateri streljajo, drugi, pa jo kot strelovodi sprejemajo. Stane Uhan Učenci perejo in čistijo orodje po končanem delu Upamo, da bo vedno tako Silili! in iiiiria zakonodaja Več točk dnevnega reda zadnje seje sindikalnega od-ora podjetja, ki je bila v ponedeljek, 13. septembra, je ilo posvečenih aktualnim vprašanjem poslovanja podjet-■ ja, kot so uresničevanje stabilizacijskega programa, na- : graje vanje in delitev osebnih dohodkov. O tem lahko preberete v sestavku »PONOVNO ZAHTEVATI, RAZPRAVLJATI, OBVEŠČATI...« V tem sestavku pa poročamo o vlogi sindikalne organizacije pri sprejemanju interne zakonodaje ter o pripravah na 8. kongres Zveze sindikatov Slovenije in nekaterih organizacijskih vprašanjih. Najbolj žolčno o avtomobilih V razpravi so sedaj kar štirje samoupravni akti, in sicer pravilnik o sistematizaciji delovnih mest, predlog pravilnika o tako imenovani Gradisovi nagradi, pravilnik o uporabi lastnih osebnih vozil v službene namene ter teze za samoupravni sporazum o združenem delu in medsebojnih odnosih med temeljnimi organizacijami združenega dela v sestavu podjetja Gradis. Člani delavskega sveta podjetja in osnovne organizacije sindikata so vse gradivo za razpravo o teh pravilnikih oziroma sporazumu dobili. Niso ga pa prejeli — razen predsednika — člani sindikalnega odbora podjetja! Dopolnitve pravilnika o osebnih dohodkih in pravilnika o sistematizaciji delovnih mest so dobile vse poslovne enote. V roku so dale nanju pripombe le štiri enote, šele na naknadne pozive so skoraj vse enote sporočile, da se s predlogoma strinjajo. Ker pa se je pokazalo, da enote materialov niso obravnavale, je delavski svet podjetja predloženo gradivo, ki ga je zbrala komisija, zavrnil in bo še enkrat v razpravi. Po taki uvodni informaciji Jerneja Jeršana je predsednik sindikalnega odbora Viktor Pernat pozval vse osnovne organizacije sindikata, naj o obeh pravilnikih temeljito razpravljajo, preden odločijo, ali se z njimi strinjajo. O osnutku pravilnika o uporabi lastnih osebnih vozil v službene namene se je razvila živahna razprava, polna žolčnih pripomb. Tovariš Pernat se je zavzel, naj bi ukinili uporabo privatnih osebnih vozil Za potovanja na daljših relacijah, ker je dovoli javnih prometnih sredstev'. Zavzel se je tudi. naj bi v, pravilniku našteli delovna mesta, katerih narava dela opravičuje upprabo lastnih osebnih vozil v službene namerjo. Ugovarjali so Ugovarjali pa so Jernej .Tcvšan, Franc Marinčič in Ela Zdovc. Zaradi podražitve bencina Jn s samoupravnim sporazumom določene kilometrine po 0,90 dinarja za prevoženi kilometer med. uporabniki lastnih osebnih vozil rii zanimanja za uporabo teh,v službene namene, ker kilometrina ne pokrije prevoznih stroškov. Službeni avtomobili, četudi manjši, predstavljajo z izdatki za šoferje večje stroške kot kilometrina za uporabo lastnih osebnih vozil v službene namene. Z osebnim avtomobilom je mogoče hitreje opraviti več poslov in obiskov kot z javnimi prometnimi sredstvi... Med razpravo o, predlogu pravilnika o Gradisovi nagradi pa je Jernej Jeršan pojasnil, da bi bilo to nagrado treba podeljevati za najbolje organizirano družbeno prehrano delavcev, za najbolje ureien samski dom oziroma organizirano bivališče delavcev. Vloga sindikalne organizacije je podpirati urejanje klubskih prostorov, knjižnic, prostorov za gledanje televizije in za kulturno udejstvovanje delavcev. Pri tem ns bi smeli prezreti, kakšni so higiensko-tehnični pogoji za življenje delavčev v domovih oziroma bivališčih delavcev. Po končani razpravi o interni zakonodaji so člani sindikalnega odbora sklenili, da morajo redno prejemati vse osnutke samoupravnih aktov. Trije elektorji Za volilne konference delegatov, ki se bodo udeležili 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije konec novembra letos, so imenovani iz GIP Gradis trije elektorji, in sicer Jernej Jeršan, Stane Uhan in Jože Lorenčič. Sindikalni odbor podjetja je vzel to sporočilo k znanju. Občni zbori decembra Ker je sedanjemu sindikalnemu odboru podjetja in izvršnim odborom osnovnih organizacij sindikata po enotah potekla mandatna doba, so na seji sindikalnega odbora sklenili, naj na naslednjih sestankih izvršilnih odborov . osnovnih organizacij sindikata razpravljajo o priprava na občne zbore, Ti bodo v prvi polovici decembra letos. Pred občnimi zbori naj bi bili masovni sestanki članov sindikata. Sindikalni odbor podjetja pa bo imel občni zbor v začetku januarja naslednje leto. Na obisk v ZRN V zadnji točki dnevnega reda, ko so razpravljali o nekaterih sprotnih vprašanjih, se je razvnela debata o položaju naših delavcev, ki so na delu v ZR Nemčiji. Nerešenih je še precej vprašanj, kot so na primer članstvo v sindikatih, plačevanje članarine, zadržanje naših delavcev, kadar domači delavci šlrajlcajo, denarna pomoč našim delavcem med štrajkom, pravna pomoč in socialno-zdravstvena pomoč. Očitno je, da smo premalo seznanjeni z razmerami, v katerih delajo in živijo naši delavci in kako preživljajo svoj prosti čas. Zato je sindikalni odbor sklenil, naj Jernej Jeršan in Viktor Pernat organizirata obisk naših delavcev na gradbiščih v ZR Nemčiji. Tako bo mogoče dobiti popolnejšo predstavo o vsem. kar mora organizacijo sindikata v podjetju zanimati, pa tudi le tako bo mogoče zadovoljivo ukrepati. Poleg dveh — čisto operativnih sklepov — o finančnem poslovanju sindikalne organizacije, da se za srečanje mladih gradbincev Jugoslavije v Sarajevu od 3. do 5. oktobra krije stroške bivanja trem mladincem v višini 1.500 dinarjev in da predsednik sindikalnega odbora Pernat uredi z osnovno organizacijo sindikata nizke gradnje Maribor vračilo posojenih 20.000 dinarjev — je sindikalni odbor sklenil, da bodo vsi njegovi člani v bodoče prihajali na seje temeljiteje pripravljeni. To pomeni, da bodo pravočasno preštudirali razpoložljivo gradivo in se tudi ustrezno informirali. S tem bodo brez dvoma izboljšali svoje delo ... ! Sedem točk dnevnega reda na .seji sindikalnega odbora podjetja Zadnja redna seja sindikalnega odbora našega podjetja 18. septembra je bila bogata sklepov. Če bodo ti tudi uresničeni, bo tudi plodovitna. Ko so ocenjevali stabilizacijski program podjetja n ugotovili, da v nekaterih poslovnih enotah še niso razpravljali o tem programu, so sklenili od direktorjev takih enot ponovno zahtevati, daj to takoj storijo in svoje odgovore sporočijo do konca septembra. Razpravljali so tudi o polletni analizi osebnih dohodkov in podprli sklep odbora za načrtovanje, naj presežki umskih delavcev ne presegajo presežkov ročnih delavcev za več kot 50 odstotkov, Zavzeli so se, da je treba takoj preveriti v posameznih enotah, ali se uporablja pravilnik o osebni ocenitvi samo za umske ali tudi za ročne delavce. Izvršne odbore osnovnih organizacij sindikata pa so zadolžili, da morajo razpravljati o stabilizacijskem programu in analizah osebnih dohodkov ter o poslovanju podjetja v obdobju januar-avgust. Hkrati so se zavzeli, naj podatke anaiitsko-planske službe ter osnutke samoupravnih aktov sproti prejemajo vsi člani sindikalnega odbora. Poleg članov sindikalnega odbora so se seje tega organa udeležili tudi predsedniki sindikalnih organizacij enot, direktor splošne službe Rajko Zupančič, Stane Uhan in Lojze Ce-Puš. Predsednik sindikalnega odbora Viktor Pernat je poročal, da nekateri sklepi prejšnjih sej še niso uresničeni, zato so prisotni zahtevali, da jih je treba uresničiti čimprej. © Od 409 organizatorjev jih je v reku le 251 vrnilo podpisano izjavo, da so seznanjeni s stabilizacijskim programom! V junijski številki »Gradisovega Vestnika« je bil objavljen v posebni Prilogi akcijski program stabilizacije v podjetju. Dobil ga je vsak član kolektiva in — kakor je poudaril Lojze Cepuš — sklenili smo, da moramo v poslovnih enotah ta program temeljito preštudirati. Iz predloženih pripomb pa se vidi, da delavci v Poslovnih enotah o tem malo vedo. Organizatorji dela so bili posebej zadolženi stabilizacijski program dodobra preanalizirati, kajti le take je bilo mogoče pričakovati, da bodo delavci vedeli, kaj je bistveno. Žal Pa je v roku, ki je že potekel, od 400 organizatorjev proizvodnje vrnilo podpisano izjavo, da so s programom seznanieni, le 251 organi-zatorjev. In le 64 med njimi jim je Pripisalo tudi kako pripombo! in na kaj opozarjajo pripombe? Večina organizatorjev proizvodnje 'nia prinomhe na 5. točko I. prioritete v akcijskem programu. Ta pra-vi, da poslovne enote ne moreio izplačevati presežka dohodka oziroma dobička, čp imajo 29. v mesecu še 25 Odstotkov odprtih teriatev — situ-neii oziroma 39 odstotkov računov. Pozariaio, da zlasti delavci cen-ra!e podjetja potem ne bi nikoli obilj nresežka dohodka, ker je ved-°. katm-a poslovna enota z odnrti-1111 terjatvami oziroma računi. Zlato se zavzemajo, naj se to točko v akcijskem programu popravi. Precej pripomb je bilo tudi na organizacijo strojno-prometnega obrata; nekateri organizatorji proizvodnje menijo, da so pokalkulacije obvezne za vse sektorje in da je treba narediti daljši perspektivni razvojni program podjetja. © Kaj s tistimi sklepi, ki še niso uresničeni? Stane Uhan je v svoji razpravi opozoril, da ne kaže razpravljati že sedaj o pripombah na posamezne točke akcijskega programa; važno je vedeti, v kakšni fazi uresničevanja je. Zastavil pa je vprašanje, kaj storiti s tistimi sklepi, ki še niso uresničeni. Predlagal je, naj bi v prvi polovici oktobra na seji sindikalnega odbora razpravljali samo o akcijskem programu, saj je v njem kar 18 točk. ki zadevajo aktivnost sindikata. Skleniti bo treba, kaj bodo naredili sindikalni odbor in osnovne .radikalne organizacije v enotah in kaj bi sindikalni odbor podjetja predlagal delavskemu svetu podjetja ter drugim samoupravnim organom. Ko je predsednik sindikalnega odbora Viktor Pernat opozoril, da je treba točko o ložhenem postopku spremeniti, ker kolektiv nikakor ne sme biti prizadet, je Stane Uhan opozoril, da bo s 1. januarjem 1973 začel veljati zakon, po katerem se bodo v primeru neplačanih del zmanjšali osebni dohodki zaposlenih. Seveda pri tem delavci centrale ne morejo biti izjema, kajti zanje velja poprečje uspehov vseh enot. V raznvavo je posegel Rajko Zu-nančič, ki je spomnil, da so se terjatve znižale na približno 16 odstotkov, pripomnil pa je, da so zaradi tega prizadeti tudi tisti delavci, ki pri tem ne moreio prav nič storiti Zavzel se je, da bi bilo treba zajeti tiste, ki na to dejansko lahko vplivajo, vendar je to težko, saj vsi člani kolektiva nosijo v samoupravni družbi določeno breme. Zato se je zavzel za ustrezno izobraževanje zaposlenih v tem smislu, pri tem pa odločno poudaril, da je treba neformalne vplive preprečevati in klicati na odgovornost tiste, ki namenoma delajo napak. Ela Zdovc iz Celja se je zavzela za večjo povezavo finančne službe centrale s finančnimi oddelki enot. Finančna služba centrale bi morala pošiljati sezname odprtih računov, potem se ne bi dogodilo, da so iz enote poslali opomin investitorju, ta pa je odgovoril, da so zahtevano plačilo že nakazali. Rajko Zupančič pa je predlagal, naj bi se glede tega predsednik sindikalnega odbora pozanimal pri direktorju Iku Ravnikarju, saj je prišlo zagotovo slučajno do pomote. © Pri nagrajevanju razkorak med umskimi in ročnimi delavci Iz polletne analize osebnih dohodkov se po oceni Staneta Uhana vsiljuje vprašanje, zakaj takšen razkorak med umskimi in ročnimi delavci. Zavzel se je, da je treba priporočilo odbora za načrtovanje in notranjo delitev dosledno uresničiti. To pomeni, naj presežki umskih de- lavcev ne presegajo presežkov ročnih delavcev za več kot 50 °/o. Rajko Zupančič je poudaril, da velja pravilnik o nagrajevanju po učinku tako za nagrajevanje umskih kakor tudi za nagrajevanje ročnih delavcev. Seveda pa vseh del ni mogoče akordirati. Zato je treba gledati, kako delajo druga podjetja. V mejah Jugoslavije smo v gradbeništvu na 3. mestu, v celotnem gospodarstvu pa na 64. mestu in nikakor ne bi smeli pasti pod povprečje! Vsekakor pa so posamezna odstopanja prehuda ... Zavzel se je tudi, da bi morali na osnovi podatkov nakazovati tudi nadaljnja gibanja. Ni dovolj samo vedeti, kako je bilo, ampak tudi, kako bo. Se pravi, da je treba narediti dolgoročni program, lja primer za naslednjih pet let. Razprava se je precej časa sukala tudi okrog cenikov del. Če bi te imeli, bi bilo dosti lažje uskladiti akorde s subjektivni ocenami. Zato je ing. Franc Marinčič predlagal, naj to naredi razvojno-organizacij-ska služba. Rajko Zupančič pa se je zavzel, naj bi to naredili tisti, ki se ukvarjajo s kalkulacijami. Poudaril je, da nikakor ni to naloga sindikalne organizacije; ima pa polno pravico zahtevati, da se to uredi. O nalogah sindikata v zvezi s to tematiko je Jernej Jeršan opozoril, da je njegova naloga predvsem razpravljati o zadevah, ki neposredno tičejo delovni kolektiv, ter uresničevati sprejete sklepe. Potožil je, da osnovne organizacije sindikata neredno pošiljajo sindikalnemu odboru podjetja zapisnike o svojih sejah ali pa jih sploh ne pošiljajo. Zato ni razvidno, če so v osnovnih organizacijah razpravljali o nagrajevanju. Zavzel se je, naj to čimprej storijo. Podprl ga je predsednik sindikalnega odbora Viktor Pernat, ki je predlagal, naj osnovne organizacije čimprej razpravljajo ne samo o stabilizacijskem programu, ampak tudi o analizi poslovanja od januarja -do avgusta ter o analizi osebnih dohodkov. Teh sestankov se bodo udeležili člani sindikalnega odbora. © »Sindikalna tematika — interna zakonodaja, priprave na 8. kongres slovenskih sindikatov, organizacijska vprašanja« Na seji sindikalnega odbora so razpravljali tudi o vlogi sindikalne organizacije pri sprejemanju interne zakonodaje, o pripravah na 8. kongres Zveze sindikatov Slovenije, o organizacijskih vprašanjih ter o nekaterih sprotnih akcijah in ukrepih organizacije sindikata v podjetju. O teh vprašanjih berite sestavek »SINDIKAT IN INTERNA ZAKONODAJA«, objavljen zgoraj. 11 |!B - - Renovirana betonarna v Mariboru že s polno paro sipa beton, hruške bližnjih in daljnih gradbišč v Maribora Pogovor s predsednikom komisije, ki sestavlja program za uresničitev ustavnih dopolnil, Rajkom Zupančičem Samoupravni sporazum o ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela v sestavu Gradisa je še vedno v ospredju naših dogajanj. Naše bralce bo gotovo zanimalo, kaj smo na tem področju zadnje čase napravili in kakšne so naše nadaljnje naloge. Zato smo vprašali predsednika komisije za sestavo programov pri uresničevanju ustavnih dopolnil v tej zvezi Rajka Zupančiča, ki nam je na postavljena vprašanja odgovoril takole: Vprašanje: Na razširjenem sestanku komisije, ki naj sestavi programe za uresničevanje ustavnih dopolnil v zvezi z ustanavljanjem temeljnih organizacij združenega dela (TOZD) pri Gradisu dne 19. julija, na katerem so bili tudi člani stalne konference ZK pri Gradisu ter direktorji enot in strokovnih služb, so obravnavali osnutek tez za sestavo samoupravnega sporazuma o ustanavljanju TOZD. Sklenili so, da bo potrebno osnutek dopolniti in organizirati široko razpravo med člani delovne skupnosti. Kaj je v zvezi s tem napravljeno? Odgovor: Delo v zvezi z uresničevanjem ustavnih dopolnil, ki zadevajo ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela, teče pri nas že od oktobra lani, ko so člani stalne konference ZK pri Gradisu sprejeli program za ureditev teh vprašanj. Na podlagi skupno sprejetih stališč glede ureditve notranjih odnosov je bil izdelan prvi osnutek tez za sestavo samoupravnega sporazuma o ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela pri Gradisu in medsebojnih odnosih. Nadaljnje obravnave na podlagi že sestavljenega osnutka tez za sporazumevanje so bile med člani kolektivov v Mariboru, Celju, v Ljubljani. Komisija, ki jo je imenoval delavski svet podjetja, je predloge iz teh razprav pregledala in jih vključila v dopolnjeni osnutek omenjenih tez. Ta osnutek so obravnavali na razširjenem sestanku komisije za sestavo programov pri uresničevanju ustavnih dopolnil s člani stalne konference ZK pri Gradisu in direktorjev enote ter služb. Iz zelo plodne razprave so bili sprejeti določeni predlogi za dopolnitev osnutka. Ker je delo z usklajevanjem in oblikovanjem besedila sporazuma zelo zahtevno in terja dodatna razglabljanja, ni bilo mogoče še sestaviti končnega besedila, katerega je dolžna komisija predložiti kolektivu v obravnavo. Kljub obilnemu delu pa je sedaj že toliko izdelanega, da bo mogoče držati predvideni rok za obravnavo in sprejem sporazuma, tj. konec leta 1972. ® Enotnost delovanja podjetja Vprašanje: V eni izmed tez sem čital, da se podpisnice sporazuma obvezujejo, da bodo izpolnjevale svoje naloge v poslovni politiki podjetja. Kako bomo to dosegli in kako si bomo zagotovili enotno delovanje podjetja? Odgovor: V poglavju tez, ki govori o namenu združevanja, je navedena obveznost podpisnic sporazuma pri uresničevanju skupnih ciljev. Pri tem so vsekakor mišljeni cilji podjetja in jih le-ta želi doseči z oblikovanjem in izvajanjem skupne programske politike. Uspešnost poslovanja v sestavljenem podjetju, kakršno je naše, je predvsem odvisna od sistematičnega in razumnega planiranja, od tega, kako se ocenujejo skupne moči posameznih enot in njih slabosti ter od opredelitve posameznih članov delovne skupnosti o tem, da bodo izpolnjevali naloge, ki so potrebne za dosego ciljev, katere smo si skupno postavili. Predvsem je potrebno poudariti. da je treba pri določanju poslovne politike opredeliti tisto, kar je potrebno storiti za mobilizacijo vseh poslovnih elementov, da bi dosegli cilje v vsakršni okoliščini, v kateri bi se utegnilo znajti podjetje. Trajni obstoj in uspešen razvoj podjetja, kar zagotavlja stabilnost in varnost celotni delovni skupnosti pri izvajanju samoupravnih pravic, je nedvomno smoter, ki ga je možno uresničiti predvsem s postavljanjem ekonomskih ciljev. V decentralizaciji upravljanja, kakršna je naša, imajo odgovorni kadri v enotah in pri centrali veliko možnosti za razvijanje iniciativnosti in samozavesti pri delu. Takšen sistem ne samo, da omogoča dobro delo, ampak dovoljuje posamezniku, da razvija svojo strokovno in poslovno sposobnost. Vsak ima lahko svoje cilje, kar se pa vedno ne sklada s cilji, ki so bili skupno postavljeni, in je zato potrebno doseči ravnotežje. V prvi vrsti so k temu poklicani organi upravljanja in vodstveni kadri in za to delo niso dovolj samo prepričevanja in gesla, temveč konkretno delo, ki obsega vrsto napotil, specialnega znanja in metod dela. Vedno bo potrebno poiskati vzroke, zakaj rezultati niso enaki s predvidenimi cilji in ukrepi, sprejetimi za dosego teh ciljev. Potrebno je vpeljati dober sistem informiranja. Brez tega si ni mogoče predstavljati, da bomo zagotovili enotno delovanje in doseganje skupnih ciljev. • Kako do večjega interesa za gospodarjenje Vprašanje: Ali bomo s samoupravnim sporazumom o ustanavljanju TOZD in o medsebojnih odnosih dosegli, da bodo delavci v TOZD neposredno vplivali na poslovne odločitve in kako se bo povečal interes za boljše gospodarjenje? Odgovor: Družbenoekonomska ureditev Jugoslavije temelji na samoupravljanju delovnih ljudi v proizvodnji, menjavi, delitvi in potrošnji v temeljnih organizacijah združenega dela in v celotnih razmerjih v družbeni reprodukciji. Ustavno dopolnilo XXI pravi, da je temelj socialističnih samoupravnih odnosov družbenoekonomski položaj delovnega človeka v družbeni reprodukcij, ki mu zagotavlja, da neposredno odloča o vseh zadevah družbene reprodukcije. Mislim, da samo s samoupravnim sporazumom o ustanavljanju TOZD ne bomo dosegli, da bodo delavci v TOZD neposredno vplivali na poslovne odločitve, če ne bomo z organizacijo poslovanja in upravljanja to omogočili ter preprečevali vse neformalne vplive. S samoupravnim sporazumom o ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela in o notranjih odnosih urejajo delavci medsebojna razmerja na podlagi enakopravnosti in z neposredno udeležbo pri sprejemanju takega sporazuma. Povečati interes za boljše gospodarjenje pomeni hkrati povečati zavest samoupravljavcev pri upravljanju s sredstvi, ki so družbena lastnina. V naši ustavi je tudi zapisano, da razširjajo, delavci z delom in upravljanjem teh sredstev materialne osnove svojega in skupnega družbenega dela in so vzajemno odgovorni, da se družbena sredstva uporabljajo s skrbjo dobrega gospodarja. Interes za boljše gospodarjenje bomo povečali, če bomo dograjevali notranji sistem nagrajevanja, na drugi strani pa zahtevali povsod večjo odgovornost pri delu. ® Ali bomo organizacijo spremenili? Vprašanje: Ali bo potrebno v zvezi z ustanavljanjem TOZD drugače urediti organizacijske, gospodarske in samoupravne odnose? Odgovor: V razpravah o programu za sestavo tez samoupravnega sporazuma je bilo sprejeto načelo, da ne bomo v osnovi menjali organizacije poslovanja, temveč da moramo menjati oziroma urediti medsebojne odnose med enotami, ki zadevajo zlasti ekonomsko plat. Kot osnovo za uravnavanje tekoče in razvojne politike ter hkrati osnovo za delitev doseženih rezultatov naj bosta gospodarski načrt in doseženi dohodek v vsaki enoti. Letni gospodarski načrt bo določil skupna predvidevanja in tudi enotne proporce delitve dohodka, upoštevajoč pri tem predvidene cilje in določila sporazuma o usmerjanju delitve dohodka. Ta načrt obsega predvidevanja TOZD ter jih usklajuje s skupnimi cilji. S samoupravnim sporazumom moramo regulirati, kako bomo razreševali zapletene ekonomske osnove,, sicer bi utegnilo nastati nezadovoljstvo članov delovne skupnosti. V naših tezah je posebej nadrobno urejeno, kako ukrepati proti tistim enotam, ki bi ekonomskih nalog ne izpolnjevale, ne bi dosegale predvidenega dohodka, oziroma bi izplačevale za osebne dohodke več, kot imajo na razpolago po rezultatih svojega poslovanja. S tem bi lahko ogrozile uspešnost celote in bi bile prizadete tudi druge enote podjetja. Vsekakor moramo utrditi pravila obnašanja kadrov vsake enote in doseči, da bodo vsi dogovori dosledno izpolnjeni, pa naj bodo sklenjeni tudi ustno. Ne moremo tudi dopuščati, da bi obveljala težnja posameznikov, da se nihče ne sme mešati v njihovo delo. Ko pa nastopijo težave, izguba ali podobno, nastopijo potem z zahtevo po solidarnosti. • Kaj želimo s TOZD? Vprašanje: Po nekaterih predlogih bomo imeli v Gradisu 13 TOZD. Kaj želimo doseži z ustanavljanjem TOZD? Odgovor: V sestatvu našega podjetja je sedaj 8 enot gradbene operative, 6 obratov in 2 projektivna biroja. Poleg tega imamo še upravo stanovanjskih hiš in stanovanj Gradis, upravo delavskih domov v Ljubljani in 4 počitniške domove. Skupne strokovne službe so organizirane, da opravljajo zadeve skupnega pomena za vse enote. Po XXI. ustavnem dopolnilu imajo delavci pravico organizirati kot temeljno organizacijo združenega dela vsak del podjetja, ki pomeni delovno celoto, v kateri se uspeh skupnega dela delavcev lahko potrdi kot vrednost na trgu ali v delovni organizaciji in je lahko na tej podlagi samostojno Izražen. Tem pogojem ne morejo zadostiti vsi organizacijski deli v našem podjetju, zlasti ne tisti, ki so ustanovljeni za opravljanje zadev skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela in v katerih ni mogoče uspeha delavcev ugotoviti kot vrednost na trgu ali v delovni organizaciji. Pri ustanavljanju TOZD je v prvi vrsti pomembno, da se delavci sami odločijo, kateri del bodo organizirali kot TOZD, pri tem mora seveda tak del izpolnjevati v celoti pogoje, naštete v ustavi. Z organiziranjem nekega dela podjetja v temeljno organizacijo združenega dela bo okrepljeno in poglobljeno samoupravljanje v združenem delu in predvsem se želi z ustanavljanjem TOZD poudariti samoupravni položaj delavca v temeljni organizaciji združenega dela. Pri ustanavljanju TOZD ne smemo zanemariti tistih delovnih procesov, ki prav zaradi višje stopnje samoupravnosti terjajo združevanje, tehnološko in delovno povezovanje delov združenega dela v večje tehneloško-organizacijske enote. Z združevanjem moramo dosegati zboljševanje lastnega in skupnega dela, razvoj lastnega in skupnega poslovanja na osnovi stalnih in uskladenih prizadevanj za večjo učinkovitost delovne organizacije, celotnega podjetja. Namen ustanavljanja TOZD ni namreč v drobljenju podjetja, saj podjetje ne more biti le seštevek TOZD. V podjetju so združeni skupni interesi vseh temeljnih organizacij v njegovem sestavu. Skupni interesi v tem primeru so zlasti normalno in trajno upravljanje gospodarske dejavnosti v podjetju, dalje zagotovitev možnosti za učinkovitost in skladen razvoj celotnega podjetja in s tem vsake temeljne organizacije v njegovem sestavu, trdnejši položaj samoupravno organiziranega združenega dela, priznanega na trgu, ter uspešno prevladovanje kriz posameznih TOZD z vpeljavo medsebojnega prelivanja sredstev, vendar izključno in vedno na podlagi osnovnega načela o neodtujljivosti pravice delavca do upravljanja z rezutati dela in do delitve ustvarjenega | ilf I ; L, dohodka v TOZD. Potrebno je razvijati zavest o medsebojni odgovornosti vsakega dela podjetja do drugega dela in do celote. Gojiti je treba solidarnost, vendar vedno na podlagi osebne odgovornosti. S Centrala ni TOZD Glede centralnih strokovnih služb in organiziranja ie-teh v eno temeljno organizacijo združenega dela je bilo že veliko govora. V predlogih tez, ki jih je pripravila delovna skupina kot pripravo za spremembo zvezne ustave, upoštevajoč vse ustavne amandmaje, je opredeljen položaj delavcev v organizacijah, ki opravljajo zadeve skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela, če nimajo pogojev za organiziranje temeljne organizacije združenega dela. Med takšne dele podjetja prav gotovo spadajo skupne strokovne službe, t. i. centrala, dalje pa tudi uprave stanovanj, počitniški domovi, delavski domovi, delavske restavracije in podobno. Delavci v takih organizacijskih delih imajo pravico do osebnega dohodka in sredstev za zadovoljevanje skupnih pctreb v skladu z načelom delitve po delu, kakor tudi druge samoupravne pravice v skladu z naravo zadev, ki jih opravljajo in z uresničevanjem interesov, zaradi katerih so ustanovljene. Uspeha skupnega dela delavcev v strokovnih službah ni mogoče vedno in v celoti vrednostno dokazati. Vrednostno opravljeno delo delavcev teh služb upoštevamo oziroma priznamo na trgu v končni vrednosti prodanega proizvoda oziroma opravljene storitve. Kljub temu so o tem različna pojmovanja. Delovna skupina pri CK ZK Slovenije, ki je obravnavala teze za pripravo spremembe zvezne ustave, je pri vprašanju organiziranja strokovnih služb v eno TOZD izhajala iz stališča ... »da bi integriranje vseh skupnih služb v eno TOZD predstavljalo nevarnost za utrjevanje položaja delavcev v teh organizacijskih enotah. (Raziskave javnega mnenja kažejo, da imajo ti delavci že danes dominanten položaj.) Ce bodo delavci v skupnih službah organizirani v samostojno TOZD, bo v upravljalskem procesu zagotovo nastopila njihova t. i. funkcionalna superiornost, ki izvira iz samega delovnega procesa in ki bi bila s statusom TOZD še formalno samoupravno utrjena. Ustanavljanje TOZD — skupnih strokovnih služb — daje le videz socialne enakopravnosti vseh TOZD v posamezni integraciji ...« S Samoupravnim sporazumom o ustanavljanju TOZD in medsebojnih odnosih se naj rešijo vprašanja, kako bodo TOZD v sestavu podjetja pokrivale stroške skupnih služb in kako bodo rešeni ekonomski odnosi drugih organizacijskih delov, ki opravljajo zadeve skupnega pomena za več TOZD ali za celotno podjetje. V naših tezah za sestavo omenjenega sporazuma je sedaj glede tega, kakšne posle opravljajo skupne službe, navedeno v 5. točki, glede kritja stroškov pa v 17. točki. ® In kaj vedo delavci? Vprašanje: Nedavno sem obiskal nekatera naša delovišča in spraševal delavce, kaj vedo o TOZD. Le redki so bili, ki bi vedeli, kaj je TOZD in kaj hočemo s tem doseči. Kaj smo in kaj moramo storiti, da bodo delavci o tem bolj obveščeni? Odgovor: O ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela je bilo v našem internem glasilu objavljenih že nekaj člankov. Tudi sorazmerno velik del članov kolektiva je bil neposredno udeležen pri obravnavah o programu in o predlogih, kako naj pri nas uredimo ta vprašanja. Poleg tega je bil pred kratkim objavljen tudi poseben sestavek v dnevniku »Delo«, ki ga je napisal novinar tega časopisa tov. Jakše. O poteku dela na sestanku 19. julija v zvezi z. ustanavljanjem TOZD je Gradisov vestnik objavil skoraj vse na prvi strani avgustove številke. Ne morem razumeti, da so nekateri tako malo zainteresirani, kaj se ukrepa o njihovi usodi in da pustijo tako važne zadeve, ki se tičejo nas vseh, lepo ob strani, češ »bo že kako« ali pa »o tem naj razmišljajo drugi.« Kdo, če ne vsi upravljavci, torej sleherni član našega kolektiva! Kaj moramo še storiti, da bo obveščanje boljše? Sodim, da je poleg pisane besede najboljši še vedno osebni kontakt in organiziranje skupnih sestankov delovnih skupin, ki jih je po našem statutu dolžan sklicevati vodja posamezne sku- pine, tj. vodja gradbišča, delavnice ipd. Na teh sestankih bi morali poljudno razložiti določena vprašanja in omogočiti slehernemu delavcu, da s svojimi predlogi tudi sam prispeva k ustrezni notranji ureditvi poslovanja. Le na ta način bomo odpravili razna nesoglasja in utrjevali samoupravljanje. • Več discipline in odgovornosti končana Vprašanje: Ustanavljanje TOZD zahteva več planiranega dela, discipline in odgovornosti. Zanima nas predvsem odgovor glede odgovornosti za izvajanje samoupravnega sporazuma. Odgovor: Res je, da brez planiranja in odgovornosti za doseganje planskih predvidevanj ne bomo uresničili naše želje za boljše gospodarjenje in stabilnejše stanje, zmanjšali tok inflacije ter ustalili cene. Toda kako, če pa o tem samo govorimo, napravljenega je pa malo!? Letne gospodarske načrte sprejemamo zelo vestno in tudi spremljanje predvidevanj v leh načelih je uspešno pri nas. Vendar je to ie zelo kratkoročno usmerjanje in v neprestani odvisnosti od trenutne situacije brez dolgoročnejšega vpogleda, kakšna mora biti naša smer in v kolikšni meri se smemo v letnih programih oddaljiti od dolgoročno začrtane smeri. Plan podjetja ne sme biti seštevek planov enot, temveč mora vsebovati razvojne naloge, ki pa se vedno zgostijo v celotnem podjetju. Dalje moramo tudi to vedeti, da predstavljajo osnovo za primerjanje in programiranje sprejeti cilji in ne le realizacija iz preteklega leta. Ti podatki smejo služiti samo za ugotavljanje trendov. Cilji so v pretežni meri dolgoročni in tako se mora naše planiranje tudi vedno bolj dolgoročno usmerjati. Kar zadeva odgovornost, je sedaj v pripravah za spremembo ustave predvidena osebna moralna in tudi materialna odgovornost za škodo, ki bi nastala z izpolnitvijo sklepov, kateri so bili sprejeti na podlagi nepopolnega in netočnega informiranja organov upravljanja. Predloge običajno dajejo kolektivni organ pa tudi posamezniki in bo tako sedaj z ustavo predvidena tudi osebna odgovornost predlagateljev oziroma tistih posameznih delavcev, katerih dolžnost je urejati določene zadeve. SS35HS5358SS?: . / 1 mm* V Gradisu je vsak delavec enakovreden član kolektiva — tudi tale žele zokrivca ill|p S""' V;; %| V razpravi je osnutek zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju S tem člankom se vključujemo v javno razpravo o oblikovanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Skladno z ustavnimi amandmaji ter novim zveznim zakonom vsebuje osnutek zakona tudi določila o družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih tudi na področju- pokojninskega in invalidskegt zavarovanja. S tem bo dana možnost, da bodo aktivni zavezanci in upokojenci bolj samostojno kot doslej odločali o obsegu svojih pravic in dolžnosti ter tako prevzeli tudi večjo družbeno odgovornost za smotrno urejanje za nas tako pomembnega področja socialne varnosti. Pri obravnavi tako obširnega in pomembnega akta se bom v prvem članku omejil samo na nekatere bistvene pripombe. Starostna pokojnina Tudi nov osnutek predvideva: 1. pravico do starostne pokojnine pridobi zavarovanec, ko dopolni 60 let (moški) oziroma 55 let (ženska) starosti in pokojninsko dobo najmanj 20 let: 2. pravico do starostne pokojnine s pokojninsko dobo manj kot 20 let pridobi zavarovanec, ki je dopolnil starost 65 let (moški) oziroma 6‘0 let (ženska), če ima vse zavarovalne dobe najmanj 15 let, in sicer pod pogoji, ki se določijo z zveznim družbenim dogovorom (gostota zavarovalne dobe); 3. zavarovanec, ki je dopolnil 40 let (moški) oziroma 35 let (ženska) pokojninske dobe, pridobi pravico do starostne pokojnine ne glede na svojo starost. Pokojninska osnova Drugo za nas pomembno dejstvo je, da se bo v skladu z načelom delitve po delu pokojninska osnova odmerjala, oziroma bo pokojnina odvisna predvsem od višine osebnega dohodka zavarovanca in od dolžine njegove delovne dobe. Ker pa Pokojnina ni le ekonomska, temveč tudi socialna kategorija, ne smemo mehanično prenašati v pokojninsko zavarovanje vseh razlik v osebnih dohodkih aktivnih zavarovancev. Zato bo potrebno z ustrezno dopolnitvijo metode za določanje pokojninske osnove pri odmeri pokojnin ublažiti sedanje pretirane razlike med pokojninami, ki očitno ne odražajo delitve po delu. Na splošno pa osnutek republiškega zakona nakazuje tri možne rešitve: — da se vzame za pokojninsko osnovo poprečni in dogovorjeni osebni dohodek zavarovanca. Koliko odstotkov naj se upošteva enega in koliko drugega, je odvisno tudi od uspeha tega kolektiva; — da se vzame v vsaki kvalifikacijski skupini najvišjo in najnižjo Pokojnino in se potem v razmerju obeh upoštevaje pri tem povprečju mesečni osebni dohodek posamezne kvalifikacijske skupine, določi individualna pokojnina; — da se pri odmeri pokojnine vzame degresivna lestvica s tem, da bo odstotek pokojnine manjši pri višji pokojninski osnovi, oziroma višji pri nižji pokojninski osnovi s tem, da ta razika ne sme iti pod 5 odstotkov in nad 10 odstotkov. Pripominjamo, da sindikati predlagajo takšno politiko, ki bo pri določanju pokojninske osnove vnašala korektive. S tem se bodo vsaj nekoliko ublažile pretirane razlike, ki imajo svoj izvor v pomanjkljivi delitvi osebnih dohodkov, poleg tega pa se bo okrepila socialna varnost upokojencev. Uživanje pokojnine med ponovno zaposlitvijo Osnutek republiškega zakona predlaga razne variante, kako naj se pokojnina zniža oziroma popolnoma ukine, če se upokojenec ponovno zaposli. V celoti naj bi se pokojnina izplačevala le v primerih, kjer osebni dohodek iz ponovnega delovnega razmerja skupaj s pokoj- V ponedeljek 25. septembra je naše podjetje obiskalo 23 strokovnjakov članov strokovnega odbora za napredovanje varstva pri delu in zaščite od požara v gradbenišvu. V imenu podjetja je strokovnjake za varstvo pri delu pozdravil direktor KSS ing. Dragovan Sever, o delu in uspehih varstva službe v podjetju pa je udeležence seznanil Janez Škofič, šef službe za varstvo pri delu. Udeleženci so si ogledali film o Gradisu ter lesni obrat v Škofji Loki. V imenu udeležencev je spregovoril predsednik strokovnega odbora ing. Milan Jurič, inženir za varstvo pri delu pri podjetju Kongrap v Beogradu, v imenu inštituta za varstvo pri delu pa ing. Nenad Kacian, ki je med drugim dejal: »Osebno me veseli, da vas lahko pozdravim v imenu strokovnega odbora za pospešitev varnosti pri delu in požarne varnosti v gradbenih organizacijah Jugoslavije, posebno pa da vas smem pozdraviti od inštituta za varnost iz Zagreba, kot organizatorja strokovnih odborov. Hvaležni smo vam za sprejem, prijaznost in odkritost, ter za trud pri izmenjavi izkušenj na področju varnosti pri delu. Izkušnje Gradisa so prispevek k skupnemu cilju. Ideja strokovnih odborov, sprejeta tudi v Gradisu, se še enkrat potrjuje: vprašanja varnosti pri delu in požarne varnosti so predvsem naloga delovnih organizacij.« nino ne bi presegal povprečnega osebnega dohodka v republiki, povečanega za 50 odstotkov. Prevladuje pa mnenje, da se upokojencem, ki se ponovno zaposlijo, uveljavi načelo, da se dopolnilni dohodek posebej obremeni. Vendar ta obremenitev ne bi smela biti tolikšna, da bi destimulirala upokojence za pridobivanje dopolnilnega dohodka. Takšen ukrep bi moral prizadeti le upokojence z nadpovprečno pokojnino, oziroma dohodkom. Med zavarovanci prevladuje prepričanje, da je zaposlitev upokojencev možna le iz socialnih razlogov (majhna pokojnina), obsojajo pa primere, ko zavarovanec nadaljuje s prejšnjim delom (običajno relativno visok osebni dohodek) in istočasno dobiva pokojnino. Sindikati pa so mnenja, da bi oba vira dohodkov morali omejiti vse do možnosti, da pravica do pokojnine počiva (npr. če bi prejemki presegali na j višji osebni dohodek po upravnem sporazumu). Beneficiranje zavarovalne dobe Najbolj obširna in intenzivna razprava poteka okoli vprašanja bene-ficiranja zavarovalne dobe. Tu so prišla do izraza nasprotujoča si dejstva in razmišljanja, ki so osvetljevala problem iz raznih vidikov. Ugotovljeno je bilo, da se je sedanji sistem beneficiranja izkazal kot neustrezen, ker ni dovolj stimuliral delovnih organizacij k izboljšanju delovnih pogojev. Praksa je pokazala, da kljub razvoju znanosti in tehnike zahteve po beneficiranju delovne dobe naraščajo. Prav to stanje pa je postalo že zaskrbljujoče in javila se je potreba najti izhod iz sedanjega nezadovoljivega stanja. Seveda tudi v gradbeništvu nimamo urejenega beneficiranega delovnega staža, čeprav bi bilo za nekatera delovna mesta (bageristi, dem-peristi, žerjavisti itd.) to potrebno urediti. Ena izmed možnih rešitev je zajeta v, osnutku republiškega zakona, ki spreminja dosedanji sistem beneficiranja s tem, ko pravi, da ima delavec pravico, da uveljavlja beneficiranje. Kot velja po dosedanjih predpisih, naj bi bilo omejeno le na izjemne primere, ko gre za v zakonu oziroma podrobneje v statutu našteta delovna mesta. Predlog sindikata pa je, da je beneficiranje delovnih mest treba obravnavati diferencirano. Osnova njihovemu ukinjanju mora biti predhodna uporaba takšnih sodobnih tehnoloških strojev in naprav, ki bodo omogočali, da bodo razlogi za beneficiranje prenehali. V sistemu naj se predvidijo osnove za družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje o beneficirani zavarovalni dobi. S temi sporazumi oziroma dogovori naj se odloča, katera so tista beneficirana delovna mesta, ki terjajo širšo družbeno solidarnost in katera so tista beneficirana delovna mesta, kjer bo samoupravna skupnost terjala polno povračilo stroškov beneficiranja. Premislimo, osnutek zakona o pokojninskem zavarovanju je še v razpravi. Delavci zahtevajte od svojih predpostavljenih in od sindikalnih funkcionarjev tolmačenja. L. C. ivečana otvoritev Ob navzočnosti najvidnejših predstavnikov Bosne in Hercegovine Džemala Bijediča, predsednik ZIS, Dura Pucarja, Toda Kurtoviča, Mirka Goriča in drugih je bil v sredini septembra svečano odprt veliki most čez Neretvo v Čapljini. Otvoritvi so prisostvovali graditelji, vodstveni kader ter glavni direktor ing. Hugo Keržan. Govorniki so v svojih govorih večkrat omenjali ime Gradis ter se o graditeljih zelo pohvalno iz- ražali. Most je bil resnično zelo kvalitetno in v točno določenem roku zgrajen.. Delavci so bili zbrani iz vseh vetrov naše domovine, in kot je dejal eden izmed govornikov, sta se pri delu kovala bratstvo in enotnost. V čast graditeljem je predsednik skupščine občine Čapljina Mirko Gorič priredil svečan sprejem. Kaj smo o tem čitali v Oslobodenju pa objavljamo v originalu. Kaj je pisalo »Oslobo tlenje« Predsjednik Skupštine op-štine Čapljina Mirko Gorič je povodom završetka radova na novom mostu priredio svečani prijem za radnike gradevin-sko-industrijskog preduzeča »Gradis« iz Ljubljane, poslovna jedinica niskogradnje iz Maribora, koji su u rekordnem vremenu za oko 17 mje-seci igradili impozantni most dužine 402 metra koji je naj-duži objekt ovakve vrste u Bosni i Hercegovini, njegova izgradnja je stajala 13 mšliona dinara. S. K. Učimo se nemški 40. Lektion Relativ-satzc Fortsetzung (Oziralni stavki — nadaljevanje) Ergiinzcn Sie in fclgenden Satzen das Rclativpronomen! 1. Munchen isi cine Slačit, — durch ihre Schonheit beriihmt ist und — Museen viel besucht werden. (Munchen isi cine Stadt, dic durch ihre Schonheit beriihmt ist und deren Museen viel besucht werden), 2. Hamburg und Bremen sind Hafen, — an der Nordsee liegen und in — viele Schiffe ankern. 3. Leipzig ist eine Handelsstadt, in — jiihrliche Messen ftattfinden und — Buchhandel vveitbekannt ist. 4. Der Zug. mit — ich gctahren bin, hatte Verspatung. 5. Die Arbeitslosen, — Zalil mchrcre Millionen betrug, erhielten bald Arbeit. 6. Unscr Direktor ist cin Mann, auf trauen kann. Gerechtigkeit man ver- 7. Der VVanderer fand einen Verungliickten, — er sich crbarmte und — er half. 8. Die Frau, auf — Worte er baute und — er alles glaubte, hat ihn betrogen. Und nun einigc ctivas schivierigere Reativsatze nach folgendem Beispiel: An der Spitze dcs republikanischen Staates steht ein Pra-sident. (Der Staat. an dessen Spitze ein Prasident steht, ist cine Republik.) 1. Mit Hilfe seincs freuntilichen Lchrers loste der Schiiler die Aufgabe. Der Lehrer ... 2. An dcn Ufern des breitcn Flusses lag eine Stadt. Der Fluss,... 3. Auf den Gipfcln der hohen Berge lag Schnee. Die Berge,... 4. In dem Lesesaal der grossen Biicherei sitzen viele Studenten. Die Biicherei,... 5. In den Raumen der bekannten Universitat findet cine Ausstel-lung statt. Die Universitat,... 6. Ich freue mich tiber die Ertolge des beriihmten Kiinstlers. Der Kiinstler,... 7. Ich bin dem Vater meines vcrstorbencn Freundes immer dank- bar. Der Freund,___ 8. Wir werden unsercs tapfcren Rctters immer gedenken. Der Rettcr,... 9. Er crbarmte sich ciner halberfrorenen Frau. Die Frau,... 10. Der Artz bediente sich der modernsten Instrumente. Die Instrumente, ... Man gebraucht manchmal auch »W e r« oder ->W a s« ais Rela-tivpronomen. »IV e r« sagt man im Sinne von »jeder, der«. Es bczieht sich nicht auf cine bestimmte Person. Die Deklination ist: Nom: VVer. Z. B. Wier einmal ltigt, dem glaubt man nicht. Gen: Wessen. Z. B. Wessen Brot ich esse, dessen Lied ich singe. Dat: Wem. Z. B. Wem nicht zu raten ist. dem ist nicht zu helfcn. Akk. VVen. Z. B. Wen die einen Iieben. den hassen die anderen. »VV a s« ais Rclativpronomen sagt man. wenn kein Substantiv da ist, worauf sich das Relativpronomen bezieht. Bcachten Sie folgende Falle: a) alles, was. nichts, vvas. vieles, was. (AIso nach unbestimmten Zahhvbrtcrn), Das ist alles, vvas ich bci mir habe. Dagegen: Alles Geld, das ich bel mir habe b) Das Beste, vvas. Das Schonste, vvas. (Nach jedem Superlativ) Dagegen: Das beste Bier, das ich getrunken habe. c) Er sagtc, e sgehe ihm gut, vvas uns alle sehr erfreute. (Das Relativpronomen »W a s« bezieht sich auf einen ganzen Satz. Einige Beispiele: Alles Schone vvird immer bevvundcrt — Alles, vvas schon ist, vvird immer bcvvundert. Unser Gast reist heute ab, vvir bedauern es sehr — Unser Gast reist heute ab, vvas vvir sehr bedauern. Ich erinneve mich nicht genau daran (er hat etvvas gesagt) — Ich erinnere mich nicht genau daran, vvas er gesagt hat. In der kommenden Lektion folgen noch einige Beispiele! E Schonheit — lepota beriihmt — slaven r Hafen — pristanišče ankern — zasidrati se e Handelsstadt — trgovsko mesto e Messe — sejem stattfinden — vršiti se r Buchhandel — knjigotrštvo vveitbekannt — svetovno znan r Arbcitslose — brezposelni e Gerechtigkeit — pravičnost r Wanderer — popotnik r Verungliichte — ponesrečnež sich erbarmen — usmiliti se bauen auf — zidati na betrugen — prevariti Ibsen eine Aufgabe — nalogo rešiti r Gipfen — vrh r Lesesaal — čitalnica e Biicherei — knjižnica VViirter — besede e Ausstellung — razstava r Erfolg — uspeh r Kiinstler — umetnik verstorben — pokojni dankbar — hvaležen tapfer — pogumen r Retter — rešitelj gedenken — spominjati se sich erbarmen — usmiliti se halberfroren — polzmrznjen sich bedienen — poslužiti se sich beziehen — nanašati se iiigen — lagati raten — svetovati hassen — sovražiti bcachten — paziti na kaj r Superlativ — presežnik bevvundern — občudovati r Gast — gost bedauern — obžalovati sich erinnern — spomnite se Pogled na veliko gradbišče v Rušah — V ospredju konzola uspešno rešenega problema transportnega traku — Da bi sc izognili osipavanju, so stene obložili s ponjavami Tovarna dušika Ruše je znana po kvaliteti svojih izdelkov. Letos je tovarna močno povečala svojo proizvodnjo, saj beleži v prvih letošnjih 7 mesecih nasproti enakemu lanskemu obdobju kar indeks 135. Proizvodnjo so zlasti povečali pri ferole-gurah z indeksom 220, pri izdelavi abrehezija za 28 ter pri specialnih gnojilih za 124 %. V istem obdobju so povečali tudi izvoz za 54 "/o, sicer pa tovarna proda na tujih trgih kar 42 %> svoje celotne proizvodnje. Vzporedno z dvigom produktivnosti bodo v prihodnje širili svoje zmogljivosti, zlasti za proizvodnjo korunda in zaščitnih sredstev ter ža proizvodnjo specialnih gnojil. Za te investicije in modernizacijo starih obratov bodo vložili 42 milijonov, za ostale investicijske projekte pa okrog 130 milijonov' dinarjev. Naše delo je povezano V šolskem letu 1971/72 so polagali zaključne izpite, in sicer v času od 22. do 31. 8. 1S72 naslednji učenci: Stojan Lisjak, elektremehanik, (dober), Reuf Jusič, zidar, (zadosten), Danilo Na-vodnik, zidar, (dober). Franc Koban, strojni ključavničar (zadosten), Nikola Prajz, zidar (odličen), Josip Sužnjevič, zidar (dober), Djuro Borovac, tesar (do- Krizmanič, tesar (zadosten), Adem Ma-glič, tesar (zadosten), Branko Milješič, tesar (dober), Branislav Pavlovič, tesar (dober), Ivan Premuš, tesar (prav dober), Stefan Cešnjak, zidar (dober), Josip Kel-višar, zidar (dober), Branke Curič, zidar (dober), Srečko Gole, zidar (dober), Ivan Horvat, zidar (zadosten) Dušan Jelen-čič, zidar (zadosten), Dragan Kuzmič, zi- «. • i i v . dar (dober), Mirko Kivač. zidar Sindikalna podružnica centralne želozokrivnice je 15. septembra Josip Keivišar, zidar (dober) Josip No tilne del0VnGga kolektiva. 2e naslov članka pove, vak, zidar (dober,, Branko Novosel, Z Jože Mihelič, tesar (zadosten), Marjan Hribar, tesar (zadosten), Vido Primožič, tesar (dober), Stjepan Labazan, tesar (dober), Mijo Kiš, strojni ključavničar (dober), Josip Kolmačič, strojni ključavničar (zadosten), Vladimir Lipič, strojni ključavničar (odličen), Nikola Logozar, strojni ključavničar (dober), Janko Lorenčič, strojni ključavničar (zadosten), ber), Nikola Grbič, tesar (dober), Josip °nlč, Božldat> strojni ključavničar (do-• ’ ber), Ivan Sčurič, Na ZV in še kje kam je bil cilj potovanja. strojni ključavničar (dober), Božo Sestan, strojni ključavničar (prav dober), Stanislav Hlapčič, ključavničar (dober), Djuro Novak, ključavničar (prav dober), Ivan Vrenčur, strugar (zadosten), Stjepan Zadravec, ključavničar (zadosten), Jože Keležnik, elek-tromehanik (dober), Igor Puhek, strugar (zadosten), Anton Strelec, ključavničar (prav dober), Jože Stepišnik, ključavničar (zadosten), Taradi Pavao, zidar (dober), Martin Žibek, zidar (dober). dar (dober), Djuro Purič, zidar (zado- Na pot smo krenili z Viatorjevim avtobusom ob 6. uri zjutraj. Med sten), Stefan Ramšak, zidar (dober)" jc-potjo do Zagreba smo se ustavili v Brežicah pri novem Petrol motelu, sip valentak, zidar (zadosten) Zeliko | “Jer smo se malo pokrepčali. Kmalu zatem smo se ustavili tik pred Bakač, tesar (dober), Mubarem Begič sejmnim prostorom. Za vse člane izleta je sindikat plačal vstopnino, tesar (dober), Drago Baksa, tesar (dober) Časa za ogled je bilo dovolj. Posebno veliko pozornost so člani kolektiva vlado Cuiibrk, tesar (prav dober), Antun posvetili »štantom«, kjer so razstavljali mehanizacijo za železokrivsko Dobrovoijec, tesar (dober), Jovo Graho-slroko. Vsekakor pa smo si ogledali tudi kotiček, kjer je razstavljalo vac, tesar (dober), Marjan Golubič, tesar svoje proizvode podjetje Gradis. Po štiriurnem ogledovanju sejmišča (dober), Dragutin Horvat, tesar (dober), smo se napotili na kosilo, kar je tudi financiral sindikat. Zlatko Herteiendi. tesar (dober), Rajko Nato smo si ogledali osrednjo zagrebško cerkev »Kapitel«, ki datira ivič, tesar (prav dober), Mujaga Karič, iz 1302. leta Mimogrede smo se ustavili še v zagrebškem Zoološkem vrtu. tesar (zadosten), Miraiem Karič, tesar S tem ogledom pa smo končali naše potepanje po Zagrebu. Na poti nazaj (dober), Zdravko Kontrec, tesar (zado-grede smo se ustavili še v Cateških toplicah, kjer je sindikat svoje člane sten), Slavko Lajtman, tesar (zadosten), simbolično pogostil. Po dvanajsturnem potepanju smo se zopet znašli v Slavko Murk, tesar (zadosten), Zlatko Ljubljani. Sokolič, tesar (dober), Ivan Stragija, te- Resda je bil izlet skromen, vendar kljub vsemu smo bili udeleženci Ear (dober), Nijaz suijič, tesar (prav izleta zadovoljni in le-ta nam bo ostal še dolgo v spominu kot prijetno dober), Josip vidak, tesar (zadosten), doživetje. Milorad Višič, tesar (odličen), Franjo Vsem sindikalnim delavcem, ki so pripravili in organizirali izlet, gre Zadravec, tesar (zadosten), Ladislav 2iga, izredna pohvala. tesar (dober), Emil Možina, tesar (za- Tone Kajfež dosten), Marijan Arcet, tesar (zadosten), Gradisov vestnik ♦Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. Tiska tiskarna Toneta Tomšiča« v Ljubljani — izhaja mesečno Da, hiteti je potrebno — Polaganje armature za oporni zid v Rušah Po kratki prekinitvi se je ime Gradisa zopet pojavilo v Rušah. Naša enota v Mariboru je v okviru investicijskega programa prevzela gradnjo velikega odkritega skladišča za surovine s sipnimi bunkerji. Skladišče bo zajemalo 10.000 m2 prostora. Trenutno delamo temelje za oporni zid in sipne bunkerje. Samo za temelje opornega zidu je bilo potrebno izkopati 20.000 m3 materiala. Delavci na gradbišču zelo hitijo, saj izredno kratek rok za dokončanje objekta, 1*. oktober, že trka na vrata. Novemu gradbišču v Rušah so posvetili vso pozornost, tako v tehničnem kot v materialnem pogledu. Pohvale vredna je tudi strokovna rešitev, pri utrditvi transportnega traku, pri kateri so tudi delavci iz KO Maribor doprinesli svoj delež. L. C. O Ljubljana — Septembra je dobila železokrivnica prve vajence, odkar enota obstaja. Že po prvih delovnih uspehih lahko sklepamo, da so se vajenci že dobro uvedli v delo ter da se v praktičnem delu iz dneva v dan bolj izpopolnjujejo pod kontrolo in strokovnimi nasveti inštruktorja Sejdiča Ferida. Zaenkrat so le-ti zadovoljni in delavni. O Železokrivnica — Na streho delovne hale v železokriv-nici nameščajo strelovod Dela bodo v kratkem končana. V železokrivnici je po zad- njih podatkih zaposlenih 70 ljudi. Od tega: 13 NK delavcev (18,57 °/o) 25 PK delavcev (35,71«/»), 23 KV delavcev (32,85 0/o) in 4 VK delavci (5,71 °/o). Učenci niso všteti. V prvem polletju 1972 smo na novo sprejeli 18 delavcev, U delavcev je zapustilo delovno organizacijo, 5 pa jih je bilo premeščenih v druge Gradisove enote. B Maribor: Na zadnji seji delavskega sveta so razpravljali o zimskem delu v letu 1972/73 ter že zdaj sprejeli določene ukrepe in rešitve. Predlagali so tudi prerazporeditev delovnega časa. ■ Maribor: Tu bedo pričeli z izgradnjo novega centralnega skladišča. * Ljubljana — KO: Komisija .za standard in rekreacijo je sklenila, da bodo menjali dobavitelja toplih obrokov. Za prihodnje leto pa so sklenili, da bodo kupili dve enoinpolsobni stanovanji v izmeri 40 do 50 m2. ■ Ljubljana — KO: Delavski svet je imenoval gasilsko enoto, katero sestavljajo: Janez Anžin, poveljnik, Milan Trankelj, Milan Novine. Vinko Marn. Viljem Celec. Alojz Butina, Anton Horvat, Stanko Kezele, Vinko Močnik in Stefan ICopjar. ■ Maribor: DS je sklenil, da se na gradbišču v Renšah. dokler ne bo urejena prehrana in nastanitev, izplačuje terenski dodatek: poročeni samska VS, VIS, VK in delovodje KV, SS PU, PK, NSS, NK 25 21 21 17 Terenski dodatek velja za vsak delovni dan. Skupni mesečni znesek pa ne sme presegati 700 dinarjev. tl Gradnja hale za papirni stroj na Sladkem vrhu Gradis gradi na Sladkem vrhu Izpitna komisija na Sladkem vrhu — Manjka četrti član. Nekdo mora vendar slikati! Ko bodo prihodnje leto v tovarni papirja na Sladkem vrhu porušili zgradbo žične postaje in skladi*,-a tehničnega materiala, bodo ostale le še zgradbe, ki jih je gra o naše podjetje po letu 1945. Teh pa ni malo — in ponosni smo lahko na naše delo na Sladkem vrhu. Sladkogorska tovarna bo prihodnje leto slavila svojo 100-letnico. Sedanja tovarna se je razvila iz male brusilnice lesa na Muri in vse do leta 1921 so proizvajali le rjavo lepenko. Sele leta 1922 je bil postav-jen prvi papirni stroj za proizvodnjo ovojnih papirjev. Do leta 1927 je bila edina tovorna pot do tovarne z avstrijske strani, šele nato je bila zgrajena tovorna žičnica do železniške postaje Šentilj. Leta 1934 je bil postavljen kartonski stroj za proizvodnjo surovega strešnega kartona. Leta 1948 je bila zgrajena cesta iz tovarne do Selnice ob Muri in s tem vzpostavljena cestna povezava z Jugoslavijo. Po vojni se tovarna vse do leta 1951 ni razvijala, saj je bilo predvideno, da se tovarna poruši. Začetek nove razvojne poti se začne leta 1961 s postavitvijo papirnega stroja III, ki je bil že namenjen za izdelavo toaletnih papirjev. Leta 1969 je bil zgrajen PS IV in leta 1973 bomo vgradili PS V. Proizvodnja papirja se je povečala od 5.200 ton leta 1945 na 30.6'00 ton leta 1970. Leta 1967 smo uvedli proizvodnjo papirne konfekcije, katera se je povečala od 886 ton leta 1968 na 6.815 ton leta 1970. Z dokončano rekonstrukcijo je planirana količinska proizvodnja papirja na 50.000 ton letno ter konfekcijskih proizvodov na 25.000 ton letno. In kaj projektiramo in gradimo danes? Gradis projektira in gradi na Sladkem vrhu naslednje objekte: 1. halo za papirni stroj V (PS V) v torisnih dimenzijah 30 X 54 m in tlorisnih površin ca. 3500 m2. Na PS V bodo proizvajali tissue papir z letno kapaciteto 12.500 ton. Iz tissue papirja bodo izdelovali specialne papirne konfekcijske proizvode v obliki serviet, robčkov, brisač, toaletnega papirja v rolicah itd.; 2. zgradbo konfekcije v treh etažah s tlorisnimi dimenzijami 34 X 64 metrov. Tu bo tekla proizvodnja papirne konfekcije v letnih količinah ca. 18.000 ton; 3. k obstoječi termocentrali bomo prizidali dva objekta, in to: — enega za pripravo vode (500 m3), — kotlarno za parni kotel sistema »Steeanbloc« s ca. 300 m2; 4. zgradbo postaje žične na Sladkem vrhu s ca. 1000 m3. Tako bo znašala skupna površina novih objektov ca. 11.400 m2. Dodatno bo v objekte vgrajena gradbena oprema (temelji, kadi itd.) v vrednosti ca. 1,200.000 din. Objekt PS V mora biti z gradbeno opremo pripravljen za začetek montaže do 15. novembra letos. Vsi objekti z urejenim okoljem pa morajo biti končani do 1. 6. 1973. Gradbena dela so ocenjena na 170 milijonov novih dinarjev. Poleg omenjenih objektov gradimo za tovarno še stanovanjski blok za 32 stanovanj. Kot nam je povedal sektorski vodja Jože Grebenc, zaposlujejo trenutno na gradbišču 130 ljudi. Vsi delavci stanujejo v naselju Gradisa, sektor Sladki vrh, kjer je tudi organizirana vsa prehrana. Če ne bo kakšnih problemov glede materiala, bodo vsa dela zaključena do točno določenega roka. Ko smo se poslavljali iz skrajne severne meje, so mi delavci dejali: »Pozdravite celoten kolektiv Gradisa.-« To sem tudi storil. Zdajle. L. C. Predsednik DS Polde Ilovar: Seminarja za vodilne kadre bi se morali udeležiti vsi vodilni kadri podjetja S SLADKEGA VRHA — Danes smo za kosilo pripravili: govejo juho z rezanci, ocvrte piščance, pražen krompir, zeleno solato. Vse skupaj pa stane 6,50 dinarja — Dober tek! Nezgode nas opozarjajo V mesecu avgustu se je pri delu poškodovalo 28 delavcev vsak 186. zaposleni, odsotnost zaradi poškodbe pa je trajala 176 dni. Na poti na delo in z dela se delavec. Skupaj je izgubljenih zaradi bolezni in — Branko Bobičanec, KV tesar. Pri zabijanju plohov na profile se Je s sekiro udaril po palcu leve roke. — Venčeslav Butolen, KV tesar. Pri napenjanju žične mreže na betonsko ograjo si je podstavil nizko stolico. Pri tem mu je spodrsnilo tako, da Je s telesom udaril na betonski ploh in si poškodoval desno stran prsngea koša. — Mesud Kadirič, PK tesar. Pri montaži podpornega odra mu je podstavek padel na glavo in mu poškodoval teme glave. — Ljubomir Lulič, PK delavec. Pre-peljeval Je bitumensko maso in si Jo polil po nogah. Opečen ima gleženj desne noge. — Bogdan Stupar, PK zidar. Bitumensko maso je sekal s krampom in se udaril v gleženj desne noge. ■ JESENICE — Ibro Šestan, PK železokrivec. Pri ravnanju betonskega železa ga je stisnilo za prst, ko je snemal že izravnano palico. Pri ponovnem vključe-nju stroja ga je stisnilo za kazalec leve roke. — Husein Bešič, PK tesar. Pri rezanju lesenih zagozd, mu je zagozda spodrsnila in se je udaril na palec desne roke. — Ahmet Redič, NK delavec. Pri zlaganju desk podrte barake se Je zbodel z žebljem v kazalec leve roke. ali povprečno je ponesrečil en poškodb 6.182 dni. ■ KOPER — Avdija Džajič, delavec. Pri postavljanju betonskega jaška & 60 cm se je pretegnil v desnem kolku. — Husein Cajič, PK tesar. Delal je na 8 m visokem odru. Na plohu mu je spodrsnilo. Pri tem je padel na desno roko in si jo poškodoval. — Rasi m Harčevič, NK delavec. Stopil je na staro desko, v kateri je bil žebelj in se zbodel v levo nogo. — Janez Mahorič, KV zidar. Pri odbijanju betona je pritekla v desno noge konica in ga ranila. p LJUBLJANA — Rasih Suvič, NK delavec. Trije delavci so izvlačili pilote izpod mostu z ročnim vitlom. Pri sunku vitla je imenovani spustil ročaj, ki mu je poškodoval glavo nad levim ušesom. ■ LJUBLJANA-OKOLICA — Zaim Begič, PK tesar. Pri podiranju nizke barake višine ca. 2,58 m je pri delu na strehi stopil na rob napušča, kjer se je odtrgala deska. Pri tem je padel in si nalomil obe. podlakti. B MARIBOR — Matija Cimerman, KV tesar. Pri razopaževanju balkona mu je padel delček trske v desno oko. — Anton Hižak, strojnik. Na poti iz službe z mopedom mu je nenado- ma na cesto pritekel otrok, zaradi česar je močno zavrl vozilo m padel. Janez Tili, VK tesar. Pri prenašanju opažnih plošč je stopil v odprtino na betonski plošči (20 X 50 cm) ter si poškodoval koleno desne noge. — Ignac Praprotnik. KV tesar. Pri demontaži lovilnega odra Je poškodovanec vlekel profil navznoter. Zataknil se je za armaturo, s katero je bila pritrjena tračnica in se pri tem urezal v palec leve roke. ■ RAVNE NA KOROŠKEM — V tem mesecu ni bilo delovne nezgode. ■ NIZKE GRADNJE — Andjelko Buzuk, PK tesar. Pri opaženju plošče nadvoza 4-16 se je zlomil ploh in je padel na spodnjo konstrukcijo ca. 1,50 m globoko ter si pri tem ogrebel nadlaket desne roke. — Ivan Hutinec, KV železokrivec. Delavci so poravnavali armaturo, pri tem mu je ena palica poškodovala desno roko. — Mirko Lukič, PK tesar. Pri rezanju deske za izdelavo čepov mu je potegnilo desko in s tem tudi roko, pri čemer si je poškodoval mezinec desne roke. — Mijo Pavič, PK delavec. Pri izsekavanju betona je konica pnevmatičnega kladiva zdrsnila in mu pritisnila sredinec na desni roki ob beton. ■ KO LJUBLJANA — Zdravko Milijaševič, ključavničar. Pri rezanju pločevine mu je padla iskra na nogo in ga opekla. — Stefan Balgač. ključavničar, sestavljal je vodno črpalko. Ko je iskal manjkajoče dele med ostalimi starimi črpalkami, je padel in si poškodoval levi ram ni sklep — izpah. — Kasim Dogič, klepar. Pri nalivanju smole iz kotla mu je le-ta pljusknila po desni roki in trebuhu. — Edvard Drole, strojni ključavničar. Pri obračanju prirobnice na rav-ralni plošči mu je le-ia zdrsnila in ga udarila na nart desne noge. ■ KO MARIBOR — V tem mesecu ni bilo delovne nezgode. B LIO ŠKOFJA LOKA — Aleksander Lazar, mizar. Z električnim ročnim skobelnim strojem je brazdal smrekove letvice, katere je držal z desno roko. Ko je prišel s skobelnii strojem do grče, mu je roko odbilo tako, da ga je urezalo. — Anton Jelovčan, KV mizar. Pri obdelovanju vložnih desk si Je pri močnem pritisku deske v stroj poškodoval desno nogo v kolku. B OGP LJUBLJANA — Peter Hostička, PK betoner. Razo-paževal je kovinske stranice opaža za krovna korita, z železno lomilko je udaril po opažu, pri čemer je lomilka spodletela tako, da si je ranil mezinec desne roke. — Trivo Kneževič, delavec. Postavljal je usmerjevalec in se pri vzvratni hoji spotaknil ter padel tako, da ga je noga usmerjevalca pritisnila v zapestju leve roke. — Darko Strgar, PK betoner. Pri napenjanju žice _@r 5 mm je žica zdrsnila z glave napenjalke in poškodovala imenovanemu palec leve roke. Pri nudenju prve pomoči v pisarni mu je postalo slabo in je omahnil tako, da si je poškodoval vrh temena glave. B SPO LJUBLJANA — V tem mesecu ni bilo delovne nezgode. Iz navedenega pregleda je razvidno, da se je v tem mesecu poškodovalo 5 NK delavcev, 11 PK delavcev in 32 KV delavcev. Iz kvalifikacijske strukture je razvidno da je malo manj kot pol od vseh poškodovanih KV delavcev, čeprav se od teh pričakuje bolj strokovno in varno delo. Prav tako je iz navedenega pregleda razvidno, da tri PE niso zabeležile delovne nezgode v tem mesecu, kar nam dokazuje, da 1e delo možno varno organizirati in da je glede na dejanske razmere v podjetju možno omejevati vzroke nezgod, ki izvirajo iz pomanjkljivosti in napak delovnega okolja po eni ter psihofizioioških slabosti človeka p > drugi strani. Prvi korak za uspešno preprečevanje nezgod je organizacija dela. Nezgode lahko v največji meri prepreči neposredni vodja del. Druga stopnja v preprečevanju nezgod je ugotavljanje dejstev z navedenim opisom nezgod z opazovanjem vedenja delavcev pri delu, kar dopolnjujemo z lastnimi izkušnjami, znanjem in tako pridemo do učinkovitih ukrepov za odstranjevanje nezgod. Tretja stopnja je analiza odkritih dejstev in povzetek sklepov in zbranih podatkov. Tako lahko vedno identificiramo glavne in neposredne vzroke nezgod, njihove oblike in lokacijo Določiti pa tudi moramo vzroke, zakaj ljudje vztrajajo pri nevarnih dejanjih in zakaj se zmeraj znova ponavljajo nevarni delovni pogoji. Bojan Bambič Zapustil nas je Jože Sukič Pred sedmimi leti je bil sprejet na delo v poslovno enoto Koper tudi šestnajstletni fant, poln volje do dela in do učenja. To je bil Jože Sukič, doma iz Ropoče v Pomurju. Starši ga niso mogli dati v šolo, zato se je moral podati v svet in si poiskati svoj kos kruha. Že čez tri leta je postal kvalificiran zidar. Ni se zadovoljil s tem, ampak se je v tem letu vpisal na gradbeno delovodsko šolo v Ljubljani. Šolsko leto se je pravkar začelo in Jože je odšel v šolo. Usodnega petka se je vračal s svojim »fickom« iz Ljubljane v Koper, vendar ni prispel na cilj. Blizu Črnega kala je našel smrt pod tovornjakom. Njegovi ožji sodelavci in vsi, ki smo ga poznali, smo ga imeli radi. Bil je priden delavec in si je prizadeval, da bi v življenju čim več dosegel. V ponedeljek, 18. septembra smo se poslovili od njega v Kopru. Naslednjega dne so ga pokopali v rojstnem kraju. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Ob smrti L. Krznarja (Iz pogovora direktorja PE Jožeta Rcpšeta) Dragi Lojze! Danes, zbrani vsi pred Tvojo krsto, ne moremo misliti, da se poslavljamo od Tebe za vedno. Zakaj, se sprašujemo? V petek si nastopil svoj redni letni dopust, za katerega si hrepeni z željo, da si boš uredil okrog svojega doma okolje, uredil hišna opravila kot priden gospodar. Toda, dragi Lojze, tega nisi mogel opraviti s Tvojo skrbnostjo, kajti smrt je bila neizprosna. Vzela nam je človeka, tovariša, ki je imel še polno delovnega elana, polno vedrine! Rodil se je pred 37 leti v Čakovcu. Bil si sin kmečkih staršev, ki sta vzgojila 4 otroke. Vse sta vzgojila v ljudi, ki spoštujejo delo. V dokaz za to je bila tudi Tvoja pozornost in spoštovanje do svojih staršev! Po končani šoli si bil nekaj mesecev zaposlen pri privatnem obrtniku. Od meseca septembra 1953. pa si bil zaposlen pri našem podjetju Gradis. Vsa leta si bil vesten, skrben, delaven. S svojo pridnostjo si si pridobil kvalifikacijo kleparja. vlage in šele nato nadaljevati delo,« je prekinil Štern. »Koliko materiala ste že vgradili in kakšno delo vas še čaka,« smo bili naprej radovedni. "Trenutno smo vgradili v pregrado že okoli 70.000 m3, od tega 8.000 kubičnih metrov ilovice v jedro in 62.000 m3 pirita v nasipe. Poleg tega tudi raziskujemo material. Pirit raziskujemo kar tu na gradbišču, medtem ko teče raziskava ilovice v laboratoriju vodne skupnosti, ki ga imamo najetega. Za to delo vzamemo po vsakem sloju 30 cm za ilovico in 50 cm za pirit tri vzorce. Vse te naše raziskave nadzoruje in vodi geološki zavod, ki izvrši še dodatno preiskavo z nuklearnim hidro-dozimetrom na vsaka dva metra sloja. Naše raziskave so skoraj vedno slabše od slednjih za okoli 10 °/o. Pogoji, ki so nam postavljeni ob teh raziskavah, so za ilovico 1.500 kg/m1 suhe prostorninske teže, za pirit pa 1.320 kg na kubični meter. Pri ilovici je važno tudi to, da je optimalna vlaga za vgraditev 24 %, kar je že skoraj suha ilovica. Ob koncu naj še poudarim, da smo zelo zadovoljni z delom strojnikov. Tu so se zelo izkazali. Sicer pa menimo, da ob pravilnem postopanju z njimi tudi oni opravljajo svoje delo bolj hitro in kvalitetno,« je zaključil Mirko Štern. zvest gradbincem ter tako rekoč zrasel z gradbeno mehanizacijo. ' " - Ves čas je bil vesten delavec, vedno nasmejan in pripravljen deliti z: vsakomur dobro in zlo. Zato je bil; poznan in priljubljen tudi izven na-; šega kolektiva. Ob odhodu v pokoj mu želimo,, da bi dočakal še vrsto let v zdravju in zadovoljstvu. Sodelavci Iz vrst aktivnih delavcev kovinskih obratov v Ljubljani se je poslovila Ada Šenčur. Bila je zvesta Gradisu ali točneje obratom na Smar-tinski cesti 32 vse od leta 1947. Sprva je vodila administracijo v kleparski delavnici, nato pa je nadaljevala kot materialni knjigovodja. Vseskozi je bila skromna, pridna, pripravljena prijeti za vsako delo. Sodelovala je tudi vrsto let kot blagajnik v sindikalni podružnici centralnih obratov. Mi se ji na tem mestu iskreno zahvaljujemo za njeno dolgoletno sodelovanje, ona pa nam je obljubila, da nam bo še prišla pomagat, saj jo delovni elan še ni zapustil. Sodelavci V zasluženi pokoj Ludvik Mahnič, VK delavec kovinske stroke, zaposlen v remontni delavnici KO Ljubljana od 19. 9. 1945, je po 40 letih službovanja v gradbeni operativi odšel 1. septembra v zasluženi pokoj. Kljub temu, da v gradbeništvu ni bilo nikoli postlano z rožami, je ostal vseskozi Prijel si za vsako delo, šel širom po Sloveniji na razne objekte. Lojze, bil si priljubljen tovariš dobri kolega vsem svojim sodelavcem. Tvoj vedri duh, ki si gg imel za nas, vse Tvoje znanje, vse to si prenašal na mlajše, ki si jim bil dober vzgled. Doma, dragi Lojze, pa si bil skrben oče dveh sinov ki sta še k majhna in bi Te se mnogo, mnogo potrebovala, da bi jih s svojo očetovsko roko vodil skozi najobčutljivejša otroška leta. Žal, tega ne boš mogel! Hotel si največ narediti za svoje drage, za svoj dom, toda mnogo, mnogo prezgodaj si se poslovil od vseh, ki so Te imeli radi, od vseh, ki bi jim še pomagal. Dragi Lojze, počivaj v miru in lahka naj Ti bo naša slovenska zemlja! Hvala, prisrčna hvala Ti za vse! Imeli bomo lepo spomine na Tebe, kot na dobrega tovariša in skrbnega očeta! Tvojim najdražjim pa izrekam v imenu kolektiva naše sožalje! Nedaleč iz Celja so delavci PE Ravne s pomočjo delavcev iz SPO začeli marca letos z dograditvijo zemeljske pregrade za Cinkarno Celje, Da bi zvedeli nekaj več o sami gradnji od samega začetka, smo poprosili vodjo gradbišča Mirka Šterna da nam pove kaj več o tem objektu. Že med vožnjo iz Celja do pregrade nam je omenil nekaj težav. ko pa smo prispeli, j c začel: "Na tem obiektu so bila nekatera dela izvršena že lansko jesen, ko so delavci pod vodstvom ing. Hercoga napeljali kanal, ki pelje pod pregrado. Vsa ostala dela smo začeli letos. Sam začetek je bil izredno težak, saj je bila vsa dolina eno samo močvirje. Ko smo zakoličevali pregrado, smo se vozili kar s splavi iz ene strani na drugo. Po napeljavi vseh ostalih kanalov za zajetje čiste vode v skupni dolžini kar 1.500 m, smo se lotili odstranjevanja humusa. Zaradi zelo neugodnih tal (močvirje), smo morali kar istočasno delati tudi nasip. Pod stroj smo podsipali pirit, da je imel ta vsaj malo podlage. Tako smo opravljali kar oboic del hkrati, odstranjevali humus in delali nasip. Seveda je bila pri tem težava s strojem ICB, ki je bil edini primeren za to delo. Za nekaj časa smo ga posodili v Kranj, od koder smo ga dobili nazaj kar z dvotedensko zamudo, in to v času, ko bi lahko delali s polno zmogljivostjo. Pri teh delih moram poudariti, da smo zelo odvisni od vremenskih razmer. Delamo namreč lahko le v suhem vremenu, predvsem zaradi vgrajevanja ilovice, saj imamo točno določeno procentualnost vlage vgrajevanja Ie-te. Tudi zadnje deževje nam je nekoliko zaustavilo delo, tako smo malo v zamudi,« je poudaril Mirko Štern in nadaljeval: »Po začetnih nasipih je bilo na vrsti kopanje jedra. Njegova širina je v spodnjem delu 8,80 m in v zgornjem 6.00 m, medtem ko je dolžina v spodnjem delu 90 m, na vrhu prve faze pa bo 190 m. Celotna širina pregrade bo v prvi fazi 128 m, v drugi pa 168 m. Pregrada se bo namreč gradila v dveh fazah. Prva faza pregrade bo na koti 275, druga pa na koti 290. Po predračunih investitorja bo prva faza zadoščala za približno pet let. Za izdelavo pregrade do prve faze bo potrebno vgraditi kar 180.000 m:l materiala, od tega 15.000 kubičnih metrov v jedro, ki je iz ilovice. Pregrada je sestavljena iz dveh nasipov 1:3 in 1:2,2 m ter jedra. Ko smo dosegli z jedrom višino obeh nasipov, smo vse začeli delati istočasno. Ker je delo ob nasipih potekalo hitreje kot na samem jedru, smo delo na njih morali za nekaj časa prekiniti. Dolgotrajno deževje je ponovno preveč namočilo ilovico, tako smo morali spet čakati, da se sloj osuši vsaj do 30 "/o Ludvik Rizmal Letos praznuje kar dva svoja jubileja — 50. rojstni dan In 20-letnico zaposlitve v podietiu Ludvik Rizmal, komercialist pri kovinskih obratih v Mariboru. Vsa ta leta službovanja pri našem podjetju — najprej v Kidričevem, nato 10 let pri gradbenem vodstvu v Mariboru in sedaj pri kovinskih obratih v Mariboru, je razdajal svoje moči in znanje za čimboljše poslovanje in napredek r.e le poslovne enote, temveč tudi podjetia. Njegova prizadevanja so se vselej izražala v uspehih. Ludvika Rizmala poznamo ne le kot delovnega človeka, marveč tudi kot dobrega sodelavca in iskrenega tovariša. Ob 50. jubileju mu čestitamo in želimo, da bi tako uspešno kot doslej, sodeloval z nami vsemi še veliko let v svoje zadovoljstvo in zadovoljstvo nas vseh. Kolektiv KO Maribor; Naša zelenica Pred dnevi sem zvedela, da nameravajo Gradis — kovinski obrati in strojno prometni obrat pred upravnim poslopjem na Šmartinski cesti 32 uničiti dolgoletno zelenico in napraviti parkirni prostor. V dnevnih časopisih pogostokrat zasledujemo o veliki pomembnosti zelenja v stanovanjskem okolišu, ki zadržuje onesnažen zrak itd. Sedaj pa hočejo še ta skromni delček zelenice uničiti, zrastel je z dolgoletnim trudom in se tudi pred leti investiral. Nihče od pobudnikov se ne zaveda, da prav ta delček grmičevja — zelenice zadržuje cestni prah s tako prometne Smartinske ceste, katerega naj bi v bodoče mi vdihavali, ki imajo okna v pritličju prav ob cesti. V upanju, da se bodo tisti, ki imajo to v načrtu, le malo zamislili ob teh vrticah in preprečili uničenje zelenice, zlasti ker je parkirni prostor okrog poslopja dovolj velik. Voda in deževje sta največja sovražnika pregrade Žepina — Razpoke, globoke tudi 4 metre niso taka redkost — SPODAJ: Na pregradi Žepina so nekaj časa stroje ustavili, da bi se razmočena ilovica lahko posušila Gradis v Kidričeva* DEPONIJA V KIDRIČEVEM — Na deponiji rdečega blata v Kidričevem sodeluje tudi težka mehanizacija Tako kot smo že sodelovali pri sami izgradnji tovarne glinice in aluminija v Kidričevem, nam je ta tovarna ponovno zaupala delo. Tokrat grade delavci PE Maribor skupaj s SPO veliko deponijo odpadnega rdečega blata. Ker so tu sama zemeljska dela ter odvoz in navoz materiala, bodo dela gotova že pred novim letom, pa čeprav so začeli šele avgusta. Številna mehanizacija omogoča izredno hitro delo. Za nasipe te deponije bo potrebno kar 230.000 kubičnih metrov materiala, ki so ga deloma dobili z izkopavanjem same deponije in navažanjem na same rokave, deloma pa ga dovažajo od drugod. Za nasipe ob rokavu deponije se uporablja predvsem gramoz. Deponija, ki je pravokotne oblike, bo lahko sprejela kar 1 300.000 kubičnih metrov odpadne odplake, kar bo tovarni glinice služilo za dobrih 10 let. Obrobna dolžina nasipa je kar 1.509 m, širina obrobnega nasipa bo na vrhu 4 m, v sprednjem delu pa tudi do 33 m, kar je odvisno od konfiguracije terena. Ko nam je vodja del na gradbišču Robert Kanzian dal vse te podatke, smo ga povprašali še o izvršenih delih. »Nasutega materiala je že približno 180.000 kubičnih metrov, torej se ni bati, da ne bi bili nam je zagotovil, ko smo zapuščali to prostrano gradbišče. Cement največkrat niti ne pride v skladišče, ampak ga kar takoj pretovarjajo na drug tovornjak Mavricij Ravnikar, vodja centralnega skladišča Se trenutek in zadnja armatura bo pokrita $£met Topčič, šofer kombija Centralno skladišče nekoč in danes »Imate v skladišču cement, železo,...?« so vprašanja, ki jih vsak dan postavljajo vodji centralnega skladišča Mavrieiju Ravnikarju. Da bi zvedeli kaj več o delu v centralnem skladišču, smo ga poprosili, da nam pove nekaj besed o problemih in težavah, ki jih ima z delom v skladišču, saj je v njem že več kot dvajset let. »Dela na samem začetku v skladišču sploh ni mogoče primerjati z današnjim. Konjske vprege so zamenjali avtomobili in težki tovornjaki, ročno natovarjanje in raztovarjanje pa pride v poštev le še pri cementu. Ves ostali material nakladamo z viličarji in žerjavi Koliko lažje je pri tem delo v skladišču, ni treba torej omenjati. Bistveno pri tem je tudi to, da je s takim načinom dela precej manj poškodb, kar omogoča bolj kontinuirano delo. Novi sistem skladiščenja, to je paletno, smo uvedli tudi pri nas. Zastojev skoraj ni. Včasih res pride do čakanja na iztovarjanje, ker pripelje tudi po več tovornjakov hkrati robo v skladišče, vendar je večina voznikov disciplinirana in ne povzroča nobenih sitnosti. Pri tem je važno poudariti, da nam ob takih kritičnih trenutkih priskočijo na pomoč delavci GV Ljubljana, saj je naša kapaciteta delovne sile v takih trenutkih premajhna. Posebno v ponedeljkih in petkih je takšnega čakanja nekoliko več kot običajno. Naslednje težave so z dostavo želenega materiala. To velja predvsem za zunanje enote, ki z lastnimi prevoznimi sredstvi ne morejo prepeljati materiala, skladišče pa tudi ne more zagotoviti prevoza. Trenutno imamo težave tudi z novo polnilnico za cement. Aparat, ki je domače proizvodnje, smo kupili že pred dvema mesecema, pa še vedno ne obratuje. Nekaj časa je bil že v pogonu, posebno v času, ko je bilo povpraševanje po cementu precejšnje in ni bil dovoljen uvoz cementa. Ustje polnila tega aparata namreč ne ustreza odprtini na vreči, pa aparat ne zapira vreče, ko je v njej točno 50 kg, ampak se koičina menja. Tudi ta napaka pa bo v kratkem odpravljena, saj ing. Marinčič že dela načrte, kako naj bi to napako odpravili. Eden stalnih problemov vsakega skladišča pa so premajhni prostori za pravilno skladiščenje. Mogoče se bo tudi pri nas ta problem rešil, če se bomo res preselili v nove večje prostore,« nam je z nezaupanjem povedal Ravnikar. . Ko smo hoteli zvedeti še nekaj stvari od vodje skladišča, je pripeljal že naslednji tovornjak. Moral je prevzeti material, zato ga nismo hoteli več motiti. Tako kot on so imeli tudi drugi delavci polne roke dela. Pretovarjali so cement, ki je ravnokar prispel iz Italije. Uvoz cementa je trenutno zopet dovoljen, pa ga imamo dovolj. Ko smo še nekaj časa čakali, da bi bil kateri izmed delavcev le nekaj minut prost in bi ga lahko povprašali po delu, je že prispel naslednji tovornjak. Ze smo skoraj obupali, ko je pripeljal voznik kombija v centralnem skladišču Ismet Topčič. Poprosili smo ga za kratko izjavo o svojem delu: »Tu v skladišču razvažam in dovažam material manjših dimenzij in težine. Čeprav sem v Sloveniji že 23 let, sem tu pri Gradisu šele peto leto. Ves čas vozim kombi. Ta je sicer že moj drugi, saj mi je prvi pred dvema letoma zgorel. Moral sem namreč na službeno pot v Pulj. Parkiral sem kombi in z ostalimi sodelavci odšel po opravkih. Ko sem s& vrnil, je bilo namesto kombija ie še nekaj ožganega železa. Kot je ugotovila komisija, je kombi zgorel zaradi samovžiga. Sicer pa še nisem imel nobene prometne nesreče. Vse kaže, da bom kar ostal na tem delovnem mestu, saj mi to delo zelo ustreza. Posebno sem zadovoljen zaradi humanega odnosa, ki ga imajo šefi nabavne službe in centralnega skladišča.« Dela v centralnem skladišču res nikoli ne manjka. Modernizacija skladišča pa omogoča, da so želje in potrebe naših poslovnih enot kar najhitreje zadoščene. Na razstavnem prostoru zagrebškega velesejma, ki obsega 270.006 kvadratnih metrov, je letos razstavljalo 6300 domačih in tujih razstavljavcev iz 59 držav in Jugoslavije. Med njimi je bilo na vidnem mestu zastopano tudi podjetje Gradis ali bolje rečeno KO Ljubljana. Moramo priznati, da razstavni izdelki naših obratov v ničemer ne zaostajajo za drugimi svetovno znanimi tvrdkami. To dokazujejo že prejšnja leta prodani stroji, ki obratujejo širom naše domovine, pa tudi noslovni uspehi letošnjega in preišniih let. Zagrebški velesejem pomeni tudi za nas, afirmacijo Gradisa v širšem merilu, kajti že samo nojav na velesejmu ustvarja ugled našega podjetja, ugodna poslovna možnost za komercialne uspehe pa pobudo za nadaljnji razvoj in uspešno delo obratov samih. Prav pa bi bilo, če bi Gradis na zagrebškem velesejmu nastopil bolj enotno ter da bi v predračunih rezervirali sredstva za skupno udeležbo na velesejmu. Prav tako ne smemo zavrniti misli našega predstavnika na zagrebškem velesejmu ing. Brezovca, da bi prihodnje leto nastopili samostojno. Tako si bomo ob sodelovanju celotnega podjetja lažje medili večje prostore ter povabili k udeležbi še naše obrate v Škofji Loki in OGP. Strokovni razgovor na zagrebškem velesejmu — Od leve proti desni sede; Ivan Božič, Tone Martinšek, ing. Alfred Peteln, Joško Repše, Ivan Vovk in ing. Brezovce 10-letniki • Celje 1. Husnija DEDIČ 2. Josip JAZBEC 3. Josip MOHARIC 4. Anton RASCAN 5. Josip ROŽMAN 6. Franjo SEVER 7. Stjepan SRNEC 8. Josipa PETROVIČ © Maribor 9. Jožefa BUDJA 10. Josip CESTAR 11. Anton FERLEŽ 12. Anica FRAS 13. Alojz HORVAT 14 Pavel HUDOLETNJAK 15. Anton IVANČIČ 16. Ivan JURŠEK 17. Ančka KAVČIČ 18. Pavla KOS 19. Anton KRALJ 20. Stjepan KRAMAR 21. Avgust KOLAČ 22. Lojzka LESJAK 23. Janez MATJAŠIČ 24. Maks MENCINGER 25. Martin MESARIČ 26. Antonija PAUR1Č 27. Anton PERNEK 28. Anton PRELOG 29. Friderik RAJNTŠ 30. Štefan RODEŠ 31. Janek SADOVSKI 32. Štefan SPEV AN 33. Peter SAJNOVIČ 34. Drago ŠIMUNIČ 35. Štefan TENKO 36. Ivan VESELNIK 37. Janez VIDOVIČ 38. Anton ZAJŠEK 39. Ivan POTISK © Ljubljana 40. Peter BOBIČ 41. Dragomir BOŽIČ 42. Muhamed BUKOVIČ 43. Jože CANKAR 44. Alija DEDIČ 45. Osman GIBIČ 46. Ivan GRILJC 47. Josip IGREC 48. Vinko KALŠAN 49. Dragotin KORPAR 50. Dušan KOS 51. Matija MARCIUŠ 52. Mitar MILANOVIČ 53. Slavko MITROVIČ 54. Janez MOČNIK 55. Nedžib PAZAREVIČ 56. Stanko STEpIC 57. Franc T1SA.T © Jesenice 58. Vinko ANDERLE 59. Marija KRAMAR 60. Viktor RA.TSAR 61. Dora TRAMPUŠ 6'2. Jože ZUPAN 63. Ivan GAVRANIČ 64. Ivan HABINC 65. Seifo HASANAGIČ 68. Stane JFE^ŠEK 67. Asim KANT A REVIC 68. Tine MARKEŽ 69. Marko MABIČ 70. Stjepan OGNJAN 71. Antoi PRISTOLIČ 72. Mara PIPLICA 73. Valent PETRIČ 74. Ljubomir TIMARAC S Ravne 75. Hasan DŽAMBIČ 76. Vlado FIŠKUŠ 77. Lovro GUČE 78. Karel GABER 79. Filip HAVLE 80. Ivan JAMNIK 81. Mladen KRAGULJ 82. Bešir MURATOVIČ 83. Jože NABERNIK 84. Ivanka PLESNIK 85. Alojz ROTAR 86. Rezka SEVER 87. Vida SLATINEK 88. Terezija TOPLAK • Ljubljana-okolica 89. Anka \VSEC 90. Ale CRNOLIČ 91. Stevo DJURIČ 92. Dušan DOCIČ 93. Milenko GAJIČ 94. Jusuf HODŽIČ 95. Jaroslav KOV ALJ 96. Stjepan KAVRAN 97. Še file MAHIČ 98. šalih MERDANOVIČ 99. Vinko PLASTIČ 100. Ilija SPASOJEVIČ 101. Spaso STEFANOVIČ @ Koper 102. Ivan ANDREJASlČ 103. Franc BOŽIČ 104. Jože GOBINA 105. Franjo NOVAK 106. Albin SKORJA • KO Ljubljana 107. Valentin BOGATAJ 108. Martin DOMANJKO 109. Ivan KOČEVAR 110. Franc NAHTIGAL 111. Jože SINTIČ 112. Janez SNEDEC 113. Alojz TOPLER S KO Maribor 114. Marica KOČEVAR 115. Pavel ŠAUPERL 116. Marija ŠTANCER @ LIO Škofja Loka 117. Vinko LUKANČIČ 118. Mojca POLJANEC @ SPO Ljubljana 119. Avgust FILIPIČ 120. Josip HARAMAS 121. Peter KRUPENKO 122. Stane LAVTAR 123. Franc OBERČ 124. Ostoja POPOVIČ 125. Josip POLČEK 128. Leopold ROJS 127. Anton RUPAR 128. Franc ROGAČ 129. Vlado SKODA 130. Vlado URŠIČ © Železokrivnica 131. Nail BEČIČ 132. Safet MAHMUTOVIČ 133. Derviš PRŠIČ S OGP Ljubljana 134. Rajko CERAR 135. Branko DJAKONOČEVIČ 136. Miro KRSTINČIČ 137. Stefan MARKOVIČ 138. Drago PANIČ 139. Franjo SAMBOLIČ 140. Hamdija ŠABIČ 141. Šaban ŽALIČ • Centrala 142. Marko ing. BLEIWEXS 143. Marija DEMŠAR 144. Janez ing. GRIČAR 145. Rajko KOGEJ 146. Marija KROŠELJ 147. Alojz REMEC 148. Ahmet KALEBIČ • Uprava delavskih domov 149. Neža KRAJNIK 150. Marija POLČIK 15-letniki © Celje 1. Martin FOŠNARIČ 2. Ivan JANUŠIČ 3. Miha JURŠEK 4. Franjo KARLOVČEC 5. Pavla KOKOLJ 6. Stjepan KOKOT 7. Ivan KUKOVIČ 8. Gabrijel LIPIČ 9. Anton PETROVIČ 10. Miloš PLETERŠEK 11. Drago STEPI N AC 12. Martin ŠEGULA 13. Antonija SINČEK 14. Avgust SARDI 15. Miha VIDOVIČ 16. Albert VEŠLIGAJ 17. Jakob ZAVEC 18. Ivan ŽALIK • Maribor 19. Franjo BARTOLIČ 20. Ivan BEDJANIL 21. Franc BEVK 22. Josip BORAK 23. Mihael BREČ 24. Ciril BRUSAR 25. Matilda CMAGER 26. Avgust ClZlČ 27. Marjeta DAJCMAN 28. Štefan DALJAVEC 29. Franc EU REK 30. Ivan FURJAN 31. Matija GOLUBIČ 32. Stefan HORVAT 33. Ivan HRNČIČ 34. Janez HABJANIČ 35. Franc KELENC 36. Slavko KERMELJ 37. Stanko KOSTANJEVEC 38. Ivan KOŠUT AR 39. Jože KRALJIČ 40. dt.ilija KRANJC 41. Mihael LESJAK 42. Peter LESJAK 43. Stjepan MALAŠIČ 44. Roman MERNIK 45. Mirko MIHIN 46. Stefan MIHIN 47. Josip MISLOVIČ 48. Franc NEMEC 49. Stjepan NOVAK 50. Franjo POLANEC 51. Ignac PRAPROTNIK 52. Slavko PREMZL 53. Franc RAJH 54. Oto SEKOL 55. Stanislav SOVEC 56. Jakob ŠIROVNIK 57. Matilda ŠKRABL 58. Jože ŠTINGL 59. Janez TILI 60. Angela VALENTI 61. Marija VRHOVNIK • Jesenice 62. Jože BERTONCELJ 63. Tomo BENJAK 64. Peter KOS 65. Anton KOŠČAK 66. Janez VIDIC © Ljubljana 67. Danica ČUK 68. Franjo HERMAN 69. Stjepan KOVAČ 70. Josip KOVAČIČ 71. Mirko MILOLOŽA 72. Anton PERGAR 73. Martin PLOHL 74. Stefan TOMAŽIČ © Ravne 75. Jožica GABER 76. Marija GORJUB 77. Tereza GRADIŠNIK 78. Jože HRŽENJAK 79. Pavel KALŠAN 80. Ivan MERICAČ 81. Ivan PERCAČ 82. Franc SVETEC 83. Valentin VARGA H Ljubljana-okolica 84. Ivan KRALJ 85. Maks PRAŠNIKAR 86. Stjepan ZADRAVEC S Koper 87. Vlado CERGOLJ 88. Sinan HADŽIČ 89. Albin MORELJ 90. Muhavem MUMINOVIČ 91. Viktor ŽIVEC S KO Ljubljana 92. Peter CURK 93. Ivica JAKOPIČ 94. Anton VERBIČ 95. Mijo VURUSIČ ® KO Maribor 96. Erik KRANJC 97. Jože PLEČKO 93. Stanko PRISTOVNIK 99. Rajmund PURNAT 100. Zdenko ROŠ 101. Boris ŠKERGET 102. Jože ŽGAJNER • SPO Ljubljana 103. Oto LEIMZNER 104. Ivan NOVAK © LIO Škofja Loka 105. Maks BOGATAJ 106. Peter BRDNIK 107. Pavle JENKO 108. Milan KOKALJ 109. Jožica PIRC © OGP Ljubljana 110. Andrija HRANJEC 111. Milan KRAKAR 112. Martin LONČAR 113. Viktor OŽBOLT 114. Amalija PRAČEK 115. Ivan PLUT 116. Janez ZELNIK • Centrala 117. Silva SLAMBERGER 118. Franc SEMEN © Biro za projektiranje 119. Mitja SMOLE 20-letniki • Celje 1. Martin BEZJAK 2. Franc ČERPNJAK 3. Franc FOŠNARIČ 4. Fani GOLČMAN 5. Jeromin PRUKIJAS © Maribor 7. Franc BAGARI 8. Ivan BEDJANIČ 9. Avgust BELOVIČ 10. Pavel FIRST 11. Franjo HERAK 12. Franc KARO 13. Mirko KOVAČIČ 14. Jože MARKEŽ 15. Marija MARKRAB 16. Ciril MEŠKO 17. Stefan METLIČAR 18. Ivan OBADIČ 19. Josip PERHOČ 20. Ignac POTRČ 21. Franc PSAJD 22. Franc ROGAČ 23. Josip ŠKVORC 24. Ivan SOLTIČ 25. Jožef ŠTANGLER Svojo nalogo na odseku avtomobilske ceste Vrhnika—Postojna smo opravili 26. Stanko ŠTUHEC 27. Mirko VINCETIČ 28. Ivan VOČANEC ® Ljubljana 29. Anton GALOSl 30. Stefan GOMBOC 31. Alojz GREGORIČ 32. Jelka GREGORIČ 33. Lovro HABULA 34. Rudi KORŠIČ 35. Rudolf MARCIUS 36. Mirko NOVAK 37. Franc PEHAN 38. Ivan POCEDIČ @ Jesenice 39. Maks MULEC 40. Viktor VONČINA S Ravne 41. Viktor FELKAR 42. Viljem FERK 43. Karel FICKO 44. Henrik FILIP 45. Ernest RAUDI 46. Ludvik TAKAČ 47. Alojz ZAVEC © Ljubljana-okolica 48. Franjo HRNČIČ 49. Pavel KRAŠNJA 50. Franjo VOJNOVIČ ® Koper 51. Jože FERFOLJA @ KO Ljubljana 52. Anton KAČAR 53. Jože REPSE 54. Peter HLEDE © KO Maribor 55. Stefan FRIŠ 56'. Ferdo KOVAČIČ 57. Franc NIPIČ 58. Ludvik RIZMAL 59. Ernest RUS • LIO Škofja Loka 60. Andrej AHČIN 61. Vinko FLORJANČIČ 62. Slavko STANOVNIK ® SPO Ljubljana 63. Franc ERJAVEC 64. Srečko FERLIČ 65. Franc GREGORIN 06. Ivan KOLAČ 67. Florjan ŠTUCIN 68. Drago TOMAŽIČ 69. Anton ZAJC @ Železokrivnica 70. Blaž CEDILNIK © OGP Ljubljana 71. Božena JARH 72. Stefan KANCELJAK 73. Ludvik KMETEC 74. Branko ing. VASLE • Centrala 75. Stane UHAN 76. Ivica ZORKO © Biro za projektiranje 77. Ljuba TOME 25-letniki • Celje 1. Pavla JUVANC 2. Franc NOVAK 3. Marija POLENIK 4. Martin ŠALAMUN © Maribor 5. Ferdo FILIPIČ 6. Ivan HAJDAROVIČ 7. Alojz LISJAK 8. Ivan OTIČ 9. Elizabeta POŽGAN 10. Martin ZAJSEK 11. Miroslav ŽORŽ © Ljubljana 12. Rudolf KOVAČIČ 13. Edo STARE 14. Ivan ŽORŽ © Jesenice 15. Vinko ČEBAŠEK 16. Franc MENCINGER 17. Karel MAKUC 18. Franc POLAJNAR 19. Anton RADANIČ 20. Ljuba TARMAN ® Ravne 21. Franc Mesareč 22. Franc KMETEC 23. Milan NOVAK 24. Nikola NOVAK 25. Franc RAJH 26. Vida VECEJ ® Ljubljana-okolica 27. Janez PLEMELJ ® Koper 28. Jelka NOVAK 29. Justa PIŽMOHT 30. Jože ŽABKAR • KO Ljubljana 31. Stefan BALGAČ 32. Rudi COTIČ 33. Edvard DROLE 34. Malči MARINČIČ 35. Adela ŠENČUR 36. Jože TRILER • KO Maribor 37. Jože CVIKL 38. Josip KALŠAN 39. Jožefa MASTEN 40. Maks WEISSENSTEIN • LiO Škofja Loka 41. Marijan FRAS 42. Ivan JAGODIČ 43. Karel LIKOZAR © SPO Ljubljana 44. Ernest GREGORIČ 45. Jože KUSTERLE 46. Tomo PRSIR 47. Franc PUPIS 48. Anton PUGELJ 49. Oto TROBENTAR 50. Alojz ZALOŽNIK © OGP Ljubljana 51. Feliks ERŽEN 52. Vencelj JERAM 53. Jože KERMAN 54. Jože SEVER 55. Bernarda SMRAJC © Centrala 56. Dora KLEMENČIČ 57. Valerija KOŽUH 58. Nuša PIŠKUR 59. Iko RAVNIKAR 60. Boža REPSE 61. Viktor SKOK • Uprava delavskih domov 62. Aleksander CIGLER ZAKJUCNI IZPIT — Zidanje dimnika na samskem domu v Kranju