ffi* eriška Domovina INSPIRIT IN LANGNAGf ONLY SLOVCNIAN MORNING NCWSPAPCR CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, JUNE 10, 1948 LETO L. - VOL. L. 5 1 1 \i iSllh floVomašntK. 'Ren). Justin A. Tierce PRVI MAJ V TRSTU..— Le- je pristaše iz raznih krajev po tos je bilo za prvi maj v Trstu mnogo manj hrupa kakor prejšnja leta. Eden vzrokov je ta, da zavezniške oblasti niso pustile, da ^ii komunisti prignali svo- Krasu in v daljni tržaški okolici na majsko proslavo in obhod. Cel Trst je čutil, da se je komunistični ogenj navdušenja v pre- _______ okraj Karlovac. Tukaj bi se v tem času naseljevali. Za vojaško službo sposobne imigrante bo posredovalec interniral v posebna taborišča, če ne bodo sami odpotovali iz luk in obmejnih postaj nazaj odkoder so prišli. V prvem tednu premirja bo posredovalec lahko prepovedal vsako imigracijo. Za časa premirja je prepovedano razpostavljanje in preseljevanje vojaških čet in vojnega materijala iz ene arabske države v drugo ali pa blizu dosedanjih vojaškh linij in bojišč. Vojaške edinice ostanejo vse na mestih, na katerih so v tre-notku, ko se premirje začne. Ne smejo se povečati niti po števiul vojaštva, niti orožja, niti drugega vojnega materijala. V sedanjem obsegu pa se smejo čete menjati. Med premirjem niso dovoljene dobave vojnega materijala v nobeno izmed držav y vojni. Mednarodni Rdeči 'Križ bo dobavil potrebno pomoč prebivalstvu obeh narodnosti na takh spornih mestih, kakor sta Jeruzalem in Jaffa. Vse borbene sovražnostne akcije na suhem, na morju in v zraku so med premirjem prepovedane. Prvi so sprejeli pogoje premirja-brezpogojno Arabci. Objavil je to zunanji minister transjordanske države. Zastopniki Judov so trdili, da je vlada Izraela pogoje tudi sprejela. Premirje stopi v veljavo v petek 11. junija ob 2. uri popoldne. Posredovalec Zveze narodov je določil otok Rod za mesto kjer se bodo vršili razgovori za ureditev vseh palestinskih zadev in za zapušča žalujočo soprogo Catherine, sina John :'n Andrew ter hčer Catherine por. Košir. Bil je član društva sv. Jožefa št. 99 HBZ. Pogreb se bo vršil v petek ob 8:30 iz Grdina in Sinovi pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla ob devetih ter nato na Kalvarijo pokopališče. Naj mu bo lahka ameriška zemlja, prizadeti družini pa naše iskreno sožalje. ------o------ Odstop turške vlade Mrs. Josephine Stampick iz Gillespie, 111. in Mrs. Anna M. <; Wenzel iz Sawyerville, 111. Prijatelji ju lahko obiščejo na gornjem naslovu. Vsem želimo prav veselo bivanje v naši metropoli. Vabilo na sejo— V nedeljo ob 3 popoldne bo važna seja podružnice št. 3 SMZ v Slovenskem domu na Holmes Ave. Na programu bo razprava za 10-letnico podružnice in druge važne.zadeve. Smrtna kosa— V Rittman, Ohio, je v ponde-ljek večer umrl John Preatle (Prijatelj). Pokopan je bil v Clevelandu iz cerkve Marijinega Vnebovzetja. Poletni koncerti— V solboto 12. junija bo pričetek poletnih ali tako zvanih “Pop-koncertov” v mestnem avditoriju, začetek ob 8:30 zvečer; To je že 12. leto teh priljubljenih koncertov pod vodstvom dr. Rudolph Ringwallla. Pri orkestru igra 70 godbenikov, ki so skoro vsi člani Clevelandskega orkestra. Koncerti bodo 'vsako sobote in sredo večer do srede avgusta. Sedeži pri mizah so po 3L80, na balkonu rezervirani po 3L20, ne-rezervirani na balkonu po 90c lin 60c. Vstopnice se dobe pri Ankara. — Vlada prdsednika Burrows, 633 Euclid Ave. Hasan Saka je kar naenkrat ostala v parlamentu v manjšini in dala ostavko. Kriza je prišla popolnoma nepričakovano. Turčija trpi na pomanjkanju hrane in slošni gospodarski oslabelosti. Vsled težav notranjega življenja je sedaj prišla že druga vladna kriza. Predsednik republike Ismet Inonu je ostavko vla- dosedanje vlade Klement Gott-jbra srca^da bi darovMl^po sro- de takoj sprejel, pa dosedanjemu Ozdravela je— predsedniku tudi takoj naročil, naj sestavi novo vlado. Priča- Poroka — , V soboto 12. junija se bosta poročila v cerkvi sv. Vida ob 9. uri John Orehek, rin Air. in Mrs. Anton Orehek iz 1264 E. 69. St. in Miss Florence Šuštar, hči Mr. in Mrs. Alojzij Šuštar Schaeffer av. Sorodnike in. prijatelje vabimo, da se udeleže sv. maše. Margaret Jartz, 7009 Hecker Ave., je zapustila bolnišnico kujejo, da bo v novi vladi ostal Glenville in odšla domov. Vsem, dosedanji zunanji minister in da [ki so jo v bolnišnici obiskali, se Tajnik Zveze Narodov je dejal: To je velik dan v zgodovini bodo izmenjani samo ministri tr- prav lepo zahvaljuje, kakor tu- Zveze. Doživeli smo mnogo razočaranj. Sedaj smo dosegli pre- govskih in gospodarskih reso-niirje in upanje imamo, da bomo dosegli tudi mir. I rov. di tistim, ki so se jo spomnili s karticami in darili. &M ameriška Domovima /irjii in 1117 St Clilr At«. «nuar_ (JAMES DEBEVEC, Editor) HEndcnon 0628 Clonlud 1, Ohio NAROČNINA Za Zed. države $8.50 aa leto; za pol leta $5.00; za Četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežeie izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50. 19*6 JUNE 19« SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5 for 6 months; $3 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $16 per year. $6 for 6 months, $3.56 for 3 months. i » i. » r f * 1 I J 4 5 6 7 » 9 » H H U M IS K 17 « £ 20 21 22 23 24 25 3* 27 28 29 30 Entered as second-clasa matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. No. 114 Thurs., June 10, 1948 Slovenci - dobri Amerikanci Vidimo in doživljamo, kako oblasti Združenih držav morajo uporabljati vedno ostrejše predpise proti rovarjem, ki hočejo izpodkopati temelje družabnemu redu in ameriški demokraciji. Ni to razveseljiv pojav. Kadar mora država segati po policijskih sredstvih, da brani osnove svojega življenja, je to znamenje, da je nevarnost resna. Redna sredstva in opomini ne zadoščajo več. V družbi se širijo nevarna razpoloženja za rušenje brez odgovornosti, škodljivi nauki — nesreča za narod in posameznika — dobivajo vedno več zmedenih in zapeljanih ali pa tudi zavestnih pristašev. Vsak resen državljan, ki mu je resnično kaj za skupni blagor, se torej takih izjemnifi odredb, kot jih dobivamo sedaj v Ameriki, kot obrambna sredstva proti rušilnemu delu komunistov in njihovih sopotnikov, ne more veseliti. Slovenci v Ameriki pa imamo še posebnih razlogov da smo iskreno žalostni, da mnoge teh odredb zadevale. nekatere med nami in cela združenja naših ljudi kot je SANS in še nekatera društva, ki imajo med svojimi člani pred vsem Slovence, Mi slovenski naseljenci v Ameriki imamo edino ta interes, da tu v Ameriki kolikor mogoče srečno in svobodno živimo. Vse naše blagostanje in vsa naša sreča sta navezana na srečo in blagostanje Amerike. Kot sinovi in hčere slovenskega naroda ždimo po nagnjenju svojega srca biti čim bolj koristni svoji domovini iz katere smo izšli, ki nas nanjo veže preteklost, krvna, jezikovna in kulturna skupnost. Že več kot eno leto je očitno, da sta si Amerika :n Sov-jetska zveza z vsemi njenimi sateliti v zelo ostrem naspro- MEJNIKI ZGODOVINE PREKMURSKIH SLOVENCEV Prekmurski Slovenci, ki prebivajo danes samo še med Muro in Rabo ter od Radgone do Lendavskih goric, so nasledniki in živa priča prastarih panonskih Slovencev. (Panonija je ime za pokrajino med Dravo in Donavo še iz rimske dobe.) Prišli so v te kraje iz juga po 1. 568. Tega leta so namreč prejšnji prebivalci teh pokrajin (Longobardi) odšli v Italijo. Do nekako 825 leta so bili vsi Slovenci združeni v bolj ali manj samostojni državi Karantaniji. Ko je po 1. 825 Karantanija razpadla, se je del te države (panonski Slovenci) politično osamosvojil. Prvi prekmurski (panonski) knez je bil Pribma. Ob reki Zala, ki izvira v današnjem severnem Prekmurju in se izliva v Blatno jezero (ogrsko: Balaton), je ob izlivu reke v jezero sezidal grad, ki se je imenoval BlatogAd (ogrsko: Zalavar). Tu je nastalo glavno mesto nekdanjih prekmurskih Slovencev. Pribina je veliko storil, da bi pokristjanil do takrat še poganske Slovence. V Blatogradu je dal sezidati tri cerkve. Eno izmed teh sv. Adrijana (še danes sta v Prekmurju dve občini z imenom Adrijanci, oziroma Odranci). Mnogi mislijo, da je prva cerkev v Lendavi tudi iz Pribinovih časov. Iz starih pisem je razvidno, da je sombatheljska škofija, v katero je spadala do konca prve svetovne vojske slovensko Prekmurje, bila ustanovljena že leta 840. (Sedaj spada Prekmurje v mariborsko škofijo.) Po Pribinovi smrti (1. 861) je vladal njegov sin Kocelj. Tudi Kocelj je veliko storil za širjenje krščanstva. On je dal sezidati cerkve v Turnišču, Sv. Nedelji, v Rogalevcih in v Selu. Birmo je prišel delit v te kraje I. 864 in 866 solnograški nemški nadškof Adalvin. Leta 867 sta pa potovala skoz Panonijo na Moravško in Slovaško sveta brata Ciril in Metod. Ustavila sta se pri Koclju. Kocelj je bi! silno prijazen do njiju in ju hotel pridobiti, da bi ostala pri njem. Leta 869 je poslal k papežu v Rim odposlance s prošnjo, naj bi papež Metoda kot škofa določil za Panonijo. In je res nato Metod z velikim uspehom deloval v med panonskimi Slovenci. Metod je bil doma iz Soluna v Macedoniji in je govoril tamkajšnje slovansko narečje. Vendar so ga panonski Slovenci povsem razumeli. Rekli so, da Metod pridiga in moli v staroslovenskem jeziku. (Prekmurci se radi še danes imenujejo ‘Staroslovence.”) — Po Kocljevi smrti okoli leta, 874 je vsled nemškega vpliva zginilo slovensko bogoslužje in tudi politično samostojnost in svobodo so zgubili panonski Slovencu Nato so bili stoletja pod tujim političnim gospodstvom, največ pod Madžari Ves čas se je pa med Slovenci na obeh straneh Mure ohranil stik in poznanstvo. Obojne te Slovence imenujemo tudi Prleke (ker i Prekmurci i štajerski Slovenci med jetska zveza z vsemi njenimi sateliti v zelo ostrem naspro- jjravo jn Muro rabijo namesto besede “prej” — “prle ). Ka-tju. Za vsakogar je'jasno, da ogromna večina Amerikancey kQ ,jv0 je bjiD ^ p0znanstvo, se razvidi n. pr. tudi iz tega: želi ohraniti sedanje naše demokratske svoboščine na poit- Na novi maši poznejšega-slovenskega voditelja dr. Antona 1 TOčM; ^ospb-aar^tffl-lirtBCTWem poljtr-Za-vsaknpr|f ^Ta~(ki~feWda5m'aaj-efikV“Prlek") »m skoro vši nam Bara inačiše zelje kuhala i ti ne dobiš nikaj. Jančiji zato nekaj damo, pa Tibauti tudi, Kolarič se pa naj obriše. Nje-mi naj tisti kuhajo zelje, ka jim on lase reže. — Gospod o-dranski vujec — Mr. Martin Rahoda — oni naj se pa ne držijo tak mužkatno na toj be-loj kobili, ka jih že pa ednok vrže . . . Nazajgredoč smo boiskali dom Mr. Nedeljka. Skoda, ka njega me bilo doma Pozdravili smo njegovo družino. Vse naše prekmurske Slovence v Kanadi lepo pozdravljam i zelem lep uspeh pri letnom pikniki. Imejte fan j muziko i se dobro zavrtite! John Hodnik. Cleveland. PRIKAŽUVANJE V RAD-MOŽANSKOM LOGI. — Ne-šterni naši čtevči so nam poslali pisma od toga prikažuvanja, kak smo zadnji četrtek prosili. Že bi lehko dnes poročali od toga, pa zato itak ešče druge prosimo, ka nam pošljejo. V Cikagi jih je več dobilo takša pisma. Nešče ima celo od g. KI. pismo od toga. Za tisto ešče posebno prosimo. Ta pisma leh-kb pošljete naravnost Fatheri Godini (60199 Glass Ave., Cleveland, Ohio). PREKMURSKI SLOVENCI V HAMILTON (Kanada) smo organizirani v svojem po-sebnom samostojnom društvi. Društvo vodijo Mr. Ritlop, Mr. Horvat i Mr. Hanc. Novice od američkih Slovencov zvedimo največ iz “Amerišk edomovi-ne.” Ce de “Domovina” prinašala več prekmurskih novci, bo mela več naročnikov med nami. ZADRUŽNE DOMOVE ZIDAJO tudi v našoj Slovenskoj krajini. Ve, če po pravici povemo, pozidali so ešče ne niedno-ga. Samo skplepajo dosta. V vsakšoj občini je komunistična organizacija. Ludstvo bi moglo prihajati k njenim sejam. Zadnjo zimo so ‘“voditelji” na tej isli predloge za zida* AL PA NE “Saj ne bo za prestajat na Me-nišiji, ko odhajajo v Ameriko najboljši fantje,” meni Cencova Olga in se zagleda v luč, ki je visela izpod stropa in slabo izpol-novala svojo nalogo, ker njena svetlova ni segla dosti dlje kot do srede obširne gostilniške sobe. “Kranjča dva sta šla, Lojze in Tone, najboljša pevca na Meni-šiji., Lojze je umrl tam v daljni deželi, Tone p^ je, ipt sem slišala podjeten farmar nekje v Ameriki. Kraljev Janez je šel kmalu potem, ko je odšlužil ka-nonirje v Gorici, pa Žnidarjev Jakop in Vidmarjeva dva, Jože in France, pa Mihcov Tone in Zogarjev Tone in Rescini kar trije, Tone, Jože in France, pa Mežnarjev Jože in Mežnarjeve-ga Toneta sin in kaj bi jih naštevala, ko je skoro od vsake hiše kateri tam v dolarski deželi. Pa dekleta so šla in se tam oženila in koliko jih je odšlo takih, ki jih šg poznala nisem. Kaj bi doma, pravijo. Kar se meni čudno zdi je to, da gre vsak samo za par let, bo nekaj prislužil in prišel domov z dolarji. Pa skoro nikogar ni več nazaj, če pa pride, nima več obstanka doma. Malo pogleda okrog hiše, če jo ima, morda prikupi kakšno njivo ali nekaj gozda in že je zopet na potu v Ameriko. Morda že biti tam lepo,,da vse sili tje in nihče ne mara več domov. Menda ne vedo, da: 1 ticnem, gospodarsKom m munrem pui)u- t;p "istotako jasno, da komunisti vSeh narodov brez razlike, lej tudi vladajoči komunisti.' ki danes po sili razmer prestavljajo vlado v naši stari domovini, hočejo Ameriki škodovati kjerkoli to morejo. Nasprotovanja in razlike med Sovjetsko zvezo, ki vodi komunistične sile in Ameriko, ki vodi svetovno demokracijo, so osnovne, kakor sta si demokracija in diktatura osno-nasprotni. Komunizem izpoveduje in stremi A nasil-_________itni^pniAtn ustanov sprlanietra dru- jemu IUU1 x l lene vnv.1 . --------------------------—— — Dravo in Muro rabijo namesto besede “prej” — “prle ). Ka- ........ ■ --------;j: o,m jz tega.: , mAuffijj K^TlET je^lTrdaSmlfaj-erskl "Prlek")škbro v* * £ tedanji zavedni prekmurski duhovniki navzoči. Dr. Korošec ^ MeStri do delali ravno tak ..nrf.rlnii nnmladi leta 1919, ko se je prekmurska deputa- ^ zobstonj Rda g0 ljudje to culi. so spitavali, kakši namen do meli tej Zadružni domi. Etak so razlagali “voditeli”: “V iio-mi bomo imeli občinsko kuhinjo. Doma vam ne de trbelo kil- vno Iiabpi Ulili. * wx-;- -- ----- nim prevratom, nasilnim uničenjem ustanov sedanjega družabnega reda, za nasilno izpremembo ameriške ustave in ameriških zakonov. Komunizem hoče revolucijo in po revoluciji diktaturo svoje politične stranke. Ponovno podčrtamo, da za te komunistične cilje delajo vsi komunisti brez razlike. Torej tudi jugoslovanski komunisti. Kdor. njihovo delo brani, njihove nauke zagovarja njihove uspehe in dela slavi, jim pomaga. Pomaga torej nasprotnikom Amerike. Vsak tak se vključi med sovražnike. Vsak tak državljan postane vsaj nezanesljiv, če ne nevaren ameriški ureditvi življenja in države. Kdor v tem delu vztraja, postane rovar proti osnovam ameriškega življenja. Naša vrhovna oblast je žigosala SANS in še nekatere druge organizacije kot rovarske, kot prevratne. To se pravi, člani SANSa in vseh društev, ki jih je navedel vrhovni državni odvetnik, spadajo k prevratnim rovarskim proti-ameriškim družbam. Slovenci v Ameriki smo s tem dobili najžalostnejše in najbolj škodljivo spričevalo. Škodljivo toliko bolj, ker SANS in njegovi sopotniki neprestano kriče, da zastopajo večino Slovencev v Ameriki. Kaj bodo na to rekli Slovenci, ki so bili in so morda še člani teh prevratnih društev? Vemo, da niso komunisti, zelo mnogi med njimi ne. Nekateri so zašli v SANS takrat, ko se še nikomur sanjalo ni, da bo zašel v strankarsko politiko. Večina ljudi ga je začela podpirati, ko so bili še popolnoma prepričani, da ta organizcija ne bo nikdar komunistična ali sopotniška. Doslej jim je bilo težko izstopiti. V nekaki svoji trmi šo vztrajali, čeprav se dan za dnem kopičijo dokazi, da voditelji in glasila naših rdečih čez drn in strn delajo za komunizem in njegove prevratne nečloveške namene. Čeprav so se socialisti in napredni liberalni ljudje v vsem svobodnem svetu odločili za borbo proti komunizmu, če tudi so nekateri najbrihtnejši stari izkušeni voditelji naših socialistov in naprednih krepko nastopili in z besedo in svojim zgledom pokazali, da obsojajo sedanji politični tok v vodstvu slovenskih rdečili in naprednih v Ameriki, vendar je vse to doslej malo izdalo. Ali res hočete, da bo nas Amerika smatrala za svoje sovražnike? Aii ste tako slepi, da se ne bojite in ne vidite nevarnosti, ki more uničiti vse kar so rodovi Slovencev od pionirjev sem zbrali v vaših društvih, domovih in drugih skupnih ustanovah? In po čemu? Če bi bili resnični komunisti, bi vsak razumel, da se bore za svoje prepričanje, za svoio politiko, za svoj program. Pa trdijo, da niso in mi vemo. da res ogromna večina ni, pa vendar na vsa usta vpijejo za Tita in Stalina in s svojim ostaianjem v članstvu, povečujejo mno- je v zgodnji pomladi leta 1919, ko se je prekmurska deputa-cija oglasila pri njem kot ministrskem podpredsedniku v Beogradu in prosila, da naj vse stori, da pride Prekmurje v Jugoslavijo, pisal izvedencu za Prekmurje na mirovni konferenci v Parizu (kjer so se črtale nove meje Evrope): “Prosim Te, da nam rešiš našo Prlekijo tokraj in onkraj Mure — našo Veliko Prlekijo.” 12. avgust^ 1919 je Prekmurje bilo zasedeno po jugoslovanskih četah. V tej vojski je aprila 1941 prišlo spet pod Madžare. Pa so si celo prekmurski Madžari želeli nazaj Jugoslavijo. Po končani vojski je Prekmurje 1945 res prišlo nazaj, toda ne v staro, ampak v novo komunistično Jugoslavijo. V vsej dolgi zgodovini panonskih (prekmurskih) Slovencev se našemu prekmurskemu narodu m nikdar tako slabo godilo kot sedaj pod boljševiškim režimom. Prekmurski Slovenci so že leta 1919 doživeli za kratko dobo nekaj mesecev prvo boljševiško diktaturo. Sedanja je že druga. Toda plemenitih prekmurskih src se boljševiška divja “kultura” ni nobenkrat prijela Obisk pri Prekmurcaj v Kanadi Prekmurci smo tudi v Arne- deca i starši veselje, ar je bila riki ohranili našo staro lepo navado, ka se od časa do časa nasmejemo i razveselimo. Da sam zvedo, ka je prišeo v Kanado naš begunec rojak Ivan Halas (doma s čerensovec, rod pokojnoga polanskoga plebanu-ša Halasa, šteroga so Madžari za časa bojne bujli) i ka je zdaj pri svojem rojaki Jožefi Antolini v Albertoni blizi Hamiltona (Canada), sam se vča-si odločo, ka ga s svojov family ov obiščem. Tak smo se odpravili na pot v soboto 29. ma-juša. V lepom vremeni smo že odvečara toga dneva: bili v Hamiltoni i pozdravili Mr. Ritlop Tunija, š‘.eri je že od leta 1927 tam. To vam je pravi Prekmurec, šteri nešče živeti v tovarni, tiki v svojem lepom o-gradi i po grozdji dišeči gori-caj. Pozdra.o nas je s z rde- li IH : . 1' v; ‘ ■ Naj bo lepa ki tujina, lepša ni kot dom ]e moj. ma ni dovolj kruha za vse. Pri vsaki hiši je samo eden določen za gospodarja, drugi si morajo poiskati pa dom drugje, ali se kam priženijo, ali si postavijo svoje ognjišče. In ker se vsak pohvali, kako dobro zasluži v Ameriki, gredo še drugi. Tukaj je treba garati od ranega jutra do poznega večera, pa še ne pride človek nikamor. V Ameriki, pravijo, delajo samo 10 ali 12 ur in v soboto je denarja ko toče. Saj ne verjamem, da gredo radi zdoma in vsakemu gotovo srce krvavi, ko se posalvija od rojstnega gnezda in se odpravlja v neznani svet. V par letih se vidimo, se tolažijo, sebe in domače, toda v tujini se morda privadijo in ostanejo. Kaj pa smo ljudje na tem svetu kot popotniki, ki romamo iz enega kraja v drugi: danes tukaj, jutri tam. “Tedi z vami bo menda tako, tudi vi se boste privadili Ameriki, pa pozabili na Menšiijo,” meni Cencova. “Tisto pa ne, boš videla, da ne,” ji govorim z vso odločnostjo. “Samo svet si bom nekoliko ogledal onstran luže, da bom videl, kako je tam, kjer rastejo cekini na hruškah. Naklatil si jih bom en par mernikov in kakšne sobote večer boš zaslišala prelepo petje na vasi in če boš nekoliko privzdignila glavico z blazine, boš lahko mojega razločila, ki bo jemal počez. Se že kar slišim, kako bomo'urezali tisto, ki je primerna za soboto vfeČčr na vasi: i, ) Tako rada zapojem to pesem in si mislim, kaj je, da vleče ljudi od doma.” “Veš, Olga, midva ljudi ne bova ustavila doma. Je pač tako na svetu,: da vsak gleda, kako bi si izboljšal svojo bodočnost. Do- prva sv, pričest. Tudi dva An-tolinova i trije Balgačovi (z Beitinec) so bili pri prvoj sv. pričesti. Obed smo meli pri Antolinovih. Tu nas je prišlo odvečara toga dneva prek 40 Prekmurcov vkup. Čeravno so zdaj dnevi že dugi, nam je bio dovečanek itak prekratek. Spe-vali smo kak ftice v prekmur-skij logaj, največ Marijine pesmi, kak je spevlemo Slovenci pri šmarnicaj i smo tak s temi pesmami zaključili majniške šmarnice. Ne smem pozabiti omeniti, ka je vso pijačo za te lepe od-večarek pripravo Mr. Martin Halas (brat pokojnega polan-skgoa plebanuša). Njemi moramo dati priznanje, ar se mnogo briga za prekmurske Slovence v Kanadi. — Pozoseb pa se zahvalim Mr. Koiariči, šteri hati. Vsi od družine te na po-lji"delali. poudne, večer pa zaj-tra pridete jest v dom. Sčasoma tudi ne bodo potrebni telši delarvci na polji, ar mo vse delali s traktori i stroji. Narod de šo delat v tovarne.” Nikomi je to ne šlo posebno k srci. “Voditeli” so videli, ka pri narodi nega volje za to. Odlašalo i odlašalo se je z delom. V celom Prekmurji so dozdaj. začnoli z zidavov Zadružnoga doma samo v Rakičani, Sredici i Gor-njoj Lendavi. V zadnjem časi je pa prišla od oblasti na vse “voditele” močna zapoved, ka morajo ljudi prisiliti k deli. Kakpa siromaškomi ljudstvi ne bo preostalo drugo kak se vdati i mirno brez reči kopati, prinašati, zidati . . . LETEČA BRIGADA mladinskih aktivistov (komunistične pjrisilne organizacije za brezplačno delo) je bila ustanovljena tudi v Soboti. Pošiljajo jo iz kraja v kraj, ka bi začnoli z zidavov Društvenih domov. Tak si mislijo, če se ednok z delom začne, te do že domači naprej delali. REGULACIJA MURE. Že od I Odpiraj dekle kamrico, oj kamrico, nocoj . . . - ‘Aha, ko l)o tiste sobota večer, bom že jaz hodila ob palici k jutranji maši in vneto molila za vse tiste, ki ko se izgubili v tujini.” ___________ “Motiš se, Olgica Cencova,” ji Darovi u ligo Katoliških JTSiSl't” S C Skoro bi lahko rekel: malo in se Slovencev Za Ligo katoliških Slovencev ne bova videla, pa zopet malo, Ligo katoliških Slovencev ., ; ,. ... so darovali ob pdU njenega j * zdaj- zborovanja v nede jo ]e zapei yst0 0 kratkem slovesu: mer ju: , o Po $10.00: Družina Ahlin, i ' u ot oairvauiu im, ikukuiu, oten čov kapljicov iz svoje pivnice i 80 pojeli zelje namesto mene. New Middletown. Po. $3.00; Mrs. Marija Rav-šelj, Cleveland. Po $2.00: Mr. in Mrs. Dolčič, Girard, Mr. in Mrs. Zore, Girard, Mrs. Mary Oblak, Bessemer, Mr. in Mrs. Stanich, Bessemer, Mrs. Frances Souko-vich, Bessemer. Po $1.00: Mr. Ahlin, Bessemer, Mrs. Carlo .Pushnik, Bessemer, Mr. Leo Ahlin, Sr., New Middletown, Mr. in Mrs. An-žiček, Girard, Mrs. Mary Si-mončik, Bessemer, Mr. Matt Samsa, Bessemer, Mrs. Jos. Valentine, Bessemer, Mr. Toni Oh, adijo, ljubca moja, danes grem od tebe preč; ker od jutra do večera, se ne bova vid'la več; “Se pozna, da ste bili v črnih šolah, ki znate teko lepo govoriti in take milfe pesmice deklamirati. Meni lahko zaupate, ki sva sama: kolikh počenih src bo tu-govalo po Menišiji za vami?” “Avša, saj dobro veš, da si nisem bil z nobeno na roke. Ce bi bil, bi ti gotovo vedela, saj se dekliči vse zmenite med seboj, katera ima katerega za svojega ljubega. Seveda, tek pa tudi ni- , sem bil, da bi oči upiral v tla, Mazi, Bessemer, Mr. Anton gem kato0 srečal gaj še Samsa, Be^mer Mr. Frank V ^ 1#dM, fc. Wiltinsmg, Bessemer, Mrs. bi nežno žen- Martha Samsa Bessemer Mrs. «o ^ Je je šikovna. Mary Hoshowsky, Bessemer | ^ tihobodi> 01ga>saj Po 80c: Družina Tony Glas- ^ fantje> kako so gvigale va. sic, Mahonmgtown. še oči na vse strani ob nedeljah, Po 50c: Mr. Jacob Brade- t bIdIIfnntipniwlma. nekda je prosilo i terjalo pre-1 0 c' , n kadar smo stali fantie pred ma- bivalstvo na obej bregaj Mure, !k.0’ Bessemer,Jlrs‘ ‘; So pod lipo. Iz fantovskih vrst ka bi se regulerala struga, ar,clc’ Bessemer, Mr. Ahl n. tudi ni bilo niž slabše jn ka_ i jjr3, Frances va- . ... ka bi se reguieraia struga, ari ’ v ------------- je voda posebno na sprotoletje I Po 40c: Mrs‘ „ M ' dar so se pogledi srečali, so se i vjeseni, kda so vode narasle, lenfcin’ Bessemer, Mr. m Mrs. lg da jg w,0 kot w delal strašno dosta kvara. Spod. Potochmk, Bessemer. I pole;avaie kreSnice, da se je jedala je bregove in notri me-j Mr‘ Steve Roma.no’ Be88e' lahko reklo: vsaka pa išče pre-J OR«. Mrs Tnnnn Resse- .. ; ___ /-vi„_ _j.x gg . . so pojeli zelje namesto mene. jedala je bregove in notri me-| . ’ lanKo tokio. vsa*a pa wee y pridelka iz svojih goric. | Kda drgoč pridem, te prideva s j tala rodovitno zemljo. Z delom mer’ 25c; Mr3‘ lon"a’. ei® ljubi svoj par . . . Olga, zdaj se Drugi den, v nedete, so mela Fatherom Godinom. Samo te de ! reguleranja se je nekaj začno- mer’ 20c' Mr3, ^08‘ Uuilc’ es' bom pa moral počasi odpraviti. ------—------------------------——----------- -......—[ ]q že pred vojsko/ Komunisti semer, 75c. i jj0 Rakeka se pot vleče in tje žico Slovencev v Ameriki, ki so žigosani kot prevratniki. Vsi Slovenci moramo samo želeti, da bi te vsem našim nesrečnim sopotnikom sedaj oči odprle, da bi zapustili nevarno pot na katero so voditelji zapeljali SANS in druga društva tako, da bomo skupno o vseh Slovencih lahko zopet rekli, da smo zvesti spoštovalci ameriške ustave, zagovorniki nienih demokratskih svoboščin, dobri Amerikanci ! lo že pred vojsko/. Komunisti semeri 75c. ^ _ Do Rakeka se pot vleče in tje ' so te ljudem dopovedovali, če bi PoleS te8a ->e. pri3l° razmh čez Cisto stran ob tem času no-oni meli oblast, bi reguleranje daril za vstopnice še $68.76. j či ne bo n;ž kaj prijetno. Pa včaskvred spravili. Pred leti so Skupno je bilo vseh daril —.kaj, saj bil sem svoje dnrvo-oiaet prek zeli. Staro delo re- $108.06. Denar je bil odpo-,jak Je zapisal Aškerc." guleranja so eden čas naprej s^an glavnemu blagajniku Li-1 *“Oh, kaj že?” je rekla, ka- prelali. Zdaj so'pa z delom gor 8« katoliških Slovencev. Bog kor se t0 spodobi ob takih pri-1__; „i; nlnčsii vsem dobrotnikom. HVaVi DACHAU Iz dnevnika slovenskega jetnika SS-ovec pa se je mimo pogovarjal s svojim tovarišem, ki je sedel za mizo in kadil cigareto, Kaj sta govorila, ne vem, čeprav sem vse slišal in razumel. Pred očmi mi je plesalo seseka-no telo mladega Poljaka. . . Sunkoma se je SS-ovec obrnil. Vztrepetali smo. . . Ukazal je, da se obrnemo proti vratom. Izvršili smo povelje. Ukazal je, da privzdignemo srajce. Izvršili smo povelje. Vse to je šlo tako hitro in mehmanično, zdelo se nam je tako razumljivo in potrebno, da smo celo trepetati pozabili. Nato nam je ukazal, da se oblečemo. Čeprav je padel ta ukaz proti vsemu pričakovanju, smo ga takoj hitro izvršili in zdel se nam je prav tako razumljiv in potreben. Od strahu smo otrdeli. Postali smo avtomati, ki bi pravtako zgrabili nož in si prerezali vrat, če bi nam SS-ovec to ukazal, kakor smo se prej slekli in privzdignili srajce.' Ko smo se oblekli, me je vprašal, katero številko nosim. Zapisal si jo je na listič in rekel, da lahko gremo. Brez besede smo se zravnali, priklonili in odšli. Prokleta soba! Nikoli je ne bom pozabil. Vrnili smo se n^ blok. Blokaču in blokovnemu pisa-ču sem povedal, kaj se mi je zgodilo. Pojasnila sta mi, da smo bili sedaj šele na pregledu ter da bomo dobili še poziv, kdaj moramo priti, da jih dobimo 26. Dva dni me je skrbelo, kaj bo. Spati nisem mogel, prave- gate^ nisem imel, čeprav sem ~ Tretji dan so prišli pozi Za mene ga ni bilo... Oddahnil sem se. . . Na mah je bilo vse pozabljeno. Smilila'sta se mi Za boljše komande so veljale taboriščna pisarna — (Lager-schreibstube), pisarna delovnega urada (Arbeitseinsatz), dalje knjižnica, računski urad, političen oddelek, kantina, SS-oVska bolnica, in od zunanjih komand tovarna konzerv v Wil-fert v Dachau. Do teh,mest pa je novinec že težko prišel. Na političnem oddelku je delal Slovenec, moj znanec. — Skrivaj je mogel pogledati spise vsakega ujetnika. Zanimalo me je spremno poročilo ijubljanskega Gestapo. Pogledal je in mi povedal. Takole se je glasilo: Dr. T. M. je bil pred vojno odvetnik v M. Leta 1941 je od tu pobegnil z družino pred nemško vojsko v M., ki je bil pod italijansko okupacijo. Tako se je odtegnil ukrepom nemških oblasti. V M. je bil glavni voditelj slovenskega nacionalnega odpora. To je bilo ugotovljeno na podlagi njegovega lastnega priznanja. Zadnji stavek je bil enostavno zlagan. Ostali konduiti pa so bili taki, da na kako osvoboditev pred koncem vojne ni bilo misliti. Med posebno slabe komande je spadala “Kabelzerlegung,” kjer so ujetniki največ na prostem razstavljali kable, radio aparate in vse mogoče druge, po celi Evropi nakradene stvari dalje “Schwarzkommando,” ki je hodila na delo v Muen-chen, v tovarno za popravljanje železniških lokomotivi in vagonov. Nekatere komande so bile zasedene skoro izključno z Rusi, n. pr. Kiestransport, kjer so ujetniki pospravljali in ' Se že organiziramo za Florido Cleveland, 0. — Kakor • je za podpredsednika, John Dre-znano, je bilo prošlo zimo mno-lnik za blagajnika, Za tajnico go naših Slovencev v Floridi. Miss Carolyne Budan. Drenik predlaga ob splošni podpori, da se na te volitve zopet enega stisne. Sprejeto in točno izvršeno. Potem je skočilo med nas predlog, da je treba imeti v Floridi veselični odbor, ki je najbolj važen in brez katerega Nekateri so prebili tam vso zimo, nekateri so bili par tednov, drugi več ali manj. Vsak, kdor taborišču: bolnica (Revier), ]e more, se rad umakne iz mr- zle in sitne zime na severu in hiti hraak za nekaj časa pod1 toplo floridsko sonce, kjer je šumijo mogočne palme, kjer rode oranže žlahtni sad in kjer bi izgubila vsa Florida veljavo. je pred hišico vse leto zelena trata, kot bi pregrni] žametasto preprogo. Nekateri morda mislijo, da je zlet v Florido bogve kako draga zabava. Pa ni. Je že res, da vožnja nekaj stane, doli v Floridi pa človek živi, kakor doma, to se pravi: zapravi ali potroši, kolikor pač hoče. Sonce prav tako toplo sije tam na Nekdo je položil pred nas zelo pameten predlog, nni bi bile v tem odboru same ženske, ki se na take stvari najbolj razumejo in imajo tudi besedo v hiši. Če bo ona rekla: tje bomo šli drevi, je to vabilo, ukaz in pokorščina. V ta odbor so bile torej izvoljene: predsednica Mrs. Frank Kramer, ostale so bile pa vse pomožne predsednice: ga ujeli in bil je nemški ujetnik do 8. maja 1946, ko so ga osvobodili Rusi. Torej je poteklo ravno na poročni dan tri leta od tega dogodka. -Svatba se je vršila v Slovenskem narodnem domu, katere se je udeležilo nad 500 gostov. Za ples je igral Gregorinov orkester. Bila je prava staro-kranjska “ohcet”. Na svatbo so prišli tudi Kle-menčivi iz Clevelanda, ki so bili naši sosedje v stari domovini. Z njimi je prišla čudi Mrs. Božeglav in njen sin, Rudy. Ona je bila moja sopotnica, ko sva se peljali 1. 1920 v Ameriko. Na svatbo je prišla tudi OBZOR “Music Under the Stars” Seria pavnih koncertov “pod milim nebom”, ki je del vzgojnega program^ m i lwauških okrajnih oblasti in se vrši pod avspicijo mesta in okraja vsako leto meseca junija, julija in avgusta v Washington Parku v Emil Blatzovem “glasbe- nem svetišču” — “Emil Blatz Angela Vrhovnik, sestra, Mrs. Temple of Music” —se prične le moja tovariša, toda pomagati jima nisem mogel. čez dobro uro sta prišla nazaj. SS-ovec jih je naložil le 10. Bil je sam, pa se jiu je usmilil. Kljub temu je bil Francoz precej zdelan, Rus je bil pa kar dobre volje, ker je tako poceni prišle skozi. F. I KERN, M. D. Uradne ure in telefon Popoldne od 1 do 4 vsak dan med tednom razen srede . - Vidite, tako je najtežje delo v Floridi in to od jutra do večera Mrs. Joseph Kozann, Mrs. Fr. Glinšek, Mrs. Joseph Demshar, Mrs. Albert Glicker. Po teh vo-litvah je Mrs. Kramer prehitela Drenika in je ona, ne predlagala, ampak ukazala, da de nemy nekaj kapljic na jezik. Splošno odobravanje. Ker pa ni, da bi leteli doli v Florido in ne bi vedeli, kam bomo položili sivoje kosti, smo j»ali dva naša člana v od- pesek in v zadnjem času pobirali po blokih mrliče ter jih odvažali v krematorij. Prav tako kuhinja, kjer pa so Rusi opravljali le težja dela, na primer razvažali po taborišču kotle s hrano. (Na Slovenca si nalete) povsod, v vseh komandah, od najbolj odličnih, do najslabših. Kolikor se spominjam, je bil nočni šiht v taboriščni pisarni skoraj izključno slovenski. Pač ni bil noben Slovenec blokač ali bločni pisač. Blokači so bili skoro brez izjeme Nemci. Med blokovnimi- pisači pa je bilo že več Poljakov. Na strokovno usposobljenost ni polagala taboriščna uprava skoro nobene važnosti. Razumljivo je, da ni postavljala v pisarne nepismenih ljudi ali v Zvečer od 6:30 do 8 v ponde- knjižnico neinteligentov. Hočem reči le, da je moral prijeti ljek, torek in četrtek. Urad: 6233 St. Clair Ave., Cleveland 3, Telefon: KEnder-son 2945. Rezidenca: 124 E. 201. St., Euclid 23, Ohio. Telefon: IVanhoe 6988. K'Vou'ecriNouaH VITAMIN«? !Dw «rt M mi Mt ywr krt **'0**A. teaht hhnaaaaapaAeavety % days. < y— « tmt Mvaaam.1* am •» Ml 0Miad) AMHpU MMi Cmtdm, A« Ml ONEM DAY C vsakdo za vsako delo, za katero je bil telesno sposoben. Slovenski poslanec za Maribor, Žebot, je dolgo časa delal v delavnici, kjer so krpali nogavice. Po treh letih je bil odpu ščen. Proti koncu je prišel drugič v taborišče, pa je že v enem mesecu umrl za tifusom. Ljubljanski župan in ban dravske banovine dr. Dinko Puc je bil zaposlen na farmi angorskih zajcev. Tudi on je umrl. Pravkar sem omenil, da je Žebot prišel že v drugič v taborišče. Poznal sem še enega Slovenca iz domžalske okolice, ki je bil dvakrat v taborišču. Prvič je bil dve leti, drugič pa okoli enega leta. Nemcev je bilo seveda več. Naj omenim le Oscarja Milerja, ^omunista, a izvrstnega tovariša, ki je bil vsega v taboriščih preko 10 let in ki je bil zadnji starešina dachauskega taborišča, čeprav je imel številko preko 90,000. Od Slovencev sta bila najdalj v taborišču duhovnika Hrastelj Franc, ravnatelj Cirilove tiskarne v Mariboru in dravograj. ski prošt Munda. Zadnji Slovenci pa so prišli y taborišče še aprila 1946. leta. milijonarja, kot na vsakega drugega človeka, v fliorju se lahko vsak okoplje in shladi zastonj in oči se lahko zastonj pasejo po cvetličnih nasadih, mehkih traticah in zelenih gajih. Kot sem že omenil, je bila prošlo zimo dokaj lepa skupina naših rojakov v Floridi in mnogi teh smo tam živeli v nekaki ,voji koloniji, d? dobri sosedje, drug druj pomagali, se skupaj vešelili, skupaj prepevali in vriskali, da so Amerikanci prisluhnili in rekli: kdo so ti ljudje, ki so tako veseli in tako lepo zapoj o. že tam v Floridi smo si obljubili, da se bomo doma organizirali čez poletje in na zimo zopet poleteli pod toplo floridsko sonce. In v nedejo 30. maja sta nas vse nekdanje Flo. ridčane povabila poznana Mr. in Mrs. Frank Kramer, ki vodita gostilno na 186. cesti, na svojo lepo pristavo v Chagrin Falls, O. Mnogi se nismo videli že, odkar smo prišli iz Floride. V krasni Kramer j evi vili smo se zbrali sledeči: Mr. in Mrs. Frank Glinšek, Mr. in Mrs. Joseph Demshar, Mr. in Mrs. John (Bukovnik, Mr. in Mrs.; Joseph Kozan, Mr. in Mrs. John Drenik, Mr. in Mrs. Joseph Birk, Mr. in Mrs. Albert Glicker, Miss Ann Budan, Miss Carolyn Budan, Mrs. Milka Filipič, Miss Lottie Smittyklas, in, seveda, naša gostitelja, Mr. in Mrs. Frank Kramer. Kramarjevi imajo gostilno kot sem rekel, da si lahko mislite, da kljub vročemu dnevu nismo pralv nič trpeli žeje. Fina kapljica da pa v srce nav-dahnenje in prave besede, zato ni bilo dolgo, ko je skočil pred veselo družbo konkreten predlog, da si ustanovimo klub, ker človek je družabno bitje, ki ne more živeti ob svojem. Predlog je bil, da se klub imenuje “Slovenski floridski k 1 u b”. Splošno odobravanje in John Drenik vtakne vmes nagel amendment, da se na to enega stisne. Absolutno nobene opozicije, kakor si cenjeni čitatelj lahko predstavlja. Potem je bila na vrsti nominacija za glaivni odbor. Treba je bilo paziti, da smo prišli vsi v odbor in če bi ostajal kak član, bi naglo dodali kak urad, da bo vse lepo in prav. Sledeči so bili nominirani in soglasno izvoljeni: Joseph Birk za predsednika, John mili ga Racetovega sladoleda in lastnik mlekarne, Frank Race. Oba se na to stroko dobro razumeta, saj sta si oba že postavila krasne' zgradbe, torej bosta znala tudi za nas preskrbeti najlepše jerperge doli v Floridi. Predlagano, sprejeto in za-1 j učeno, da bo- prihodnja seja pri Demsharjevih v Mentor, O.' na Johnnny Cake Road, tam, kjer rastejo pred hišo tiste bele breze, če niso mar trepetlike. Veliko smo trpeli, kot vidite ,da smo dokončali važen dnevni red, zato se nismo prav nič kujali, ko nas je prijazna Mrs. Kramer povabila v prijetno senčico svojega gozdička ter nam tam postregla s okusno jedačo in pijačo. In nazadnje, saj veste, da smo tudi rekli eno ali dve. Naša odlična pevka Budanova Korlinca in Mrs. Kramer sta začeli: Glalžke nalijmo si, ven ga popij mo vsi! En glažek al pa dva, to na korajžo da! Tra-la-la . . Tako, vidite, se je obnesla naša prva seja 'Slovenskega floridskega klul5a. Pa ne bomo ostali samo pri tem, ampak bomo sprejeli tudi nove člane onih, ki jo nameravajo prihodnjo zimo pobrisati za nekaj časa iy Florido. Kdor bi želel pristopiti, .iaj pove enemu izmed gori omenjenih ustanovnih članov. Al Glicker, začasni tajnik --------o----- Poroka v Waukeganu Waukegan, 111— Dne 8, maja sta bila poročena Helen Veb-ster in Joseph G. Keber. Nevesta je doma iz Oshkoska, Wis., ženin pa iz Waukegana. On se je udeležil naj večjih bitk v Franciji in Belgiji, to je bilo tedaj, ki so Nemci najhuje napadali. V tretji bitki, ki je div-Bukovnik jala 27. novembra 1944, pa so Klemenčič. Iz North Besemer-ja, Pa., so prišli tudi naši domači iz starega kraja, in sicer Ana Klemenc in njen mož Anton, po domače Mihevčeva Ančka iz Mekin. Anton pa je Pečnikov iz Nevelj. Sin Ladi pa hodi v šolo v Chicagu. Iz Minnesote pa je prišla sestra mojega moža Mary Triller. Vsi so zelo pohvalili našo naselbino. Mladi par bo stanoval na Dorchester Ave., kjer si je kupil lep dom. Po svatbi sta se podala na ženitovanjsko potovanje v državo Kentucky. Iz stare domovine sem prejela poročilo, da je 18. aprila umrla moja sestra Ana, rojena Virjent, omožena Novak. Njen dom je bil v Uševku, 'občina Nevlje, Gorenjsko. Ob smrti ji je bilo 68 let. Sestra Katra mi je poslala svoj zadnji pozdrav’z lastnoročnim podpisom, drugi dan pa je umrla. Pokojnica je veliko prestala v zadnji vojni in vsled strahu je bila popolnoma živčno uničena. Sestra dalje piše, da je še pred smrtjo izrazila hvaležnost, ker sem ji poslala gorko rdečo j opito in dejala, da bo v njej tudi umrla. Pred časom sem ji.namreč poslala paket in njem tudi omenjcnttT " . X*. gg , movini. Tukaj imamo vreme bolj hladno, zato smo tudi kasni z obdelovanjem vrtov. Vendar pa že okopavamo krompir in jemo salato. Pred nekaj dnevi pa smo imeli slano, sedaj pa imamo zopet lepše vreme. K sklepu prav lepo pozdravljam vse naročnike Ameriške Domovine. Jenny Keber. ------o------- —se letos V torek, 22. junija, in potem vsak torek zvečer, do vključno 10. avgusta. Kakor znano, je Blatzov “Temple of Mu- Tune in ...the AMERICAN- JUGOSLAV (SLOVENIAN) RADIO HOUR OF MILWAUKEE A Program of Classical and Folk Music of Slovenia • Every Sunday Morning 11:00 to WE YT 12:00 o. s. i. II LAI N0ON 1430 Kilocycles English and Slovene Announcement!/ K*^*$*<*$*^****M***“<*M*t““............. J f