Primorski nevnlk Poštnina plačana v gotovini aa i • Abb. postale i g&ppo Cena 90 lur Leto XXVII. St. 213 (8001) TRST, nedelja, 12. septembra 1971 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17 septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. m POGOVORIH v 1 ____________________ Popolno nesoglasje med ZDA in Japonsko Japonci ne bodo podprli resolucije ZDA o navzočnosti Formoze v OZN VVASHINGTON, 11. — Ir poročila, ki je bilo objavljeno v Wa-•hljigtonu po ameriško - japonskih pogovorih, je razvidno, da se niso nič dogovorili o denarnih in trgovinskih vprašanjih. Obe delegaciji •ta se dejansko sporazumeli samo o tem, da bosta nadaljevali z ,a*pravo o reformi mednarodnega denarnega sistema in o preklicu ^-odstotnega dodatnega davka na uvoz v ZDA. Ponovno srečanje |>ied Američani in Japonci bo baje v začetku prihodnjega leta v iaPonski prestolnici. poročilu je rečeno, da je ®meriška delegacija vzela na znanje sklep japonske vlade o uvedbi nihajočega tečaja jena in izj levila, da bi mednarodna ureditev menjalnih tečajev, vključno iena, predstavljala osnovni pogoj ra vzpostavitev trajnega ravno-v®sja v trgovini in plačilnih odnosih. Po drugi strani pa je japonska delegacija podčrtala, da je a-toeriški dodatni davek na uvozi točno vplival na japonsko go-| todarstvo in je zahtevala da ga ZDA čimprej ukinejo. Pri tem so Japonci ugotovili, da se je Položaj spremenil z uivedbo nihajočega tečaja njihove valute. Na pogovorih so Američani izrazili tudi veliko zaskrbljenost ra japonske omejitve na trgo-yinskem in investicijskem področja ter poudarili, da je treba doseči popolno recipročnosti v gospodarskih odnosih med Japonsko in ZDA. V tej zvezi je a-teriška delegacija zahtevala od Japoncev naj odpravijo nekatere restrikcijske ukrepe glede uvo-to. Na te ameriške zahteve so Jazone; odgovorili, da so zaskrbljeni zaradi naraščanj protekcionističnih teženj v ZDA. Izrazili so tudi upanje, da bo ameriška vlada nadaljevala z napori za zmanjšanje obstoječih ovir na trgovinskem področju. Obe delegaciji sta na pogovorih v bistvu druga drugo obtoževali raznih omejitev na trgovinskem in denarnem področju, Včeraj je izšla šf. 8000 našega dnevnika. Zato se nam zdi prav, da bo od današnje št. 8001 tudi v našem dnevniku VSAK DAN — tako kot je v mnogih drugih dnevnikih — pod naslovom zapisano, od kdaj izhaja kot Primorski in od kdaj kot Partizanski dnevnik, ki je bil njegov slavni predhodnik. ter se nista mogli dogovoriti o nobeni točki, da bi poravnali obstoječe spore. Nesoglasja o trgovinskih in denarnih vprašanjih med obema državama so imela svoj odmev tudi na tiskovni konferenci, ki sta jo priredila Rogers in Fukuda. Na njej so Japonci dejansko odklonili predlog ZDA, naj bi ja- ponska vlada podprla ameriški predlog na skupščini OZN o navzočnosti v mednarodni organizaciji dveh kitajskih predstavništev. Japonci so izjavili, da ne morejo ustreči temu ameriškemu predlogu, ker obstajajo glede tega vprašanja različna stališča v vrstah liberalno demokratske stranke, ki je na vladi. LONDON, 11. — Danes se je sestal biro socialistične internacionale (v katerem sta za Italijo prisotna tako PSI kot PSDI), ki je obravnaval položaj na Bližnjem vzhodu in v Pakistanu. STAR JE BIL 77 LET VČERAJ JE V MOSKVI UMRL NIKITA SERGEJEVIČ HRUŠČOV Preminil je v kremeljski bolnišnici za srčno kapjo Izjavi Nennija in Pajette MOSKVA, 11. - Danes je umrl v kremeljski bolnišnici za srčno kapjo Nikita Hruščov, star 77 let. Hruščov je eden izmed najpomembnejših protagonistov povojne svetovne zgodovine, sai je z njegovim imenom povezana destabilizacija v Sovjetski zvezi, prvi resni poskusi pomirjenja med dvema blokoma ter politika mirnega sožitja. Vest o njegovi smrti so sporočili najbližnji sorodniki in je do večera še ni objavila uradna agencija, nit noben sovjetski list. liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiir",Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiii»iii>iiiiiiiiin IZJAVA DEMOKRATIČNEGA SENATORJA MC GO VERNA PREDLOGI REVOLUCIONARNE VLADE OSNOVA ZA SPORAZOM 0 VIETNAMU Senator, ki se poteguje za kandidaturo na predsedniških volitvah, se je v Parizu sestal s severnovietnamsko delegacijo - Van Thieu začel volilno kampanjo v Sajgonu PARIZ. 11. — Ameriški senator George McGovem, ki se poteguje. da bi postal kandidat demokratske stranke na prihodnjih predsedniških volitvah, je danes v Parizu izjavil, da V%i jno-goče doseči sporazum o miru v Vietnamu na podlagi predlogov, ki jih je dala južnovietnamska revolucionarna vlada. McGovem je dal to izjavo po večurnem razgovoru z načelnikom sevemoviet-narnske delegacije na pariških pogajanjih Xuan Thyjem in drugimi člani delegacije. Razgovor je McGovem ocenil za «zelo koristnega« ter izrazil mnenje, da bi v sklopu sedmih točk mirovnih predlogov ZRV lahko našli možnost sporazuma. Senator je tudi izrazil upanje, da bodo pariška pogajanja napredovala. Predstavnik demokratske stranke je pred dnevi začel potovanje. da bi se seznanil s problemi. ki zadevajo vojno v Vietnamu. V ta namen je prišel v Pariz. obiskal pa bo tudi Južni Vietnam. Ob povratku v MVashington _________________________ se bo sestal z vladnimi funkcio- ................................................ URADNO SPOROČILO BRITANSKE VLADE V kratkem tristranska konferenca v Ulstru Udeležili sc jc bodo predsedniki londonske, dublinske in belfaške vlade - Položaj v Severni Irski še vedno napet LONDON, 11. — Ministrski predsednik Irske republike Jack Lynch je sprejel predlog, da bi se skupaj z britanskim premieram Hea-thom in s severnoirskim predsednikom Faulknerjem udeležil tristranske konference za rešitev krize v Ulstru. Sporočilo o tem je dal danes sam Edward Heath, ki pa ie dodal, da ni bil datum srečanja še določen. Tudi Brian Faulkner je medtem obvestil Heatha. da se bo udeležil konference. V Dublinu ie sam Lynch. ki se ie v ponedeljek in torek enajst Ur brez rezultatov pogovarjal s Heathom, potrdil, da bo sel na Pogovore in da ne bo postavil Pogojev. Izrazil je tudi upanje, da bo imel pri tem popolno pod: Poro prebivalstva ter da bo moc najti izhod iz sedanje krize ter Ustaviti spiralo smrtnih žrtev. SKo-de in razdejanja-Položaj v Ulstru je medtem še Vedno napet: tudi danes je v številnih krajih prišlo do incidentov in atentatov. Spopade med katoličani in protestanti so zabeležili danes v Belfastu v katoliški četrti Ardoyne: preden so nastopili britanski vojaki. sta bili dve osebi ranjeni. Dva ostrostrelca pa sta bila v ulstrski prestolnici ranjena v oboroženem spopadu z britanskimi četami. Ranjenca sta menda pripadnik^ irske republikanske armade. Preteklo noč so neznanci v pred-mestju Belfasta razstrelili drog električne napeljave, tako da .ie bilo mesto več ur v temi. narji ter javno povedal svoje mnenje o možnosti rešitve vietnamske krize. Sajgonski kolaboracionistični predsednik Ngujen Van Thieu je medtem začel svojo volilno kampanjo za predsedniške volitve, ki bodo 3. oktobra in na katerih je edini kandidat. Van Thieu je v govoru, ki sta ga oddajala radio in televizija, napovedal, da ne bo sprejel predsedniškega mesta. če bo dobil manj kot polovico glasov. Na glasovnicah, preko katerih bo moralo kakih sedem milijonov južnih Vietnamcev izraziti svoj glas. bodo samo i-mena Van Thieuia in dveh kandidatov za podpredsedniško mesto. sedanjega predsednika vlade Khiema in bivšega ministrskega predsednika Huonga. Thieu ie dejal, da bo tudi neveljavne glasove ocenil kot glasove proti lastni politiki. Glede političnega programa ni Van Thieu povedal nič novega: ponovil je svojo staro teorijo o štirih »ne«, se pravi o štirih stvareh, ki jih sedanji predsednik odklanja. Te stvari so: razdelitev države, nevtralizacija Južnega Vietnama, vladna koalicija s komunisti in predvsem seveda sam komunizem. Dejal je tudi. da volivci ne bodo smeli glasovati za osebo ali proti njej, pač pa za protikomunistično politiko kolaboracionistične vlade. Van Thieu ni sploh omenil polemike, ki jo je pnotd njemiu sprožil podpredsednik Cao Ky. Kot je znano, je ta včeraj zahteval, naj predsednik odstopi njemu oblast, tako da bi lahko organiziral »svobodne in demokratične volitve«. Pač pa je predsednik poudaril, da bo opozicija (seveda ne komunistična) smela razpolagati z vsemi propagandnimi sredstvi, se pravi z radiem, tiskovnimi konferencami in podobno, toda s pogojem, da bodo mnenja opozicije »zmerna, brez nasilja in v okviru zakona«. Svoj volilni program je Van Thieu danes zjutra j prikazal ameriškemu veleposlaniku v Sajgonu Ellswort.hu Bunkerju, s katerim je imel enourni razgovor. Časnikarji medtem zaman pritiskajo na poslaništvo, da bi izreklo svoje mnenje o predsedniških volitvah in o dejstvu, da bo Van Thieu edini kandidat. To bi bilo potrebno zlasti glede na to, da se je Van Thieu znebil svojih najnevarnejših tekmecev, podpredsednika Cao Kyja in generala Minha, z ne prav demokratičnimi metodami. Kot ie znano, ie poslaništvo ZDA skušalo tudi prepričati Minha. naj bi ne umaknil svoje kandidature, češ da bi v primeru zmage imel popolno ameriško podporo. Minh pa je ponudbo odbil. češ da nima nobenih jamstev, da bi volitve potekle kolikor toliko v redu. Potrdili pa so jo funkcionarji zunanjega ministrstva, ki pravijo, da ne morejo dati nobenega komentarja. Vest o smrti Hruščova je vzbudila precejšen odjek tako v Sovjetski zvezi sami, še zlasti pa po svetu, saj je bil ena izmed najbolj popularnih in markantnih o-sebnosti. Pietro Nenni ga je ocenil kot novega in različnega človeka v sovjetski družbi, ki je zaprta v svoje dogme. Povsem drugačen je bil od svojih predhodnikov, kot tudi nadaljevalcev. Potreben je bil velik pogum, da se izžene Stalin iz Leninovega mavzoleja. Prav tako je bil Hruščov izredno pogumen, ko je odpeljal' domov 1962. leta svoje rakete s Kube in je tako preprečil spopad. Bil je velik tudi v primeru porazov. Spomniti pa se ga je tudi treba kot človeka, ki je ukazal represijo upora v Budimpešti in ki je skupaj z Ulbrichtom postavil berlinski zid. Giancarlo Pajetta pa objavlja v jutrišnjem «Unitš» daljši članek ob smrti Hruščova, katerega življenje prav gotovo ni bilo življenje birokrata in je njegovo delo bilo zelo pomembno v zgodovinskem razdobju njegove dežele in svetovnega komunističnega gibanja. Pajetta pravi, da se ga italijanski komunisti spominjajo predvsem zaradi pomena, ki je i-mel tudi zanje dvajseti kongres komunistične partije Sovjetske zveze. Italijanski komunisti so pozdravili prenovitvenega duha, ki je takrat zajel SZ, niso pa mogli sprejeti poenostavljenje razlage o «kultu osebnosti«. t #» Nikita Sergejevič Hruščov se je rodil 17. aprila 1894. leta v vasi Kalinovka, ki je kakih 300 km od Moskve na ukrajinski meji v bližini Kurska, kjer je med drugo svetovno vojno prišlo do največje bitke vseh časov. Kot otrok je pasel čredo goveda in istočasno posečal krajevno cerkveno šolo. Petnajst let mu je bilo, ko ga je oče hotel poslati na delo v rudnik, kamor pa ga niso sprejeli, ker je bil za gospodarje preveč samozavesten. Zato se je zaposlil v neki manjši tovarni v bližnji Južovki, kjer se je srečal z boljševiki, prestati je moral resno preizkušnjo in ilegalno širiti «Pravdo», nakar so ga sprejeli za kandidata partije. 1917. leta se je Nikita aktivno udeležil revolucije, postal je rdečegardist, nato pa je vodil upor proti Kozakom ter se je udeležil ofenzive, ki je potisnila belega generala Denikina na Poljsko. Po revoluciji se je vpisal na delavsko univerzo trabfak» v V-krajini, kasneje pa na industrijsko akademijo v Moskvi, kjer se je pričela njegova politična kariera, ko je postal najprej sekretar moskovskega rajona, nato pa tajnik moskovske partije. Takrat se je spoprijateljil z vplivnim članom CK Kaganovičem in Stalinom. V Moskvi je ostal do 1938. leta, ko je postal kandidat za člana CK in bil imenovan za tajnika ukrajinske partije. Takrat je bilo v Ukrajini zelo napeto ozračje niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiii PO POROČILIH SAJCONSKE TELEVIZIJE Menda že en milijon žrtev poplav v Severnem Vietnamu Radio Hanoj je potrdil izredno hude posledice naravne katastrofe, vendar ni ničesar poročal o številu žrtev Med včerajšnjo antifašistično manifestacijo v Sovodnjaii je delegacija SKGZ položila ver.ee k oskrunjenemu spomeniku NOB. (Poročilo berite na goriški strani) SAJGON, 11. — Poplave v Severnem Vietnamu, ki trajajo že tri mesece, so menda povzročile že en milijon žrtev. Sporočilo je dala južnovietnamska televizija, ki pa ni pojasnila vira informacije. Če bi bil ta obračun žrtev točen, bi pomenilo, da je pri poplavah umrlo pet odstotkov celotnega sevemovietnamskega prebivalstva. Zaskrbljujoče vesti o položaju stalno objavlja tudi ra dio Hanoj, ki pa ničesar ne poroča o številu mrtvih. Hanojski oddajnik je sporočil, da sedanje poplave pomenijo nai-hujše gorje v zgodovini države, hujše kot lakota in poplave, ki so leta 1945 povzročile več kot en milijon mrtvih. Hanojske oblasti so sprožile vrsto ukrepov, da bi vsaj delno popravile škodo ter da bi nudile prebivalstvu hrano. Obstaja tudi nevarnost epidemije. V sajgonskih vojaških krogih so povedali, da so informacije o škodi dobili od Američanov, ki vsak dan z letali letajo nad se-vernovietnamskim ozemljem in ga fotografirajo. Sajgonska televizija pa je sporočila, da je voda ponekod popolnoma uničila ceste, mostove in železnioo. Na tisoče vojakov in pripadnikov milice ie priskočilo na pomoč prebivalstvu, ki se ie znašlo v tragičnem položaju. K temu je treba dodati, da ameriška letala še vedno bombardirajo severnovietnamsko o-zemlje in tudi področja, ki jih je prizadela poplava. Dejansko po naravna katastrofa grozi, da bo povsem uničila sadove intenzivnega dela za razvoj državnega gospodarstva in kmetijstva, ki so ga začeli v Severnem Vietnamu, potem ko so Američani vsaj uredno prekinili bombardiranje sevemovietnamskega ozemlja. Po poročilih radia Hanoj ostaja raven voda »nevarno visoka«. Številni jezovi so bili porušeni ter široka področja poplavljena, med temi tudi nekatera, ki so veljala za najrodovitnejša v deželi. Tudi jez v bližini Hanoja se je porušil, tako da je voda preplavila mestne ulice ter predmestje. Zrušile so se tudi številne šole, ki pa so jih ponekod s pomočjo prebivalstva začeli znova graditi. Po mnenju izvedencev so sedanje poplave povzročale več škode, kot vse dosedanje ameriško bombardiranje. Brežnjev o berlinskem sporazumu MOSKVA, 11. - Brežnjev je odgovoril tajniku vzhodnonemške partije Honeckerju na njegov telegram o oceni berlinskega sporazuma. Brežnjev sedaj v svojem odgovoru pravi, da predstavlja podpisv sporazuma pomemben u-speh politike socialističnih držav, da se zagotovi mir, varnost in sodelovanje v Evropi. Sporazum ustvarja nove pogoje za normalizacijo položaja v osrednji Evropi in da odstranijo razloge za trenja z zahodnim Berlinom. V OKVIRU KRAŠKEGA TEDNA v zvezi z negativnimi posledicami kolhozov, ko je prišlo do znatnega padca pridelka, do prave lakote in ko se je upirala ukrajinska inteligenca ter je povrh prišlo do klasične stalinske *čistke* ukrajinskih partijskih kadrov. Hruščov je bil udeležen pri vseli teh dogodkih, ko so po nekaterih podatkih preselili okrog milijon kmetov v Sibirijo in obsodili 220.000 oseb na smrt. Hruščov je bil eden izmed pomembnih udeležencev «domovinske vojne« in čeprav obstajajo različne ocene, je pa nesporno, da je bil prisoten povsod, kjer so bili najhujši boji in tako v Leningradu kot pri Kursku. Nato se je ukvarjal z obnovo Ukrajine, z obnjavljanjem kolhozov in v tem svojstvu se je iz Ukrajine vrnil 1949. leta v Moskvo. Ko je 5. marca 1955 umrl Stalin, je za njim prevzel mesto tajnika partije, ne sicer kot najmočnejša osebnost, bolj zaradi tega kar med takratno vodilno trojko Molotov, Berja in Malenkov ni bilo zaupanja. Postopoma je prišlo do odstranitve vseh treh. Berjo so odstranili na dramatičen način in ga usmrtili, Malenkov in Molotov pa sta lahko odšla na nepomembna mesta in sta umrla naravne smrti. Hruščov je bil na oblasti deset let in v tem razdooju je prišlo do korenitih sprememb znotraj Sovjetske zveze kot tudi glede mednarodnih odnosov. Odločilen je bil dvajseti kongres sovjetske komunistične partije, na katerem je Hruščov prečital obsežno poročilo, s katerim je skušal razbiti Stalinov mit, navedel je zločine stalinističnega režima in pričela se je nova politika notranje todjuge». To je bilo tudi azdobje, ko se je v koreninah spremenil odnos do Jugoslavije, ko je Hruščov priznal napake, ki so bile zagrešene s kominformovs'co resolucijo do socialistične države. Vendar pa je pri vsem tem bila ohranjena bistvena omejitev, saj se je krivde za napake metalo na Stalina, Berjo in druge, ni pa prišlo do temeljitejše kritične ocene sistema. Zelo bučen je bil poseg Hruščova na mednarodna pozornico, saj se lahko samo bežno spomnimo sprememb na Poljskem, ko je stopil na oblast Gomulka, madžarskih dogodkov, kubanskih raket, obiska v ZDA, udarca s čevljem po govorniškem odru v palači OZN, vohunskega preleta ameriškega letala. Gre za zgodovino današnjih dni, ki nam je vsem v spominu in ki je bila zelo vijugasta, z uspehi in z neuspehi, vendar pa je začrtala osnovno nit zgodovinskega razvoja, ko se je prenehala najhujša oblika hladne vojne in je poslalo jasno, da bi spopad med obema supersila-ma pomenil uničenje človeštva. Oktobra 1963 je Hruščov odšel na počitnice. Med njegovo odsotnostjo iz Moskve pa oe je sestal centralni komite, ki je Hruščova prisilil, da je 12. oktobra podal ostavko. Zamenjala ga je sedanja vodilna trojka. Sklepi drugega srečanja o kmetijstvu na Krasu Ob zaključku petkovega jugoslovansko - italijanskega srečanja na temo »Kmetijstvo na Krasu*, ki je bilo v Repnu v okviru prireditev Kraškega tedna, so sprejeli sledeče sklepe: Udeleženci drugega študijskega srečanja o k raškem bogastvu, po poročilih o kmetijstvu, ki so jih podali italijanski in slovenski strokovnjaki, poudarjajo načelo, ki je bilo sprejeto na prvem zasedanju, da je treba vzpostaviti tesno sodelovanje — upoštevajoč enotnost k raškega področja — med krajevnimi u-pravami in slovenskimi ter italijanskimi učenjaki, ki se ukvarjajo s pristojnimi vprašanji. Udeleženci ponovno poudarjajo, da je potrebno izdelati še večje število urbanističnih, zgodovinskih in naravoslovnih študij ter preučiti vsa druga bistvena vprašanja, ki se tičejo življenja na Krasu, še posebno je treba preučiti vse izsledke študij o kmetijstvu, ki i-ma osrednjo vlogo za ohranitev pristnega kraškega o-kolja. Te študije in ta preučevanja morajo postati del tako urbanistično - teritorialnega kot gospodarsko - socialnega načrtovanja; Izražajo željo po ustanovitvi Kraške skupnosti, ki naj bd zajela kraške občine v tržaški in goriški pokrajini. Celotnemu področju skupnosti bi morali priznati ugodnosti, ki jih določa zakon za hribovita področja. Načeti bo treba vprašanja za posodobljenje kmetijstva, tako na področju pridelovanja kot razdeljevanja, predvsem pa mleka in vina, upoštevajoč, da je treba zaščititi značilne pridelke ter s primernimi predpisi zagotoviti razliko v cenah. Udeleženci odločno nasprotujejo povečanju omrežja velikih in malih cest. Okrepitev velikih mednarodnih zvez je treba omejiti na izboljšanje obstoječih tras. Proces sedanjega naravnega pogozdovanja mora biti pazljivo nadzorovan in usmerjen na več različnih vrst rastlin, hkrati pa bo treba stremeti k omejevanju iglavcev v korist listavcev. Kljub temu pa širjenje gozdnatih površin ne bo smelo popolnoma pokriti kraško gmajno, ki je pogoj za razvoj živinoreje, hkrati pa tudi osnovna krajinska značilnost. Kmetijstvu je treba priznati prvenstveno vlogo v skupnosti. To vlogo morajo imeti tiste kmetijske veje, ki poleg tega, da pridelujejo živila z visoko biološko vrednostjo, imajo nalogo, da zavarujejo osnovne krajinske značilnosti. Zato se mora kmetijstvu priznati vloga socialne storitve in zato mora dobiti ustrezne in primerne prispevke. Zaradi tega je treba dati pobudo za zadevne zakonske ukrepe. Pri tem se mora upoštevati, da je treba negovati in zavarovati krajino. Zato morajo kmetje dobiti prispevke za nego zelenih površin po vzgledu ukrepov, ki so jih sprejeli v drugih deželah in evropskih državah. Udeleženci poudarjajo, da je treba pospešiti preobraže-valnt proces kmetijstva, da bodo pridelki ustrezali tržnim potrebam. Zato bo treba dati pobudo za ustanovitev še drugih zadružnih hlevov, ki predstavljajo učinkovito sredstvo za zavarovanje živinoreje ta spodbujajo specializacijo na vinogradniškem, vrtnarskem in cvetličarskem področju. U-redifci je treba tudi vprašanje vina z zemljepisno kvalifikacijo tipičnih kraških vin ter uvesti nadzorstvo nad izvili nostjo pridelka. DANES VIŠEK IN ZAKLJUČEK * KRAŠKEGA TEDNA* POMEMBNO IN KORISTNO SREČANJE 0 ZAŠČITI ČLOVEKA IN PRIRODE Udeležili so se ga tudi zastopniki iz Rezije in iz Piemonta Prevoz bale s Cola v Repen ■ Danes poroka in svatovski sprevod Vse je že nared. Danes bo na Krasu velik praznik, kraška ohcet. Ulice in borjači so očiščeni, pospravljeni in okrašeni s cvetlicami, postavljeni so slavoloki ob vhodih v Repen in na Col, gospodinje so že splekle potice ter pripravile »flancate in štrau-be», gospodarji pa vino. V repentabr-ski farni cerkvi se bosta danes dopoldne poročila Emil Škabar s Cola in Majda Briščik od Briščikov. To bo poroka zares in ne nekaj simboličnega ali ponavljanje starih običajev, kot je bil sinoči prevoz bale s Cola v Repen. Da bo šlo vse «po vrsti, kot hiše v Trsti», moramo najprej nekoliko napisati o srečanju na temo »Zaščita človeškega in naravnega okolja», ki je bilo včeraj popoldne na repen-tabrskem županstvu v okviru prireditev Kraškega tedna. Čeprav ni trajalo toliko časa kot predvčerajšnje srečanje na temo »Kmetijstvo na Krasu* in ni bilo posebnih poročil, lahko trdimo, da je bilo tudi včerajšnje srečanje pomembno in važno, ker so jasno in odkrito govorili ter pokazali s prstom na zelo pereče probleme. Na srečanje so prišli dr. Raul Moli-nari in dr. Walter Accigliano iz Piemonta (Alba), župan iz Rezije in podpredsednik karnijske skupnosti Renzo Lettig, predsednik pokrajinske uprave Zanetti, pokrajinski odbornik Volk, dr. Godnič kot zastopnik zgoniške občine. Marino Bandi kot zastopnik dolinske občine, A. Terčon kot zastopnik devinsko-nabrežinske občine, dr. Vremec kot zastopnik kmetijskega nadzomištva, dr. Gantar kot zastopnik zadruge Naš Kras, arh. Berni, dr. Montenero, prof. Poldini in arh. Race. Srečanju je predsedoval repen-tabrski župan Mihael Guštin, ki je pozdravil goste in poudaril pomen takih srečanj, v imenu zadruge »Naš Kras* pa je pozdravil goste in se jim je zahvalil za udeležbo dr. Gantar. škoda, da se niso udeležili sre Čanja tudi drugi javni upravitelji ter zastopniki strank in ustanov, ki so bili povabljeni. Pomembno in razveseljivo pa je, da so prišli zastopniki iz Rezije in Piemonta, ki so se seznanili s problemi našega Krasa ter orisali svoje razmere, probleme in pobude. O vsebini diskusije bomo še pose bej poročali, omeniti pa moramo poseg predsednika deželne uprave Za-nettija, ki je poudaril politično voljo in odločitev, da se ukrene vse potrebno za ohranitev kraškega okolja, njegovih kulturnih in socialnih dobrin ter zaščito nacionalnega značaja kraškega prebivalstva. Župan iz Re zije je opisal hude razmere svojih krajev in delovanje karnijske skupnosti, dr. Molinari pa pobude za ohranitev okolja in človeka na področju med Savono, Alessandrio in Cuneom. V diskusijo so posegli Lucijan Volk, prof. Poldini, arh. Berni, A. Terčon, dr. Montenero, dr. Godnič in dr. Vre mec. Srečanje se je zaključilo ko so fantje na Colu začeli nakladati balo pri »ženčevih* ter jo nato odpeljali v Repen. Take gneče in tako veselega in razigranega razpoloženja že dolgo ni bilo kot sinoči na dvorišču »Kraške hiše*. Potek nakladanja in prevoza bale so snemali za italijansko in jugoslovansko televizijo. V spremstvu ženinovega »očeta* (Karlo Lazar) je »velika mati* (Štefanija Škabar) skrbno pregledala in ocenila balo, dala je pršuta in vina za cibo, ki jo je skrbno držal v naročju deček na vozu. Čudna ta ciba, ki pije vino in je pršut, je pravila Štefanija, potem pa je vsa vesela, ker bo jutri prišla v hišo nevesta, delila voznikom in radovednežem vino, flancete in štraube. Če bi jo z lučjo po dnevi iskali, ne bi mogli najti boljše, bolj pristhe, živahne in šegave »velike matere* kot Je naša Štefanija. »Ma č una vera attrice, cosi naturale*. so pravili gostje iz Piemonta. (Prava igralka, tako naravna). Potem so na dvorišču vsi vriskali !n prepevali, da je bilo veselje. Veselo razpoloženje se je nadaljevalo v gostilnah, v osmicah in na plesu na vaškem trgu. Poslanec Škerk odpotoval v ZDA Tržaški poslanec Albin Škerk je v svojstvu člana parlamentarne komisije za prevoze in trgovsko mornarico odpotoval s parlamentarno delegacijo v New York na ogled pristaniških naprav v New Yorku in v Montrealu. Spominske svečanosti v nabrežinski občini Odbor za postavitev spomenika padlim protifašističnim borcem iz devinsko-nabrežinske občine, bo danes, 12. t.m. priredil krajše spominske svečanosti v štirih vaseh občine, ki so jih nacifašisti dne 16. avgusta 1944 požgali in do tal porušili. V teh vaseh bodo v nedeljo odkrite posebne spominske plošče, ki bodo za vedno opozarjale na omenjeno kruto in barbarsko dejanje. Prva slovesnost bo ob 9. uri v Medji vasi, ob 10. uri v Vižovljah, ob 11. uri v Cerovljah in ob 12. uri v Mav-hinjah. Program vseh svečanosti pa je naslednji: igranje nabrežinske godbe, odkritje plošče, spominska govora in nastop moškega pevskega zbora «Fant je izpod Grmade*. Občani in zlasti prebivalci prizadetih vasi so vabljeni, da se slovesnosti polnoštevilno udeležijo. Odbor, ki je že postavil lep spomenik na nabrežinskem trgu, bo z odkritjem teh plošč dosegel svoj namen in se zato razpustil. Tovarna GM bo gradila tovarni v Grčiji Včeraj sta delegaciji družb »He-lenic Shipyards» in »Grajidi moto-ri» podpisali načelni sporazum za zgraditev tovarne motorjev diesel in livarne v Skaramangi v Grčiji. V tej tovarni bodo izdelovali mo-torje diesel po originalnem načrtu Grandi motori. Začetna proizvodnja bo 200 tisoč konjskih sil letno, livarna pa bi morala proizvajati 5000 ton litega železa letno. Tehnološki postopek in stroji, ki jih bodo upravljali v novi tovarni, bodo isti kot jih uporablja tovarna Grandi motori v Trstu. Predvidoma bi morala grška tovarna začeti o-bratovati leta 1974. PO TREH DNEH PLODNIH RAZPRAV V AVDITORIJU Razprava o boleznih zaklopk zaključila zdravniške dneve Tehten prispevek znanega švedskega kirurga prof. Bjorka - Velika izbira umetnih zaklopk Z referati q bolezni srčnih, zaklopk so se včeraj zaključili XXV. tržaški zdravniški dnevi, ki so bili letos posebno uspešni in na visoki znanstveni ravni. Na odru v Avditoriju so se zvrstili številni priznani svetovni kirurgi in kardiologi. Zelo velik uspeh sta dosegli okrogli mizi, ki sta bili na sporedu v prejšnjih dneh. Zaključni dan Je bil posvečen, kot smo dejali boleznim srčnih zaklopk. Poleg profesorjev Cevesea, Moree, Muntonija, Pizzettija, Cecchija, Woolerja in Ionesca, je posegel v razpravo s svojimi tehtnimi ugotovitvami dr. Francesco Morino, ki je poročal o tem, kaj so dosegli pri kardiokirurškem središču »A. Ba-lock* v Turinu na področju zamenjav oboielih srčnih zaklopk. Poudaril je, da samo v Turinu sledijo več potem v kirurgiji srčnih zaklopk. Gre v glavnem za smernice, ki bi jih lahko tako orisali: umetne zaklopke iz plastičnih mas, zaklopke vzete iz trupel ter ohranjene pri zelo nizki temperaturi (—89 stopinj Celzija), zaklopke narejene iz tkiva, ki ga vzamejo n. pr. iz noge samega pacienta ter končno ohranjene dvokrilne srčne zaklopke. Zaradi velikega števila kirurških posegov, ki so ga že opravili na tem področju, obstajajo že točna navodila, glede na starost pacienta, kakšne vrste nove proteze je treba uporabiti od primera do primera. Prof. Marino je iiiuiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilifniiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiitmiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiijiiiiiii REŠITELJI BRODOLOMCEV GRŠKEGA TRAJEKTA V NAŠEM MESTU Kapitan ladje «Sloboda» Tripalo o reševanju potnikov «HeIeanne» Komandant «He]eanne» je bil res med prvimi, ki so stopili na ju-goslovansko ladjo • Pomembno priznanje jugoslovanski posadki Včeraj se je mudila v našem pristanišču jugoslovanska ladja »Sloboda*, o kateri srno tako md kot tudi italijanski časopisi pred časom precej pisali. Gre za ladjo, ki je prva prihitela na pomoč grškemu trajetk-tu »Heleanni*, na katerem se je vnel požar devet milj pred italijansko obalo, pred Barijem. Izkoristili smo priložnost in se pogovorili >s kapitalom »Slobodes Tripalom. Du brovčanom po rodu, ki pa že nekaj let biva na Reki. Pogovor je bil sicer zelo kratek; bodisi ker je bil: kapitan Tripalo zaposlen, bodisi ker je «Sloboda» morala odpluti. Cilj njenega tokratnega potovanja je Grčija, kamor bo prepeljala nekaj raznovrstnega tovora. V petek so na Reki podelili posadki ladje «Sloboda» pomembno priznanje za njeno požrtvovalnost ob požaru na «Heleanni«. V okviru dneva jugoslovanske mornarice jo kapitan Pavo Tripalo prejel »modri trak Vjesnika*. Svečanost je bila na šolski ladji Galeb v reškern pristanišču, udeležilo pa se je precejšnje število povabljenih. Vprašali smo kapitana Tripala, kaj je resničnega v pisanju italijanskih listov o zadržanju kapitana grškega trajekta Anthipasa. Zelo taktno se je izgonil neposrednemu vprašanju in dejal, da ie res Anthipas bil med prvimi, ki so stopili na «Slobodo». to pa še ne pomeni, da je prvi zapustil gorečo He-leanno. Rešilni čoln jugoslovanske ladje je pripeljal v več vožnjah skoraj sto potnikov in mornarjev grške ladje na krov. Rešili pa so .jih še več, ker so brodolomce dvakrat peljali na libanonski tanker, ki je kmalu za njimi priplul na kraj, kjer je gorela Heleanna. «Sloboda» je priplula do gorečega trajekta približno ob 8., kot je razvidno iz ladijskega dnevnika. Tam se je mudila do poldne, ko ja odpeljala rešene potnike in člane posadke v Bari. Kapitan Tripalo je poudaril veliko požrtvovalnost svojih mornarjev, ki so odstopili celo •iiiiiiiiiiiiimniiiiiiuiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiifiiiiiiiiiiiirriiiiiiiHiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiii prišel po nekaj sto kirurških posegih do zaključka, da je treba zelo natančno preučiti, katere zaklopke je treba vsaditi pacientu. S tem dosežejo take rezultate, da se pacient v veliki večini primerov lahko vrne k svojemu delu. V teh posegih je nevarnost smrti le malo večja od poprečja katerekoli trebušne operacije. Zelo zanimiv je bil poseg prof. Bjorka iz Stockholma, ne samo zaradi prisotnosti priznanega znanstvenika svetovnega slovesa, temveč zaradi tehtnega doprinosa k včerajšnji razpravi. Bjork je orisal prednosti umetnih srčnih zaklopk, ki gredo od doigega trajanja do nizkega tlakovnega gradienta, skoraj nobenega vpliva na rdeča krvna telesca ter do zelo majhne možnosti zapletov tromboembolične narave. Zaklopka, ki jo je patentiral Bjork, se odpira vertikalno, kar ima določene prednosti pred zaklopkami, 'ravno. To umetno zaklopko so upravljali v roku treh let tako za nadomestitev dvodelne kot tridelne srčne zaklopke. V 145 primerih so pacientom nadomestili hkrati tridelno in dvodelno zaklopko. V tej skupini primerov je bilo število smrti manjše od 5 od sto. Prof. Bjork je med drugim eden prvih kirurgov, ki so se poslu-žiii izventelesnega krvnega obtoka pri posegih ob odprtem srcu. Ob priložnosti XXV. tržaških zdravniških dnevov so prvič neposredno prevajali posege raznih u-deležencev kong-esa v italijanščino oz. francoščino in angleščino. Prevode so lahko spremljali tudi, izven kongresne dvorane. Kapitan jug. ladje »Sloboda* v razgo.oru z našim urednikom svojo obleko ponesrečencem. Ti so I bili v vodi uro in pol do dve uri ter so bili premraženi. Zameril je nekaterim italijanskim dnevnikom, ki so pisali, da ie »Sloboda* sovjetska ladja in io celo preimenovali v «Svobodo». Ob koncu nam je kapitan Tripalo pokazal zbirko italijanskih časopisov iz tistih dni. Polne strani novic o požaru ter tople zahvalne izjave potnikov, ki so jih rešili jugoslovanski mornarji. Obisk pravoslavnega škofa Lavrentija V teh dneh se je mudil v Trstu srbsko-pravoslavni škof za zahodno Evropo in Avstralijo Lavrentije, ki ima sedež v Londonu. Obiskal je srbsko-pravoslavne vernike, ki so o-stali zvesti srbsko-pravoslavni cerkvi beograjskega patriarha Germana, škof Lavrentije se je podal tudi v cerkev sv. Spiridiona, v katero mu je bil pred dvema letoma ob njegovem takratnem obisku v našem mestu vstop preprečen. Včeraj je odpotoval v Nemčijo, kjer bo od 17. do 20. t.m. predsedoval kongresu vseh srbsko-pravoslavnih cerkev v zahodni Evropi. V Trstu se je škof Lavrentije sesial tudi z nadškofom Santinom. Razpravljala sta med drugim o potrebi pomirjenja v tržaški skrbsko-pravo-slavni skupnosti. Omenimo naj še da je bil namesto nedavno umrlega predsednika srbsko-pravoslavne skupnosti v Trstu, Vur-delje, ki je kot politični emigrant povzročil odcep te skupnosti od beograjskega patriarha, za novega predsednik Dušan Relič. Pri njegovi izvo-sednik Dušan Belič. Pri njegovi izvolitvi niso sodelovali pristaši patriarha Germana in škofa Lavrentija. Danes, nedelja, 12. septembra SILVIN Sonce vzide ob 6.39 In zatone ob 19.24. Dolžina dneva 12.45. Luna vzide ob 23.52 in zatone ob 15.43. . Jutri, ponedeljek, 13. septembra ispodinja Olga Pavic, mizar Mario I dinja Giovanna Mavric, zavarova- Včeraj-danes FILIP Vreme včeraj: najvišja temperatura 20,5, najnižja 16,3, ob 19. uri 19,9 stopinje, zračni tlak 1014,6 stanoviten, veter severozahodnik 3 km na uro, vlaga 58 odst., nebo 2 desetini poob-lačeno, 1,7 mm dežja, morje skoraj mimo, temperatura morja 21,8 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 11. septembra 1971 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 82-letna Amalia Bogateč vd. Košuta, 56-letni Mariano Zimmerman, 71-letna Olga Svagl vd. Mattioni, 73-letna Teresa Zak vd. Bonazza, 59-letna Nella Benedetti por. Rassini, 70-letna Gisella Santin vd. Fontanot, 68-letni Aurelio Sa-chaefer, 28-letna Marisa Rasman por. Cunja, 75-letna Caterina Sancin por. Godina, 65-letni Eugenio Milli. OKLICI: vojak Ennio Mattana in gospodinja Ignazia Maria Cau, pomorščak Fabio Degrassi in uradnica Rosalba Calabrese, delavec Edy Paoli in trg. pomočnica Fiorel-la Koler, risar Antonio Denich in uradnica Daniela Illiasch, univ. študent Giuseppe Vascotto in frizerka Adriana Cossutti, trg. pomočnik A-redio Rossi in natakarica Andreina Sussel, delavec Sergio Remor In go Klun in gospodinja Matilde Orel, podčastnik Tommaso Di Somma in gospodinja Assunta Cerullo, finančni stražnik Bruno Domeniš in frizerka Angela Labate, šofer Franco Crast in gospodinja Ines Markezic, študent Paolo Lorant in študentka Marina Lazzari, kuhar Sergio Ban in gospodinja Luciana Struggia, šofer Luciano Visnoviz in gospodinja Ardea Donda, mizar Giovanni Ave-na in šivilja Anna Maria Primosi, bančni funkcionar Fabio Sarcinelli in gospodinja Marzia Sarcinelli, u-radnik Ferdinando Ginaldi in gospodinja Angelina Bonivento, mehanik Nevio Giugovaz in gospodinja Slavica Sculac, industr. izvedenec Car-rrvelo Rizzotti in bolničarka Anna-maria Fartunati, mehanik Duilio Blasina in delavka Maria Blasi, upokojenec Giovanni Geri in gospo- SEBOFLEX VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL Trst, Ul. Mazzini 53. Tel. 733-361 Prijatelje tn znance naprošamo da nas obiščejo lec Giorgio Fonzari in uradnica Luisa Bujo, delavec Giovanni Cleva in gospodinja Angela Rogovic, inštalater Diego Paoletti in učiteljica Rossella Bianchi, zdravnik Gian-carlo Imbimbo in uradnica Graziel-la Bonicioli, inženir Romano La-pasin in profesorica Daria dr. di Manzano, uradnik Leonardo Matrone in sanit. asistentka Gioia Vatta, kuhar Walter Soopinich in tajnica Lynda Joyce, šofer Dario Deber-nardi in uradnica Alessamdra Del Gos, gradbeni izvedenec Cristiano Buzzi in uradnica Loredana Sicolo, uradnik Attilio Catalani in uradnica Rita Gregori, električar Silvano Ceppi in delavka Benedetta Gregori, agent J. V. Felice Vinriguer-ra in gospodinja Maria Cappellari, strojni operater Slavko Stanissa in fotografinja Gabriella Zaccariotto, krznar Mario Tessitore in krznarka Patrizia del Rosso, delavec Gino Bedrina in trg. pomočnica Mara Piz-zamiglio, uradnik Ignazio Buzzi in gospodinja Irma Carli, električar Remigio De Monte in frizerka Valentina Revelant, lekarnar Tullio Barich Sagrati in uradnica Maria Menegotto, uradnik Luciano Calu-sa in fotografinja Snežana Peric, pleskar Livio Geometrante in uradnica Edda Sabbadin, pristaniščnik Vittorio Tecilazich in gospodinja Bruna Cernaz, zastopnik Sergio A-vian in trg. pomočnica Anna Maria Marsetti, kmetovalec Giuseppe Gar-delli in gospodinja Liliana Fonda, zavarovalec Ugo Fregni in trg. pomočnica Marcella Spadijer, biolog dr. Giuliano Zabucchi in uradnica Nives Crusi, geometer Antonio Lombardi in uradnica Gabriella Pordle, uradnik Enzo de Canussio in profesorica Marina de Galateo. Pregledovanje skladb za «nagrado Trsta 1971» Pri konservatoriju Tartini je mednarodna žirija začela pregledovati partiture za X. mednarodni natečaj za simfonične skladbe in za XVIII. »nagrado mesta Trsta 1971». Delo komisije se bo zaključilo v petek, 17. t. m., ko bodo proglasili zmagovalce natečaja. Žiriji predseduje prof. Orazio Fiu me, sestavljajo pa jo: prof. Hans Sachs (Avstrija), prof. Jan Cikker (Češkoslovaška), prof. Tonx Aubin (Francija), prof. Aiojz Srebotnjak (Jugoslavija), prof. Jacopo Napoii (Itaiija) in prof. Franco Ferrara (Italija). Žirija bo morala pregledati 154 kompozicij, ki so jih poslali avtorji iz 28 držav Evrope, Amerike, Afrike in Azije. Tolikšno število predloženih skladb predstavlja rekord. Najštevilneje so med skladatelji za stopani Italijani s 37 skladbami, sledita Nemčija in ZDA vsaka s 17 skladbami, Anglija, Francija, Češkoslovaška, Poljska, Avstrija, SZ, Kanada in Japonska pa sodelujejo v poprečju s 6 clo 7 skladbami. SPDT proslav ja dan planincev 1971 v nedeljo, 19. septembra z izletom na Nanos. Vse planince, izkušene in neizkušene, posebno pa mladince, prisrčno vabimo na izlet. Izletniki, at ne dospejo v Razdrto z osebnimi avti, se lahko poslužijo linijskega avtobusa, ki odpotuje z avtobusne postaje v Trstu. Mesta je treba rezervirati. Kdor se želi izleta udeležiti, naj se nemudoma prijavi v Ul. Geppa in plača takoj vozni listek, sicer ne bo imel zajamčenega prevoza. Izhodišča za izkušene: Gradiška tura pri Vipavi. Zbirališča: v Vipavi ob 9. uri — trg (prevoz zagotovljen). Ostali v Razdrtem ob 9. uri v gostilni. Otroci bodo pod nadzorstvom pla ninskih vodnikov. SPDT priredi 3. oktobra avtobusni izlet v Rezijo s srečanjem s planinci iz Slovenije. Odhod ob 6. uri iz Trsta (zač. Ul. F. Severo). Prihod v Ravenco (Prato di Resia) okrog 9. ure. Sledi skupni izlet na sedlo Krnice (1101 m) in nato preko Nizkega vrha (1474) na vrh Košaca (1500 m), sestop na sedlo Krnica in nato v dolino UČJe, kjer bo čakal avtobus, ki bo pripeljal neplanince, ki so opravili izlet z avtobusom. Povratek za vse preko doline reke Ter do Tarčenta in Čedada. Cena 1500 lir (člani), 1800 lir (nečlani). Vpisovanje v Ul. Geppa 9. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. nre) Vielmetti, Trg Borsa 12, Cantauro, Ul. Rossetti 33, Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2, SanfAnna, Er-ta dl S. Anna 10 (Kolonkovec). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Biasoletto, Ul. Roma 16, Davanzo. Ul. Bemini 4, Al Castoro, Ul. Cava na 11, Sponza, Ul. Montorsino 9 (Ro jan). />, mola BARI CAGLIARI FIRENCE GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE LOTERIJA 5 46 75 17 85 27 70 38 72 45 82 60 47 62 16 62 S 18 83 43 83 33 67 53 ENALOTTO 1X2 121 2X2 X 21 Kvote: 12 točk - 6.008.000 Ur. 11 točk - 91.900 lir, 10 točk - 21.000 Ur. ISŠ^bviaške. 3 veselih pristno tržaških na novi plošči Trieste veda iiiil! (Canzonete popolari triestine) stEReo SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi v torek, 21. septembra 1971 ob 20.30 v Kulturni dom na VEČER makedonskih PIESOV IN PESMI Na povratku s turneje po Nemčiji gostuje folklorni ansambel KOČO RACIN iz Skopja Predprodaja vstopnic vsak dan na sedežu SPZ, Ulica Geppa 9 in eno uro pred začetkom pri blagajni Kulturnega doma. Cena vstopnic 500 lir, dijaki 300 Ur. Darovi in prispevki V spomin na pokojnega Saška Daneua, darujejo sošolci in prijatelji 35.000 Ur za SPD Tabor - Opčine. Namesto cvetja na grob pok. Saška Daneua darujejo najožji prijatelji če lesteja Daneua 15.000 Ur za spomenik padlim partizanom na Opčinah, 5.000 lir za PD »Tabor* in 5.000 Ur za ŠD »Polet*. Namesto cvetja na grob pok. Saška Daneua daruje družina Emesto Malalan 5.000 Ur za spomenik padUm partizanom na Opčinah. V isti namen darujeta Rado in Danica Dolenc 2.000 lir, 2.000 Ur darujeta Marija in Vladi Vilhelm in 2.000 lir Pepi in Justina Daneu. V počastitev spomina prijatelja Sa ška Daneua poklanja Armando šker-lavaj 5.000 lir za spomenik padlim na Opčinah. V počastitev spomina Saška Daneua darujeta Angelca in Milko Hrovatin 5.000 Ur za ŠD Polet. V počastitev spomina Saška Daneua darujejo Mila-Milko in Saška Sosič 6.000 Ur za spomenik padlim na Opčinah. Namesto cvetja na grob Saška Daneua darujeta Serafin in Lucija Hrovatin 5.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Saška Da neua darujeta Mila Sosič in Božica Čuk 5.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na prerani grob Saška Daneua darujejo družine Jerič, Martelanc, Biščak 5.000 Ur za spomenik NOB na Opčinah in 5.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Saška Daneua darujejo Draščokovi 10.000 Ur za partizanski spomenik na Opčinah. V počastitev spomina pok. Darinke Štoka in pok. Saška Daneua daruje Marija Hollstein 10.000 Ur za obnovo farne cerkve sv. Jerneja na Opčinah. Namesto cvetja na prerani grob Saška Daneua darujejo družine Dolenc-Žerjal 2.500 lir za popravilo cerkve sv. Jerneja na Opčinah in 2.500 lir za ŠD Polet. V počastitev spomina pok. Saška Daneua daruje Rafaela škerlavaj 2.000 lir za spomenik NOB na Opčinah. V počastitev spomina pok. Saška Daneua daruje družina C. Hrovatina 2.000 Ur za športno društvo Polet. Namesto cvetja na grob Antona Višnjevca daruje Bernard Slavec iz DoUne 5.000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob pok. Saška Daneua darujeta Anica in Ivo Hrovatin 5.000 lir za ŠD Polet. V isti namen darujejo Dario Vremec in družina 5.000 Ur za ŠD Polet. Namesto cvetja na grob Saška Daneua darujejo Roža Kobal z družino 3.000 Ur in družina Pertot-Jankovič 2.000 Ur za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. brata Marjana Štoke daruje sestra Štefanija 5.000 lir za spomenik padlim na Proseku. Katja Lisjak daruje 2.000 Ur za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Vojkove mame gospe Silve Premrl daruje Evelina Pahor 3.000 Ur za revijo »Zaliv* in v počastitev spomina Darinke Ferre ro roj. Štoka 3.000 lir v isti namen. V počastitev spomina vaščana in prijatelja Mirka Pižona daruje Silve ster Godina 5.000 Ur za PD »Ivan Grbec* in 5.000 lir za spomenik padUm v Skednju, pri Sv. Ani in na Kolon-kovcu. Namesto cvetja na grob Josipa Tro biča daruje Marija Legiša 2.000 Ur za PD »Prosek*. V počastitev spomina pok. Slavice Smerkolj darujejo Mimi, Viktorija, Vida, Marija, Vida, štefi, Anica in Vida 7.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja pokojnemu prijatelju Pepetu Trobcu darujejo prijatelji za spomenik padUm na Proseku: Milič Anton 1000 lir, Husu Guerino 1000 Ur, Luksa Miro 1000 Ur, Bezin Franc 1000 lir, Milič Karlo 1000 Ur. Antončič Pino 1000 lir, Puntar Franc 3.000 Ur, Širca Milko 1000 Ur, Cibic Milko 1000 lir. Namesto cvetja na grob pokojnega Josipa Trobca daruje Marija Rupel 1.500 lir za spomenik padlim na Proseku. Namesto cvetja na grob pokojnega Josipa Trobca daruje družina Zuzič 1.500 lir za spomenik padlim na Proseku. Ob 11. obletnici smrti moža in oče ta Danila Nedoha darujeta žena Pina in hčerka Danijela 2.000 Ur za Dijaško matico in 3.000 lir za Glasbeno matico. V počastitev spomina drage Fanice Ažman - Legiša daruje Polda Grudnova 5.000 Ur za Dijaško matico in 5 000 lir za ŠD Sokol v Nabrežini. Namesto cvetja na grob drage Fanice Ažman-Legiša daruje Angel Turk 5.000 Ur za Dijaško matico. Ob mednarodnem prazniku narodnih noš v Kamniku so narodne noše iz Trebč prispevale 4.000 lir za ŠD Primorec. V spomin pokojnega soproga ln očeta Mira Srebotnjaka, darujeta družini Srebotnjak - Ostan 20.000 Ur za Slovensko dobrodelno društvo, 20.000 Ur za Dijaški dom in 10.000 lir za pevski zbor »Gallus*. Gradbeno podjetje SUC Karlo ln sodelavci darujejo za Dijaško matico 5.000 lir. V počastitev spomina pok. Mirka Pižona daruje družina Brajkovič 2.000 Ur za PD »Ivan Grbec*. Za spomenik padUm v NOB iz nekdanjega četrtega rajona (Skedenj, Sv. Ana, Kolonkovec in Dacjo) daruje družina Brajkovič 5.000 Ur. Namesto cvetja na grob Josipa Trobca daruje Viktor Štoka 1000 Ur za spomenik padUm na Proseku. DRUŠTVENA GOSTILNA NA PROSEKU razpisuje NATEČAJ za novega gostilničarja. Prošnje vložiti do 10. oktobra tl. Kino M1RAMARSK1 PARK. Predstave »Luči in zvoki*. Danes ob 21.00 »Der Kaisertraum von Miram are# v nemščini; ob 22.15 »MassimiUano e Carlot-ta» v italijanščini. Ponedeljek: ob 21.00 VEL razpisuje mesto gostilničarja, jd bi moral nastopiti 30. oktobra l®*1' Pismene ponudbe pošljite na odb°‘ društva Kontovel št. 152. KUPIM PREDVOJNE otroške sopise: TOPOLINO, AVVENTUROS^ AUDACE in druge tistega časa. lini Via Losanna 16, Milano. D A DMA T E X, Via Trento 7. dekleta z znanjem slovenščine. po dogovoru. PEKARNA IN SLAŠČIČARNA V*' SCOTTO-ŠKRK, Ul. Ginnastica p išče vajenko. Zglasiti se na nask>vU' AVTOMEHANIKA, MLADEGA, f* za takojšnjo službo, delavnica Giacomo in Monte štev. 7. ZAHVALA ki Iskreno se zahvaljujemo vsem. so na kateri koli način počastili sp min Antona Višnjevca Svojci Gročana, 12. septembra 1971 ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvo' in spremili na zadnji poti nase dragega Danijela Sancina se iskreno zahvaljujemo. g, Posebna zahvala sorodnikom. župniku, pevskemu zboru in vsem rovalcem cvetja. Žalujoča družina In sorod"' Boljunec, 12. septembra 1971 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga mam« in nona FANICA LEGIŠA roj. AŽMAN Pogreb bo v ponedeljek, 13. t.m. ob 17. uri na pokopališč" v Ljubljani. Žalujoči: hči NADA z možem, nečakinja KATERINA, sestro MARIJA, brata LEOPOLD ln FRANCE ln drugo sorodstvo Ljubljana, Kranj, Koroška Bela, Trst, Nabrežina, 12. sept. 1971 Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovaU in spremil* na zadnji poti našega dragega SAŠKA DANEUA Posebna zahvala naj gre prof. Zaffiriju, njegovim sodelavcem in celotnemu osebju oddelka za oživljanje splošne bolnišnice v Trstu. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Viljemu Žerjalu, daroval' cem cvetja, prijateljem in znancem. SVOJCI Trst, Opčine, 12. septembra 1971 j PISMENO VPRAŠANJE SVETOVALCA BADALIČA (KPI) ŽUPANU O jusarskih zemljiščih na Proseku in o nezakonitem prilaščanju plaž Proseškemu prosvetnemu društvu naj se odstopi zemljišče na Golem vrhu za zgraditev ljudskega doma Občinski komunistični svetovalec Josip Badalič je naslovil tržaškemu županu Marcellu Spacciniju vlogo, v kateri vprašuje za pojasnila v zvezi s prodajo občinskega jusarskega zemljišča. Občina je namreč prodala 6.698 kvadratnih metrov jusarskega zemljišča na Proseku nekemu avtopre-vozniškemu podjetju. Vaščani s to Prodajo niso soglašali, ker so sodili, da prodajanje zemljišča tujcem prispeva k raznarodovanju slovenske zemlje. Poleg tega želijo, da se Kras ohrani tak kot je in da se prepreči vsakršna gradbena špekulacija. Poleg tega je na Proseku in Kon-Welu vsaj deset družin, ki bi nuj-ho potrebovale primerno stanovanje. Zato je potrebno, da se zgradi stanovanjsko poslopje, katerega pa zainteresirana ustanova ne more zgraditi, ker ni še našla primernega zemljišča. Občina pa je prodala primerno zemljišče zasebniku po smešno nizki ceni. Avtoprevozniško podjetje je pred skoraj štirimi leti odkupilo od zasebnika 23.500 kvadratnih metrov zemlje v neposredni bližini jusarskega zemljišča. Del kupljene zemlje je nato prodalo drugemu podjetju in baje namerava odstopiti še del nekemu proizvajalcu cementnih Plošč ali keramičnih ploščic. V tem okviru postaja prodajanje jusarskega zemljišča nerazumljivo, Čeprav so za prodajo vedeli dežela, Pokrajinski nadzorni odbor in tržaški občinski svet, ki bi moral največ vedeti o potrebah domačinov in o razpoložljivosti «mljišč. Ker je bila pogodba med občino in prevozniškim podjetjem sklenjena 9, aprila 1969 in jo je nemogoče razveljaviti, svetovalec Badalič zahteva pojasnilo o vsej zadevi. Poleg tega predlaga županu, OČARLJIVI SVET JULIJCEV v prelepih fotografskih posnetkih in besedi DR. JULIUS KUGY JULIJSKE ALPE «Spoznajte jih in jih vzljubite. Z vročim srcem, s hvaležnostjo, z radostjo in hrepenenjem boste spet in spet mislili nanje.* Dr. J. K. Uiatlta ItHfoama Trst — Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61792 naj občina podeli polovico izkupička, ki presega štiri milijone in pol lir, za gradnjo spomenika v čast Prosečanom, ki so padli v borbi za svobodno. Drugo polovico pa naj bi občina dala v sklad za ureditev proseške plaže. V ta sklad bi se morali stekati vsi dohodki, ki jih ima občina od jusarskih zemljišč, ki jih je dala v najem. Svetovalec upa, da bo teh zemljišč, Id jih daje občina v najem, čim manj, ker bi se tako omogočilo tudi manj premožnim meščanom prijetno razvedrilo na krašldh gmajnah. Kot dodatno povračilo za storjeno škodo bi morala občina podariti z vso lastninsko pravico prosvetnemu društvu Prosek - Kontovel zemljišče na Goleni vrhu, kjer je nekoč stala stara avstrijska vojašnica (katarstrska številka 1271-1), da na njem zgradi ljudski dom, ki je neobhodno potreben zaradi vsestranske kulturne in športne dejavnosti na Proseku. Svoji vlogi je Badalič priložil tudi vprašanje komunistične občinske svetovalke Jelke Grbec o nezakonitem prilaščanju morskih plaž in odgovor odbornika Mocchija ter interpelacijo poslanca Škrka o istem problemu in ministrov odgovor nanjo. Vse to je storil v žeiji, da se uredi problem obale pod Križem in grljanske obale, ki ima slične probleme. Badalič odločno nastopa proti prodajanju in posojanju jusarskega zemljišča. Občina bi morala jemati v poštev samo posamezne zamenjave v primeru prisilnih razlastitev v javno korist ali drugače u-pravičenih zahtev, kot je bil primer v Križu, ko je domačin prosil za del jusarskega zemljišča v zameno za svoje, kjer ni imel dovoljenja, da zgradi hišo. Občina je odbila upravičeno domačinovo prošnjo in je prodala zemljišče premožnemu tujcu. Prav tako je občina prodala brez pravega razloga v Padričah 400 kvadratnih metrov jusarskega zemljišča zasebniku s katerim je ta razširil svojo že veliko posest. Za zbiranje vseh podatkov se je moral Badalič dalj časa muditi v knjižnem uradu na sodišču. Spoznal je potrebo po slovenskem uradniku, ki bi znal dati v domačem jeziku Slovencem vsa potrebna pojasnila. Zato se je v svoji vlogi županu zavzel za rešitev tega problema. •r.a’:č je narisa! svoje vprašanje v slovenščini. Upajmo, da mu bo župan odgovoril, ker so problemi, ki jih je navedel res pereči. V Tržiču splavili ladjo «Esso Italia» V Tržiču so včeraj zjutraj splavili v bazenu največjo do sedaj zgrajeno ladjo v italijanskih ladjedelnicah. To je «Esso Italia* s to-nažo 245.000 ton. Ladja je dolga 394 metrov, široka 52, visoka 25,60. Prostornina cistern je 310.000 kub. m. Ladjo je naročila družba »Es-so*. za isto družbo bodo v prihodnjih letih v Tržiču zgradili še nekaj podobnih ladij. V bazen so vodo spustili ob 18. uri zjutraj, okrog 13. ure pa je ladjo šest vlačilcev zavleklo iz bazena k pomolu za opremljanje v kanalu Valentinis. V prihodnjih dneh bodo v istem Svetoivanske narodne noše v Kamniku bazenu pričeli graditi še eno ladjo velikanko, ki bo imela 253.000 ton. Ladjo bodo gradili za družbo »Ca-meli», njene cisterne bodo imele 320.900 kub. m prostornine. Nesreča zaradi neprevidnosti Včeraj ob 10.10 so sprejeli na nevrokirurški oddelek bolnišnice 49-letno Marijo Solvesi iz Ul. Baiamonti, ki se bo zaradi lažje rane po vratu morala zdraviti približno deset dni. ženska se je ponesrečila z avtomobilom fiat 600, ki ga je njen mož Ubaldo, star 51 let, vozil po cesti, ki pelje do igrišča za golf pri Padričah in pri delavnici IU|....................im...........................Ulil"".........m....... SOCIALNA VPRAŠANJA ZAPOSLITEV VAJENCEV Albert T. (Trst): «Imam majhno Podjetje in le dva delavca. Poznal Sem fanta iz revne družine. Pomislil sem, da bom pomagal nje-htu in njegovi družini, če ga zaposlim v svojem podjetju kot valenca. Fant še ni dopolnil 14 let. * šoli je prava katastrofa, za delo Pa je še kar dober. Prijatelji pa Pii pravijo, da je tako mlade ne-Piogoče zaposliti, ker morajo prej dokončati nižjo šolo. Nasprotno bi Jahko plačal tudi visoko globo. Ali “i mi lahko svetovali, kako <- ' se ravnam?» » » « Vaše vprašanje ie dokaj zanimi-vo in tudi pereče. Na srečo pri nas Pi toliko fantov, ki bi bili popol-Ppma »katastrofalni*. kot vi pra-Vite, v šoli. V Južni Italiji, in o sem se tudi sam prepričal, ta jP vprašanje eno najbolj kričečih. *al, tudi statistike za Severno Ita-ijo niso spodbudne. Kar 63 odst. dijakov druge in tretje nižje bi ra- * predčasno prenehali s šolo in Se zaposlili. Pri tem pa se moramo vprašati: ali je zares nujno, da mora fant dokončati šolo, samo zato. da dobi Vos papirja*, ki niti ne odraža dijakovega znanja? Ali pa. bi ne Pilo bolje, ko bi se slab dijak ta-*0.i zaposlil (seveda, če je telesno pbosoben za določeno delo) in se tako izpilil v določenem delu. Ko-Jdstil bi sebi. družini in skupnosti. V"ato. ko bi se zavedal važnosti s°le, bi lahko obiskoval brezplačne Večerne šole. S tem vprašanjem ?e psihologi ukvarjajo že več let, ga seveda tudi mi ne bomo re-s'li v tem članku. . Vedite Albert T., da so vam prijatelji dobro svetovali, čl. 12 zako-z dne 30.12.1956. št. 1668. nam-teč predvideva, da je prepoved« zaposliti vajence (ali katerikoli druge otroke), ki niso dopolnili 15 leL Izjema je le zaposlitev vajen-za družinske posle. Ti se lah-aa zaposlijo ob dopolnitvi 14. leta. Kot vidite, je večkrat protizakonito tudi pomagati ljudem. KDAJ SE SPOMNIJO UPOKOJENCEV P.K. iz Trsta nam je poslala naslednji dopis: »Ko se bližajo volitve. se po navadi spominjajo tudi upokojencev. Upajmo, da bo tako tudi tokrat. Prej pa so neka pogajanja. oziroma neke predpriprave med strankami, ministri, pa sindikati in INPS. Po navadi se pričnemo ob podobni priliki oglašati tudi upokojenci po časopisih in izrekati svoje prošnje, zahteve in pripombe, ki pa žal zaležejo zelo malo. včasih celo nič. Vendar me to ne moti. Vem. da ne bom sama. ki bom zahtevala, da se vsi pristojni organi končno spomnita tudi upokojencev. Pa ne samo z običajnim 10 odstotnim poviškom vsem brez izjeme. To se pravi tudi tistim, ki prejema jo po milijon mesečno in s tem pridobe nadaljnjih 100.000, kot da bi brez teh ne imeli kaj zajtrkovati. Med upokojenci z nizko pokojnino smo ljudje, ki imamo celo preko 40 let zaposlitve. Dobivamo pa od 2o do 50.000 mesečno. Dodatek 10 od sto pa naj bd kril povišanje cen. Vsi upokojenci že dolga leta zahte varno, da se ponovno revalviraio naši prispevki, kakor tudi. da se upoštevata leta realne zaposlitve. Prosimo, da Vaš poverjenik tolmači na pristojnem mestu te naše zahteve in se vam zahvaljujemo.* • • • Vaše ugotovitve so na žalost kruta resnica. Velike finančne razlike pri plačevanju pokojnin so pa odraz celotnega našega družbenega sistema. Sindikalne organizacije se že dolga leta borijo za pariteto pokojnin. kar pa ne diši določenim družbenim slojem in strankam. Vašo zahtevo bomo seveda posredovali pristojnim organom. Pri takih zahtevah pa se. čudno, naleti na gluha ušesa. B. L. Kako, petinsedemdeset let, saj je še letos organiziral izseljenski piknik v Kanalu ob Soči? Saj je še letos bil v Ljubljani zaradi urejanja zadev Zveze gluhih. Mar ni bil še ta mesec vabljen na sejo stanovanjske komisije zaradi obravnavanja družinskega stanovanjskega primera nekega upokojenca? Da, mladeniško čil in svež še kar na prej prizadevno dela v raznih družbenih organizacijah: predvsem tam, kjer nič ne plačajo, kjer je treba biti entuziast in delati udarniško in največkrat tudi ,v lastni režiji’, Bavdažev Kristjan je doma v Kanalu ob Soči. 19. septembra 1896 se je tam rodil. Osnovno šolo je opravil v Kanalu, realko pa v Gorici. Absolviral je potem še trgovsko (.Marovo’) šdo v Ljubljani in se tako usposobil za življenjski poklic. Prva svetovna vojna ga je potegnila na fronto. Od februarja 1915 do novembra 1918 je jedel vojaški komis in prestajal nevarnosti in težave vojaškega življenja v vrstah rojakov v 97. regimentu. Okupacija Primorske ga je potem potegnila v prve vrste aktivnega političnega dela v bojih proti fašističnemu terorju. Razredno napredno usmerjen je že ob ustanovitvi Komunistične partije Italije leta 1921 (kongres v Livornu) postal njen član. Bil je sekretar celice KPI v Kanalu, obenem pa tudi član komiteja KPI v goriškem okrožju. To je ostal vse do leta 1927, ko je bilo vsako napredno politično gibanje na Primorskem in v Italiji zatrto in je bilo treba delati v najtežjih razmerah. Leta 1921 je na volitvah kandidiral na komunistični listi, bil izvoljen in je postal župan v Kanalu. Na prvi vojaški nabor so tedaj kanalski mladeniči odšli s črnimi (žalnimi) trakovi. To je bil seveda nezaslišan političen prestopek. Se večjo težo je to dobilo tedaj, ko se je zvedelo, da župan tega ne le ni preprečil, ampak je to početje celo odobraval. Fašisti so storili vse, da so že leta 1923 odstranili komunističnega župana Bavdaža. Leta 1925 je ponovno kandidiral na listi KPI, bil izvoljen in postal je podžupan v Kanalu. No, na tem mestu ni o-stal niti leto dni, saj so ga fašisti spet odstranili. Tako je v prvih letih po prvi svetovni vojni Kristjan aktivno posegel v družbeno politično življenje Kanala in Soške doline, ko je bil še mladenič. Posebno poglavje njegovega življenja in dela je tajništvo Zadruge vojnih oškodovancev Kanal. Kristjan je bil tajnik te Zadruge od leta 19^1 do 1935, ko je bilo delo dodeljevanja pomoči vojnim oškodovancem ukinjeno. Če bi si mož vzel nekaj časa in napisal dogodke okrog dodeljevanja te pomoči in vse lumparije, s katerimi so se fašistični samodržci norčevali iz naših obubožanih ljudi, ki so na pogoriščih iz nič ustvarjali novo življenje, bi bila to pretresljiva slika in še ena obtožba okupatorjev. Kolikor je to težko socialno delo 15 let morilo Kristjana. toliko ga je tudi kalilo v antifašističnem prepričanju. Sele v letih 1935-1941 je začel opravljati poklic trgovca, za kar je bil izšolan in kar mu je nudila zaposlitev doma. Toda v kakšnih pogojih je z očetom vodil trgovino v lastni hiši! Bavdaže vi niso bili včlanjeni v fašistično stranko, niti si niso dali poitalijančiti pri- imka. To je mejilo na izdajo in Bavdaževe je bilo treba gospodarsko uničiti. Dodatni davki in mandatne kazni so kar naprej deževale na hišo. Trgovina, ki je prej prinašala dohodke, je secNij propadala zaradi povečanega diskriminacijskega pritiska fašistične oblasti. Treba se je bilo zadolževati in prodajati lepe parcele sveta, da je hiša obstala. Bil se je tih in neenak boj, v katerem je bila Bavdaževa domačija obsojena na pogin. Leta i941 pritisk še ni popustih vendar je tedaj zasijala zvezda u-panja. Jeseni 1941 je prišel v Kanal ob Soči Anton Velušček-Matevž. Začeli so se tajni sestanki v kotlovnici cementarne, na Morskem, v Bavdaževi hiši, ob potoku za Kanalom in drugje. Jeseni 1941 je bil v Kanalu že ustanovljen prvi odbor OF, katerega član je bil tudi Kristjan. Več let pritajeno delovanje članov TIGR-ovske organizacije je s tem dobilo svojo potrditev, konkreten cilj in nov zalet. Več članov prvega odbora OF v Kanalu so fašisti aretirali že junija 1942. Kristjan Bavdaž je prišel na vrsto novembra 1942. Vse dotlej se je na vse načine boril za ohranitev imetja in ilegalno delal za širjenje idej OF ter pridobivanje novih somišljenikov. Do razpada Italije je bil sedaj izločen iz boja. Zaprt je bil na otoku Ustica in kasneje v notranjosti Italije. V teh zaporih se je srečal s številnimi uglednimi antifašisti in revolucionarji, ob katerih se je idejno še bolj razvil. Ob razpadu Italije se je takoj vrnil v Kanal, kjer je še z večjimi izkušnjami politično delal. Izvoljen je bil za predsednika krajevnega narodnoosvobodilnega odbora in že novembra 1943 je bil sprejet v Komunistično partijo Slovenije Postal je član okrajnega komiteja KPS za Kanal - Kal. V Bavdaževi hiši se je nastanil tudi del poveljstva posadke v Kanalu. Sprva je bilo to Bavdažu kar všeč, saj se je na ta način počutil skoraj povsem varnega pri svojem ilegalnem delu. Z nemškimi oficirji se je vsak dan kaj pogovarjal in se z njimi osebno kar lepo razumel. Toda domobranci v Kanalu in v Anhovem so postajali vse bolj nevarni. Ilegalne dejavnosti ni bilo moč dovolj dobro skrivati in marsikatera sled je vodila k Bavdažu. Po nekaj preiskavah so ga Nemci aprila 1944 končno aretirali in odgnali v goriške zapore, od tu pa v taborišče (Melk ob Donavi). Žena Ana se je z otrokoma preselila na svoj dom v Gorico. Kot članica AFŽ in kasneje tudi KPS, je po svojih močeh tudi ona ilegalno delala za osvoboditev. Maja 1945 se je Kristjan vrnil iz internacije. Takoj je postal vodja propagandnega odseka pri Komandi mesta Gorica, kjer je delal do 12. junija 1945, ko se je naša vojska morala umakniti za Morganovo črto, ki je tedaj razdelila Primorsko na coni A in B. Vojaške enote so se tedaj umaknile iz cone A, naša ljudska oblast pa je ostala. Za Kristjana se je s tem začelo novo življenje, polno dinamike in politične borbenosti. Dve leti je bil urednik «Soškega tednika*. Prva številka je izšla 7. julija 1945, zadnja pa 12. julija 1947. Spet ta v Gorici izhajal slovenski časopis. Bil je glasilo naše ljudske oblasti in prava borbena zastava ljudstva v boju za priključitev k Jugoslaviji. Ob priključitvi 15. septembra 1947 primorsko ljudstvo ni dobilo svoje- ga naravnega središča Gorice. Bavdaževa družina se je preselila na Pristavo, kjer Kristjan in žena A-na stanujeta še sedaj. Septembra in oktobra 1947 je bil pri snovanju uredništva novega tednika osvobojene Primorske. Sprejet je bil namreč sklep, da bo med Solkanom in Šempetrom nastalo novo mesto Nova Gorica. Predhodnik današnjih Primorskih novic je bil tedaj tednik Nova Gorica. 1. novembra 1947 je bilo ustanovljeno gradbeno podjetje ZID-GRAD GORICA. Kristjana so pritegnili v upravo tega podjetja kot komercialista, kar je ostal do konca maja 1948. Putnik Ljubljana je po Sloveniji odpiral svoje poslovalnice. Tako je s,o.; poslovni lokal odprl tudi na mejnem prehodu v Rožni dolini. Rabili so človeka, ki je vešč trgovskih poslov in ki zna kak tuj jezik. Kristjan je bil za to delo še najbolj pravšen: po poklicu je bil trgovec in dobro je znal italijansko, nemško in francosko. Trinajst let je poslej vodil to poslovalnico in bil nepogrešljiv tolmač na novogoriškem mejnem prehodu. Tako je tudi prvi turistični delavec Nove Gorice. Julija 1959 je bil upokojen, ko Je imel za seboj že nad 41 let delovne dobe in dolgo vrsto zanimivih, težkih in odgovornih zaposlitev in dogodkov. Lepo je tudi poskrbel za vzgojo svojih sinov. Jurij je postal ravnatelj muzeja v Idriji, Marko pa je v Šibeniku oficir jugoslovanske vojne mornarice. Z upokojitvijo pa se je Kristjanov aktivizem skoraj še stopnjeval. Več let je bil občinski odbornik. Veliko mladih zakonskih parov je poročil in jih združil za vse življenje. Sedaj je član republiškega odbora upokojencev, tajnik Zveze gluhih v Novi Gorici, predsednik Izseljeniške matice v Novi Gorici in član odbora Izseljeniške matice Slovenije pa še poverjenik Prešernove družbe za teren Pristava - Rožna dolina v Novi Gorici. Dolgočasi pa se ne, naš Kristjan, in tudi bolan ne utegne biti. Svoj lep življenjski jubilej bo praznoval še s 461etnico poroke. Žena Ana, Petrovčičeva iz Gorice, mu je bila zvesta življenjska družica v dobrem in hudem. Ob njej, s sinovoma, snahama, z vnukom in vnukinjami bo 19. septembra letos popil kozarec žametnega merlota. Na mnoga leta in na zdravje! Ciril Zupanc Darila kraškemu paru Kot vsako leto, tako je tudi letošnji kraški par, ki se bo poročil prihodnjo nedeljo na kraški ohceti, deležen številnih daril. Doslej so prispevali. Občina Repentabor — Narodno nošo za nevesto Slovenska kulturno - gospodarska zveza — Narodno nošo za ženina Trgovina čevljev Malalan — čevlje za obe noši Zadruga Naš Kras — Poročna prstana Cvetličarna Švagelj — Poročni venček za nevesto Potovalni urad Aurora — Enotedensko poročno potovanje Zlatarna Malalan — Zlato broško Trgovina Škabar — 15 kg konfetov Hranilnica in posojilnica na Opčinah — Darilo v vrednosti 25.000 lir ZTT — Enoletno naročnino na Primorski dnevnik Foto Egon — Album za fotografije in okvir Pekarna Čok — Svatovski kolač Tržaška knjigama — Zbirko slovenskih leposlovnih knjig »Kozmetika 90», Opčine — razne kozmetične preparate. Agro Sosič, Opčine — bon v vrednosti 10.000 lir. Občina Zgonik — zlato verigo za narodno nošo. Občina Dolina — zlato starinsko uro za narodno nošo. Tržaška kreditna banka hranilno knjižico s položeno vlogo 25.000 lir. Kmečka zveza — 100 litrov domačega vina za svate. Manufaktuma trgovina Ulian, Opčine — namizni prt. Repentabrske žene v narodnih nošah — zlat prstan za nevesto. Dušan Milič, Zagradec štev 2. poklanja 25 steklenic vina za »Kraško ohcet*. Trgovina Mario Sossi — pečica za pečenje toastov. Kdor želi še kaj darovati, naj to sporoči na uredništvo Primorskega dnevnika, telefon: 93-808. Z vsem srcem želimo svojemu bivšemu stanovskemu kolegu še mnogo zdravih in zadovoljnih let člani u-redništva in uprave Primorskega Podrl je Zagrebčanko Včeraj zjutraj okrog poldneva je 16-letni Roberto Dulietti iz Ul. Pa-gliaricci 53/1 vozil svoje motorno kolo po Ul. Muratti proti Ul. Battisti, ko je bil pri kinu «Excelsior» podrl 26-letno jugoslovansko državljanko Antonijo Grahovar iz Zagreba, ki je prav tedaj prečkala cestišče. Zagrebčanka se bo na ortopedskem oddelku bolnišnice zaradi odrgnin po kolku desne noge morala zdraviti približno deset dni. Illlltii................ VPRAŠANJE, KI ZAHTEVA ODGOVOR Zakaj ni bilo napovedane pokrajinske vinske razstave? Po zadnjem deževju so si Irte opomogle in vinski pridelek le ne bo tako slab Po dolgi sušni dobi je zadnji dež I bil ustanovljen pripravljalni odbor, ocfrvloinri imlivnl tli ril n« trto Iri I Ha co io 4o enotni In _ blagodejno vplival tudi na trte, ki so si precej opomogle, tako da škoda ne bo prav tako huda. kot je kazalo. Lanski pridelek je bil dober, tako glede količine kot kakovosti, o čemer smo se lahko prepričali na letošnjih vinskih razstavah ki so povsod odlično uspele in privabile mnogo gostov s podeželja ter iz mesta. Ni treba ponovno poudariti, koliko so prav vinske razstave, ki jih prirejajo občine, razen tržaške, pripomogle k izboljšanju kakovosti vin in spoznavanju našega vinskega pridelka, kar je seveda znatno vplivalo, da gre domače vino lahko v prodajo po kar zadovoljivi ceni. Vse skupaj pomeni prispevek k razvoju našega vinogradništva. Po dolgih letih pričakovanj je kazalo, oziroma je bilo skoraj že gotovo, do bomo letos imeli prvič tudi pokrajinsko razstavo vin, ki naj bi jo organizirala pokrajinska uprava s sodelovanjem kmetijskega nadzorništva. Objavljeno je bilo že sporočilo pokrajine, da je da se je že sestal in da bo pokrajinska razstava domačih vin v prvi polovici septembra. Po tem prvem sporočilu je nastalo mrtvilo. Vinogradniki, ki so z zadovoljstvom sprejeli pobudo pokrajinske uprave, so zamam čakali in čakali. Prišel je september, toda o napovedani vinski razstavi ni več duha ne sluha. Te dni smo neuradno izvedeli, da razstave sploh ne bo. Zadevnega sporočila seveda ni, in ga ver jetno tudi ne bo. Vsekakor pa bi naši vinogradniki radi vedeli, zakaj je vinska razstava odpadla. Kdo je za to kriv? Kje so vzroki? Zdi se nam, da bi na ta vprašanja moral odgovoriti predvsem pokrajinski odbornik ali namestnik odbornika ki odgovarja za kme tijstvo. Koristno pa bi bilo tudi, da bi pokrajinski odbornik za kmetijstvo sploh orisal pobude pokrajinske uprave glede kmetijstva, saj o tem razen o napovedanem študijskem srečanju, do sedaj ne vemo in ne vidimo še nič. PISMO UREDNIŠTVU Dvojezični napisi Nabrežinska občina je postavila v svojem območju pred zaselki lepe dvojezične napise in smerokaze. Morda pomotoma še niso postavljeni napisi za vas Prečnik in pred nekatere druge majhne zaselke. Pred Prečnikom te namreč pozdravi na obeh vhodnih straneh napis »Preccenico*. Lepo bi bilo, da hi nabrežinska občina postavila dvoježične napise pred vse, tudi majhne vasi. Pohvaliti moramo repeotabrsko občino, ki je postavila — poleg krajevnih označb — tudi slikovite table na vseh dohodih v občino: »Dobrodošli v Repentabor*. Prav bi bilo, da bi take dobrodošlice postavili tudi v nabrežinski občini, dolinski in zgoniški: »Dobrodošli v Sesljan* itd. Če privandraš s katerekoli strani v Sesljan ali Devin, imaš vtis, da si padel v Furlanijo. Čeprav je tam mnogo slovenskih obrtnikov, trgovcev in gostilničarjev, zaman iščeš slovenskega napisa. Kot da so se na tem koncu Slovenci v morju potopili. Vsepovsod italijanski napisi, sem pa tja Wein, Brot in Zimmer, celo Wechselstu-be v štirih jezikih na Cassa di Risparmio, a menjalnice nisem iztaknil. Tako nekako je bilo še pred mesecem dni v Repentabru z dvoje-jezičnimi napisi, a na pobudo zadruge »Naš Kras* so postavili vsi gostilničarji in trgovci v Repnu lepe, velike dvojezične napise. Kmalu bomo zagledali tak napis tudi na gostišču Furlan in sosednji trgovini z jestvinami. Repen ima sedaj s svojimi napisi in smeroznaki »Kraška hiša* svojo pravo podobo. V vsaki občini naj bi v okviru prosvetnega društva ustanovili komisijo, ki naj sproži akcijo za napise juri gostilničarjih, trgovcih, obrtnikih in podjetjih. Izkušnja je pokazVla, da so naši ljudje zainteresirani za to zadevo: treba jim je pa včasih priskočiti na pomoč z nasveti. Spoštujmo sami sebe in postavimo na vse naše trgovine, gostilne in obrtniške delavnice tudi slovenske napise. Kdor ne spoštuje se sam, podlaga je tujčevi peti. B. M. Posebni avtobusi za Kraško ohcet Avtobusno podjetje »La Carsica* bo za Kraško ohcet danes, 12. sep. tembra 1971 poskrbelo za naslednje izredne avtobusne vožnje. Odhodi iz Trsta na Repentabor -Veliki Repen: ob 8.30, 9.30, 10.30, 14., 15., 16. in 17. Odhodi z avtobusne postaje na Trgu Libertš. Odhodi iz Velikega Repna proti Trstu: ob 12., 13., 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 20.30 21.30. Odhodi s Proseka proti Velikemu Repnu in Repentabru: ob 9. 10.10, 11.20. 14.20, 15.10, 16., 16.50, 17.40, 18.30. Odhodi iz Velikega Repna proti Proseku: ob 12. 13., 17.15, 18.05, 18.55, 19.45, 20.15, 21.25. Odhodi z Opčin v Veliki Repen: ob 9.10, 9.40, 10.20, 10.50 11.30. Od 14.20 do 18. približno vsake pol ure. Odhodi iz Velikega Repna proti Opčinam: ob 12., 13. in nato od 14.30 do 21.30 vsake pol ure. Avtonomni dežela Furlanija-Julijska krajina OBVESTILO O NATEČAJU Z odlokom predsednika deželnega odbora štev. 05811/Pres. z dne 23. decembra 1970, objavljenim v deželnem Uradnem vestniku štev. 31 od 27. avgusta 1971, je deželna uprava razpisala izpitni natečaj za 8 mest nadzornika tretjega razreda za poskuinjo v staležu nadzornika pri deželni službi gozdnih čuvajev v konceptni karieri osebja Avtonomne dežele Furlanija -Julijska krajina. Prošnje za pripustitev k natečaju, naslovljene na predsedstvo deželnega odbora dežele Furlanija - Julijska krajina — Glavno tajništvo, Trst — in napisane na kolkovanem papirju za 500 lir, v smislu navodil, ki jih vsebuje zgoraj omenjeni Uradni vestnik, morajo dospeti na predsedstvo deželnega odbora najkasneje do 18.30 26. septembra 1971. Deželni Uradni vestnik se lahko nabavi v Trstu v knjigarni «1. Svevo. na Korzu Italia 22, v Vidmu v papirnici »Benedetti. v Ulici Mercato Vecchio 13, v Gorici v papirnici »Paternolli. na Korzu Verdi 50, v Pordenonu v knjigarni »Minerva* na Trgu XX. Settembre. Ustrezna pojasnila se lahko dobijo na sedežu deželnega odbora v Trstu, Ulica Carducci 6, na sedežu odborništva za krajevne ustanove v Vidmu, Ul. Savorgnana 10, in na sedežih pokrajinskih uradov krajevnih ustanov v Gorici, Largo Culiat 7 ter v Pordenonu, Ul. Cavallotti 10. IdMHI ARHITEKTI ■ KREATORJI ■ TAPETNIKI Kot zastopniki podjetja «FLEXA» smo dobili novo zbirko 1971 KITTY nova tkanina, nanešena na bombažni jersey — mehka (kot tanko umetno usnje), elastična, raztegljiva, v 13 modernih barvah za opremo in konfekcijo, je pralna in odporna proti svetlobi DAINIL umetno usnje v 16 barvah, izredno odporno, za dvorane, fotelje, razne obloge itd. ZANCHI VELURA črtast pralen pliš v 13 čudovitih barvah za opremo NEOVEL pralen pliš v 10 čudovitih barvah za prevleke Vse navedeno Imamo na razpolago Vzorce zahtevajte brezplačno! Obiščite ras! ZAKCHI Trst — Ul. Coroneo 4 JniahuDuzjva, MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT Glavna direkcija Koper, Vojkovo nabrežje 32 Telefon: 21830 Tele*: 34-117. 34 140. 34-113 s svojimi filialami in Izpostavami v vseh Jugoslovanskih središčih • pristaniščih In na mejnih prehodih VAM NUDi ■ popoln š pedi terski servis, organizira prevoze po su hozemskih, pomorskih in zračnih poteh ter daje nasvete v transportno-špediterskih zadevah ■ z lastnim kamionskim parkom prevzema vse vrste prevozov ■ specializirani dejavnosti sta blagovni tranzit prek luke Rijeka in Koper ter opravljanje špediterskib uslug na sejmih in razstavah doma in v tujini Zaupajte vaše blago organizaciji INTEREUROPE. Prepričali se boste o našem strokovnem, hitrem ta skrbno opravljenem servisu PHmoSEFcinevnik GORIŠKI DNEVNIK H. septembra Ufi NEDELJA, 12. SEPTEMBRA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 in 23.15 Poročila; 8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Glasba za čembalo; 10.15 Poslušali boste; 10.45 Za dobro voljo; 11.15 D. Malovič: »Vitaminski R faktor*; 11.45 Vesele harmonike; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 15.30 Radijska igra: »Gospod Kannt si šteje v čast*; 17.00 Revija zborov; 17.30 Šport in glasba; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Bednarik; »Pratika*; 19.15 Sedem dni v svetu; 19.30 Filmska glasba; 20.00 šport; 20.30 Ljudske pesmi v komorni predelavi; 20.45 Ljubezenska lirika (prip. M. Košuta); 21.00 Plošče; 22.00 PONEDELJEK, 13. SEPTEMBRA TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 11.50 Kitarist Powell; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkestri; 17.20 Disc — time; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Simf. glasba; 18.50 Jazz-motivi; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.15 Revija solistov; 19.45 Tržaški zbor »Tartini*; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Glasbene razglednice; 21.00 Soc. vprašanja v slov. romanih; 21.45 Slov. solisti; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 15.10 Kvartet Fer- Sportna nedelja; 22.10 Sodobna glas- rara; 15.30 Folklorni dokumenti; ba; 22.25 Zabavna glasba. TRST 8.30 Kmetijska oddaja: 9.00 Or-! tralna glasba; 10.30 Tržaški motivi; 12.10 Plošče. KOPER 8.00, 12.30, 15.30, 20.15 in 23.30 Poročila: 7.15 Jutranja glasba; 9.30 Glasbena matineja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Pregled zunanje politike; 14.30 Pogovor s poslušalci; 14.40 Nedeljska srečanja; 18.00 Lahka glasba: 19.00 Hrvaške pesmi in plesi; 19.30 Orkestri; 20.30 Prenos RL; 23.20 Plesna glasba in športna nedelja; 24.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 16.00 Simf. koncert. KOPER 7.30, 8.00, 12.30, 14.00, 15.30, 18.00, 20.15, 23.30 Poročila; 8.10 Jutranja glasba; 9.30 Glasbena matineja; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Lahka giasba; 15.40 Zabavna glasba; 16.00 Prenos RL; 17.00 Primorski dnevnik; 17.40 Dela primorskih skladateljev; 18.00 Lahka glasba; 18.45 Kotiček za najmlaj-še; 20.30 Prenos RL; 23.20 Nočni orkestri; 24.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Poje 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 in 23.00 sopranistka Renata Tebaldi; 12.10 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 13'1?,®t P*1.8*1 14 19_K- 8.30 Življenje na poljih; 10.15 Vi zibaldone; 15.10 Rad. igra: »Ca- in jaz; 12.29 Hit parade; 13.15 Hot-ltae: 14.10 Ital. zibaldone: 15.45 Popoldne z Mino; 18.15 Nedeljski koncert; 10.30 Operetna raziskava; 20.28 Glasbeni variete; 21.20 Koncert čelista R. Aldulescuja in pianista A. Guttmana; 21.50 Radijska igra: »Jez na Tihem oceanu*. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 17.25, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 9.35 Veliki variete; 11.00 »Otto piste*; 13.00 Kvizi narobe; 15.00 »La corrida*; 16.40 Pesmi; 17.30 Glasba in šport; 20.10 »Su-personic*; 22.00 Glasbene novosti; 23.05 Lahko noč. Evrooa. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.50 Folk-glasba; 13.00 Medigra; 14.05 Wagnerjeva opera v 3 dej.: »Siegfried*; 15.30 »Zgodba za 24 ur»; 17.15 Igra Modem Jazz Quartet; 18.45 Kulturna oddaja; 19.15 Vsa-kovečeml koncert: 20.45 Poezija FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek: 9.15 Skladbe za klavir; 10.10 Cherubi-nijevm sonata; 10.20 Violinist N. Milsten; 11.00 Medigra; 12.00 Dva glasova, dve dobi; 12.30 Plošča v izložbi; 13.30 Hindemithova sonata. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 16.00, 18.00, 23.00, 24.00 in 1.00 Poročila: 9.05 Radijska f-gra za otroke (M. Nastasijevič: Pravljica o drvarjevi sreči); 9.40 Orkestralne skladbe za mladino: 10.05 Koncert iz naših krajev; 11.05 Se pomnite, tovariši... 11.25 Pesmi borbe in dela; 11.45 Naši poslušalci čestitajo: 14.15 Zabavna glasba; 14.30 Nedeljska reportaža; 14.50 Z domačimi ansambli; 15.05 Slovenske narodne v raznih izvedbah: 15.30 Humoreska tega tedna: 15.50 Klavir v ritmu: 16.05 Igramo za razvedrilo: 17.00 Radijska igra; B. Mather: Naj ne ve levica... 17.46 Lepe melodije; 18.05 Nedeljsko športno popoldne: 20.00 Lahko noč, otroci! 20.15 Glasbene razglednice: 21.00 »V nedeljo zvečer*; 23.20 Plesna glasba; 24.05 Literarni nokturno (G. Schwab: Tezej in Fei-dra); 23.15 Jazz za vse. ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša: 12.15 Kmetijska oddaja: 15.00 Prenos motorne in avtomobilske dirke; 18.15 TV za otroke: zgodba »Princesa in čarovnik*: 19.50 športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV-film: «A-retacija Arsenia Lupina*; 22.10 Športna nedelja; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 18.15 Prenos motorne in avtomo- lamity Jane*; 16.20 Oddaja za mladino; 19.30 Neapeljske pesmi. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Orkestri; 9.50 O pustolovščinah G. Casanove; 10.05 Pesmi; 10.35 »Otto piste*; 12.35 »Alto gradimento*; 14.00 in 18.05 Kako in zakaj; 16.05 Popoldanske pesmi; 19.02 Atene; 21.30 Kvizi narobe; 22.00 Mladi izvajalci; 22.40 Življenje George Sand; 23.06 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 10.35 Mahlerjeve simfonije; 11.45 It. sodobna glasba; 12.20 Arhiv plošče; 13.00 Medigra; 14.30 Včerajšnji in današnji izvajalci; 15.30 Wagner-jeva opera »Siegfried*; 17.35 Jazz danes; 19.15 Vsakovečemi koncert; 21.30 Radijska igra; «11 ri-tomo di Gorgia*. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.50 Folk. glasba; 10.10 Haydnova simfonija; 10.30 Mozartovi trii; 11.00 Medigra; 11.30 »Kralj Artu*. SLOVENIJA 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00. 15.00, 16.00, 18.00, 19.00, 23.00, 24.00 in 1.00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja (Lavrin, Magdič, Vauda, Kalan, Lovec, Kren, Mihelčič, Štuhec, Hubad, šček, Škerl, Gregorc, Žigon); 10.05 Pisan svet pravljic; 10.20 Operetna glasba jugoslovanskih avtorjev; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Georges Bizet: Arležanka (suita št. 2); 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 14.15 Zabavna glasba; 15.10 Iz partitur skladateljev M. Sepeta, A. Sossa in J. Privška; 15.35 Naši poslušalci čestitajo; 16.30 Glasbeni intermezzo; 16.40 Poje zbor »Bratov Milavcev* iz Brežic; 17.00 »Vrtiljak*; 17.40 Z orkestrom Peter Walden; 18.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne (Škerjanc, Paderevvski, Kodaly, Aratiu-nian); 19.35 Z ansamblom F. Puharja: 19.45 Kulturni poletni vodnik; 20.00 Lahko noč, otroci! 20.15 Z ansamblom Maksa Kumra; 21.00 Giacomo Puccini: Odlomki iz opere »La Boheme*; 22.00 Mozaik melodij; 22.30 Pol ure s solistom Jožetom Kampičem; 23.15 Za ljubitelje jazza; 24.05 Literarni nokturno; 24.15 Slovenski pevci zabavne glasbe. ITAL. TELEVIZIJA 18,15 TV za otroke: zgodba »Vespertinov kruh*; 18.45 »Šola v Hargheisi*; 19.15 »Gianni in čudodelni Alverman*; 19.45 športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnev- bilske dirke; 19.30 Evropsko tek- nik; 21.00 TV film: »Far West»; movanje 1971 v latlnsko-ameriških 22.50 Filmske novosti; 23.00 Dnev- plesih; 20.05 Srečanje s skupinama Canned Heat in Paul Brett Sage; 21.00 Dnevnik; 21.15 Glasbeno-za-bavna oddaja z Enzom Cerusicom; 22.25 TV nadaljevanka: »Divji U-gryum». KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Pan-tele-tron (risanke); 20.10 TV-film: »Vila ob jezeru*: 21.00 Ital. film z E. Martinelli japonski kinemaskopski film v bal vah. CENTRALE ob 15.30: »Riusciri u nostro eroe a ritrovare il pid Šra®' de diamante del mondo?*, R. kanton in A. Spaak; kinemaskops*1 film v barvah. V1TTORIA ob 15.30: «Quattro sP°r chi bastardi*, J. Namot in A. Mar‘ gret: ameriški film v barvah, nd*‘ dinr pod 18. letom prepovedan, Iršič AZZURRO ob 15.00: »Non »tu**1' cate i cowboy», J. Stewart in Fonda; v kinemaskopu in v barvah-EXCELSIOR ob 14.00: »Controf«®' ra per un deUtto*. P. Lawford h1 S. Davis jr.; v barvah. PRINCIPE ob 15.00: »Le pocorell* del reverendo J. Borse*, v barvah-SAN MICHELE ob 14.00: »El Cid»; Sofia Loren in C. Heston. Barv® film. 'oro (iurica SOČA (N. Gorica); »Trije mušketi*' ji», ameriški barvni film — ob 1®" 18. in 20. SVOBODA (Šempeter); »Mrtvi ne Občujejo dolgov*, ameriški barvni flh® - ob 16., 18. in 20. RENČE: «živim za tvojo smrt*, riško-italijanski barvni film — °° 17. in 20. KANAL: »Kdo je moriiec*, francos barvni film — ob 17. in 20. ŠEMPAS: »Butch Cassidy in Sunda® ce Kid*. ameriški barvni film1 ** ob 17. in 20. DESKLE: »Blažen med ženami*. f*aa coski barvni film — ob 17. in PRVAČINA: »Ples vampirjev*, anJf riški barvni film — ob 17. in 20' DEŽURNI LEKARNI V GORICI Danes ves dan m ponoči je * ^ rici odprta lekarna BALD1NI, Ko**® Verdi 57, tel. 2879. V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči Je v T*^ ču odprta lekarna dr. Rismondo, u Toti 52, telef. 72701. DEŽURNA CVETLIČARNA Danes so v Gorici odprte vse cvet Učarne. Avtoklub v Gorici priredi od 31* tobra do 4. novembra izlet v Nv lijo. Odhod bo z letalom iz Ronk>^ gledali si bodo znamenite kraje berobello, jame v Castellani, Bst to, Bitonto, Canne in Canoso. Ker število mest omejeno, se je **? vpisati najkasneje do 23. septefnD v pisarnah avtokluba. Darovi in prispevki Zvezi prostovoljnih darovalcev J* so prijatelji pok. L. Tausanija d8^ vali 28.500 lir. trgovin* čevlje* JUREN GORICA Largo XXVII Maržo 9 Palača INPS __ Vta IX Agosto 1 Velika Izbira čevlje* in torbic po konkurenčnih cenah 1 KULTURA Deseto mednarodno zborovsko tekmovanje «C. A. Seghizzi» Zakaj odsotnost slovenskih zborov -Pereče vprašanje obveznih pesmi - Naj-višje kvalitetno poprečje pri ženskih zborih, slabše na področju folklore Desetega mednarodnega zborov-tekmovanja »Cesiare Augu-/° Seghizzi* v Gorici od 2. do 5. avgusta 1971 so se udeležili zbo-^ iz Avstrije, Bolgarije, Češkoslo-aslce, Grčije, Holandije, Italije, “goslavije. Poljske, Španije in 6aPadne Nemčije. Najšibkejše kvalitetno poprečje Pokazali moški zbori, med kazini vsaj štirje niso sodili na r^dnarodno tekmovanje. Med najviše v tej skupini lahko šteje-r)° bolgarski zbor iz Gabrova, 5 je prejel prvo nagrado, je pa učinkoval kot glasovno ubra-disciplinirana enota kakor pa releje umetniško prepričal na P°dročju polifonije; »Antonijo II-to*berig» iz Trsta je prejel sicer nagrado, vendar na® je le-nekoliko razočaral, pravzaprav Od 18.9. do 4.11. Nekoč je bil Kras Grupa «U» v Kraški galeriji V umetnostni galeriji Kraške hiše v Repnu bo, sicer po že Zaključenem rKraškem tednu* locla vedno v okviru tematike, hi je bila predmet tega tedna, » soboto, 18. t. m. otvoritev zanimive razstave, združene z literarnim večerom. Pod skupim, naslovom *Nekoč je bil Kras* se bodo ponovno predstavili naši javnosti mladi slovenski likovniki znane «Grupe V* (Robert Kozman. Dazide-tij Švara. Franco Vecchiet. Branko Volk. Boris Z ul jan in ®di Žerjal), literarni večer ob otvoritvi pa bodo izpolnili Mar-ho Kravos, Sergij Verč in Ire-na žerjal-Pučnik. Kakor imajo mladi likovniki Vsak svoj umetniški izraz in vsak svoj individualni pogled na sodobno problematiko, tako Uh druži isto osnovno izhodišče bodisi kot Slovence, bodisi kot umetnike: prispevati s tvojimi deli k razreševanju bistvenih življenjskih nujnosti naše družbe na splošno in ‘naše-Oa človeka še posebej Njihov »vet zato ni izven realnosti, pač Da je realnost taka kot jo Lidijo, kot jo čutijo, kot želijo, da bi bila in jo zato. u-vietniško pregneteno, posreduj jejo drugim, da bi jo ti drugi >ami v njej zaznali spet vsak tja svoj način v sozvočju s svojimi pogledi, s svojim mišljenjem in zakaj ne — s svojim čustvovanjem. Za konfrontacijo Hm je, ker je vo njihovi sod-bi konfrontacija sploh smisel in naloga umetnosti oziroma dialog med umetnikom in sve-i°m izven njega, med umetnikom in potrošnikom umetnosti. Zn tako konfrontacijo so si ‘okrat izbrali Kras. Kras v kontrastu med idealnostjo in realnastjo. Kras ki se iz dneva v dan z mrzlično hitrostjo našega časa spreminja, kjer se ztarožitnost izgublja v cementu, zlobj arhitekturi in zgrešeni nrban‘stiki in Kras. kakršen je bil nekoč ne le po svo i zuna nii. podobi, temveč po tem. kar nam je pomenil. V sHkah. strukturah, vsak po svoje se bodo vsak na svoji šestini razstavnega prostora konfrontirali s to tematiko in lastno konfrontacijo nudili drug:m v nadalj-n e sprejemanje in podoživljanje. In na isto temo bo ubran tudi literarni večer v poeziji 'n prozi, saj loči literaturo in likovnost samo oblika izražanja. nikoli pa ne umetniško hotenje. Razstava rNeknč je bil Kras* bo predvidoma odprta do 4 no vembra. j. k. njegov dirigent, ki se nagiba k zunanjim učinkovitostim bolj kakor k poglabljanju v umetniško bistvo skladbe. Gallusova «0 bone Deus» je bila stilno nedojeta, izvedena v smislu romantičnih prijemov. Zbor je bil drugače dobro pripravljen, intonančno čist in pre cizen; zbor «Ca n tori di Assisi* je prejel drugo nagrado — močno doživetje je ustvaril v Pizzettijevi skladbi, dočim nas je Paiestrino-va, stilno ne povsem izčiščeno dognana, manj zadovoljila; zbor »Co-radimi* iz Arezza je boljše pel v Gorici kakor v Arezzu, kjer je nastopil sicer izven tekmovanja, na koncertu — je dober zbor, ki bi po svojih muzikalno interpre-tacijskih kvalitetah zaslužil na tem tekmovanju boljše uvrstitve. Odpraviti bo moral rahla izstopanja posameznikov v f predvsem v tenorski skupini; zlitejši kakor lani je »Ermes Grion»; pri tem zboru simo zaznali kar lep napredek bodisi v tehničnem bodisi v interpretativnem pogledu. Omeniti moramo še zbor «G. Verdi* iz Ronk, ki je isti program po lastni izbiri, kakor v Arezzu letos, bolje odpel v Gorici. V krog trii zborov sodi tudi »Mannerchor Mill-stattersee* iz Millstatta v Avstriji. Višje kvalitetno poprečje je bilo pri mešanih zborih. Prvo mesto je prejel komorni zbor glasbene gimnazije z Dunaja, ki smo ga nekaj dni prej slišali v Arezzu — z lanskoletnim programom v Gorici. Tudi ta zbor je na tem tekmovanju v Gorici boljše pel, vendar je lani celotni zbor zvenel ubranejše, ker ni ženski del zbora glasovno tako dominiral nad moškim kakor letos in tudi je bil ženski del nekoliko zlitejši in homogene jši zlasti v visokih tonih. Kljub težavam v pogledu glasovnega ravnovesja, ki pravzaprav izhajajo iz razlike dozorelih ženskih glasov napram moškim še ne docela razvitim, je dirigent dosegel prožno celoto, ki je sposobna pomembnih interpretacij-skih kvalitet zahtevnih del iz svetovne literature. «Chor der Ge-saimtschule Marktoberdorf* iz Zahodne Nemčije se je predstavil 'kot dobro pripravljena pevska skupina. Dirigent Arthur Gros je izvrsten zborovski pedagog in mu- zik. Čeprav je verjetno imel večje težave v pogledu zvočnega ravnovesja pri še mlajših pevcih, mu je uspelo doseči glasovno ubrano, disciplinirano pevsko skupino, ki je dosegla znatno muzikalno kulturo. Obvezna pesem je morda med vsemi interpretacijami najbolj plastično in prepričljivo izvedena. Tudi ostali, po svobodni izbiri, sta bili izvedeni v napetem grajenju in sta neposredno učinkovali. Zbor je prejel tretjo nagrado. Drugo nagrado je prejel zbor iz Assisija, pri katerem pa smo pogrešali nekoliko večje sproščenosti in prefinjenosti v interpretaciji Poulencove skladbe ter vemeje zajete slogovne značilnosti v Monteverdije-vem delu. Med boljše zbore sodi tudi zbor »Balassa Balimt* iz Esztergoma na Madžarskem. Najvišje poprečje kvalitetne ravni je bilo pri ženskih zborih. Prvo nagrado je popolnoma zasluženo prejel zbor učiteljic iz Sofije, ki si je pod vodstvom Lidije Asenove Dimitrove, dirigentke redkega poznavanja pevsko zborovske tehnike in muzikalne kulture, priboril tudi prvo nagrado v narodnih pesmih. Mislim, da bi bilo odveč poudarjati glasovne odlike in vse predpogoje za izredno nazorne, umetniško utemeljene in pristno učinkujoče interpretacije. Drugo mesto je zasedel dekliški zbor »Ge-samtschule Marktoberdorf* — po tehničnih in muzikalnih odlikah, ki smo jih že omenili pri njegovi mešani sestavi. Tretje mesto je predvsem po svojih muzikalno dognanih interpretacijah obvezne pesmi in Brahmsove »Regina coeli* zasedel ženski del zbora »Cantori di Assisi*. Po točkah je sicer nižje ocenjen kakor v moški in mešani postavi, si je pa v ostri konkurenci priboril po membno mesto. K boljšim zborom lahko prištejemo tudi drugi ženski zbor iz Sofije, komorni žen ski zbor z univerze v Brnu, mad žarski iz Esztergoma, med ita lijanskrmi pa »Picoolo coro Pa dovano* in »Coradini* iz Arezza Bodisi zaradi utrujenosti bodisi zaradi šibkejše pripravljenosti ali pa tudi zaradi včasih slabih priredb, je bilo tekmovanje na področju folklore v celoti na ne- koliko nižjem nivoju. Razvrstitev zborov na prva štiri mesta je v skladu z izvajanji. Med mešanimi zbori so prva tri mesta zasedli: zbor »Gesamtschule Marktoberdorf*, zbor »Karola Kurpin-skiego* iz Poznanja in »Cantori di Assisi*, četrto pa madžarski zbor iz Esztergoma. Med moškimi zbori je prvo mesto zasedel bolgarski zbor iz Gabrova, drugo mesto Mknnerchor Millstattersee*, ki je, mimogrede povedano, zapel tudi Kemjakovo »Jaz pa moj gwa-žek* — edino slovensko pesem, ki smo jo slišali na letošnjem tekmovanju v Gorici — tretjo nagrado je prejel »Antonio Dler- Ivan Sili« * v (Nadaljevanje na S. strani) dni j« ljubljanska RTV posnela me). v Kulturnem domu tri uprizoritve SG (Antigona, Raffaele, Mo« te* Na sliki med snemanjem Antigone iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiimiiiiifmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiii niiiiiniiiiiin OB OBALAH OHRIDSKEGA JEZERA Presenetljivi Černigoj STRUŠKI VEČERI POEZIJE Lirika, narodnost in politika - Makedonija: park starožitnosti in vrt davninske pristnosti Na mednarodnem «ex tempore» v Piranu 1971 je prof. Avgust Černigoj razstavil izven konkurence sliko «Obala» iz naravnih elementov (kamen, pesek, kovinska mreža) Na obali Ohridskega jezera se že deset leta zapovrstjo nizajo srečanja pesnikov. Straški večeri jim pravijo, ker se njihov osrednji dogodek — večer na drimskem mostu — vsako leto odvija v Strugi,mestecu, ki je tam na make-donsko-albanski meji še vse polno muslimanske barvitosti, makedonske prvinske tipike in vznemirljivega duha po pradavni zibelki slovanske kulture. Zakaj prav tu, na obalah Ohridskega jezera sta pred tisoč leti sveti Klement in Naum dopolnila Cirilovo pisavo in ji dala ime svojega učitelja. Od tu se je potem še dolga stoletja širila beseda kulture v ves slovanski svet. Prav to prizorišče so si Makedonci izbrali, da na njem prirejajo »Straške pesniške večere*, ki po eni strani bratijo ustvarjalce iz vseh koncev sveta, po drugi strani pa tudi uveljavljajo makedonske dosežke in s tem tudi makedonski narod. Ne smemo pozabiti namreč, da so se Makedonci dokopali do priznanja lastne nacionalnosti šele po tej vojni m da jim narodno samobitnost še danes nekateri odrekajo. In kakor se je naš narod v . dneh prebujenja opiral na svoje pisatelje, tako se danes Makedonci ozirajo v svoje književnike. Kako hvaležno poslušalce imajo tamkajšnji pesniki in kako odgovorna naloga jim sloni na plečih, govori marsikaj: recimo podatek, da so v zadnjih štirih letih prodali okrog 30.000 knjig malega Petra An-drejevskega, da tiskajo v Skopju svoje še živeče klasike kar v serijah in to v več desettisoč naklade. In še: na pesniški manifestaciji MOSTOVI v Strugi, ki je bila 28. avgusta, se je zbralo, če bom skromen v cenitvah, okrog pet tisoč ljudi, da bi poslušali, kaj jim bo spregovorilo »srce naše-ga nemirnega človeštva*, kot se je izrazil Indijec Gur Baksh Singh v svoji pesmi. Na jubilejnih desetih Struških večerih, ki so bili od 25. do 28. avgusta in ki so se zaključili 29. v Skopju, je bilo preko 150 pesnikov iz 24 držav, udeležilo se jih je pa še izdatno število drugih u-glednih osebnosti iz kulturnega in političnega sveta, poleg številnih novinarjev seveda. Krste Crven-kovski, predsednik Makedonije in Nikola Minčev, predsednik makedonske skupščine nista priredila le sprejema za udeležence Struge 71, ampak sta tudi več dni spremljala pesniške prireditve, kar le znova dokazuje, kako sta pri Makedoncih kultura in politika organsko povezani. Spregovoril sem toliko o okoliščinah. v katerih se je pesniško srečanje dogajalo, ker so me te presenetile, saj si pri nas in tudi marsikje drugje v naši okolici kaj takega sploh ne moremo predstavljati. In mislim, da so bili to vtisi tudi drugih pesnikov, saj se je na vabilo prirediteljev zbralo toliko uglednih imen, kakor se jih redkokje: recimo Wystan Au-den in mladi William Mervin iz ZDA, Jean Rousselot iz Francije, Poljaka Tadieusz Karpovicz in Ta-deusz Rozevicz. Madžara Zoltan Czuka in Adlesz Nagy, Rus Robert Roždestvenski, Šved Gunnar Har-dirvg. Iz Italije, ki .je bila glede na svojo geografsko bližino kaj slabo zastopana, sta prišla Filippo Accrocca in Lino Curci (iz Sovjetske zveze jih je prišlo sedem, i* ZDA šest). Največ pa je bilo seveda pesnikov iz Jugoslavije in skoraj najvidnejša imena: sploh se mi je zdela izredno raznolika poezija jugoslovanskih narodov nnjvečje doživetje in prepričan sem, da sodi v svetovni vrh sodobnega lirskega ustvarjanja, le jeziki jo zamenjujejo v majhen resonančni prostor. In tu ne mislim le na Hrvaško in srbsko liriko, ki sta bili od nekdaj močni in kvalitetni, ampak tudi na poezijo manjših in do sedaj malo zapaže-nih jugoslovanskih narodnih skupnosti, na primer bosansko ali albansko, prava lirična velesila pa kaže, da je dežela gostiteljica — Makedonija. Iz Slovenije je prišlo letos manj pesnikov kot po navadi, le Veno Taufer, Svetlana Makarovič in Marko Kravos poleg Cirila Kosmača, ki se ie struških prireditev udeležil kot predsednik Društva slovenskih pisateljev. Mnogo vtisov in spominov na maratonsko pesniško doživetje z obale ohridskega jezera bi še nanizal, pa kaj ko jih prekrivajo pol zasebna doživetja navadnega makedonskega človeka in njegove pokrajine. Ta doživetja se mi zdijo še pomembnejša, veljavnejša, čeprav sodijo manj v informativni zapis- recimo plimovanje jezera v mesečini, jezera, ki mu kot morju ne vidiš bregov, tako je veliko. Ali samotna vasica Vele-stovo — poldrugo uro strme poti od civilizacije, kjer je ob studencu nekaj deklet, ki si zaupljivo pripovedujejo, okrog njih pa prašički, četvero psov, pod drevesom osel. Ženica pred zidano strešno pečjo kar na prostem razlaga meso in nekakšne mlince — jutri bo tu svatba in vsa vas bo slavila. In poslednji večer z makedonskimi prijatelji, ob vinu in šaljivi besedi; in še vitki beli minareti, rdeča izsušena zemlja, ženice v črnem, polja s tobačnim cvetjem, samostani, cerkve in čudovite freske in čudovite ikone, ki jih obžigajo sveče, postavljene preblizu. Ker Makedonija, če se le oddaljite za kak kilometer od asfaltiranih cest. ni muzej ali restavrirana izkopanina ampak še vedno park starožitnosti. vrt davninske pristnosti. In tudi zaradi tega so_ Straški večeri poezije veliko doživetje. Marko Kravo* *t*ltlllt.....im.................MIMI........................................ TONE ŠIFRER: MLADOST NA VASI (Mm tleh) Tone šifrer (rojen leta 1911 — leta 1942) spada v tisto /e-l^scijo, ki je bolj ali manj čuti-5 da se končuje neko /gidovin-obdouje in priuaja r.ovo, če-so bili obrisi tega novega še iC*aj nejasni. Nekateri pripadniki ? generacije so že zgodaj našli * smisel v boju za boljši, bolj letalni in bolj človeški svet, tret-J to se v spoju z domačo zemljo gugali ubraniti pred negotovost-ki se je kazala na obzorju. , fi^r je bil eden od predstavnikov zadnje vrste. Bil je kmečki J11* iz Žabnice pri Kranju. Studi-je gimnazijo v Ljubljani in na I Pijanski univerzi slavistiko, kjer j® tudi diplomiral. Po vojaščini j* žačel iskati službo, slednjič je ^ tik pred vojno nastavljen kot Bp°fesor slovenščine, suplent na j^tonaziji v Ptuju. Tu so ga imeli j® levičarja, čeprav je bil v času radija član Sokola in nacionalno ^hiokratično usmerjen. Sicer pa je kot kmečki s;n živel z naravo, ki ga je izoblikovala v človeka in intelektualca z ostrim posluhom za estetske in nacionalne vrednote. Njegov etos je koreninil v živem, tradicionalnem občutku za poštenost, pravičnost, resnico in nravnost. Zaradi tega je že kma lu po začetku okupacije našel pot v vrste pripadnikov Osvobodilne fronte. Ko se je začela vojna je namreč moral pustiti mesto gimnazijskega učitelja v Murski Soboti, kamor je bil premeščen iz Ptuja Ljubljanski literarni prijatelji so ga skušali zadržati v Ljubljani, toda šifrer se je vrnil domov v Žabnico, kjer se je prijavil kot poljski delavec. Kot član Osvobodilne fron te se je udeležil nekega sestanka v domačem kraju, ki je bil izdan Nemci so ga aretirali in skupaj s petdesetimi drugimi talci odpeljali v Mauthausen, kjer je apri la leta 1942 padel pod nemškimi kroglami. Tone šifrer je na literarno udejstvovanje začel misliti že zgedaj, kot dijak, vendar je v javnost r'> pil razmeroma pozno. Ta njegova pot v literaturo je bila po'na dvomov in omahovanj in brez velikih ambicij. Prvi uspehi so mu sicer dali nekaj samozavesti, vendar se vseh dvomov v svoje literarno poslanstvo ni mogel otresti do konca svojega življenja. Bil je izredno kritičen do svojpga dela, stoer pa je omahnil preden je umetniško dozorel in preden je naše-1 svoj pristen umetniški izraz. Njegova literarna ustvarjalnost je bila mnogovrstna. Pisal je eseje, kritike, pesmi, kasneje pa se je vedno bolj posvečal prozi in dramatiki Toda ves njegov opus daje vtis fragmentarnosti, neizdelanosti in iskanja. Vendar pa ima Tone fifrer kot mislec in umetnik pomen za svoj in tudi za današnji čas. Za pisal in izrazil je marsikatero po sebnost in značilnost svojega ča- sa, marsikaj pa ima povedati tudi današnjemu bralcu. Značilna zanj je njegova čustvena navezanost na zemljo in kritičen odnos do d' ' žbene problematike, ki se je izživel v kritiko malomeščanskega življenja. Tone Šifrer je po vojni počasi zahajal v pozabo, čeprav je Slovenska Matica leta 1947 izdala krajši izbor njegove proze pod nastovom Kmet in stvari. Seveda pa je našel svoje mesto v slovenski literarni zgodovini, ki ne more mimo Šifrerjevega opusa. Tako ie Anton Slodnjak napisal, da je Tone šifrer napisal nekaj u-srvdih podob kmečkega dela, vaških običajev ter odkril tudi nekaj momentov samosvojega lju-bezemkega in miselnega življenja. Svoj poklic in značai pa bi b'l našel najbrž v domačHski liriki, saj je že izvirno tv"govoril na nokato-e nohude kmečke lirike naše Moderne, Da bi oživila spomin na človeka, ki je padel kot talec in na umetnika, ki je omahnil preden je dozorel, je založba Borec zdaj izdala zbrana delo Toneta Šifrerja in to p au naslovom MLADOST NA VASI Naslov je knjigi dala istoimenska povest, ki je izhajala leta 1939 v Ljubljanskem zvonu, okoli katerega je povezano vse Šifrerjevo literarno delovanje. Izdajo je pripravil Jože šifrer, ki je v knjigo uvrstil domala ves literarni opus pisatelja, izpustil ie le nekatere fragmente in pesni* ške poskuse ter literarno kritične zapiske, ki ne razodevajo osebnega pogleda na vprašanja literature. Izdaja ni znanstveno kritična, čeprav ima knjiga tudi opombe. Poglavitni namen izdaje je o-živitev spomina na pisatelja in njegovo delo in približanje šifrer-jevih stvaritev današnjemu bralcu. i Sl. Ru. Izjava predstavnikov primorskega tiska Predstavniki primorskega časnikarskega revialnega tiska z obeh strani meje so se dne 8. maja zbrali na gradu Kromberk pri Novi Gorici in v okviru jubilejnega praznovanja ob stoletnici izida časnika »Soča* razpravljali o pomenu slovenskega tiska kot povezujočega dejavnika slovenske narodne skupnosti tostran in onstran meje. V bogati razpravi se je izkristaliziralo neaaj napreumn in Koristnih stališč, ki smo jih vgradili v javno izjavo s katero želimo predstavniki primorskega tiska opredeliti svoje poglede m nekatere bistvene probleme zamejske in matične slovenske naciomlne skupnosti ter hkrati opozoriti širšo slovensko javnost na obstoj teh vprašanj in potrebo po njihovem hitrejšem reševanju. 1. Prepričani smo, da se mora slovenska skupnost v Italiji hitreje razviti v samostojni narodni subjekt, čigar individualnost naj se izraža na trdni programski podlagi v pravnih, političnih, kulturnih m gospodarskih razmerjih lastnega matičnega naroda in do večinskega naroda in države, v kateri zamejski Slovenci živijo. Takšna duhovna in materialna individualnost zamejske slovenske skupnosti lahKo v največji meri pripomore k njenemu obstanku m razvoju. Zamejski delt slovenskega naroda morajo črpati svoje moči prvenstveno iz lastne tvornosti, iz lastne identifikacije s svojim specifičnim — geografskim in družbeno — ekonomskim položajem in specifično naciotimo kulturno podobo ter iz plodnega, vsestranskega sodelovanja in podpore matičnega naroda in države. 2. Uveljavljanje narodnega subjekta zamejskih Slovencev ni v nasprotju temveč v tesnem sozvočju z interesi matičnega naroda, ki v krepitvi položaja zamejske slovenske skupnosti in njene jasnejše in izrazitejše samoosveščenosti vidi plemenitenje in krepitve celotne slovenske nacionalne skupnosti. Odnos, ki ga ima matična domovina do zamejske slovenske skupnosti, se zatorej ne sme odvijati v duhu napačne egocentrične ljubezni in pomoči tis le matere, Ki pri svojem otroKU ne razvija dovolj njegove lastne samostojnosti in odrastlosti. Uosedanja pokroviteljska, obrambna in kulturno ter drugo pomoč vsebujoča politika matičnega naroda do zamejskih Slovencev se mora v prihodnje vse bolj dopolnjevati s težnjo, da zamejska skupnost ustvarja lastno bogastvo živijenskih sposobnosti. Enosmerna m enostranska pomoč ne zadošča več. Sodelovanje med vsemi deli slovenskega naroda more najplodneje prispevati k njegovemu celovitemu bogatenju strpnosti in ustvarjalnosti. V skladu s takšnim prepričevanjem poudarjamo tudi potrebo, da se odnos matičnega naroda do zamejskih skupnosti ne sme prvenstveno oblikovati po političnih, svetovno nazorskih merilih. Takšno enostransko obravnavanje celovite nacionalne problematike slovenske zamejske skupnosti doslej ni prispevalo k njenemu večjemu povezovanju. Sodelovanje, podpora in zaupanje matičnega naroaa do zamejskih skupnosti se mora čim širše tn z odprtim razumevanjem usmerjevati k vsem nacionalno zdravo čutečim in delujočim organizacijam zamejcev. Udeleženci razprave so podprti dosedanja prizadevanja, da bi slovenska sKupnost enotno nastopala, ko gre za osnovne narodnostne interese, ne glede na politične in ideološke opredelitve. 3. Glede obveznosti in možnosti povezovanja in pomoči matičnega naroda zamejskim Slovencem v Itaaji in Avstriji igrajo lahko posebno koristno vlogo obmejne slovenske pokrajine. Mnenja smo, da se slovenska SKupnost v SR Sloveniji premalo, tako v načelih kot v praksi, zaveda dejstva, da z gospodarsko - kulturno krepitvijo središč ob meji ustvarjamo najboljše osnove za čim neposrednejše navezovanje živih, tako rekoč vsakdanjik stikov med Slovenci tostran in onstran me,e. Tako matičnim Slovencem ob meji kot tudi zamejskim Slovencem bi spodkopavali korenine njihovega obstoja, če bi ob naši meji s praktično politiko ustvarjali vse bolj izpraznjen demografski prostor, pokrajino, ki v gospodarskem pogledu hira in v kulturnem zakrneva. 4. Udeleženci so kritično ocenili tudi odnos večinskega naroda do slovenske skupnosti v Italiji. Dali so priznanje prizadevanjem tistih političnih sil v Italiji, ki se zavzemajo za uveljavitev demokratičnih in naprednih načel glede položaja in razvojnih možnosti Slovencev v tržaški, gorički in videmski pokrajini. Predstavniki tiska so izrazili svojo odločnost, da se bodo v sredstvih obveščanja, ki jih predstavljajo, in drugače dosledno borili za uresničitev enakovrednih razvojnih možnosti slovenske skupnosti v Italiji na narodnostnem, gospodarskem, kulturnem in drugih področjih. Posebej so se zavzeli za to, da bi italijanske oblasti nemudoma iztmšile ustrezne začetne ukrepe v Slovenski Benečiji. b. Sodimo, da nam do danes še zmeraj ni uspelo v zadovoljivi meri rešiti problema medsebojne obveščenosti. Matični narod prek obstoječega tiska premalo in preveč nepopolno spremlja probleme in prizaOevanja zamejskih Slovencev. Leti pa po svoji strani sami spet niso dovolj obveščeni o dogajanjih v matični domovini. Zavoljo tega podpiramo zahtevo, da deklaracijo o enotnem kulturnem prostoru uresničimo tudi v smislu svobodnejšega pretakanja zamejskega tiska po vsem slovenskem kulturnem prostoru. Anahronizmi nekaterih administrativnih predpisov, ki jih občasno spremljajo tudi znaki politične ozkosti, ovirajo normalno širjenje zamejskega tiska v SR Sloveniji. Zavzemamo se za ustvarjalen odnos in ne za odnos neobveščenosti in ignoriranja. Prepričani smo tudi, da lisk v SR Sloveniji ne po obsegu ne po ustreznosti še zdaleč ne obvešča dovolj o življenju zamejskih Slovencev, dasi lahko v tem pogledu v zadnjem obdobju beležimo spodbudna prizadevanja, predvsem kar zadeva Slovence na Tržaškem. Mnenja smo tudi, da tisk v SRS pri pisanju o življenju in delu zamejskih Slovencev ne sme upoštevati v prvi meri tistih selektivnih kriterijev, ki izhajajo iz narave politično - nazorske organiziranosti zamejskih Slovencev, temveč mora izhajati iz meril, ki odražajo resnične. vitalne interese nacionalne biti zamejskih in vseh Slovencev. Podpiramo tudi pobudo, da cPrimorski dneimik» kot osrednji časnik zamejskih Slovencev v Italiji v primerni organizacijski obliki postane dnevnik primorskih Slovencev tostran in onstran meje, ki naj tako na področju informiranja in kulturnega delovanja igra izvirno vlogo dejanskega ustvarjalca enotnega kulturnega prostora Slovencev z obeh strani meje. Udeleženci srečanja pretotovnitev slovenskega periodičnega tiska na Primorskem na gradu Kromberk pri Novi Gorici, 8. maja 1971 revije SREČANJA 29-30 Štev. 29 / 30 novogoriške revij« tSrečanja* za maj in avgust 1971 vsebuje najmanj štiri prispevke, ki so zanimivi za Slovence v Italiji: Izjavo predstavnikov primorskega tiska, skrajšani povzetek razprave na četrtem srečanju (novogoriškem) predstavnikov primorskih revij 8. maja letos »Slovenski tisk na Primorskem kot integracijski dejavnik Slovencev* (o čemer smo že v maju poročali), razgovor z Dragom Štoko in »Razmišljanje ob obisku književnikov iz Slovenije.* Izjavo predstavnikov primorskega tiska objavljamo posebej; ponati-skujemo jo iz te številke »Srečanj*, ker nam je uredništvo revije, ki je bilo pooblaščeno, da jo sestavi, ni poslalo. Glede njene vsebine pa pripominjamo, da ne predstavlja v celoti smisla razprav na omenjenem srečanju. Mnenja smo namreč, da bi izjava marala ne ustrezen način upoštevati med drugim tudi mnenje Silva Devetaka, ki je med razpravo dejal, da ni moč sodelovati s tistimi pripadniki naše manjšine, ki sovražno delujejo proti samoupravni ureditvi slovenske države, kakor tudi njegovo misel ter izjavo podpisanega predstavnika na, šega dnevnika med razpravo, naj bi se tudi na področju tiskane besede z obeh strani meje v večji meri izkoristile ugodnosti za ves slovenski narod, ki v vedno večji meri nastajajo spričo odprtih mej. V poročilu o srečanju pa pogrešamo predvsem seznam vseh časopisov in revij, ki smo ga opazili v kromberškem gradu ter tudi imena udeležencev razprave kakor tudi tistih, ki so bili povabljeni pa se srečanja niso udeležili. Povzetek razprave, ki obsega — kot beremo v uvodni besedi sestavka — 60 tipkanih strani gradiva, pa nikakor ne »ohranja o-sredn.jega smisla razprav neokrnjenega* kot izraža «upanje» uredništvo. Od šestih tiskanih strani, na katerih je objavljen povzetek razprave, je skoraj polovica (skoraj tri strani) posvečena izjavam kar dveh predstavnikov revije »Zaliv* M. Lipovca in B. Pahorja od katerih slednji niti ni bil prisoten, temveč je njegovo pisanje prebral prvi. Oba pa sta obravnavala tudi naš dnevnik, kar terja z naše strani poseben odgovor in pojasnilo, ki se tiče predvsem bralcev novogoriške revije in ki ga bo zaradi tega njeno uredništvo pravočasno (za prihodnjo številko revije) prejelo s prošnjo za objavo. V tem kratkem poročilu, naj se omejimo le na hudo zamero, ki jo je izrekel M. L. (»Čitatelj je ponižan in gleda z zamero na tisk, ki podcenjuje njegov razum... Dokler se ni pojavil povojni tisk in jo (ene same čiste ideje med Slovenci za mejo op.ur.) pregnetel v brezizhodno im gmotno zmes, v kateri se nihče ni več znašel, niti sami avtorji te kvarne zmede, zato so se umaknili v apolitično združenje....*) na tisk iz katerega najbrž ne izvzema našega dnevnika. Zato bo zlasti za naše mlajše bralce zanimiv, da še isti M. L. v našem dnevniku 4. januarja 1952, ko je izšla naša številka 2000 (včeraj je izšla štev. 8000) objavil sonet v katerem je o našem dnevniku in njeni poti zapisano tudi: *Če ta in oni se morda še trese, da bržkone ta pot vendar ni prava, naj dvomov takih se čimprej otrese...* Iz tretjega, za Slovence v Italiji zanimivega prispevka, t. j. iz izjav deželnega poslanca dr. Draga Štoke, voditelja »Slovenskega ljudskega gibanja* v Trstu in predstavnika »Slovenske skupnosti* v deželnem svetu pa naj navedemo vsaj tisto, kar je poleg propagande za svojo organizacijo zanimivega izjavil: »Pof vključevanja v italijanske stranke je lahko razumljiva, na krajši rok lahko tudi učinkovita...*. O slovenskih predstavnikih vsedržavnih italijanskih strank pa je dejal' cPriznati je treba, da imajo H predstavniki precej besede v strankini kuhinji, toda kako bo to čet deset ali več let?* Za južnotirolski Volkspartei: «... Južnotirolci so izbrali učin-kovde šo pot. Rešilo jih je kritje ene strehe.* Ali jih je res rešilo? Saj njihov »paket* v rimskem parlamentu ša vedno ni izglasovan ... Glede vprašanja o nekakem rezervatu, »ki .je občimi Dolina za-jamčen*, je dr. Štoka v svojem odgovoru ugotovil dejansko stanje. ki ga ne more spremeniti verjetno ne skupna streha, ne SS. ne PSI. ne KPI. Zanimiv je tudi Štokov odgovor na vprašanje, ali verjame v združeno Evropo. Sprejemljiv je seveda njegov nasvet, da evropski voditelji ne bi smeli »istovetiti državne meje s narodnostno*. Dalje: »Težko si ie pa v teh razmerah zamisliti obstoj neke Narodne stranke.* Nerazumljivo pa je. zakaj dr. Štoka, ko govori o številu Slovencev v Italiji, omenja številko 100.000 namesto 120.000 ali celo 135.000. ki jo vsebuje znana Čermelieva knjiga. Nekoliko čudno zveni tudi vprašanje. ali je »nezavidljivemu* stanju Slovencev v Italiji »kriva tudi matična domovina*. »Če to ne drži, so zamejci potemtakem sami za to krivi?* Štokov odgovor na to vprašanje se nam zdi kar pravilen, zlasti če dodanap še njegovo izjavo, da ni bilo nobenih spodrsljajev in togosti cv zvezi s srečanjem s predsednikom Titom v Rimu: * Besede predsednika Tita so bile sad realističnega gledanja na politiko in na zamejsko problematiko* Četrti prispevek je izpod peresa Irene Žerjal - Pučnik pod naslovom »Razmišljanje ob obisku književnikov iz Slovenije*. Veseli S. R. (Nadaljevanje na 6. strani) PrTmorš^^evhlk V Beverly Hillsu y Ameriki | RESNICN° življenje piše često čudne zgodbe umrla Anna Maria Pierangeli LJUBEZEN DO MEDICINCA Našli sojo mrtvo v njenem razkošnem stanovanju JE LEPO CLARO UMORILA Najprej je hotel postati zdravnik - Nato šef kake klinike - Ko mu je vse to tudi uspelo, je povedal, da je poročen in že oče BEVERLY HILLS, 11. — Umrla je Anna Maria Pierangeli. Davi jo je našla mrtvo njena prijateljica Helma Sorvell, ki stanuje z njo v njenem razkošnem stanovanju v Beverly Hillsu. Takoj je poklicala policijo in, kot so rekli policijski funkcionarji, je treba smrt pripisati »prirodnim vzrokom*. Kljub temu je bilo sklenjeno, da bodo truplo pokojne raztelesili, da bi ugotovili točne vzroke smrti. Vest o smrti 39-letne italijanske filmske umetnice se je naglo razširila, kajti Anna Maria Pierangeli, ki so jo tu poznali pod krajšim imenom Pier Angeli, je bila zelo znana in cenjena. Po-sebno med filmskimi ljudmi. Njena prijateljica, ki je odkrila nje- no smrt, je izjavila policiji, da se je umetnica zadnje čase zdravila zaradi motenj na želodcu. Včeraj je imela zelo hud napad in je poklicala zdravnika. Anna Maria Pierangeli je prišla v Ameriko leta 1950. Z njo je pripotovala v ZDA njena sestra Marisa Pavan. V ZDA sta prispeli takoj potem, ko je Anna Maria doživela svoj večji uspeh v filmu. Kot vsi tuji umetniki, si je morala tudi Anna Maria Pierangeli, brž ko je prišla v Hollywood, spremeniti ime, kajti njeno ime je bilo za ameriški okus predolgo in niti najmanj praktično. Postala je Pierangeli. Anna Maria Pierangeli je igrala v številnih filmih v Italiji in nato v ZDA. Doživela je tudi večje uspehe. MiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiaiuiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiinii Deseto tekmovanje «C. A. Seghizzi» (Nadaljevanje s 5. strani) sberg* iz Trsta, četrto pa »Er-mes Grion* iz Tržiča. V skupini ženskih zborov je pripadlo prvo mesto že omenjenemu zboru u-čiteljic iz Sofije, drugo drugemu bolgarskemu ženskemu zboru iz Sofije, tretje ženskemu zboru z univerze v Brnu, četrto pa madžarskemu ženskemu zboru iz Esztergoma. Iz Jugoslavije se je tekmovanja udeležil zbor »Moša Pijade* iz Zagreba, ki še zdaleč ni mogel predstaviti ravni zborovskega petja v Jugoslaviji, poleg tega je nastopil z dirigentom, ki je vzkočil v zadnjem trenutku. V mešani postavi je v polifon-skem petju zasedel peto in folklori šesto mesto. Zbor potrebuje pomladitve predvsem v ženskem delu, ki je med ženskimi zbori o-stal na predzadnjem, devetem mestu. Pri tem primeru, kakor še pri' nekaterih drugih, zlasti v skupini moških zborov, se moramo vprašati, ali ima smisel dopuščati poprečne zbore na mednarodna tekmovanja. Svojo besedo bi morali zastaviti glasbeni strokovnjaki, ki naj bi jih v takih primerih povabili na predhoden posvet. Iz Slovenije se letošnjega tekmovanja ni udeležil noben zbor. Mislim, da je glavni vzrok datum, nad katerim so pevovodje že večkrat izrekli svoje pomisleke, ker med poletnimi počitnicami ne morejo zbrati vseh pevcev na redne vaje. Zaradi tega so bili nekateri večkrat nezadostno pripravljeni. Drugi razlog pa je vprašanje kvalitete obveznih pesmi. Letos se je, kakor smo slišali, zataknilo pri obvezni Seghizzijevi za mešane zbore, ki po svoji u-metniški plati res ne predstavlja mednarodnega nivoja, v kakršnega je prerasel konkurz po izvedbah in tudi po neprimerno kvalitetnejših skladbah po lastni izbiri zborov samih. Artistična direkcija se bo v bodoče morala precej boli poglobiti v vprašanje razpisa obveznih skladb in tudi v sprejemanje predloženih. Saj smo slišali skladbe, ki ne sodijo v polifonijo in obratno skladbe, ki ne sodijo v folkloro. Bilo je tudi nekaj težkih primerov v folklori, kn smo morali poslušati priredbe, ki so mejile že na skrajno neokusnost. Kar se tiče obveznih pesmi, smo na tem mestu že dali nasvet: če organizatorji vztra-jo, da morajo obvezne pesmi biti za vsako tekmovanje nove, še neznane, bi bilo najustrezneje leto poprej razpisati mednarodni natečaj: kvaliteto skladb naj bil ocenila mednarodna žirija. tako_ kakor ocenjuje mednarodna žirija kvaliteto zborov na konkurzu. Če pa to ne bi bilo možno, naj bi se organizatorji skušali odločiti za svetovni žborovski literaturi razgledano komisij, ki bi za ob- vezne pesmi izbrala primerna kvalitetna dela. Treba se bo prebiti iz preozkega okvira, če naj se ta tekmovalni zborovski forum še nadalje kvalitetno razvija in razrašča. Sicer pa smo mnenja, da bi konkurz v Gorici, v primerjavi s cilji in nalogami mednarodnega konkurza v Arezzu, ki si je pridobil že vsesplošno priznanje v svetu, prav s povezavo mednarodnega razpisa za najboljše zborovske skladbe, poudaril svojo posebno nalogo in upravičenost svojega delovanja, ker bi pritegnil poleg zanimanja za zborovsko reprodukcijo tudi zanimanje za zborovsko produkcijo, ker bi tudi tej dal spodbudo v mednarodnem merilu. SREČANJA 29-30 (Nadaljevanje s 5. strani) nas, da lahko zapišemo, da se tudi ona skupaj z nami strinja z izjavo Cirila Kosmača ob zaključku iste okrogle mize v Kulturnem domu: »če mi pa režejo prste na nogah, me bolita tudi glava in srce*. Po drugi strani pa nam je žal, da jo že tako mlado preganjajo spomini: »Napisati .jih bom morala, ker me preveč preganjajo*. In jih je res. pri čemer pa omenja predsednika slovenske vlade v nič kaj simpatični zvezi za razliko od pohvale, ki jih je isti predsednik deležen v izjavi dr. Štoke v prej omenjenih odgovorih »da je prvi veliki slovenski politik...*. Od ostalih prispevkov naj omenimo Andreja Bratuža zanimive »Poglede na evropske dimenzi je slovenstva*. s katerimi je hotel — kot sam pravi — nakazati »nekaj točk za možno evropeistično osveščenje v sodobni slovenski družbi.* Med «aktualnimi temami* najdemo prispevek Antona Mihl.ja »Vzgoja in izobraževanje v dobi industrijsko - tehnične , revolucije* in Ljuba Ulage članek »Uspešno vodenje je cilj vodilnega delavca*. Gorazd Humar nam pove v svojem informativnem prispevku »Za svobodno slovensko univerzo*, da je študentsko gibanje v Ljubljani »le izbojevalo svoj prostor v družbi*. V delu revi .je ki je namenjen leposlovju, je objavljena pesem E. Kocbeka »Lipicanci* in prizor Jele Markove »Bidonville*. Med »zapiske in gradivo* je uredništvo u-vrstilo še kurziv o »nacionalni (ne)strpnosti Slovencev*. J. Pučnika »Slana in toča v Sloveniji*, komentar o kulturnem škandalu v Novi Gorici in še devet drugih prispevkov, med katerimi naj omenimo predvsem poročilo T. P. o prvi letošnji številki milanske zgodovinske revije «11 movimento di liberazione in Italia* kakor tudi poročilo o spominih partizanskega zdravnika dr. Francija Derganca. Leta 1954 se je prvič poročila in sicer z ameriškim popevkarjem Vicom Damonom, s katerim je živela štiri leta, nakar sta se ločila. Iz tega zakona ji je ostal sin, ki je star danes 15 let. Štiri leta po razporoki se je Pierangeli ponovno omožila. Tokrat z i-talijanskim skladateljem in dirigentom Armandom Trovajolijem. Tudi ta zveza je kmalu popustila in iz tega zakona ji je ostal danes 7 let star sin. Ana Maria Pierangeli je bila po postavi zelo majhna, komaj poldrugi meter je bila visoka. Kljub temu ji je uspelo prodreti v filmu in ponekod se je celo uveljavila. Prvi mož pokojne Anne Marie Pierangeli Vic Damon je pred nedavnim prišel v dnevno kroniko in sicer zaradi finančnega poloma, ki ga je doživel v Las Ve-gasu. Mož je popolnoma bankrotiral, kajti prijavil je 460 milijonov dolgov, njegovo premoženje pa je hkrati veljalo le 18 milijonov. Izgovoril se je, da se je zanesel preveč na «neizkušene ljudi*. BENETKE, 11. — Pred dnevi so v navzočnosti ministra za turizem Mattea Matteottija odprli evropsko grafično razstavo, ki je v okviru beneškega bienala. Poleg že omenjenega ministra za turizem ter predstavnikov mestnih in deželnih oblasti so se svečane otvoritve udeležili tudi diplomatski predstavniki nekaterih držav, med drugim diplomatski predstavniki Jugoslavije. Velike Britdni-je, Avstrije, Madžarske, Češkoslovaške itd. Ljubezen zaigra včasih kaj čudne zgodbe. Ne vedno vesele. Včasih žalostne. Ena takšnih zgodb je zgodba Clare Fischer. Clara Fischer je bila stara 21 let, ko je prvič doživela veliko ljubezen. In ta je bila tudi njena poslednja ljubezen. Zaljubila se je v iranskega študenta medicine Noela Eliasa Mishela. In to na prvi pogled. Pa tudi on ni ostal neprizadet, ko sta delala skupaj v isti bolnišnici na Dunaju, ona kot bolničarka, on kot medicinec. Bilo je leta 1952. Že naslednjega leta pa so se začele težave. Ker je bil mladenič politično močno angažiran, so mu avstrijske policijske oblasti izročile potni list in ukazale, da zapusti Avstrijo. V treh dneh je moral na pot. Clara se ni obotavljala. Pripravila je kovček in čez dva dni sta že bila v Hamburgu, kjer je on nadaljeval s šolo, ona pa se je zaposlila kot bolničarka. Ko se je že odločila za velik korak, da je iz ljubezni do njega odpotovala «v svet*, je nekega dne omenila tudi poroko. Toda I-ranec ji je na to odgovoril, da mora prej diplomirati, «saj se vendar ne boš poročila s študentom. Moram postati prej zdravnik*. Iranski študent je bil tedaj star že 30 let. Kaže, da se mu ni preveč mudilo. In tudi tri leta pozneje je bil še vedno medicinec in ne zdravnik, toda Clara je Modni ustvarjalci prinašajo vedno kaj novega. Ker je res, da že ni več lahko, kaj zares novega dati, se često poigrajo s svojim »poslanstvom# ali točneje z našim okusom, kot na primer z »novostmi*, ki jih vidimo na gornji sliki Clara je danes le senca nekdanje lepe bolničarke bila nasproti njemu še vedno skrajno obzirna in o poroki ni nikoli niti črhnila, pač pa je o-menjala le željo o otroku. Leta 1956 je Iranec sklenil zapustiti tudi Nemčijo, ker da so študiji pretežki in da bo raje univerzo končal v Švici, kjer da bo prej prišel do diplome. Mlada dunajska bolničarka mu je sledila tudi v Švico. Če smo prej rekli, da se Irancu glede študija ni mudilo, je pa vendarle res, da je nekega dne mogel sporočiti Clari in svojcem, da je — doktor medicine. Clara je bila presrečna, saj je sedaj odpadel tisti «pogoj», ki ga je bil postavil, da se bo poročila z doktorjem in ne s študentom. Toda novopečeni zdravnik ni bil istega mnenja. Nikakor mu ni bilo za poroko, pravzaprav ni utegnil se poročiti s Claro, saj je bil vedno na potovanju. Pogosto je potoval v tujino na neke kongrese. In kamorkoli ga je vodila pot, povsod se je spomnil zveste Clare in ji pisal topla pisma, Nekje je zapisal tudi naslednje: «Moje srce pripada izključno tebi. Ne bodi nestrpna. Počakaj, da postanem šef neke klinike*. In Clara je potrpežljivo čakala. Nekega dne je dr. Noel Elias Mishel odpotoval v Kuwait, kjer so mu ponudili, da organizira neko zdravstveno ustanovo. To je takoj sporočil Clari, ki je vsa presrečna videla pred seboj novo bodočnost, ko bosta kot mož in žena zaživela v novem okolju v Kuwaitu. Začela se je že pripravljati na pot, ko je zvedela za — resnico. »Oženjen sem in imam šestletno hčer* — ji je dr. Noel Elias Mishel vrgel v obraz. Clara je padla v nezavest. Z rešilnim avtomobilom so jo odpeljali v bolnišnico. Vsa zdravniška nega ni zalegla. Enostavno Clara ni hotela več živeti. Pravzaprav ni imela volje do življenja. Prišla je k njej mati in, ko je videla, kako je z njo, jo je odpeljala na Dunaj. Tu jo je vodila od klinike do klinike, od zdravnika do zdravnika, toda vsi zdravniški napori so bili zaman. Tudi najnovejše terapije, tudi elektrošoki niso zalegli. Leta 1967 je Clara sklenila odpotovati v Kuwait, da bi vsaj videla Eliasa. Njena mati v zvezi s tem pravi: «Nekega meglenega večera je pobegnila iz bolnišnice. Šele pol leta kasneje sem jo ponovno videla. Bila je strašno spremenjena*. Clara je upala, da bo ozdravela, če bo le videla Eliasa. Toda srečanje z ljubljenim človekom je bilo še hujše kot tisto v Švici, ko ji je povedal, da je že dolgo let mož in oče. Sicer pa je k temu prispeval sam Elias, ki ni našel ene tolažilne besede zanjo. Na Dunaj se je vrnila le kot senca nekdanje Clare. Še je bilo nekaj življenja v njej, toda ne le duševno, tudi fizično je toliko oši-bela, da ni mogla več stati na nogah, da ni mogla hoditi, celo govorila je s težavo. V neki dunajski bolnišnici so zdravniki storili, kar je bilo v njihovih močeh, da bi ji pomagali. Brez uspeha. Sklenili so, spraviti jo v neko psihiatrično bolnišnico, kjer se vse osebje trudi, da bi ji olajšalo trpljenje. Vsak dan ji bolničarke prinesejo na nočno omarico sveže cvetje. Clarina mati pravi v zvezi s tem tole: »Trpljenje svoje hčerke podoživljam že sedem let. Kamorkoli jo prenesejo, povsod ji sledim. Toda upanja ni več. Mislila sem, da če bo kaj mojemu otroku pomagalo, bi ji mogla pomagati le ljubezen, njegova ljubezen. Toda sedaj je tudi ta up usahnil. Mati noče povedati Clari, da dr. Noel Elias Mishel, da iranski zdravnik, ki jo je spravil v tolikšno nesrečo, umira v neki londonski bolnišnici, v oddelku za rakaste bolezni. J. M. if* 2 3 4 6 6 7 u 8 9 10 11 12 jT1! i~ if~ ifi— y~ 18 nS 19 20 IIB BlS 21 27 »I n 2 73 ' 24 76 26 1 ~ 27 28 m n5 ši 29 11 30 31 3 37 33 34 "11 »■S 36 36 37 Sil 38 nS 39 GO 41 lira nS vr si 43 a 46 n 46 47 — 18 1 49 VODORAVNO: 1. eden od največjih italijanskih pesnikov (Ugo), 8. ženski pevski glas, 14. jesenski mesec, 15. vitezov služabnik, 16. zid, 17. oziralni zaimek, 19. sodni zbor, 20. stara elektrarna na Dravi, 21. težko oklopno vozilo, 23. pisalna ali risalna potrebščina, 24. ime ruske balerine Pavlove, 25. človek, ki se za kaj poteguje, 27. slovenski tednik, 28. sodobni slovenski književnik (Matej), 29. halogena kemična prvina, odlično razkužilo, 30. okrajšava za kilogram, 32. značaj, 35. gora v Makedoniji, 36. državna blagajna, 38. tvarina, masa, 39. glavna ženska oseba v Pasternakovem romanu «Doktor Živago*, 40. daven narod v Perziji, 42. igralna karta, 43. podočnik pri prašiču, 44. temelj, I baza, 46. povrtnina, karfijola, 48. kratko bodalce, navadno s trikotnim rezilom, 49. Kamnit meteor. NAVPIČNO: 1. sol fosforne kisline, odlično umetno gnojilo, 2. osmi del kroga, 3. napisna plošča na pročelju zgradb, 4. vmesna pokrajina, 5. eden in drugi, 6. samo, zgolj, 7. silen vihar, nevihta, 8. avtomobilska oznaka Sombora, 9. rimska boginja rodovitnosti, 10. previs, brezno, 11. popularni francoski filmski igralec (Maurice), 12. četrti židovski mesec, 13. urad*na kratica severnoatlantskega P"kta' 18. veletok v Pakistanu, 21. Gogoljevega junaka Buljbe, **: glavno mesto Ukrajine, 25. pevsK’ zbor, 26. popularna nemška f^1?! ska igralka (Karin), 28. slovenss* pisatelj (Vladimir, «Alamut»), veliko pakistansko pristanišče, "■ temno rdeč drag kamen, 32. d*’ ven evropski narod, po kateri’® se imenuje alpska skupina v verni Italiji, 33. orientalski prašett za barvanje las, 34. popularna P"®" cini jeva opera, 35. mrhovinar, obsežna pripovedna pesnitev, večanje, 39. dvanajst mesecev, ime slikarja Šubice, 43. nevarna skala v morju, 45. arabski žrebet 47. osebni zaimek. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. premog, satan, 12. silikat, 14. Krišna, *s' ovira, 16. roler, 18. at, 19. Vij"' 20. madež, 21. oda, 22. Kea, trnek, 24. azil, 25. ar, 26. brest' 27. agar, 28. avion, 30. sidol, oljar, 34. zarja, 36. alka, 37. ik"na’ 39. Ni, 41. alga, 42. Avala, y' vas, 44. Rea, 45. Alava, 46. ta't 47. tu, 48. skala, 49. pozor, etnarh, 52. Leonora, 54. liana, 53 Erevan. KIOKOSKOIF @ speljati kov in Veljaven od 12. do 18. septembra 1971 OVEN (od 21.3. do 20. 4.) Ves teden vam bo delovno ali poslovno okolje naklonjeno. Na osnovi tega boste mogli do konca več oprav-del, ki ste jih doslej zavlačevali. Možno je, da tudi dobro napredujete v službi. Bodite previdni do neke osebe, ki vas sicer ceni, vendar ne ljubi. Pogost glavobol, BIK (od 21.4. do 20. 5.) Nepredvideni dogodki bi znali pokvariti dosedanji pozitiven potek poslovnega življenja in tudi vzdušje med vašimi sodelavci in vami. Na nekem področju imate precejšnjo prednost, toda pazite, da vam te prednosti ne prevzamejo tekmeci. Ljubljena oseba bi želela več odkritosrčnosti in razumevanja. Zdravje odlično. DVOJČKA (od 21.5. do 22. 6.) Zašli ste ali boste v začaran krog, iz katerega ne bo lahko. Toda ne o-bupajte, ker se vam nakazujejo povoljnejše razmere. Neka oseba vam zavida mesto oziroma poslovne uspehe, celo dobro razumevanje v družini. Otresite se je. Potrudite se, da ugotovite, kdo je oseba, ki se vam skrivaj vsiljuje. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Zelo veliko dela, bolj malo bo pa konkretnih rezultatov. Nekdo se bo vmešal v vaše poslovne zadeve in vam mešal štrene. Bodite brez skrbi, ker se bo vse dobro izteklo. V sredo ali četrtek hujše motnje. Včasih vam vaša domišljija zaigra kako neumno šalo. Oseba, za katero se zanimate, ni dostopna. Zdravje dobro. šteno LEV (od 23.7. do 22. 8.) Vse bo v redu, če boste dovolj odločni in podjetni. Vendar ne mislite, da je to dovolj. Potreba tudi zavihati rokave, posebno sedaj, ko ste čez poletje nekoliko odjenjali. Tjjdi odnosi z neko osebo se bodo nekoliko razživeli, pa čeprav je že vse kazalo, da bo ljubezen »umrla sama od sebe*. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Zapletli se boste v neke te-1 žave, ki jih ne bo lahko premagati. Morda bi ne bilo napak, posvetovati se s strokovnjaki oziroma z ljudmi, ki se na zadevo bolje spoznajo kot vi. Nekdo vam bo v zaupanju v vašo molčečnost odkril neko tajnost, ki bi vam znala v bodoče veliko koristiti. Gre za tajnost čustvenega značaja. Glavobol. TEHTNICA (od 23.9. do 23. 10.) Dobili boste vest, ki vas bo močno razburila, vendar bo to alarm brez vsakega razloga. Drugič bodite bolj trezni pri sprejemanju obveznosti, posebno ko gre za večje zadeve. Nekdo bi vas rad spodnesel v nekem poslu ali pa morda celo v nekih vaših novih ljubezenskih zvezah. Bodite pozorni. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Nasprotovanje na delu oziroma v službi, bo pripeljalo do tega, da se boste odločili za bolj odločne ukrepe v bodoče. Posebno kritični bodo zadnji dnevi tedna, ko bo živčnost prilezla do vrhunca. Ti odnosi se bodo odražali tudi v vašem družinskem življenju. STRELEC (od 21.H-do 20. 12.) Ves te; den se boste motali okoli opravkov del, ki bi jih mogli opraviti v enem dnevu. Razlog je v vaši prenagli® nosti, ki jo boste tokrat drago plačali. Težavne razmere tudi v domačem okolju oziroma v odnosih do osebe, ki jo imate zelo radi in ki vam ljubezen "1 'tudi vrača. Zdravje kar dobro. KOZOROG (od 21.12 do 20. 1.) Neki vaš predstojnik bo nelagodno sprejel vaše načrte, če ti dejansko ne bodo uspeli' boste drago plačali svojo podjetnost. Drugič bodite nekolika bolj previdni. V čustvenih odnosih pa bi ne bilo napak č_e bi se nekoliko bolj razživeli' da bi ponovno zdramili čustva, ki so zadremala. Zdravje do bro. VODNAR (od 21. 1 do 19. 2.) Izkoristite priložnost, ki se vam nudi, da uve' vljavite svoje sposobnosti, celo že sa ma nagnjenja za neko dejavnost. Morda bi se vam znala odpreti vrata v pozitivnejšo bo dočnost. Srečali boste neko Oj sebo, ki ste jo že dolgo želel’ videti. Morda se bodo neka č" stva ponovno ogrela. Nagajala vam bodo jetra. ___' RIBI (od 20. 2- d" X—28. 3.) Zapustili bo \ ste izhojeno pot 1 — I io ubrali tako re' koč čez drn in strn ^ k velikim cilje"1 Morda vam bo šlo vse po sre či. znali pa bi se tudi spotak niti in drago plačati prevelik" željo po bogastvu. V druži"’ majhen spor, ki bo zatemnil ves teden. Zares odveč in brez haska. Zdravje perfektno. UTU. =~-ri TOME SVETINA miniimmiimiiiiminimimiiiiiiiiii druga knjiga Noč je bila svetla. Med drevjem se je v rahli mesečini belila cesta. Marko in Blisk pa sta s svojimi ležala na gričku nad ovinkom in čakala. Blisk je imel rad mlnerca. Ob njem se Je počutil varen. Zaupal je volčjim čutom te vihrave, pustolovske narave. Privlačili so ga tudi Markovi svojevrstni pogledi na svet. Spomnil se Je pogovora o dekletovem samomoru. Bataljonski komisar je bil razočaran nad dekletom, ker je prej vztrajala v najhujših bojih, v osebni preizkušnji pa je klonila. Mislila Je samo na svoj problem in ne na skupni boj, je dejal in jo ožigosal kot šlevo. Večina mu je pritrdila, Karel in Blisk pa se nista opredelila. Tedaj se je oglasil Marko. Bil je okajen, prav toliko, da ga je vžgalo. «Ni bila šleva!» jim je segel v besedo. «Pogumnejša je bila od nas. Zakaj se pa borimo, vas vprašam? Za svobodo, kajne? Kdor ve, kaj je svoboda, dekleta ne bo obsojal, že tisočletja nasilniki vseh vrst in vseh barv preprečujejo človeku, da bi razpolagal sam s seboj. Vedno mora v imenu nekoga drugega trpeti, stradati in umirati. Vedno je nekdo nad njim; najprej starši, potem šola, cerkev In država. Samomor je upor in zadnji protest zoper razpolaganje s človekom, zoper neumno in krivično družbo. Morda gre za izgubo vere in upanja. Dekle je prignala med nas ljubezen in Jo nam tudi vzela. Težko je prerezati petelinu vrat. Se teže je ubiti človeka, najteže pa je ubiti sam sebe. Za to je potrebna moč. Slabič ne dvigne roke nase, če ni nor. To vem, ker me Je že nekajkrat prijelo, da bi se sam. To mi lahko verjamete. Star sem in sem oscai več sveta, kot ste ga vi videli,» je robato pribil po stari navadi. ((Komunist ne obupa,« je trdil komisar. «Tudi to je traparija! Mi pravimo, da komunist ne obupa in se ne vda, Nemci pravijo, da nacist ne obupa in se ne vda, vsa smo pa ljudje... Pred smrtjo je vsak samo še človek! Koliko jih je že obupalo in koliko jih bo še! No, če je obupala, potem pa jo izključite iz stranke. Prekleto se motite, če mislite, da bo ta vojna uredila svet. Kdo ve, kakšnim traparijam se je dekle izognila. Zakaj pa ste jo preganjali, če sta se imela rada? In to v času, ko se vse sovraži, pobija in vara! Zakaj se greste farške moraliste? Zame je ljubezen, prijateljstvo in tovarištvo vse, za kar se borim. Najbolj sem vesel, če vidim, da se imata dva rada, zlasti če sta partizana. Star sem in sit tega malopridnega sveta, če bi imel žensko, ki bi me imela tako rada, kot je imela ona njega, bi dal glavo zanj o, čeprav se mi vsi smejete.« Nihče se mu ni smejal. Le komisar je bil malce užaljen, ker je preveč verjel svoji teoriji. Zato je pripomnil: ((Anarhist si, Marko, in vedno trdiš kaj takega, kar je v navzkrižju z našimi načeli.« Marko je belo zavil oči in se zakrohotal. ((Anarhist« Je bila edina žaljivka, ki jo je s ponosom prenesel, odkar mu j« Gorazd raztolmačil, da so anarhisti ljudje, ki nasprotujejo vsakršni oblasti in se zavzemajo za popolno svobodo vseh ljudi. Kadar je bil pijan, se Je hvalil: «Mnogo komunistov vas je v brigadi in en sam anarhist. In to sem jaz!« Ob takih priložnostih se je razigrano krohotal in kazal svoje orumenele zobe. Tudi komisarju ni ostal nobene dolžan. Večkrat mu je zabrusil: «V1 se borite za oblast, jaz pa se borim za svobodo. Ko si boste oblast priborili, boste svobodo izgubili...« «No, no, Marko. Res sem radoveden, kako se boš ti hranil s svojo svobodo.« «Bolj mi bo teknila kot vam oblast. S temile rokami, vidiš, se bom hranil.« In je stegnil predse dvoje žuljavih, zga- ranih rok. «Kamnosek sem in klesal vam bom spomenike, ministrom, če boste dobro plačali. Zastonj pa ne!« Noč je bila topla. Z bližnjih senožeti so se oglašali črički, v daljavi je piskal vlak, vmes je bilo slišati streljanje. Marko 1e dregnil Bliska v bedro in mu pomolil čutarico. «Na, zmoči si usta! Dobro bo zoper prehlad in revmo.« že nekaj ur so ležali. Blisk je nagnil in močno žganje ga je vražje prešinilo. «Ni jih, satanov, Blisk. Pa ne obupaj! Prišli bodo zagotovo. Slutim jih. V ušesih mi bme kamioni. Saj si za to, da jih čakamo do jutra in morda še malo dlje, tako dolgo, da vzide sonce?« Blisk je prikimaj. Položil je glavo na kopito brzostrelke in se mu nasmehnil. Marko je nekaj časa molčal, potem pa ga je spet dregnil v nogo in šepetaje dejal: «Ti si kontraobveščevalnl oficir. Glej, da ne boš kaj poročal naprej. Spet sem preveč stegnil jezik... Tale me zanese,« je potolkel po čutaried. «Kar rečem v tri dni .nesejo vse sproti na nos brigadnemu.« «Brez skrbi, Marko! Saj si videl, da nisem imel v rokah notesa. Brez njega pa si nič ne zapomnim. Ne boj se!« «No, saj se ne bojim, čeprav so me proglasili za sektaša in ugotovili, da delujem razdiralno. No, saj veš, jaz nisem v stranki, razdiram pa, hudiča, saj sem miner. Mine in plastik menda niso za krpanje.« «Bojiš se, a?« ga je podražil Blisk. «Lagal bi, če bi rekel ne. Kaj veš, kaj vse ti lahko naprtijo na pleča in kdaj te lahko usekajo.« ((Dokler boš tako miniral in kritiziral samo na splošno, tl bodo marsikaj spregledali, kar ti sicer ne bi. Ko pa se boš lotil posameznikov, jo boš skupil.« «Samo da bi to noč prišli Nemci, pa bi se pozabilo vse, kar sem rekel preveč...« V gozdu pod njima je zašumelo. Obmolknila sta. Cez cesto je švignila temna lisa. «Samo lisjak je bil. Ta je prelahek za mine,« je šepnil V zasedi je zavladala skrivnostna tišina. Ncč se je vesila v jutro, nad gorami je bledelo nebo in streljanje > ponehalo. Bližala se je ura, ko človek najteže zadržuje sp"11 Marku je zakinkala glava in zaspal je poleg Bliska. .. Blisk pa je mislil na Melito. Ob misli nanjo sta ga jala tesnoba in hrepenenje. Ostala je na območju ofenz’r; To, kar je napravila Marjanca, bi lahko napravila tudi we ta. Kako pošastno težko je življenje... Z vseh koncev Pr®fl smrt. Toda ljubezen, ki premaguje smrt, je velika, čutil J je v sebi, kot bolečino neizživetih sanj, kot hrepenenje K drugačnem svetu, kot radost nad svetlim, sončnim dnem. * željo, da bi živel, in strah, da bi omahnil sredi poti. Pr®^. je prišla Melita, je bil poln neslutenih moči, zdaj pa je klan. Prej je bil včasih preveč drzen, zdaj je preudaren-znal izraziti vsega, kar se je nabiralo v njem. življenje J dramil vsak njen pogled, stisk roke ali beseda. Smejal s® Ij njeni domiselnosti. Kadar je bila v bližini in se je zadržek v štabu, je dobil vsak dan po kurirju pismo. Na njem bilo napisano «strogo zaupno« in «osebno v roke«. NameSsjI poročila je bral njene ljubezenske izjave, ki jih je potem n® j s seboj in jih prebiral, kadar je bil sam. Nekaj jih je na pamet in jih v mislih ponavljal. Vselej je končala z dami: ((Pričakujem najinih nebes In te poljubljam. v®° tvoja in samo tvoja Melita.« In vendar ni bila še vsa njegova. Cernu odlašata? j. Njegovo razmišljanje je zmotil hrup motorjev v dali ,e Med drevjem se je že zasvltal dan. Dregnil je Marka, & .g, vznemirjen dvignil glavo in prisluhnil v veter. Kmalu j® jal: ((Gredo, Blisk!« ^ Vsa zaseda se je zganila in pripravila orožje. Nad C®1(J. jo ležala rahla meglica in avtomobili so imeli še prižgan® .j. čd. Svetlo rumeni prameni so že tipali po deblih. Avtom®^ ska kolona se je pomikala z veliko naglico. Na zavoju j® kamion naletel na mino in se razletel z orjaškim pokom- Jrij, je je vzdrhtelo, jutro so preplavili stoki, oglasile so se str^ niče. Kmalu za prvim je zavozil na mine tretji kamion I® PrEBKEREevrnk ŠPORT ŠPORT ŠPORT 12. septembra 1971 NOGOMET V BAZOVICI IN PADRIČAH danes turnir zarje Na sporedu bodo štiri tekme Danes se začne v Bazovici in Pa-ricah predprvenstveni nogometni tur-r aa trofejo Zarje, katerega organi-to društvo. Kot smo že poročali le prijavilo osem ekip, katerih i-«a zagotavljajo prireditvi lep u-•Deh. Turnir se bo odvijal po izločilnem ^®emu, današnji četrtfinale pa bo V Padrlčah 09.00 Vesna-Ponziana 16.00 Inter SS-CMM 'Bazovici 09.00 Breg-Primorje 16.00 Zarja-Primorec Polfinale bo na sporedu čez teden finale pa 26. septembra. Aktivni Brežani Nogometni odsek Brega je že me-160 dni zelo aktiven. Brežani Proti so drugim odigrali tudi tekmo sežanskemu Taboru. Čeprav j® to tekmo zgubili, so dokazali, da kmalu v taki formi, kot so lani. Da bi zapustili čim boljši ^ tudi v drugi amaterski ligi, so si zagotovili dva nova igralca in sicer enega branilca ter enega napadalca. Prva ekipa ima do začetka prvenstva še dvajset dni časa, da bi odpravila možne napake, ki jih še ima. Na svoje prvenstvo so se vneto pripravljali tudi mladinci. To prvenstvo se začenja danes. Breg bo igral proti S. Giovanniju. »Piavo* ekipo sestavlja kar 17 igralcev, ki bi morali s svojo požrtvovalnostjo in dobro voljo pokazati kar precej. Upajmo, da bo res tako in da bodo tudi ti mladi igralci pripomogli še k večjim uspehom celotnega nogometnega odseka Brega, kot jih je dosegel že odslej. lomi ODBOJKA Najboljše jugoslovanske odbojkarice so včeraj začele s pripravami za nastop na letošnjem evropskem prvenstvu v Italiji. Pripravljajo se v Beogradu. Med enajstimi reprezentantkami sta tudi dve članici reškega Partizana, Zrilič in Pesaressi. SMUČA RS K I SKOKI V Ljubljani grade novo smučarsko skakalnico, ki bo prekrita s plastič no maso. V slovenski prestolnici so imeli že prej podobno napravo v šiški, katero pa so morali zaradi zazidave področja, na katerem je stala, podreti. Novo skakalnico, ki bo stala na Mostecu, bodo usposobili za 50-metrske skoke, poleg tega pa bo uporabna tudi poleti, ker bo prekrita s posebno umetno plastično snovjo, kakršno imajo tudi na drugih skakalnicah, kjer trenirajo skakalci, ko ni snega. Ker v Ljubljani sami ni primernih zemljišč s pobočji za gradnjo »naravne* skakalnice, bodo morali graditelji postaviti zaletišče na visokih betonskih stebrih, na katerih bodo zgradili posebno kovinsko konstrukcijo. Vrednost skakalnice same bo znašala deset milijonov lir, celotnega objekta z vsemi stranskimi gradnjami pa še nekaj več. Ker dela na skakalnici dobro napredujejo, bodo, kot kaže, lahko prve skoke opravili že v kratkem. KOŠARKA Mednarodna košarkarska zveza bo prihodnje leto slavila 40-letnico svoje ustanovitve. Za to priložnost bodo v Evropi odigrali štiri srečanja med reprezentancama ZDA in Evrope. Za organizacijo enega teh srečanj se poteguje tudi Zagreb. V drugi polovici septembra bodo v Gorici odigrali tekme dveh izločilnih skupin evropskega prvenstva v ženski odbojki. V prvi skupini bodo igrale Poljska, Avstrija in Italija, v drugi pa Sovjetska zveza, Švedska in Švica. Italijanska ekipa x> prišla v naše mesto že 16. septembra, da bo tu trenirala, ostale ekipe pa bodo do spele 21. septembra, nekaj dni pred prvenstvom. V naslednjih vrsticah podajamo nekaj vesti o poljski in švicarski ekipi. Poljska ekipa je zelo močna, na zadnjem evropskem prvenstvu, ki je biio v letu 1967 v Turčiji, je zasedla drugo mesto, za Sovjetsko zvezo. Na olimpiadi v Mehiki je bila poljska ekipa tretja. Zaradi tega vlada za nastop te ekipe v Gorici precejšnje zanimanje, posebno še, ker bodo Italijanke igrale v isti skupini. Švicarke seveda niso tako močne in imajo le malo možnosti za boljši uspeh. V Gorico bodo prišle verjetno le zato, ker je zanje relativno — blizu. (Na sliki: švicarska cMavna reprezentanca) m. w. .""".................................................................„„„„„„„ V ORGANIZACIJI ZDRUŽENJA SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV NA OLIMPIJSKIH IGRAH LETA 1972 Glavni pravilnik 12. slovenskih športnih iger - Trst Eluktmnihn jn jadra ^Ijanizator, namen, sodelovanje Sšl trtnih društev v Italiji. Jsfe težijo predvsem za množič-sodelovanjem vseh zamejskih >h?encev v športu ter rekreacij-i, h dejavnostih in to v čimvečjem Tilu panog. lahko sodelujejo tudi drugih narodnostnih 'fkiosti, če primerno obvladajo se prijavilo tri ali več tekmoval-... — so manifestacija pripad-1cev Pa bi se odzvala vabilu za kov zamejskih Slovencev, ki jih nast°P le dva ali manj. V tem i^anizira Združenje slovenskih Primeru se prijavnina ne vrne. Dve moštvi imata pravico do nastopa. Če se prijavi le eno, se tekmovanje ne izvede in prijavnina se vrne. Starostna kategorije 8. Nastopajoči so razdeljeni v na slednje kategorije: a) člani (MO) b) članice (ŽE) c) mladinci (MI) č) mladinke (ME) d) naraščajniki (NI) e) naraščajnice (NE) f) otroci (O) V skupinah pod c, č, d in e je možna v določenih športih podka-tegorija »starejši* ali »mlajši*. Te kategorije in podkategorije določajo komisije za vsak šport posebej in tudi določajo starostne meje. Pripadniki starejše starostne ne morejo nastopati v mlajši starostni kategoriji, mlajši pa obratno lahko v starejši, vendar le v sosednji. Tako n. pr. c) lahko nastopa tudi v kategoriji a), ne . more pa v d). Toda d) lahko nastopa v kategoriji c), ne pa v a). Tekmovalci pod c, č, d, e in f morajo ob prijavi pisati tudi rojstno leto in ga na zahtevo organizatorja ali sodnika v kateremkoli trenutku tudi dokazati z veljavnim dokumentom. Sistem tekmovanja 9. Sistem tekmovanja v vsaki disciplini ali panogi določi odgovarjajoča tekmovalna komisija sama. Komisije bodo obvezno izpeljale tekmovanja tako, da bo mogoče po koncu nastopov sestaviti prednostno lestvico za vsaj prva tri mesta, po možnosti pa za vsaj prvih šest. Nosilci skupin 10. Prireditelj si pridržuje pravico, da za posamezne panoge in discipline določi nosilce skupin po lastni presoji. Panoge 11. Organizator določi : tevilo disciplin in panog SŠI po lastni presoji in uvidevnosti. Urniki 12. Vsi časovni termini (tekmovanj, nagrajevanja itd.) bodo pravočasno javljeni v dnevnem tisku. Tekmovalna pravila 13. V mejah možnosti se bodo vsa tekmovanja odvijala po določilih mednarodnih športnih pravilnikov, ki so veljavni pri italijanskih športnih zvezah, včlanjenih v CONI. Sl * imenski jezik. Občevalni jezik na JT je slovenščina. Prireditelj si ?fržuje pravico, da iz organiza-Jskih ali drugih vzrokov prijavo i, Vtne. V tem primeru vrne Prištino. ,,l‘odiu* ^Razsodišče imenuje ZSŠD. Razjoče ima pet članov, eden od ^ mora biti član ZSŠD, vendar r8zsodišču ne sme opravljati vlo-Predsednika. l. I .im lav« posameznikov Ta SŠI lahko sodeluje, vsak, j, Qor izpolnjuje določila čl« 1_Jn j. Poravnal tekmovalnino. Ta je ™°čena na 200 lir na osebo in jo v.,treba poravnati ob vpisu. Akt ">)ave je vpis v prijavno polo r. Poravnava tekmovalnine. V prijat odsotnosti tekmovalca ali od- Pa se tekmovalnina ne vrne. Tak posameznik se lahko prijavi j. h as top le v štirih panogah. O •Tu nastopov v posameznih di-Df Plinah pa kf“”* Panogi. ekip L V ekipnih športih prijavijo dru-j® le število sodelujočih ekip, Jjtave ekip pa prijavijo tik pred i^topom. Isti tekmovalec pa ne ^ nastopiti v isti disciplini ali n°gi za več kot eno ekipo. pa odloča komisija, ki Jlandzira tekmovanje v odgovarja- lui ■■ " le za eno društvo tu Tak posameznik lahko na igrah itst°Pa le za eno samo društvo L tudi brez društvene oznake. Tve društvi prijavita istega tek-r^v®lca, potem mora nrizadeti tek-t^alec pismeno izjaviti za koga i|Tuje ali pa v nasprotnem pri-I odloča prvi nastop. i*vi'o nastopajočih ^ panogah ali disciplinah, kjer prijavila le dva tekmovalca ■i^tieznika ali eden, ne bo iekmo- jtjjta 'n prireditelj vrne prijavnino. kjtaanjše število za nastop je tri, velja tudi v primeru, Točkovanje 14. Prireditelj bo po zaključku tek movanja v vsakem športu sestavil lestvico za točkovanja. Vsakega zmagovalca posameznika bo nagradil s 6 točkami, drugouvrščenega s 5 itd. Za ekipe se število točk podvoji. Prireditelj bo po zaključku tekmovanja nagradil: a) vse posameznike in ekipe, ki se bodo uvrstile na prva tri mesta v vsaki disciplini ali panogi z diplomami. b) najbolje uvrščene ekipe ali posameznike z nagradami, ki jih bodo prispevale razne ustanove ali posamezniki. Za podelitev teh nagrad bo veljal poseben pravilnik. Zamude tekmovalcev 15. Tekmovalec ali moštvo, ki se ob razpisani uri ne bi javilo na kraju tekmovanja sodnikovemu pozivu za nastop, izgubi pravico do nadaljnjega nastopanja v isti disciplini ali panogi. Kazni 16. Vsak tekmovalec se mora podrediti določilom organizacijskega odbora ter je dolžan vesti se športno in vljudno do soigralcev, nasprotnikov, sodnikov, organizatorjev in občinstva. V primeru nešportnega obnašanja ali drugih prekrškov, bo dobil prizadeti v prvi stopnji opomin, v drugi pa bo izključen iz vseh tekmovanj SŠI in bo črtan iz seznama udeležencev z »šemi posledicami. V hujših primerih bo takoj izrečena kazen druge stopnje. Kazen izreče ZSŠD na predlog sodnikov ali po lastnem preudarku. V ekipnih športih lahko komisije uvedejo po lastnem preudarku in po odobritvi ZSŠD tudi sistem de narnih kazni, za katere pa mora biti sestavljen in objavljen poseben pravilnik. Pritožb« 17. V primeru tehničnih, organizacijskih ali sodniških nepravilnosti in drugih spornih vprašanj, spre jema zastopnik ZSŠD pritožbe v prvi stopnji le 30 minut po koncu tekme, na katero se nanaša pritožba, v drugi stopnji pa razse dišče le 30 minut po odločitvi zve ze o prizivu. Vsaka pritožba mora biti pismeno obrazložena, s prile ženo kavcijo 5.000 lir, ki se v primeru zavrnitve pritožbe ne vrne. Organizator in razsodišče odgovorita na pritožbo pismeno. Odločitev razsodišča je dokončna. Stroški 18. Prireditelj ni dolžan povrniti nobenih strosKov, ki bi jih imela društva in posamezniki z nastopom na SŠI. Poškodbe in škoda 19. urganizacijsKi odbor ne odgovarja za nobeno morebitno poškodbo ali materialno škodo, ki bi jo Utrpeli nastopajoči pred, med tekmovanjem in po njem. Vsakdo nastopa na lastno odgovornost. Spremembe pravilnika 2U. Urganizator si pridržuje pravico, da določila zgornjega pravilnika po svoji uvidevnosti spremeni, če se pokaže za to potreba, vendar mora prizadete obvestiti o spremembi vsaj 30 minut pred začetkom tekmovanja. PRAVILNIK MOŠKEGA ODBOJKARSKEGA TURNIRJA 12. SSI 1. Moški odbojkarski turnir organizira ŠD POLET z Opčin. 2. Tekme bodo na igriščih Prosvetnega doma na Opčinah. 3. Do četrtfinala se bo tekmovalo po izločilnem sistemu. Štiri e-kipe, ki bodo zmagale v četrtfinalu, bodo odigrale zaključni del turnirja po sistemu »vsak z vsakim.* 4. Tekme bodo potekale po pravilih italijanske odbojkarske zveze. Igralo se bo na dva osvojena seta. 5. Če bo več ekip imelo ob koncu tekmovanja enako število točk, bo o uvrstitvi odločalo razmerje v setih, oziroma v točkah. 6. Ekipa, ki se ne bo prijavila sodniku 15 minut po najavljenem začetku tekme, bo izgubila b. b. 7. če bo isto društvo nastopalo z več ekipami, bo o razdelitvi igralcev v posamezne e-kipe odločal zapisnik prve o-digrane tekme. Kdor bo nastopal v dveh ekipah, čeprav istega društva, bo kaznovan s prepovedjo igranja v naslednjih tekmah, tekmo bo dobila nasprotna ekipa z izidom 2:0 in ekipi se bo odvzela ena točka na lestvici. 8. Organizator si pridružuje pravico določiti nosilce skupin in spremeniti zgornji pravilnik. 9. Organizator ne odgovarja za škodo ali poškodb«, ki bi jih kdorkoli utrpel v okviru tekmovanja. 10. Za kar ni predvideno v tem pravilniku, velja splošni pravilnik SŠI. Organizatorji se bodo poslužili za to panogo najsodobnejših pripomočkov Jadranje je ena tistih panog, kjer se tekmovaiec skoraj spočije. Ni tu bučnega navijanja, ni tu fizičnega napora do skrajnih meja vzdržljivosti. Tekmovalec se na morju bori z vetrom in veča svoje izkušnje in ne gleda toliko na nasprotnika. Vrstni redi in lestvice so skoraj »slučajne*. V neusmiljeni modemi dobi mehanizacije in elektronike bo tudi jadranje »pretrpelo* svoj delež. Nemci pripravljajo, kot za vse panoge, tudi za jadranje izredno natančno olimpijsko tekmovanje v Kielu. Prav pred dnevi so se končale predolimpijske regate, med katerimi so preskusili najmodernejše sisteme kontrole plovbe, reševanja, seštevanja točk, merjenja in vseh drugih mogočih služb. Na vseh kontrolnih točkah bodo, na primer, postavljene foto celice, ZSSO sporoča, da se bodo tekmovanja za posamezne panoge začela v naslednjih dneh: bližanje — 15. septembra odbojka (člani) — 16. septembra Sprejemanje prijav za člansko od bojko se bo zaključilo danes, tl. septembra. balinanje — 20. septembra Sprejemanje prijav za balinanje (za Trst in Gorico) v uradu SŠI, Ulica Geppa 9. odbojka (mladinci) — 24. septembra košarka — mlnibasket: vpisovanje do 30. septembra, tekmovanje 6. oktobra; mladinci; do 15. septembra vpisovanje, 18. 9. začetek tekmovanj; ženske; vpisovanje do 15. septembra, 19. septembra začetek tekmovanj; člani: vpisovanje do 25. septembra, začetek tekmovanj 1. oktobra; namizni tenis — vpisovanje do 11. septembra, začetek tekmovanj 14. septembra. Tekme bodo v Nabrežini, na sedežu PD I. Gruden. Tekmovalci bodo razdeljeni v dve kategoriji; člani in mladinci. Za ostale panoge točni datumi še niso določeni. ki bodo sodnikom v glavnem štabu dajale točne podatke o poteku tekmovanj. Za primer nezgod bo vzdolž vse proge nameščenih kar 10 reševalnih postaj, z motornimi čolni in dokaj dobro opremljenimi ambulantami. V primeru hujših poškodb bo v nekaj minutah ua kraju nesreče tudi helikopter, ki bo prepeljal tekmovalca v kielsko bolnišnico. Za reševanje čolnov bo na razpolago nekaj skupin potapljačev. Celotna koreografija bo torej bolj podobna vaji vojne mornarice ali reševanju vesoljske ladje Apollo na Tihem oceanu, kot pa tekmovanju na olimpijskih igrah. Danes je olimpijski jadralni cen ter skoraj dograjen, popoln pa bo do 1. avgusta prihodnjega leta. V Kielu večajo tudi zmogljivost športnega pristana, ker pričakujejo velik obisk jadrnic iz Danske, Švedske in drugih držav. • tt • \ Telefonska številka Milhčhin 2121 bo čez leto dni verjetno najbolj zna na v Nemčiji. Odgovarjal bo namreč Olimpijski center, kjer bo dan in noč delalo 20 telefonistk hkrati in bo imel kar 4000 notranjih številk Samo na olimpijskem stadionu bo organizaciji na voljo kar 222 notranjih priključkov. Na olimpijski center se bodo lahko obrnili tisti, ki bodo hoteli imeti vesti o razpoložljivosti vstopnic, o urnikih, o rezultatih, o novih rekordih in o vsem drugem, kar bo povezano z olimpijskimi igrami. KB TENIS Na mednarodnem teniškem prvenstvu ZDA v New Yorku je Ameri-kanec Riessen premagal Jugoslovana Piliča s 7:5, 7:6, 7:6. NOGOMET Vodstvo Mednarodne nogometne zveze (FIFA) je izjavilo, da nima nobene zveze s svetovnim nogometnim prvenstvom za ženske, ki se je p-ed kratkim zaključilo v Mehiki. KOŠARKA Na mednarodnem ženskem košar karskem turnirju v Burgosu je Sovjetska zveza premagala Jugoslavijo r 68:45 (38:17). VJVV SPLOŠNA PLOVBA — piran-jufloslavija Župančičeva 24 66330 Piran, pp 1 Telefon (066 ) 73-881 (10 linij) Telegram: Plovba Piran Mednarodni pomorski prevozi z modernimi ladjami nosilnosti 8.000 - 19.000 ton - LINDA OKOLI SVETA - LINDA JADRAN ZAHOD NA AFRIKA JADRAN - PROSTA PLOVBA - POTNIŠKA SLUŽBA - SIMEX Ljubljana - samostojna enota za uvoz-lzvoz, grosistično trgovino to za stopanje tujih firm Za vse informacije se prosimo, obrnite na upravo podjetja v Piranu ali na naša predstavništva v Jugoslaviji to v Inozemstvu (Ti UMmi GOLF Hotel o M J ca JUGOSLAVIJA »A* KAT. TEL. 77591 - 77504 Oglušujte o Primorskem dnevniku O LEV Hotel L K V Ljubljana VOŠNJAKOVA • TELEF 310 556 Telegram LEVHOTEI Teles 81350 KATEGORIJA «A' Sodobno opremljene »obe Apartmaji Restavracije Restavracijske terase Dan clng kavama Zabavni ir artistični program ples na glasba Aperitiv nai Razgledna terasa Terasa za sončenje Banketne ir konferenčne "Ivorane čil talnica Frizerski salon Menjalnica 1'ajcsl služba Lasten parkirni prostoi Pristajal išče za nellkopu ]e Boksi za pse H'a dilnlca za dtviačino OGLEJTE Sl POSTOJNSKO JAMO in VABIMO VAS v naš novi hotel « J A M A > G0STISCE 'ODDIH* Plošča toddih» :: Telečje In prašičje krače :: Domači piščanci :: Soške postrvi in vsa jedila po naročilu :: Domača briška vina NOVA GORICA TELEFON 21.5.68 Ob torkih zaprto 'Isar P< >RT< »ROZ PORTOROSE HlUJLKITE CHKMIN l»S FF.lt BAIIAIIA V HOTELU »PALAČE* PORTOROŽ Odprlo vse leto HOTEL RIVIERAp OPTOPOŽ Moderne sobe, moderna kuhinja. «GIR1 BAR. z modernim programom odprl vso noč PARK HOTEL NOVA GORICA - TEL. 21442 MODEREN HOTEL 93 SOB :: 182 LEŽIŠČ MO- DERNA RESTAVRACIJA :: kavarna nočni bar :: gostilna pri Hrastu :: gostilna Zvezda :: Vam nudijo kvalitetne gostinske storitve po nizkih cenah RESTAVRACIJA UPA Šempeter pri Novi Gorici una veilno na razpolago iznrum |eili , domačinu specialitetami pnsteo Kraški pršut m «alame ter utirana domača vipavska in ttri.ška vina SPREJEMAJO SE NAROČUJ* /,a SKUPINSKA SLAVNOSTNA KOSfl.A k?v tako raztreščil. Kolona se je ustavila. Vojaki so poska-^ z voz in napadli zasedo. ( k, l(Gremo!» je zavpil Marko kot po navadi. Nekajkrat je j^relil s parabelo in se kakor lisjak zgubil v grmovju. Blisk ^riigi so ga komaj dohajali. fj. Naslednji dan je bil eden najdaljših v Bliskovem življenj!*' Včasih se zgodi, da je najbolje ,če hitro izgineš in te i. tar ni, čeprav slutijo, da si nekje v bližini. Ves dan se Počutil tako, kot bi tičal brez pištole v Anini omari. Nar Sl^-9 po parfumu pa je ta dan dišalo po kiselkastem voja-tato znoju tiste posebne vrste, ki spominja na smrt. tu bataljon so našli na zbornem mestu. Marko je poročal, ji. so pobili štirideset nemških policistov, vse, kar je ostalo, je ranjeno. Hehetal se je, češ da so bile mine z dodat-jjrta. Karel ga je potrepljal po ramenih in čestital, čeprav Je števila pobitih Nemcev nekoliko pretiraval, k-Ser se je njegov nos obnesel, so ga zaprosili, naj svetuje, (V*1 naj se zabijejo do noči, da se ne bi spopadli z Nemci, ^rav je bil bataljon že odposlal kolono novakov, Je še ve-^ imel s seboj precej neoboroženih. D “Tja se bomo zabili,« je odvrnil, «kjer nas noben pameten bo iskal!« g. Poslušali so ga. Karel Je izbral bližnji gozdič, zaraščen z mladjem. Streljaj pod njimi se je vila cesta. Tudi reka Costom in proga nista bili daleč, j ^es dan so bili brez hrane. Mimo njih so drveli kamioni tajsko in policijo. Sovražnik Je obkoljeval predel pod gora-;51 Kmalu so zaslišali močno pokanje. Prepričana so bili, da 5>. ^vražnak naletel namesto nanje na odred in se z njim ^Išdel. i)t izvidniki so tičali na robu goščave, zakamuflirani s pra-mahom in vejevjem. Mimo njih je šla — streljaj da-k policijska patrulja. V goščavju so bili vsi budni, le se je zavlekel v najbolj gosto grmovje in smrčal. Z&-ta tako na glas, da so ga kar naprej drezali s travicami °s, pa nd nič pomagalo. filisk se je zamotil s pisanjem poročil. Poglavitna naloga ga je šele čakala. V zvezd z Gorazdom mora zaslišati Doris. Onkraj reke mora poiskati Artija: po Maksovem naročilu bosta organizirala nadzor nad gostilno in proučila možnosti, da bd tam ujeli majorja Wolfa. V gozdiču so ležali do mraka. Potem so napravili tako kot spomladi Svarun: ker so imeli Nemci navado zastražiti plitvine na reki, je popeljal bataljon v jutranji megli kar čez železniški most. Karel sd je izbral smledniški most. Takoj ko so izvidniki poročali, da ob mostu ni zasede, se je bataljon zganil. Tako so brez strela prešli reko in izginili. V gozdovih onkraj reke se je Blisk poslovil od bataljona. Vztrajno se je vlekel po dolini proti hribom na obzorju. Da bd se izognil nevarnih mest, Je šel kar povprek čez polja in travnike. Njegova sled se Je vlekla skozi žita, krompir in koruzo. Težka vlažna zemlja mu je utrujala korak, veliko Jasno nebo z mesecem nad gorami pa mu je poživljalo srce ir. duha. Mislil Je na Wolfa in njegove mreže. Zdaj, ko je napetost popustila, se je počutil strahotno utrujen. Iz razmišljanja ga je zdramil rafal. «Nemoi in beli v zasedah,« ga je zaskrbelo. Vzel je brzostrelko v roke ln previdno stopil najprej, z bataljonom se je počutil varnejšega. Zdaj pa je bil sam in precej odvisen od gole sreče. Pod hribovjem je iskal kurirsko stezo, da bi čimbolj naskrivaj prišel na pobočje, kjer se Je zadrževal Arti s svojimi vosovci. Njegove previdne korake sta presekala oster «stoJ» ln «kdo je?». Vrgel se je v zavetje. Potem se je glas iz teme ponovil: «PoveJ, kdo sl, če ne bomo streljali.« «Kurir,» se Je odzval Blisk. Medtem je potegnil za varovalko defenzivne bombe in vprašal: «Kdo pa je tam?« »Kurir, naprej! Tu škofjeloški vosovci,« so mu odgovorili lz teme Bliska je spreletel srh. Lahko so vosovci, lahko pa so tudi beli ali gestapovci, raztrgane!... Neki čut mu Je veleval, naj ne verjame. Zato je vprašal: «Kdo je namestnik okrožnega vodje?« «Bar!» se je glasil odgovor. Se vedno ni verjel. Zato je spraševal naprej — dokler se njegov sobesednik v bližnjem jarku, kjer je Blisk slutil zasedo, ni zmotil. Tudi šuštenje trave na obeh straneh ga je opozorilo, da ga obkoljujejo. Zagnal je bombo in takoj za nto še eno... potem pa se je pognal nazaj. ((Ujemite živega! Halt! Hande hoch!« so vpili za njim po nemško in slovensko. Okoli glave so mu žvižgale krogle Tekel je, dokler ni izginil v zavetju bližnjega gozdiča Sele ko so streli in glasovi zamrli, se je na smrt utrujen zavlekel v grmovje, da bi prišel do sape. Ko se Je odpočil, je nadaljeval potovanje. Zased se je ognil v velikem loku. Nič več ni hodil po stezah in poteh Ubral jo je kar naravnost skozi gozd. Sele ko se Je zdanilo je našel pot. Bil je že na pobočju. Artija je našel sredi dopoldneva na dogovorjenem mestu v novem taborišču. Takoj mu je povedal, kaj se mu le pripetilo na pota. «Srečno si Jo izvozil!« je rekel Arti. «Prav lahko bi te preslepili. Moj kurir in njegov brat — tista dva, ki sta nam ušla — sta pri njih. Na begu sta ubila dva partizana» Blisk je zijal od začudenja. Najprej so Blisku postregli. Medtem ko Je natepal kruh in slanino, mu Je Arti pripovedoval. Zvezo z gostilničarjem je dobil ln govoril z njim na samem. Ko mu je predočil, da žena hodi z Wolfom in ji ne zaupajo več, se Je možakar zbal Dokler jo je sumil sam, Je bil tiho. Zdaj pa, ko so o njegovi sramoti govorili že v hosta in po vasi, se je odločil, da bo temu napravil konec. Privolil je, da bo vse poročal o Wolfu in pomagal, da bi ga ujeli. Arti se je sestal tudi z Doris. «Kaj misliš o tej ženski?« ga Je vprašal Blisk. «Ne zaupam ji, čeprav jo vsi terenci hvalijo in prisegajo da nam je zvesta. Sicer nam daje zanimiva poročila in nam dosti pomaga tudi z denarjem in z raznimi potrebščinami. Izposlovala je celo izpustitev nekaterih naših iz Begunj Glede Wolfa pa pravi, da je imela z njim samo toliko, kolikor so zahtevali naši. Za zdaj smo se odločila, da je ne bomo snubili za pomoč proti WolIu, ker bj ga prav gotovo obvestila m izdala naš načrt. Ce ga hočemo ujeti, ga moramo uspavati, ko da mu spet zaupamo. Tega seveda ne bo verjel utegne pa dobiti vtis, da ima vsaj nekatere pomembne na svoii strani.« J «Kako pa je z Gorazdom?« je povprašal Blisk «Tudi to sem jo vprašal. Povedala je natanko tako kot on sam.« «Zakaj naj bi bil Wolf izpustil Gorazda?« nja Ajeti’dejal‘i-e d°br° POZmU z8odovino Wolfovega slepomiše- ((Prepričan sem, da ga Je spustil zato, da bi sl spet pri-dobil zaupanje med nami. V tem položaju, ko z vseh strani prežimo nanj, to zanj pomeni mnogo. Dobro ve. da pomeni veliko psov zajčjo smrt in da .ga naposled lahko kje staknemo saj je zmeraj na poti kakor klateški pes Sicer pa ie možno, da ima z Gorazdom tudi druge načrte » Popoldne so se skupno odpravili na pot. Neki zaupnik po rodu Nemec, uslužbenec v nemškem uradu, je poslal Arti’ ju dve pismi, ki ju je bil prestregel na pošti Blisk ju je nekajkrat prebral. Neznani poročevalec, podpisan s šifro ie navajal točne podatke o gibanju brigad, ko so bile na'Gorenjskem in ko so se vračale. Opisane so bile tudi kurirske zveze n nekaj drugih podrobnosti z območja, kjer so se za, arzevaie brigade. Blisk je takoj vedel ,da gre za neznanca, ki so ga iskali že skoraj leto dni. Ta človek je napravil diviziji mnogo škode. Arti m Blisk sta jela ožiti krog možnosti, kdo bi bil tajni agent, dokler jima ni ostal en sam človek. Vse okoliščine so dnZi Je. l2dajale? kmet na razpotju med gorovjem in dolino. Nihče drug ne bi mogel biti tako natančno obveščen o gibanju enot kakor tisti, mimo katerega so vodile njihove in kurirske poti. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul Montecchi 6/11 Telefon 95 823 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. J SFRJ posa- mezna Številka 1,— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, Poitni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 12. septembra 1971 Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3 270/1 »ADIT. - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglati Za vsak mm v viSinl enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi* 50 lir beseda Oglasi za tržaSko In goriško pokrajino se naročaio Pr* upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Socletž Pubbliclti Italiana*. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT - Trd TRŽAŠKI DNEVNIK PO SKLEPU AKADEMIJE ZA TRTE IN VINO Mednarodni simpozij fiziologije trt naj bi bil v Furlaniji-Julijski krajini Predstavniki deželne uprave so na včerajšnji seji v Vidmu predlog z veseljem sprejeli Drugi »Mednarodni simpozij fiziologije trt», naj bi potekal v deželi Furlaniji - Julijski krajini ob koncu leta 1973 ali v začetku 1974. leta. Sklep »Akademije za trte in vina*, ki bo našo deželo predlagala kot sedež simpozija, je sporočil včeraj sam predsednik prof. Pier Gio-vanni Garoglio na srečanju v Vidmu. Člani akedemije so se sestali včeraj zjutraj na videmskem gradu pod pokroviteljstvom deželnega od-bomištva za kmetijstvo. Navzoči so bili poleg akademikov tudi predsednik deželnega sveta Ribezzi, senator Burtolo, poslanec Armani, videmski župan Cadetto, deželni svetovalci De Biasio, Del Gobbo, Mar-tinis in Virgolini, pokrajinski odbornik za kmetijstvo Zardi, pod-prefekt dr. Piša, predsednik Zveze trgovinskih, industrijskih, poljedeljskih in obrtniških zbornic Maran-gone ter predsednik ustanove ERSA Lucca. V imenu dežele je govoril odbornik Comelli, ki je po pozdravu poudaril popolno razpoložljivost dežele Furlanije-Julijske krajine ter se zahvalil akademiji, da je izbrala prav našo deželo za sedež tako važnega simpozija. Orisal je delo, ki ga je dežela opravila v okviru petletnega načrta in podpore, ki jih je nudila še posebno na področju poljedeljstva in vinogradništva. Govoril je tudi o priznanju, ki ga žanjejo nekatera furlanska vina, o ustanovitvi zadrug in sploh o napredku na tem področju, zaključil pa je z mislijo, da bo morala dežela v biž-nji bodočnosti doseči raven ostalih italijanskih dežel na vseh področjih. Predsednik akademije prof. Garoglio je najprej sporočil odločitev glede sedeža prihodnjega simpozija, nadaljeval pa je z daljšim poročilom o novih tehnologijah vinogradništva in o modernih pogledih na staranje in stabilizacijo vin. Še posebej se je ustavil pri krajevnih vinih in njihovih tipičnih lastnostih. Spregovorili so nato videmski župan Cadetto. predsednik Gospodarske zbornice Marangone in deželni direktor za poljedelstvo dr. Angeli, ki je podal zelo zanimive podatke o deželnem kmetijstvu. Površina, ki jo izkoriščajo za specializirane kulture, se je v zodnjih desetih letih povečala od 12.648 ha na približno 19.000 ha, medtem ko površine za mešane kulture (ki je bila leta 1961 90.000 ha) skoraj ni več. Na osnovi deželnega zakona št. 20 iz leta 1967 je deželna uprava podelila preko dveh milijard in pol posojil in podpor za razne kmetijske in maloindustrijske dejavnosti. Dalje je dr. Angeli govoril še o kleteh ustanove ERSA, v katerih se zbirajo najbolj cenjeni vinski pridelki, in načrtih dežele na tem področju. Sledila so razna strogo znanstvena poročila, ki so jih navzoči obogatili z debatami, nakar so se akademiki podali na obisk zadruge v Rauscedu. Za danes imajo na sporedu ogled razstave v Pas-sarianu, spomenikov v Čedadu in še nekaterih vinogradniških podjetij v Furlaniji. Jutri zjutraj pa bodo obiskali nekaj vinogradov na Goriškem. Prva odborova seja Slov. amaterskega gledališča v Trstu V petek zvečer je bila v prostorih p. d. »Ivan Cankar* prva odborova seja novoustanovljenega Slovenskega amaterskega gledališča v Trstu, katerega ustanovni občni zbor je bil meseca julija letos. Igralski ansambel, ki ga sestavlja devet igralcev in pet igralk, bo v letošnji sezoni 1971/72 uprizoril dvoje del: zabavno komedijo Američanov Normana Barrasha in Carolla Mora «Cvetje hvaležno odklanjamo* ter otroško igro »Vi-linček z lune*, ki jo je napisal Ben Minoli, prepesnil pa Herbert Griin. O uprizoritvi teh dveh del so se pogovarjali na sestanku, med katerim so razpravljali tudi o možnosti uprizoritve še tretje igre s sodobno angažirano tematiko. Prvo delo na sporedu naj bi predvidoma uprizorili meseca januarja, drugo pa marca. Gledališče bo še pred pričet- kom vaj za prvo uprizoritev priredilo širši sestanek -oziroma pomenek z igralci ter dvoje krajših tečajev: tečaj za odrsko izgovarjavo in gibanje na odru, pozneje pa še posebni tečaj za odrsko masko. Na sestanku, ki ga je vodil predsednik gledališča Sergej Verč, so v skladu s pravili podelili odbornikom posamezna mesta. Igor Tuta je bil izvoljen za podpredsednika, Marjan Pertot za tajnika. Milica Kravos za blagajničarko, Boris Mihalič za gospodarja, za odbornika pa še Vojko Slavec, Sandy Pertot, Anica Žerjal in Sergij Cerkvenih. Pomemben izlet učiteljev v Passarian in v Gonars Učiteljstvo didaktičnega ravnateljstva na Opčinah in nekaj učiteljev gostov iz mesta, so priredili v sredo 8. t. m. prijeten izlet v Passariano pri Vidmu na razstavo slavnega slikarja iz 7. stoletja Gian Battista Tiepola. Razstava je v znani vili Manin, p' 'ežel-skem domovanju zadnjega h cške-ga doža, kjer je živel tud