Aktualno Slovenija • Po cepljenju 1323 poročil o neželenih učinkih in pet smrtnih žrtev O Stran 3 V Štajerski Politika Destrnik • Namesto mrliške vežice denar za kanalizacijo O Stran 5 Ptuj, petek, 19. februarja 2021 Letnik LXXIV • št. 14 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR Humeyras 73-letna igralka je bila poročena kar petkrat! Ptuj, Podravje • Selekcijsko-poskusni center še vedno v srbskih rokah Bodo slovenske sorte semen izumrle? Države, ki se zavedajo, kaj za preživetje ljudi pomeni imeti lastna semena, so začele graditi semenske banke. V Sloveniji pa nam je za naše avtohtone sorte semen očitno vseeno. Kako si sicer razložiti, daje časa za prenos našega selekcijskega centra na Ptuju na novega slovenskega lastnika le še nekaj tednov, premaknilo pa se še vedno ni prav nič? MeČmmstnanehmimT^ Podravje Ptuj • Gradnja prizidka k Mladiki se začenja O Stran 4 Podravje Hajdina • Uspeli na razpisu za dom upokojencev s podjetjem Spik ing O Stran 5 Kmetijstvo Podravje • Premalo časa za resne projekte z evropskim denarjem O Stran 9 Kronika Podravje • Ne sadite ali sejte poljščin preblizu cest O Stran 12 Šport Nogomet • Zmaga, ki ogromno pomeni za nadaljevanje O Stran 17 Foto: Črtomir Goznik Civilna iniciativa Ptuj Ne želijo začasne navezave »hitre ceste! ünm Javni sektor pred spremembo Izplačilo plač bi premaknili i .v. na kasnejsi datum | Pokojninska zakonodaja • Aktivno v službo, v žep še 40 2 Štajerski Aktualno petek • 19. februarja 2021 Slovenija, Podravje • Gostinci rotijo vlado »Naj odpremo vsaj gostinske terase!« Že štiri mesece je, odkar so v drugem valu širjenja covida-19 zaprti gostilne in bari ter je zastal turizem; zaprti so hoteli, apartmaji, ni turističnega vodenja, v mirovanju so turistične agencije, igralništvo ... Nekateri tako dolgega obdobja niso uspeli prestati brez večjih posledic, kar potrjujejo tudi zadnji podatki Zavoda RS za zaposlovanje. »Epidemija covida-19 je prizadela velik del gospodarstva, največje posledice pa čuti turizem, kamor sodi tudi gostinstvo. Kljub ukrepom v pomoč turističnemu gospodarstvu, pa je učinek dolgotrajne prepovedi obratovanja panoge zlasti stalno naraščanje števila izgubljenih delovnih mest,« je razkril Fedja Pobegajlo, direktor Turistično-gostinske zbornice Slovenije. Brez prihodkov in brez dela 13.000 ljudi Kot pravi, so najnovejši podatki Zavoda RS za zaposlovanje zelo črni: »V tej panogi je delo izgubilo kar 13.366 ljudi. Ta številka predstavlja tretjino vseh delovnih mest iz leta 2019! Najverjetneje del zaposlenih v turizmu prehaja v druge panoge, kar bo povzročilo izzive v poslovanju panoge po odprtju. V določenih segmentih turizma (mestni turizem, poslovni turizem, turistične agencije in vodniki, igralništvo, letalski prevozi, rent a car ...) družbe beležijo več kot 8o-odstoten, nekatere celo več kot 90-odstoten izpad prihodkov.« Na vladne službe so zato po besedah Pobegajla naslovili predlog sproščanja posameznih delov turizma, in sicer »najprej tistih, ki potekajo na prostem - poleg smučanja in rekreacije tudi obratovanje gostinskih teras, organiziranih dogodkov na prostem ipd., nato pa z izboljševanjem epidemiološkega stanja tudi ostalih«. Pobegajlo izpostavlja, da če v kratkem ne bo vnovičnega začetka obratovanja, »se bojimo stečajev podjetij in množičnega odpuščanja. Predlagamo dodatno pomoč podjetjem, zlasti v obliki povečanja obsega sofinanciranja fiksnih stroškov poslovanja.« Foto: ČG Turizem bodo reševali Slovenci Sicer pa direktor zbornice tudi letos stavi na domače obiskovalce, ki so lani tudi s pomočjo kampanje Slovenske turistične organizacije Moja Slovenija odkrivali številne zanimive kotičke svoje domovine. »Že večkrat smo predlagali izdajo novih turističnih bonov za leto 2021, ki bi ponujali širše možnosti koriščenja. Tako bi jih ljudje lahko porabili npr. v turističnih agencijah, v gostinstvu, za oglede znamenitosti, nakup vozovnic in tako naprej. Boni so eden od ključnih ukrepov za preživetje turistične panoge. Sicer pričakujemo tudi obisk gostov iz sosednjih držav, iz Srednje Evrope, nemško govorečih dežel, seveda ob ustreznem epidemiološkem stanju,« je povedal. Povpraševanje za velikonočne in prvomajske praznike Kar je optimistično in ga tudi veseli, je, da se Slovenci že zanimajo za to, kdaj bodo spet lahko obiskali kakšno gostilno, pa tudi kdaj bodo lahko koristili turistične nastanitve. Še posebno za slednje »naši člani, turistični ponudniki, že opažajo povečano povpraševanje - za prenočitve v času velike noči, prvomajskih počitnic ter v poletni sezoni«. Naj pretehtajo ukrepe in sproščanje ter jih naredijo bolj življenjske, pristojne pozivajo tudi gostinci sami. »Poglejte, zdaj se bo začelo lepše vreme. Mnogi imamo možnost, da strežemo zunaj, na terasah. Vsaj to naj nam vlada omogoči,« je slišati iz ust lastnikov barov in gostiln, ki se povezujejo v različnih skupinah na družbenih omrežjih. Pri sosedih se začenja Epidemiološka podoba Hrvaške se tudi izboljšuje, napovedana so občutna sproščanja ukrepov. V nasprotju s Slovenijo se pri njih obeta tudi zagon gostinstva. Terase gostinskih lokalov bodo odprli 1. marca, vendar za začetek predvidoma samo v Istri, ki ima najboljše epidemiološke razmere v tej državi. Vodja štaba civilne zaščite istrske županije Dino Kozlevac je dejal, da so se za ta korak odločili po pogovorih z lastniki lokalov, ki so zagotovili, da bodo upoštevali vse potrebne varnostne ukrepe. PK Slovenija, Podravje • 14.000 zaposlenih, ki bi že lahko bili penzionisti Aktivno v službo, ob tem pa v žep še 40 odstotkov pokojnine V Sloveniji je 14.000 zaposlenih, ki so v rednem delovnem razmerju, hkrati pa prejemajo 40 odstotkov odmerjene pokojnine. Gre za delavce, ki izpolnjujejo kriterije za starostno upokojitev, a hkrati ostajajo delovno aktivni in zaposleni za polni delovni čas, kar pomeni, da odvajajo oziroma plačujejo tudi vse prispevke, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Foto: Profimedia/ M24 Zavarovanec, ki izpolnjuje pogoje za upokojitev, lahko tri leta ostane v delovnem razmerju, hkrati se mu izplačuje 40 odstotkov odmerjene pokojnine. Če se ta status po treh letih podaljša, izplačevanje pokojnine pade na 20 odstotkov. Delna pokojnina se lahko odmeri tudi v naslednjih primerih: - 75 odstotkov, če delate dve uri dnevno ali vaš zavarovalni čas znaša od 10 do 14 ur tedensko, - 62,5 odstotka, če delate tri ure dnevno ali vaš zavarovalni čas znaša od 15 do 19 ur tedensko, - 50 odstotkov, če delate štiri ure dnevno ali vaš zavarovalni čas znaša od 20 do 24 ur tedensko, - 37,5 odstotka, če delate pet ur dnevno ali vaš zavarovalni čas znaša od 25 do 29 ur tedensko, - 25 odstotkov, če delate šest ur dnevno ali vaš zavarovalni čas znaša od 30 do 34 ur tedensko, -12,5 odstotka, če delate sedem ur dnevno ali vaš zavarovalni čas znaša od 35 do 39 ur tedensko. Vir: ZPIZ 40 odstotkov odmerjene pokojnine se jim lahko izplačuje od tistega dne, ko so izpolnili kriterije za starostno upokojitev s polno pokojninsko in delovno dobo. Status delavca-upokojenca, da je oseba v celoti zaposlena in se ji ob tem izplačuje 40 odstotkov pokojnine, ne more trajati nedoločen čas, temveč lahko to traja največ tri leta. Če upravičenec tudi po treh letih ostane v delovnem razmerju, se mu izplačuje 20 odstotkov odmerjene starostne pokojnine. Če se delavec odloči, da se v celoti upokoji, se mu lahko model dvojnega statusa kadarkoli prekine. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (SPIZ) zavarovancu (delavcu) prekine pravico do izplačevanja dela pokojnine, če bi bil na bolniškem dopustu več kot 30 dni ali ne bi imel tekoče poravnanih prispevkov za socialno varnost. A takoj, ko se situacija ustali (bolniška odsotnost konča, prispevki plačajo), se lahko model izplačevanja dela pokojnine ob hkratni redni zaposlitvi ponovno uvede. Podaljševanju delovne aktivnosti sledi višja pokojnina Medtem ko delavec-upokojenec ostaja v rednem delovnem razmerju in hkrati koristi 40 odstotkov starostne pokojnine, se mu ob določenih pogojih zvišuje tudi t. i. pokojninski izračun. Vsakih šest me- secev je vrednih 1,5 odstotka. »Eno leto tako odložene upokojitve je za ženske vredno tri odstotke, tri leta pa kar devet odstotkov. Za moškevelja enako, torej za vsako dodatno leto v delovnem razmerju se mu pokojnina poviša za tri odstotke, do največ devet odstotkov,« so pojasnili na ZPIZ. Modeli delnega upokojevanja so lahko ■ • v • različni Seveda pa model »ostati v celoti delovno aktiven in v obdobju treh let prejemati 40 odstotkov odmerjene pokojnine«, ni edini možni pri uveljavljanju dvojnega statusa zaposlenega upokojenca (zaposleni delavec, samozaposleni, družbenik, kmet . ). Če so izpolnjeni pogoji za upokojitev, bodisi predčasno bodisi redno starostno, lahko upravičenec po želji ostane v delovnem razmerju, koliko ur želi. Vendar ne manj kot dve uri na dan oziroma deset na teden. Obenem je upravičen do delne pokojnine v deležu, ki ustreza skrajšanju polnega delovnega časa. Tudi v primeru izplačevanja delne pokojnine se ta preneha izplačevati, če je upravičenec dolgotrajno bolniško odsoten ali nima plačanih prispevkov za socialno varnost. Kaj nas še zanima in bi lahko izvedeli po 25. februarju Za pripravo članka o trenutni situaciji na področju upokojevanja smo na ZPIZ naslovili paket kar obsežnih novinarskih vprašanj. Nekaj podatkov smo želeli izvedeti tudi v luči predlogov aktualne vlade, ki želi vse, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, poslati v »penzijo«. Med drugim nas je zanimalo, koliko oseb z dvojnim statusom zaposleni-upokojenec je v Sloveniji v javnem in koliko v zasebnem sektorju. Koliko jih je v Spodnjem Podravju? Koliko je stara najstarejša oseba, ki je še v polni meri vključena v pokojninsko in invalidsko zavarovanje? Je moški ali ženska, dela v javnem ali zasebnem sektorju? Kje dela in kaj dela? Pa tudi: koliko ljudi je še delovno aktivnih po dopolnjenem 70. letu starosti? Je med njimi morebiti tudi kakšen 80-letnik? Prav tako nas zanima podatek, koliko ljudi bi se lahko v Sloveniji ta hip upokojilo - da izpolnjujejo kriterije za pridobitev starostne pokojnine. Koliko od teh je v javnem in koliko v zasebnem sektorju? Iz ZPIZ-ove službe za odnose z javnostmi so nam odgovorili, da bodo pojasnila javnosti o vprašanjih, ki nas zanimajo, na voljo konec tega meseca. Za 25. februar je sklicana seja sveta zavoda ZPIZ, odgovore bodo pripravili po tem datumu. Mojca Zemljarič Fizično aktivni delavci komaj čakajo dan, ko se lahko upokojijo Na področju upokojevanjaje možna vrsta modifikacij v iskanju najoptimalnejše poti. Treba je vedeti, da marsikateri delavec, zlasti tisti, ki celo življenje dela v težjih pogojih in je pri tem primoran v fizično aktivnost, komaj čaka dan, ko lahko službeno obveznost odloži in se upokoji. Pa četudi pokojnina ne bo visoka, samo da mu ne bo treba več v službo. Po drugi strani je nemalo delavcev, ki radi hodijo v službo, jim delo v službi ne predstavlja prevelike obremenitve ali pa se enostavno še ne čutijo dovolj stari, da bi se upokojili. Ta segment delavcev potem ohranja delovno razmerje in se poslužuje izplačevanja dela pokojnine. Razlog, da ostajajo delovno aktivni, je lahko tudi finančne narave. Foto: Prof¡med¡a/M24 petek • 19. februarja 2021 Aktualno Štajerski 3 Kidričevo • DRSI v obnovo glavne ceste Križišča bodo semaforizirana Več let trajajoča opozorila o nujnosti ureditve glavne ceste skozi kidričevske gozdove in čez Dravsko polje proti Slovenski Bistrici bodo kmalu dala rezultate. Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) je objavila razpis, s katerim išče izvajalca obnove ceste. G Ljubljana Slov, Bistrica Foto: MZ Država se v občini Kidričevo zavzeto loteva urejanja prometne infrastrukture. Po pravnomočnosti odločitve o izbiri izvajalca gradnje obvoznice je DRSI odprla razpisni postopek za obnovo šestkilometrskega odseka glavne ceste od avtocestnega priključka Hajdina do križišča za Starošince in Cirkovce. Cesto bodo preplastili, zagotovili ustrezno odvodnjavanje in uredili šest križišč. Ob cesti je predvidena gradnja dveh počivališč, ki bosta med drugim služili kontroli prometa. Z gradnjo obvoznice in sanacijo obstoječe glavne ceste se bo v Kidričevem glavna prometna infrastruktura bistveno posodobila. Obnova glavne ceste je bila v programih DRSI že nekaj let. Žal je cesta v preteklosti terjala zajeten krvni davek, samo v letu 2018 je vzela pet življenj. Za izboljšanje prometne varnosti bodo na cesti obnovili šest križišč od avtocestnega priključka na Hajdini do zadnjega križišča, kjer sta odcepa za Starošince in Cirkovce. Najbolj perečo prometno točko, križišče za Cirkovce (pri lipi), je DRSI sanirala že v minulem obdobju. Križišča na celotni potezi ceste bodo semaforizirali, vzpostavili bodo tudi zavijalne pasove. V program obnove so oziroma bodo vključena križišča za Gerečjo vas in Njiverce, Kidričevo (center), Kungoto in Kidričevo (športni park, šola, občina), za gramoznico Pleterje oziroma ŠRC Green Lake, za bodočo obvoznico in Cirkovce-Starošince. DRSI je razpis za izvajalca del objavila v začetku februarja, rok za oddajo ponudb je 18. marec. Izbrani izvajalec bo dolžan delo izvesti v roku 15 mesecev. Če se bodo dela začela letos sredi leta, bi se končala konec leta 2022. Takrat je tudi rok za končanje gradnje kidričevske zahodne obvoznice. MZ Ptuj • Civilna iniciativa za odstop od dogovora z DARS in DRSI Ne želijo začasne navezave »hitre ceste« Civilna iniciativa za gradnjo ptujske obvoznice je pozvala vodstvo mestne občine (MO) Ptuj, naj odstopi od dogovora, ki dopušča začasno navezavo nove glavne ceste Ormož-Gorišnica-Markovci na obstoječo regionalno cesto Zavrč-Ptuj. Sporazum je leta 2018 v imenu MO Ptuj podpisal takratni župan Miran Senčar. Civilna iniciativa, ki jo vodi Ser-geja Puppis Freebairn, se z apelom za odstop od dogovora obrača na županjo MO Ptuj Nuško Gajšek in mestne svetnike. Člani iniciative ocenjujejo, da prometna navezava, kot jo predvideva sporazum, prinaša dodatno ogrožanje zdravja prebivalcev, manjšo stopnjo prometne varnosti in dodatno poslabšanje kakovosti bivanja. Skrbi jih, da bi obstoječa navezava kot glavna prometna žila od Zavrča in Ormoža proti Ptuju lahko služila več let. V dogovoru je med drugim navedeno, da je navezava dopustna največ 30 mesecev od sprejema in pravnomočnosti uredbe o držav- V postopkih za cesto Ormož-Markovci nič novega Na DARS-u smo preverili, ali je morebiti že kaj novega v postopku javnega naročila za izbiro izvajalca gradnje ceste Ormož-Gorišnica-Markovci. Pojasnili so, da je vseh šest prispelih ponudb v ocenjevanju in da prva faza postopka, v kateri preverjajo usposobljenost prijavljenih izvajalcev, še ni končana. V drugi fazi bodo izvajalci, ki jim bo priznana sposobnost, predložili samo še finančne ponudbe. Tako naj bi bil izbor v drugi fazi bistveno hitrejši kot v prvi. DARS zaenkrat ostaja na stališču, da bi gradnjo pričeli konec letošnjega leta. Nova cesta od Ormoža do Markovcev bo dolga 16 kilometrov. Od Markovcev do elektrarne Formin v občini Gorišnica bo tekla ob desni strani dravskega kanala. Tam bo krožišče, na katerega naj bi navezali še Zavrč. Od Formina proti Ormožu se cesta štiri kilometre nadaljuje ob desni strani kanala, nato ga prečka in ponovno teče vzporedno s kanalom po njegovi levi strani proti Ormožu. Tam se bo navezala na viadukt Sejanca. Gradnja nove glavne ceste od Ormoža do Markovcev bi po oceni projektantov stala okoli 50 milijonov evrov. Nadvoz Sejanca v Ormožu bo del bodoče nove glavne ceste. nem prostorskem načrtu (DPN) za odsek med Ptujem in Markovci. »Z drugimi besedami to pomeni 30 mesecev od zakonske umestitve izbrane variante hitre ceste za odsek Ptuj-Markovci, ne po končani izgradnji odseka hitre ceste Markovci-Gorišnica-Ormož. Dogovor prav tako navaja, da je treba pri gradnji odseka Gorišni-ca-Ormož upoštevati priključitev navezovalne ceste Zavrč, za katero so dokumenti v zaključni fazi,« so poudarili v iniciativi in dodali: »Po izgradnji ceste Markovci-Or-mož, ki se predvideva za konec leta 2023, in ureditvi povezovalne ceste z Zavrčem se bo tranzitni tovorni promet drastično povečal. Ves ta promet bo usmerjen na od- sek sedanje ceste Markovci-Spuh-lja-Ptuj, kar bo imelo za posledice še dodatno poslabšanje življenjskih razmer prebivalcev MO Ptuj, ki so že danes nemogoče. Prav tako razumemo, da dogovor, kot je sklenjen, daje legitimno pravico ministrstvu za infrastrukturo, da v prometni strategiji to povezavo načrtuje do leta 2028. S tem se prebivalci, ki živimo ob tej prometnici, nikakor ne moremo in se ne bomo strinjali.« Na ptujski mestni občini zahteve civilne iniciative za zdaj še ne želijo komentirati, saj se, kot pravijo, poziv nanaša tudi na mestne svetnike, z njihovim stališčem pa trenutno še niso seznanjeni. Mojca Zemljarič Foto: CG Slovenija • Senčne plati cepljenja proti covidu-19 1323 poročil o neželenih učinkih, pet smrtnih žrtev Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so doslej prejeli 1323 poročil o neželenih stranskih učinkih cepljenja proti covidu-19, od tega pet poročil o smrti. Analizaje pokazala, daje povezava dveh smrti s cepljenjem malo verjetna, tri smrti pa še analizirajo, izhaja iz poročila NIJZ. Cepljenje proti covidu-19 se je konec decembra lani začelo s cepivom Pfizerja in BioNTecha, od drugega tedna januarja poteka tudi s cepivom Moderne, od drugega tedna februarja pa še s cepivom AstraZenece. Do zdaj je bilo v Sloveniji po podatkih NIJZ opravljenih 112.822 cepljenj (bodisi s prvim ali drugim odmerkom) s cepivom Pfizerja, prejeli pa so 1323 poročil o neželenih stranskih učinkih. Daleč največ prijavljenih neželenih učinkov je bilo povezanih s splošnimi težavami in spremembami na mestu cepljenja. Prejeli so 13 prijav resnih neželenih učinkov po cepljenju s Pfi-zerjevim cepivom, od tega je pri petih starejših osebah s številnimi kroničnimi obolenji prišlo do smrti po cepljenju, navajajo na NIJZ. Komisija pri ministrstvu za zdravje je obravnavala dva primera in zaključila, da je povezava s cepljenjem malo verjetna. Ostali trije primeri pa so še v fazi preiskav. Med prijavljenimi resnimi učinki je bil tudi kolaps pri starejši osebi nekaj ur po cepljenju, nakar se je ugotovilo, da je bila okužena z novim koronavirusom, cepljena pa je bila v času inkubacije. Zaradi prebo-levanja covida-19 je nato potrebovala hospitalizacijo. Med ostalimi prijavljenimi resnimi neželenimi učinki, zaradi katerih je bila potrebna hospitalizacija, je bila tudi venska tromboza s pljučno embolijo 14 dni po cepljenju, levkemija oz. limfom devet dni po cepljenju, anafilaksija takoj po cepljenju, povišana telesna temperatura in težko dihanje dan po cepljenju itd. Primeri so še v fazi zbiranja podatkov. S cepivom Moderne so doslej opravili 4004 cepljenja in prejeli šest prijav neželenih učinkov - šlo je za bolečino in rdečino na mestu cepljenja, povišano telesno temperaturo, bolečine po mišicah in sklepih, glavobol, slabost, utrujenost, zamegljen vid in slabšo odzivnost. Prijav resnih neželenih učinkov niso prejeli. Pri cepivu AstraZeneca so prejeli pet prijav o neželenih učinkih, medtem ko je bilo s tem cepivom doslej opravljenih vsaj 1752 cepljenj. Šlo je za prijave bolečin na mestu cepljenja, povišane telesne temperature, glavobola, slabosti, bruhanja, bolečin v mišicah in sklepih, mrzlice, bolečin v grlu in povečanega pulza. Prijav resnih neželenih učinkov niso prejeli. Ob tem na NIJZ poudarjajo, da se podatki o neželenih učinkih, pridruženih cepljenju, nanašajo na neželene dogodke, opažene po cepljenju, in odražajo opažanja in mnenja poročevalcev. Vendar vsi prijavljeni neželeni dogodki niso vzročno povezani s cepivom ali cepljenjem, temveč so lahko le v časovni povezavi s cepljenjem. Pri oceni vzročne povezave med cepivom in določenim učinkom upoštevajo tudi številne druge dejavnike, kot sta zdravstveno stanje in anamneza bolnika, ter relevantna znanstvena spoznanja, so dodali. Sta Foto: CG 4 Štajerski Podravje petek • 19. februarja 2021 Majšperk • Znižali komunalni prispevek Naprodaj 20 parcel Občina Majšperk je za dobro polovico znižala komunalni prispevek. Za hišo v velikosti 100 m2 bo lastnik tako v prihodnje namesto dobrih 4.800 evrov plačal 2.318 evrov prispevka. Po besedah županje Darinke Fakin želijo s tem znižanjem h gradnji pritegniti čim več občanov, predvsem mladih. V zadnjih letih se namreč število prebivalcev zmanjšuje. Foto:Občina Majšperk V Majšperku bo u prihodnjih letih nastalo stanovanjsko naselje. Na več območjih zato načrtujejo površine, za katere si želijo, da bodo čim prej pozidane. Vse to jim omogoča v lanskem letu sprejeti občinski prostorski načrt. Zemljišča za individualno gradnjo so predvidena na parcelah v neposredni bližini šolskega igrišča v smeri proti trgovini Jager. Naprodaj bo 20 parcel v velikosti 600 kvadratnih metrov. V drugi polovici letošnjega leta bo občina najverjetneje že lahko začela komunalno opremljanje, kar jih bo stalo 64.000 evrov. Ob individualnih hišah tudi bloki Kakšna bo cena za kvadratni meter zemljišča, še ni znano. Je pa županja potrdila, da že imajo veliko zanimanja za nakup. Na tem območju naj bi se gradili tudi večstanovanjski objekti, ti pa so predvideni tudi ob regionalni cesti MajšperkBreg. Napovedane projekte bodo izvedli v obliki javno-zasebnega partnerstva, preverjajo pa tudi druge možnosti. Kot je še povedala županja, si med drugim že več let prizadevajo za uresničitev gradnje doma starostnikov. Za pripravo projektov za dom so v letošnjem proračunu zagotovili 54.000 evrov. Idejni projekti so pripravljeni, čakajo pa na sprejem OPPN-ja. Objekt so umestili nasproti trgovine Jager, glede izvedbe pa bo vse odvisno od pridobljenih sredstev za ta namen. Idejo o gradnji velikega doma so opustili in se raje odločili za manjšega v kombinaciji z varovanimi stanovanju, ki bo zadostil potrebam manjše občine s 4100 prebivalci. EK Starše • Komasacija izvedena Na vrsti še poljske poti Da bi se izboljšala ekonomika kmetovanja na območju občine Starše, so v začetku letošnjega leta pričeli komasacijo in agromelioracijo. Zemljišča so danes že komasirana, v kratkem pa naj bi pričeli še odstranjevati poljske poti in umeščati nove. V sklopu investicije bodo uredili del kmetijskih površin na območju Starš, Prepolj in Loke v skupni velikosti 156 ha. »Na tem območju je bila značilna razdrobljenost zemljišč, zato je bila izvedba komasacije in agromelioracije nujno potrebna. Glavne koristi od investicije bodo imeli kmetje, ki so lastniki zemljišč na tem območju. Občina bo z izvedbo investicije pridobila katastrsko in zemljiškoknjižno urejeno javno dobro, ostalo lokalno prebivalstvo pa možnosti rekreacijskih poti,« je dejal Stanislav Greifoner, župan občine Starše. Stroški projekta naj ne bi bremenili občinskega proračuna, pač pa so za te namene pridobili nepovratna sredstva na javnem razpisu ministrstva za kmetijstvo v višini slabih 390.000 evrov. Komasacija je že bila izvedena, urediti pa je treba še poljske poti. V sklopu agromelioracije bo odstranjenih 1,3 km obstoječih poti, na skupno 1,7 km obstoječih poti bodo izvedli vzdrževalna dela, kar 3 km poljskih poti pa bo novih. Vsa dela naj bi bila končana še letos. Geodetska dela je opravil Geodetski zavod Celje, izbor izvajalca agromelioracijskih pa še poteka. KG Foto: KG Ptuj • Podpis pogodbe za prizidek Mladike Aprila začetek, avgusta 2022 zaključek Več desetletij so zaposleni in učenci OŠ Mladika čakali na prenovo šole ob Dravi. Prva faza je zaključena, načrtovana hitrost izvedbe del za zdaj poteka po načrtu. V ponedeljek je bila podpisana pogodba za drugo fazo, v sklopu katere bo med drugim zgrajen prizidek za jedilnico. S tem bo šola dobila približno 200 m2 dodatnih površin. Skupaj bo občina za izvedbo druge faze namenila 2,2 milijona evrov. Foto: CG Na slavnostnem podpisu pogodbe so bili prisotni Nuška Gajšek, županja MO Ptuj, Martin Turk, direktor CPP (izvajalec gradbenih del), in Bogomir Širovnik, ravnatelj OŠ Mladika. Izvedbena dela bodo ptujsko občino kot trenutno edinega fi-nancerja stala 1.583.570 evrov. Tolikšna je tudi vrednost pogodbe, ki so jo podpisali v ponedeljek z izbranim izvajalcem del, Cestnim podjetjem Ptuj. Ta je bil med 14 prijavljenimi ponudniki najcenejši. Za ta denar bo šola dobila nov prizidek, v katerem bo jedilnica, uredili bodo kletne prostore, novo avlo s centralnimi garderobami, še nekatere druge prostore v obstoječem objektu in zunanjim površinam dali novo podobo. Druga najcenejša ponudba je bila za približno 200 tisočakov višja od izbrane, ponudilo pa jo je prav tako podjetje iz Ptuja. Najdražji ponudnik je za ta dela zahteval dobra 2,2 milijona evrov. Toliko bo občino predvidoma stala celotna druga faza, torej skupaj s projektiranjem in drugimi stroški izvedbe. »Ta šola bo po desetletjih prizadevanj končno dobila to, kar je za nekoga morda samoumevno; govorim o je- dilnici in kuhinji. Celotno vrednost izvedbe zagotavlja MO Ptuj. Upamo sicer, da nam uspe dobiti še kaj državnih sredstev, saj je država razpisala sredstva za obnovo vrtcev in šol,« je po podpisu pogodbe povedala županja Nuška Gajšek. Cestno podjetje Ptuj bo začelo delati predvidoma aprila, rok za dokončanje del pa je 16 mesecev, torej naj bi delo končali avgusta naslednje leto. Martin Turk, direktor CPP, je zagotovil, da se bodo držali zastavljenih rokov. Zelo zadovoljen, da je občina zagotovila denar za nadaljevanje te naložbe, je tudi Bogomir Širovnik, ravnatelj OŠ Mladika: »Danes je za Mladiko eden najlepših dni v njeni 120-letni zgodovini. Končno se bo zgodilo to, kar si želimo: dobili bomo novo jedilnico in kuhinjo ter še nekaj spremljevalnih prostorov. Srečen sem. Hvala županji, Ptujča-nom, vsem, ki so nam prisluhnili.« Sedanja šolska jedilnica in kuhinja sta povsem neprimerni. Gre za kletne prostore, ki so zelo nizki. »Kuharja smo morali izbirati, da ni bil prevelik in je lahko sploh kuhal,« je v šali dejal Širovnik. Zaveda se, da bodo morali delo na šoli prilagoditi gradbenim delom, saj bodo ta obsežna, a jim to ne bo odveč. Prepričan je, da bodo vsi skupaj potrpežljivi, saj gre za investicijo, ki se je izjemno veselijo. Kako bo videti šola po zaključku del, še ni povsem znano, vizualiza-cije na občini še namreč nimajo. Dženana Kmetec Podlehnik • Kar trije prostorski načrti za stanovanjsko gradnjo Občina trenutno brez zazidljivih parcel Občina Podlehnik je zaradi avtocestnega umeščanja v prostor, ki je potekalo več let, in gradnje avtoceste nekoliko v zaostanku s pripravo prostorskih aktov. Trenutno so v zaključni fazi postopek sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta (OPN) ter izdelava treh občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN). Izdelavo dveh, ki urejata prostor v središču občine, so začeli v začetku leta 2019. . - rv, i*. ■ - r ' v wm K ■/{%■■■■' /v Načrtujejo pol nižji komunalni prispevek Na travniku ob Policijski postaji Podlehnik bo drugo leto že mogoče graditi. Foto: CG Na tem območju v prihodnjih letih načrtujejo medgeneracijski center s programi gerontološke narave (varovana stanovanja, dom starostnikov), individualnimi in socialnimi stanovanji. Hkrati bodo zagotovili tudi parcele za gradnjo stanovanjskih hiš. Gre za območje za Policijsko postajo Podlehnik proti avtocestnemu priključku v smeri sever. Na pet hektarjev velikem zemljišču je predvidenih okoli 30 parcel za individualne hiše, na enem delu pa tudi za bloke. Kot je pojasnil župan Sebastian Top- lak, so pridobili projektne pogoje, akta sta bila na javni razgrnitvi in posredovana pristojnim institucijam: »Če ne bo potrebnih dodatnih študij, bi lahko ta dva dokumenta sprejeli do konca leta.« Nad šolo stanovanjsko naselje V javni razgrniti je do 1. marca OPPN za urejanje prostora nad OŠ Podlehnik, ki zajema 2,6 hektarja zemljišč. Gre za razgiban teren, kjer bo verjetno prostor za 15 parcel. Pričakujejo, da bo OPPN sprejet v prihodnjem letu, nato pa se bo gradnja lahko začela. Na tem območju načrtujejo gradnjo enosta-novanjskih hiš in ureditev zelenih površin. Občina bo izvedla vso komunalno in cestno infrastrukturo. Izhodišča za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta so javno dostopna na spletni strani občine, gradivo pa bo v času javne razgrnitve zaradi ukrepov za preprečitev epidemije dostopno le v elektronski obliki. Zainteresirani lahko pripombe na izhodišča pošljejo po pošti v pisni obliki. Estera Korošec V zadnjih letih seje na občino Podlehnik obračalo veliko ljudi, predvsem mladih družin, ki so iskali zemljišča za gradnjo. Ker jim občina pri tem ni mogla pomagati, saj zazidljivih površin praktično ni, so mnogi žal odšli drugam. Občina je za blažitev tega stanja iz obstoječih zemljišč v svoji lasti uspela izoblikovati štiri manjše in eno večjo gradbeno parcelo; štiri od teh so v preteklem letu uspešno prodali in novi lastniki že pridobivajo projektno dokumentacijo. Trenutno prodajajo še eno zemljišče v velikosti 599 kvadratnih metrov. Cena za pet arov veliko parcelo neposredno ob komunalni infrastrukturi je 6.900 evrov. Sicer pa v Podlehniku načrtujejo tudi znižanje komunalnega prispevka za polovico, s čimer želijo mlade družine še dodatno stimulirati in hkrati olajšati gradnjo. ni j ' ^— j&b* Foto: Občina Podlehnik Nad OS Podlehnik bo zaživela urbana soseska. petek • 19. februarja 2021 Podravje Štajerski 5 Podlehnik • Župan prejel spominski znak »Priznanje posvečam vsem, ki pomagajo« Med letošnjimi prejemniki spominskega znaka „Za požrtvovalnost v boju proti COVID-19" je tudi Sebastian Toplak, župan Podlehnika. »Ta spominski znak je priznanje za našo celotno lokalno skupnosti. Posvečam ga vsem tistim, ki vsakodnevno pomagajo ljudem v stiski. Med njimi so predstavniki Krajevne organizacije Rdečega križa Podlehnik, ki z velikimi napori in osebnim žrtvovanjem blažijo vse hujše socialne stiske, kijih povzroča epidemija.« Foto: arhiv Občine Podlehnik Aleksander Thaler, direktor Policijske uprave Maribor, je županu Toplaku svečano izročil spominski znak. Spominski znak je podlehniškemu županu svečano izročil Aleksander Thaler, direktor Policijske uprave Maribor. Haloška občina je namreč skupaj s Policijsko postajo Podlehnik v prvem valu epidemije pomagala tridesetim srbskim državljanom, ki so bili zaradi zaprtja državnih mej več dni ujeti na avtocestnem parkirišču v Podlehniku. »Prepuščeni so bili sami sebi, zato smo nemudoma priskočili na pomoč s toplimi obroki in vodo.« Uporabljali so lahko tudi prostore bližnjega bencinskega servisa. Hoteli, nastanitve in gostišča so bili takrat zaprti, med ujetimi pa so bili tudi otroci. Kot je zapisano v uredbi o spominskem znaku »Za požrtvovalnost v boju proti COVID-19«, se znak lahko podeli medicinskemu osebju, pripadnikom civilne zaščite, policije in slovenske vojske ter drugim domačim in izjemoma tudi tujim posameznikom, skupinam, samoupravnim lokalnim skupnostim, gospodarskim družbam, zavodom, društvom, nevladnim in drugim organizacijam. Spominski znak je kovinska značka okrogle oblike premera 25 mm, debeline 2 mm in srebrne (bele) barve na dveh metuljčkih z iglama oziroma magnetom. Na njej so v štirih barvah upodobljeni antikorona, okoli nje venec lovorovih listov (simbol zmage) in državni grb, ki ga sklepa. Antikorona simbolično prikazuje upanje, ki združuje vse ljudi v zmagi nad COVID-19. Na belem polju je postavljen simbol zdravstvenih delavcev - asklepijeva palica, ki se vzpenja nad prevrnjeno in premagano krono. Estera Korošec Destrnik • Sprememba načrta razvojnih programov po sprejetju proračuna Namesto za vežico denar za kanalizacijo Ker v Sloveniji ne bomo porabili vseh evropskih sredstev za sofinanciranje projektov, naj bi država objavila novi razpis, ki predvideva tudi možnost sofinanciranja gradnje kanalizacije. Na Destrniku zato, da bi lahko s pomočjo teh sredstev zgradili kanalizacijo na Drstelji in v delu Placarja, spreminjajo načrt razvojnih programov (NRP). Načrt razvojnih programov (NRP) za obdobje 2021-2024, ki je del v lanskem decembru sprejetega proračuna za leto 2021, je bilo treba za umestitev omenjene investicije spremeniti tako, da so 100.000 evrov, kolikor bo stala izdelava projektne dokumentacije, vzeli s postavke za ureditev mrliške vežice s parkiriščem in cesto. Trimilijonska investicija »Za prijavo projekta na razpis potrebujemo izdelano projektno dokumentacijo in izdano gradbeno dovoljenje. Torej se mudi. Kanalizacijo bi gradili v dolžini 13 kilometrov, poleg tega pa bi v Janežovcih postavili novo in močnejšo čistilno napravo z 2.200 PE, obstoječo pa prestavili v Svetince. Na čistilno napravo v Janežovcih bi se tako priključila obstoječa in novo zgrajena kanalizacija, enote pa bi povečali zato, da bi čistilno napravo lahko v prihodnosti koristile tudi Terme Janežovci.« S celovito investicijo želijo na Destrniku ubiti več muh hkrati: na Drstelji in v delu Placarja zgraditi kanalizacijsko omrežje, po izgradnji sanirati tamkajšnje ceste in postaviti novo čistilno napravo. Izvajala naj bi se po fazah v treh letih: letos bi poskrbeli za vso potrebno dokumentacijo, gradnjo Foto: ČG Obnova mrliške vežice in pokopališča je prestavljena na jesen. 100.000 evrov, ki so bili v proračunu rezervirani zanjo, pa bo šlo za pripravo projektne dokumentacije za kanalizacijo na Drstelji in v delu Placarja. pa realizirali v letih 2022 in 2023. Projekt je ocenjen na 3,1 milijona evrov, od tega bo 100.000 evrov stala projektna dokumentacija, ki je strošek občine. Kanalizacijski projekt enkrat že plačali ... »Zakaj smo vzeli denar prav s postavke za mrliško vežico s parkiriščem in cesto? Občina že izdeluje projektno dokumentacijo za ureditev pokopališča, za katerega bo treba pridobiti tudi gradbeno dovoljenje. Potem bomo lahko šli v postopek izbire izvajalca del, kar pomeni, da investicije ne bomo izvajali pred jesenjo, do takrat pa bomo že sprejeli rebalans proračuna in zagotovili manjkajoča sredstva,« pojasnjuje Pukšič. Svetnik Branko Horvat pa Puk-šiču očita, da ponovno zavrača že pripravljene projekte in plačuje za pripravo novih, zato predloga ni podprl: »V mandatu prejšnjega župana sta že bili sprojektirani tako kanalizacija na Drstelji kot obnova pokopališča. Projekt za kanalizacijo je bil plačan, zanj je bila v višini 1,7 milijona evrov že podpisana po- Predvideno financiranje kanalizacije Drstelja-Placar po letih I Financiranje po letih I 2021 I 2022 I 2023 I Skupaj Občina Destrnik - lastna sredstva 100.000 240.000 360.000 700.000 Sofinanciranje - evropska sredstva 0 960.000 1.440.000 2.400.000 Skupaj 100.000 1.200.000 1.800.000 || 3.100.000 Ljudje se bojijo Pukšičeve zamere Svetnik Branko Horvat je prepričan, daje gradnja tako močne čistilne naprave v Janežovcih pretirana. »2.200 PE ob 2.600 prebivalcih pomeni, da bi na eno čistilno napravo priključili tako rekoč celo občino, kar je glede na konfiguracijo našega terena nerealno. Svoje načrte Pukšič utemeljuje s potrebami prihodnjih Term Janežovci, a to so bolj njegove futuristične sanje kot bližnja realnost. Staro čistilno napravo bi rad preselil v Svetince, kjer je bila sicer predvidena, a na drugi lokaciji, ustrezno oddaljena od hiš, zdaj pa bi stala tik ob naselju. Ljudje se z izbrano lokacijo ne strinjajo, zato so nejevoljni, a si ne upajo glasno protestirati, saj se bojijo Pukšičeve zamere. Zato bom predlagal, da se sestanemo na občini in skušamo najti rešitev ter zgladiti nesoglasja.« godba z izvajalcem - Cestnim podjetjem Ptuj, dela so se začela, a jih je Pukšič ob ponovnem prevzemu funkcije prekinil in razdrl pogodbo. Projekt za pokopališče sicer ni prišel tako daleč, so pa načrti pripravljeni, a so za Pukšiča predragi, zato je naročil nove. Zdi se mi, da ne delamo drugega, kot samo projektiramo.« Senka Dreu Vir: Občina Destrnik Podravje • Za podelitev koncesije izbranih 11 domov za starejše Hajdinčani uspeli s podjetjem Spik ing Zaključil seje razpis za podelitev koncesij domovom za starejše. Izbranih je bilo 11 domov, ki bodo predvidoma zagotovili 1.285 mest za starejše. Med prejemniki koncesij je tudi podjetje Spik ing, ki bo v občini Hajdina zgradilo dom s 150 posteljami. Omenjeno podjetje Spik ing obvladuje izobraževalna ustanova Alma Mater Europaea v lasti mariborske družine Toplak. Za gradnjo se je sicer potegovalo 15 ponudnikov za 21 lokacij po vsej Sloveniji. Na ministrstvu so odobrili vloge sedmih ponudnikov, ki bodo na 11 lokacijah po državi zgradili nove domove za starejše ali dogradili obstoječe, v njih pa omogočili 1285 dodatnih postelj za oskrbovance. Trenutno imamo v Sloveniji 59 javnih in 43 zasebnih domov s koncesijo. V javnih domovih je 13.200 mest, v domovih, ki delujejo na podlagi koncesije, pa skoraj 5400. Še okoli 2500je mest za skupine odraslih, ki potrebujejo posebno nego, kažejo podatki iz raziskave Skupnosti socialnih zavodov Slovenije iz leta 2019. Izbranci so Avstrijska družba Se-neCura (v lasti francoske skupine Orpea), ki bo v treh enotah (v Mis-linjii, Rušah in Šentjerneju) postavi- la 450 novih postelj. Družba Deos v lasti Alenke Žnidaršič Kranjc bo v Gornjem Gradu in Kopru postavila 262 postelj, podjetje Comett domovi, v lasti avstrijske skupine AHA Gruppebo v Šenčurju in Kranjski Gori zagotovilo 187 postelj, podjetje Dom upravljanje v lasti Rafaela Kosa in Ivana Cajzka bo na Vrtojbi zagotovilo 150 postelj, podjetje Dom Lipa v pretežni lasti Roka Arčana bo gradilo enoto v Štorah s 70 posteljami, Zavod Karitas pa bo v Veliki Polani zagotovil novih 16 postelj. Koncesije podeljene za 40 in več let, domovi morajo biti zgrajeni do konca 2022 Nove koncesije bodo podeljene za 40 let z možnostjo podaljšanja, izbrani koncesionarji pa bodo morali nove postelje oziroma dodatna mesta v domovih za starejše postaviti do konca prihodnjega leta. Upravljavci domov, ki imajo koncesijo, sicer zaradi nadstandardnih storitev zaračunavajo četrtino več od javnih domov in se prav tako že dalj časa soočajo s kadrovsko stisko, ki je najbolj prišla do izraza med epidemijo novega koronavirusa. V zasebnih domovih višje cene oskrbe V javnih domovih povprečna dnevna cena oskrbe ena znaša 19,94 evra, v zasebnih s koncesijo pa 25,14 evra. Mesečno torej v povprečju od 620 do 780 evrov. Medtem ko oskrba štiri, torej najzahtevnejša, v javnih stane v povprečju 32,88 evra, v zasebnih s koncesijo pa 37,77 evra, na mesečni ravni torej od 1020 do 1170 evrov. Bivanje v zasebnih domovih za starejše si lahko torej privošči le ozka skupina upokojencev, saj povprečne pokojnine brez pomoči svojcev ne zadostujejo niti za bivanje v javnih domovih. S.S., S.M. Foto: CG 6 Štajerski V središču petek • 19. februarja 2021 Spodnje Podravje • Prenos Selekcijsko-poskusnega centra Ptuj že enkrat padel v vodo Nas bo streznilo šele, ko bodo slovenske sorte se V zadnjih sto letih seje po svetu izgubilo že skoraj 90 odstotkov semen. Države, ki se zavedajo, kaj pomeni za preživetje ljudi imeti lastna semena, s je za naše avtohtone sorte semen očitno vseeno. Kako si sicer razložiti, daje časa za prenos našega selekcijskega centra na Ptuju na novega lasti Pred skoraj točno letom dni je država mirno dopustila, da smo izgubili največjo slovensko seme-narsko hišo, Semenarno Ljubljana. Močno zadolženo podjetje je sredi marca 2020 kupilo podjetje Villager iz srbske agroživilske skupine Agromarket. Čeprav so v pogodbi predvideli tudi možnost, da se Selekcijsko-poskusni center Ptuj (SPC) - obrat Semenarne v šestih mesecih prenese na tretjo osebo, se do danes to še ni zgodilo. Vlada je 11. junija lani na redni seji celo sklenila, da je v interesu države, da ima pod nadzorom lastne genske vire. Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) so naložili, da odkupi SPC Ptuj in ga prenese na eno od državnih podjetij. Najprimernejši naj bi bil Kmetijski inštitut Slovenije. Andrej Simončič, direktor Kmetijskega inštitita, je povedal, da so se s SDH pogovarjali, da bi Selek-cijsko-poskusni center prišel pod njihovo okrilje, kar bi bilo logično: »Vendar natančnih zagotovil nismo dobili.« Dodaten problem je nastal, ker se je na SDH medtem zamenjala ekipa ljudi, ki so se s tem ukvarjali. V dogovore, kako speljati prenos, pa so se vključili še stro- kovnjaki z ministrstva za finance in ministrstva za kmetijstvo. Prvi rok prenosa Selekcijsko poskusnega centra Ptuj na tretjo osebo je bil lani oktobra. Ker se ni zgodil, so postavili drugi rok, 15. marec 2021. Bodo tokrat uspešni? »Težko rečem, nisem namreč vedeževa-lec,« odgovarja Simončič. Pristojni se izgovarjajo drug na drugega Odgovore smo iskali tudi na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer so pojasnili le, da je ministrstvo za nakup zainteresirano, za več podrobnosti pa naj se obrnemo na SDH. Ko smo njihovi službi za odnose z javnostmi poslali vprašanja, kdaj naj bi prišlo do prenosa, po kakšni ceni bo država odkupila SPC Ptuj in ali bo ta po odkupu prišel pod okrilje Kmetijskega inštituta, so nam odgovorili, da vodijo aktivnosti v zvezi s prenosom selekcijskega centra, a »konkretnih rešitev in časovnice za izvedbo postopka ne moremo komentirati, ker je navedeno odvisno od ravnanj več vpletenih deležnikov«. Iz Semenarne Ljubljana pa so na enaka vprašanja odgovorili, da »na strateške odločitve kmetijskega ministrstva žal nimamo uvida kot tudi ne njihove časovnice, zato predlagamo, da se z dotičnimi vprašanji obrnete nanje«. V Sloveniji izgubili že 80 odstotkov avtohtonih semen Irena Rotar, Ekoci - eko civilna iniciativa Slovenije je povedala, da je stanje v državi glede ohranitve avtohtonih semen na robu katastrofe: »S somišljeniki si že od leta 2009 prizadevamo za ohranjanje avtohtonih, domačih in tradicionalnih sort semen. Brez kakovostnih semen ni hrane, ni samooskrbe, brez prehranske varnosti pa ni suverenosti. Domača semena so prilagojena lokalnemu okolju in zrastejo večinoma brez kemije. Izgubili smo že 80 % avtohtonih semen, želimo, da se ohrani vsaj tistih 20 %, kar pa bo brez žlahtnjenja v domači državi in vzpodbudnega razvoja semenarstva težko. Imeti lastna avtohtona semena je pravo narodno bogastvo. Odvisnost kmetijstva le od tujih semen, kar obvladuje le peščica mogočnih korporacij (BASF, Bayer, DuPont, MP' Semenarno Ljubljana je (skupaj s ptujskim selekcijsko-poskusnim centrom) kupilo podjetje Villager v lasti lahko ptujski selekcijsko-poskusni center odkupi eno od slovenskih podjetij - v igri je SDH-, a se to doslej še srbskega agroživil vedno ni zgodilo. Spodnje Podravje, Slovenija • Izplačilo plač javnim uslužbencem bi premaknili na kasnejši datum Računovodje in kadroviki imajo za obračun plač na voljo l Če bodo obveljala vladna izhodišča, bodo zaposleni v javnem sektorju plače prejemali kasneje, kot je to veljalo doslej. Številni delodajalci sedaj plače za minuli mesec iz jih ovira časovna stiska. Pogosto plača ni odsev dejansko opravljenega dela v minulem mesecu, zato pozneje sledijo poračuni. Vlada je za urejanje tega področja na seji 28. januarja določila izhodišča za pogajanja s sindikati in oblikovala pogajalsko skupino. „Kot je pokazala praksa, so zaradi dokaj zgodnjega datuma obračuna plač, praviloma 5. v mesecu za pretekli mesec, računovodske in kadrovske službe v dneh pred izplačilom izredno obremenjene, pogos- to pa izplačila plač in povračil ne kažejo dejanskega rednega dela v preteklem mesecu, temveč zaradi dejanske prisotnosti oziroma odsotnosti zaposlenih pozneje sledijo poračuni. Zato je bil za pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja pripravljen predlog za določitev izplačilnega dneva za plače pri proračunskih uporabni- kih najkasneje 15. dan v mesecu za pretekli mesec, s čimer bi odpravili administrativne ovire, povezane z obračunom plač in nadomestil plač, ter razbremenili službe za obračun plač v dneh neposredno pred izplačilnim dnem. Zaradi lažjega prehoda na nov sistem in premostitev obdobja izplačila zadnje plače pred uveljavitvijo spremem- VISOKA SOLA NA PTUJU PRVI PRIJAVNI ROK: od 22.2.2021 do 22.3.2021 BIONIKA V TEHNIKI VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM ftacin izvedbe prilagojen potrebam študentov (hibridni način} visoka šola na ptuju Če bo obveljal vladni predlog, bodo zaposleni v javnem sektorju od junija plače prejemali kasneje, kot je to veljalo doslej: izplač bil najkasneje 15. v mesecu. petek • 19. februarja 2021 V središču Štajerski TEDNIK 7 >men izumrle? >o začele graditi semenske banke. V Sloveniji pa nam lika le še nekaj tednov, premaknilo se ni pa še nič? skega giganta Agromarket. Po sklenjeni pogodbi Monsanto, Syngenta ...), povečuje vhodne stroške kmetovanja in negativno vpliva na trajnostno rabo virov.« Izgube ne bo mogoče nadomestiti Miša Pušenjak ob tem opozarja, da Semenarna Ljubljana že več kot sto let prodaja seme zelenjadnic in ves ta čas skuša čim več sort najti tudi na kmetijah po vsej Sloveniji. Tako najdemo v njenem sortimen-tu zelo veliko avtohtonih, zdaj rečemo lokalnih sort. »Prodaja semena lokalnih sort pa pomeni tudi vzdrževano selekcijo, katere cilj je poiskati najbolj tipične, najlepše rastline in začeti pridelavo semena z njimi.Vzdrževalno selekcijo lahko dobro izvaja samo nekdo, ki odlično pozna sorto in hkrati pridelavo semena. Tega kooperant ne more narediti. Zato je pomen selekcij-skega centra Ptuj v slovenskem prostoru velikanski. Če na hitro preštejemo, koliko lokalnih, samo slovenskih sort semena prodaja Semenarna, vemo, koliko domačih, avtohtonih sort zelenjadnic bi izgubili, če selekcijski center preide v tuje roke. Izgubili bi sorte, ki so del naše zgodovine in tradicije, izgubili pa bi tudi prav posebno znanje, ki ga v šolah ne moremo več pridobiti. Že zdaj se dogaja, da kljub veliki želji po samooskrbi s semenom zaradi neznanja izgubljamo veliko. Če izgubimo ptujski selekcijski center, izgubimo tudi ljudi in znanje, pa tudi osnovno seme številnih slovenskih avtohtonih sort. Te izgube ni mogoče nadomestiti!« Center je dragocen tudi za gastronomske posebnosti države Darja Kocjan Ačko z Biotehniške fakultete v Ljubljani dodaja: »Selek-cijsko-poskusni center Ptuj ima velik pomen, tako v prenosu znanja o semenih in starih sortah na dijake in študente kot tudi na pridelovalce. Pridelovalcem poljščin in vrtnin ter ljubiteljskim vrtičkarjem svetujejo pri izbiri sort, njihovih bioloških in tehnoloških posebnostih, setvi, oskrbi in spravilu. V zvezi z avtohtonimi, domačimi in udomačenimi sortami je pomemben tudi njihov prepoznavni, sortno značilni okus, ki bi ga lahko tesneje povezali s kakovostno in zdravo hrano, slovenskimi tradicionalnimi jedmi, kulinaričnimi in gastronomskimi posebnostmi. Predelava boba, fižola, korenja, repe in zelja v domače shranke in predpripravljene jedi je priložnost za nova delovna mesta, delo in zaslužek. In ne nazadnje, ker so avtohtone, domače in udomačene sorte delo naših kmečkih prednikov, so naša naravna in kulturna dediščina. Kot del slovenske narodne identitete jih moramo ohranjati, negovati ter izpopolnjevati za nas in naše otroke.« Biba Jamnik Vidic, SM Foto: Arhiv M24 Seme je živa stvar; če ne bo kalilo, se bo za vedno izgubilo Danes je v Selekcijsko-poskusnem centru Ptuj zaposlenih osem ljudi, ki se ukvarjajo z ekološkimi in vegetacijskimi poskusi, potrebnimi za nadzorovano kakovost semen. Med več kot 80 sortami, nekatere so stare že več kot 50 in celo 100 let, je ogromno avtohtonih slovenskih: ptujskijesenski in spomladanski česen, ptujski luk (ptujska rdeča čebula), ki ima tudi zaščiteno geografsko poreklo, ljubljansko zelje, kranjska repa, več avtohtonih sort fižola, ajda darja, oljna buča iz Slovenskih goric... Vzorce zbirajo po vsej Sloveniji in jih nato posejejo.»Ohranimo le tiste primerke, ki so najbolj odporni proti boleznim, vremenskim vplivom, imajo boljši okus. Najkakovostnejše izoliramo in jih pustimo rasti tako dolgo, da naredijo seme. Nato posejemo naslednjo generacijo in postopek ponavljamo, da dobimo čim bolj čisto in kakovostno sorto. Če se bo zgodilo, da takega centra ne bomo več imeli, bo seme izgubilo kaljivost. Seme je namreč živa stvar. In če bomo to enkrat izgubili, je vprašanje, ali bomo lahko še enkrat ustvarili na novo. Semenarstva v Sloveniji je zelo malo, sploh pri vrtninah. Bolj ali manj je vse uvoženo. Če se bo zgodilo, da naši državi ne bo uspelo ohraniti centra, bodo naša znanja šla v pozabo,« je še poudarila Miša Pušenjak. ..¡a, i rtUlm ^iUvwrfl \ ■-* ano) UmSUA» cío- ".L..Íy ¿..u Foto: Arhiv M24 e nekaj dni zplačajo že 5. v mesecu, pri čemer Ravnatelji zamiku datuma ne nasprotujejo Tatjana Vaupotič Zemljič v imenu Društva ravnateljev ptujskega območja: „Nimamo nič proti temu, da se za nekaj dni prestavi izplačilo plače. Je pa treba razmišljati tudi o tem, kaj to pomeni za zaposlene pri premostitvi tega obdobja, pri tem, da imajo kakšne roke za plačila kreditnih obrokov, ~ Fot'jgG drugih odtegljajev in podobno." ilni dan bi Zaradi kratkega roka več stresa „Sprememba dneva izplačila na 15. v mesecu bi pomenila več časa za pridobivanje podatkov za obračun plače in manj stresa za javne uslužbence, ki so neposredno vključeni v pripravo podatkov in obračun plač, posebej v mesecih, ko so na začetku meseca prazniki oziroma drugi dela prosti dnevi," menijo v upravi Mestne občine (MO) Ptuj. „Vedno smo se trudili, daje bila izplačana plača skladna z opravljenim delom v obračunskem mesecu, zato je do razlik in poračunov prihajalo zelo redko." MO Ptuj neposredno zaposluje 69 sodelavcev, Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju pa 39. be plačilnega dneva je bila predlagana uveljavitev spremembe v juniju, ko bo zaposlenim v javnem sektorju 5. v mesecu izplačan regres za letni dopust. Spremembe izplačilnega dneva v tej smeri je predlagal tudi Strateški svet za debirokratizacijo," so pojasnili na Ministrstvu za javno upravo (MJU) in dodali: „Ker je izplačilni dan za nekatere dejavnosti s kolektivnimi pogodbami oziroma aneksi določen tudi drugače, in sicer na 10. ali 15. v mesecu za pretekli mesec, se identična ureditev izplačilnega dneva predlaga enotno za vse dejavnosti in poklice oziroma za ves javni sektor. Sprememba datuma izplačila plač je bila obravnavana na pogajalski seji v torek, 9. februarja. Razprave o tej točki predstavniki vladne in sindikalne pogajalske strani še niso končali. Dogovorili so se, da razpravo nadaljujejo na eni od naslednjih sej, po pridobitvi še nekaterih dodatnih informacij." Pri različnih delodajalcih v javnem sektorju na območju spodnje-podravske regije smo poizvedeli, kakšne so njihove izkušnje glede izplačevanja plač 5. v mesecu in kaj menijo o predlagani spremembi na kasnejši datum. OŠ Ljudski vrt: plača 5. v mesecu, načeloma z realnim obračunom Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica OŠ Ljudski vrt, največje osnovne šole v regiji in na Ptuju, je poudarila, da v njihovi šoli večjih težav pri obdelavi podatkov za izračun plač nimajo. „Delavci so v glavnem disciplinirani in pravočasno oddajo podatke o prisotnosti, dopustu, bolniških. Druga zgodba so podatki, ki jih obdeluje ministrstvo za izobraževanje (MIZŠ) in nam posreduje obračune z zamikom. Plačilo za nadomeščanje tako, denimo, delavci dobijo šele naslednji mesec, ker prej z MIZŠ ne dobimo obračuna. Težave so bile tudi pri izdaji bolniških listov, z izdajanjem e-bolniških listov pa je tega manj. Kar se nas tiče, nas s tem ukrepom ni treba reševati, saj zmoremo stvari urediti pravočasno, čeprav imamo na plačilni listi 114 zaposlenih. Če bodo državne službe zaradi tega lahko nam dale podatke pravočasno in bomo delavcem pripadajoče dodatke lahko izplačali pri plači za tekoči mesec, pa bo to dobrodošlo." Bolnišnica in dom upokojencev imata plačilni dan 10. dan v mesecu Anica Užmah, direktorica Splošne bolnišnice (SB) Ptuj s 520 zaposlenimi, je dejala, da imajo plačilni dan 10. v mesecu. Vse podatke za obračun plač uspejo pravočasno obdelati, poračuna za nazaj jim ni treba izvajati. Predlogu za zamik izplačilnega dne pa ne nasprotujejo. V Domu upokojencev (DU) Ptuj, ki daje delo 445 sodelavcem, so do konca lanskega leta plače izplačevali 7. v mesecu, letos pa so izplačilo premaknili na 10. dan. „Izplaču-jemo redno obračunane plače, ne delamo akontacij in nato poračunov za nazaj. V primeru, da zaradi nepravočasno dostavljenega bolniškega lista plača ne more biti izplačana do 10. v mesecu, jo izplačamo naknadno do 18. v mesecu, kar pomeni, da v mesecu delamo dva obračuna plač," je razložila direktorica DU Ptuj Vesna Horvat Šiplič. Za pravočasni obračun potrebne nadure v računovodstvu Center za socialno delo (CSD) Spodnje Podravje zaposluje 93 sodelavcev. Večina jih plače prejme 5. dan v mesecu, kar po besedah di- Foto: ČG Debeljakoua o časovni stiski za plače v zavodih Direktorica uprave občine Ormož Milena Debeljakje povedala, da izplačujejo plače za 34 zaposlenih v občinski in medobčinski upravi. Če so evidence o prisotnosti na delovnem mestu in odsotnosti zaradi dopustov, bolniških, varstva otrok ali dela od doma urejene sprotno, potem z obračunom plač ni težav in jih lahko izplačajo 5. v mesecu. Nekoliko težje je to izvesti za plače v zavodih, kjer je občina sofinancer. „Težave nastajajo pri izplačilih plač v zavodih, kjer morajo plače obračunati, potem poslati zahtevek za sredstva na občino, tam je treba te zahtevke preveriti, poknjižiti, elektronsko jih podpišejo štirje zaposleni in potem sredstva nakažemo zavodom, da lahko petega izplačajo plače. Če sta vmes konec tedna ali praznik, je za vse skupaj še manj časa. V teh primerih bi bilo dobro, če bi se plače izplačevale nekaj dni kasneje," meni Debeljakova. rektorja Mirana Kerina predstavlja za zaposlene v računovodstvu večjo obremenitev in lahko delo opravijo samo v podaljšanem delovnem času. „Če bo v prihodnje drugače, se bomo temu prilagodili, na morebitne spremembe nimamo nobenega vpliva," je izpostavil Kerin. CSO Ormož plače izplačuje 18. v mesecu Center za starejše občane Ormož (CSO) je registriran kot družba z omejeno odgovornostjo, z javnim lastništvom. Dejavnost izvajajo kot koncesionar, plače pa izplačujejo do 18. v mesecu. „Dejansko je ta datum primeren predvsem zaradi realnega obračuna plače. Bolniški listi prihajajo za zaposlene z zamudo, saj so zdravniki precej zasedeni, prav tako se pojavljajo napačne navedbe razloga bolniške, zato so velikokrat potrebni popravki in usklajevanja. Prav tako se številne odločitve, vezane na obračun plač, sploh v obdobju epidemije, spreminjajo vsakodnevno in potem prvi teden v mesecu mnogokrat še niti ni jasno, kaj točno zapovedujejo pravilniki, uredbe ali spremenjena zakonodaja. Predlagana sprememba za nas ne pomeni spreminjanja dosedanjega procesa," je pojasnila direktorica CSO Janja Jurkovič. Mojca Zemljarič Foto: ČG Foto: CG 3831002600038 8 Štajerski Podravje petek • 19. februarja 2021 Cerkvenjak • 2,5-milijonski proračun Največ za energetsko • • vi sanacijo sole Čeprav je bil cerkvenjaški proračun za letošnje leto na dnevnem redu občinskega sveta že lani jeseni, jim ga je uspelo pod streho spraviti šele na februarski seji. A razlog za zaplete pri sprejemanju proračuna niso bila nasprotovanja opozicije in vloženi amandmaji, pač pa je štrene mešal covid-19, s katerim so se okužili nekateri svetniki in delavci občinske uprave z županom na čelu. Sejo, na kateri bi se svetniki opredelili do osnutka proračuna, so zato prestavljali kar trikrat, konec leta jim je slednjič uspelo in prvemu branju proračuna so prižgali zeleno luč. »Po veljavnem poslovniku je bilo nato gradivo mesec dni v javni razpravi, kar je pomenilo, da proračuna za 2021 ne bomo mogli potrditi pred februarjem, ko smo načrtovali prvo sejo v letošnjem letu. Torej smo morali decembra sprejeti tudi sklep o začasnem financiranju občine za obdobje od januarja do marca,« razlaga župan Marjan Žmavc. (Pre)visoki stroški ogrevanja Foto: SD Največja letošnja investicija v Cerkvenjaku bo dobrih 600.000 evrov vredna energetska sanacija šolske stavbe. Svetniki so skoraj 2,5-milijonski proračun sprejeli in kot največjo letošnjo investicijo potrdili energetsko sanacijo stavbe osnovne šole, ki je ocenjena na 620.000 evrov in ki jo bodo izvedli med poletnimi šolskimi počitnicami. »Preko infrastrukturnega ministrstva smo zaprosili za sofinanciranje iz kohezijskih sredstev, ki je nekje 50-odstotno. Preostala polovica bo naš vložek, ki ga bomo krili delno iz proračuna, za 150.000 evrov pa se bomo morali zadolžiti.« Občina Cerkvenjak je že leta 2015 izdelala prvi razširjeni energetski pregled šole, lani nadaljevala z njegovo novelacijo ter nato še z izdelavo investicijske in projektne dokumentacije. Energetski pregled stavbe OŠ Cerkvenjak-Vitomarci je namreč pokazal na neustrezno toplotno zaščito zunanjih elementov, kar je tipično glede na starost objekta in ima za posledico tako visoke stroške ogrevanja kot obratovanja. V sklopu bodo toplotno zaščitili zunanje stene in strop proti neogrevanemu podstrešju, zamenjali stavbno pohištvo, vgradili opremo za izvajanje energetskega monitoringa in s tem pridobili energetsko učinkovitejše prostore za izobraževanje. Cerkvenjak na dotik Foto: Občina Cerkvenjak Za ceste bodo letos v Cerkvenjaku namenili okrog 270.000 evrov. Približno 150.000 evrov bodo v Cerkvenjaku letos namenili tudi obnovi petih krajših cestnih odsekov v skupni dolžini poldrugega kilometra, za redno vzdrževanje lokalnih cest, ki jih imajo v občini za 80 kilometrov, pa so rezervirali okrog 120.000 evrov. Denar so pripravili tudi za kolesarke in projektno dokumentacijo za celovito obnovo vodovodnega omrežja. »S pomočjo Lasovih sredstev bomo letos realizirali projekt Cerkvenjak na dotik in postavili interaktivno tablo, na kateri bo . mogoče s samo nekaj kliki dobiti najpomembnejše informacije o kulturnih in naravnih znamenitostih naše občine. Društvu Krdebač, ki z rimskimi tabori, arheološkim parkom in drugimi prireditvami ■ aktivno skrbi za ohranjanje kulturne dediščine Rimljanov, ki so nekoč živeli na tem območju, pa bomo kupili oblačila, ki jih potrebujejo za svojo dejavnost, predvsem razne toge in opremo za legionarje,« še ■ pravi Žmavc. Senka Dreu Ptuj, Podravje • Epidemija močno zaznamovala delo muzeja Lani v muzeju 60 % padec prometa V primerjavi z letom 2019 je lansko leto ptujsko-ormoški muzej zaradi epidemije zabeležil kar 60 % upad tako števila obiskovalcev kot prihodkov. Povsem pričakovano in razumljivo, saj praktično od marca ni bilo ne tujih turistov ne šolarjev, kar nekaj časa pa so bila njihova vrata za obiskovalce popolnoma zaprta. Kljub temu da je bilo leto 2020 specifično, je Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož posloval pozitivno. Statistika je sicer daleč od spodbudne, saj je leto zaznamovala epidemija, zaradi katere so kar nekaj mesecev delovali le virtualno. Muzejske zbirke, pedagoške in andragoške programe ter prireditve je lani na Ptuju obiskalo nekaj več kot 25 tisoč obiskovalcev, nekaj več kot 2500 pa v enoti Ormož. »Skupno je PMPO v letu 2020 obiskalo 27.567 obiskovalcev. To je, kot že omenjeno, precej manj od števila, ki smo ga bili vajeni v preteklih letih. Posledično je to pomenilo tudi precejšen izpad lastnih prihodkov,« je pojasnil direktor muzeja Aleksander Lorenčič. Zbirke na ptujskem gradu so si lani ogledali obiskovalci iz 44 držav. Največji delež predstavljajo obiskovalci iz Slovenije, med tujimi pa so bili najštevilčnejši Nemci, Italijani in Avstrijci. Muzej je v zadnjem letu izdal šest publikacij v 2000 izvodih, pripravili so 15 občasnih razstav, s tremi lastnimi razstavami so gostovali v drugih institucijah, sami pa so gostili razstavo Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja. Kot strokovni partner sodelujejo v več mednarodnih projektih (Ister, Transfer, Archeodanube, Cesta gradov, Mreža živih gradov, Rewomen itd.). V okrnjenem obsegu, pa vendar so bili izvedeni tudi številni pedagoški in andragoški projekti ter programi za otroke in mladino. »Glede na izredne razmere smo poskrbeli, da so lahko obiskovalci naš muzej obiskali tudi iz varnega zavetja doma - virtualno. Tako so si lahko ogledali dele naših zbirk in razstav, prelistali muzejske publikacije ipd. Sodelovali smo v številnih spletnih akcijah ter po spletni strani družab- »Manj obiskovalcev pomeni tudi precejšen izpad prihodkov,« je pojasnil direktor muzeja Aleksander Lorenčič. nih omrežjih skrbeli za reden stik z obiskovalci in promocijo muzeja,« je pojasnil Lorenčič. Letos načrtujejo kar nekaj občasnih razstav: Spodnje Podravje, dežela kulinaričnih pregreh, 30 let Ptuja v RS in Ptujska pletarna. Sodelovali bodo tudi pri medinstitu-cionalni razstavi Ženske zgodbe, izdali sedmi muzejski zbornik in dva nova muzejska vodnika po zbirkah. Arheologija končno v ospredju Po dolgih letih čakanja se premika tudi na področju arheologije. Na območju nekdanje polnilnice na Muzejskem trgu je še letos predvidena postavitev arheološkega depoja odprtega tipa. Direktor muzeja to vidi kot prvo fazo v okviru celostnega reševanja arheološke problematike: »Projekt vodi MO Ptuj, izvajalec za arhitekturno rešitev je že znan in v letošnjem proračunu so za depo predvidena sredstva. Prav tako poteka restavriranje kamnitih eksponatov, ki so trenutno neustrezno hranjeni, za kar sta sredstva zagotovila MK in MO Ptuj. Kar zadeva arheologijo, velja kot pozitivno izpostaviti tudi prezentacijo originala petega mitreja v hotelu Mitra, sanacijo tretjega mitreja, razstavo Osrčje Petovione v prostorih konjušnice na ptujskem gradu, ki bo na ogled vsaj še do poletja 2021, in ne nazadnje nedavni mednarodni simpozij Petoviona in njen ager.« Še vedno pa upajo, da jim bo uspelo obnoviti nekdanjo grajsko žitni-co. Vsebinski projektni predlog za to je pripravljen, občina je pripravljena pomagati, čakajo le še zeleno luč in denar od države. Dženana Kmetec Veliko storjenega, a dela je še dosti Po oceni Lorenčiča je bilo na področju vzdrževalnih del in investicij leto 2020 uspešno. Ministrstvo za kulturo je prispevalo sredstva za sanacijo kritine na zahodnem grajskem stolpu, za menjavo oken z lesenimi okvirji v romanskem palaciju, odkup tapiserij Marija Preglja in viole Maksimilijana Skalarja. »PMPO je tako po 20 letih postal lastnih Pregljevih tapiserij, ki so bile leta 2018 razglašena za nacionalno bogastvo,« je zadovoljen direktor muzeja. Septembra lani so odprli celotno posodobljeno zbirko glasbil. Od leta 2017 naprej so namreč postopno prenavljali vseh sedem prostorov, v katerih je zbirka. Denar za gradbena dela je priskrbel muzej iz svojih sredstev, vsebinsko prenovo nekaterih sklopov v zbirki glasbil pa sta financirali ptujska občina in pristojno ministrstvo. Precej sredstev je že bilo in jih bo še treba nameniti za sanacijo grajskega obzidja. Lani poleti se je okrušil del obzidja med zahodnim grajskim in južnim pravokotnim stolpom. »Gre za del obzidja, ki seje nazadnje porušil leta 1965 in je v izjemno slabem stanju, zato je sanacija nujna. Projekt zanjo je pripravljen in samo upamo, da bo sanacija uresničena v letošnjem letu,« je še dodal Lorenčič. 3 Benedikt • Naslednje leto participativni občinski proračun Fkup stoupmo za boljši in lepSi jutri Občina Benedikt bo v proračunskem letu 2022 izvedla projekt participativnega proračuna, kar pomeni, da bodo o razporejanju dela sredstev odločali občani sami. Gre za neke vrste sodobno samoupravljanje, saj bodo občani sodelovali pri izbiranju investicij, ki po njihovem mnenju pomenijo izboljšanje kakovosti življenja v občini Benedikt. Projekt so poimenovali Fkup stoupmo, občani, ki so starejši od 15 let, pa bodo lahko sodelovali pri predlogih, izvedbi in vzdrževanju projektov, ki jih bodo izbrali, ter se tako aktivno vključili v sooblikovanje in razvoj občine. Kot je povedal benediški župan Milan Repič, bodo predloge zbirali in sprejemali ločeno po treh volilnih enotah. »Občani bodo najprej predlagali projekte, za katere menijo, da izboljšujejo kakovost življenja po posameznih volilnih enotah. Po končanem naboru predlogov bo sledilo glasovanje, v občinski proračun za leto 2022 pa bomo nato uvrstili projekte, ki bodo dosegli najvišje število gla- sov. Za projekte participativnega proračuna bomo v proračunu skupno namenili 21.000 evrov, torej 7.000 evrov na vsako volilno enoto.« SD Od prihodnjega leta bodo o razporejanju dela občinskih sredstev občani Benedikta odločali sami. Foto: KG petek • 19. februarja 2021 Kmetijstvo Štajerski 9 G. Radgona • Pomurski sejem letos Načrtujejo sejma Agra in Sobra Pomurski sejem je lani sicer organiziral vsa tradicionalna mednarodna ocenjevanja razen enega, ostal pa je brez vseh šestih načrtovanih sejmov. Zato pravijo, daje bilo to sejemsko leto, ki ga ni bilo. Foto: Sta/M24 Lanske spomladanske sejme so prestavili v leto 2022, Agro so preselili na splet, Sobro v leto 2021, vinski kraljici Slovenije so mandat podaljšali za eno leto. Na vseh mednarodnih ocenjevanjih kakovosti, odpadlo je le ocenjevanje kmetijske mehanizacije, je lani sodelovalo 321 udeležencev s 1286 izdelki iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Slovaške, Bosne in Hercegovine, Češke in Severne Makedonije, kar je bilo največ doslej. Izguba v lanskem letu ni samo finančna, ampak bo dolgoročno vplivala na družbeno ozračje, je povedal predsednik uprave Janez Erjavec. Ukrepi nam niso preveč naklonjeni, najbolj nas skrbijo tisti, ki so povezani z omejitvami gibanja in druženja, v prvi vrsti pa pričakujemo pomoč v obliki pokrivanja stalnih stroškov na letni ravni, je še dejal Erjavec. Lov in Natura letos že odpadla Za letos so načrtovali tri sejemske termine, a so spomladanska sejma Lov in Natura že prestavili na prihodnje leto. Za sejma Agra in Sobra pa so prepričani, da ju bodo izvedli. Tudi zato, ker Slovenija v drugi polovici leta predseduje Svetu EU, kar bo priložnost za mednarodno sejemsko predstavitev slovenskih ustanov in gospodarstva. Kmetijski sejem Agra naj bi bil po načrtih med 21. in 26. avgustom, mednarodni sejem obrambe, varnosti, zaščite in reševanja Sobra med 23. in 25. septembrom, v istem času pa tudi mednarodni sejem sodobnega zdravstva Medica!. V okviru Agre ostajajo vsa ocenjevanja kakovosti, mesa in mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, sokov, brezalkoholnih pijač in embaliranih vod, vin, biovin, tramincev, medenih pijač medu ter kmetijske mehanizacije in opreme. Posebno pozornost bodo namenili tudi predstavitvi Slovenije kot evropske gastronomske regije 2021. Država partnerica bo Francija, ki bo za Slovenijo prevzela predsedovanje svetu EU v prvi polovici leta 2022. Sta Podravje • Vprašljivo črpanje 150 milijonov evropskih evrov za kmetijstvo Premalo časa za resne projekte Kmetijski sektor v načrtih evropskega sklada za okrevanje ni med prioritetami, saj naj bi Slovenija od skupno 1,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev za kmetijstvo dobila »le« dobrih 150 milijonov evrov, torej manj kot desetino. Kmetijski minister Jože Podgoršek Kmetijski minister Jože Podgoršek opozarja, da bo obljubljenih 150 milijonov evrov težko počrpati, saj nimamo pripravljenih dovolj projektov. Med drugim je Podgoršek napovedal vzpostavitev državnega inštituta za hrano in vzajemnega sklada za obvladovanje tveganj na področju kmetijstva ter center za semenarstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov, saj naj bi Slovenija še nekaj let potrebovala okoli dva milijona sadik gozdnega materiala, da bo lahko primerno negovala gozdove. Za eno od najpomembnejših nalog na področju kmetijstva, ki bo tudi osrednja v času slovenskega predsedovanja Svetu EU, pa je Podgoršek postavil razvoj poštenih praks med deležniki preskrbe s hrano, veliko pozornosti pa bodo posvetili tudi mladim na podeželju in problematiki sobivanja kmetijske in nekmetijske populacije na podeželju. Foto: SD in Arhiv ST V Spodnjem Podravju bi iz sklada za okrevanje radi gradili zbirna centra za žito in vino, a Andreja Reberniška skrbi, da ne bo dovolj časa za prijavo. m Foto: Sta/M24 Na podlagi nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost bi Slovenija iz evropskega sklada za te namene lahko do konca leta 2026 koristila do 5,2 milijarde evrov, od tega do 3,6 milijarde evrov povratnih in, kot že rečeno, do 1,6 milijarde nepovratnih sredstev. Ni dovolj pripravljenih projektov Največ denarja, okoli 2,2 milijarde evrov, je predvidenih za projekte za trajnostni in zeleni prehod, okoli milijarda za krepitev podpornega okolja za podjetja, po okoli pol milijarde za digitalno Slovenijo in projekte na področju izobraževanja, okoli 300 milijonov za izboljšanje zdravstvenega sistema, socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe, 340 milijonov pa za turizem in kulturo. Kljub temu da kmetijstvo ni med glavnimi cilji evropskega okrevanja po epidemiji, pa kmetijski minister Jože Podgoršek opozarja, da bo tudi obljubljenih 150 milijonov evrov in od tega 75 milijonov evrov v okviru programa za razvoj podeželja težko počrpati. Kajti po njegovih ocenah v Sloveniji nimamo pripravljenih dovolj projektov za tako hitro črpanje, kot ga predvideva sklad. Zato meni, da se bo treba osredotočiti na naložbene projekte in tiste z »mehkimi« vsebinami, ki sovpadajo z osnovnimi cilji sklada za okrevanje. Med njimi so predvsem digitalizacija in s tem tudi debirokratizacija kmetijstva, prehrane in gozdarstva, vlaganje v sistem znanja in inovacij za prehod na zeleno in pametno kmetijstvo ter uporabo geotermije za izven-sezonsko pridelavo hrane. Da je zelo malo časa za pripravo projektov, ki bi se lahko financirali iz sklada za okrevanje, se strinja tudi Andrej Rebernišek, prvi mož ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda. »Prvi razpisi naj bi bili zunaj že junija in odprti do konca leta, nato pa realizirani do leta 2023. Za resne investicije je to zelo zelo malo časa, tako da bo treba res takoj reagirati, a ne bo lahko pridobiti zemljišč in vse potrebne gradbene dokumentacije. Na območju našega zavoda se pogovarjamo, da bi prijavili gradnjo zbirnega distribucijskega centra za žito oziroma centralno sušilnico. Podobno razmišljajo tudi haloški vinarji, saj bi tamkajšnja vinarska zadruga v Podlehniku rada postavila zbirni center za skladiščenje vina, zraven pa še kakšen turistično promocijski prostor.« Senka Dreu Spodnje Podravje • Pomoč države za kmetovanje na najožjih vodovarstvenih območjih Za kmetovanje na VVO-1 do 500 evrov na hektar Kmetje, ki kmetujejo na najožjih vodovarstvenih območjih (VVO-1), so vsako leto upravičeni do odškodnine. Gre namreč za kmetovanje na vodovarstvenem pasu, kjer glavno težavo predstavljajo večji stroški z obdelavo zemljišč, zapletena birokracija in manjši dohodki po hektarju. Kot so sporočili iz Komunalnega podjetja Ptuj in Komunale Slovenska Bistrica, lahko kmetovalci zahtevke za izplačila nadomestil za letošnje leto vložijo do 31. marca. To področje je sicer urejeno s posebno uredbo, kjer je med drugim tudi določena višina nadomestila, ki do leta 2022 ne sme presegati 500 evrov na hektar na leto, po preteku petih let od uveljavitve vodovarstvenega režima pa 200 evrov na hektar. Komunala Slovenska Bistrica k oddaji zahtevkov poziva kmetovalce z območja Šikol. Najožje vodovarstveno območje obsega 24 hektarjev. Vsako leto prejmejo različno število zahtevkov. Kot je povedala Jožica Dobaj, vodja vodooskrbe, je to odvisno od lastništva oziroma najema površin na posameznem najožjem vodo-varstvenem območju in števila vlog, ki izpolnjujejo vse pogoje za izplačila. Število upravičencev za izplačila odškodnin je vsako leto med 19 in 22. Zbrane zahtevke posredujejo kmetijskemu ministrstvu, ki pripravi izračune za izplačilo nadomestil na VVO. Kmetovalce nato pristojno komunalno podjetje pozove k podpisu pogodb, denar pa prejmejo v roku 14 dni od prejema pogodbe. Komunala Slovenska Bistrica I Leto I Št. upravičencev I Izplačano nadomestilo 2015 14 6.367 € 2016 22 7.953 € 2017 22 7.964 € 2018 20 7.941 € 2019 19 7.873 € 2020 22 8.277 € Višine nadomestil so različne, odvisne od velikosti GERK-a na posameznem najožjem vodovarstve-nem območju in sheme pomoči. Lani so skupno izplačali nadomestila v višini nekaj manj kot 8.300 evrov. Kršitev glede uporabe fito-farmacevtskih sredstev na VVO-1 je Komunalno podjetje Ptuj I Leto I Št. upravičencev I Izplačano nadomestilo 1 2015 63 32.345 € 2016 66 31.603 € 2017 68 32.116 € 2018 42 23.924 € 2019 60 30.439 € 2020 60 29.824 € ■ Foto: ČG Vir: KP Slovenska Bistrica Na vodovarstvenih območjih je uporaba škropiv (zelo) omejena veliko manj kot v preteklih letih, je pa upravljavec večkrat podal ustna opozorila. Kontrola uporabe škropiv in odvzem vzorcev sta sicer v pristojnosti kmetijske inšpekcije. Ob tem Jožica Dobaj, vodja vodo-oskrbedodaja še, da bi se morali obdelovalci zemljišč zavedati, da so tudi sami uporabniki vode s teh območij. »Ob neupoštevanju pravil škodujejo sebi in svojim zanamcem. Zdrava pitna voda pa bi morala imeti absolutno prednost pred vsemi pridobitnimi dejavnostmi.« Vir: KP Ptuj Tudi Komunalno podjetje Ptuj ni bilo obveščeno o kršitvah na najožjem vodovarstvenem pasu. Slednji obsega 244 hektarjev, od tega je obdelanih 170 hektarjev zemljišč. Po besedah direktorja Janka Širca morajo vsako leto pred izplačili pri Inšpektoratu za kmetijstvo preveriti, če so pri katerem izmed vlagateljev zaznali kršitve. »Kmetovalcem predlagamo dosledno upoštevanje vseh predpisov in tehnoloških načel za kmetovanje na VVO1,« je še dodal Širec. Estera Korošec 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 16. februarja 2021 Videm • Kako so na obrobju Haloz preživeli pustni čas »Fašenk je bil in bo« Na haloškem robu, v občini Videm, ima fašenk posebno mesto. Številni entuziasti ohranjajo pustno tradicijo in izročilo, tudi letos seje po Lancovi vasi in okoliških vaseh slišalo zvonjenje korantov, v Tržcu pokanje bičev, v Dravcih sije haloška baba na hrbet oprtala deda in se sprehodila med domačijami. Koranti Lancoua vas Lancovski koranti so fašenske dni preživeli tako, kot je to bilo nekoč, v domači in sosednjih vaseh. »Na neki način smo letos ponovno doživeli tisti čarobni, pristni fašenski duh - v domačem kraju, med domačimi ljudmi. Korant je nekoč hodil od hiše do hiše in naznanjal prihod pomladi. Tako je bilo tudi letos, le da smo se držali priporočenih ukrepov zaradi virusa. Šli smo po vasi, ljudje so nam ob ograji nastavili kakšno pijačo. Držali smo razdaljo, nismo se želeli izpostavljati, da ne bi bilo kaj narobe. Korantov obhod po vaseh smo izvedli na primeren način. Pomembno je, da se dediščina in tradicija ohranjata, fašenk pa je bil in bo,« je v imenu skupine korantov iz Lancove vasi povedal Danilo Turk. V Tržcu v okviru etnografskega društva deluje skupina pokačev. Čeprav je bil za njih letošnji fašenk drugačen kot tisti v preteklosti, pa aktivnosti niso opustili. Po vasi so pokali mlajši člani, starejši so obiskali donatorje, ki jim pomagajo pri urejanju muzeja na prostem. »Fa-šenski čas smo preživeli razmeram primerno, prilagodili smo se. Po-vork ni bilo, smo pa se kljub temu organizirali in nas je bilo moč slišati ter videti. Preganjali smo korono in zle duhove ter zaželeli dobro letino. Na pustni torek se nas je slišalo tudi na Ptuju,« je letošnje aktivnosti skupine pokačev iz Tržca povzel Ivan Božičko. Baba deda nosila po vasi Haloški naselji Soviče in Dravci sta v preteklosti imeli zelo močno karnevalsko skupino, ki je s svojo Foto: Rado Skrjanec izvirnostjo na karnevalih vsako leto pobirala nagrade kot za šalo. Glede na razmere v zvezi z epidemijo se skupina letos ni organizirala. Zvonko Korpič je povedal, da fašenka niso v celoti opustili, v ožji skupini so uprizorili lik baba deda nosi. »Imeli smo snemanje za ptujsko televizijo, na pustni torek smo se trije odpravili po vasi. Računamo, da bo stanje v prihodnjem letu boljše in bomo lahko fašenk doživeli, kot je to bilo v minulih letih.« Folklorno društvo Dolena v pustnem času uprizori Jureka in /r:: Foto: CG Ste vedeli? V Sloveniji je bilo lani 354 prebivalcev s priimkom Pust, 308 s priimkom Kurent, 36 s priimkom Krof in osem s priimkom Šema, so navedli na državnem statističnem uradu. Več kot polovica ali 57 % ljudi s priimkom Kurent je bila iz osrednjeslovenske statistične regije, iz podravske, kjer je doma maska kurent, pa le deset. Pustni torek, 16. februar, je bil letos še posebej vesel za 5745 prebivalcev, saj so praznovali tudi svoj rojstni dan. S pustnim časom so povezani tudi različni izdelki za razvedrilo. V državo smo od januarja do novembra lani uvozili za skoraj šest milijonov evrov prazničnih, karnevalskih in drugih izdelkov za razvedrilo, vključno s čarovniškimi triki. Glavna trgovinska partnerica Slovenije za tovrstne izdelke je bila Italija. Po pustnem torku se je s pepelnično sredo za kristjane začel 40-dnevni post pred veliko nočjo, ko veljajo omejitve pri uživanju mesa. Prebivalec Slovenije je v letu 2019 sicer porabil za prehrano 91 kilogramov mesa, od tega največ svinjskega, najmanj pa konjskega. Rabolja, spremljajo ju muzikanti in plesalci. Lik sicer v domačem kraju ne nastopa (da bi šli z njim po vasi od hiše do hiše), temveč ga predstavijo na karnevalih. Društvo se udeležuje povork na Ptuju in v okolici, že nekaj let z likom gostujejo na Primorskem. Bojan Glaser je pojasnil, da letos niso pustovali, kljub temu pa je bilo Jureka in Rabolja moč videti. »Posneli smo televizijski pri- spevek, seveda ob upoštevanju vseh ukrepov. Nastop za televizijo smo izvedli v okrnjeni zasedbi, saj združevanje večjega števila ljudi ni bilo dovoljeno. Sodelovali smo v programu Radia Ptuj, Jureka in Rabolja smo razstavili tudi v ptujskem Škrniclju. Drugih aktivnosti ni bilo, se pa že veselimo časa, ko se bo moč družiti in nastopati brez omejitev.« Mojca Zemljarič Pisma bralcev Čudovita nedelja Kdo ga ima in kdo ga nima? Pa ne virusa - pusta v sebi, kurenta, pustno šemo. Težko bi našel koga na našem koncu, ki ne bi začutil pusta v nedeljo, kmalu po poldnevu, in ne bi šel v mesto, da bi ga doživel in na neki način sodeloval v tem prazničnem zgodnjepomladanskem dnevu, ki sloni na izročilu in pestrosti daleč naokoli. Neki nemir se vselej v tem času pojavi v telesu, da je treba Prijetni sončni žarki in misel, da bom vendarle podoživel vsaj nekaj pustnega vzdušja, sta me zvabila na ulice in trge našega mesta. Sončni žarki so ob mrzlem vetru zgubljali svojo moč in hoja po senčnih straneh ulic starodavnega mesta je bila vse prej kot prijetna. Toda že ob prvem slišanem odmevu udarjanja kurentovih zvoncev je mraz kar popustil in veter ponehal; prijetni občutki so prevzeli telo. Lepo je bilo videti kurente, krampuse, šeme in srečne obraze ljudi, ki se jim je bojazljivi sprehod po mestu še kako izplačal. Nobene gneče, nadlegovanja, reklam, vsak je lahko užival v prikazu tradicionalnih pustnih mask. Bilo je tako kot v davnih časih, ko sem bil še premlad za obisk gostilne, nobenega organiziranega sprehajanja in zoprne gneče: sprehod sem ter tja, gor in dol, pa še krof si lahko kupil, ne da bi se moral drenjati. Tudi na kakšnem dvorišču na obrobju mesta je bilo moč videti kakšen mini obred z orači in pokači, ki so s svojim bičem vzdrževali enkratno varno razdaljo, in kurentom. In so nekako spominjali na čase, ko mu je bilo prepovedano priti v mesto, a je vseeno našel pot in prišel. O kaznovanju se ne spomnim ničesar. Prepričan pa sem, da pa je v nedeljo marsikomu zvabil nasmeh, ga navdal s ponosom in mu s svojim poslanstvom vlil novo moč optimizma in veselja. Lažje bo čakati. Lepo je bilo. Hvala, kurent! Pati Gaiser Dornava • Fašenk bilje živ Cigani, koranti, pokači, ruse ... Dornavčani kljub epidemiji niso izpustili tradicionalnega fašenskega rajanja na pustni ponedeljek. Maškar je bilo v primerjavi z minulimi leti, ko seje povorka več ur vila skozi Mezgovce in Dornavo, manj, toda veselje je bilo med našemljenimi vseeno čutiti. Brez dornavskih ciganov si fa-šenka na Ptujskem polju ni moč predstavljati. Lik, ki je v svoje vrste pritegnil na desetine domačinov in okoličanov, predstavlja živahnost, sproščenost in norčavost pustnega časa. Cigani pojejo in plešejo, skozi vas se počasi peljejo na ciganskem vozu, nase opozarjajo z glasnim hupanjem, iz njihove kuhinje se za njimi vali gosti dim, ci-ganice šlogajo, stari cigani brusijo nože, popravljajo dežnike, mlajši trgujejo z nakitom ... Živopisana ciganska oblačila so tako rekoč simbol dornavskega fašenka. V ponedeljek, 15. februarja, na dan, ko bi Dornavčani uradno zaznamovali srebrni fašenski jubilej, so se domačini vseeno našemili, ohranili tradicijo in poskrbeli za radoživo vzdušje. Po Mezgovcih in Dornavi so odzvanjali korantovi zvonci, slišala sta se smeh in petje ciganov. Skozi mrzli zimski zrak je zarezal pok biča, za njim se je oglasila melika. Vesela druščina je dogajanje sklenila v poznih popoldanskih urah pred občinsko stav- bo. Koranti so dobro zružili, cigani pa odplesali kolo. Če ne bi bilo epidemije, bi se pesem nadaljevala še globoko v noč vse do ranega jutra, saj želijo najbolj trdoživi in zagreti ljubitelji fašenka v tem norčavem delu leta za maskiranje in veselje izkoristiti vsako uro in minuto. Letos je pač vse drugače. Ni bilo organizirane povorke, ki so se je v minulih letih udeleževali osnovnošolci, stanovalci Zavoda dr. Marijana Borštnerja, skupine iz okoliških vasi in prijateljske skupine iz drugih slovenskih krajev. Vendar je tudi fašenk v koronski različici uspel. Želja vseh pa je, da bi se lahko maske prihodnje leto pokazale in veselile tako, kot je to bilo v preteklosti, kajti številni ljudje na Ptujskem in Dravskem polju ter v Halozah imajo fašenk enostavno v sebi in jim ohranjanje pustne tradicije pomeni zares veliko. MZ H } ■] j fh > _ Ni fašenka brez dornavskih ciganov! Foto: MZ torek • 16. februarja 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Ljubljana • Slovenski etnografski muzej z razstavo o oračih iz Okiča Na ogled haloška pustna tradicija Letošnji slovenski kulturni praznik je bil v Slovenskem etnografskem muzeju pustno obarvan. Obiskovalce so povabili, da so preživeli dan v zakladnici dediščine, se sprehodili po zbirkah in se naužili kulture na brezplačnih ogledih njihovih razstav. Na sam praznik kulture pa so povabili na virtualno odprtje razstave Pustni orači Okič: Z oranjem do dobre letine. Na svoji strani Facebook je muzej 13. februarja objavil tudi prvo od dveh javljanj iz Haloz (drugo bo 20. februarja). Izjemno pustno dediščino oračev iz Okiča si bodo obiskovalci lahko ogledali do 1. marca. Predsednik Etnografskega društva orači Okič Benjamin Vido-vič je povedal, da so zelo ponosni, da se lahko predstavljajo v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM). Tudi sicer gre za skupino, ki se strogo drži etnografskih pravil, zato je ne morejo videti povsod, kjer bi to želeli. Že nekaj let ne sodelujejo na etnografski povorki ptujskega Kurentovanja, že deset let pa tudi ne na osrednji nedeljski pustni povorki na Ptuju. Bolj kot na Ptuju oz. v okolici so poznani drugod po Sloveniji, v Cerknici se v pustnem času predstavljajo 17 let. Sedež imajo v stari zasebni cim-prači, Mlakarjevi hiši, kjer hranijo korantije in drugo pustno opremo, veliko opreme pa na svojem domu hrani predsednik - tudi zaradi lažjega vzdrževanja. Kljub korona času so na pustno soboto simbolično zaorali brazdo za dobro leti- I Foto: Peter Vrčkovnik Mag. Adela Pukl: „Slovenski etnografski muzej je že tretjo leto zapored ob slovenskem kulturnem prazniku in v pustnem času na ogled postavil pustne like, katerih oprave je odkupil v preteklem letu za svojo zbirko." Foto: BlažVerbič Kljub korona času so orači Okič na pustno soboto simbolično zaorali brazdo in posejali seme za debelo repo. no, sicer pa že po tradiciji hodijo od hiše do hiše med soboto in pustnim torkom, na dvorišču pred vsako hišo simbolično zaorjejo brazdo in 'za debelo repo' posejejo seme, domačini pa jih pogostijo in obdarijo. Skupino največkrat sestavljajo pokač, pobirač ali baba, en ali dva para konjičev ali kujekov, plužar in nekaj korantov. Letos bo poteklo 28 let, odkar je pustna skupina oračev Okič, ki se predstavlja v SEM, organizirana kot društvo. V Sloveniji imajo pustni orači dolgo tradicijo, pustno oranje pa poznajo tudi drugje po Evropi. V pustnem času se pojavljajo na območju Slovenskih goric, Haloz, Ptujskega in Dravskega polja ter obronkih Pohorja. Koranti skupine V pripravi slovenski pregled pustovanj in karnevalov Slovenski etnografski muzej tudi v letošnjem letu načrtuje nakup nekaj mask, nazadnje so kupili štiri oprave oračev iz Okiča in celo plug. V nekaj letih naj bi tako dopolnili zbirko izvirnih slovenskih pustnih mask in jo predstavili na razstavi. Doslej namreč še nihče ni pripravil razstave, ki bi zajela celoten slovenski prostor. Povečini so trenutne razstave mask geografsko omejene. Ob tem pa želijo tudi zbrati podatke o vseh lokalnih pustovanjih in karnevalih v Sloveniji, ker takšnega pregleda oz. seznama doslej še ni nihče sestavil. 37 let pa je poteklo že od knjige Nika Kureta Maske slovenskih pokrajin. Od takrat jih nihče več ni celovito in strokovno obdelal v knjigi. Orači Okič se razlikujejo od drugih kurentov: na podlagi slikovnega vira iz 60. let prejšnjega stoletja so v 90. letih rekonstruirali korantijo iz zajčjega kožuha, leta 1998 pa so na podlagi stare korantije iz druge svetovne vojne le-to izdelali iz kozjih kož. V njihovi zgodovini ima posebno mesto 25. april 2012, ko so bili vpisani v Register nesnovne kulturne dediščine kot prvi nosilec v enoti Obhodi pustnih oračev. Ponosni so tudi na Murkovo listino, ki so jo prejeli leta 2006 kot edino etnografsko društvo. MG Lions klub Ptuj se zahvaljuje ekipam podjetij za sodelovanje in donacije na 16. Lions Obarjadi Hvala sponzorjem: Perutnina Ptuj, Restavracija Pan, Tiskarna Ekart, Ptujske pekarne 12 Štajerski Kronika petek • 19. februarja 2021 Spodnje Podravje • Previsoka in razraščena vegetacija ob cestah ogroža prometno varnost Ne sadite ali sejte poljščin preblizu cest Kadar se drevesa, grmovje in visoka trava nagibajo na cesto, lahko ovirajo promet in ogrožajo varnost vseh udeležencev v cestnem prometu. Zakonodaja je glede tega jasna, nanjo pa opozarjajo tudi inšpektorji spodnjepodravske Skupne občinske uprave. »V območju nivojskega križišča občinskih cest, križišča občinske ceste z železniško progo ali cestnih priključkov na občinsko cesto ter na notranjih straneh cestnih krivin ni dovoljeno vzpostaviti kakršnekoli vegetacije ali postaviti objektov, naprav in drugih predmetov ter storiti karkoli drugega, kar bi oviralo preglednost cest, križišča ali priključka,« je zapisano v zakonu o cestah. To pomeni, da je prepovedano postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trte ali druge visoke nasade ali poljščine, ki bi ovirale preglednost ceste. Zaradi preglednosti višina rastlin ne sme presegati 75 centimetrov od nivoja vozišča; grmičevje ali drevje mora biti po širini obrezano najmanj do zunanjega roba bankine in tako, da je prosta višina nad cesto najmanj 4,5 metra. Vidljivost ob cesti zmanjšujejo tudi visoki posevki, kot denimo koruza. Ker se mnogi glede tega ne zavedajo dovolj svoje odgovornosti, na inšpektoratu pozivajo občine, občane in lastnike zemljišč, da poskrbijo za varovalni pas, v katerem se razrašča vegetacija iz stav- bnih in kmetijskih zemljišč v zračni prostor javnih cest. Redno obrezovanje zasaditev v okolici cest in poti namreč zelo vpliva na varno odvijanje cestnega prometa, zagotavlja minimalno polje vidljivosti, ki je nujno za varno vožnjo. Visoke kazni za oranje preblizu ceste Začela pa so se že tudi prva večja poljedelska opravila, zato velja spomniti na pravilno oranje kmetijskih površin, ki mejijo na javne ceste. Inšpekcijska in redarska služba Spodnjega Podravja je namreč v lanskem letu prejela kar nekaj prijav v zvezi z nepravilnim oranjem. V skladu z zakonom o cestah je namreč prepovedano orati na razdalji manj kot štiri metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto. Za kršitelje je predvidena visoka kazen, in sicer 1.000 evrov za posameznike ter 4.000 za pravne osebe in 1.000 evrov za odgovorno osebo. Čist traktor z blatne njive - misija nemogoče Če orači ne upoštevajo pravil in površin ne orjejo z zadostnim odmikom od ceste, lahko poškodujejo tako bankine kot vozišče, saj traktorje s priključki obračajo na cesti. Razpokanosti asfalta, poškodbam bankin in posedanju Po zakonu je voznik delovnega stroja dolžan pnevmatike očistiti blata, zemlje in drugih snovi, preden zapelje na javno cesto, a je to v praksi neizvedljivo. roba cestišča pa se z nanosom blata in zemlje pridružijo tudi onesnaženost cestišča. Po zakonu je voznik delovnega stroja dolžan pnevmatike očistiti blata, zemlje Na voljo mobilni aplikaciji Radio Ptuj in Štajerski tednik za iOS in Android naprave f »ww.tednlk.sl in drugih snovi, preden zapelje na javno cesto, če pa to ni mogoče, lahko pred pričetkom izvajanja del upravljavca cest, torej občino, zaprosi za soglasje. S tem soglasjem se mu določijo pogoji, pod katerimi dela lahko opravi, po potrebi se določi tudi začasna označitev ovire na ali ob cesti z začasno prometno signalizacijo, obenem pa lahko občina izvajalcu tudi določi, kako mora ravnati po tem, ko je delo končal. V praksi je tako, da je traktorske pnevmatike na blatni njivi očistiti misija nemogoče, a kljub temu zelo redki za odhod z njive domov pridobivajo občinska soglasja. Tisti, ki se zavedajo nevarnosti, ki jo za druge udeležence v prometu predstavlja blato na vozišču, ga po zaključku del odstranijo bodisi s stroji, če jih imajo, bodisi ročno. Senka Dreu Foto: SD Dolena • Cesta Osterbergerjevo že poškodovana Bankine so se udrle pod težo vozila Občina Videm je lani jeseni na območju krajevne skupnosti Dolena obnovila 200-me-trski odsek ceste Osterbergerjevo, pri čemer so stabilizirali plazenje pobočja hriba, uredili cesto in namestili zaščitne varnostne ograje. Naložba je veljala 420.000 evrov, izvajalca del pa sta bila Cestno podjetje Ptuj in Komunalno podjetje Ormož. Še preden pa se je zamenjal letni čas, je cesta že poškodovana. Župan Branko Marinič je povedal, da je po pričevanju domačinov bankino ob cesti zaradi malomarnosti poškodoval voznik, ki je na prikolici prevažal delovni stroj. »Šlo je za preveliko obremenitev. Domačini so me opozorili, da so bankine ob cesti polomljene na dveh ovinkih. Vse so fotografirali in zabeležili. Ko bo vreme dopuščalo, bomo poškodbe sanirali. Storilec je znan in bomo zahtevali povračilo stroškov,« je pojasnil Marinič. Zaradi obsežne sanacije plazovitega terena in urejanja ceste je v času gradnje veljala popolna zapora prometa. Dela na projektu so končali v drugi polovici lanskega novembra. Dve tretjini denarja za pokritje naložbe je prispevalo ministrstvo za okolje, tretjino občina Videm. Čeprav so na cesti do sedaj izvedli že dve etapi sanacije, prvo v letu 2019 in drugo lani, na vrhu hriba še vedno ostaja neurejen 270-metrski odsek. Sanacija tega v kratkoročnem obdobju ni načrtovana. »Zavedamo se, da je cesta v slabem stanju. V dveh letih smo obnovili 450 metrov cestišča in sanirali plaz, zadnjih 300 metrov pa na obnovo še čaka. Lahko rečem, da bomo to izvedli enkrat v prihodnosti. Kdaj natančno, ta hip ne morem reči. Treba je poskrbeti še za ceste v drugih haloških krajih, kjer prav tako čakajo na obnovo prometne infrastrukture,« je še povedal videmski župan Branko Marinič. MZ Podravje • Slovo od prvega lenarškega župana Kmet, ki se je posvetil razvoju podeželja Jože Škrlecje kot predsednik skupščine občino Lenart, kije nekdaj obsegala občine znotraj današnje Upravne enote Lenart, vodil med letoma 1990 in 1994. Bil je torej prvi župan tedanje občine v samostojni Sloveniji. Umrl je v 81. letu starosti, svoje življenje pa je posvetil razvoju podeželja. Kmeto-val je v Zgornjem Partinju in bil hkrati dejaven na številnih področjih, med drugim je bil kar pol stoletja član Prostovoljnega gasilskega društva Sv. Jurij v Slovenskih goricah, devet let pa tudi njegov predsednik. Za svoje delo na področju gasilstva je prejel številna odlikovanja. Aktiven je bil še v drugih društvih pri Sv. Juriju, med drugim je vodil čebelarsko društvo. Delal je kot tajnik krajevne skupnosti Jurovski Dol in kasneje postal njen predsednik, konec 80. let prejšnjega stoletja pa se je vklju- Foto: arhiv občine Jože Škrlec je nekdanjo veliko le-narško občino vodil kot prvi župan po osamosvojitvi Slovenije. čil v gibanje slovenske pomladi in bil med soustanovitelji občinskega odbora Slovenske kmečke zveze, ki se je kasneje preimenovala v Slovensko ljudsko stranko. Na prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji je bil izvoljen v lenarško občinsko skupščino in jo, kot že omenjeno, tudi vodil v prvem mandatu po osamosvojitvi. Pod njegovim žu-panovanjem je bilo asfaltiranih več kot 120 kilometrov cest, zgrajeni sta bili dve športni dvorani, in sicer v Lenartu in pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah, začela pa se je tudi intenzivna gradnja javnega vodovodnega omrežja. SD Na obnovljeni cesti proti Osterbergerjevemu je po lanski obnovi že potrebna sanacija: zaradi malomarne uporabe ceste je voznik s preobteženim vozilom na dveh mestih polomil bankine. Kar svečana ozeleni, se rado posuši Danes bo v jugozahodni in občasno tudi v osrednji in južni Sloveniji pretežno oblačno, ponekod na severnem Primorskem in Notranjskem bo občasno rosilo ali rahlo deževalo. Drugod bo povečini sončno z jutranjo meglo po nekaterih nižinah. V južni polovici Slovenije bo pihal šibak jugoza-hodnik. 4-dnevna napoved za Podravje Petek Sobota Nedelja Ponedeljek 19.02.2021 20.02.2021 21.02.2021 22.02.2021 % * # # -2 -2 0 2 Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 16 14 14 17 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan < P A Hitrost vetra 3 m/s Hilrosl velra 3 m/s Hitrost vatra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Foto: MZ Vir: ARSO petek • 19. februarja 2021 Kultura Štajerski 13 Knjigarnica Nekajkrat na leto onemim, ko občudujem neverjetno moč in povednost slikanice, ko se izkaže njena celovita literarno-estetska vrednost. Takšne celostne slikaniške umetnine nimajo nobenega namena nagovarjati le ciljno, mlado bralsko publiko, marveč nosijo v sebi zgodbo in podobe za vse ljubitelje kvalitetne literature. Takšna slikanica je Lisjaček, ki je nenavadno ljubka, pa tudi ganljiva. Do solz ganljiva, a nikakor ne solzava. V njej mrgoli živali, ki so naslikane zelo realistično, pa tudi kraj dogajanja je upodobljen stvarno - sipine, morje, gozd, drevesa ..., kot bi gledali fotografije ali davne ilustracije iz prirodoslovne knjige. Živali so naravno barvite, le ostalo okolje je nekam zamolklo, sivo in modrikasto ter zamolklo zelenikasto. A glavni junak, Lisjaček, ta je kakor iz najprijaznejše risanke in njegov oranžni kožušček kar žari med vsemi podobami bitij iz te odlične slikanice za male in za velike. Kakor je posebna zgodba te knjige, tako posebnost izžareva celotno oblikovana knjiga, kjer se zgodba začenja brez besedila. Pet obojestranskih in celostranskih ilustracij vpelje zgodbo: Lisjaček je na svojem prvem samostojnem potepanju po bližnji okolici, zunaj zavetja domačega brloga in gozda. Ves je radoveden in vesel in igriv, ko opazuje pestre jate ptic na morskem obrežju. Ilustracije se bohotijo od živahnosti bitij: od ptičev vseh sort do zajčkov, jazbeca, jelenjadi ... Kar slišati je vesel ščebet ptic in oglašanje živali! Tedaj lisjaček opazi dva metulja. Vijoličasto izstopata na ilustraciji in Lisjačkove oči so začudene. In tu je prvi stavek v knjigi: Lisjaček se zapodi za metuljema, ker sta vijolična. Joj, to morate sami videti in brati, dragi bralci! Ker Lisjaček se tako požene za njima, tako visoko in daleč . in izgubi tla pod nogami. Podoba sipin v modrikasto zeleni sivini in Lisjaček, še vedno ves oranžen, z belo konico repka, pa leži tam spodaj, čisto spodaj na pesku, na hrbtu in tačice ima dvignjene proti nebu. Tedaj... začne sanjati. Sanja sanje, kakršnih še ni imel. Tako. Potem se družimo z Lisjačkom vse od prvega dne, ko je še mladiček, manjši od jabolka. Spremljamo ga na njegovi poti odraščanja. Tako lepo je predstavljena in naslikana. Skozi celotno slikanico so podobe tistega, kar je v življenju najpomembnejše za vsa živa bitja. Lisjaček sanja, ali se spominja, svojih sestric in bratcev v lisičini. Lepe sanje so. Lepe izkušnje, ko se dlaka postavi tako, kakor veter piha ... Sredica slikanice je spet brez besedila, ko Lisjaček vidi fantiča na kolesu in pred njim dva laboda v letu. Tudi fantič se igra in veseli na sipinah. In raziskuje svet, kakor Lisjaček. Fantič in Lisjaček se srečata in fantič ga želi ujeti s fotoaparatom. In Lisjaček najde žogo, kotali jo in to se mu zdi fantastično, saj je žoga sonce na tleh. Kako poetična je lahko perspektiva dojemanja! Lisjaček se spomni, kako mu je ata dejal, da je radovednost smrtna čednost. Toda teh očetovih besed ni razumel. Dokler ni v gozdu naletel na odvržen kozarec - morda so bile v njem nekoč kisle kumare. A kaj, ko si je lisjaček predstavljal, da je v njem hrana zanj, in glava se mu je zagozdila v steklovino. Stresal je glavico in stresal, a nič ni pomagalo. Lisjaček je ostal vklenjen s kozarcem na glavi. Rešil ga je majhen človek. Kakšne sanje so to, se sprašuje Lisjaček, saj je sprva mislil, da bo sanjal samo o lepih dneh in lepih rečeh. Toda saj veste, dragi bralci, ni je lepote brez grdote! Sledi najtemnejša ilustracija te slikanice. Vsa stran je črna, čez vso črnino pa pada sneg, drobne bele pike, ki se enakomerno raztezajo v črte -tako močno sneži. Na dnu ilustracije pa je v klobčič zvit oranžni lisjaček. Ja - kakšne so to sanje? Nenadoma se v sanjah prikažeta vijolična metulja. Tako veselo frfotata, da se Lisjaček zapodi za njima. Od te strani dalje so barve ilustracij čisto drugačne, svetle, pastelne, do prehoda k novi zamolklosti, kjer je videti podobe mrtvega Lisjačka, ki ga najde fantič in ga pobere in sledi žalni sprevod . Lisjaček si reče: »Mislim, da vem, kaj bo s tem lisjačkom - odprl bo oči in po tem bo vse v redu.« Edward van de Vendel in Marje Tolman sta ustvarila neverjetno čutečo slikanico o smrti, o poslednjih dihih življenja, ki, kakor pravijo, tik preden odide, spusti celo življenjsko sliko umirajočega. To slikanico, ki je pred kratkim izšla pri založbi Sanje v prevodu Stane Anželj, zelo priporočam bralcem vseh starosti, saj je ta končnost življenja edina resnična končnost, a si jo ljudje tako stežka priznamo. O ne, ne, čakaj malo: Saj tamle niso metulje, kajne? Za njimi se Lisjaček nikoli, res nikoli več ne bo podil! Pa so, Lisjaček, metulji so. Ampak niso vijolični. Lisjaček je drobna knjiga, a v resnici je ena večjih in lepših o življenju in smrti. Liljana Klemenčič Ptuj • Gregor Samastur z razstavo Opus 22 Nova likovna interpretacija vzporednih svetov Letošnja, že 14. razstava likovnega umetnika Gregorja Samasturja v CID Ptuj, ki je namenjena spominu na njegovega sina, je trenutno na ogled le na spletu. Za javnost pa jo odpirajo ob predhodnem dogovoru. „Tradicije nismo želeli prekiniti, da letošnje razstave ne bi bilo. Zelo cenimo likovno ustvarjanje Gregorja Samasturja, da želi sodelovati z nami in da je pripravljen razstavljati v naših prostorih. Tako smo se dogovorili, da bomo ne glede na situacijo letos predstavili njegova dela iz opusa 22. Razstavo smo na naši Facebook strani odprli 10. februarja, kjer bo trenutno tudi na ogled," je povedal koordinator programov v CID Ptuj Jure Šarman. Najnovejši cikel Opus 22 je nastal v dveh mesecih dokaj intenzivnega slikanja, pove avtor. V njem je znova 22 del, kot se to sedaj že ponavlja 14. leto zapored. Tokrat razstave namensko ni poimenoval, lanska je bila Univerzum. Letošnja razstava pa je enostavno Opus 22. V bistvu pa gre tudi v najnovejšem opusu za dolgoletna sorodna razmišljanja o vzporednih svetovih. „V svetu, v katerem živimo, nam je vse znano, vse nam je poznano, vse obvladamo, skratka nič več ni novega. Če pa se poglobiš sam vase, če o tem tudi razmišljaš, pa če morda še kaj kje prebereš, potem vidiš, da v bistvu tudi sodobna znanost, fizika, potrjuje, da obstajajo neki vzporedni svetovi, ki pa so nevidni," pojasni umetnik. Sam tempo življenje pa je tisti, ki nas preganja, da venomer nekam hitimo, da nimamo časa, da bi se ustavili, si sami zase vzeli čas. „Spominjam se dedka, babice, mojih staršev, da tisto, kar niso naredili danes, so naredili jutri. Ni bilo hitenja. Danes si pogosto človek ne vzame niti več časa za kavico, da bi malo poklepetal, kaj šele, da bi o nečem bolj poglobljeno razmišljal. Znanja za poglobljeno razmišljanje je dovolj, ni pa pripravljenosti posameznika, da bi poslušal samega sebe. Upam, da sem v teh najnovejših delih vsaj nekako poskušal prikazati te svoje vzporedne svetove. Na letošnjih delih prevladuje modrina, ne vem pa, zakaj ravno modrina. V bistvu gre za neki občutek, instinkt, sicer pa o samih barvah nikoli ne razmišljam vnaprej," je o svojih najnovejših delih povedal Gregor Samastur. Likovni kritik Mario Berdič Codella pa pravi, da so njegovi vzporedni svetovi kot del njegove narave. Tako ga je sam razumel.V vseh primerih pa je mogoče govoriti o krajinah, ki so lahko bodisi duhovne, sanjske, stvarne ali kozmične. MG Ptuj • Literarni večer ob slovenskem kulturnem prazniku Literarna biografija, ki je nekaj posebnega V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj so ostali zvesti tradiciji, da na večer kulturnega praznika gostijo odlične ustvarjalce slovenskega leposlovja. Letošnji praznični večer, kije potekal virtualno, so posvetili slovenski pesnici in pisateljici Neži Maurer, kije 22. decembra lani praznovala svoj 90. rojstni dan. Monografija V pesmih je moje življenje, posvečena njenemu jubileju, je izšla leta 2020. Izbor poezije in številne zapise, spomine, utrinke, ki niso kronološko povezani, je pripravila avtorica knjige Liljana Jarh, dolgoletna prijateljica Neže Maurer. Z njo se je pogovarjala so-avtorica knjige in urednica Milena Pivec iz Založbe Pivec. Literarna biografija Neže Maurer je knjiga, ki jo je moč brati zelo dolgo, saj je sestavljena iz proze in poezije, citatov in časovnih obratov. „Nujen je predah med branjem, da zazvenijo izbrane pesmi, da zazveni povedano o življenju umetnice Neže Maurer in iz njenega življenja, da zazveni ta bližina med pesnico Nežo in avtorico Lilja-no Jarh," je k branju knjige o Neži Maurer pod naslovom V pesmih je moje življenje, najprej povabila Liljana Klemenčič. Njeno povabilo sta v pogovoru dopolnili avtorica knjige Liljana Jarh in urednica Milena Pivec. Zgodbe kot naš spomin Pesnica in pisateljica Neža Maurer je knjigo V pesmih je moje življenje zelo skrbno pregledala. Pohvalila je oblikovalce za vse detajle in barve ter za izbrano fotografijo. Spregovorila je tudi o izbranih pesmih, ki so v tesnem prepletu z biografskimi zapisi. S popolnim zaupanjem je spregovorila o želji, da bi tudi številni bralci knjigo doživeli tako, kot jo je ona sama. Milena Pivec knjigo V pesmih je moje življenje naslavlja kot biografijo, ki je nekaj posebnega. Knjigo, zgodbe v njej, si je avtorica predstavljala kot naš spomin, v katerem so nekateri dogodki, nekateri prizori močno osvetljeni, skorajda pod žarometom, mnogi pa povsem zakriti ali pa celo izbrisani. Poezijo je skorajda enakovredno prepletla z biografskimi zapisi in jo tudi vsebinsko močno povezala, kot iztočnico k posameznim zapisom. V knjigo so vključeni tudi mnogi drugi ljudje, družina, sin Miklavž, pilot, hčerka Eva Škofič Maurer, prva slovenska klovnesa, prijatelji. Polne zgodbe, ki razkrivajo raznovrstnost vsega, kar je pesnico zanimalo in jo še tudi danes. „Če boš pisala, piši o opolzkih stvareh, to ljudje radi berejo. Pri tem pa dodala, da smo vsi ponarejevalci in olepševalci resnice," je bilo priporočilo Neže Maurer avtorici knjige, preden se je ta lotila njenega pisanja. Opolzkega pisanja ni izbrala, pisala je o ljubezni, strasti, saj je pesnica poznana po svoji iskrivosti in neposrednosti. Mnoge njene misli ljudi navdušujejo, presenetijo in tudi nagovorijo. Brez ljubezni in strasti ni ustvarjanja „To, kar naju povezuje, so ne samo različni razmisleki o življenju, temveč tudi o odnosih, ljubezni, brez katere si Neža ne predstavlja življenja in ne svojega ustvarjanja. Tudi strastnost je tista, ki jo zaznamuje, pa ne samo do nasprotnega spola, temveč tudi do gora, potovanj," pove Liljana Jarh. Neža Maurer ni hotela biti žrtev, tudi zato je svoja otroka vzgajala na svojstven in svojevrsten način. Potrebovala je čas zase, za svoje pesmi, ustvarjanje, in tudi prostor. Ko sta bila majhna, je preprosto dala listek na vrata sobe, na katerem je pisalo: Ne trkaj, ker delam. Želela je, da sta to upoštevala, ne samo na ta način, ampak tudi z vzgojo. Zelo zgodaj ju je naučila samostojnosti, odgovornosti, zelo zgodaj sta tudi odšla od doma. Na drugi strani pa je morala imeti razumevanje za njune želje, ju podprla in jima stala ob strani. Bila je skrbna mati, čeprav je znala odločno vzeti prostor zase. MG Foto: Črtomir Goznik Z uirtualnega literarnega večera, posvečenega slovenski pesnici in pisateljici Neži Maurer 14 Štajerski Zdravstveni globus petek • 19. februarja 2021 Zdravstveni nasveti Hitro in neredno bitje srca (2. del) Katere so najpogostejše diagnoze ob hitrem in nerednem bitju srca Zelo pogosto se pri skoraj vseh ljudeh pojavljajo dodatni srčni utripi (ekstrasistole), ki dajejo občutek, kot da je srce poskočilo ali da je imelo krajši postanek med utripi. Praviloma so povsem nenevarni.Pogosta diagnoza je tudi atrijska fibrilacija. To pomeni, da se srce krči hitro in neenakomerno zaradi napake v prevodnem sistemu srca - prizadete so celice v vozlu, ki narekuje proženje utripov. PSVT (paroksizmalna supraventrikularna tahikardija) je prehitro, a redno utripanje srca. WPW (Wolf-Parkinson-White) sindrom je poseben napad hitrega bitja srca, ki se pojavlja predvsem pri mladih in nastane zaradi prirojene napake - prisotno je dodatno, nenormalno bitje. Hitro in neenakomerno bitje srca je lahko tudi posledica hormonskih motenj, največkrat bolezni žleze ščitnice. Pojavlja se tudi pri psi- hosomatskih motnjah, paničnih napadih, anksioznosti in depresiji. Kateri so načini zdravljenja Zdravnik bo pri ogroženem bolniku (bolečina v prsih, dušenje, predhodni kolaps, zelo hiter utrip) ukrepal intenzivneje kot pri bolniku brez težav. Prvi ukrep so že prej opisani vagalni manevri. Zdravljenje aritmij lahko poteka z elektokonverzijo ali zdravili. Elek-trokonverzija je električni sunek, s katerim želimo prekiniti nepravilen potek električnih impulzov, ki povzroča hitro in neenakomerno bitje srca, in srcu omogočiti, da ponovno vzpostavi normalen ritem. Uporablja se takrat, ko je bolnik ogrožen ali kadar zdravila ne učinkujejo. Za motnje srčnega ritma se uporabljajo različna zdravila, tako da zdravnik izbere najprimernejšega glede na bolnikovo stanje in diagnozo. Ob hujših težavah se lahko dajejo neposredno v žilo, sicer pa se zaužijejo v obliki tablet. Nekatere motnje (PSVT) potrebujejo zdravilo le za ponovno vrnitev utripov v normalni ritem, kar se doseže ob obisku zdravnika, druge motnje (atrijska fibrilacija) pa potrebujejo dolgotrajno vsakodnevno redno jemanje zdravil. WPW in nekatere ponavljajoče se Foto: Dreamstime/M24 aritmije se lahko zdravijo v bolnišnici s posebnim posegom - elek-troablacijo -, kjer se odvečno nitje prekine. Ekstrasistole in motnje ritma, ki izzvenijo, preden pride bolnik do zdravnika, se praviloma ne zdravijo. Hitro in neenakomerno bitje srca, ki je posledica stanj in bolezni izven srca, se zdravi predvsem tako, da se ozdravi osnovna bolezen. Počasno utripanje srca se zdravi z zdravili ali vstavitvijo srčnega spodbujevalca. Kako poteka spremljanje bolnika s hitrim in nerednim bitjem srca Zdravnik glede na diagnozo določi datum kontrole. Velja tudi, da je ob poslabšanju ali ob ponovitvi simptoma potreben ponoven pregled pri zdravniku, ne glede na datum kontrole. Ali in kako lahko pojav hitrega in nerednega bitja srca preprečite Ponovne napade lahko preprečimo z rednim jemanjem predpisanih zdravil. Literatura: Publikacija združenja družinskih zdravnikov Slovenije/ Navodila za bolnike Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske medicine, ZD Ptuj Tedenski mikroskop Kdaj bo Slovenija imela dovolj odmerkov cepiva za vse? Pred enim mesecem, sredijanuarja, seje v Sloveniji začelo cepljenje proti covidu-19 za najbolj rizične in prednostne skupine. Najprej so bili na vrsti starostniki v domovih za starejše, tam zaposleni in zdravstveni delavci, nato starejši od 80 let. Po načrtu cepljenja in glede na trenutno precej omejene količine cepiva v naši državi lahko do takrat, ko bo na vrsti splošna populacija, traja precej dlje od predvidenega. No, to je pravzaprav že dejstvo, saj je Milan Krek, direktor NIJZ, dejal, da bi 15. februarja moralo biti dovolj cepiva za vse, a zdaj je jasno, da ga ni dovolj niti za tiste v prednostnih skupinah. Bolniki šele aprila Pred splošno populacijo bodo sicer, kot je razvidno iz načrta cepljenja, najprej cepiva deležni starejši od 60 let, zdravstveni delavci, kronični bolniki in bolniki z rakom, diabetesom, debelostjo, kroničnimi obolenji dihal, srca, ledvic, jeter, nevrološki bolniki, tisti, ki imajo možgansko-žilna obolenja, in imunsko oslabljeni. Nato bodo na vrsti še pripadniki nujnih služb, kot so zaposleni v vzgojno-izobraževalnih zavodih, policija, civilna zaščita, vojska, delavci v kmetijskem in živilskem sektorju, prometu ... Do konca tega meseca naj bi jim po trenutnih ocenah uspelo cepiti samo starejše od 80 let, zaposlene v domovih za starejše in zdravstvene delavce. Ranljivejši, kot so kronični bolniki, bi lahko prišli na vrsto šele aprila. Prednostne skupine bodo pristojni sproti prilagajali glede na vrsto in količino dobavljenega cepiva. Kdaj torej? Po besedah Janeza Janše naj tisti, ki ne spadajo v nobeno od prednostnih oz. kritičnih skupin, vabila na cepljenje ne pričakujejo do pomladi. Slovenija ima sicer trenutno do konca leta zagotovljenih 2,27 milijona odmerkov cepiv, kar zadostuje za cepljenje 1,13 milijona ljudi. Nekaj manj kot 1,8 milijona odmerkov cepiva bo dobila od proizvajalcev Pfizer in BioNTech. Najprej je namreč želela milijon odmerkov, dobila jih je okoli 900.000. Zagotovljenih imamo tudi 470.000 odmerkov cepiva podjetja Moderna, ki je še drugo v Evropi odobreno cepivo. Foto: SB celje/M24 Nova runda, nov seznam Z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so sporočili, da so v ponedeljek prejeli novo pošiljko cepiv proti covidu-19 Pfi-zerja in BioNTecha, predvidoma 21.060 odmerkov. V tem tednu pričakujejo tudi pošiljko s 16.800 odmerki cepiva AstraZenece. Povedali so, da so ob tem posodobili strategijo cepljenja proti covidu-19. Prednostne skupine za cepljenje so po novem: zdravstveni delavci in sodelavci ter zaposleni in oskrbovanci v domovih za starejše in v varstveno-delovnih centrih, starejši od 80 let, nato starejši od 75, starejši od 70 let ter posebno ranljivi kronični bolniki, ne glede na starost. Za njimi pridejo na vrsto starejši od 65 let in kronični bolniki, starejši od 60 let. Naslednji bodo zaposleni v nujnih službah in šele zatem ostalo prebivalstvo. Polona Krusec Pomagajmo si Krvni strdek - vam grozi nevarnost? Vsi strokovnjaki se strinjajo: če se borite s čezmerno težo ali debelostjo, obstaja pri vas zelo veliko tveganje za nastanek krvnega strdka. In ne samo to. Precej odločilna je tudi razlika med vašo in idealno telesno težo. Če ste le nekaj kilogramov nad zdravo telesno težo, se vaše tveganje poveča zgolj malenkost, medtem ko ste precej bolj ogroženi, če ste drastično pretežki. Poleg tega vaša teža vpliva tudi na gibalne navade, kar še povečuje tveganje. Bolj ko ste težki, težje se gibljete, zaradi česar več časa presedite, to pa še toliko bolj pospešuje nastanek krvnih strdkov. Bolniki Če se spopadate s katero od resnih bolezni, kot je rak, ste lahko bolj ogroženi. Krvni strdki se v teh primerih lahko pojavijo, preden ste seznanjeni z boleznijo oziroma preden se ta razvije, zato so lahko nekakšno opozorilo. Tudi sladkorna bolezen, HIV in razne črevesne bolezni so lahko vzrok za nastanek krvnih strdkov. Bolj ogroženi ste tudi, če se poškodujete, saj se kri v teh primerih v vašem telesu strdi tudi tam, kjer se ne bi smela. Jemanje hormonov Tudi če ste povsem zdravi, lahko nenadoma doživite simptome, kot so otekle noge, kratka sapa ali bolečine v prsih. Če tega ne morete ničemur pripisati, se običajno s tem ne obremenjujete, a če jemljete hormonsko kontracepcijo (ali kakršnokoli drugo hormonsko terapijo), ne bi bilo slabo, če bi se o svojih simptomih pogovorili z zdravnikom. Ženske, ki jemljejo hormonsko kontracepcijo, imajo tri-, celo štirikrat večjo možnost za nastanek krvnega strdka. Nosečnice Četudi ste zdrava nosečnica, ki se redno giblje, lahko vaša pot do materinstva povsem spremeni vaš način strjevanja krvi. Eden od vzrokov so hormoni. Zlasti estrogen. Drugi vzrok pa je rast otroka v maternici. Ko postaja vse večji, lahko pritiska na žile v predelu vašega trebuha in medenice, kar vpliva na pretok krvi in povzroči strdke. Pretežno sedeči V sodobnem času pretežno vsi spadamo v to skupino ogroženih. Ljudje, ki zaradi kakršnihkoli razlogov mirujejo dalj časa, so izpostavljeni veliko večjemu tveganju. Zlasti tisti, ki zaradi bolezni več časa preležijo, kar nekoliko spremeni njihov krvni pretok. Precej ogroženi so tudi poklicni vozniki in ljudje, ki veliko letijo, saj precej časa presedijo. Pravzaprav so ogroženi vsi, ki več ur zapored preživijo v enem položaju. Če spadate mednje, čim večkrat vzemite premor za razgibavanje in pijte dovolj vode. Tea Decman Preprečimo nastanek krvno-žilnih bolezni Kajenje že samo po sebi ni koristno za vaše zdravje, saj vpliva na tveganje za marsikatero bolezen in zdravstveno stanje, ena od njih pa je tudi kap. Ljudje so po navadi prepričani, da kajenje škoduje zgolj pljučem, grlu in ustni votlini, a močno vpliva tudi na kri in žile. Kajenje namreč poškoduje žilno tkivo, zaradi česar se kri na teh mestih bolj zgošča in strjuje. Prav tako je močno povezano s srčnimi boleznimi in periferno arterijsko boleznijo, zaradi česar velja za enega glavnih sprožilcev krvnih strdkov in srčne kapi. Nikoli ni prezgodaj niti prepozno, da začnete skrbeti za svoje zdravje, zato tudi nikoli ni prezgodaj, da začnete skrbeti za to, da ne boste podlegli srčno-žilnim boleznim. Četudi še niste v letih, ko bi vas to moralo skrbeti, je prav, da veste, ali zaradi svojega življenjskega sloga spadate med ogrožene. Navsezadnjeje kap vse pogostejša tudi med mladimi. Foto: dreamstime/M25 petek • 19. februarja 2021 Za kratek čas Štajerski 1S S kovinska klada za nadaljnjo obdelavo koža odiseju zvesti svinjski pastir oliver reed zimska hruška nemška igralka dagover gibalo, gonilo ~NEiopn citroenov avtomobil zdravilna rastlina biuardna palica smučarka drev it. pisatelj (carlo) somalska manekenka, vdova davida bowieja zlata ognja-novič oblačilo zaogri-njanje španski košarkar gasöl rudi šeligo otok napoleonovega pregnanstva nekd.am. znamka voj. letal ínpr.f-14) snopek kraljevič tZMAHAB-HARATE nas slikar in karikaturist (hinko) nas slikar (anton) mesto vjugo-vzhodni franciji spodnja okončina vikinška ladja anton ingolič etiopski knežji naslov praprot s sopastd razvrščenimi listi francosko ime reke loare do, re, ml, fa, so, ? JAMAJSKI Sprinter (usaïn) afriška drŽava zvezda v ozvezdju labod novo mesto ozek pas ozemlja s prometnimi povezavami ni2ji oblastnik v fevdalni turčiji pevec pestner ameriška igralka arden zbirka zakonov galerija sodobne umetnosti v londonu grška boginja modrosti japonska denarna enota avtor: dusan KOVACic vojaška stopnja nas režiser (filip) dorin IRVING Berlin - ameriški skladatelj filmske glasbe in muzikalov, DENEB - zvezda v ozvezdju Labod, ena največjih zvezd naše galaksije, GALIEN - rimski cesar, ki je nasledil Valerijana, SOMOZA, Anastasio Debayle - nekdanji nikaragovski diktator Destrnik • 160. obletnica rojstva dr. Matije Murka Spominska soba na Murkovi rojstni Drstelji Na mestu, kjer je nekoč stala s slamo krita domačija dr. Matije Murka, nekdanjega profesorja na praški Karlovi univerzi, utemeljitelja literarne komparativistike in predsednika Slovanskega inštituta v Pragi, stoji danes nova hiša, v njej pa slavnemu rojaku posvečena spominska soba. Več let je gradivo za postavitev majhnega muzeja zbiral Ivan Janez Žumer, ki se je na Drsteljo 13 v občini Destrnik priženil in z Murkom ni v nobenem sorodu, ga je pa vedno zanimalo in navduševalo njegovo izročilo. V prostorih nekdanje »gumle« je uredil profesorjevo spominsko sobo, v kateri so restavrirani predmeti iz obdob- ja med letoma 1861 in 1952, ko je Murko živel. V njej si je mogoče ogledati pohištvo, posodo, nekaj orodja in zbranih časopisnih člankov. V sobi stoji tudi spominska Ob 160. obletnici rojstva je na Drstelji tudi uradno dokončana spominska soba dr. Matije Murka. plošča, ki jo je Murku leta 2010 postavila občina Destrnik, medtem ko je na pročelju hiše nova plošča, ki sta jo nekaj let kasneje skupaj postavila občina in Etnološko društvo Slovenije. »Vesel sem, da mi je dolgoletno željo uspelo dokončati do letošnjega jubileja - 160. obletnice Murkovega rojstva,« je zadovoljen Žumer in vabi vse ljubitelje zgodovine, da ga obiščejo, saj jih bo z veseljem popeljal v Murkove čase. Poleg Murkove spominske sobe Žumer obiskovalce odpelje še v staro vinsko klet in jim razka-že majhen park, v katerem so razstavljena stara kmečka orodja, v njem pa je tudi ribnik z ljubkim lesenim mostom, ki mu pravi most miru in ljubezni. Spomnimo, da mimo spominske sobe na Drstelji 13 vodi Ptujska kulturna pot, imenovana tudi Pot Ivana Potrča in Matije Murka. Začne in konča se na Ptuju, dolga je 15 km, vodi pa po vaških cestah in kolovozih. SD Tedenski horoskop do 25. februarja J OVEN (21. 3. - 20.4.) Vse moči boste morali napeti, da uresničite tisto, kar ste si zadali in kar si želite. Pred vami so tako psihični kot fizični napori. Poskušajte živeti zdravo, da vas ne izda imunski sistem ali pa vas ne povozi stres. Sreča v ljubezni predvsem v sredo in petek. BIK (Il. 4. - IO. S.) Zaljubljeni ste do ušes in še čez. Vaš najdražji bo bolj slabe volje. Pomagajte mu, da se razvedri in pozabi na vse skrbi, ki ga pestijo. Vsaka še tako majhna stvar ga bo vrgla iz tira, zato previdno. Uspelo vama bo! m m Napet in nervozen teden je pred vami, ampak to je pri vas že običajno. Vaš najdražji se bo glede svojih poslovnih problemov že sam »skuliral«. Ne obremenjujte se. Ne prenaglite se glede posla, da ne boste razočarani. (II. ó. - II. 7.) RAK Zelo dobre volje boste. Malo preveč trmasto boste vztrajali pri svojem. Glede razmer v domačem okolju boste morali narediti nekaj kompromisov, drugače ne bo šlo. Pazite pri nakupovanju, da vam stvari ne bodo ušle izpod nadzora. LEV 1 (IS. 7. -12. S.) \ DEVICA | (23.8. - 22.9.) Nervozni in neskoncentrirani boste v teh dneh. Ne iščite grehov drugod, ampak pokažite svojemu najdražjemu, da ga imate še vedno radi in da si ga še vedno želite. Malo ga objemite in pocrkljajte. Presenečeni boste nad rezultatom. TEHTNICA _ (23.9. - 23.10.) Šli ste čez svoje meje in ste že skoraj kronično utrujeni. Naredite si prijeten dan skupaj s partnerjem, skuhajta kaj slastnega in vaše »baterije« bodo zopet napolnjene. Privoščite si veliko spanja, pojdite zgodaj v posteljo. ŠKORPIJON (24. lO. - II. ll.) Zelo zaljubljeni in srečni ste, saj čutite v sebi, da vas partner še vedno potrebuje. Priznajte si, tudi vi dovolite, da vas partner med vikendom razvaja. V službi pa včasih le izrecite besedo ne. Preveč vas izkoriščajo. \ DVOJČKA ¡^ (Il. S. - 20. ó.) STRELEC ' ' (23.11. - 21.12.) * Zelo dobre volje in super aktivni boste. Privoščite si malo počitka, dajte noge enostavno na mizo in meditirajte. Privoščite si romantičen konec tedna skupaj s partnerjem. Tako bosta uživala in se napolnila z energijo za nove delovne naloge. Potrebujete več spanja. Poslušajte partnerja in mu dovolite, da vam pomaga. Zelo težko sprejemate tako nasvete kot kritiko, vendar se boste morali naučiti tudi tega, sicer se boste »zlomili«. Čaka vas prijeten vikend. KOZOROG (22.12. - 20.1.) Težak teden; zelo nerazpoloženi boste in slabe volje. Energijo boste dobili, če si privoščite kavico z najboljšo prijateljico. Malo več obzira do sodelavcev vam ne bi škodilo, saj se lahko stvari obrnejo in bodo tudi oni vračali to, kar jim sedaj dajete. VODNAR (21.1. -18.2.) Čeprav ste zelo zaljubljeni, ne dovolite, da bi vam kdo pogledal v srce. Le zakaj? Ali vas skrbi, da bi druga oseba videla, kaj čutite do nje? Povabite zopet prijatelje na okusno in prijetno večerjo. Razbremenili se boste. RIBI (19.2. - 20.3.) Ne bodite tako nerazpoloženi in nejevoljni. Svet ni tako slab, kot vi mislite. Le zakaj hočete imeti vse niti v svojih rokah? To vas izčrpava, vi pa potrebujete energijo, saj je pred vami še kar nekaj obveznosti. Prepustite se, bolje se boste počutili. Foto: SD 16 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 16. februarja 2021 y/ - \ V OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO "NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA TAM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO" KMALU NA RADIU PTUJ TER NA FACEBOOK IN YOUTUBE PROFILIH RADIA PTUJ Slovenske narodne, ljudske in zabavne _pesmi je prepevalo 1 VEC KOT 2.000 OTROK V šestih letih je nastopilo več kot 400 OSNOVNIH SOL iz Podravja in osrednje Slovenije Prireditve si je ogledalo več kot 30.000 OBISKOVALCEV V projektu je sodelovalo več kot 50 OBČIN SLOVENIJE Kategorije otrok od 1. do 5. in od 6. do 9. razreda OŠ Zaključek prireditev s SUPER FINALOM 30 najboljših pevk in pevcev Več na: www.otrocipojejo.si «t % "fa r iß', f. i J- vi M illll UiJ Nogomet Nov veter v Dravi: vrnitev nekdanjih največjih upov Stran 18 Nogomet Nikola Leko v 'šumi' pustil močan pečat Stran 18 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • 1. SNL tednik Padalstvo Peter Balta zmagal v Katarju Stran 20 Atletika Maja Bedrač dvakrat na stopničkah Stran 20 íPodulajit nai na icTztovnzm ijilstu! RADIOPTUJ tei ¿fitetcc www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Zmaga, ki ogromno pomeni za nadaljevanje Glede na tekmo v Sežani je Oskar Drobne opravil štiri menjave v začetni enajsterici, namesto Gašperja Pečnika, Armina Der-leka, Roka Prša in Tilna Pečnika so začeli Nemanja Jakšič, Marcel Čermak, Alen Krajnc in po dolgem času Nik Marinšek. Slednji se je vrnil s posoje v Šmartnem in je ravno na dan tekme praznoval 22. rojstni dan! »Do zamenjav ni prišlo, ker bi bil z igro v Sežani nezadovoljen, ampak zaradi osvežitve ekipe. V napornem ritmu si tekme sledijo vsake tri dni, a imamo na srečo dovolj širok kader, da lahko pride do enakovrednih rotacij. Tudi v nedeljo jih bo nekaj,« je pojasnil strateg Aluminija. V gostujoči ekipi so v prvi postavi začeli tudi trije nekdanji igralci Aluminija: Matjaž Rozman, Matic Vrbanec in Jure Matjašič. To je dajalo obračunu dodatno zanimivost, predvsem slednja sta več let delila slačilnico s skoraj vsemi sedanjimi igralci Aluminija. Na spolzkem in razmočenem igrišču so tekmo boljše začeli domačini, saj so lažje in večkrat prihajali pred gol Rozmana, predvsem pa so v igro vlagali več energije. Gostujoči strateg - nekdanji češki re-prezentant in med drugim igralec londonskega Chelseaja - je ob igrišču glasno zahteval hitrejši pretok žoge, a so šumarji z dobrim pokrivanjem to učinkovito onemogočali. Aluminij - Celje 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Kadric (55., z 11 m). ALUMINIJ: Janžekovič, Azemo-vic, Petek, Ploj, Jakšic, Čermak, Marinšek (od 71. Pečnik), Flakus Bosilj (od 82. Jauk), Krajnc (od 71. Mujan), Kim (od 90. Bolha), Kadric. Trener: Oskar Drobne. CELJE: Rozman, Stojinovic, Zaletel, Martis (od 46. Brecl), Kadušic, Benedičič (od 46. Rorič), Vrbanec, Matjašič (od 68. Kerin), Kuzmano-vic, Božic (od 68. Sokler), Novak. Trener: Jiri Jarošik. RDEČI KARTON: Kadric (83., Aluminij). Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija so dosegli pruo zmago pod uodstuom trenerja Oskarja Drobneta, u zaostali tekmi 20. kroga so bili boljši od Celjanou. Pravih priložnosti v prvem delu ni bilo, nekaj poskusov Harisa Kadriča je Rozman brez težav ukrotil. Nekoliko več razburjenja je bilo v končnici, ko je sodnik Alen Borošak na opozorilo pomočnika v 42. minuti najprej razveljavil gol Ivana Božiča, na drugi strani pa dosodil indirektni prosti strel znotraj 16-metrskega prostora za Aluminij - Kadric je zgrešil cilj ... Prekršek na robu kazenskega prostora, za Borošaka dvoma ni bilo Odločilni trenutek tekme se je zgodil v 54. minuti, ko je Dohyun Kim sprejel žogo od Luka Petka, njegov prodor pa je s prekrškom točno na robu 16-metrskega prostora ustavil Matic Vrbanec. Sodnik Boro-šak je brez obotavljanja pokazal na belo točko, kar so gostje sila težko sprejeli - po njihovem mnenju je šlo za prekršek zunaj kazenskega prostora. Zanesljiv izvajalec najstrožje kazni je bil Haris Kadrič - 1:0. Celjani so ob štirih menjavah vse sile usmerili v napad, pri tem pa puščali veliko prostora v obrambi. Na razmočenem igrišču so precej grešili tudi pri podajah, zato se je domačinom ponujalo kar nekaj priložnosti za protinapade, a jih niso uspeli unovčiti za povišanje vodstva. Kidri- čani so po izgubljenih žogah praviloma s taktičnimi prekrški hitro ustavljali napade Celjanov, na tekmi so jih naredili kar 29 (Celjani 10). Haris Kadrič v slogu Luisa Suareza ... Znova se je močno zaiskrilo v zaključku tekme. Najprej je v 83. minuti Kadric ob prerivanju v kazenskem prostoru storil precejšnjo neumnost in zaradi ugriza tekmeca prejel neposreden rdeči karton. Najlepšo priložnost za izenačenje so imeli gostje v 87. minuti, ko je po predložku s strani Kim pri izbijanju slabo zadel žogo, tako da jo je usmeril proti lastnemu golu, na njegovo srečo pa se je od prečke odbila na gol črto, nato pa jo je vendarle ujel Janžekovič . V sodnikovem podaljšku se je napadom Celjanov pridružil tudi Rozman, a je zaradi nevarne igre ob atraktivnem poskusu s škarjicami prejel rumeni karton . Prva prvoligaška zmaga za Drobneta Zmaga s Celjem pomeni za Aluminij prvo slavje po 14. krogu, ko so konec novembra doma ugnali Gorico. Obenem tri osvojene točke pomenijo priključek s tokratnimi tekmeci, zaostanek sedaj znaša veliko bolj sprejemljive štiri točke (ob premoru osem). Zmaga je pomembna tudi za Oskarja Drobneta, saj je to njegova prva prvoligaška - doslej je na klopi Aluminija vknjižil tri remije (Bravo, Maribor, Tabor) in en poraz (Domžale). »Vse tekme, odkar smo skupaj, smo igrali dobro, a nam je vedno nekaj zmanjkalo za zmago: kakšna malenkost, kakšna zapravljena priložnost, kakšna napaka v obrambi ... Iz tega vidika nam bo v nadaljevanju zagotovo lažje, saj je zmaga potrditev, da delamo dobro. Ob tem je pomembno tudi to, da smo si okrepili samozavest,« je po tekmi žarel Drobne in zavrnil namigovanja o pritisku Gorice iz ozadja: »Ne obremenjujemo se s tekmeci, naš cilj je, da se s svojimi dobrimi igrami in pozitivnimi rezultati približamo tekmecem pred seboj in se vključimo v boj za sredino lestvice. Jasno je, da nekaj pritiska je, a brez tega ne gre, to jemljemo kot pozitivno motivacijo.« Aluminij v nedeljo čaka tekma z Olimpijo doma, Celjani pa bodo že v soboto gostovali v Mariboru. Jože Mohorič PRVALIGA TelekomSIovenije REZULTAT ZAOSTALE TEKME 20. KROGA: Aluminij - Celje 1:0 (0:0). 1. OLIMPIJA LJUBLJANA 21 12 5 4 29:15 41 2. MARIBOR 21 11 7 3 42:27 40 3. MURA 21 9 7 5 24:15 34 4. KOPER 21 8 6 7 30:27 30 5. DOMŽALE 21 7 8 6 31:27 29 6. BRAVO 21 6 9 6 20:22 27 7. CB24 TABOR SEŽANA 21 7 5 9 24:27 26 8. CELJE 21 6 5 10 20:24 23 9. ALUMINIJ 21 4 7 10 17:33 19 10. GORICA 21 3 5 13 14:34 14 RAZPORED 22. KROGA, V SOBOTO OB 14.30: Bravo - Koper; OB 17.15: Maribor - Celje; OB 20.00: Mura - Gorica; V NEDELJO OB 15.00: Domžale - CB24 Tabor Sežana; OB 16.45: Aluminij - Olimpija. »Odločila je večja želja« Oskar Drobne, trener Aluminija: »Vedeli smo, da gostimo državne prvake, ki so tehnično izredno močna ekipa. Na težkem igrišču smo jim prepustili pobudo, da smo lahko potem izkoriščali njihove slabosti iz protinapadov. To nam je do potankosti uspelo, saj smo si iz tega ustvarjali številne polpriložnosti. Odločila je večja želja, končno smo bili za trud nagrajeni. To so za nas prepotrebne točke, energija v ekipi in celotnem klubu je v trenutku boljša.« Haris Kadrič, Aluminij: »Tokrat nas ni zanimala všečna igra, enostavno smo vedeli, da moramo tekmo na težkem igrišču dobiti, da končno prebijemo to 'barikado zmage'. To nam je uspelo, vesel sem, da sem s svojim zadetkom doprinesel k temu. Obenem mi je zelo žal, da sem prejel rdeči karton, in se za to potezo opravičujem. V zagovor lahko rečem, da grem vsako tekmo na zmago, tokrat sem šel nekoliko predaleč - iz tega se moram nekaj naučiti.« Jiri Jarošik, trener Celja: »Vsaj 60 minut smo igrali zelo slabo, pravega nogometa praktično ni bilo - bilo je grozno, bolj je šlo za ragbi srečanje. Razočaran sem, igrati moramo veliko bolje. V pripravljalnih srečanjih smo igrali dobro, sedaj pa smo v dveh tekmah izgubili šest točk. Ne vem, kaj je drugače, morda stres.« Dušan Stojinovič, Celje: »Igrišče je bilo za našo igro zelo težko, pogoji niso bili najboljši. Poskušali smo z novim sistemom igre priti do njihovega gola, a se nam enostavno ni izšlo. Tekma je bila trda, pa še ta neposrečena 11-metrovka, zato nismo uspeli izvleči pozitivnega rezultata. Premalo smo si upali igrati neposredno proti golu, premalo je bilo tudi strelov.« Drobne: »Komaj čakam nedeljo!« Olimpija je na uvodnih dveh tekmah spomladanskega dela sezone vknjižila odmevni zmagi proti Kopru v gosteh (1:2) in Muri doma (2:0). Apetiti ljubljanskega moštva, ki ga vodi Goran Stankovic, so seveda takoj narasli, navijači jih že vidijo na vrhu tudi ob koncu sezone. Nekaj sta k temu dodali še okrepitvi, ki sta v zadnjem dnevu prestopnega roka prispeli v Ljubljano. Gre za hrvaškega vezista An-teja Čorica (posoja iz italijanske Rome) in srbskega branilca Vujadina Savica (posoja iz ciprskega Apoela). Aluminij ima seveda svoje račune, z zmago proti Celju so si igralci dokazali, da zmorejo zmagati tudi proti prvakom. Za dodaten kanček samozavesti bo poskrbel pogled na dosedanjo medsebojno statistiko tekem v Kidričevem: na 11 tekmah so šumarji zmagali kar sedemkrat, le štiri je dobila Olimpija! Zanimivo je, da ekipi na vseh dosedanjih 22 medsebojnih tekmah nista odigrali še niti enega remija. »Tekma z Olimpijo je z našega vidika najlažja! Že danes se je veselim, saj vem, kakšna energija je med igralci sedaj v slačilnici ter kakšna bo jutri zjutraj na treningu in tudi v nedeljo na tekmi. Komaj čakam na tekmo,« je dejal trener Aluminija Oskar Drobne. V nedeljo ne bo mogel računati na Harisa Kadriča, ki je proti Celju prejel rdeči karton. »Najprej sem ob izključitvi razmišljal o tem, kako bi soigralci uspešno pripeljali tekmo do konca z zmago, šele nato sem razmišljal o tem, da proti svojemu nekdanjemu klubu ne bom igral. V klubu imamo dovolj kvalitetnih igralcev, da bodo tekmo tudi brez mene uspešno izpeljali,« je dejal Kadrič. 1. SNL, 22. krog: Aluminij - Olimpija, nedelja, 21. 2., ob 16.45 v Kidričevem. Dosedanji medsebojni tekmi v sezoni: 4. krog: Aluminij - Olimpija 1:0 (0:0); Matjašič; 13. krog: Olimpija - Aluminij 3:0 (2:0); Ivanovic 2, Vombergar. 18 Štajerski Šport petek • 19. februarja 2Q21 Foto: Črtomir Goznik Med premorom je pri Draui prišlo do precejšnjih sprememb u igralskem kadru, med drugim so odšli Marcius, Dodlek in Gassmann. Foto: Črtomir Goznik Mladinci Drave so v tem tednu začeli trenirati pod vodstvom trenerja Andreja Kvasa. Nogomet • NK Drava Ptuj Nov veter v Dravi: vrnitev nekaterih nekdanjih največjih upov Po sprostitvi ukrepov za zajezitev koronavirusa se na igrišča počasi vračajo tudi slovenski nogometni drugoligaši. Nogometaši Drave bodo priprave na spomladanski del sezone pod vodstvom trenerja Viktorja Trenevskega začeli v ponedeljek. Čaka jih zahtevno delo, saj so v spodnjem delu lestvice (12. mesto v 16-članski ligi) med ekipami, ki se borijo za obstanek. 2. SNL 1. RADOMLJE 12 11 0 1 35:9 33 2. KRKA 12 9 3 0 34:11 30 3. ROLTEK DOB 12 9 1 2 33:17 2S 4. BREŽICE 12 S 2 2 19:14 26 5. NAFTA 1903 11 6 3 2 36:13 21 6. BILJE 12 6 2 4 21:1S 20 7. TRIGLAV 12 5 1 6 15:16 16 8. FUŽINAR 12 4 3 5 30:21 15 9. RUDAR 11 4 3 4 14:16 15 10. BELTINCI 12 4 1 7 21:25 13 11. KRŠKO 12 3 2 7 11:23 11 12. DRAVA PTUJ 12 3 1 8 16:27 10 13. JADRAN 12 2 3 7 11:19 9 14. PRIMORJE 12 2 3 7 8:21 9 15. ŠMARTNO 12 2 2 8 9:38 8 16. BRDA 12 2 0 10 6:31 6 Zaenkrat še ni znano, kdaj in v kakšni obliki se bo tekmovanje v 2. ligi nadaljevalo, do prekinitve so jeseni pod streho spravili le nepopolnih 12 krogov sezone 2020/21, kar je manj od polovice od predvidenih 30 krogov. Ena od mogočih opcij je razdelitev ekip v Ligo za prvaka in Ligo za obstanek, predvidoma po odigrani polovici sezone, po 15. krogih. Šesterica že skozi izhodna vrata V premoru so se pri Dravi v igralskem smislu zgodile precejšnje spremembe, zaenkrat je potrjen odhod šestih igralcev. O Maticu Marciusu, ki je okrepil ambiciozno Krko iz Novega mesta, smo že poročali, preostalo peterico pa sestavljajo Sven Dodlek, Jan Gassmann, Gabriele Piras, Sandro Lukic-Grančic in lan Ninkovic Quintana. Vsi ti so bili v jesenskem delu pomembni členi modre zasedbe in so zbrali med 8 in 12 nastopov. Ob tem so bili tudi dokaj učinkoviti, saj so zabili šest od 16 doseženih golov Drave: Marcius 3, Dodlek 2 in Piras 1. Da ni ostalo samo pri odhodih, so italijanski investitorji na Ptuju poskrbeli tudi za novince. Zaenkrat sta izmed igralcev registracijski postope že prestala 23-letni Alessio Capitelli in 19-letni Gabriele Cusu-mano - oba prihajata z Apeninskega polotoka. Nogomet • Nikola Leko V 'šumi' pustil močan pečat Kar nekoliko presenetljivo so iz NK Aluminij sporočili, da Nikola Leko po sporazumni prekinitvi pogodbe (ta je veljala do konca junija) ni več njihov član. Igralec z bosanskim in hrvaškim potnim listom je bil od lanskega marca poškodovan, po opravljeni sanaciji in nekaj odigranih pripravljalnih tekmah, ko je bilo pričakovati njegovo vrnitev v ekipo, pa odhaja ... 24-letni ofenzivni vezist je v Kidričevo prišel poleti leta 2018 in bil v naslednjih dveh sezonah eden ključnih igralcev ekipe, ki je dosegla največja uspeha v zgodovini nastopov Aluminija v 1. ligi. Še posebej izjemen je bil njegov učinek v lanski sezoni, saj je na 27 tekmah kot zvezni igralec dosegel kar 11 zadetkov! Z njegovim zadetkom v Sežani (1. krog: Tabor - Aluminij 0:2, op. a.) se je začel sanjski prvi del sezone 2019/20. „V Kidričevem sem bil dve leti in pol. Želel bi se zahvaliti vsem soigralcem, s katerimi sem delil slačilnico. Hvaležen sem jim za vse dobre, pa tudi slabe trenutke, saj so me prav te stvari naredile boljšo Blizu vrnitve Lovenjak in Brest Veliko zanimivejše novice pa prihajajo iz neuradnih virov, da sta zelo blizu vrnitvi v matični klub igralca, ki sta bila v zadnjih letih označena za največja upa domače nogometne šole, a sta v vmesnem času prestopila v velenjski Rudar in mladinsko vrsto Maribora - govor je seveda o Luku Lovenjaku in Marku Brestu. V Dravo kapetana mladinskih vrst Aluminija in Maribora Medtem ko Lovenjaka in Bresta do uradne registracije delijo le še ure, pa sta v mladinsko vrsto že Tenis prišla sila zanimiva igralca, s katerima dravaši računajo, da bi se lahko vključili v enakovreden boj za obstanek v 1. mladinski ligi. Prvi je dosedanji kapetan mladincev Aluminija Jure Pihler, drugi pa dosedanji kapetan mladincev Maribora Matic Krašovic (oba sta letnika 2002). Pihler je v preteklosti že igral za ptujske modre, v sosednji Aluminij pa je odšel sredi sezone 2018/19. 1. mladinska liga 11. ILIRIJA EXTRA-LUX 7 3 0 4 12:17 9 12. BRAVO 7 2 1 4 9:10 7 13. DRAVA PTUJ 8 1 1 6 8:22 4 14. GORICA 9 0 2 7 3:26 2 Skupna lestvica 1. mladinske in kadetske lige: 1. DOMŽALE S 7 1 0 23:4 22 2. KALCER RADOMLJE 9 6 1 2 21:6 19 3. MARIBOR S 6 0 2 34:13 1S 4. OLIMPIJA 9 5 3 1 17:6 1S 5. KOPER 10 4 1 5 15:20 13 6. MURA 9 4 1 4 11:17 13 7. ALUMINIJ 9 3 3 3 14:14 12 8. TRIGLAV KRANJ 9 4 0 5 17:22 12 9. A2S CELJE 9 3 2 4 11:16 11 10. BRINJE GROSUP. 7 3 0 4 S:10 9 1. DOMŽALE 1S 15 2 1 47 2. MARIBOR 17 12 2 3 3S 3. OLIMPIJA 1S S 6 4 30 4. MURA 1S 9 3 6 30 5. KOPER 20 S 4 S 2S 6. RADOMLJE 19 S 3 S 27 7. TRIGLAV 1S S 2 S 26 8. ALUMINIJ 1S 6 6 6 24 9. A2S CELJE 1S 5 5 S 20 10. ILIRIJA 14 6 1 7 19 11. GROSUPLJE 14 4 4 6 16 12. BRAVO 14 4 3 7 15 13. DRAVA PTUJ 16 2 2 12 S 14. GORICA 1S 1 5 12 S JM osebo. Prav tako bi se rad zahvalil vsem trenerjem in strokovnemu osebju, prav posebej pa fiziotera-pevtom in klubskemu zdravniku, ki so mi bili največja opora, ko sem si poškodoval koleno. Klubu želim vse najboljše pri izpolnjevanju ciljev, prav tako pa želim vsem igralcem vse dobro tako na osebni kot na nogometni poti," je ob slovesu dejal Leko, eden najhvaležnejših in najbolj vsestranskih igralcev, ki so v zadnjem obdobju igrali za moštvo iz Kidričevega. JM Namesto moškega v Portorožu ženski challenger V Slovenijo se vrača teniški turnir serije Združenja poklicnih igralk (WTA). Teniška zveza Slovenije je dobila organizacijo turnirja WTA 125 z nagradnim skladom 125.000 dolarjev. Potekal bo od 13. do 19. septembra v Portorožu. „Koronsko krizo, ki je naša življenja postavila na glavo, smo izkoristili in po desetih letih v Slovenijo pripeljali najboljše teniške igralke na svetu. Veliko organizatorjev se namreč zaradi takšnih ali drugačnih težav odpoveduje turnirjem, zato je WTA zelo zainteresirana za nova prizorišča. Glede na to, da je Portorož že gostil turnir WTA, so nam v Združenju poklicnih igralk na stežaj odprli vrata," je povedal direktor Teniške zveze Slovenije Gregor Krušič. „Poleg pokroviteljev bodo imele glavno besedo pri vsem skupaj slo- venske igralke. Na turnir so vabljene vse naše dame: Polona Hercog, Tamara Zidanšek, Kaja Juvan, Da-lila Jakupovič, Katarina Srebotnik in Andreja Klepač, priložnost pa bodo dobile tudi nekatere mlajše," je dodal Krušič. Ključni razlog domače igralke S pridobitvijo licence WTA se po sedmih letih od Portoroža poslavlja turnir ATP challenger, ki je lani avgusta odpadel zaradi koronske pandemije. Poleg uglednejše zasedbe in dvakrat višjega nagradnega sklada so prav domače igralke ključni razlog za organizacijo turnirja WTA. Slovenija ima namreč precej več deklet, ki kotirajo med najboljšimi, kot fantov. Polona Hercog je 51. igralka sveta, Tamara Zidanšek 91., Kaja Juvan 104., Dalila Jakupovič 247. Ob teh sta tu še specialistki za dvojice Katarina Srebotnik in Andreja Klepač. Od fantov je med prvih sto le Aljaž Bedene - 57., Blaž Rola je 159., Blaž Kavčič pa 257. Slovenija je najboljše igralke na svetu na turnirju Banke Koper gostila v obdobju od 2005 do 2010. Turnir je imel na začetku nagradni sklad v višini 140.000 dolarjev, na koncu pa 220.000 dolarjev. Slovensko obalo sta takrat obiskali dve tedaj vodilni igralki na svetu: Srb-kinja Jelena Jankovič in Rusinja Di-nara Safina. Slednja je turnir osvojila leta 2009, ostale zmagovalke Banke Koper pa so bile Avstrijka Tamira Paszek, Francozinja Tatia-na Golovin, Italijanka Sara Errani in Rusinja Ana Čakvetadze. sta Turnir Challenger v Italiji (132.000 evrov nagradnega sklada) V tem tednu je Ptujčan Blaž Rola (158.) v Bielli v Italiji zaigral na naslednjem v vrsti turnirjev serije Challenger. Tekmec na tem veliko bolje zasedenem in finančno močnejšem turnirju - izpadli igralci v Melbournu se počasi vračajo v Evropo - je bil v 1. krogu 5. nosilec Kamil Majchrzak (109.). Poljak je bil v dvoboju dobrih serverjev srečnejši tekmec, slavil je z rezultatom 6:7 (5), 4:6. Največjo priložnost je imel Blaž v 1. nizu pri rezultatu 5:5, ko je imel kar tri break priložnosti, a so ostale neizkoriščene. V celotnem dvoboju je edini break uspel Kamilu v 1. igri drugega niza. O izenačenosti dvoboja priča podatek, da je bila razlika v točkah v korist zmagovalca minimalna - 71:74. To je bil njun drugi medsebojni dvoboj, Poljak je slavil tudi na prvem (4:6, 2:6); šlo je za dvoboj Davisovega pokala leta 2018 v mariborski dvorani Lukna. JM torek • 16. februarja 2021 Šport Štajerski 1S Rokomet • Liga NLB Zmaga enih ali drugih prinaša 4. mesto V petek, 19. februarja, ob 18.30 bo v Ribnici na sporedu tekma 17. kroga lige NLB med Rikom in Jeruzalemom. Domačini letos veljajo za eno večjih razočaranj prvenstva, na drugi strani so vinarji odigrali odličen prvi del sezone, v drugem pa še iščejo pravo formo. „Za nami so v letu 2021 tri tekme, ko smo gladko premagali Slovenj Gradec in doživeli dva gladka poraza proti Trimu in Kopru. Zlagal bi se, če bi rekel, da smo zadovoljni z začetkom drugega dela prvenstva. Proti Korošcem smo pokazali svoj pravi obraz, nato pa povprečni predstavi in posledično dva poraza. Proti Trimu se nam je poškodoval Tilen Kosi, proti Kopru Jure Kocbek, od prej sta poškodovana Žak Ciglar in Matej Niedorfer. Njihova odsotnost se nam zelo pozna. Tudi v Ribnico odhajamo v okrnjeni zasedbi, mogoče se zgodi čudež in bo kdo od omenjenih sposoben za tekmo," je težave, s katerimi se srečujejo v Ormožu, opisal 21-letni levoroki igralec Tinček He-bar. Ta je s 63 zadetki tretji strelec svoje ekipe, več sta jih dosegla Bojan Čudič (73) in Jure Kocbek (71). Pred Jeruzalemom sta v naslednjih šestih dneh dve tekmi v gos-teh: najprej tekma v Ribnici in nato v sredo, 24. februarja, še zaostala tekma proti Mariboru. „Razmišlja-mo samo o gostovanju v Ribnici, kjer nas čaka zahtevna naloga. V prvem delu smo razglašene Ribni-čane na Hardeku popolnoma nadi-grali. Zdaj je pred nami popolnoma drugačna tekma, saj bodo gostitelji zelo lačni uspeha po dosedanji slabi sezoni. Mi se bomo potrudili po svojih najboljših močeh in upam, da se vse izide po naših željah. Za presenečenje v Ribnici moraš imeti res dober dan in še marsikaj drugega se nam bo moralo uskladiti," je o pričakovanjih pred tekmo povedal starejši od bratov Hebar. Da je Riko letos ranljiv na domačem parketu, pričajo kar štirje njihovi porazi: proti Trimu, Gorenju, Kopru in Mariboru. „V Ribnici so nekoliko spremenili igralski kader, ta letos ni na tako visokem nivoju kot v minulih letih. Zamenjali so tudi trenerja in se še vedno iščejo. V popolni sestavi bi jim zagotovo lahko konkurirali, glede na trenutno stanje v naši ekipi pa so Ribničani v vlogi popolnega favorita. Spomnim se sezone, ko smo bili popolnoma na tleh in v boju za obstanek v ligi, nato pa v Ribnici Foto: Črtomir Goznik Tilen Kosi (Jeruzalem Ormož) je bil v dosedanjem delu sezone eden najboljših igralcev ekipe iz Ormoža, po poškodbi ga čaka večtedenska rehabilitacija. odigrali fantastično tekmo, iztržili remi, po katerem smo pričeli nizati izjemne rezultate, in se na koncu zavihteli v sredino lestvice. Upam, da nam kaj podobnega uspe tudi Rokomet • 1. A SRL (ž) Na trenutke je bilo res zelo dobro Ptuj - Krim Mercator 23:46 (12:26) PTUJ: T. Tripkovič, Korpar, Sko-dič; Kolenko 10 (3), A. Tripkovič 4, Fras 4, Kreft 2, Rozman 1, Krasnič 1, Planinc 1, Luknjar, Cvetko, Puž, Irgolič. Trener: Matej Bračič. KRIM MERCATOR: Risovič, Gje-rek; Gomilar Zickero 9 (2), Sercien 7, Klemenčič 7, Svetlik 4, Pletikosič 4, Konatar 4, Ljepoja 4, Albina 3, Cerovak 2, Jurič 2, Van Kreij, Da Silva Vieira, Žabjek, Vojnovič. Trener: Uroš Bregar. IZKLJUČITVE: Ptuj 2, Krim Mer-cator 8 minut. SEDEMMETROVKE: Ptuj 3/4, Krim Mercator 3/3. Rokometašice Krima so v soboto končale skupinski del Lige prvakinj, kjer so dosegle dve zmagi, tri remije in devet porazov. S tem so v svoji skupini osvojile 7. mesto, v osmini finala pa se bodo po spremenjenem sistemu tekmovanja srečale z moskovskim CSKA. Med močnimi evropskimi preizkušnjami Krimovke odigravajo tekme domačega prvenstva, kjer seveda ne poznajo poraza, vseh dosedanjih 13 tekem so prepričljivo dobile. V sredo so na Ptuju odigrale zaostalo tekmo 8. kroga, žal pred Matej Bračič, trener ŽRK Ptuj: »Pričakovali smo, da bo Krim pripel na Ptuj z nekoliko pomlajeno ekipo, a se to ni zgodilo, zaigrali so praktično z najboljšimi igralkami. Zanje je to dober trening, nam pa takšne tekme tudi koristijo kot priprava za naslednje obračune. Sedaj nas čakata še tekmi z Ajdovščino in še enkrat Krimom, potem pa pridejo na vrsto tekme z ekipami, ki so z nami primerljivejše. V nekaterih trenutkih so se punce sprostile in zaigrale precej pogumno. Že ob polčasu sem jim dejal, da bi s takšno igro proti Celjan-kam lahko iztržile veliko boljši izid, kot smo ga dejansko (poraz s 17 goli razlike, op. a.). Na trenutke je bilo res zelo dobro.« Ana Tripkovič, ŽRK Ptuj: »Na začetku smo se nekoliko ustrašile resnično močne ekipe Krima, a smo se nato sprostile in v končni fazi dobro odrezale. Predvsem začetek drugega dela je bil dober, otresle smo se straha in uvidele, da lahko dosežemo nekaj golov več. Morda so nas nekoliko podcenjevale, a je, kar se nas tiče, končna ocena vsekakor pozitivna.« Uroš Bregar, trener Krima: »V prvi vrsti želimo čimprej odigrati zaostale tekme, v drugi fazi pa imamo do igralk nekatere zahteve. V ekipi moramo speljati nekatere procese uveljavitve igralk, sploh pri tistih mlajših, ki morajo v nekaterih delih tekme razbremeniti nosilke igre. Na razpolago imam ob dveh vratarkah 14 igralk, med katere sem na tej tekmi enakovredno razdelil minutažo, menjave smo opravili vsakih 15 minut. Za moj okus smo prejeli kakšnih sedem golov preveč.« praznimi tribunami, sicer bi lahko ptujski ljubitelji rokometa videli na delu zares izvrstno ekipo Krima. Trener Uroš Bregar je na Ptuj pripeljal domala vse najboljše posameznice, nato pa minutažo med tekmo enakomerno razdelil med skoraj vse igralke. Predvsem tiste 1. A SRL (ž) Zaostali tekmi 8. in 10. kroga: Ptuj - Krim Mercator 23:46 (12:26), Zelene doline Žalec - Krka 28:29 (11:16). 1. KRIM MERCATOR 13 13 0 0 26 2. MLINOTEST AJDOVŠČINA 14 12 1 1 25 3. KRKA 14 11 0 3 22 13 8 0 5 16 16 4. ZELENE DOLINE ŽALEC 12 8 0 4 16 5. Z'DEŽELE 6. ZAGORJE 7. Ž.U.R.D. KOPER 8. TRGO ABC IZOLA 9.VELENJE 10. LITIJA 11. PTUJ 7 1 8 15 12 3 1 8 14 3 1 10 14 3 0 11 15 3 0 12 11 1 0 10 tokrat in da odigramo dobro tekmo, ki nam bo spodbuda za prihajajoče tekme," je zaključil še kape-tan vinarjev Bojan Čudič. Tilen Kosi 6 tednov I * . »v v zunaj igrišč Kapetan evropskih mladinskih prvakov v Celju leta 2018 in že vrsto let pomemben člen Jeruzalema v ligi NLB, Tilen Kosi, je na tekmi proti Trimu že v 3. minuti staknil novo poškodbo. Kosi, ki je z marljivim delom znova postal eden glavnih nosilcev ormoške igre, je v torek v Celju že prestal operacijo. „Poseg je opravil doktor Matjaž Sajovic, ki moji koleni že pozna do potankosti (smeh). Šlo je za ope- racijo meniskusa, obenem sem zaradi rahlo natrgane stranske vezi dobil opornico. Čez tri tedne me čaka pregled in nato 14-dnevna rehabilitacija v Zrečah. Po oceni zdravnika bom z igrišč odsoten okrog 6 tednov. Nič ne morem, takšno je pač življenje. Treba bo znova biti strpen pri rehabilitaciji in se še močnejši vrniti na rokometna igrišča," je bil več kot pozitiven Ti-len Kosi, ki kljub novi operaciji ne meče puške v koruzo in srčno verjame, da bo enkrat konec njegovih nesrečnih poškodb in da se mu končno enkrat vrne vse, v kar verjame že vrsto let. To pa je, da postane vrhunski rokometaš v enem izmed evropskih klubov. Uroš Krstič v uvodnih minutah tekme so resnično držale močan tempo in si z agresivno obrambo do 9. minute priigrale prednost 2:8. Ko so se domačinke otresle začetnega pritiska in se nekoliko sprostile, so nekajkrat uspešno sprožile od daleč ali pa tudi našle kakšno luknjo na črti za strel iz bližine. S tem so pridobile nekaj samozavesti in postale pogumnejše, uspelo jim je tudi nekaj lepih serij zadetkov: Aneji Fras trije ob koncu prvega polčasa, Ani Tripkovič pa na začetku drugega. Celotno srečanje je v napadalnem smislu v domači vrsti največ znova pokazala Minea Kolenko in zabila deset golov. Gostje so približno četrtino zadetkov dosegle iz hitrih protinapadov, kljub temu pa so se Ptujčanke v kondicijskem smislu zelo dobro držale celotno tekmo, tudi vračanje v obrambo je bilo zelo solidno. Za nameček so v zadnji minuti same izpeljale protinapad, ki ga je s svojim četrtim golom na tekmi zaključila Ana Tripkovič. 23 doseženih golov proti Krimu je dejansko odličen izkupiček ... V soboto bodo dekleta ŽRK Ptuj gostile drugouvrščeno vrsto Ajdovščine. Jože Mohorič Športni napovednik Nogomet • 1. SNL RAZPORED 22. KROGA, V SOBOTO OB 14.30: Bravo - Koper; OB 17.15: Maribor - Celje; OB 20.00: Mura - Gorica; V NEDELJO OB 15.00: Domžale - CB24 Tabor Sežana; OB 16.45: Aluminij - Olimpija. Rokomet • Liga NLB RAZPORED 17. KROGA, V PETEK OB 18.30: Riko Ribnica - Jeruzalem Ormož; V SOBOTO OB 18.00: Ljubljana - Koper; Celje PL -Dobova; OB 19.00: Maribor Branik - LL grosist Slovan, Butan plin Izola - Slovenj Gradec. Tekma Krka - Trimo Trebnje je prestavljena, tekma Gorenje - Urbanscape Loka pa bo odigrana v sredo, 24. 2. 1. A SRL (ž) 18. KROG: ŽRK Ptuj - Mlinotest Ajdovščina (v soboto ob 19.00). Futsal • 1. SFL RAZPORED 17. KROGA V PETEK OB 20.00: Tomaž Šic bar - Sevnica, Dobrepolje - Bronx Škofije, Litija - Oplast Kobarid, Mlinše -Siliko Vrhnika. Tekma Dobovec - Hiša daril Ptuj je že bila odigrana 6:5 (2:1). JM V SPOMIN Umrla je Nevenka Koprivšek INTERVJU Boštjan Nipic - Nipke KAKO SO SE ODLOČILI? Nenavadna imena otrok naših igralcev SLOVENSKA POLKA IN VALČEK 2020 Zmagoslavje za Raubarje in Vesele svate CAN YAMAN Tudi do 100.000 evrov na epizodo Foto: Črtomir Goznik Rokometašice Ptuja (v ospredju Alina Planinc s št. 10) so proti evropski ekipi Krima v nekaterih delih prikazale zelo spodobno igro in dosegle kar 23 zadetkov. Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu s časopisom Novice Svet24, za samo 2,99 EUR in v kompletu z revijo Zvezde Lady, za samo 3,99 EUR. www.revijavklop.si 20 Štajerski Križem kražem petek • 19. februarja 2021 Padalstvo • Mednarodno tekmovanje Atletika • Dvoransko prvenstvo Slovenije Peter Balta zmagal v Katarju Maja dvakrat na stopničkah Ptujčan Peter Balta že vrsto let sodi med najboljše padalce na svetu v skokih na cilj. Odličen športnik je v zadnjem letu pogrešal skoke in tekmovanja, saj so zaradi epidemije koronavirusa odpadla, medtem ko je za trening opravil le 30 % predvidenih skokov. To je za vrhunskega padalca premalo, kakor je bilo premalo le pet skokov za trening pred prvo večjo tekmo po dolgem premoru. Šlo je za mednarodno tekmovanje v Katarju, na katerem so barve slovenske reprezentance zastopali Peter Balta, Matej Kostanjevec, Senad Salkič, Jaka Kofol in Matej Bečan. Ekipno je Slovenija osvojila 2. mesto za reprezentanco Nemčije in pred reprezentanco Katarja. Tekmovanje v Katarju je bilo organizirano prvič in s posebnim razlogom, saj bo ta država v novembru gostila svetovno vojaško padalsko prvenstvo. To je bil za organizatorje nekakšen test, prav tako pa je bil to dober test tudi za padalce. Zanje so se organizatorji zares potrudili in v finančno izredno močni državi so pripravili tekmovanje na visokem nivoju. Tekma je potekala v težkih vremenskih razmerah, saj je padalce spremljal močan veter. Tako so uspeli izvesti šest serij in na koncu se je zmage med člani veselil prav Peter Balta! V prvi in peti seriji si je priskakal kazenski centimeter, v preostalih štirih serijah pa je doskočil natančno na cilj, brez kazenskih centimetrov. Po tem uspehu je Balta dejal: »Vesel sem, da sem po dolgem času tekmoval, in še bolj sem vesel, da sem v Katarju zmagal. Na tekmi v težkih vremenskih razmerah sem v vseh skokih izkoristil svoje izkušnje in znanje ter celotno tekmovanje odskakal na visokem nivoju.« Iz slovenske reprezentance se je izkazal tudi Jaka Kofol, saj je med mladinci zasedel 3. mesto. Za člana Aerokluba Ptuj je zmaga med posamezniki in drugo mesto z reprezentanco dobra spodbuda za novo tekmovalno sezono. V njej si je za glavne cilje zadal dobre nastope na civilnem svetovnem prvenstvu v Rusiji, na vojaškem svetovnem prvenstvu v Katarju in na tekmah svetovnega pokala, kjer bo v skokih na cilj tekmoval s ptujsko ekipo. David Breznik Peter Balta z duerna medaljama in pokalom iz Katarja Motokros • Znan okvirni urnik tekem za SP Gajser v obrambo naslova dva meseca kasneje od pričakovanj Organizatorji svetovnega prvenstva v motokrosu v razredu MXGP so za slaba dva meseca prestavili začetek sezone 2021, so sporočili na uradni spletni strani. Tako bo svetovni prvak, Slovenec Tim Gajser, obrambo naslova začel kasneje, kot je bilo sprva pričakovati. Razlogi za kasnejši začetek so pandemija novega koronavirusa in strožji ukrepi v boju z virusom, ki je že lansko sezono oklestil tekmovanje na najvišji ravni mo-tokrosa. Začetek je bil predviden 3. aprila v Omanu, a ob pomanjkanju Napake pri prehranjevanju, zaradi katerih se NAJBOLJŠA ŽIVILA ZA VSE, KI VELIKO SEOIJO _ 11/».... 7 orfí trn. SJ| "»'■'I ^trF MLETÛ MESO vsi pa im 4QdlK[»|ubeiakAUa - ghiv lit gl Zakoj marajo otroci v naravo, na sneg in morje? \>ijh'iSj ¡Mflf nernrniutti r . H r—1 JK\ 1 VAJA, Sfl) 60BBH UČINKOV Hiua piedrano ne redi in 9 drugih p rese učljivi h dejslev o hrani | Asremd ■ I,. ■ ■! Vf i hiiii' konopljino kozmetiko 16 STRANI RECEPTOV Losos na 7 načinov, mleto meso, sladke preste SKRBIMO ZA ZDRAVJE IN VITKOST Napake pri prehranjevanju, zaradi katerih se redimo! VIDA IGLIČAR IN N3EN PROJEKT #100 DNI ZA BOLJŠO MENE Vsakdanje naredila eno majhno dejanje za boljše počutje HOROSKOP IN GREHI Poglejte, kaj težko priznajo osebe, rojenevvašem nebesnem znamenju Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu s časopisom Novice Svet24, za samo 2,99 EUR. Maja Bedrač (levo) je v teku na 60 metrov z ovirami osvojila 3. mesto. Foto: Peter Kastelle / AZS Foto: Črtomir Goznlk V Novem mestu je konec tedna potekalo prvenstvo Slovenije v dvorani za člane in članice. Skupno je nastopilo 281 tekmovalcev in tekmovalk. Med najboljšimi dosežki velja izpostaviti nekaj rezultatov. Enega izmed njih je dosegel Tilen Ovni-ček (Krka) že v kvalifikacijah teka na 60 metrov. S 6,76 je dosegel normo za marčevsko dvoransko evropsko prvenstvo v Torunu na Poljskem. Neja Filipič (Mass Ljubljana) se je v troskoku približala 14 metrom (13,98) in ima zdaj osmi izid sezone na svetu. Maja Mihali-nec Zidar (Mass) je z zmago v teku na 60 metrov (7,32) osvojila svoj 14. državni naslov. Maruša Mišmaš Zrimšek (Mass) je v teku na 800 m tekla 2:01,65 in je zdaj tretja vseh časov pri nas na tej razdalji, za Jo-lando Čeplak in Brigito Langerholc. Obenem je s tem dosežkom to sezono osma na svetu in četrta v Evropi. Barve Atletskega kluba Ptuj so na tekmovanju zastopali štirje atleti: Blaž Jurgec, Maja Bedrač, Zala Cunk in Zoja Sluga. Po pričakovanjih se je z najboljšimi rezul- tati izkazala Maja, saj se je v dveh disciplinah prebila na zmagovalne stopničke. V skoku v daljino je osvojila drugo, v teku na 60 metrov z ovirami pa tretje mesto, pri čemer jo je na 2. mestu prehitela srbska atletinja Milica Emini. Daljina: 1. Brina Likar (Triglav)6,06 m 2. Maja Bedrač (Ptuj)5,88 m 3. Ana Grajžl (Kladivar)5,76 m 60 m z ovirami: 1. Joni Tomičič Prezelj (Olimpija) 8,38 s 2. Milica Emini (Mass) 8,52 s 3. Maja Bedrač (Ptuj) 8,67 s „Naš klub je na tekmovanju v Novem mestu zastopala nekoliko okrnjena zasedba. Maja je na ovirah dosegla dober čas, nekoliko slabšega pa v skoku v daljino. Izmed preostalih sodelujočih velja izpostaviti mladega Blaža (letnik 2005), ki je v teku na 400 metrov dosegel čas 56,24 sekunde. Zala je v metu krogle osvojila 5. mesto (11,31 metra), Zoja pa v troskoku 14. z rezultatom 10,46 metra," je dejal trener v AK Ptuj Gorazd Rajher, do- taknil pa se je tudi poškodbe Aneja Čurina Prapotnika: „Na žalost Anej tokrat ni mogel nastopiti, čeprav je v kvalifikacijah dosegel zelo dobre čase, a je obenem staknil manjšo poškodbo, zaradi katere je tokratni nastop izpustil. Sicer že trenira, a nismo želeli tvegati s poslabšanjem poškodbe, saj ga čez tri tedne čaka nastop na mladinskem zimskem državnem prvenstvu." Po tekmovanju je Gorazd Rajher s Kristjanom Čehom, Zalo Cunk in Andražem Rajherjem odpotoval na priprave v Medulin. Atletski klub Ormož sta zastopala Matej Jeza in Blaž Orešnik, ki sta nastopila v teku na 3000 metrov. Jeza je slavil v drugi skupini s časom 8,50.40 minut, kar je na koncu zadostovalo za skupno 5. mesto. Orešnik je za 8. mesto zmogel čas 9,08.04. Iz AD Slovenska Bistrica so na stopničke stopili trije posamezniki: Nino Celec je osvojil 2. mesto v skoku v daljino, isti dosežek je uspel Valentini Vavdi v suvanju krogle, 3. mesto pa je osvojila Gala Trajkovič v teku na 400 metrov. M uradnih informacij tamkajšnjih prirediteljev in kasnejši odpovedi velike nagrade Omana je bilo hitro jasno, da ne bo tako. Sezona se bo po novem začela 23. maja v Ossu na Nizozemskem. Infront Moto Racing, lastnik televizijskih pravic in organizator dirk, je sporočil, da so tudi dirke za veliko nagrado Nemčije, Italije in Portugalske prestavljene na oktober, nekatere VN pa še nimajo določenih prizorišč. Obenem je prost tudi termin 19. septembra. Na koledarju sta dve novi dirki v Indoneziji, ki bosta na sporedu 4. in 11. julija, VN Kitajske pa bo 21. novembra, so sporočili tamkajšnji prireditelji, le da stezo še gradijo. Cilj organizatorjev razreda MXGPje, da bi v sezoni znova ob stezah pozdravili gledalce ob upoštevanju zaščitnih ukrepov v boju s pandemijo, a glede na nepredvidljiv zdravstveni položaj tega ne morejo zagotoviti, so še zapisali. sta Koledar sezone svetovnega prvenstva 2021 22. 8. VN Finske (Kausala) razreda MX2 in MXGP: 29. 8. VN Igore (Igora Drive) 12. 9. VN Turčije (Afyonkarahisar) 23. 5. VN Nizozemske (Oss) 19. 9. še ni določeno 13. 6. VN Rusije (Orljonok) 3. 10. VN Nemčije (Teutschenthal) 20. 6. VN Latvije (Kegums) 10. 10. VN Francije (St. Jean d'Angely) 4. 7. VN Azije (Borobudur) 17. 10. VN Španije (Arroyomolinos) 11. 7. VN Indonezije (Bali) 24. 10. VN Portugalske (Agueda) 25. 7. VN Češke (Loket) 31. 10. VN Italije (brez kraja) 1. 8. VN Flandrije (Lommel) 7. 11. VN Kitajske (brez kraja) 8. 8. VN Švedske (Uddevalla) 21. 11. VN Argentine (brez kraja) torek • 16. februarja 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 21 Ptuj • Spomin na Rudija Ringbauerja, izjemnega človeka in aforista Človek, ki je cenil dobro in lepo, predvsem pa resnico Danes, 19. februarja, bi Rudi Ringbauer, sodnik, pisatelj, pisec aforizmov, avtor več knjig (petih knjig aforizmov: Gole resnice, Preproste resnice, Božje resnice, Popolne resnice, Ošiljene resnice in esejističnega dela Moj prepir z bogom), mecen, pevec, strojnik in učitelj ter zaslužni občan Ptuja praznoval 90. rojstni dan. Ob tem svojemjubilejuje vsem ljubiteljem aforizmov, posebej pa še svojim prijateljem in ljubiteljem umetnosti želel podariti svojo zadnjo knjigo aforizmov - Ošiljene resnice. Žal je usoda želela drugače, izdaje svoje zadnje knjige, za katero seje tako neizmerno trudil, ni dočakal. Na novem rogozniškem pokopališču, ki je postalo njegovo zadnje počivališče, bodo danes v njegov spomin zagorele sveče. Zapustil je izjemno bogastvo v umetninah, velik del je za časa življenja že doniral, tudi dokaj bogato knjižno zbirko, večno pa bodo živeli njegovi aforizmi resnice. Prvi so luč sveta ugledali okrog 60. leta prejšnjega stoletja. Več kot 2500 se mu jih je zapisalo. Porajali so se spontano, včasih pa dobesedno butnili na dan, kot je sam povedal. Medtem ko so bili v začetki še bolj redki, so z leti pričeli vedno pogosteje trkati na njegova vrata. Tako se je zgodilo, da jih je včasih zapisal celo po več na dan. Rudi Ringbauer je užival v slikah in grafikah „Z užitkom sem poplačan za vse zbirateljsko delo. Lepo je dajati, ker tisti, ki daje, tudi ima. Zbiranje je ljubezen do lepega," je nekoč povedal Rudi. Med potovanji po svetu je vedno obiskal galerije. Zanj je bil čas, prebit v galeriji, vedno prekratek. Veliko lepih besed je imel tudi za galerijsko dejavnost na Ptuju. Ob vsaki priložnosti je rad poudaril, da Ptuj potrebuje galerije, ker bo čez 50 let biser turizma. Ptuj je poezija, nekoč bo znal izkoristi vse to, kar ima, je bila njegova „prognoza". V tej zgodbi bodo vedno imele pomembno mesto tudi slike iz njegove dragocene zbirke, ki jih je doniral mestu in vsem ljubiteljem umetnosti, kajti Rudijevo srce je bilo za umetnost in za Ptuj. Feri Lainšček: „Rudi je bil legenda« „Z Rudijem Ringbauerjem sva bila dolga leta prijatelja. Na neki poseben, le njemu lasten način pa sva si bila pravzaprav več kot to. Ko je namreč umrl moj oče, mi je „Nihče ne more človeka odvezati od tega, da ne bi mislil s svojo glavo." Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Rudi Ringbauer dejal: »Saj vem, da se take izgube ne da nadomestiti, ampak jaz bom poskusil.« Od takrat me je klical »sinek« in je marsikomu ob tem pojasnil, da je moj drugi oče. Reči moram, da sva skupaj preživela tudi veliko noči, saj je do konca ostal veseljak. Spomnim se, recimo, nočnega uličnega koncerta v Soboti, ko je Andi Sobočan ob treh zjutraj postavil iz prtljažnika na pločnik svoje cimbale, Rudi pa je potem z njim vse do svita prepeval svoje iz madžarščine prepesnjene halgate. Celo mlada policista, ki bi nas po dolžnosti seveda morala pregnati z ulice, sta bila prevzeta in sta kar nekaj časa poslušala. Nato pa sta rekla, da se bosta zapeljala še en velik krog okoli mesta, mi pa naj se medtem le razide-mo. Rudi ni bil legenda le na Ptuju, temveč tudi v svoji rojstni Soboti," se Rudija Ringbauerja spominja pesnik in pisatelj Feri Lainšček. Božena Čačkovič: „Vedno se je odločal za dobro" „Pred petdesetimi leti sem začela delati na ptujskem sodišču. Rudi je takrat že bil sodnik. Moja slovenščina ni bila najboljša. Nekaj mesecev sem vsako sodbo dala v Rudi Ringbauer se je poslovil s peto knjigo aforizmov Ošiljene resnice. Skupaj je napisal šest knjig, tudi esejistično delo Moj prepir z bogom. Feri Lainšček: „Z Rudijem Ringbauerjem sva bila dolga leta prijatelja." „Le bore malo upanja nam ostaja, dokler bodo svet vodili pokvarjeni in primitivni ljudje." pregled Rudiju. Ni mu bilo težko pomagati mladi kolegici. Očitno mu je bilo prirojeno pomagati drugim. Bil je dober in pošten sodnik, prijazen do strank in sodelavcev. Moj mož, ki je bil 50 let Rudijev 'zdravstveni svetovalec', si je Rudija najbolj zapomnil po tem, da se je vedno odločal za dobro, slaba dejanja ga nikoli niso privlačila. Z Rudijem in Kajo smo bili tesni prijatelji več kot 50 let. Spomnim se, da smo na lanskem pesniškem večeru na Festivalu poezije in vina debatirali o tem, katero podobo bi dal na naslovnico svoje zadnje knjige Ošiljene resnice - Kasimir-jev Persenbeug (podoben Borlu) ali Oeltjenov akvarel Ptuja. Predlagala sem slednjega, saj je knjiga opremljena z deli umetnikov, povezanih s Ptujem. Oktobra mi je pokazal osnutek naslovnice in se smejal, da sem zmagala. Zadnji stik, ki ga je naša družina imela z Rudijem, je bil nepričakovano kruto nenavaden: moj mož je s pomočjo gasilcev vdrl v Rudijevo stanovanje, da ga je spravil v bolnišnico ... Takrat mu je Rudi rekel: »Sedaj vem, da obstaja pekel, sam sem ga preživljal...«," svoje prijateljevanje in druženje z Rudijem Ringbauerjem opisuje Božena Čačkovič. Aleksander Lorenčič: „Izjemen človek in ljubitelj umetnosti" Rudi Ringbauer je bil izjemen človek in ljubitelj umetnosti. Pomemben del svojega zbranega opusa družine Kasimir - Oeltjen je „Da bi bil nebeški Oče dober vzgojitelj, bi moral slaba dela sproti kaznovati in dobra dela sproti nagrajevati." podaril tudi PMPO (23 dragocenih del). Njegova stalna postavitev je na ogled v Salonu umetnosti. „Spominjali se ga bomo kot človeka pronicljivega duha, odličnega in kritičnega sogovornika, široko razgledanega intelektualca, ki je nadvse cenil skromnost, poštenost, spoštljivost in močan stisk roke. Ko bo mogoče, razmišljamo tudi o predstavitvi njegovega zadnjega dela - tako kot smo z „Strpnost, strpnost in še enkrat strpnost, pa bi bili vsi problemi človeštva najmanj razpolovljeni." „Če damo primitivcu še tako malo oblasti, si bo kaj kmalu pričel domišljati, da je z oblastjo dobil tudi več pameti." Rudijem tudi načrtovali," je povedal direktor PMPO Aleksander Lorenčič. Liljana Klemenčič: „Ošiljene resnice v bralni znački za odrasle" Življenju in delu Rudija Ringa-uberja se bodo v letošnjem letu poklonili tudi v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj: njegovo zadnjo, peto knjigo aforizmov Ošiljene resnice bodo vključili v seznam bralne značke za odrasle 2021. „Mislim, da si Rudi to zasluži. Peta knjiga njegovih aforizmov pa bo tudi knjižna nagrada našim zvestim udeležencem bralne značke," je svoje misli strnila Liljana Klemen-čič, vodja mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. MG Promocijsko sporočilo (Po)pustni čas in Qcenter Ptuj v Puhovi Nekatere stvari so enostavno boljše v paru: sol in poper, papir in svinčnik, morje in sonce ter seveda Ptuj in pust. Obdobje pustnega rajanja je čas, v katerem najstarejše slovensko mesto zažari v svojem polnem sijaju. Iz kuhinj se začne viti vonj po sveže pečenih, ravno prav mastnih krofih, iz omar znova pokukajo dragocene korantije, na vrata pa spet potrkajo v maske našemljeni otroci. In čeprav je bil letošnji ,fašenk' morda nekoliko drugačen od preteklih, je bil duh pustnega časa v mestu ob Dravi živ kot še nikoli. Bistvo pusta se namreč ne skriva v dragih kostumih ali ek-stravagantnih maskah. Srž dogajanja v pustnem času izhaja iz ljudskih običajev, ki so se v lokalnem okolju razvijali skozi stoletja in so tudi danes še kako prisotni med ljudmi s tega območja. Poanta vsakoletnega praznovanja tega običaja je povezana z združevanjem ljudi lokalnih skupnosti, ki se entu-ziastično spominjajo svoje kulturne dediščine. In prav je tako. V letih, ko se je svet v dobršni meri že preoblikoval v globalno vas, se je treba še toliko bolj potruditi, da se tradicije naših prednikov ohrani pri življenju, med ljudmi pa se vzbudi ponos na okolje in kraje, iz katerih prihajamo, ter na šege in navade, ki so tu prisotne. Del tega okolja je tudi Qcenter Ptuj, ki je svoja vrata prvič odprl že pred več kot desetletjem. Številne trgovine priznanih blagovnih znamk, ki jih lahko najdete v stavbi v Puhovi ulici, iz dneva v dan poskrbijo, da vam produkte zavidljive kakovosti ponudijo skoraj pred vašim pragom, zgolj lučaj od strogega mestnega središča. Naj gre za nakup oblačil, obutve, športne opreme, modnih dodatkov, cvetja ali opreme za dom - Qcen-ter Ptuj si bo tudi v popustnem času še naprej prizadeval za to, da izpolni prav vsako izmed va- ših želja. V preteklih dneh so vrata znova odprle čisto vse trgovine našega centra in že nestrpno pričakujejo vaš obisk. Qcenter Ptuj - kjer pustni čas veselja, rajanja in zabave ne mine! 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 16. februarja 2021 KOLOFON OKN » NOTRANJA VRATA 02/780 04 240 INFO@VRATA-TUNING.SI OSOJNIKOVA 12, PTUJ ® Program TV Ptuj www.tednik.si Napoved oddaje 20. in 21. februarja (sobota ob 21.00 - nedelja ob 10.00): Ptuj je obiskal predsednik Republike Slovenije Borut Pahor - namen obiska je bil seznanitev z aktivnostmi Civilne zaščite v času epidemije. Problemi podjetnikov in obrtnikov v Spodnjem Podravju v času epidemije. Prehojena pot 30-letnega delovanja Manager kluba Ptuj. Projekt botrstvo in pomoč otrokom v času covida 19. Oljenki - najvišji občinski priznanji na področju kulture - podeljeni Albinu Bezjaku in Mestnemu gledališču Ptuj. JSKD Ptuj, Ormož, Lenart in Slovenska Bistrica 8. februarja izvedli spletno prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Zveza kulturnih društev Ptuj je društvom in posameznikom podelila nagrade za njihovo delo v ljubiteljski kulturi. Redna seja Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj. Mesto Ptuj v pustnem času dobilo novo fašensko podobo. Društvo Koranti Poetovio s pokači na ptujskih ulicah in trgih. Življenje ciganov prikazano v družinskem krogu na domačiji 14. princa karnevala Miroslava Slodnjaka v Dornavi. Z glasbo naro-dno-zabavnih ansamblov v sobotni večer in nedeljski dopoldan. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj - Videoprodukcija Tinček Ivanuša. PROGRAMSKI NAPOVEDNIK PETEK, 19. februar 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Literarna čajanka na OŠ Gorišnica 09:30 Zašpilaj in zakrikaj po domače 11:30 Zbor Zveze veteranov vojne za Slovenijo 12:40 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 30 let Završkih fantov 20:00 Veseloigra - Klopcič 21:45 Astro - v živo 23:00 Video strani SOBOTA, 20. februar 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Predstavitev knjige Življenje z žogo 10:50 Utrip Ormoža 12:00 Ptujska kronika 12:30 Oddaja iz občine Miklavž na DP 13:00 Video strani 18:00 Državno srečanje OFS, Majšperk 2018 20:00 Pesmi korantove dežele 21:20 Ujemi sanje 23:00 Video strani SP A 11 O 0} S >* £ ? 11 D O a & ._ > « a. H II O* ÖS Ti S io r- c 3 SI NEDELJA, 21. februar 00:00 Video strani 08: OO J u tra nja telovadba 08:30 Otroški oder 09:00 Večer vinskih pesmi, Skorba 2014 11:00 Vaško druženje v Pobrežjah 11:40 25- dan Osnovne šole Videm 13:00 Dornava in fašenk^v času korone 14:00 120 let dr. Franja Žgeča Dornava 15:00 Veseloigra - Klopčič 16:30 Alfi med prijatelji 17:30 Regijsko srečanje OFS 19:00 Ptujska kronika 20:00 Polje kdo bo tebe ljubil, 2013 23:00 Video strani PONEDELJEK, 22. februar 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Pust na Vidmu 2020 10:30 Ujemi sanje 12:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Vaško druženje v Pobrežjah 18:40 25- dan Osnovne šole Videm 20:00 Pesmi korantove dežele 23:00 Video strani Lepi spomini ne bledijo! BIm* K4, T. itn PFIfl |K|GAPIN5h D flHETJtU OBtHI *WJ Za zdravo pitno vodo v Halozah ft/Man Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor H wmnjn wstr Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega sistema! Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Spomnite se ^ogo^kov, ki so zaznamovali vas ali vase bližnje, in si naročite arhivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatn.0 darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam, razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel.: 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mla-če 3, Loče. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p, Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. UGODNO: vse iz inoxa: ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. PVC okna, vrata, senčila PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com info@oknavrata.com ZIMSKA AKCIJA DO -20% POPUSTA TRAJA DO KONCA FEBRUARJA 2021 torek • 16. februarja 2021 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi KMETIJSTVO NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnost{o. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE - mlade, rjave, hisex, cepljene, v začetku nesnosti - prodajamo vsak dan od 8.30 do 17. ure. Naročila zbiramo na tel. 041 694 124. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. JARKICE - mlade nesnice prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, Čadranska vas 19, Poljčane. Tel. 031 751 675. PRODAM Stayer 430, viličar, 4-tonski, hladilno komoro, kiper prikolico, 4,8 tone, kosilnico 190 z dvema bobnoma in še nekaj drugih strojev. V račun vzamem les ali živino. Tel. 031 767 927. V NAJEM vzamem njive in travnike Ptuj-Hajdina-Skorba. Tel. 041 521 863. PRAŠIČE mesnate pasme, težke od 100 do 140 kg, prodamo. Možnost zakola. Tel. 031 743 951. PRODAJAMO krškopoljske prašiče, domača hrana. Tel. 031 347 708. PRODAM odojke. Stojnci 130. Tel. 031 845 522. PRODAM dva bikca simentalca, stara 11 in 13 dni. Tel. 070 250 441. NEPREMIČNINE Na Ptuju, v bližini avtocestnega uvoza PRODAMO HIŠO, letnik 1960, v izmeri 334 m2 in pripadajoče zemljišče v izmeri 3351 m2. PRIPOROČAMO! Cena: 149.000,00 EUR. iSi p C/M A y Kontakt: 041 684 075 ▼ Poetovio ali 02/6208 816 www.re-max.si/Poetovio 02 788 5417 041 650 914 Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj Med nama je nekaj, kar ni le beseda, iz take snovi je kot sanje, med nama so časi, ko skupaj molčiva in tiho verjameva vanje. (Feri Lainšček) ZAHVALA Od nas sta se tiho poslovila mama in ata, tašča in tast, babica in dedek ter prababica in pradedek Lizika Starčič *30. 6. 1934-+16. 1. 2021 Gustek Starčič *22. 8. 1935-+29. 1. 2021 POLENSAK 50 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, za svete maše, denarne prispevke ter izrečena pisna in ustna sožalja ter vsem, ki ste ju pospremili na njuni zadnji poti. Posebna hvala PGD Polenšak za izkazano čast, PP - PC Logistika, Vigrosu, d. o. o., Puconci, Radio- -Tedniku Ptuj in Pogrebnemu podjetju Mir. Vsem, ki ste nam v teh trenutkih pomagali, iskrena hvala! Žalujoči: vajini najdražji Razcveta leto za letom se cvetje, glej, leto za letom dozoreva nam sad, priroda spreminja se, znova se vrača, le človek nikdar se ne vrne nazaj. SPOMIN Danes, 19. 2. 2021, mineva 10 let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek Franc Celec IZ MURETINCEV 35 Letos mineva 50 let, odkar nas je zapustil naš dragi sin, brat in stric Stanko Celec IZ MURETINCEV 35 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem grobu, jima prižigate sveče in prinašate cvetje. Hčerka in sestra Martina z družino RAZNO SLIKOPLESKARJA ali delavca z znanjem izdelave izolacijskih fasad zaposlim. Možna redna zaposlitev, delo na Ptuju z okolico, delo po delovnem času. Sli-kopleskarstvo Jože Voglar, Zabovci 98. Telefon 041 226 204. IABNUŠ OKNA VRATA d.o.o. pwe OKMA, V K ATA, SiMftlLA ZIMSKA AKCIJA! UGODNO prodam zavese, primerne za vsa okna. Tel. 031 400 950. www.novareha.si Rova Reha IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si V šumenju vetra slišim tvoj glas, v šopku cvetja vidim tvoj obraz. Senca spomina in bolečina, oboje se v dušo zajeda ... V SPOMIN Boleč je spomin na 18. februar 2020, ko nas je za vedno zapustila mama, tašča, babica in prababica Marija Metličar IZ KUNGOTE PRI PTUJU Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu in ji prižgete svečko. Sin Drago z družino www.tednik.si Je čas, ki da, je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. (S. Makarovič) V SPOMIN ft ! 17. februarja je minilo 6 let, odkar se je od nas poslovila Marija Gaiser IZ PERŠONOVE ULICE 6 NA PTUJU Ni besed, ki bi nas tolažile v samotnih nočeh, ni solz, ki bi oprale bolečino iz naših src. So le dragoceni spomini, ki nas učijo živeti naprej. Hvala vsem, ki ji prižigate sveče in jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 100. letu zapustila naša draga mama, babica in prababica Veronika Kolar IZ STOPERC 62 Od nje se bomo poslovili v ožjem družinskem krogu na pokopališču v Stopercah. Cvetje in sveče hvaležno odklanjamo. Žalujoči: otroci Vera, Janko, Stanko in Srečko z družinami Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez njega. V SPOMIN Minevata dve leti, odkar je brez slovesa odšel naš dragi mož, oče, tast in dedi Janez Bezjak IZ BUKOVCEV 126A Hvala vsem, ki mu prižigate svečke ali pa samo tiho, tiho posto- jite ob njegovem grobu. Hvala! Žena Nada, sinova Marjan in Robert z družinama Naročite Vsak naročnik dobi: • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. STOP SPORED NAROCILNICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis:____ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o Osojnikova c. 3 2250 Ptuj 24 Štajerski Križem kražem petek • 19. februarja 2021 Varaždin • Sanacija okolice hrvaškega gradu Trakoščan kmalu začasno brez znamenitegajezera Eden najbolj ohranjenih hrvaških srednjeveških gradov, Trakoščan, bo kmalu začasno ostal brez večjega dela svojega znamenitegajezera. Kot so pojasnili v vodnem gospodarstvu v Varaždinu, bodo kmalu izpraznili večji del tega 17 hektarjev velikega jezera, da bi odstranili mulj in očistili dno jezera. Jezero nameravajo začeti prazniti do konca marca, je povedal direktor vodnogospodarskega oddelka podjetja Hrvatske vode v Varaždinu Danijel Bunic. Pojasnil je, da bodo namestili tudi pregrado, da bo približno petina jezera ostala pod vodo. To bodo storili pri močvirnem območju na zahodnem delu jezera, kjer sta bogata flora in favna. OKNA, VRATA GARAŽNA VR www.naitors.si NAI/ORS.OO Tel.: 02 741 13 BO. Mob: 031 793 204 Gorišnica i. GoriSnica POPUSTI DO KONCA AKCIJA: Alu vhodna vrata Po pričakovanjih bodo načrtovani del jezera izpraznili do konca aprila. Vmes bo lokalno ribiško društvo poskrbelo za selitev rib iz jezera, je še pojasnil Bunic. Avgusta nameravajo začeti čiščenje jezerskega dna in odstranjevati mulj. Jezero je bilo nekoč globoko tudi do šest metrov, a je mulj to globino zdaj občutno znižal. Nazadnje so sicer jezero na ta način čistili sredi prejšnjega stoletja. V varaždinskem podjetju so izračunali, da bo treba odstraniti približno 200.000 kubičnih metrov mulja, v katerem ni škodljivih snovi. Mulj bodo prepeljali na že določeno območje v občini Bednja, katere del je tudi Trakoščan. Po nekaj letih naj bi iz jezerskega mulja dobili humus, pa tudi material za zasipanje in izravnavanje terena Hrvaška • Mesti narazen za še 80 centimetrov Potres ločil Petrinjo in Sisak Uničujoč potres, ki je konec decembra stresel območje siško-moslavške županje na Hrvaškem, je ločil Petrinjo in Sisak tudi do 86 centimetrov, je ugotovila hrvaška geodetska uprava. Petrinja je namreč zdrsnila protijugovzhodu za povprečno 45 centimetrov, medtem ko se je Sisak premaknil za povprečno deset centimetrov proti vzhodu. Foto: arhiv ST Po analizi koordinat stalnih geodetskih točk na območju siško--moslavške županije pred potresom in po njem so ugotovili, da se je najbolj premaknila Petrinja, ki jo je potres premaknil za povprečno 45 centimetrov proti jugovzhodu, Sisak pa se je premaknil za povprečno deset centimetrov proti vzhodu, je objavilo poveljstvo državne civilne zaščite na svoji spletni strani. Kot so dodali, se je Glina, po velikosti tretje mesto v županiji, premaknila za povprečno deset centimetrov proti severozahodu, obenem so se tla pod Glino znižala za deset centimetrov. Medtem se tla na območju siško-moslavške županije še zmeraj tresejo. Zadnji zmeren potres Foto: arhiv Svet24 z magnitudo 3,4 so zabeležili v nedeljo nekaj po polnoči. Žarišče potresa je bilo devet kilometrov zahodno od Petrinje. Do danes so s potresnih območij prijavili škodo na nekaj manj kot 36.000 stanovanjskih objektih. sta ter pridobivanje komposta, načrtujejo. Vrednost celotnega projekta čiščenja jezera je ocenjena na 15 milijonov kun (dva milijona evrov). Če bo šlo vse po načrtih in če bodo hidrometeorološke razmere ugodne, bi se jezero lahko napolnilo do prihodnje pomladi. Jezero se napaja iz 14 virov, med katerimi je največji potok Čemernica. Grad Trakoščan je skupaj s pripadajočimi objekti, gozdnim parkom in jezerom zaščitena kulturna dediščina. Grad z okolico je priljubljena točka izletnikov, tudi številnih Slovencev. V Trakoščanu sta med drugim leta 2009 takratna predsednika vlade Hrvaške in Slovenije Jadranka Kosor in Borut Pahor dosegla dogovor, da bosta državi uredili vprašanje meje z arbitražo. Sta, ur V dernokradjUrnajo le vse prašiče enake pramce. •1 70. roko S kladnim pvuorn^ An <;ytvo Ao vratu v gnoju. Pri sosedih ima)» »e,.. ^^ „šehuišikmisolumpenvroktaKi. Težko je »»elifosilip-oletarcem, o» s*h ) ..... Zjutraj i sem drago na ko Pljunil je v roke, se namazal z božjo mastjo - i" cel mesec < boglonaj' ^^ Nagradno turistično vprašanje tanovitev zbirke Maske sloven Korona kriza kurenta ni zaustavila, svoje obredno poslanstvo je skušal opraviti po najboljših močeh. Ljudje v pustnih dneh niso ostali doma; če drugega ne, so se v pustnih maskah sprehodili po ulicah, trgih in vaseh, kjer je pustna tradicija še najbolj živa. Krofov tudi ni zmanjkalo, le špricarji so bili letos „prepovedani". Izvedeno je bilo prvo ocenjevanje za naj pustni krof iz domače kuhinje in ptujske podjetniške ponudbe. JZ za turizem je podelil tudi nagrade za najboljšo pustno okrasitev. Za nagrade so se lahko potegovali v krajih, od koder prihajajo vsakoletni zvesti udeleženci tradicionalnega Kurento-vanja. Čas do pustnega dogajanja v letu 2022 bo treba temeljito izrabiti, da bo po letu premora ptujsko Kurentovanje lahko spisalo novo poglavje tudi, kar zadeva pestrost etnografskega dogajanja - če ne v svetovnem, pa vsaj v evropskem merilu. Že leta 1993 je bila podana zamisel o muzeju slovenskih mask na Ptuju, ki je zagotovo ena najboljših in bi mestu pomagala, je v monografijo ob 40-letnici ptujskega Kurentovanja zapisal doc. dr. Aleš Gačnik. „Ideja o sodobni in vseobsegajoči zbirki mask je še danes zelo živa. Leta 1990 je ptujski muzej sprožil pobudo za ustanovitev zbirke Maske slovenskega etničnega ozemlja celotnega letnega cikla s splošnim uvodnim delom in predstavitvijo šemskih likov in skupin po posameznih pokrajinah in območjih. Otvoritev je bila načrtovana ob stoletnici ustanovitve muzeja, leta 1993, v zgornji etaži grajske žitnice. Izdelan je bil idejni načrt za postavitev razstave, pritegnjeni so bili sodelavci iz drugih muzejev in sorodnih ustanov. Kljub dobri volji sodelujočih je zamisel zastala, kajti muzej ni mogel pridobiti sredstev za ureditev razstavnega prostora in s tem za izpeljavo projekta. A smo na oddelku za etnologijo še vztrajali in smo ob pustu 1993 načrtovali razstavo nekaterih slovenskih pustnih mask, pri kateri bi sodelovali muzeji iz Kranja, Nove Gorice, Idrije in Szom-bathelya na Madžarskem. Po otvoritvi na Ptuju bi razstavo kot napoved za bodočo vseslovensko zbirko preselili v vse omenjene kraje. Od zamišljenega so lahko izpeljali le razstavo mask porabskih Slovencev, ki je bila na ptujskem gradu, in predstavitev naših šemskih likov v Szombathelyu. Danes je zbirka tradicionalnih pustnih mask na ogled v prostorih nekdanje konjušnice na ptujskem gradu, želja pa je, da v okviru obnove grajske žitnice, na katero upamo, tam najde prostor tudi stalna in sodobna postavitev zbirka mask evropskega formata," je o tem, kdaj bo zamisel izpred ' . IÍM V okviru obnove grajske žitnice naj bi postavili tudi stalno zbirko mask. skoraj treh desetletij realizirana, povedal direktor PMPO dr. Aleksander Lorenčič. Letošnji 21. februar, mednarodni dan turističnih vodnikov, je tudi zaradi korona razmer bolj ali manj minil neopazno. Turistična zveza Slovenije je v tem času razpisala že osmo tekmovanje za turističnega vodnika, namenjeno mladim od 16. do 29. leta. Ob ponovni oživitvi turizma bo turistični vodnik eden glavnih povezovalcev med različnimi kulturami in hkrati eden najpomembnejših predstavnikov posameznih destinacij. Za pravilen odgovor na predzadnje nagradno turistično vprašanje (spraševali smo o tem, kdaj je bil zastavljen nov koncept Kurentovanja - to je bilo leta 1994) bo prejel Kristijan Krajnc s Ptuja. Tega leta je bilo pustovanje prvič celih deset dni, izšel je karnevalski vodnik, na parkirišču pred pošto pa je bil postavljen velik karnevalski šotor. Danes sprašujemo, katerega leta je na ptujskem gradu potekal prvi mednarodni dobrodelni ples v maskah Rotary kluba Ptuj. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj, ki jo boste lahko izkoristili po prenehanju korona ukrepov v tovrstnih turističnih objektih. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova, do 26. februarja. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Katerega leta je na Ptujskem gradu potekal prvi mednarodni dobrodelni ples v maskah Rotary kluba Ptuj? Ime in priimek:.. Naslov:............. Davčna številka:. Hi Foto: BlažVerbič Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj. Osojnikova 3.2250 Ptuj.