66
Pritlikavci.
Spisal Janko Žirovnik.
Pritlikavce imenujemo tisto drevje, ki je cepljeno na slabo rastoče podloge. Hruške cepimo toraj na kutne, jabolka na ivančke ali pa na dušenj in češnje na ma-haleb. Na teh podlogah cepljeno sadje ne dela veliko na les, tem bolj pa na sadni les. Zato pa ostane drevo majhno, a kmalu rodi obilo lepega sadja. Visokodebel-nato drevo potrebuje en ar prostora, pritlikavcev pa posadimo lehko po 30 in večna tolik prostor. Zato nam je pa mogoče na takem prostoru trgati zrelo sadje od konca julija do pozne jeseni. Visokodebelnato drevo rodeva pozno. Ce pa sadimo dvoletnih pritlikavcev, rode že v drugem letu. Dajo nam pa pritlikavci tudi lepšega sadja nego visoka debla. To pa še niso vse prednosti pritlikavcev, ampak lepšajo nam tudi vrt in naša poslopja, če jih razpeljemo po njihovih stenah.
Pri nas imamo še jako malo lepih pritlikavcev. Temu je krivo največ to, ker jih ne znamo vzgojevati. Oni hočejo pred vsem zavetne lege. Ugajajo jim najbolje vzhodne, južnovzhodne in južne stene.
Pozne zimske hruške delajo dobro le po južnih stenah, a manj fine zgodnje hruške rodevajo še celo po severnih. Pritlikavci pa zahtevajo tudi dobro pregnojene, vlažne in rahle zemlje. Kdor ravna zoper ta bistvena pogoja, tega ne bodo zadovoljili pritlikavci. Ni pa še dosti, če smo pritlikavce posadili v zavetno lego in dobro zemljo, treba jih je tudi skrbno in pravilno gojiti. Začetniki se temu najlaže priuče na vertiuainih kordonih. Zato hočem najpreje njihovo vzgojo opisati.
Vertikalen kordon si najlaže vzgojim iz enoletnega požlahtnjenca. Ce je njegova mladika nad 7 <%, dolga, skrajšam jo na 7 %,. Nizih ne skrajšujem. Potem ga posadim na stalno mesto. Štiri ali pet najviših očes požene lepe poganjue. Poganjek najvišega očesca t. j. voditeljico, pustim, da raste, poganjkom stranskih očesec pa odščipnem vrh, kakor hitro so nad 1 %, dolgi. S tem jim ustavim rast za najmanj 14 dni. Sok, katerega bi bili rabili za se, razdeli se. Nekaj soka krepi voditeljico, nekaj pa zdebeli očesca po oščipanih poganjkih, da včasih cveto že prihodnje leto. če pa po oščipanih poganjkih kako očesce požene mladiko, odščipnem tudi tej vrh, kadar je nad 1 ^ dolga. Primeri se pa, da katero izmed stranskih očes ne požene z drugimi vred. Tedaj naredim nad njim zarezo v podobi polumesca. (Glej „Vrtnarstvo"
67
stran 57. in podobi 63. in C4.) V dobri zemlji in ugodni legi včasih raste voditeljica premočno. Na svojem spodnjem delu bi imela torej slabo razvita očesca, ki bi v prihodnjem letu ce pognala lepo. Taki voditeljici je treba vrb odščipniti, kakor hitro je nad 7 ^m visoka. Na ta način j j ustalim rast, njej namenjeni sok pa zdebeli spodnja očesca, da lepo poženo prihodnje leto. Voditeljici moram vrh tudi odščipniti, če ni še nehala rasti v prvi polovici oktobra. S tem jo prisilim, da les dozori, in je sploh prihodnjo leto pripravna za daljno vzgojo.
To je  delo  prvega leta.  Prihodnjo  pomlad mi ni
druzega storiti, nego skrajšati voditeljico na 5—8 ocesec.
Ta poženo,   kakor   so   pognala  očesca   prejšnjega leta.
Vsa dela  prvega  leta   treba   tudi v drugem po potrebi
ponavljati.
Na ta način se vzgoje lepi, do 3 ™j visoki in še više vertikalni kordoni, ki lehko prosto stoje ali pa zakrivajo stene.
Ni pa vse eno, katere vrste jabolk ali hrušek gojimo po teh kordonih, ker se ne razvejajo vse enako lepo. Pred vsemi so posebno dcbre te le hruške: 1. Al-bertovka (Amanli'8 Butter-B), 2. Viljemovka (Villiam's Christ-B). 3. Lebrunovka (Lebrun'8 Butter-B.), 4. Dielova maslenka, 5. Hardenpontovka (Hardenpofs Winter-Butter-B.) in 6. Olivijerka (Olivier de Serres). Jabolka pa priporočam: 1. Car Aleksander, 2. Zlato parmeno, 3. Ananasov kosmač, 4. Landberški kosmač, 5. Rumeni cvetač (Gelber Bellefleur) in G Beli zimski kalvil.
Če še dostavim, da sploh pritlikavcem ugaja pri-livanje z gnojnico ob deževnem vremenu maja, oktobra in novembra meseca, povedal sem vsa bistvena dela pri odgoji vertikalnih kordonov.