í^^ IpŤ Gorenjski časnik od leta 1947 \J I IC^ y Prvi predhodnik tednsk Coríniec leia 1900 PETEK, 25. JULIJA 2008 Leto iXl, št 50, cena 1,25 EUR, 10 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčiajc Časopis izhaja ob torkih in ob petkih nakiada: 22.000 izvodov wv;-w.co k e ni s kig las.s i 17 Natanko čez dva tedna se bodo na Kitajskem začele 29. olimpijske igre, med 62 slovenskimi tekmovalci bo nastopilo tudi sedemnajst gorenjskih športnic in športnikov. Že te dni so proti Kitajski viima Stanovnik ga naroda. S tem boste dali leposlanik v Sloveniji Zhi ..............................................................................zgled tudi športnikom in Zhaolin, v imenu sponzor- Ljubljana • ''Čestitam vam za športnicam novih generacij, " jev pa tudi predsednica upra- uvrstitev v olimpijsl:o repre- je pred odhodom na zadnje ve SKB Banke Cvetka Sel« zentanco, saj so bili kriteriji priprave in nato na prizo- §ek- Mednarodnega olimpijskega rišča letošnjih olimpijskih komiteja kot tudi mednarod- iger na Kitajsko poudaril odpotovali prvi naši športni- nih in nadonainih Športnih predsednik OKS • Zdniženja ki, igralka badmintona Maja zvez, pa tudi OKS, tokrat športnih zvez Janez Kodjan- Tvrdý in jadralci, večina strožji kot kdajkoli doslej, di. slovenskim olimpijcem, olimpijcev pa se na prizo- Mnogim odličnim Športni- ki so se zbrali na priložnost- rišča 29. olimpijskih iger od- kom preko te ovire ni uspelo ni predstavitvi pa so srečno pravlja naslednji teden. Med priti, za vas, ki vam je. pa pot in uspehov zaželeli tudi njimi bo tudi sedemnajst gosem prepričan, da boste na predsednik drŽave Danilo renjskih športnikov. igrah nastopili po najboljših Turk, minister za Šolstvo in sposobnostmi In v Čast svoje- šport Milan Zver, kitajski ve- ► 7. stran Gorenjski atleti drigita Langer hole, Rožle Prežel j, Roman Kejžar In Mati^ Osovnikar $c pred letošnjo največjo preizkušnjo dobro razpoloženi, /^mo cotazo T Čisti sobi Minister za gospodarstvo je obiskal najhitreje rastoče škofjeloško podjetje. Štefan Žargi Ško^a Loka • V sredo je podjetje Sibo na povabilo vodstva obiskal minister za gospodar* stvo Andrej Vizjak in si ogledal proizvodnjo, zlastj njen čisti del, kjer so v tem podjetju nedvomno storili zelo pomemben razvojni korak, lahko bi celo rekli preskok. Organizacija proizvodnje v 1 "clean room" (čisti sobi) je ^ resnično impresivna, edina v 5 Sloveniji, in omogoča z do- | polnitvami dnigih programov izredno rast v manj kot Kot nam je povedaJ pred- vori po ogledu pa so tekli o da so na pravi poti, opozoril pa zaradi varnosti na nujno potrebno razpršenost kup» cev. Razpravljali so o možnostih pridobitve finančne podpore za nadaljnji tehnološki in ekološki razvoj, ki obstajajo po razpisu za mreženje podjetij na skupnih tehnoloških platformah za povečanje dodane vrednosti, čigar sredstva v spomladanskem roku niso bila izkoriščena. Precejšnje možnosti so tudi na razpisih za evropska sredstva, za kar so seveda potrebni konkretni, dobro priprav- dveh letih bodo števUo zapo "P"^® nadaljnjem sodelovanju z ^^^ ^^ slenih povečali za dve tretjini, dnižbe Sibo Boštjan Šifrar, ministrstvom, agendjo JAP- sod soudeležena tudi sloven- prodajo pa podvojili. V teh " ska sredstva, vse poti vodijo dneh poteka seUtev proizvod- POzit.yno presenečen, sa) ra^o] m Slovenskun pod)ň- , ^^^^ nje v pravkar dograjeni nov proizvodni objekt, za kar so vložili 18 milijonov evrov. podjetja, kj tudi sicer po na- niškim skladom za Se mtrej-ravi izdelkov ni poznano šir- ši in kakovostnejši razvoj ši javnosti, ni poznal. Pogo- podjetja. Minister je ocenil. ► 17. stran POLETNI MENJALN J ŠKITEČAJl a ZA HRVAŠKE KUNE Sanacija Cedce bo Igotrajna Simon Subic Zgornjem fezerskem, bodo ..............................................................................poiskali po izdelavi podro- Zgornje jezersko • Podor bnega geološkega in hidro- slapu Čedca nad Jezersldm • loškega poročila. "V vsakem do sedaj se je podrlo že pri- primeru bo celovita sanacija bližno milijon kubičnih me- potekala najmanj dve leti," trov skalovja - si je v sredo je ob tem napovedal Ervin ogledai tudi minister za oko- Vivoda, vodja sektorja MOP Ije in prostor (MOP) janež za sanacijo ob naravnih ne- Podobnik in napovedal ta- srečah- "Z napovedanim kojšnje sanacijske ukrepe, za kar so že namenili sto ti- prekopom na travniku približno 800 metrov nad hiša-soč evTOv. Rešitev za dolgo- mi bomo odpravili vsaj naj- ročno ureditev naravnega bolj kritične situacije, " pa je pojava, ki sedaj zaradi blatne bil z zadnjim dogovorom zavode dva kilometra nižje dovoljen župan Milan Koc-ogroža najbližje hiše na jan. Več na 4. strani. 59 AKTUALNO Preverite, kakšno zavarovanje sklepate Oškodovanci so v hudth naravnih in drugih pogosto razočarani nad izplačilom Škode, zato vodja kranjske območne enote Zavarovalnice Triglav Alfi i Klement svetuje v$em, da se ob sklenitvi lavarovsnja pozanimajo o njegovi vsebini, 3 CORENiSKA Samski dom bodo prodali Ministrstvo za zdravje bo prodalo samski dom na Golniku, izklicna cena stavbe je milijon evrov. Kot so povedali v Bolnišnici Golnik, so se z ministrstvom že dogovorili, da bodo denar porabili za zadnjo centra za RAZGLEDI NaRobleku je bil moj konzervatorij letos mineva $5 let &d začetka glas- bCi kt sta jo ustvarila brala Slavko in Vilko Avsenik. Avgusta pripravljajo pri Avsenikovih v Begunjah veliko praznovanje* Pred praznikom smo se pogovarjali s Slavkom Avsenikom in njogovo ženo Brig^o* 10 RAZGLEDI Iščejo krivcâ za propadarije Velike planine Pri Zborj za Kamnik merijo, da je^ druiba Velika planina sporno ravnala pri prodajizemljišč. KamniSki iupan Tome Smolnikar meni. da gre pri vsem tem zgolj za predvoIHno zgodbo. VREME j Dimes bo delno jasno, popoldan \ možne krcgk j^ohe. Jutri bo \ dopddne x>nàvf, popoldne plc- i he ali nevihie. V nedeljo bo t \ oblačno, občasno bodo pkiv. « 11 jutri: sončno, popoldne tA)he m OJ KÛ (N Ifl f V \ à 2 POLITIK da niča. zairl (g) g-glas, si GORENJSKI GLAS petek, 25. julija 2008 6l£d Socialni demokrati niso v "nad koalicij i" Na navedbe v anonimnem pismu v zvezi z odstavitvijo direktorja občinske uprave Matjaža Erjavca so se odzvali tudi v občinskem odboru SD Bled. "Zanikamo vsa podtikanja, da smo izvajali pritiske na župana po razrešitvi direktorja občinske uprave, Čeprav smo bili večkrat kritični do njegovega dela in smo to tudi javrio povedali»" $0 zapisali v sporočilu za javnost. Zavrnili so tudi podtikanja, da so člani '*nadkoa- lidje", ki naj bi jo oblikoval "nadžupan", in namigovanja, da podpirajo kakršnekoli ambicije kapitala po predimenzioniranih gradnjah na Bledu. "Svetnika Socialnih demokratov Bled se bosta Še vnaprej zavzemala za sprejemanje zakonitih odločitev na sejah občinskega sveta. k> so v skladu s programom sonaravnega razvoja občine Bled, kot smo to obljubljali tudi pred volitvami," so še dodali v SD Bled. M. R. Kran] Najobetavnejše bodo zaposlili Vlada je na dopisni seji sklenila, da se v okviru skupnega kadrovskega načrta organov državne uprave za letos in prihodnje leto dovoljeno število zaposlitev poveča za 47. S tem bodo ministrstvom in vladnim službam omogočili» da zaposlijo kadre, ki so se izkazali v času predsedovanja Slovenije svetu EU. Kot so Še sporočili iz urada vlade za komuniciranje. so v času priprav na predsedovanje Slovenije EU in med samim predsedovanjem organi državne uprave začas« no zaposlili okoli tristo dodatnih javnih uslužbencev. "S pridobljenimi znanji in izkušnjami bi nekateri lahko veliko pripomogli k uspešnejšemu delu organov tudi po predse* dovanju. Zato je bil pripravljen nam perspektivnih kadrov, ki jih organi priporočajo za redno zaposlitev." M. R. Kran; Predsednik zgolj izrazil mnenje v zasebni tožbi Ninamedie zoper predsednika vlade janeža janšo je sodišče oc|iočilo, da ta ni utemeljena, so sporočili iz odvetniške pisarnetidar & Klemenčič. Ninamedia je konec lanskega decembra vložila zasebno tožbo zoper predsednika vlade Janeza Janšo zaradi kaznivega dejanja razžalitve in obrekovanja zaradi izjav, ki jih je predsednik vlade izrekel v intervjuju za enega od slovenskih dnevnikov. Sporno naj bi bilo izražanje mnenja o verodostojnosti javnomnenjskih raziskav, ki [ih izvaja Ninamedia. "Sodišče je odločilo, da dejanji pod obtožbo nista kaznivi dejanji. Odločilo je, da je predsednik vlade izrazil svoje mnenje o verodostojnosti rezultatov javnomnenjskih raziskav in da so njegove izjave zaščitene z ustavno pravico do svobode izražanja," so še pojasnili, M. R. Brezplaàw vstopnice za Festival Avsenik 2008 Jubilejno leto Avseniiove glasbe bo okronano z vetikim festivalom, ki bo potettdl od 20. do 2A. avgvsta v Begunjah na Gorem$l(eni. Pod streho velikega pnrednvenega soton bodo nastopila velika imena m mladi up^, gla$bei>i virtuozi te; mojstri Iz tujine. Ob praznovanju jubileja smo a bratce In naroàiike Gorenjskega glasa pripravili veliko nagradno igro; IjubKetje narodnozabavne gla^ ii)a SO brezplačnih vstopnic za obisk Anenikovega festrv^ • "^AENJSKI DAN", Id bo v sredo, 20. avgusta 2008, z zadetkom ob 20. uri. Predstavili se bodo Ga^pefji, Alpski kvintet, Karavanke, Gregofji, Oktet Lip Bled. Pihalna godba Lesce in Goije ter FolkJoma skupina Bohinj. Vabhno vas, (b odçvratte ÍU rMiadni vm^ in »dek 1. Koliko tet delovanja praznuje letos Avsenikova glasba? A) 45 B)S5 065 2. Koliko let Izhaja časopis Gorenjski glas? A) 45 S) 60 065 \ OAqcmn z vaîiinl podatki (irm. pfiimet luslcv) nm poi^ do 1. dv^ustd. u twskrv Gor«njsk i 9la5. Biefweisovd c«sta 4,4000 Ki^n; aH po ^poiti: narocnine^^ias.^ s p^isom Avsenikov Fnthal • GORENJSKI OAN. Imena naçrsjenctv bodo objavljena v Gorenjskem çiasu v torek. S. avgusta 200S. vstopfiice pa bodo nagr^eod pr^li po poM arilo izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas Knjigo prejme FRANC K02EU iz Preddvora. opozicije kritike Delo vlade v iztekajočem se mandatu so ocenili tudi štirje gorenjski poslanci - dva iz vrst koalicijskih strank in dva iz opozicijskih. vIateia Rant njih ukrepih za ublažitev po-..............................................................................sledic visoke inflacije gre le Kranj • Predsednik vlade Ja- za gašenje požarov, pa še tu nez Janša je pred časom oce- je vprašanje, ali imajo prave nil, da je za vlado stabilen brizgalne in dovolj vode. " mandat, saj se je prvič v zgo- Dodala je Še, da je ta vlada dovini samostojne Slovenije zmago na prejSnjik volitvah zgodilo, da je koalicija, ki je razumela kot plen^ ki si ga po oblikovala izvršihio in zako- mili volji lahko razdeli. To nodajno oblast, končala je neodgovomo do države in mandat v enaki sestavi. Ob davkoplačevalcev." tem se je pohvalil tudi z ne- Bolj prizanesljiv je biJ po- Branko Grims katerimi dosežki, saj je koali- slanec LDS Borut Sajovic. dja SDS. NSi, SLS in DeSUS "Skupno bi njeno delo ocenil po njegovih besedah uresni- kot zadovoljivo." Kljub temu, dla kar 8o odstotkov vsega, pravi, bi bdo mogoče na šte- Darja Uvtižar Bebler kar so si zastavili s koalicij- vilnih področjih narediti veČ, sko pogodbo pred štirimi pri čemer se je osredotočil se toliko govori v zadnjem kako pomembne bodo jesen- leti-Delo vlade v iztekajočem predvsem na Gorenjsko. Kot Času, bistveno nižja kot v ka- ske odločitve za nadaljnji se mandatu so ocenili tudi slaba se je po njegovem izka- teremkoli preteklem manda- razvoj demokracije." štirje gorenjski poslanci. zala prodaja državnih dele- tu, dodaja Grims. "Povpre- Tudi poslanec SLS Mihael Najbolj kritična do dela zev v Iskraemecu in Ibiju. čna stopnja inflacije je bila Prevc meni, da je ta vlada ne- vlade je biJa poslanka SD "Na zakonodajnem področju polovico nižja kot v prejš- kaj vendarle naredila. "Infla- Daija LavtiŽar Bebler, ki via- so sprejeli preveč zakonov, ki njem mandatu, gospodarski dja je bila pričakovana. Žele- di najprej zameri podcenju» finančna bremena s pleč dr- razvoj pa dvakrat hitrejši." li smo v Evropo, ta pa je pri- joč odnos do parlamenta, žave prenašajo na pleča ob- številke so jasne, pravi, a nesla infladjo." Pri tem se "Vlada je izsiljevala sprejem Čin." Nezadovoljen je Še s ka- vtis, ki ga ustvarjajo mediji, mu zdi pozitivno, da je vlada zakonov, ki so bili celo ustav- drovanjem države, saj meni, je kljub temu lahko dniga- sprejela zakone, ki bodo po- nopravno spomi, na kar smo da je bilo preveč politično, čen. K temu naj bi pripomo- sledíce visoke infladje ubla- ves čas opozarjali in vložili Regionalizacijo pa je ocenil gla koncentracija kapitala, s žUi vsaj za socialno najiibkej- tudi več zahtev za oceno kot pozitivno, ob tem pa po- katero se je ves čas soočala še. "Ker sem sodeloval v od- ustavnosti. V večini prime- udarB, da to ne bi smela biti vlada. Tajkuni so pokupili boru za zdravstvo, bi izposta- rov nam je ustavno sodišče predvolilna tema. "Želim, da vse osrednje slovenske medi- vil še zakon o duševnem dalo prav, zato je to prava sra* jeseni dobimo drugačno via- je," Za vodenje Evropske zdravju, ki so ga pripravljali mota," je poudarila Darja do, ki bo imela več posluha unije, pravi Grims, smo po- 15 let. Šele zdaj vidim, kako Lavtižar Bebler in dodala, da za Gorenjsko," je svojo oce- želi priznanja tako v ostalih je bil potreben." Sedanji koa- je parlament deloval kot gla- no sklenil Sajovic. Članicah EU kot drugih drža- lidji pa po njegovem ne bo sovalni stroj. Izpostavila je še "Največji uspeh te vlade je vah po svetu, pri čemer je uspelo izpeljati projekta problem visoke infladje. daleč največja gospodarska opozicija, pravi Grims, ves ustanovitve pokrajin. "Ta "Ves čas so se pretvarjali, kot rast v zgodovini samostojne Čas poskušala omajati naš zgodba ne bo uspela in tudi da tega problema ni, ves čas Slovenije," je prepričan po- ugled v tujini. V ta kontekst ne zdi se mi pametno, da rise je govorilo !e o zavidljivi slanec SDS Branko Grims. po njegovem sodi tudi sodni- nemo z glavo skozi zid," je gospodarski rasti. Pri seda- Ob tem je infladja, o kateri ška stavka. "To samo pove, končal Prevc. Prestrašeni in brez strehe nad glavo Med mladimi so vse pogostejše zaposlitve za določen čas, kar po mnenju Zveze svobodnih sindikatov Slovenije pomeni pot v revščino. MateîaRakt je stopnja tveganja revščine med zaposlenimi za doíočen Kranj • Mladi na trgu dela so Čas bistveno večja kot med ti- slabo plačani, pod pritiskom, stimi, ki so zaposleni za ne- pregoreii, v strahu in v služ- določen čas." Staša Pernat je bi dobička, je zaposlitvene navedla podatke statistične- težave mladih strnil strokov- ga urada, po katerih je pov- ni sodelavec Zveze svobod- prečna neto plača v Ljubljani nih sindikatov Slovenije januarja letos znašala 981, (2SSS) Goran Lukič. S tem evra, povprečna oslaševana S •2 1 so povezane tudi stanovanj- cena stanovanja v glavnem ske težave mladih, je dodala mestu pa je bila takrat 171 ti- J predsednica odbora za mla- soč evrov, kar je 2894 evrov 2 de pri ZSSS Staša Pernat, saj za kvadratni meter. Na pod- na trgu ponujajo večinoma lagi tega Je izračunala, da je Stanovanja, ki jih gradilo za trg, so mladim nedostopna, nadstandardna stanovanja, treba za povprečno stanovala si jih mladi ne morejo pri- nje odšteti 164 ljubljanskih mladih v strukturi brezposel- razložila, da so v spremembo vošdti, oziroma so to po nje- povprečnih plač. nem stanovanja brez otro ških sob za mlade japije. nih upada, "še v letu 2006 je novega stanovanjskega zako- Na navedbe ZSSS so se od- znašsd 194 odstotka, v juniju na vWjučili alternativne rešit- zvali tudi pri ministrstvih za letos se je zmanjšal na 13,3 ve, kako zmanjšati slabo raz- Goran Lukič je postregel s delo, družino in socialne za- odstoťka, delež iskalcev prve merje med oeprontnimi in podatkom, da je v Sloveniji deve ter za okolje in prostor. zaposlitve pa je v enakem ob- tržnimi stanovanji. "Vzpo- začasno zaposlenih 66,5 od- Direktorica direktorata za trg dobju upadel iz 23,5 odstotka stavih smo mehanizme za stotka mladih med 15. in 24. dela in zaposlovanje pri Mi- na 16.3 odstotka-" Generalna aktiviranje zasebnega kapita- letom, odstotek začasno za- nistrstvu za delo, dn^ino in direktorica direktorata za la, s katerimi bi radi pospeši- poslenih mladih žensk pa je socialne zadeve Damjana prostor na Ministrstvu za li gradnjo neprofitnih stano- celo 71,1 odstotka. "Ob tem Košir je poudarila, da delež okolje Metka Čemelč pa je vanj." à i v y GORENJSKI GLAS petek, 2$. julija 2008 KTU Á LNO info^s-glas.si 3 Preverite / kakšno i zavarovanje Oškodovanci v hudih naravnih ali drugih nesrečah so pogosto razočarani nad izplačilom škode, zato vodja kranjske enote Zavarovalnice Triglav Aleš Klement svetuje, da se ob sklepanju zavarovanja pozanimate o njegovi vsebini. Simon Šubic nje, v škodnem primeru ne ..............................................................................bodo razoiaiajii nad izplaâ- Ali se po takšnih ujmah, lom, če bodo z njim že ma* kot je bila zadnja • z vihar- prej seznanjeni nim vetrom in točo, zani- II manje za premoženjska za- Ob zadnjem vetrolomu se je varovanja poveća? zastavila dilema« ali fe gozd "Po takšnih katastrofah se si^oh možno zavarovati običajno zanimanje za zava- Seveda ga je možno, a teh rovanja poveča, tisti, ki imajo zavarovanjimamozelomalo." taksna zavarovanja že sklenjena, pa radi preverjajo nji- Morda zato, ker jih kmetom hovo kvaliteto. Zavedati se je premalo ponujate? namreč treba, da le kvalitet- "Najbrž očitek, da takšna no zavarovanje omogoča pri- zavarovanja premalo popula- memo jamstvo za naše pre- riziramo, tudi drži. Po drugi moženje." strani pa o tem premalo raz- mišij a j o tudi lastniki gozdov. Zakaj od oškodovancev tako Krivda je torej v tem primeru pogosto slišimo, da je zava* dleljena." rovalnUa povrnila le del škode? "Pri sklepanju zavarovanja Kako naj ravnajo varovanci ob naravnih katastrofah? je najbolj pomembno in opti- Nenazadnje prve dni po malno, da ga sklenemo za za* ujmi zgolj rešujejo svoje varovalno vsoto, ki je enaka premoženje^ škodo pa je dejanski vrednosti zavarova- treba prijaviti v treh dneh? Aleš Klement/Poto;ConjdKi.e<ć nega .premoženja. Problem "Po zavarovalnih pogojih pri tem je vedno cena, saj je je seveda škodo treba prijavi- določena sredstva, ki mu jih Zagotovo se povečuje in- kvalitetno zavarovanje dražje ti v treh dneh, ampak ob ta- lahko najlažje in najhitreje tenzileta naravnih ujm, tudi od zgolj zavarovanja. Česar si kih d(^odkih seveda zavaro- priskrbi prav zavarovalnica, škodnih primerov je zagoto- vsi ne morejo privošáti. A za- valnica ne upošteva formal- Lahko povem, da smo po po- vo več kot v preteklosti. Će se vedati se je treba, da za ob- r^ega roka, ampak poskuša plavah v Železnikih v enem Ixndo ti trendi nadaljevali, bo jekt, ki je vreden 100 enot in primere reševati čimbolj dobi bilo zavarovanje zanj skle- veško. Tudi ob zadnji ujmi tednu rešili 90 odstotkov vseh škodnih primerov, treba razmišljati o spremembah premijskih stopenj. Pri njeno v višini 50 enot, tudi smo na teren poslali svoje vključno z nakazilom denar- tem se je treba zavedati, da zavarovalnica pri vsaki škodi ljudi, da oskrbijo oškodovan- ja. Tudi ob zadnji ujmi smo nam cene takšnih rizikov v izplača samo polovico njene ce s prijavami, pomagajo in v Prekmurju že naslednji veliki meri dirigirajo pozava- vrednost). To je osnoven pro- sodelujejo pri izpolnjevanju dan nakazali prvi denar na rovalne hiše v tujini. To ne blem, Konkreten nasvet je, da nujnih formalnosti. Ob tem račune.' se je trel» pri sklepanju zava- je treba upoštevati dve stvari: pomeni, da bomo takoj vse naprtili na pleča zavarovan- rovanj pozanimati, kakšno namreč, da si zavarovanec Kako vse pogostejše ujme cev, ampak spremembe pre- zavarovanje sploh sklepate. V najprej prizadeva minimal!* vplivajo na zavarovalne po- mij so možne ob nadaljeva* končni fazi, tudi tisti, ki se zirati nastalo škodo, po diu- goje? Se bodo zavarovanja nju sedanjega trenda inten- odločijo za "slabše" zavarova- gi strani pa tudi potrebuje podražila? živnosti naravnih nesreč." Hudo pomanjkanje ginekologov V jeseniški bolnišnici se sploh ni mogoče naročiti na redni ginekološki pregled. Urša Pfiîrnei ti. Zakaj je torej več tisoč pa- porodov se zadnja leta v jese- stvari nomializiiale in da bo ..............................................................................cientk, ki so za osebnega niški bolnišnici povečuje, dispanzer spet začel z nor- Jesenice-Poklicala nas je go- nekologa izbrale enega od tako so jih lani našteli re- malnim delom. Ob tem pa je spa z Jesenic» Id se je pred specialistov iz jeseniške bol- kordnih 630 (pred tremi leti navedel podatek, da preskrb- dnevi želela naioâti na redni nišnice, ostalo brez rednih Je 470), letos pa že • do prejŠ- Ijenost z ginekologi na Go- ginekološki pregled v di- ginekoloških pregledov, smo njega torka - 326. Poleg poro- renjskem ni slaba, ginekolo- spanzerju v jeseniški bolniš- vprašali strokovnega direk- dov je po Ruso^ besedah ge imajo v vseh gorenjskih nid- A začudena je izvedela, torja Splošne bolnišnice Je- veliko urgentnih zadev (no- zdravstvenih domovih. Po da se na pregled sploh ne senice Igorja Rusa. Kot je po- bene padentke, ki rabi nujno mnenju Igorja Rusa bi pad- more naročiti, ker rednih vedal, se na ginekološko- pomoč, ne zavrnejo), nena- entke, ki imajo za osebne gi- pregledovdojesenineoprav- porodniškem oddelkusooča- zadnje pa so v teh mesecih nekol<^e izbrane zdravnike- Ijajo ... To je potrdil tudi po- jo s hudimi kadrovskimi te- zdravniki tudi na zasluženih spedaiiste v jeseniški bolniš- gled na prenovljeno spletno žavami, saj trenutno delajo dopustih. "Zato ne bi bilo nid, dolgoročno moralo pre- stran bolnišnice, kjer je bilo le Štirje ginekologi spedali- pošteno do padentk, da bi vzeti Osnovno zdravstvo Go- zapisano, da zaradi kadrov- sti. medtem ko bi jih potre- jih naročali, nato pa jih klica- skih težav telefonsko naroča- bovali vsaj sedem. Vsi štirje nje na ginekološke preglede zdravniki so močno obreme- li in jim sporočali, da jih na določen datum ne bomo mo- renjske, torej ginekologi po zdravstvenih domovih. Ginekološki dispanzerji v bol- ni možno, v primeru težav njeni, saj delajo tako na od- gU sprejeti," je povedal Rus. nišnicah so po Rusovetn pa naj se padentke osebno delku kot v operadjskih dvo- Izrazil je upanje, da se bodo mnenju ostanek nekega (gasijo v urgentni ambulan- ranah in pri porodih. Število v dmgi polovici septembra prejšnjega sistema. Peko: dobiček za pretekle izgube Lani so v Peku ustvarili 912 tisoč evrov dobička, ki ga bodo namenili za prejšnje izgube Štefan Žakci s podatki iz leta 2006 se je za ..............................................................................dobrih 12 odstotkov povečala TfžiČ - V torek je bila v Ljublja- tudi dodana vrednost na za- ni iS. redna skupščina Peka, poslenega, ki znaša dobrih 20 ki je odločala o lanskem po- tisoč evrov. V podjetju Peko slovném rezultatu ter nadalj- so v lanskem letu proizvedli njem vodenju družbe. Druž- okoli 450 tisoč parov obutve, ba za proizvodnjo obutve kar je za 7,3 odstotka več kot v Peko je lani, že četrto leto za- letu 2006. V strukturi proda- pored, poslovala pozitivno in je proizvodov in trgovskega ustvarila za 912 tisoč evrov Û- blaga predstavlja prodaja v Stega dobičla, kar je za 23 od- Sloveniji v letu 2007 vred- stotkov več kot leto poprej, s nostno 53 odstotkov, medtem ko je delež leto poprej znašal štiri odstotke več. Pomemben kov • Republike Slovenije in vpliv na uspešne poslovne re- soglasnim sklepom pooblaščenih predstavnikov lastni- SKB banke pa ga bodo name- zultate je imela tudi za dotDrih nili ža pokrivanje izgub iz 10 odstotkov povečana proda-preteklih let Poslovna skupi- ja Pekove obutve na tujih trna Peko, ki obsega družbo gih, ki je v letu 2007 znašala Peko, d. d., in šest odvisnih skoraj 8 milijonov evrov. Za hčerinskih podjetij doma in v prenovo in odprle novih trgo- tujini, je v letu 2007 iistvarila vin doma in v državah bivše skupno 51 milijonov evrov Jugoslavije so lani investirali prihodkov in imela skupaj ti- 700 tisoč evrov. Skupščina, soč zaposlenih, od katerih je zadovoljna z doseženim, fe polovica delovala v malopro- upravi in nadzornemu svetu dajnih mrežah. V primerjavi podelila razreŠnico, t. Marta Corjup Brejc, predsednica uprave Peka Gorenjski Glas ODGOVORNA U RÉ DN ICA Marija Vok^ak NAME^miKA ODGOVORNE UREDNICE Jože Ko^njek. Cveto Zaplotnik UREDNIŠTVO NOVINARJI-UREDNIKI: Boštjan Ek^taj» Aienb Brun, Igor Kav6£, Jo2e Košnjek, Suzana P. Koňůč, Urša Petemd, Mate^ Rant Stojan 5a}e, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Z^ Šttlán Žarp; st^ni soddavd: Maja Sertoncdj, Matjaž Gr^oriČ. Ana Hartman« Mifena Miklavčč. Miha Naglič. Jasna Paladin, Marjsta Smc^ nikar, Simon iubk; Ana Vc^^k OaUKOVNAZASNOVA ^em^ Stritar^ Tridkei TtHNIČNI UREDNIK Cnsga Plajrik FOTOGRAFIJA Tina Má. Gorazd KavGč, Gorazd Šinik LEKTORICA Maqeta Vodič VODJA OGLASN EGA TRŽENJA Mateja Žvčžaj CORENISKl CIAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod St. 977(961 pri Uradu RS ti intelektualno lastnino, UstanovH^j m izdajatelj: Certnjski glas. d.0.0., Kraitj / Oirektonca: Marija VolQak / Naslov: Sleiweiso^a ce«u 4.4000 Krani / Tel,: 04/201 42 00, hf. 04/201 4^ 13. e^ail: info^g-glas.si; mali o^asi in osmrtnice: te'.: 04/20142 47 (spr«- )em na avtomatskem odzivniku 24 ur dnevrn)); uradne ure: vuk delovni dan od S, do 19. ur^ / Gorenjski glas je pohednik, iihaja ob tertih m petkih, v nakladi 12.000 Izvodov / Redne pnioge: Mo|a Gorenjska« Letopis Gorenjska (enkrat letno} |n devet lokalnih prřlog / Trsk: Srr. d.d.. Izubijana / Naročnina: tel.: a4/so> 42 41 / Cena izvolje po- Čedca oddaljene približno strokovno občutljivostjo ter v vodje sektorja za sanadjo ob jasnjene. Pravilno je, da se s dva kilometra, je blatni tok sodelovanju z občino in kra- naravnih nesrečah, bo sana- pregradami poskuša večino ogrozil že večkrat. Domačin lani najti najboljšo rešitev, dja podora potekala najmanj materiala zadržati v dolini Bogdan Slapar je povedal. Pripravljenih imamo več va- dve leti. Kočne, z napovedanim pre- da je voda v zadnjih štiride- riantnih rešitev." Irarski župan Milan Koc» kopom na travniku približno setih dnevih že Štirikrat pre- Za prve sanacijske ukrepe jan je bil z ministrovim obis- 8oo metrov nad hišami pa stopila bližnjo cesto, svoje je ministrstvo zagotovilo sto kom zadovoljen in spomnil, bomo odpravili vsaj tiste kri» hiše pa so lahko obranili tisoč evrov, nemogoče pa je da so se pristojne službe si- tične situadje, ki se sedaj po-napovedati, koliko bo stala cer odzvale takoj, ko se je javljajo že po dveh urah dež- samo s pregradami iz vreč. "Stražimo ob vsakem de- celovita sanacija. "Po prvih skalnato pobočje okoli slapu ja. Sanacija pa bo zagotovo ževju, nazadnje smo se z ocenah bo sanacija pr^egJa začelo podirati, vendar pa je projekt, ki bo trajal dlfe vrečami branili danes pono- pol milijona evrov, glavnino bilo sprva nekaj nesporazu- časa," je ocenil župan. Či. Druge možnosti tako ni- sredstev pa bo prispevaJa dr- mov glede najprimernejših ^ajbhžje hiše v zaselku mamo," je v sredo razložil žava," je napovedal minister, interventnih ukrepov. "Da- Punkelgasa, ki so od slapa Slapar. Najprej obup, sedaj veselje Petčlanska družina Jagodic-Kaštrun, ki je sredi maja po požaru ostala brez svojega doma, se je v torek vselila nazaj v prenovljeno najemniško stanovanje na Planini. Vi ima Stanovn i k ima kranjska občina vse svoje nepremičnine primemo Kranj • "Vesel sem. da vam zavarovane. lahko nazaj predam ključe V stanovanje se je nato že v stanovanja, ki je po požaru ' torek znova vselila petdan- temeljito obnovljeno. Želim ska družina. "Po požaru smo vam varno in srečno biva- se preselilik prijateljid v Bitnje," je v petek sredi dopol- nje. Seveda smo imeli vsi dneva v bloku na Planini 73 v skupaj zaradi hitre selitve kar Kranju zbrani družini Jago- malo krize, dekleta. Id so ta- dic-Kaštnm, ki je 15. maja po krat Še hodile v Šolo. so mal- požaru ostala brez stanova- ce popustile, vendar so na nja, zaželel kranjski podžu- koncu uspešno končale Šole. pan Igor Veíov. Za obnovo Vsi skupaj smo se pač neka- najemniikega stanovanja, ki ko morali znajti" je povedala je sicer v lasti Mestne občine Lili Kaštrun, ko je znova JCranj, so porabili nekaj več srečna z družino, dekleti lakot 37 tisoč evrov, saj je bilo njo, Špelo, Dašo ter partner- po požaru treba obnoviti da- jem Robertom Jagodicem ke, parket in talne ploščice, prišla v prenovljeno stanova- elektro inštaladje in central- nje. "Danes smo vsi presreč- Kranjski podžupan Igor Velov je družini Kaštrun-Jagodic no kurjavo, vodovodne cevi, ni, teh občutkov se ne da opi- P« poid^rij prenovljenega stanovanja, celotno kopalnico, prav taJco sati Nekaj čisto drugega kot so zamenjali vsa okna, obno- takrat, ko smo po požaru ga pohištva ni ostalo veliko," sem zelo žalostna, ko sem izvili pa so tudi omete sten in praznili kar je ostalo. Sedaj je tudi povedala Lili Kaštrun, vedela kaj se je zgodilo stropa- Za obnovo stanova- smo dobili pomivalni stroj, najbolj nasmejana pa je bila doma. Danes pa sem že pre- nja je poskrbelo podjetje tudi sosedje z našega in so- najmlajša med dekleti, Daáa, cej bolj vesela, saj je stanova- Spekter iz Kranja, kot je tudi sednjega bloka so zbirali de- ki je za požar zvedela, ko je nje lepo prenovljeno," je po- povedai igor Velov, pa je bilo nar, ds smo lahko kupili bila v šoli v naravi. "Bili smo vedala Daša, ki bo septembra stanovanje zavarovano, saj novo opremo, žal pa od stare- v Čateških toplicah in bila že petošolka. 4> J GORENJSKI Gb\S petek, 25. juJija 2008 GORENJSKA 5 Samski dom bodo Bolnišnica Golnik je že pred časom predlagala, da prodajo tako imenovani "Samski dom Golnik", denar od kupnine pa naj bi porabili pri urejanju centra za tuberkulozo. Vilma Stanovnik Golnik • Izklicna œna stavbe samskega doma na Golniku je milijon evrov, viada pa je pred kratkim dala soglasje k vzorcu kupoprodajne pog<>d- be, s katero bo Ministrstvo za zdnvje lahko prodalo objekt s pripadajočim zemljiščem» za katerega je že sedaj med bododmi kupci precej zanimanja. "Že tri leta se trudimo, da bi stavbo prodali, po soglasju vlade k vzorcu kupoprodajne pogodbe pa naj bi bild javna drâibâ sedaj v roku dveh mesecev. Želimo si, da bi bila stavba namenjena za manjši hotel, morda za športni turizem, za varovana stanovanja ali kaj podobnega, kar bi se primemo vklju- Stavba tako imenovanega samskega doma na Golniku naj bi v dveh mesecih dobila novega lastnika. / fom: centd kswk čevalo v ta prostor in bi bilo rili, da bodo denar od kupni- lokaciji v naši bližini, še naj- 1,5 in 2 milijona evrov, od okolju prijazno, pravi Vasja ne namenili izgradnjo cen- bolj tako imenovana stara gi- kupnine za samski dom pa Rebec» pomočnik direktorja tra za tuberkulozo. nekologija, ki pa bi jo seveda naj bi dobili najmanj mUi- za upravno in poslovno po- Center za tuberkulozo morali preurediti v center za jon. S tem denarjem bi obli- droćje pri Bolnišnici Golnik Slovenija potrebuje in ga tuberkulozo po najnovejših kovali posebno proračunsko in dodaja, da so se na Mini- tudi po predpisih moramo standardih. Predvidevamo, postavko/' pojasnjuje Vasja strstvu za zdravje že dogovo- imeti. Zanj sta primerni dve da bo ta naložba vredna med Rebec. Jesenice Začetek obnove Tavčarjeve ceste Na Jesenicah so začeli obnavljati Cesto Cirila Tavčarja na Plavžu. V prvi fazi bodo obnovili del ceste od križišča pri Integralu do objekta Tavčarjeva je povedal župan Tomaž Tom Mencinger, Obnovili bodo fekalno in meteorno kanalizacijo, vodovod, cestno razsvetljavo in cestišče. Izvajalec je Cestno podjetje Kranja dela pa naj bi bila končana do septembra. Vrednost prve faze obnove je 660 tisoč evrov, pro- jekt pa delno sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj. V času obnove naj ne bi prihajalo do daljših popolnih zapor ceste. U. P. "i- —• Gorenjska 96 MHz RADIO Z A RADOVEDNE wvi^w.lidl.sí MP3-CD âvtoradio * z Bluetooth napravo za prostoročno telefoniranje «Pnkaz zadnjih 20 klicev • Prostoročna z zunanjim OGG, WMA avdio tormate • A2DP (avdlo pœnos iz te gfona na če to podpira Visokotlačni čistilnik Pritisk do 135 barov, pretok do 530 l/ti rezervoarza kemikalije, vrtljiva ščetka, drsalo za opremo Ročna razprti ina pištola 2 manonietrom za prikaz pritisíca in vrtljiva sklopka z medenine Vklj. 500-ml Samodejni Moč 2.5SO W so {iobavi|ivi samo v 0nicicnih kaličindli, V pii \ ^amo vhoiičiiiaii. obtiamih n go^^podiri biva da botio kijulj skrbiismu ndCnovi^niu mtfíí pri vt* \Aiú7a i/dekfiliie olcini;niov(laiá^p(CMj'iiu/^Joť V$c ccnť &n v ^IR impacldkoind DOV ^aiiskarshe ttc odgovđ^iamo J • 6 GORENJSKA info(S^g-da$.si GORENJSKI GlAS petek. 2$. juliia 2008 Zdravnica ne odhaja samo zaradi najemnine Aka Hartmak nidtve njenih idej. Petemelje- Ija čez rob. Po njenih besedah ....................................... va Prevcu očita tudi neodgo- jim je župan obljublial nepro- Železniki • Kot smo že poro- vome izjav« o trajanju obnove fitno najemnino. "Najemnina Čali, je Špela Petemdj, ena od zdravstvenega doma po po- zdaj znaša 6,08 evra po kva- trehsploSnihzdravnikovvŽe- plavah. "Najprej smo mislili, dratnem metru, medtem ko je ieznikih, občini vmila korKe- da bomo v Seldh tri mesece, v Škofji Lold 4,8 evra. V obnov- sijo/ Vzrokovje več, glavni pa zdaj pravijo, da naj bise obno- Ijenem zdravstvenem domu zagotovo ni najemnina," je na va končala do konca januarja, bi bila moja ambulanta vdika. trditev župana Mihaela Pre- a ne verjamem. Župan je ob- 70 'kvadratov', 5e bi zaposlila vca odvrnila Petemeljeva, ki ljubil tudi, da bo občina am- še ene^ zdravnika, bi bilo to se je v teh dneh vrnila z dopu- bulante opremila s pohi- še enkrat toliko prostora, če pa. sla. Kot pravi, je že pred leti štvom, pred dvema tednoma priStejem Še obratovalne stro- zaradi velikega števila paden- pa smo dobili pismo, da od ške, pa ne pridem več skon." tov in preobremenjenosti že- t^ odstopajo zaradi predra- meni zdravnica, ki svoje odlo- lela urediti dodatno ambulan- ge adaptadje." Najemnina je, čitve ne namerava spremenid to in zaposliti še en^ zdrav- kot pravi, zadnji razlog za nje-nika, a župan ni podprl liies- no odloótev, je pa morda kap- in tako 2 novim letom zapušča zdravstveni dom Železniki t. > KD Finančna točka premoženjsko svetovanje, d.0.0. Stremimo k najboljšemu standardu storitve svetovanja in k največji ponudbi finančnih produktov. Sledimo sodobnim pristopom In rastemo skupaj z njimi. Na$ cilj so zadovoljne stranke. Zaradi razvojne usmeritve družbe In Širitve na tuje trge iščemo nove, ambiciozne in odgovorne sodelavce in sodelavke. Novim sodelavcem in sodelavkam nudimo možnost osebnostnega in karlemega napredovanja na domaČem ali na tujih trgih, vodenje lastne prodajne ekipe, različna in redna izobraževanja, stimulativno nagrajevanje. V našo sredino bomo sprejeli: v 10 FINANČNIH SVETOVALCEV (m/ž), ki bodo skrt)ell za svetovanje strankam na področju naložb. Nudimo zaposlitev za določen čas (5 kandidatov) oziroma nedoločen čas (5 kandidatov) z možnostjo zaposlitve v poslovalnici Finančna točka. Od kandidatov pričakujemo: - komunikativnost, - voljo po osebnostni in karíerni rasti, • željo po dodatnih usposabljanjih, - najmanj V. stopnjo izobrazbe, • pripravljenost za delo na terenu, • poznavanje MS Office okolja in deia z Internetom, - vozniški izpit 6 kategorije. MEDNARODNE MENTORJE (m/ž), ki bodo skrbeli za razvoj in koordiniranje prodajnih poti v državah centralne in JV Evrope. Z izbranimi kandidati bomo sklenili redno delovno razmerje za določen čas enega leta s šestmesečnim poskusnim obdobjem ter trimesečnim uvajainôm obdobjem za pripravo na delo v tujini. Od kandidatov pričakujemo poleg pričakovanj navedenih pri zgornjem razpisu še: - znanje angleškega jezika. - detovne izkušnje na finančnem področju, - pripravljenost napotitve na delo v tujino, - pripravljenost za učenje lokalnega jezika, - dobre organizacijske sposobnosti in prodajne veščine ter sposobnost načrtovanja, • dobre sposobnosti pisnega in ustnega izražanja. Zaželene so izkušnje v tujini, poznavanje lokalnih jezikov. Opišite dosedanje delovne izkušnje in nas prepričajte, da ste pravi za nas. Dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja in/ali opravljen preizkus strokovnih znanj s področja trženja investicijskih skladov je zaželeno, ni pa pogoj. Vaše pisne prijave pričakujemo do 4.8.2008 na naslov; KD Finančna točka, d. o. 0., Celovška cesta 206, 1000 Ljubljana s pripisom 'ZA RAZPIS' 3li na elektronski naslov kadri.ft@kd-group.si O izboru ali nadaljnjih postopkih bomo kandidate in kandidatke obvestili pisno v zakonsko predpisanem roku. KO Finanina pfvmoionj&ko svetovanj«, d.0.0. Ceiovika cesta 206, L|ubl|ana www. kđ-firoup.coni Obnova skakalnic v Sebenjah obnavljajo tri manjše skakalnice, ki so bile zaradi dotrajanosti že nekaj let zaprte. Ana Haktman Set>enje - V začetku septembra se bo po skoraj dveh letih zaključil projekt ureditve Skakalnega centra Sebenje. Do takrat se bo predvidoma končala prenova treh manjših skakalnic v velikosti 8,15 in 24 metrov, ki so bile po besedah Janeza Brzica^ pred* sednika Nondijskega smučarskega kluba Tržič, zaradi dotrajanosti že nekaj let zaprte. Tako ne čudi, da beležijo močan upad najmlajših skakal* cev, Id ne morejo trenirati doma, klub pa jim zaradi omejenih finanâiih sredstev težko zagotavija trenir^ge drugje. A tržiSkim smučar* skám skakalcem se kmalu obetajo precej boljše razmere. Letos so že zaključili obnovo največje, 5o-metrske skakalnice, ki se je zaradi zemeljskega pLazu premaknila in razmajala, kmalu pa bodo Na obnovljenih skakalnicah v Sebenjah bodo septembra po prenovljene tudi tri manjše nekaj let»h spet lahko izpeljali tekmo za pokal Tržiča. skakalnice. Uredili bodo nove temelje, kovinsko konstrukd* letih na obnovljenih skakalni* evrov. Občina Tržič, ki je jo, smučišče s plastično cah lahko izpeljali tekmova- pred dvema letoma postala masor id omc^oča skoke po- nje za pokal Tržiča in gorenj- tudi lastnica zemljižč in ob- leti in pozimi, doskočišče z montažno œrado, odvodnja- sko regijsko tekmo. Smučarski skoki so bilž vedno doma v jektov v skakalnem centru, bo prispevala 84 tisoč evrov, vanje in kanalizacijo, Obnov- Tržiču, zato moramo zagoto- 23 tisoč evrov pa so uspeli Ijen park nameravajo ogradi- viti, da tako tudi ostane," je pridobiti na ministrstvu za tí, da bo varnejši pred vanda- poudaril župan Borut Sajovk šolstvo in šport ter Fundaciji lizmom. "Končno nam bo in dodal, da bodo s to investi- za Šport, Skupna vrednost uspelo urediti skakalni center djo dokončno rešili dolgolet- celotne investicije z odkupi Sebenje. Prizadevni športni- ni problem propadajočih ska- zemljišč, ureditvijo lastni- ki, trenerji in vodstvo kluba si kalnih objektov. štva objektov in obnovo vseh to nedvomno zaslužijo. Sep- Obnova treh manjših ska- skakalnic (tudi 50-metrske) tembra bomo tako po dolgih kalnic bo stala okoli sto tisoč znaša okrc^ 300 tisoč evrov. V Vodicah ločujejo odpadke Pri čistilni napravi Vodice so odprli začasni zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov. Jasna Paxadin enkrat na leto," je povedal pirja in kartona, stekla ter ..............................................................................župan Brane PodborSek in plastenke in pločevink in za- Vodice • Občina Vodice se je dodal, da je zbirni center na- bojnik za odlaganje odsluže- tega projekta za čistejše oko- raenjen vsem vodiškim go- nih CD in DVD plošč. Grad- Ije skupaj s komunalnim spodinjstvom, ki so že vklju- bene, nevarne, azbestne in podjetjem Snaga lotila tudi čena v sistem ravnanja z od- druge podobne odpadke ter na pobudo občanov, Id so ko- padki, torej Snagi plačujejo avtomobilske gume bodo sovne in nevarne odpadke položnice, oddaja odpadkov morali občani Še vedno vozi- do zdaj morali odvažati v do dveh kubičnih metrov pa ti v Zbirni center Barje. precej oddaljen zbirni center bo brezplačna. na Barje. II Zbirni center bo odprt vsa- Začasni zbirni center so ko soboto, odpadke pa bodo Doslej smo imeli po vsej uredili pri Čistilni napravi občani odlagali sami ob po- občini urejene ekološke oto- Vodice, kjer je že namešče- moči oskrbnika centra in ob ke, dvakrat letno pa je bil nih sedem velikih zabojni- občasnem nadzoru usluž- organiziran tudi kosovni od- kov za zbiranje kosovnih od- bencev Medobčinskega in- voz. Zdaj bomo imeli zbimi padkov, električne in elek- špektorata. Kot je Še povedal center v svoji občini, zato ob- tronske oprerae, zelenega župan, pa je zbimi center ob Čane pozivam, naj ga Čím odreza, pohištvenega lesa, čistilni napravi le začasen, večkrat obiščejo, saj bomo kovin in kovinske embalaže saj ima občina v načrtih ure- tako lahko vsi skupaj privar- ter bioloških odpadkov. V ditev stalnega centra večjih čevali pri kosovnih odvozih, sklopu centra so uredili tudi dimenzij, ki pa bo na drugi ki bodo odslej organizirani le ekološki otok za zbiranje pa lokadji« GORENiSKI GLAS petek, 25. julija 2008 îJ**JJ •• vilma.stanovnik@g-glas.si 7 Skakalci na Z današnjimi večernimi kvalifikacijami se v Hinterzartnu začenja Poletna velika nagrada v smučarskih skokih, v Nemčiji pa ne bodo manjkali naši orli. Vilma Stanovnik Kranj • Čeprav so za mnoge smučarski skoki še vedno predvsem zimski Šport, pa so tudi tekme na skakalnicah z umetno plastično maso zadnja leta postale vse bolj priljubljene tako pri skakalcih kot n j ihovih navij ačih. Največje poletno tekmovanj e pa so tekme za Poletno veliko nagrado, ki se danes začenjajo v nemškem Hinterzartnu, nadaljevale pa so bodo naslednji konec tedna v Einsiedelnu v Švici, v Cure-hevelu v Franciji ter za konec prvega dela 5. avgusta zaključile v Pragelatu v Italiji- Sledili bodo trije tedni odmora, nato pa bosta konec avgusta tekmi v Zakopanih. Robert Kranjec zaradi menjave tehnike skakanja še iŠČe pravo formo. /Fotorc^ud Kr.^ Sredi septembra bo še la- ponska turneja s tekmama v forme posameznikov, na II Vesei sem, da sem se uvr- pa spet slabše. Zato rezultati Hakubi, v začetku oktobra prvi teksni pa bodo nastopili stil v ekipo, in upam, da bom zame sedaj niso najpo- pa se bo Poletna velika na* Jernej Damjan, Primož Piki izkoristil priložnost ter poka- membnejši, pomembno je, grada zakij učila s tekmama v Mitja MeŽnar in Robi Kra- zal tako dobre skoke, kot sem da osvojim tehniko in se do- nemškem Klingenthalu in njec. Ker bo letos uvodna jih v zadnjem času. Uvrstitve bro pripravim na zimo," je češkem liberecu. tekma namenjena tudi tek- pa težko napovedujem," je predodhodomvNemčijopo- "Bolj kot naše želje, da bi movanju v nordijski kombi- povedal novinec v A ekipi 20- vedal Kranjec, eden od letoš- vsaj enkrat posegli med prve naciji, pa z nami v Nemčijo letni Tržičan Mitja Mežnar. njih adutov trenerja Matjaža tri in trikrat med prvih potujeta tudi Mitja Oranič in Bolj slabe volje pa je bil izku- Zupana. Vsi skupaj se bodo osem, je pomembno, da Marjan Jelenko, " je po torko- Šeni Kranjčan Robert Kra« že danes v Hinterzartnu po- nam bodo poletna tekmova- vem treningu na kranjski njec. "Kondicijsko sem do- merili v večemih kvalifikad- nja služila kot priprava na skakalnici povedal športni bro pripravljen, ker pa spre- j ah, jutri popoldne bo ekipna zimo. Ekipe za posamezne direktor za skoke in nordij- minjam tehniko skokov pa tekma, v nedeljo pa prva po- tekme bomo sestavili glede sko kombinacijo Franci Pel- se mi občutki iz skoka v skok samična tekma za pokal šti- na proces treninga in glede ek. menjajo • enkrat gre dobro, rih narodov. Peking 17 gorenjskih športnikov ► 1. stran Besnice, gorska kolesarka V imenu vseh 62 sloven- vled slovenskimi olimpijd v11wa Stanovkik Blaža Kjemenčič iz Bukov- skih olimpijcev je olimpijsko bodo že prvi dan na cestni ščice, plavalci Luka Turk in prisego prebral naš najizku- diiki nastopili naši kolesarji, ja» ....................................... Teja Zupan iz Radovljice, šenejši potnik na Kitajsko, diald, judoisti, veslači, plavalci Ljubljana-To so: atleti Matic Anja Čarman z GodešiČa, strelec Rajmond Debevec, ki pa tudi gimnastičar Mitja Pet« Osovnlkar in Brigita Langer- Sara Isakovič z Bleda in Anja tokrat že šestič odhaja na kovšek in igrallo badmintona hole iz Škofie Loke, Rožle Klinar z Jesenic, veslači Iz- olimpijska prizoriSča, kjer bo Maja Tvrdý. Tekmovanja na Prezelj iz Kranja, Roman lok Čop in Rok Rozman iz slovesnost ob odprtju natan- različnih prizoriščih se bodo Kejžar iz Sorice in Damjan Radovljice, Luka Spik iz Lip- ko Čez dva tedna, 8. avgusta, nato vrstila vse do 24. avgusta, Zlatnar iz Stahovice, kolesar nice pri Kropi ter Tomaž in prva tekmovanja pa se bodo ko bo kot zadnji naš nastopil Tadej Valjavec iz Zgornje Miha Pirih iz Žirovnice. začela dan kasneje. maratonec Roman l^ižar. PADALSTVO Lesce Avbijeva bo branila naslov svetovne prvakinje Potem ko so najboljši slovenski padalci z odliko opravili prve tri letošnje tekme v svetovnem pokalu skokov na ciij, jih od nedelje do prihodnje sobote čaka najpomembnejše letoinje tekmovanje. V Lučencu na Slovaškem bo namreč 30. svetovno prvenstvo v klasičnih disciplinah {skoki na cilj), kjer bo nastopila tudi sedemčlanska slovenska ekipa. V moški konkurenci bodo reprezentanco sestavljali Roman Karun^ Uroš Ban, Senad Salkič, Borut Erjavec in Domen Vodišek, ki največ pričakujejo od njihove paradne discipline, skokov na cilj. Dekleti Irena Avbelj in Maja Sajovic bosta nastopali v posamičn konkurenci, kjer Avbijeva brani naslov svetovne prvakinje vf- gurativnih skokih. V slovenskem taboru sov napovedih zmerni kot običajno, ekipno je želja uvrstitev do petega mesta in osem centimetrov najboljšega posameznika v konkurenci molkih, dekleti pa s\ želita Čim manj cm v skokih na cilj, Avbijeva pa rreri Še na finale figurativnih skokov. Z. R. NOGOMET Domžale Z goloma Zinka do želene zmage Minulo sredo so nogometaši Domžal na domaČem igrišču v povratni tekmi prvega kroga kvalifikacij lige prvakov gostil luksemburško ekipo F 91 Dudelange. Tekma ljubiteljev nogometa ni navdušila, sa; je bilo priložnosti za zadetek na obeh straneh malo. Se je pa v drugi polovici tekme k sreči razigral Luka Žinko, ki je gol nasprotnikov zatresel v 65. in nato še v 85. minuti, ter postavil končni izid tekme 2:0 (0:0). Tako so slovenski pn/aki dosegli zastavljeni cilj, saj so brez večjih težav (v Luksemburgu so prejSnji teden slavili 1:0) napredovali v drugi krog lige prvakov, ko se bodo v sredo, 30, julija, doma pomerili z zagrebškim Dinamom. Že ta konec tedna pa se bo s tekmami drugega kroga nadaljevalo slovensko državno nogometno prvenstvo v prvi ligi Telekom. Domžalčani se bodo znova predstavili na domaČem stadionu» ko bodo v soboto, 2 začetkom tekme ob 20.45, gostili ekipo Nafte. V. S. VABILA PRIREDITVE Dfžavno prvenstvo v odbojki na mivki v Kranju - Danes \n jutri bo na ploščadi, nasuti z mivko, pred MO v Kranju potekal letošnji Četrti turnir Tušmobil LG presented by Mesta, ki bo hkrati veljal tudi kot letošnje državno prvenstvo v odbojki na mivki za číane in članice. Današnje tekmovanje se bo začelo ob 9.30 {osem tekem se bo odigralo tudi v ŠRC Vegu v Besntci); zadnje polfinallste pa bomo dobili šeie nekaj po 22. uri. ko je predvidena zadnja tekma po skupinah. Spored se bo jutri, v soboto, začel ob 14.30. ob 18.30 je predvidena prva tekma za tretje mesto. Ob 21. uri naj bi se v finalu pomerili najboljši ženski ekipi, uro kasneje pa naj bi na mivko stopili še najboljši moški odbojkarji. B. M. Enajsti gorski tek na Grintovec • Klub gorskih tekačev Papež bo to nedeljo s startom ob 9. uri pripravil enajsti tek na Grintovec. Tekmovanje bo "hkrati tudi državno pn/enstvo v gorskih tekih navkreber ter četrta tekma Pokala Slovenije v gorskih tekih, zato pričakujejo rekordno udeležbo. Slovesna podelitev In razglasitev rezultatov bo ob 15. uri pri domu v Kamniški Bistrici. Več Izveste na www.kgtpapec.com. V. S. Balinarski turnir na jesenicah - Člani Balinarskega kluba Jesenice bodo jutri, v soboto, organizirali 46. turnir za poka mesta Jesenice. Začetek bo ob 8,30 v Bazi na Jesenicah. J. R. « Šahovski turnir na Sobcu - V Turističnem kampu Šobec v mesecu juliju m avgustu vsak ponedeljek potekajo šahovski turnirji. Četrti bo ta ponedeljek, 28. julija, s pričetkom ob 18. uri. Šahovske rekvizite zagotovi organizator turnirjev • Î0 Gorenjka Lesce. Prijave sprejemajo do 15 minut pred začetkom tekmovanja. Informacije: Nejc Petrovič, GSM: 041 /461 606 ali na elektronski naslov: nejc_petrovic@hotmailxom. O. O, Mehanizmi Iskra Mehaniki, irniuslrila mehanizrrov aparsiov in sistemov, d. d., Lípníca Smo podjetje s sortnimi izkušnlRiTJi na finomefíafíike. slslctrome- In elektroniki, z lastnim razvojem in trienjem zahfevnin sistemov. iz/felkov In tehnologil, v csfoti usmerfenii v izvoz Naèe ambiciozna nairta poćpiraio standardi kzkmsij in proces mefjnifi iztoijiS!^. predvs^ pđ motivirani, sposobni in prizade vnl sodelavci. Swo prvo slovansko podjetje, kife za svoja prizaćevanfa na poOročju izobraževanja in razvoja zaposlenih prejelo mednarodni nsziv "VIAGATSUIV LJUDI". Družba Hafe 470 sodelavcev, vam možnost, da skupaj z nami uresničite svoje poklicne ambicije Zaposliti želimo* PROIZVODNE DELAVCE (m/ž) Z osnovnošolsko Izobrazbo if> 1 mesecem delovnih izkuienj. Dc o obsega rva^nje enostavnih delovnih operadj pn montaži ďelov. polizdelkov in (Zdelkov ter sistemov s podroâj fiiomettanlke. elektromohanike ali elektronike, f^roizvodne delavce/ ke bomo zaposlovali tako na lokacJji v Upnici, kot na lokaciji v Kamniku In sloer v mesecu septe mbnj. V obratu v KAMNIKU želimo zaposliti: RAZVIJALCA PROCESA (v plastikami) (m/t) 2 visješolsko izobrazbo strojne smeri in funkcionalnimi znanji iz predelave termoptastov. Prednost imajo kandidati 2 znanjem vsaj enega tujega jezika (nem. ali ang.). znan|i I2 poznavanja tehnolcagij m razvojnih trendov na področju predelave plastike in vsaj enoletnimi delovnimi i IZMENO VOD J A (v plastikami) (m/ž) $ srednješolsko Izobrazbo strojne smeri (IV. stopnja) in lunkcionalnim^ znanji s področja metod vodenja manjiih skupin In organiziranja dela. Prednost Imajo kandidati z dveletnimi izkušnjami pri predelavi termoplastov. Na sedežu podjetja v UPNICI želimo zaposltti; SAMOSTOJNEGA STROKOVNEGA SODELAVCA ZA RAZVOJ otretinlml dokazili pošijite v 6 dneh po objavi na nai naslov; KSKilA iEHANiail. t Uptfn. LJ»qIu 8.4ř46 inçê, 53 55 109, taks: {04) 53 36 593, www.iskrHnenani2nTkL^. e-po§ta: bbenedtO(C@i$kr&mehanizml.si A 8 K o si monjub ic@g-gias.si GORENJSKI GLAS petek, 25. julija 2008 motnřk Osemletni kolesar trčil v avto v sredo popoldne okoli 15. ure se je v prometni nesreči v Motniku (na območju občine Kamnik] huje ponesreči osemletni otrok. S kolesom se je peljal ob levem robu ceste In zavil levo na prednostno cesto v trenutku, ko je po njej pripeljal 46-letni voznik osebnega avtomobila Renault Clio. Po trku je otrok padel po vozišču in utrpel hude rane, zato so ga z reševalnim vozilom odpeljali v ljubljanski Klinični center. S. Spodnje Stranje Pregloboko pogledal v kozarec Kamniški policisti so včeraj kmalu po polnoči v Spodnjih Stranjah ustavili 46«letnega voznika osebnega avtomobila. Nekaj jih je navedlo, da so voznika preizkusili z alkotestom, ta je pokazal, da ima 1,69 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka (3,57 promila). Voznika, ki je tako globoko pogledal v kozarec, so seveda pridržali. Za takšen prekršek je zagrožena globa najmanj 950 evrov in i3 kazenskih točk (izguba vozniškega dovoljenja}. S. KRIDINAL Bohinjska Bistrica Vlamljala skupina mladoletnikov Policisti so sporočili, da &o raziskali trinajst vlomov v gostinske lokale in stanovanjsko hišo, ki so jih v prvi polovici leta obravnavali na območju Bohinjske Bistrice. Sumijo, da jih )e storila skupina mladoletnikov z domačega območja. Policisti bodo mladoletnike kazensko ovadili. RADOVgiCA, ŠENČUR Tatovi na gradbiščih Neznani storilcb so v noči na torek z gradbenega stroja -kombiniranega rovokopača, ki je bil parkiran na gradbišču gorenjske avtoceste, ukradli udarno kladivo znamke Rotail 3505. Na ta način so gradbeno podjetje oškodovali za približno štiri tisoč evrov. Policija preiskuje tudi tatvino gradbenega materiala (hidroizolacije in zaščite za hidroizolacijo) z gradbišča na območju šertčurja^ ki se )e zgodila v še neu-gotovljivem Času. i D A T R I S Kranj Vzel denar v noči na sredo je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo na Cesti 1. maja v Kranju in ukradel denar. To noČ je najbrž isti nepridiprav poskušal vlomiti tjdi v sosednjo hišo, a so ga pregnali lastniki. S. Š. za k^mnik* 1S tvrov 4poMii NMev^«: po ai po «L poiti: Gorenjski Glas slabo poučeni "Nekateri gredo na Triglav brez okrepčilne pijače v nahrbtniku, spet drugi imajo nahrbtnike tako obtežene, da jih teža med hojo povsem izčrpa," pravi Robert Kralj, vodja gorske policijske enote na Policijski upravi Kranj. Simon Šubic Kamnilko sedlo-Kamniška ..............................................................................Bistrica, Mangaitsko sedlo- Kranj - Obiskovalci sloven- Mangart- Mangartsko sedlo skîh gora so vedno bolje in Podvoiovl[ek-Molička peč- opremljenl, slabše pa je z Ojstrica-Pod volovi jek. Naj- njihovim znanjem o gomi- večkrat so planince opozorili štvu, niti ne kažejo volje, da zaradi neprimerne (nizke) bi si ga pridobili, po zadnji, obutve, opozarjali so tudi na julijski preventivni akciji v zaprto planinsko pot, ki vodi slovenskih gorah ugotavlja od Vodnikovega doma pod Robert Kralj, pomočnik po- Tošcem proti Rudnemu pol- veljnika gorske policijske ju na Pokljuki. "Vendar je enote na Generalni policii- večina opozorjenih o nepri- ski upravi in vodja gorske memi opremi ali zaprti poti policijske enote na Policij planin arjen jem na daljava- ski upravi Kranj. Številni la," je dejal Kralj. planinci oziroma gorniki Namen preventivnih ak- imajo pomanjkljivo znanje dvnosti policije je ozavešča- o varnem gibanju v gorah, nje planincev o nevarnostih pred odhodom na ture se v gorah ter svetovanje za varne pozanimajo o vremenski no gibanje in preživljanje napovedi in težavnosti iz- prostega časa v gorah. Obis- brane poti. "Problematična kovalce gora želijo opozoriti je tudi oprema, ki jo vzame- predvsem na primemo obu- jo s seboj. Nekateri gredo tev in oblačila ter na po- na Triglav brez okrepčilne membnost vpisovanja v knji- pifače v nahrbtniku, spet go obiskovalcev gora ter drugi imajo nahrbtnike spremljanje vremenske na- tako obtežene, da jih teža povedi med hojo povsem izčrpa," pravi Kralj. Poletí je na brniškem leta- Robert Kralj: "Obiskovalci gora ?o vedno bolje opremljeni, lišču organizirano dežurstvo slabše pa je z njihovim znanjem."/ Poeo: comd Na preventivni akdji v vi« reševalne ekipe za helikop- sokogorju, ki je potekala 12. tersko reševanje v gorah, ki v nesreč v Letalski policijski in nepoznavanje terena julija, so bili gorski policisti juliju in avgustu poteka od enoti prisotni tudi ob pone- {69). Lani je v slovenskih go- prisotni na naslednjih pla- četrtka do nedelje, septem- deljkih, torkih in sredah, " je rah izgubilo življenje kar 43 ninskih poteh oz. smeteh: bra pa od petka do nedelje, še povedal Kralj. ljudi. Do minulega petka so Gozd Martulj ek-RutarŠki "V dežumo ekipo smo vkliu- Lani je bilo sicer v naSih gorski reševalci v gorah po- vršič-Beli potok-Gozd Mar- čeni tudi policisti gorske gorah skupaj 348 nezgod, še sredovali iii-krat, enajst tuljek, Vršič-Mojstrovka- enote, ki bomo julija in av- vedno pa so najpogostejši oseb pa je vtem času izgubi- Vršič, Kamniška Bistrica- gusta zaradi porasta gorskih vzroki padec (133), zdrs (91) lo življenje. Ostali brez letalskih vozovnic Oškodovanki nista poleteli na Tajsko, ker preko spleta plačanih letalskih vozovnic sploh nista prejeli Simon Šubic žev, presenetila pa naju je nadvse ugodna cena, saj je Kranj • Policija svari pred bila približno 150 evrov morebitnimi zlorabami pri ugodnejša od drugih. Temu spletnem nakupu letalskih sporočilu je sledila kore- vozovnic, Policijska uprava spondenca z osebo, ki se je Ljubljana že preiskuje do* podpisovala kot Marc oz Mr! mnevno spletno goljufijo, Esch. Zara^ Časovnega pri- pri kateri sta marca letos tiska sva se po prejeti po- oikodovanki prek spletne nudbi odločili za nakup vo- strani http://www.reisen- zovnic pri omenjeni agend- | nach-thailand.de naročili le- ji. Denar sva konec aprila -g talski vozovnici za polet na nakazali na osebni račun 3 relaciji Nem6ja (Munchen)- {ime je nemško) na Tajsko, Tajska. Kljub pravočasnemu pri čemer sva prejeli "boo- vplačilu do načrtovanega da king confirmation". Štiri- li, kasneje pa sta ugotovili meznikom ... Posebno po —— — • ^ • '""--O — — .. — ..-.— v.-... . p-v- «.— . »«•, • •• —W. « — f'M tuma odhoda (ta mesec) ni- najst dni pred odhodom naj da je bilo na enak način zornost je treba posvečati sta prejeli letalskih vozovnic bi prejeli še "booking code", oškodovanih vsaj še enajst "ponarejenim stranem", ki v v % % ^ ^ 9 » % » oziroma gesel za prevzem le- vendar naju je Marc spretno oseb. se od originalnih in zaupa- talskih vozovnic na letališčiL zavajal do zadnjega dne z iz- Policija priporoča, da se nja vrednih strani razlikuje- "Šlo naj bi za spletno po- govorom, da imajo težave s pred nakupom prek spleta, jo v majhnih podrobnostih. tovalno agend)o White Ore- strežnikom in da se, seveda, še posebej prek spletnih Kadar poslujete ali naročate hid, kamor sva (preko obraz- trudijo na vse moči ... Kore- strani, ki imajo "zaščitene" prek spleta, shranite vsa ca na njihovi spletni strani) spondenca je ves Čas poteka- strani (prek L i. vamih stra- elektronska sporočila ali dru- poslali tudi najino povpraše- la redno in rudi odgovori so ni), s pomočjo klepetalnic, ge načine komuniciranja vanje. Nemudoma sva na prihajali z nekajminutno forumov ali na drug način ("zgodovina"), svetuje polid- svoj e-mail prejeli odgovor, razliko, " opisuje ena od da je v tem terminu še mož- oškodovank. Letalskih vo- prepričate o izkuinjah dru- ja, ki le tako lahko učinkovi-gih pri poslovanju s posa- to preiskuje takšne spletne na rezervacija letalskih sede- zovnic na koncu nista preje- meznim podjetjem, posa- goljufije. 146 Priloga Gorenjskega glasa Letošnje leto je Avsenikovo leto, saj mineva 55 let od začetka glasbe, ki sta jo ustvarila brata Slavko in Vilko Avsenik in je spremenila glasbeno podobo sveta. Avgusta pripravljajo pri Avsenikovih v Begunjah veliko praznovanje. Pred njim smo se pri Avsenikovih doma pogovarjali s Slavkom Avsenikom in ženo Brigito. Slavko in Brigita Avsenik Jože Košnje k ku, kjer so me imeli radi, je ....................................... bú moj glasbeni konzerva- Slavko, z ženo Brígíto sta- torij. Spominjam se» da je nujeta v Ljubljani» vendar §el neko noć ob enih zjutraj sta skoraj vsak dan v Begu- eden od prijateljev, ime mu njah. Kaj vas tako vleče v je bilo tudi Slavko, domov iskat mojo harmoniko, da je rodno vas? Slavko; "Tukaj sem doma. bilo veselje še večje. Roblek Viííč iid je ta kraj, s katerim je del iiiojili spominov. Se« ostajan trdno povezan. Sin daj Lmam veČ časa za nfiho- Grega je prevzel gostilno, vo obujanje." žena Bngita pa skrbi za galerijo in muzej. V Begunjah Harmonika je bila vaša mi ni dolgčas. Zvečer se vra- glasbena ljubezen. Oče je Čam v Ljubljano. Zaenkrat v vam kupil diatonično, bratu mojem življenju brez Bc- Vilku pa klavirsko, zaradi guni ne gre. M "Dopust je bil omenjate za naju vedno v svojih spominih pogosto fantovska leta Česa se najraje spominjate? dtre. Ko sem odšel v Ljublja- Slavko: "Otroci smo mora li doma veliko delati. Sp>onii deloven. Sama njam se košnje. Lepe sporni ne imam na delovno brigado sem vzela S s katero smo na Planinci po- dirali les. Spominjam se Pla česar ste bili užaljeni. Slavko: "Ja, to je bilo leta 1936. Takrat je brat (anez dobil violino, sestra Majda pa no, nisem imel nobenega in- štnimenta. Brigita in Slavko Avsenik na vrtu hiše v B^unjah / Ark» eufwM Potem ste začeli glasbo pi« nji dan sem na majhno že- Brigita: "Ko je prišel Vilko Slavni na tujem. sati sami... nino Hohnerjevo harmoni- na obisk prav takrat, ko ob rekova ni doma Slavko: " Ko sem prišel v ko skladbo zaigral bratu Vil- Siavko igral na harmoniko, je seboj kovček z nice, kjer sem kot smučarski Ljubljano, je brat VUko od- ku, ki je naredil notni zapis obstalin dejal: Slave, to je ne- Avseniki ste se leta i960 od- skakalec pogosto breniral in kril, da je moje igranje na in aranžma. Mojih črt in kaj čisto novega. Kaj takega ^^^ ^ poklicno ukvarjanje notami, ^iaVKO tekmoval, v Begunjah smo harmoniki nekaj posebnega. P imeli družbo, ki je bila vsak Ker so za radijsko oddajo Če- pa niaSnetOlOn, večer skupaj, s kolesi smo se trtkov večer potrebovali nove pik ni razumel nihče, tudi brat Vilko ne." še nisem slišali Prav Slavko je ^ glasbo. Pustili ste službe uvedel v igranje harmonike ^^^ ^ g'^sbo. S značikio tresenje. Kvartetu je ^^ «te tudi veliko tvegali. vozili k Sveti Neži nad Trži- skladbe, sem se poskusil v Z bratom sta bila idealen Slavko dodal šeldtaro in igra- Slavko: "Mi smo imeli še da je lahko Čem, kjer sem se ženil pri Dolinškovi Brigiti moji seda- pihanju. Začel sem in odkril v sebi tudi ta talent. Sam sem pai. Sđini ste večkrat dejali, nje ansambla je bilo še popol- ^^^ Gorenjski Wartpt dogo- da uke glasbe ne bi bilo, če nejše. Ko je bil Vilko pri voja- ^^ " ^^ Študiral in nji ženi. Veliko sem bU v Les- pisal viže, brat Vilko pa jih je bi bUi tudi vi, Uko kot Vil- kih, se je Slavko potrudil in ^^ smo začeli i_pti . . cah, kjer je imela teta tovarno aranžiral, To je bila velika pnprâVi] Sil nogavic in v kateri sem se iz- sreča. Potem se je najino so- ko, glasbeno izobraženi, Slavko: "Ne bi Nebilo. Glas- sam aranžiral štiri skladbe." skladbe zunaj, smo bili največkrat med Slovenci na Koroškem. Ker so se začela pojavljati za prihodnje tovarni Tonosa. ' učil za pletilca. Zaradi tega delovanje nadaljevalo. Posta- bene §ole so takrat učile pov- Besedil pa niste pisalir pokHca sem zapustil domačo lo je neskončno, Nastalo je sem drug način glasbe. Ne Slavko: "Nekaj sem jih ^^ ''^bUa za igranje v Av- vas in se zaposlil v Ijitbljansld okrog tisoč skladb. Ogromno vem, kako je s tem danes. BU tudi napisal. Običajno sem atriji in v Nemčiji, smo Wli neuporabljenih idej imam še sem samouk, ki je v sebi no- napisal besede za prve takte P^^^ službe m iti in piscem besedU dal idejo ^ «"«f- Seveda smo tvegali. za naslov in vsebino. Tako ^^ako življenje Brigita: "Fantje so se kar na kasetah. To so nedokor- sil veliko .skladb." tumei e. usuli pred našo gostilno, čana dela.'* Pred njo je bilo včasih aidi Obveznosti do po sedemdeset koles." Kako ste si uspeli zapomni- je bUo pri Planici, pri sklad- leganje. Povpraševanje po nastopov m pogosto ste su na Roblek. ste neke posebne znake, ki notami. Njemu v čast ste napisali eno ste jih razumeli samo vi. Kako ste pisali viže brez po- ri toliko skladb? Večina bah Mi ga spet žingamo. našem igranju ]e bilo tolikš-znavanja not? Uporabljali glasbenikov si pomaga z Pod cvetočimi kostanji. ^^ ^^^ podpisovali po- Tam, kjer murke cveto in še " ^^^^ ^ ___________^.......,__________________________________SUvko: "Drugi člani an- pri nekaterih. Za skladbo ^ ^^^ ^^ snemanj so bile od vasai najbolj znanih víž, Slavko: "Veliko viž [e na- sambla so jih uporabljaU,, Ko je naša mamica po mle- leto smo imeh tudi po 250 Slavko: "Na Roblek sera stalo v tovarni Tonosa. Stroj sam pa nikoli. Velikokrat ko šla sem napisal besedilo nastopov, kar dotlej m uspdo velike/' (Brigita šel pogosto s harmoniko, je tekel, sam pa sem vmes sem ponoči vstal in igial. in glasbo in jo posvetil otro- večkrat pa sem za trening na papir risal svoje črte in Melodije sem imel v glavi in kom. Nekaj sem želel nare- Se nobenemu slovenskemu Avsenik) tekel gori- Igranje na Roble- znake za melodijo. Nasled- prstih. " diti tudi zanje. > 10, stran IO GORENjSKj GLAS petek. 25. julija 2008 POGOVOR Razgledi ^ 9. stran glasbe. Doma smo imeli te- Sle kdaj pomislili, da bo žave tudi zaradi imena Ober- vašo glasbo igralo na tisoče ansamblu. Proti koncu naie- krainer. Neuspelo smo do- ansamblov» dâ jo bodo igra- ga nastopanja smo imeli na povedovali, dâ si tega imena li orkestri in godbe po vsem leto okrog 150 koncertov, kai nismo dali sami, ampak so svetu, da bodo nekatere je Še vedno veliko in kar si ga dali tujci s prevodom na- skladbe ponarodele» da bo danes želi marsikateri an- šega imena v nemščino. Ne- Golica svetovni hit? sambel." katerim je to ime celo ustre- Slavko: "Kaj takega mi Še Brigita; "K nama na Ježico zalo» ker so imeli vzrok še na- na mise) ni prišlo. )az sem bil je prišel menedžer Rudolf prej tolâ po nas. Kljub temu skoncentriran le na viže, na Kempf ijn najprej mene vpra- smo uspeli. Iz Nemčije in od glasbo, na željo, da se pokaže-šal, kaj zahtevam, če pustim dfUgod jô z kti prihajalo toli- mô na odrih sveta. Potem pa moža igrati v Nemčiji. S se- ko poŠte, da je žena Brigita slava pride ali ne pride. V naboj je imel Že natiskane pla- komaj uspela odgovarjad na- šem primeru je priSla.*' kate za Slavkove nastope na njo. Ona je bila noČ in dan Brigitar "Slavko je povsod» Bavarskem! Slavko je sprejel vprežena v delovanje ansam- kjer je igral, želel predstavlja* izziv in prosil direktorja to- bla. Brez nje bi bilo naSe delo ti Slovenijo. Vztrajal je, da so vame za dopust. Dobil ga je kdaj nemogoče. bili povsod, tudi na notah, Družinski kvartet: od leve Slavko^ Vilko^ Janez in Majda. (I2 in odšel na turnejo sam. Ker Brigita: "Moja naloga ni slovenski napisi. Ce je bilo knjige Ivana Sivca o glasbenem fenomenu bratov Avsenik) glasbeniki iz ansambla niso biia samo odgovarjanje na treba nastopiti v imenu SI0- dobili dopusta, mu je Rudolf pošto, ampak sem v začetku venije, je to naredil brez po- glasba tako vŠeČ. Je Čisti Gre- nih talentov, ne le na kitari. Kempf zagotovil tri odlične skrbela tudi za pogodbe, ki misleka." nemške g3asbenike, ki jih do jih je skJepal ansambel za ig- takrat Slavko še ni srečal, kaj ranje na veselicah in za dru- Murke $0 ostale šele z njimi igral." Slavko: "Ob petih smo ga. Vesel sem, da dela s pol- Igral je na orglice, žvižgal. no paro in ob glasbi ne zane- Ker je veliko igral tudi druge ge nastope. Čeprav nismo slovenske vedeli, koliko časa bo to traja- marja šole." zvrsti glasbe in je poznal Brigita: "Starejši sin Slav- skladbe, sem mu zaigral vsako je votroštvu govoril, da bo ko novo vižo in ga vprašal, ali imeli vajo, ob osmih pa je bil lo, sva bila s Slavkom prepri- Veliko Vaših pesmi je pre- astronavt in ne glasbenik, jo je kje že slišal. Pri toliko že prvi nastop. Navdušenje Čana, da moramo vztrajati, vedenih v tuje jezike. Le Morda se je tudi zato začel novih skladbah lahko kam je bilo tolikšno, da smo ime- Ker nisem bila zavarovana, Murke niste dovolili preve- ukvarjati s filmsko in podo- posežeš. Če je Levček rekel, [i po dva koncerta na večer, sem odprla svojo obrt in de- stí v nemščino ali katerikoli bno glasbo." Igrali smo Golico, Bohinj, lala. Ko je Vilko zbolel, sem drugi jezik. Kmetič praznuje. Spomin in mu pomagala pisati note. Slavko; "Besedilo je na Slavko, ste ponosni na Av- da kaj podobnega še ni slišal, sem bii prepričan, da grem s skladbo lahko brez skrbi v še nekatere skladbe, sam pa Upam, da sem bila pri tem mojo pobudo napisal dr. senikovo glasbo, ki sta jo javnost. Poleg tega je bil odli sem samo na harmoniko za- možu in ansamblu v oporo. Fery Souvan, ki je po mojem igral še dve viži. " Vse zaslužke pa sva vložila v mnenju eden najboljših pis- pred 55 leti začela pisati z bratom Vilkom > Čen dirkač z motorjem Ln zelo ročen dovek. Vse je znal Na tujem ste želi slavo. Slavkov dom v Begunjah." Slavko: "Tako sva se odloči- cev besedil v Sloveniji. Odlo- Slavko: "Sara niti ne vem, popraviti. V taborišču, kamor čil sem se, da morajo Murke kaj natančno bi bil zame po- so ga med dnxgo svetovno doma pa vas je marsikdo la. Pokojni oče mi je enkrat zaradi vsebine ostati zapisa- nos. Ljudje imajo različne vojno zaprli Italijani, je pogledal po strani in vam oČi- med obiskom v Novigradu, ne samo v slovenščini. Mur- načine življenja in so ponos- pravljal iire in si s tem poma- tal služenje mark, v katerih kjer imamo počitniško hišo, ke so zame sveta pesem za ni zaradi različnih reči. Zase gal za lažje preživetje. Pa Ko- naj bi se dobesedno kopali, očital, če naša domaûja v Be- Slovenijo." uporabo nemškega imena gunjah ni nič vredna. Njego- lahko rečem, da sem pono- šir, s katerim sva se vsa leta sen ali pa zadovoljen, ker vozila skupaj. Malo ie tako Oberkrainer in podobno. va želja je namreč bila, da jaz Tudi sinovi Slavko. Martin sem doma v Sloveniji, ker so ûetnih ljudi, kot je bil Franci. Slavko: "Za prvo zlato ploš- prevzamem skrb zanjo. Spo- in Gregor so glasi>eniki. So naši ottod pošteni in delav- Tudi o vsakem drugem čla- Čo smo dobili 700 mark. Ko štoval sem očetovo željo. Do- se za glasbo odloČili sami ni, ker se Avsenikova tradici- nu ansambla bi lahko pove- stno začeli nastopati v tujini, slej smo že ogromno viožili v aH po vajinem nasvetu? ja cadaljuje. Po toliko letih dal veliko dobrih besed.'' je bila vstopnina za naše obnovo našega doma. Avse- Tudi vnuki kažejo glasbeno igranja imam Še vedno tre- koncerte 4,5 marke. Izraču- nikov rod gre naprej. Sin najte, koliko smo lahko s Grega odlično skrbi za dom. nadarjenost. Slavko: "Čisto sami so se mo. Ko premišljujem, koliko ^^^va k polnočnici deta si je naprtil sin Gregor z tako vstopnino zaslužili. Vendar nas to ni motilo. Za nas je bilo bolj pomembno. Včasih si naloži kar pretežka odločili in se v Ljubljani vpi- organizacijo festivala, me za- Je res, da ste le redko manj' bremena." 'Očetova želja le Dila, da laz da smo preživeli in lahko de- Kljub političnim kritikam ta poklicno, Martin pa ne sali v glasbeno šolo. Slavko skrbi, ali bo v redu ali ne. Ve- kali pri polnočnici v Begu* in Grega se z glasbo ukvarja- ste, to ni enostavno," njab? Slavko: 'Sedaj me zaradi lali naprej. Zaslužki so se in nevoščljivo s ti ste igrali igra v nobenem ansamblu, Se kdaj spomnite Članic in bolezni že nekaj let ni bilo. preVZamern kasneje zboljšall, vendar je nekdanjemu jugoslovan- čeprav je odličen glasbenik, članov ansambla, s katerimi Ker gre z zdravjem na boljše. bilo govorjenje o kopanju v skemu predsedniku Titu in OdloČil se je za slikarstvo, ste nad 30 let igrali in poto* vali po svetu in z njimi delili dobro in slabo? Nekateri SiCTD za markah in bogastvu, ki naj bi državnikom, ki jih je gostil. Tudi vnuka, skupaj jih je se- ga imeli, zlonamerno. V na- Slavko: "Desetkrat smo ig- dem, imajo radi glasbo, še rali Titu in njegovim gostom posebej sem navdušen nad so že pokojni. Kako ste kdar ni obračalo toliko de- na Brdu, na Brionih in v Ka- Gregorjevim sinom Sašom. zmogli tako dolgo zdržati QOmaCllO v rodnozabavm glasbi se ni Begunjah. narja kot v drugih zvrsteh radžordževem." Spoštoval sem očetovo željo. Doslej smo že ogromno vložili v obnovo našega doma. Sin Gregor odlično skrbi zanj. Avsenikbv rod gre naprej'' (Slavko upam, da bom letos lahko Sel. Pred tem sem si vsako leto tako razporedil Čas, da sem bil pri polnočnid v domači cerkvi. Vedno sem si re- Ne vem, zakaj mu je moja drug z drugim? Običajno kel; To leto spet ne bo slabo, pride po toliko letih tudi do ker sem bil pri polnočnid." prepirov. Sb>^o: *'Ne spominjam se, Še vzamete v roko haxmoni- da bi se kregali. Bili smo tudi ko? tako organizirani, da je bilo Slavko: "Ne. Če delam čim manj možnosti za neso- nove skladbe, sedem za kla- glasja. Med nami so bili čisti vir. S sinom Slavkom sva ne- računi. Sam nisem hotel nikdar imeti zveze z denarjem. davno končala ploSČo za carski ansambel Sees Car ali Zanj je bil odgovoren basist Jezerska zvezda. Rad pišem Mik Soss. On je dajal plačilo za Gašperje, za Vesele Be- glasbenikom, tudi meni. Za- gunjčane in za hannorukaija radi tega ni bilo sumničenj, Klemena Lebna, ki je postal da delam ali služim po svoje, pravi mojster. Za nekaj viž Seveda pa sem imel kot vod- me je prosil tudi vnuk Saáo, ja ansambla večjo odgovor- ki ima svoj ansambel in s ka- nost. Prepričan sem, da smo terim pridno dela." bili samo zaradi take organi- Spoštovana Brigita in Slav zadje lahko toliko časa sku- ko Avsenik, hvala za pogovor paj in da smo bili tudi zaradi za Gorenjski glas. V njego* tega uspešni, čeprav so bili vem imenu in imenu ŠteviJ- vsi člani ansambla neponov- nih bralk in bralcev vama že* Ijivi glasbeniki. Lev Ponikvar lim veliko zdravja in lepih y» . ^oai^iuía. i-cw ruiiiAVdJ uiii »çji AVSeniKl Slavko Avsenik pogosto sede h klavirju. Harmonike že nekaj let nI vzel v roke. / f^k» bu^v« je bil eden največjih glasbe- melodij. GORENJSKI GIAS petek. 2$. julija 2008 11 VELIKA PLANINA ■ Razgledi Pri Zboru za Kamnik menijo, da je občina naredila premalo za razvoj Velike planine in so jo tako prepustili propadanju. Ravnanje družbe Velika planina pri prodaji tamkajšnjih zemljišč naj bi bilo negospodarno, zato so prepričani, da bi za to moral kdo odgovarjati. Župan Tone Smolnikar pa trdi, da gre pri vsem zgolj za predvolilno zgodbo. V V scejo ike krivca za me Matija Rakt ga zaniim, za kaj se je pora- ..............................................................................bii ta denar in zaJcaj sklepov o Zbor za Kamnik je v torek tem ni mogoče najti niti v let-predstavil po njihovem spo- nih poročilih omenjene družme prodaje premoženja be. Glede na to, dodaja Maj- diužbe Velika planina, svoje nik, da je bila ob spodnji po- navedbe pa so podkrepili z staji nihalke že izdelana vrti- zemljiškoknjižnimi izpiski na za raziskavo vode, se mu in drugimi dokumenti Obe- zastavlja vprašanje prave nem naj bi družba pri tem \Tednosti tega zemljišča, Če razpolagala celo z zemljišči, naj bi tu obstajala možnost za katere, trdijo pri Zboru za gradnje polnilnice. Zmotilo Kamnik, še niso rešeni dena- pa ga je tudi to, da so ^oraj donalizadjski zahtevki. Ka- omenjeno zemljišče prodali mniški župan Tone Smolni- podjetju s sedežem v Ljubija- kar na to odgovarja, da pripo- ni, ki nima nobenega zapovedujejo stare stvari, vse sku- slenega, lastnik pa ima stalno paj pa naj bi bila le předvolil- prebivališče prijavljeno na Robin Majnik Milan Ddisinger na zgodba. Predsednik Zbora za Kam- Floridi. Prepričan je, da nekdo iz tujine gotovo ne more rJk Robin Majnik se je naj- imeti posluha za interese dano parkirati tudi ob spodnji postaji nihalke." Hotel ta čas klavrno propada, je še dodal Majnik Za prodajo hotela Simnovec, je pojasnil Kolar, je bilo pristojno takrano vodstvo diužbe Velika planina. "V bistvu je šlo za kompenza« djo, in sicer z izvajalcem gradbenih del pri postavitvi nove dvosedežnice za opravljena HpIp." Strinja se, da je hotel v res slabem stanju. "Sedanji lastnik hotela je načrtoval obnovo, a ker na Veliki planini le ni vode, je od le namere začasno odstopil." Ta čas, je še dodal Kolar, se odvijajo pogovori, da bi hotel usposobila družba Velika planina, v zameno pa bi ga za prej obregnil ob prodajo kamniških občanov. Vodja ^ ^boru za Kamnik SO napovedali, da bodo določen čas dobUa vbrezpla- zcmlji5č pri spodnji postaji oddelka za gospodarske dc- O dogajanju V Zvezi Z Veliko planino obvestili čen najem. rihalke. "Za dobrih 73 tisoč javnosti in finance pri kamni- tudi občinske svetnike. "Če nam bo uspelo Kot je dodal zasebni razis- mov oziroma 25 evrov na sfci ob^ i^ojz Kolar pojas- ^^^^ podpisov svetnikov, bomo o tej ^ ^ kvadratni meter so prodali njuje» da je družba Velika pla- Stele, na področju podjetni- okrog tri tisoč kvadratnih me- nina pri projektu raziskave ^^^^^ sklicali izredno sejo občinskega sveta," je možnosti in razvojnih V desetih letih, trowelikozemljiSče.nakate- motnosti preskrbe platoja dejal Robin Majnik. rem so plačali tudi stroške Velike planine s pitno vodo je loiticen Hdiogeološldh raziskav. Za sodelovala s podjetjem Go- precej večji del zemljiSča, in razda Kobilice, za kar je za- bile dokončane ter terjata iz- razpolagala dnižba Velika izkoristili, razen tega pa bi Mâriiân Stele, sicer v izmeri skoraj 20 tisoč stavila omenjeno zemljišče, polnitev pogodbe ali vrnitev planina, še v denadonaliza- morala občina popisati raz- priložnosti Velike planine na splošno vtada kaos. "Večino podjetniških priložnosti niso kvadratnih metrov, pa so vze- "Raziskavo so opravili le del- nepremičnin." □jskem postopku- Alojz Ko- vojne potendale, a tega ni na- obČiriH ni ^ hipoteko v višini 1,5 milijo- no, zato imata vodstvo dniž- Povrhu vsega, ob tem še lar odgovarja, da za to niso redila. Zato niso izpolnjeni na nekdanjih avstrijskih ši- be in nadzorni svet nalogo, dodaja Majnik, pa so nekate- mogli vedeti, saj v zemljiški niti osnovni pc^oji za prido- nâredilâ nič Z3 lingov," je razlotil Majnik, ki da se razišče, zakaj stvari niso ra zemljišča, s katerimi je knjigi na teh zemljiščih ni bitev evropskih sredstev. " V nobene plombe. Predsednik desetih letih, je kritičen Stele. meščanske korporacije Mi- občina ni naredila nič za raz- lan Daisinger pa trdi druga- voj Velike planine. Ob tem se Če, saj naj bi se občina prito- je skliceval tudi na raziskavo tila na delno odločbo kamni- kraljevskega dnaštva za turi- §ke upravne enote o vrnitvi zem in ekologijo z Nizozem-premoženja meščanski kor- skega, v okviru katere so za poradji. "Torej so morali ve- Velio pianino opredelili več deti, če so se pritožili." Zato kot trideset možnih razvoj- je prepričan, da je prodaja nih projektov, ki bi omogoči- razvoj Velike planine. Pri občini odgovarjajo, da razmišljajo o preoblikovanju družbe Velika planina v delniško družbo, da bi v • teh nepremičnin nična, kar li zaposlitev za sto do tristo bodo dokazovali 2 izpodbitni-mi tožbami. "Iz občinskega ljudi. Kolar je zavrnil trditve, da občina ni naredila nič za proračuna bo verjetr.0 za to razvoj Velike planine. "Tri- spet Šel zajeten kupček de- krat smo poskušali prodati narja," je opozoril Majnik. kapitalski ddež v družbi Veli- Zanimiva, kot se je izrazil» pa ka planina, a zanimanja za to je še prodaja hotela Simno- ni bilo. V zadnjem poskusu vec na Veliki planini, ki je v je bil sicer v igri ruski kapital, zadnjih sedmih letih zame- a smo ocenili, da jim ni mo- na ta nacin lažje privabili strateške partner] e. Ob hotelu Šlmnovec obiskovalce pozdravi tabla za prepovedan dostop. njal že več lastnikov. Zanima goče zaupati." Kljub temu. ga, koliko je bil hotel sploh dodaja Kotar, se bodo še na- vreden. če ga je zadnji lastnik prej trudili pridobiti strate-zastavil za borih dvesto tisoč škega partnerja, razmišljajo evrov. "Ob hotelu te zdaj po- pa tudi o preoblikovanju zdravi tabla za prepovedan družbe v delniSko družbo, da dostop. Upam. da to ne po- bi na ta način lažje prišli do meni, da bo kmalu prepove- partnerjev. 12 GORENfSKI GLAS petek, 25. julija 200s POGOVOR Razgledi Slovend se moramo najprej doma dogovorili, kaj želimo doseâ v pogajanjih o meji s Hrvaško in kaj so naši interesi, pravi Branko Celar iz Škofje Loke, dolgoletni uslužbenec Ministrstva za notranje zadeve in strokovnjak za vprašanja državne meje in migradj, Spor naj reš oven Hrvaška sann Branko Celar, predavatelj na fakulteti za varnostne vede v liubljani ložE Košnjek govoriti o poteku državne ....................................... meje? Je slovenska politika S problematíko državnih podcenjevala problem meje me^ Slovenije, posebej s Hr* in naivno verjela, da bo so vaško, se ukvarjate že od leta seda spoštovala dejansko 1091, ko se fe Slovenija pri' stanje 25. junija leta 1991? >f pravi jala na osamosvo j i lev. "Mejno vprašanje s Hrva- "S problemom jugovzhod- ško je biJo leta 1991 lahko re- ne meje s sosednjo Hrvaško Seno le načelno. Državna Nekdanje repUDllSKe sem se začel ukvarjati leta meja na kopnem je biJa do- 1 1989. kose je Slovenija odlo- ločena kot nekdanjs medre- rneje se lailKO čia za preprečitev tako ime- publiška meja, meja na mor- • . . novanega 'mitinga resnice' ju pa ni bila nikoli določena, Spreminjajo decembra v Ljubljani. Takrat saj je bilo v času nekdanje je slovenska polidja prvič po Jugoslavije morje skupno, samo s drugi svetovni vojni zasedla jugoslovansko. Zato imamo mejo s Hrvaško in preprečila v pogajanjih o meji 2 naSo Sporazumom. vstop mitingaSem. Leta južno sosedo največ težav . , ï^ç)0 sem bil imenovan za prav pri določanju meje na ZiStO )e iirVaSKO načelnika oddelka za mejne moqu, Tudi meja na kop- zadeve in tujce na Ministr- nem ni tako čista, kot piše v Temeljni ustavni listini • . publike Slovenije in skupaj s obeh držav. V njih je zapisa- Darvanie svofo strokovno ekipo sode- no le, da je meja med Slove- premikanje m stvu za notranje zadeve Re- mejnih loval pri osamosvojitvenih nijo in Hrvaško tista meja, Branko Celar procesih, ki so zadevali nad- ki je bila v Času Jugoslavije zor državne meje, tujce in medrepubliška meja. Obe šele v 18. stoletju. Poleg tega Kje so ta zemljišča^ kamnov brez migracije. Pred tem sem se s državi sicer trdita, da je meja je Hrvaška leta 1072 sama « strih za svojega. Tretji pro- "Prva so na tromeji med blem ie okolica Sekuličev v J problematiko državne meje na kopnem taka, kot je bila naredila svoje katastre, ki jili Slovenijo, Madžarsko in Hr- Beli krajini, četrto sporno dogovora srečeval kot komandir poU- 25. junija Jeta 1991, vendar ni uskladila s Slovenijo. Zato vaško blizu mejnega preho- ozemlje, veliko okrog 70 1 . . . djske postaje na letališču Br- si stanje raziagata različno, pri posameznih parcelah da Pince v bUžini Lendave, hektarov, je tako imenovana Cleianie proti ruk, ki je tilo takrat resnično Ce pogledamo dokumente, Hrvati trdijo, da so njihove, Drugo sporno območje je ce- Tomšičeva parcela na Snež- mednarodnemu slovensko okno v svet" zelo hitro ugotovimo velike mi pa, da so naše. Ob meji s lotno porečje Mure, ki je bilo niku, kjer Hrvatje redno se- razlike pri katastrih. V Slove- HrvaŠko je zato katastrsko v preteklosti vedno pod slo- kajo. Čeprav je v slovenskem Ali se Slovenija in Hrvaška niji so bili prvi narejeni že v neusklajenih blizu 1700 vensko oblastjo, vendar ga katastrskem območju. Javno- y J 4 Má ▼ • ♦♦ 4 M} J 4 JI** te V ▼ i» I i Ll i Wlêi praVUi leta 1991 res nista mogli do« 16. stoletju, na HrvaŠkem pa hektarov zemljišč." ima Hrvaška v svojih kata- sti najbolj znan pa je primer MPj glasba ROBEBT GuřnN 105 RAČUNALNIK IN JAZ Ka smo si včc^sih zaželeli na C D ploščah, ki jim sloven- mat je primeren za pasluifl- časovni sig^ûi v frekvenčno posluïaii ^sbo, smo na gra- sfco rečemo zgoščenka, izraz nje skoraj na vseh glasbenih področnega. Seveda kakovost ni odvisna le od bitne hitrosti. Na kako- mofon položili ploščo, ki seje CD izhaja iz angleških besed napravah, tako domaČih kot vrtela, magnetna igla pa Je "Compact Disc", kar lahko tudi prenosnih. Ker je MP) okrnjen giûsbe- vost odločilno vpliva tudi koni zapis, ima šUvilne nasta- dimik, ki mu pravimo "enco- odčitavala zvočni zapis. Te dobesedno prevedemo kot MP} je priljubljena digital- vitve bitne hitrosti, ki ji pravi- der". To je program, ki skrbi klasične plošče poznamo pod optični disk za zapis poda- na oblika zapisa glasbenih mo "bitrate". Bitna hitrost je za ustrezno pretvorbo anaiog-imenom "vinilke:", saj so bile tkov. CD-ji so manjši kot "vi- datotek, ki jc bila razvita z Št^ilo hitov, ki predstavljajo nega signala v MPj format, izdelane iz plastike črne bar- nilke", težje prihaja do po- namenom zmanjšanja nji- kodiram podatke za i sekun- Kakovosten brezplačen in od- ve, lahko pa so biU tudi raznih drugih barv. PloŠČe so bile Škodb, lahko jih poslušamo tudi v avtu (n na računalni- hove velikosti. V nestisnjeni do zvoka. Tipična bitna hi- prtokodni kodimikje LAME obliki le-te zasedajo veliko trostje od 06 do 2^6 kilobitov Za odkodiranje oziroma ve^€ irj manjše velikosti, zato ku, prav tako pa je lahko na prostora. MP} Je oblika zapi- na sekundo. Glasbeni CD, poslušanje datotek M P} je po- je bilo potrebno prilagajati hi- njih zapisano več ^ashe. sa glasbe z izgubami. Omo- na katerem je glasba zapisa- trebno dekodiranje, program- trost vrtenja plošče. Na eno V zadnjem času je najbolj goča predstavitev PCM (an- na brez stiskanja, ima bitno sko knjižnico, ki opravlja de- velikoploščojeŠlonekjedoiO priljubljen zapis ^asbe vfor» gleško Pulsc'Code Modulati' hitrost okoli 2400 kilobitov kodiranje, imenujemo kodek. pesmi. Igle so rade preskako- matu MP}. Bistvena pred' on) oblike zapisa analogne- na sekundo. Vei^a kot je hi- Glasbene naprave in nekateň voie in plošča se je hitro po- nost tega zapisa je, da ga lah- ga signala na racionalnejši trost, veýa je velikost datote- operaàjski sistemi kodek MP} Škodovala. Poleg plošč so bile ko posnamemo na CD ali na način. To se doseže tako, da ke. Datoteke MP}, ki so stis- vsebujejo že kot del standard- včasih aktualne tudi avdio spominski ključek. lahko pa se frekvence zvoka, ki jih Člo- njene z zelo majhno bitno hi- nih knjižnic, drugod pa Je im- kasete, kjer je zvočni zapis ga posnamemo tudi direktno veško uho ne zazna oziroma trostjo, so slabe kakovosti. V plementiran znotraj predva- jal nega p rogra ma. Da nes imamo mi voljo Številne pro- posnet na magnetni trak, fcj v računalnik. Ker so MP} da- prezre, preprosto izpusti in s tem primeru je popačenje ga je v kasetniku odčitavala toteke bistveno manjše, kot tem prihrani prostor. Zaradi zvoka zelo očitno. Najbolj se mc^netna giava. Na eno ka- pa je velikost datotek v origi- tega se tej oWíkí zapisa pravi učinek izgub sliii pri aplav- grame, ki podpirajo posluša' seto je Šlo za okvirno dobro nalnem gjlasbenem formatu, zapis z izgubami, kar pome- zu. biepozoren poslušalec za- nje MP} datotek na računal- uro giasbe, trak pa se je rad jih lahko na en CD spravimo ni, da se zvočne informacije pisa MP} ne loči od zapisa niku. Najbolj poznana sta navil na giavo ali se poškodo- tudi nekaj sto. Tako imamo ob pretvorbi skazijo. Srce ob- CD, kadar je njegova bitna V/inamp in BSPlayer, Gias- vai. Danes pa je večina ^asbe na voljo mnogo več giasbe za like zapisa MP} je hibridna hitrost najmanj 128 kilobitov baje užitek, zato si jo privo- in drugega zvoka posnetega poslušanje in uživanje. Por- transformacija, ki pretvori na sekundo. ščite v velikih količinah. GORENJSKI CIAS petek, 25. julija 2008 POGOVOR Razgledi k mejnega prehoda Sečovlje in ju in na kopnem tudi z dru- zadržana do tega predloga, za varnost in sodelovanje v sta morali Slovenija in Hrva» slovenska zemljišča na juž- gimi svojimi sosednjimi dr- Samo politika ve, zakaj niso Evropi? Slovenija je to že $ka sporazumeti najmanj o nem bregu Dragonje, Id so žavami in ker v praksi pogo- bila uporabljena Se druga di- bila vedno v slovenskem ka- sto predvsem zaradi pritiska plomateka in politična sred- njen predlog zavrnila. spora (o obravnavanju celo- tastru in slovenski zemljiški mednarodne skupnosti naj- stva, kar je stroka, v katero To bi bila dobra rešitev in tne meje na kopnem in mor- knjigi- Hrvaška je na tem prej določen sporazum pod- štejem tudi sebe, večkrat me žalosti, da predlog ni bil ju ali zgolj o njenih posa- " Nobena predlagala, Hrvaška pa je štirih stvareh: o predmetu SOrCmCmbâ nî^n nrahi/wt '»•iirrnila cíiam /a akmijti tsí i i /-oia- £ meja in mejnih delu zemljiško knjigo brez piše, potem pa ga prekliče, se predlagala." usklajevanja s Slovenijo od- mora Slovenija zavedati, da pria šeSe leta 1993 in razglasila to ozemlje za svoje." obojestransko sprejet. Pred- meznih delih), o vsebini spo- ^ bils sednik tega sodišča je ugle- ra, o procesnih pravilih in o ' se v tem primeru pogaja z Katero mednarodno sodi- den mednarodni pravnik in sodišču, ki bo razsojalo. Te doSCŽCna S Sllo zelo neugodno sosedo. Mis- šče bi bilo potem najpri- nekdanji predsednik franco- plati določanja državne meje Um, da se naša država tega memejše? skega ustavnega sodišča Ro- Slovanska pravica za neoviran dostop do odprte* ga morja dejstva premalo zaveda in "Pri posredovanju medna« bert Badinter, ki kot predsed- se v Sloveniji premalo zavedamo. Sami se moramo naj- jemlje pc^ajanja preveč lah- rodnega sodišča se je treba nik arbitražne komisije na prej dogovoriti, kateri so kotno, morda celo naivno." Z zvijačo ali samovoljno, najprej zavedati, da bo sodba mirovni konferenci o )ugo- tem primeru slovenski nad-za obe državi obvezna, ne slavij) odlično pozna pro- onalni interesi in kaj želimo nÎTTia. nobenill Pn določanju meiena mor« Ali naj se po Vašem mnenju gJede, ali bo za posamezno blem. Njegovo mnenje šte- v mejnem sporu doseči. Če ju ni problematična samo Slovenija o meji še naprej državo ugodna ali ne. Za Slo mejna črta, ampak tudi ne* pogaja s Hrvaško ali naj pre- venijo bi bDa lahko taka so- vatje neradi in pomanjkljivo bolje, da se s Hrvati sploh ne vilka 3, ki velja še danes, Hr- ne bo vednsk^ sc^asja, je nravTliVl v^tiP rjAraříi in rmmcmil^liiv/\ Kn^ît» /fa ca c I-IrT/ift no t oviran dostop Slovenije na pusti odločanje o meji med odprto morje. "Meje na morju so sporne narodnemu sodiSču> dba tvegana zaradi upošteva- citirajo. V mnenju je zapbal, pogovarjamo in spoštujemo UČinkoV " nja tako imenovane pravič- da je zunanje meje treba spo- priporočila mednarodnega "Mednarodna pravna pra- nosti. Ce bo o meji razsojalo štovati in da se lahko nekda- prava, da je meje na dan osa-na celotnem Jadranu, ki je ksa svetuje đižavam v prime- meddržavno sodiáče v Haa- nje republiške meje spremi- mosvojitve treba spoštovati ( Robert bil za Časa Jugoslavije eno- m mejnega spora uporabo gu, bo upoštevalo pravno njajo samo sporazunmo. Če in naj nobena država v sporu R^HlTltPT^ ten, po letu 1991 pa so ob političnih in diplomatskih pravičnost. VpraSanje pa je, ni sporazuma, so republiške ne naredi kaj takega, kar bi ' njem nastale štiri države: sredstev, med katere 50daj, okoli leta 2565 ali 1566, je umria tudi žena Bar- Ijevanju navede nekaj odlom- ženske, kako naj z možmi, jam^o, skuzi prebiuane tih žen di na oblačilu tih ploiicv; sa- bara." Trubarjeva pwa žena je kov iz Katekizma (1550). Ta "Koku se pak ena verna žena bodo dobili kadar oni bodo vidi- muč ta skriven Scvikvsrd, ke^ bila tor^ KranjčatÁa in bomo o žena je pak tak ustvarjena inu pruti lice možu deržati ima. tu ^ vaše čistu poštenu tar pohleu- dar je ta isti pr&z vsiga izpače- njej v nadaljevanju dcušali izve- timu možu dana: Cospud Bug tudi vučita S. Peter inu S. Paul. nu deržanc vašigfi stanu, kaU- na, taku de je ta duh tih inu po- deti k kaj več... je tudi guvuril: Nd dobro Člove- Sveti Peter taku veli: Vi žene ra ženska Hpota ne ima biti iz- kojen, ta isti duh je pred božji- /Vir: Mihael Clavan, ku samimu hiti. Mi hočmo bodite pokorne vašem možem, vuna v tih Icrišpanih las^K oli v ma očima ana žlahtna reč, kir Trubarjev album, Mladinska nemu aniga pomoCnika stunti de tudi le H kir to besedo never- íiřt zlatih ketinah oUjUndemih je veliku vredna. li knjiga Založba, 2008) GORENJSKI GLAS petek. 25. julija 2008 USODE Razgledi življenjska zgodba Ivanke Tratnik iz Žirov Njena pot Milena Miklavčič Nasploh nam je oblast ne- ..............................................................................nehno pošiljala neke dopise, Potem so se naučili Dese- kako se moramo obnašati, tega brata, zmeraj so morali celo to so nam likazovali, da na oblast nasloviti prošnjo, mor«jno zatirati koloradske- ali lahko igraj 0. ga hrošča po njivah. Kot da To so bili tudi Časi, ko je kmet tega ne bi vedel! Na njenega strica doletela huda Vrhu svetih treh kraljev so tragedija. Njegov edini sin je nenehno organizirali sestan- pasel živino in ob napeti žid, ke. OzTtoivc, ki jih je vodil, je ki jo je bilo po Lavrovcu Še zmeraj rohnel, da smo zadr- nič koliko, je po nesreči sto- ti in sovražni in da nas bo on pil na mino, ki ga je ubila. "O, kako sta žalovala! že zmehčal. Pa se nekoč oglasi ena od žensk in reče. Pravzaprav smo se vsi jokali da bo takoj vse drugače, če z njima. Ampak potem, ko jim vrnejo može, ki so jih od- Sta se S teto pobrala, se nista gnali. Pa se barabahin ni prav zaprla vase. ampak sta vrata nič zmedeL Dejal je. da l^o Družina, kjer je bil med vojno janež. 'Nekoč le doma odprla na stežaj tudi vse "ta bele" takoj izpustili, nam, mJadim. Pri njiju, pri da le ugotovijo, da niso nič morale "le" poljubiti, vsake- z Janezom leta 1948 želela Jaz pa sem rabila pričo za prišel nek Matevžu, smo se začeli zbi-'' krivi. Žal se to ni zgodilo ... ga posebej, da so jih potem poročiti. Mahneva jo proti poroko! Ko sem nemočno rati, včasih smo tudi zaple- Enkrat so n^tere prisiliii, spustili naprej, v cerkev. Po Logatcu, s kolesom. Pridem stala na cesti, zagledam rov- terenec in je saii, fantje so bili rosno mla- da so se naučili neko igrico o letu 1950 so se te prisile k sestri, ki je z neko prijate- tarskega poštarja, Bajkovca. di, ker tistih, prave starosta dekletu, ki je za nekim gr- malo omilile... hvala bogu." Ijko stanovala v skromni so- Pa ga ustavim in ga prosim, I âneZâ postâvil ni bilo več. Žal pa so oznovci movjem našla ranjenca in ga Okoli leta 1948 je šla njena bid. A je ne najdem doma. Če mi gre za pričo. Takoj, ko kmalu izvohali, kje se zbira- negovala. Pa^si^o v5Í.v^dfili, sestraštefb vlogatec,hKra- imela je nesrečo, saj ji je na. odpelje konja vhJev.odidemo v pisarno, k matičarki. Hitro uredimo fomialnosd- Potem 1 •♦1 • ------------- ••>------- ••■»p- ^ -------------------—------------------- —^ — preQ Z1Û in mU/ mo, nekoč so prav grdo pla-i da sO«,to Same laži in propa- marju za sobarico. Vendar je Šihtu nekaj padlo v oko in je nili skozi vrata m nas nasu-r gandainsob^r takrat oblast dekle in hlapce oslepela. Stisnilo me je pn rekel da mora rov način razgnali. A je to igro potem ti^ prepovedala, zato je našla srcu, saj sem že od prej vede- pa smo šli proslavit h Korenj- JI 1 v II 1 • kak§en greh, je rekel stric. "Kotseve, je bilo vojne ko- delo v KU-ju. Doma, v Lav- la, da seje drti smola. 2e ta- čanu-Twii je bilo vse prazno. poslušat , Kai Midva z Janezom sva obse- nec v mesecu maju. V gostil- rovcu, na kmetih, pa je bilo krat, ko je služila na Vrhu. jo Kdnarica pravi, da nimajo niČ dela za pečjo. In prav v nje- ni smo takrat prvič videle življenje vedno teže. Tisti, ki jenekočbrcniikonjinjiizbil jesti. Pa pravi Bajkovc. če se bo govorilo ga se je oznovec vtakniJ. Od partizane. Niso nas spustili so se znašli, so še nekako rini- šest zob. Pa tako lepe je ime- imajo vsaj kozarce. Brez be- J -, . . kod si se pa ti pritepel, mu naprej. Bila sem boječa, in li skozi vsakdan. Imeli so lah- la! Še danes ne vem, zakaj si sed jih položi na mizo, Baj- med IjUClmL rekel. V Nem6ji sem bil v sem takoj, ko sem jih zagle- ko le enega prašiča in eno je dala potem rurediti srebr- kovc pa potegne iz cekra sad- ujetništvu, mu je povedal po dala. zbežala skozi gozd. kravo, to pa je bilo za kmetijo ne zobe, zmeraj so jo kazile. jevec in 12 paJaČink In to je ko se je nasmejala. Zaradi bila naša poročna pojedina. "Sestro sem zato prosila, nesreče so ji ustavili še Na koncu sta oba zaradi popi- Pa iz te moke pravid, Baraba oznovska, še Ostale, ki so bile bolj korajž- veliko premalo. ni bilo kruha." Šopiril!" danes ga vidim, kako se je m, so počakale, da so videle. kaj hočejo od njih. Pa so jih da mi bo za pričo, sai sva se umetno oko... tega šnopca že vriskala! " Med sosedi 100 SLOVENCI v ZAMEJSTVU loži Košnjek Korte/Trôgem ležijo tik za Ena od zavednih sloven- državno mejo z Avstrijo in so skih kmeti) v Kortah je Hri- jezerski mejaši. Do začetka baijeva ali Točajeva po do- dvajsetih let preteklega sto- mače. Daljni Hribarjevo so- letja so bile povezane z Jezer- rodniki so Pristovniki, ki so skim, stkale pa so se tudi Številne sorodstvene vezi. Tudi igrali pomembno vlogo v zgodovini Kort. lože Hribar preko Jezerskega je bilo naj- je na nedeljskem žegnanju, lažje priti do Kort, Po letu ki ga organizirajo vsako leto 1920, ko je po plebisdtu ta del Koroške dokončno dobila na tretjo julijsko nedeljo in je ob oktobrskem "holzarskem Avstrija, je bila skozi Peči, dnevu" najbolj spoštovan kjer danes naravo varuje za» praznik v kraju, povedal, da kon. v skale vklesana cesta, je cerkev sv. Križa zgradil ki je redke domaâje povezala Mihael Kamičar-Pristovnik z Obirskim/ Ebriacb in Že- okrog leta i860. Za gradnjo Gabrijel Hribar, gospodar Jože Hribar z mamo Ano^ rojeno Oraže, sinom Stegnom in lezno Kaplo/Eisenkappel. je plačal 6000 goldinarjev, na Točajevi kmetiji v Kortah vnukom Andrejem pred spominsko pbščo Mihaelu Kamičarju Vendar so sedaj Korte po 8000 pa jih je založil za gozdni cesti pod Vimikovim vzdrževanje cerkve, vendar je tah prihaja veliko ljudi tudi iz Gabrijel. Povedal je zanimi- domačini so postaii prijatelji, Grintovcem znova povezane ta denar po plebiscitu leta drugih krajev Koroške in vo zgodbo iz leta 1991, ko je čeprav so poveljniku v Celo- z jezerskim. Franc Jožef 1920 poniknil neznano kam. tudi iz Slovenije. Jože Hri- v bila v Sloveniji vojna in je vcu svetovali, naj se izogibajo Smrtnik, najstarejši sin trdne- Plošča na cerkvi, ki je edina bar, ki je bil 12 let ministrant, avstrijska vojska v Kortah še domačij v Kortah, ki naj bi ga in slovensko zavedn^ ko- cerkev v zasebni lasti na Ko- se spominja, da je bilo v Kor- posebej strogo varovala mejo bile nevarna partizanska roškega laneta Fiança Smít- roškem, spominja na njene- tah na procesijah več ljudi s takratno Jugoslavijo. Po- gnezda. Prijateljstvo je posta- nika je povedal, da je po tej ce- ga graditelja. Vzdržujejo jo kot na Obirskem ali v Želez- veljnik enote je bil doma iz lo tako trdno, da je poveljnik sti iz Kort do Jezersk^ dobre prebivalci Kort sami. Na ni Kapli. Na Točajevi doma- St. Poltna pri Dunaju. Po po- Hribarjevim zastonj narisal pol ure vožnj e. praznovanjapricerkvi v Kor- čiji gospodari Jožetov brat klicu je bii arhitekt. Vojaki in načrt za novo hišo. GORENJSKI GLAS petek, 25. julija 2008 POGOVOR Razgledi Socialni aktivist Ebenezer Parditey, po izobrazbi ekonomist, je iz Gane v Slovenijo prišel na povabilo nevladne organizacije Humanitas, ki tam izvaja botrstvo, tudi v Burkini Faso in Keniji pa tudi v Sloveniji. otroštva Metia Strttmar dan, mora spet delati v ti^o- ..............................................................................vini. In tako iz dneva v dan, Afiiška dilava Gana je sve- vse dni v tednu tudi med tovnim popotnikom znana prazniki, Nekateri, pravza- po neokrnjeni naravi, doživet- prav veûna otrok, delajo po jih s saârija in po kakavu, saj devet ali več ur dnevno. Oro- je Gana ena največjih přidělo- pani so otroštva, ene temelj- valk kakava. To je sveûa plat nih pravic otrok." Gane, temnejša je bolj skrita. Tisoči otrok so prisiljeni dela- Ali fe šola v Gani tako draga^ ti za golo preživetje, mesta so "Vsak otrok, ki gre v šolo poina brezdomskih otrok So- mora imeti uniformo, zvez-rial ni aktivist Ebenezer Pardi- ke in knjige ter prevoz, saf so tey je vodja ganske nevladne šole oddaljene od krajev, kjer organizacije EHT Network, skrbi za botrstvo v okolid ganske prestolnice Akia. živijo. Vse to stane, glede na to. da je večina mater teh otrok brez dohodkov ali pa zelo slabo zaslužijo, nimajo Na svetu dela 246 milijonov denarja za uniformo, niti za otrok, ki so žrtve izkorišča- hrano." nja, kako je s tem v Gani? "Osemdeset odstotkov Kakšna dela opravlUio ol U*1 otrok v Afriki je žrtev izkoriš- "Veliko več delajo otrod iz čanja in otroškega dela. V ruralnih obmodj, kjer delajo subsaharski Afriki je 48 mili- brez plačila, v okviru svoje jonov otrok, ki morajo delati, družine. Ogromno otrok dela J • Samo v Akri, po podatldh v ribiških skupnostih ob jeze- Na svetu dela nevladnih organizadj živi in ru Volta. Domneva se, da ti- ^ dela 21 tisoč otrok, ki živijo na soče. Ti otroci ne hodijo v ÎTlllllOîlOV uiid, prepuščeni sami sebi." šolo, stari pa so od pet do otrok, Zakaj se to dogaja? •Tradidonalna afriška dru- sedemnajst let. Čistijo ribe, pomivajo ribiške čolne. Z ribiči gredo pobirat mreže, v Ebenezer Parditey 179 milijonov žina v preteklosti, denimo, v primeru, da se kakšna mreža - . ^ mojem otroštvu, je pomeni- zatakne, mora otrok, ki je gib- tako spolnega kot sicer fizič- se to nadziralo in sankcio- Gani, ki ga je organiziralo OtrOK Zrt6V la, daje bH otrok skupna skrb čen in majhen skočiti v glo- nega nasilja." 'U "x^L 1 VI vseh sorodnikov, ki so živeli boko vodo, se potopiti in reši- najnUjSlIl OuiliC v skupnosti. Zame so poleg ti mrežo. To je zelo nevarno. Je na idicah več deklic ali staršev skrbeli moji strid in Mnogokrat se zgodi, da otrok dečkov? niialo. " drugod v Afriki je veliko nevladnih organiza- IZKOnSCanjâ. tete, tako nisem bil nikoli pod vodo ostane in umre. "Več kot 75 odstotkov je dj, ki bolj _ .. sam ali prepuščen sam sebi. Mreže, ki jo rešijo iz zanke deklic, ki so stare od deset pomagajo otrokom. Eden i GT milijonov Družbene spremembe, na- ne smejo strgati sicer so tepe- do štirinajst let. Delajo kot od načinov je tudi botrstvo . dn življenja, iskanje boljšega ni. Mesečno zaslužijo komaj gospodinjske pomočnice ali društva Humanitas, s kate- OtrOK zaslužka, je le nekaj izmed 2; evrov. Večina jih ima en pri zasebnikih, ki opravljajo rim soddujete? izkoriščajo na obrok na dan. Nekateri otrod storitve. Pogosto so žrtve nevIadnÉ so v ribiške skupnosti poslani spolnega nasilja, svoje telo nizacije EHT (Embraline društvo Humanitas? "Tako kot člani in đanice društva Hiamanitas, s katerim izvajamo prej omenjene projekte v Gani, tudi sam verjamem, da je naša prihodnost in prihodnost naših otiok odvisna od uravnoteženega razvoja vsega sveta. Predavanja so namenjena ozaveščanju slovenske javnosti o težkih raz- vzrokov za propad tradicionalne afriške družine. Večina otrok živi samo z mater- od doma, ki je daleč, do dve- prodajo za boren obrok hra- Hidden Talents) Network merah otrok in razmišljanju tem, da lahko vsak, Id ima voljo, doda svoj košček k mozaiku reševanja tega problema " delovnih jo, očetje so odšli in zapustili sto kilometrov in već. Nekate- ne. Deklice so prisiljene v mestih v skušam družine. Matere ne morejo ri otrod delajo tudi v kamno- prostitucijo. Seveda je s tem botrstva. 2 društvom Hu- Vzhodni Evropi in sredozemski starcev? preživljati sebe in še kopice otrok." lomih, kjer je še posebej nevarno in težaško delo." tudi tveganje obolelosti za sodelujem aid som ogromna, kar je še projektu izgradnje oziroma poseben problem. Pogoste knjižnice Slovenski otrc»ci mn<»gktat Otrod delajo s «Soglasjem Problem so tudi brezdo- so prisilne poroke, kjer star- nega centra v kraju Busua. tožijo, da ne marajo §ote, ,.. "To je neke vrste trgovina z re§l]l. otroki. Vem za primer deklice, Pauline, ki je sedaj stara mni otrod, ki živijo na ulicah ši. ki so preveč revni, da bi Center bo služil izobraževa- kako je v Gani? Akre in drugih mestih za* hodne Afrike ? poskrbeli za otroke, dekle nju in ozaveščanju lokalne« prodajo starejšemu bogate- "Tisoče otrok živi in dela mu moškemu. Večina ga prebivalstva in imei knjižnico. Projekt je sofi- "Otrod v Gani in drugje v Afriki si srčno želijo hoditi v šolo, vendar ne morejo 121 milllOnOV enajst let Njena mama ima na ulicah Akre, Kumasi in otrok» ki šolo pusti, je niko- nanciran s strani Regional Mnogi delajo tudi zato, da bi - J poleg nje Še štiri otroke. De- Takoradi. V Akri je bilo samo ti ne konča." OtrOKj od. klica je zelo bistra, zato je tr- v preteklih letih s strani nev- Partnership Programme zbrali denar za nakup šolske (RPP), slovenskega ministr- uniforme. Zbral bi avtobus - . govec ponudil materi kupd- ladnih organizadj opaženih Otroško delo je tudi v Gani stva za notranje zadeve, Av- takih otrok, ki ne marajo KâtenÎl le jo. PauJino l» poslal v Solo, v več kot 20 tisoč otrok, dedcov prepovedano, kako se obla- strijske razvojne agencije in hoditi v šolo in jih povabil k zameno bo delaia v njegovi in deklic, ki živijo in delajo sti odzivajo na ta pojav? društva našim otrokom v Gano, iger 05 milijonov trgovini. Tako Paulina vstaja na ulicah. Preživljajo se raz- "Tudi v Gani, je tako kot pa projekt izvajamo EHT bi spoznali, da je obiskovati šolo, se učiti in imeti otroštvo, nekaj, kar vsem otrc- j , ,. .. . ob petih, šestih zjutraj in pri- lično, prodajajo vodo, zbirajo v večini držav po svetu iz- Network, deklic, nikoli m pravi trgovino, nato gre ob različno embalažo, nekateri koriščanje in izrabljanje -, - , . devetih v šolo. Ko se vrne iz tudi prosjačijo. Veliko jih je otrok prepovedano. Vendar V Ljubljani ste imeli preda- kom ni samoumevno, če- ODlSkOVaiO šole. soie, to je okrog petih popol- žrtev različnega zlorabljanja je premalo sredstev, da bi vanje o otroškem delu v prav bi moralo biti. i6 GORENJSKI GLAS petek, 25. julija 200Š REVIJA Rozgldi Fundacija Vincenca Drakslerja za odvisnike je prejšnji teden izdala prvo revijo za nevladni sektor Gorenjske, ki so jo poimenovali GROZD. Nova revija za informiranje povezovanje Vilma Stanovnix "Revija GROZD je prvič izšla na osemindvajsetih brezplačna naklada hnán naslov pr nevladne zadje, ki so vključene v register stičiSča, gorenjske občine, donatorji fundacije, pa tudi medijske hiše 1er nacionalna in regionalna stičišča nevladnih organizadj. izdaja revije je sofinancirana z Ministrstva za javno upravo in Evropskega strukturnega sklada in prepričan sem. da je revija prijetna osvežitev tako na Gorenjskem kot šir- ke " ip ob nredstavitvi crve iz- ''Kadar potrebuj ete pomoč, zaupajte to kretar Fundacije Vincenca ljudem okoli generalni odvisnike hkrati sebe, in kadar številka predvidoma IzšIa dru£ lahko tohra Pri Fundaciji Vincenca Drakslerja za odvisnike na« pomagate, mrcČ v okviru projekta Regi nalno stičišče nevladnih Naslovnica prve izdaje revije GROZD za nevladni sektor Fundacija Vincenca Drakslerja za cxivisnike že zbira prijave za VIII. županov tek okoli Brda. ki bo letos na sporedu 27, septembra. Prijaviti se je moč po telefonu 237 43 75 vsak defovnik med 9. in 15. uro ter po elektronski pošti info ©omamljen .si. sklh državah, kjer se lahko tik, besedo pa so dobili tudi še marsikaj naučimo. V revi» nekateri gorenjski župani in ji je predstavljen tudi Vin- donatorji. "Kot sem zapisal cer*: Draksler, soustanovitelj tudi v uvodniku, je smisel re- Fundadje za zdravljenje od- vije GROZD informirati, visnikov, ki se je rodil v Kra- promovirati, animirati, pove- nju, danes pa živi v Švid. Je dati, povezati, zgraditi in velik Človekoljub in se rad tudi predstaviti. Vse to v zavrača domov, bralcem pa vedanju nevladnega sektorja sporoča: *'Kadar potrebujete kar danes poznamo pod poj- pomoč, zaupajte to ljudem mom društva, zasebni zavo- okoli sebe, ir. kadar lahJco di, ustanove - fundadje. To pomagate, storite to z iskre- je ena redkih podobnih revij nimi nameni Prav zaradi v Sloveniji, njen namen pa tegâ je lahko življenje še veli- je, povezati vse te niti, da pri- ko lepše." demo do večje stopnje tudi V prvi reviji GROZD je finančne neodvisnosti nev- moč prebrati tudi o prosto- ladnega sektorja, da se zne- voljstvu v Sloveniji, podro- bimo kadrovske podhranje- bno pa je predstavljeno tudi nosti, posledica tega pa bodo stidšČe nevladnih organiza- tudi kvalitetni programi, ki dj Gorenjske - od njegovega jih bo civilna družba ponu- govora v prvi številki revi- zacije, da pa je znano, da pa poslanstva do aktivnosti. jala ljudem. Brez tega pa ni stonte to z organizadj Gorenjske odslej je GROZD predstavijo Irmo imajo odnosi med vladnimi Mag. Helena Cvenkel ie pri- dobre in uspešne države," iskrenimi informiranje Mežnarič, podsekretarko na in nevladnimi organizadja- pravila obsežen razpis o je poudaril predsednik promodjo dništev nih nameni. m odločili Ministrstvu RS za javno mi daljšo tradicijo in večji vkljiiČevanju nevladnih orga- uprave Fundadje Vincenca upravo, ki je povedala, da za- pomen v severnih evrop- nizadj v oblikovanje in uies- Drakslerja za odvisnike upa v naše nevladne oigani- skih, predvsem v skandinav- ničevanje projektov in poli- Beno Fekonia. Milijarda, vržena skozi okno SEDMICA Maki eta Smolhikar Leto je naokrog in Driavno ph nerodnosti na državni rav' deve.) Ne glede na to, daje dr- jard in štiristo milijonov ewv. jemnine, telefonske síorířve, pravobranilstvo Republike Slo- «i, pa je bih tudi iani rezervi- žava v primerjavi z drzavlja- V pravdnih zadevah mečejo vzdrievanje nepremičnin, cd- venije je pred domačo javnost rana za soànike m policiste; ni in pravnimi osebami v sod- denar davkoplačevalcev skozi vetnilke stroške za zastopanje spet postavilo ogledah, s po- za njimi je mogoíř v o^^daiu nih sporih usoešnejša (v re^ř- okno sodniki (v prvi vrsti z na- delavcev ministrstva in ttycev moáo katerega lahko državlja- opaziti izjemno pisano drušči- wíh zadevah je država pov- slova sojenja v nerazumno dol- v kazenskem pcstopku, situa- n; in državljanke, davkoplače- no vpletenih v spor med drža- valke in davkoplačevalci, (vc- vo in njenimi podaniki. Na prečno uspešna v vtói fvi enainsedemdeset ûdstotkov tcžbe- gem roku), policisti, inšpektor- djo za gradbeno delo, obresti ji in V5Í řwt», ki ^oje dtiavrxe od prepozno plačanih raiu- livkein voli^vi) ocenijo delo dr- zatožni klopi sedijo celo med- níH zahtevkov» oškodovanci, službe bodisi r%e jemljejo dovolj nov, terjatve iz naslova zapa-žave in d riavn (M or ga nov v vedje. za katere (posredno) od- H tožijo d ržavo, pa le v višini resno bodisi ji strokovne niso dlosti in neizpolryenih obvez - preteklem letu. Govorim o red- iovarja država. devet odstotkov), bo država s dorasli. Šolski primer vanda- no^ti na podlaà pravnomoč- nem poročilu državnega pra- Lani so stvari, o katerih teče tega naslova skozi okno v^gia lizma državnih uslužbencev nih sodnih odlcčb. Povedano vobranilstva za leto 20oy, ki so beseda, stale tako, daje bila najmanj milijardo evrov. Pri je, denimo, policist, kije na de- drugače, ne le njeni uslužben- ga mediji, iako kot v ptteklih naša ljubka deželica pod Al- čemer je, kajpada, treba po- lovnem mestu (na konto dav- ci, tudi država kot takšrux ozi- letih, tu di řolf ra t stoične prezr- parni s strani njen ih dežela - uda riti, da dria\'o m i lija rde koplačevalcev ) nekoga tako roma vlada se ifede neodgovor- li. Moram dodati, žal, saj je nov in pravnih oseb tožena evrov, ki jo bo tožnikom prg močno brcnil v glavo, da gaje no, pišmeuhovsko. Pri Čemer je poročilo dragocena zbirka na- za vrtoglavih trinajst in pol ali sl^ plačala, ni zaslužila s oslepil na eno oko. treba posebej poudariti, da še pak, nestrokovrwsti in neodgo- milijarde evrov, kot tož niča svojimi žulji, pač pa z žulji vomosti oziroma pištneuhov- pa drtava od svojih državlja- davkoplačevalcev, Cvetka zase so izvršilni zdaleč ne gre le za aktualno, predion zoper slovensko drža- pač pa za vse dosedanje slo- stva države in njenih usluž- novin pravnih subjekto^f terja Slaba stran državnega pro- vo v sk upn i vrednost i enai n • venske vlade. Vsekakor je Čas, bencev. Pri tem je treba pri- pogojno rečeno skromnih de- računa so odškodninski za- dvajset milijonov evrov. AmIí- da naredi prihodnja vlada, ka- znati. da je bilo preteklo leto petinsedemdeset milijonov ev- htevki zaradi neizplačanih ob- za pre^edanih zadev kaže, da tera leoli že bo, tem slabim vendar rxekoliko boljše cd prejš- rov odškodnine. (Gre za nove veznosti države, ki skupaj se zadeve nanašajo na izterja^ razvadam in navadam enkrat njih, prva vrsta napak in dru- in stare, pomeni nerešene za- znašajo vrtogiflwh enajst mili- vo neplačanih računov za na- za vselej konec. GORENjSKI GIAS petek, 25. julija 2008 EKONOMIJ Stefan, za rgi^ s-sUis. 17 Sibo § letih dve tovarni v podjetjii Sibo so programe tehničnih komponent in zapiral nadgradili s čisto proizvodnjo za farmacijo in medicino. V letu in pol bodo svoj promet podvojili. Stefan Žargi Skofja Loka • Za podjetje Sibo je mogoče reči, da je najhitreje rastoča družba v škofji Loki. Iz obrti Franca Šifrarja za predelavo plastičnih mw s^ je razN^o podjetje z izredno razvojno močjo, saj ravnokar poteka selitev proizvodnje v nove prostore, v povsem adaptirano in do-•ajeno veliko nekdanjo proizvodno halo LTH-ja. Pred sredinim obiskom slovenskega ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka smo se pogovarjali s predsednikom uprave BoštianoTn Šifraiiem. galnimi mesti. Hala LTH-ja je bila v bistvu v III. gradbeni fazi, zato je bilo potrebno na novo napeljati vse instalacije in objekt adaptirati. Nakup hale in zemljišča nas je stal 4 milijone evrov, adaptacija in izgradnja 10 milijonov evrov, projeVti in nadzor milijon ter tehnologija 4 milijone evrov. Skupaj je investicija vredna 18 mm ono v evrov. Boštjan Stfrar Kako sle investicijo financi-rali> "Deloma iz lastnih sred« stev, delno z dolžniškim kapitalom." Pred dobrim mesecem ste začeli s selitvijo proizvod letu in pol bomo torej pro- tako imenovani Auto trans- Kdaj bo odprtje objekta? "investicija še ni končajia. nje m uprave v nov objekt. ^^^ podvojiU." fusion kit - aparat za avto- vsi posli so podpisani do Kateri objekt podjetja Sibo Omenili ste čisto proizvod- matsko transfuzijo kivi P" marca prihodnjega leta. Za je to? "Od leta 1093, odkar vo- ^^^ njo. Za kakšne izdelke pri operaciji srca, ki se sestavlja- odprtje smo se odločili v spo- je v ljubljanskem podjetju rnladanskem času, ko bo dim podjetje, je to tretji ob- "Gre za proizvodnjo briz- jekt, pri čemer pa smo prve- plastike v posebnih Bioprod. Letos bo ta posel vreden 1,5 milijona evrov, v proizvodnja v starem objektu povsem zapolnjena, v tem ga te prodali. V drugem ob- stih pogojih - tako imenova- prihodnjem letu pa še enkrat objektu pa 8o-odstotno.'^ iektu imamo enoto za proiz na "dean room" proizvod- toliko. vodnjo tehničnih kompo- nja. za kar smo certifidrani Tretja vrsta izdelkov iz "ô- Kako stojite s kadri? kot edini v Sloveniji. Tovrst- ste sobe" so posebna zapirala "Od skupno Í70 zaposle- na proizvodnja je novost v (zamaáki) za lepilo za zobne ^ih jih 41 dela v prodjami, ki nene in čisto proizvodnjo izdelkov za medicino in farmacijo. V novem objektu je pro- našem podjetju, saj smo s proteze za angJešld koncem y ^ašem poslu sicer zelo izvodnjazapirabieembalaže, proizvodnjo za famiadjo za- G.S.K. Pose! je vreden tudi avtomatizirane proizvodnje orodjarna in uprava." ^^^ ^ začetku leta 2006, za okoli enega milijona evrov. izrednega pomena- Pri raz- medidno pa v začetku letoš- Skupaj bomo torej v čisti y^j^j orodij - na tem dela 17 Izredno hitra rast. V15 letih ^^i^ga ieta. Prostora imamo proizvodnji prihodnje leto, namreč lahko največ dve tovarni. Kako to vpliva za 10 Strojev, pri čemer na ko bo proizvodnja stekla v pridobimo. Dobro orodje je na število zaposlenih in testih delamo za medicino, pohem obsegu, ustvarili za 5 srce naše proizvodnje. Sicer ustvarjen promet? "Konec lanskega leta nas je bilo zaposlenih izo in števiJo na dveh za farmacijo, dva pa milijonov evrov prometa." bomo p<^nali septembra. Za slovensko farmacevt- pa imamo zelo dobro izpeljan informadiski sistem, ki postopoma raste. Letos sep- sko industrijo - Krko. smo drugih izdelkih ... tembra pričakujemo, da nas ^^^^ program vsebnikov "Res je. Naš najstarejši bo okoli i6s. do konca leta (kontejnerjev) za pakiranje program je proizvodnja teh- ' «A«^* A — « i « * Vendar v Sibu ste začeli na omogoča takojšen pregled katerega koli segmenta proizvodnje, primerjave s preteklo statistiko in rezultate okoli 175, maja prihodnje z^^vil in pri tem ustvarimo ničnih komponent, kjer )e kontrole kakovosti. Naj ob leto, ko bo investidja povsem en milijon evrov pro- največji kupec Siemens (deli tem povem, da smo prav na zaključena pa nas bo okoli meta. za klimatske naprave, javljav- tej osnovi začeli tudi skupin- 200- Za prihodke pričakuje- področje čiste pro- ce požara in podobno), ki od- 5^0 in individualno nagraje- mo hitrejšo rast: lani smo izvodnje je proizvodnja za kupi tretjino proizvodnje, vati. Plače želimo dvigovati ustvarili za u milijonov ev- mediano, pri čemer imamo Dnig tradicionalni program na račun dviga kakovosti, rov prometa, letos pričakuje- i o-letno pogodbo z italijan- našega podjetja so zapirala - kar pomeni, da strošek iz- mo promet med 16 in 17 mi- skim koncernom Sorin Gro- zamaSki. Na leto jih na 25 meta pretvorimo v plače. lijoni evrov, za prihodnje leto ^P. ^ ^^^ kar 45.odstotni strojih proizvedemo 1,2 mili Pomena kadrov se vse bolj pa načrtujemo, da bomo do- ^^ ^^^^ež v svetu. Zanj pro- jarde za 77 kupcev v 3J drža- zavedamo, saj je očitno, da je segh 25 milijonov evrov. V izvajamo 44 komponent za vah, z novo invesdcijo bomo odločujoči dejavnik prav do- dodaU še 21 strojev za dodat- t^r strokovnjak, delavec, ki DO milijardo zapiral, ki jih p^ ga je mogoče oblikovati, bomo prodajali na Poljsko, vzgojiti le v podjetju. Sicer Veliko Britanijo, ZDA in načelno priporočilo, da je po- Brazilijo, 80 odstotkov preko trebno za vsaj desetino de- britanskega koncema G.S.K. lavcev tudi štipendirati, pre- - največjega farmacevtskega segamo, saj smo z 21 štipen- koncema v Evropi. Kdaj ste se odločili za novo in ves dd jo? disti drugi največji štipendijski dajalec v občini." Za koliko Časa naj bi po va- "Odločitev je bila v letu jih načrtih U velik razvojni 2006, ko smo kandidirali za in investicijski korak zado-zemljišče v novi industrijski coni na Trati, vendar na na- "Kljub temu da vidimo^ da tečaju tedaj nismo uspeli. 50 naši posli stabilni in dol- Možnost za nove proizvod- goročni, so možna seveda ne prostore smo našli z na« kupom proizvodne hale različna presenečenja. Odločilno bo. koliko bomo v na- Proizvodnja v "čisti sobi"/f®t® ikf>ik LTH z dimenzijami í8o- slednjih štirih, petih letih krat 60 metrov in dogradili ustvarili akumuladje in visoko regalno skladišče 40- kako hitro poplačali dolžni- krat 40 metrov s 3.222 re- §ki kapital" Bled V lEDC 140 mladih iz vse Evrope Iz iEDC • Poslovne šole Bled, kjer organizirajo poletne ioie menedžmenta že petnajst let zapored, so sporočili, da je letos po nova znanja in mednarodne poslovne in prijateljske vezi prišlo 141 mladih menedžerjev iz 27 držav, skupno s tistimi iz preteklih let pa se je teh šol udeležilo že nad tisoč mladih iz 40 držav. Od sredine junfja do sredine julija so mladim ponudili, za tiste, ki so pravkar zaključili dodiplomski Študij, devetdnevni seminar, za mlade menedžerje z nekajletnimi izkušnjami pa dva dvotedenska seminarja, t. Ž. LjusgANA Šentviški predor bo še občasno zaprt Iz splošnega gradbenega podjetja SCT, ki je bilo glavni izvajalec šentviškega predora, so sporočili, da je v noči s ponedeljka na torek posebna komisija, ki jo sestavljajo predstavniki naročnika, izvajalca, nadzornika in projektanta opravila prvo opazovanje in ugotavljanje stanja protipožarne zaščite na stari galeriji Šentvid. Naloga komisije je, da z opazovanjem, meritvami in testiranjem ugotovi stanje, pripravi poročilo, ki bo služilo za pripravo projekta sanacije. Da bo promet skozi predor Šentvid tekel Čim bolj neovirano, bodo pregledi ometa v stari galeriji rn s tem tudi zapore prometa tudi v prihodnje potekali pretežno ponoči in v dneh, ko so prometne obremenitve najmanjše, Š. Ž. elektro. Gorenjska Smo uspešno In urejeno podjetje z dolgoletno tradicijo no podrodu distribucije električne energije. ZostcrHjamo si dlje in jít) uresničujemo. Spdobno notranja organizacijsko struktura zahteva dodatne odgovorne In ambiciozne sodelavce, zoto v svojo sradino vabimo: samostojnega elektromonterja v KRAJEVNEM NADZORNISTVU RAOOVUICA in Bled (m/z) za oprovijonj« noftfftdnjih del: « pregledovanje elektroenergetskih naprav in objektov, • pridobivanje soglasij lastnikov zemljišč za potrebe vzdrževalnih del na elektroenergetskih noprovoh, • obveščanje odjemalcev o planiranih odklopih, • lociranje in sodelovanje pri odprovljonju zelo zahtemih okvar no elektroenerg^kih napravah, «vzpostavljanje breznapetostnih stanj na elektroenergetskih napravah in omogočanje varnega dela iTvajalcem del, •sodelovanje pri izvajanju investicijskih in vzdrževnln i h delih ali nadzîranie opravljenih del, L' priklapljanje in prijavljanje novih odjemalcev, • opravljonje dežurstva. Od y a s prieolEUjefTi o: •zaključeno poklicno šolo elektro smeri, • 24 mesecev delovnih izkušenj, • opravljen izpH za motorno žago, • vozniški izpit B kategorije. S «J « -o Od novih sodelavcev pričakuje mo sodelovanje, pozrtrven & odnos do sprememb, zonesljivost in strokovnost ter 5 sveže ideje in energijo Ponujamo vam zanimivo in isivov polno delovno okolje, strokovno izobroževonje ter stimulativno nagrajevanje. Z izbranim kan didatom/-ko bomo sklenili pogodbo o zaposlitvi s polnim delovnim časom za določen čas 1 teto z moinos^o podajanja za nedoločen čas. . Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati iz okolice 2 Rodovljice in Bledo. Ponudb« s kraddm življenjepisom In dokazili o izpol nje va nj u pogojev pošljite v ISnh dneh po objavi na naslov: Elektro Gorenjska, d. d., Kodravsko služba, Ufica Mirio Vadnova 3q. 4000 Kranj. ¥ S U P I s- ▼ > i8 KMETIJSTVO cvcto.zapiotnik @g-glas. si GORENJSKI GLAS petek, 25. julija 2008 Grdo pri Lukovici Podelili 19S certifikatov poklicne kvalifikacije Kmetijsko gozdarska zbornica je v sredo na slovesnosti v čebelarskem centru podelila certifikate nacionalne poklicne kvalifikacije. Prejelo ga je 19S posameznikov, največ za izdelovanje kruha» potic, peciva in testenin na tradicionalen način ter za predelavo mesa. Zbornica je od leta 2003 podelila 6io certifikatov. Veliko dosedanjih prejemnikov certifikata je že registriralo dopolnilne dejavnosti na kmetijah ter si s tem zagotovilo dodaten dohodek na kmetiji. C. Z. s Na podlagi 50. člena ter v povezavi z 96. členofn Zakona o prostorskem r^ćrtovanju {Uradni list RÔ. st. 33/07) in 3d. člena Stahjta Ob^ne Ško^ Loka (Uradni lisi RS» ét. 37/95< 47/d8) je župan Općina âkoQa Loka dne 18.07. 2006sD^l$l SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI Spremenjenega dopolnjenega o&nutka občirtakega podrobnega prostorskega načrta za komunalno uredftev naselij GodeilČ, Reteče In Gorenja vas-fieteče (sprememba lokacije ći$tlfr>e naprave in delna sprememba tras rtairtovenih komunalno er>er9etskih vodov) 1. Javrc se razgrne sor^memba dopolnjenega osnutka občinskega podro bnega prostorskega r^rta» ki jo je pod ^eviiko riak^ge 6073/13. v Juliju 2008. izdelal Ljubl^anskj urbanistični zavod, d. d., VerovšKova64. Ljubljana. DopotnjenJ osrxjtek obanskega podrobnega prostorskega načrta, je bil pod steviBu> nafoge 6073/13. izdela v noi/efíibnj 2007 n je bil javno razgrnjen od 10. 12. 2007 do 15.1. 2006. Javna oDr»/nava ie bila 10.1.2008. Na podlagi mnerq In pobud občanov ob javni rugmitvi in iavnt obravnavi se spremeni lokacija načrlo^^e čistilne napram in delno spremeni trasa načrtovanih Komunalno energetskih vodov, zato se jârvno razgrne spnsmenjeni dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega r^ačrta. 2. Gradivo bo razgmteno od 04. 06. 2008 do 20. 8. 2008 v pritličjj 0b6ne Ško^ Loka, Mestni trg 16. SkoQa LoKa, v času uradrvh ur. 3. V ćasu javne razgrnitve bo v sredo, 20.6.2008. ob 17. ur), orpaniar^ina javna obravnava vvellKisejnf sobi Občine ško^ Loka, Poljanska cesta 2. Škof-ja Loka. 4. S iem naznanilom Občina ŠKo^ loka o pcteKu javrte razgrnitve in javni obravnavi obveéča tudi vse lastnike r>epremičrvn r^a območju, kj ga (^ravnava spremergen^ dopdnenk osnutek občinskega podrobnega prostorskega na* črta pod točko 1, da se seznam tangtranih zemijtšč naveden v SUepu o lav-ni razgrnit/z dne 28. t1.2007 spremeni in dopolni tako. da se zaradi spremembe 9opotijen«ga osnutka občinskega podrobnega pro^orskega načr* 18. iz spiska črta zemlpáča s pare. à. -185, 7/2. 7/4, 7/5. 976/2, 942, 954/2, 1013. 1014, 1051, 1018, 1019. 1076/1. 958/4, 958/1, 957. 868, 54,1077/19,-72, vse k.o. Reteče. Zaradi spremembe dopolnjenega osnutka občinskega obrobnega prostorskega načrta se spisku doda zemljišča s pare. st. 1363/2. 1366/2 obe k.o. Godeéič in 9/2. 9/1. 977/1. 977/2, 441.999, I076.^k.o. Reteče. Spisek oslabil tangkanih zemljišč naveden v Sklepu o javni razgrnitvi z dne 28.11, 2007. ostane nespremenjen. 6. V času javne razgnvtve lahko na rugrrqeni predlog podajo pisne pnpombe in predloge vse fizićr>e ín pravne os^)e, organizacije in skupnosti in V roku e 2. čler>a sMepa oosredufejo Občini ého^«^ Loka. Mestni trg 16.3kof-ja Loka, oz. jih podajo ustno na zapisnik na javni ot^ravnavi. če pf1pon>b6 in predloge k dopolnjer>emu osnutku otidnskega podrobnega prostorskega r>ačrta pod točđ^o 1 poda lastnik ndpremičnir>e iz točke 4., mora pobeg podatkov o neprženi ni ravesti se svoke ime. priimek in r\aslov. 6. Ta skteo se objavi na kra^iito običajen način in sicer v Gorenjskem glasu in na sptetmh straneh občine Škoňa Loka. âtOsnlKa; 350-15/2007 Škofta Loka. dr>e 18. 07. 2008 Župan Občine Ôko^ Loka Igor Draksier, r Dobra in zdrava zelenjava Praktični nasveli za vriiikarje Cena: 3.70 € Za naročnike r.Or(^riiski ( "^roianje: telefon. 04 20t 42 Poziv zavarovanju pridelkov Kmetijsko ministrstvo poziva pridelovalce k zavarovanju posevkov in pridelkov. Vlada bo sofinancirala posek poškodovanega drevja ter gradnjo gozdnih cest in vlak. cvtto Zaplotnik Ljubljana • Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v sredo predstavilo doslej znani obseg škode po nedavnem neurju in predvidene ukrepe za omili- tev posledic, dalo pa je tudi priporočila za varno gibanje in delo v prizadetih gozdo- Po doslej zbranih podatkih je neurje prizadelo skoraj 26 tisoč hektarjev kmetij- sldh površin in 9.270 hektar- ' jev gozdov, v katerih količina poškodovanega drevja dosega 440 tisoč kubičnih metrov, škoda v lanetijstvu je predvsem v vzhodjii Sloveniji, na območju ljubljanskega ^^ poljščinami je največ škode na koruzi. / fo« co<,.d k^íí kmetijsko gozdankega zavoda, ki deloma sega tudi na nje leto povečalo stopnjo so- obnove, ki bo vključeval gozdnega drevja bo sofman- _ financiranja zavarovalnih gradnjo novih in popravilo cirala v znesku 2,5 evra za premij s 40 na 50 odstotkov, obstoječih gozdnih cest in kubični meter, za gradnjo Vlada bo za posek peško- ^ani je tovrstno zavarovanje vJak, preventivna in varstve- gozdnih cest ali vlak, ki so dovan^ drevja namenUa sklenila le dobra petina kme- na dela in dela za obnovo pri- nujno potrebne za spravilo 2,5 evra za kubični meter, tijskih gospodarstev. zadetih gozdov. Lastnikom podrtije ter za obnovo gozda. Škodo v gozdovih zaradi poškodovanih gozdov bo iz- pa bo namenila do polovice razvrednotenja lesa ocenju- dal odločbe o sanitarni seČ- priznanih stroškov gradnje. Gorenjsko, je prizadetih 70 jejo na 17,4 milijona evrov. nji, jim svetoval pri izvedbi Kmetje, ki so utrpeli škodo hektarjev koruze ter Se nekaj Največjo je na območju med del ter organiziral posebne v neurju, lahko zaprosijo za žit in drugih poljščin. Repu- Kamnikom in Gornjim Gra- tečaje za varno delo, eden zmanjšanje ali odpis prispev- bliška uprava za zaščito in re- dom, kjer je približno 370 ti- takšnih je biJ včeraj tudi .v, kov-« pokojninsko in inva- Sevanje je 62 občinam izdala soč "kubikov" podrtega, izru- vasi Smrečje na deloviSču v lidsko zavarovanje ter za od- sklep o ocenitvi škode na vanega in polomljenega bližini odcepa za vas Gozd. log, odpis ali obročno plačilo kmetijskih pridelkih, to mo- gozdnega drevja. Na območ- Vlada bo za odpravo posledic davka, kmetijsko ministrstvo rajo storiti do 10. avgusta, ju od Kamnika proti Čmiv- neurja v gozdovih namenila pa bo predlagalo skupščini Kmetijsko ministrstvo je po- cu, kjer so vsi gozdovi v za- do 915 tisoč evrov, pri tem pa zavoda za zdravstveno zava- zvalo pridelovalce, da se od* sebni lasti, je zaradi posledic bodo do podpore upravičeni rovanje, da kmetom omogo- ločijo za zavarovanje, posev- neurja eksistenčno ogrože- le lastniki gozdov z območij, â rudi odpis ali obročno pla- kov in pridelkov, pri Iem pa nih deset kmetij. Zavod za Id jih bo vključeval načrt ob- čevajije prispevkov za tovrst- je napovedalo, da bo prihod- gozdove že pripravlja načrt nove. Posek poškodovanega no zavarovanje. Povsem uničenih 150 hektarjev gozdov Cvrro Zaplotwík tega je 150 hektarjev pov- močno poškodovanih 1.300 nik je po prvi oceni poško- ..............................................................................sem uničenih, količina po- hektarjev gozdov, v njih pa dovanih sto kilometrov cest, Kamnik • Jidijsko neurje je drtega, izruvanega in pol* je deset tisoč kubičnih me« v občini Vodice 14 kilome- povzročilo veliko škode tudi omljenega drevja pa dosega tro v podrtega, izruvanega trov, poškodovane pa so v gozdovih ljubljanskega 95 tisoč kubičnih metrov in polomljenega drevja. V tudi ceste v občinah Dom- gozdnogospodarskega ob- drevja. V okoliških občinah občinah Domžale in Men- žale, Mengeš, Moravče, močja. Kot so sporočili iz Lukovica, Moravče in Ko- geš je na 4.500 hektarjih Medvode, Lukovica in Ko- ljubljanske območne enote menda je na 2.350 hektarjih gozdov dva tisoč "kubikov" menda. Lastniki gozdov Zavoda za gozdove Sloveni- prizadetih gozdov še osem poškodovanega drevja. Po- morajo zaradi nevarnosti je, je najhuje v občini Kam- tisoč "kubikov" poškodova- leg gozdnega drevja so po- pretirane razmnožitve luba- nik, kjer je poškodovanih nega drevja. Na območju škodované tudi gozdne ce- darja najprej pospraviti po- 2.500 hektarjev gozdov, od občin Medvode in Vodice ie ste in vlake. V občini Kam- škodované iglavce. ŠENTpereft Srečanje kmetov treh dežel V nedeljo bo na Višji Šol; Šentpeter pri Šentjakobu v Rožu sedmi kmečki praznik s srečanjem kmetov treh dežel. Srečanje se bo začeio ob 11. uri z mašo v kapeli in se nadaljevalo s kulturnim programom in zabavo, V kulturnem programu bosta poleg otroškega zbora, tamburaške skupine in pevskega zbora s Koroškega nastopili tudi folklorna skupina Triglav 2 Javornika pri Jesenicah in kvintet France Prešeren iz Žirovnice. Prikazali bodo vožnjo s kočijo, klekljanje in izdelovanje iecta, možno si bo ogledati višjo Šoto, ki letos praznuje ioo-letnico obstoja, rateške vezilje pa se bodo predstavile z ročnimi deli. Srečanje prireja Skupnost južno- koroških kmetov v sodelovanju s krajevnim društvom SPD Rož in gorenjsko kmetijsko gozdarsko zbornico. C. Z. Kran} Odlog ali odpis davka Davčni zavezanci, ki so v nedavnem neurju s točo in viharjem utrpeli škodo, lahko zaprosijo za odlog plačila davka, za odpis in delni odpis ali za obročno plačilo, so sporočili iz republiške davčne uprave (Durs) in Še navedli, da morajo oškodovanci za to na pristojni davčni urad oz. izpostavo najkasneje do 31. avgusta vložiti posebno viogo. Sestavni del vloge je tudi podatek, ali so prijavili Škodo pristojnemu organu. Davčna uprava bo vloge za odlog plačila davka obravnavala takoj, potem ko bo prejela podatke o ugotovljeni škodi in oškodovancih, pa bo na podlagi iste vloge odločala, ali so izpolnjeni kriterij« za odpis, delni odpis ali obročno plačevanje davka. Za odlog obveznosti, ki bodo nastale kas* neje, bo treba vložiti novo vlogo. C. Z. V i GORENJSKI GLAS petek, 25. julija 2008 ZANIMIVOSTI / OGLASI info@g-gUis.si 19 Nevaren tudi skalni blok Skalni podor pod Tošcem so že odstranili» a je planinska pot z Rudnega pol|a na Triglav še vedno zaprta zaradi nevarnega skalnega bloka. Simon Šubic ToŠc • Pred dnevi je podjetje Kaskader uredilo in outran]- lo podor kamenja pod ToŠ- cem, zaradi katerega so začasno zaprli planinsko pot, ki z Rudnega polja na PokJjuki mimo Vodnikovega doma vodi na Triglav, je sporočila Komisija za planinske poti pri Planinski zvezi Slovenije. V sredo so opravili §e geološki ^ed saniranega podora in ugotovili, da je stabilnost skalnega bloka nad potjo ri-sâia, zato so sklenili, da odstranijo tudi ta blok. Na planinski zvezi zato opozarjajo, da je omenjena planinska pot V tednu dni so delavci podjetja Kaskader pod Tošcem od- §e vedno zaprta do uradne stranili skoraj 700 kubičnih metrov odkrušenih skal. ito*ans objave o preklicu zapore, in svetujejo, da se na Ti^lav po- bila za dobro polovico manj- predlaga, naj planinska zve- dajte po drugih poteh (npr. iz §a» veliko pa jih je merilo od za na vsaki strani podora po- dolin Krma in Vrat). dva do pet kubičnih metrov, stavi tabli, ki bosta ves Čas Pri sanaciji podora so po Ker so morali kopač na kraj opozarjali na možnost pada- nekaterih ocenah odstranili podora pripeljati s helikop- jočega kamna, zaradi Česar od 600 do 700 kubičnih metrov skal. Največja je terjem, je bil ta majhen, zato so morali velike skale drobi- je zadrževanjem pod podo- rom nevarno in je priporoč- imela okoli sto kubičnih me- ti s pomočjo miniranja. Ko- Ijivo Čim hitrejše prečkanje trov, ena od padlih skal je i» isija za planinske poti nevarnega tnesta. Jereka Predstavitev in blagoslov novih orgel Društvo Jarira Bohinj in župnija Srednja vas v Bohinju vabita na predstavitev in blagoslov novih orgel v podružni cerkvi svete Marjete v Jereki, ki bo v nedeljo, 27. julija. Orgle bo z besedo predstavil izdelovalec, orglarski mojster Simon Kolar iz Drameij, z glasbo pa Urška Odar, Kristina Mikelj in Jurij Dobravecter domači pevski zbor pod vodstvom Franke Pavič Sodja. Po sveti maši ob 10. uri, med katero bo potekal dogodek, si bo mogoče orgle pobliže pogledati. jih preizkusiti ter se pogovarjati z ustvarjalci. P. L Bohinj Vasovanje In Kmečka ohcet v Bohinju Ta konec tedna sta v Bohinju na vrsti tradicionalni prireditvi Vasovanje tn Kmečka ohcet, ki ju organizira Turistično društvo Bohinj. Vasovanje se tako dogaja že danes od 19. ure daje, Kmečka ohcet pa bo v soboto. Začne se ob 17. uri na domačiji priAgotniku vStari Fužini, ob 17.45 bo Sranga P^ed mostom pri Sv. Janezu, ob 18.30 poroka v cerkvi Sv. janeža in ob 20.15 prihod ženir>a in neveste Pod Skalco. Letos bo spet prava poroka, saj se bosta vzela Andreja Mulec in AieŠ Bohinc iz Mavčič. Prireditvi bosta potekali ob vsakem vremenu. P. L Gozd Martu^ek Gasilci praznujejo 70*letn i CO Prostovoljno gasilsko društvo Gozd Martuljek praznuje 70. ob* letnico delovanja. Prireditve se bodo začele danes ob 17. uri z občinsko gasilsko vajo v Gozdu Martuljku, sledila bo slavnostna seja ob 20. url v gasilskem domu. jutri se bodo ob 17. uri gasilci zbrali v paradnih in delovnih uniformah, v Šotoru ob gasilskem domu pa se bo začel slavnostni del prireditve. M. A. lučke naježeni, laserska projekcija na grajsko skalo; koncerti: Shirlie Roden» /, jr. Columtnaja22 band, X niuza Sooo^ iu>ncem emo skupine Scriîzy in Kg baoda ! ^^ Nova Gorica, gosli: Kriscina Oberian, à Anika Horvat, 1\iSoFuriaiiič; polnočni ognjeme Oba dneva po 20. uh vozi žičnica na Snio bre^bćno. predstavitev Slovenije s fijake^ in folklornj skupino» predstavitev gai^nih enot : Ruske federacije in Slovenske vc^ke; večer zAvseoikovo ^bo: Okn^li muzikante: VsaX dan otroiki program in na5(0pi Godbe Goije. Živimo Ponudba velja od 16. 7. do 30. 7. 2008 • * hA • É JESENICE Ulica Maršala Tita 63, pon,-pet.: 8.00 - 20.00, sob.: 8.00 - 1 S.OO RADOVUlCA Gorenjska cesta 33. pon.-pet.: 8.00-20,00, sob.: 8,00-15.00 Zložljiva postelja Barva okvirja: modra OebsMnd iimnice: S cm Dltnenz^J« razte^ni^n« postelje: SO n 193 cm Plasddne zaičitne nog Ice za t Id 16 kovlsMh M &o povezdbe z sankami sa Se većje udobje Max. obremenitev: 110 kg različne barve Mmrw dd. DomU« 107,1000 Uiibttvm t 20 ZANIMIVOSTI / KAŽIPOT in/o(g)g-gias.sí GORENJSKI GlAS petek, 25. julija 2008 v Sorico po obnovljeni cesti Ana Hartvîan takšnim tranzitom, kot je ..............................................................................preko Soriáke planine, Cesta Sorlca • Druga faza rekon« je dovolj široka, urejene so stnikcije regionalne ceste v brežine in oporni zidovi," je Sorico je pri konai, ta čas po- zadovoljen župan Železni« tekajo le še zaključna dela. kov Mihael Prevc, ki upa, da Vožnjo po obnovljeni cesti se bo celotna obnova zaklju- čila v dveh letih. "V letih 2009 in 2010 je denar v dr- so med prvimi preizkusili tekmovalci na kolesarski tekmi za zlato čipko, zagotovo žavnem proračunu že zago-pa se bodo lepše in širše ce- tovljen. 2 zadnjo, tretjo fazo ste razveselili tudi drugi, ki rekonstrukcije ceste do Pose preko Železnikov in Sori- drošta v dolžini enega kilo-§ke planine odpravljajo proti metra bi lahko pričeli že jese-Bohinju. V drugi fezi so ob- ni, a se za to nismo odloČili novili odsek v dolžini 900 zaradi prošnje krajanov Son-metrov, vrednost investicije ce, ki so bili lani celo zimo je znašala milijon evrov. "Ta prikrajšani zaradi zaprte ce- cesta bi lahko predstavljala ste. Z obnovo bomo tako po- zgled, kako bi morale biti Čakali do pomladi," je pove- urejene regionalne ceste s dal Prevc. Sara / mlada pesnica zrelih misli Bodoča gimnazijka Sara Primožič je izdala pesniški prvenec Od začetka in naprej... Zate. Suzana P. KovaČiČ "Od začetka in naprej Zate" se imenuje prva pesniška zbirka Skofieločanke nje, Prepozno, Izgini, Skrivnost, Potovanje, Jeza, Dež, Slovo, Prvi pogled. Samo midva, Svoboda ...). Bralcem sem s tem želela pokazati, kako Sare Primožič, dekleta, ki je sem "rasla" v teh letih. Pesmi na pragu gimnazijskih leti pišem po navdiha Nekaj pri- Njene pesmi presenečajo, saj îegne mojo pozomost, pa tega nekatere ne dajo slutiti, da so ne morem opisati z besedami. prišle iz notranjosti mladega In tisto, o čemer se ne morem dekleta. Sara je začela pisati v izraziti, prelijem na papir/' je tretjem razreda "Že kar pom- povedala Sara. ki se je pc^iim- nim, imam rada rime. V pet- no lotila tudi pisanja gazele em razredu sem se m pobudo Kaj je to pesem, ki je dobila učiteljice Marije Šmid prijavi- mesto na začetku knjige. la na tekmovanje Župaričičeva Sara ie povedala, da ima ve- Ěxalica, na katerem sem bila s liko podporo svojih staršev, da pesmijo Letalo izbrana med je hvaležna Mariji Šmidovi za prvih pet najboljših ustvarjal- mentorstvo, lektoriranje, za cev, " je povedala Sara, a smo pomoč pri vsebini, obliki in zasledili tudi podatek, da je izvedbi njenega pesniškega bila celo najmlajša med nagra- prvenca. Da je knjigo s čudo- jenimi ustvarjalci. Tehnična vitimi avtorskimi fotografija- Sara Primožič založba Slovenije je nagradila mi opremil Janez Krapš, uâ- tudi njeno œodbo Moj zmaj. telj raiunalnižtva in tehnične- ša prebrati od začeda do kon- Trenti," je povedala Sara. Za "Pesmi za prvo pesniško ga pouka na Osnovni šoli Iva- ca, tako bo bralec dobil tudi knjigo si je vzeia čas, zato še zbirico sem s pomočjo Marije na Groharja Skofia Loka, ki jo sporočilo iz nje." je povedala ne more napovedati, kdaj bo Šmidove zbrala po kronolo- je tudi sama do nedavnega ob- mlada pesnica. izšla. škem zaporedju, od tistih, ko iskovala. V knjigi so tudi zani- Zdaj piše roman. "Govori o Sara Primožič bo jeseni za- sem jih pisala Vox ttetješolka, mive ilustracije, ki so Sarino dekletu, ki je skrivnostno iz- čela obiskovati Gimnazijo pa vse do danes (Šola za ma- delo, in nekaj verzov pesmi gubila mamo in hoče priti do Ško^a Loka. Dotlej bo uživala škare, Bratec, Letalo, Zima, znanih slovenskih pesnikov, resnice, ker v sebi čuti, da na počitnicah v Trenti, na ta- Knjiga. Pesem o morja Luč, Tisti, ki bo bral mojo knjigo, pravo resnico prikrivajo. Nav- borjenju, na morju... in sno- Lončarji, Šola danes, Življe- naj v njej uživa. Naj jo posku- dih za zgodbo sem dobila v vala nove pesmi, nove ^odbe. HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 obilno spTiirfftârr« po iMionu imu 04/KI-4M3 iw o^o nit Slfiwnsovi re^i v banu AL pa iMXti • dd powfl^b lA fmU (lo 11 ^ ur^i ( éu ul^ UifdnouQMna jANEZ ROZMAN S.P. • ROZMAN BUS, LANCOVO 91, 4240 RADOVgiCA, TEL: 04/53 M9. PAX- 04/53 04 250 MADŽARSKETOPLKE: y.S. • io. 8., ai.S.-z+S., 1.9.-7.9.; PEL|ESAC 15. 9.. 22.9., 22.9. - 29. 9.; KOPALNI IZLET IZOLA: 21.7., 28. 7. Obvestila o oocodkih objavgamo v husriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE Kranjska Cora Kranjska Gora • V soboto in nedeljo, 26. in 27. julija, bo v Kranjski Gori potekala spominska slovesnost pri rus kapeíid; v soboto ob 18.30 bo na trgu pred cerkvijo nastopil pevski zbor, ob 19. uri bo sveta maša, ob 20,30 pa bo v dvorani Vitranc koncert komornega zbora katedrale Smolný iz St. Petersburga, v nedeljo bo ob lo. družabno srečanje. Bar Apropos Bled * Danes ob 20. uri bo v baru koktají večer z barmanem Mladenom DobraSem, jutri, v soboto prav tako ob 20. uri pa OeâNA JESENICE Cesta železarJevS, 4270 Jesenice Občina Jesenice v skladu z 58. čienom Zakona o javnih uslužbencih (Ur. list RS, st eS/OT-UPS-S) objavlja Javni natečaj 23 prosto uraúnéko delovno mesto na položaju v občinski upravi Občine Jesenice: VODJA ODDELKA ZA GOSPODARSTVO (m/ž) BesediÍ0 javnega natečaja si lahko ogledate na spletni strani Občine Jesenice www.jesenice.si. področje razpisi delovnih mest bo v okviru blejske noči DJ večer (Dj Gaj). V torek, 29, julija, bo ob 21. uri koncert, na katerem bosta nastopila Lovro Ravbar in Teo Colori. Predstavitev in blagoslov novih orgel Bohinj »lereka- Društvo Jarina Bohinj in župnija Srednja vas v Bohinju vabita na predstavitev in blagoslov novih orgel v podružnični cerkvi svete Marjete v Jereki, ki bo v nedeljo, 27. julija. Več informacij o orglah na naslovu Nvwv.jarina.org. Srečanje krajanov na Mežakli Podmežakla • Krajevna skupnost Podmežakla prireja počastitev praznika krajevne skupnosti tradicionalno srečanje krajanov na Zakopu na Mežakli. Srečanje bo v soboto, 9. av* gusta, z začetkom ob 10.30. Organiziran bo avtobusni prevoz. Avtobusi bodo odpeljali ob 9. uri izpred Hermanovega mostu. Pohodniki bodo krenili ob 8.00 uri. ZbiraliSče je ob podvozu pod avtocesto na Cesti heroja Verdnika. IZLETI Izlet v Belo krajino Predosije • OU Predoslje vabi svoje člane v torek, 12. avgusta, ob 7. uri na Izlet v Belo krajino. Vstop na avtobus na običajnih mestih, v Britofu. na Suhi in na Březnici. Prijave v društveni pisarni ali pri poverjenicah, tel.: 031/494 422, 04/253'^S 93- Na Roblek bom odšel Radovljica • PD Radovljica vabi na glasbeno planinsko prireditev "Na Roblek bom odSef" v soboto, 2. avgusta, pri Roblekovem domu na Begunjščici od 12. ure dalje. Igra hišni ansambel Avsenik. Na Roblekov dom Kranj - PO Kranj vabi na izlet na Roblekov dom. kjer bo tudi tradicionalni nastop hišnega ansambla Na Roblek bom odšel. Izlet bo v soboto, 2. avgusta, odhod posebnega avtobusa ob 7. uri izpred Mercatorja na Primskovem. VodrkIka: Marjan Čadež in Rudi Burgar. Lahka planinska tura bo tra* jala približno 6 ur. Prijave in vplačila do Četrtka, 31. julija, v pisarni planinskega društva, tel.: 04/236 7S 50, ali prt Marjanu: 041/879 312. Prijave sprejemamo do zasedbe mest v avtobusu. V Rabac in Sveti Martin na Muri Kranj • Medobčinsko društvo invalidov Kranj že sprejema vplačila za 10 dnevno letovanje v Rabcu in evidenčno vpisu« je za enodnevni kopalni izlet v toplicah Sveti Martin na Muri. Uradne ure društva vsak ponedeljek od 9. do n. ure, in torek, četrtek od 15. do 17. ure v Kranju, tel.: 202 34 33. PREDAVANJA Proučevanje Svetega pisma Kranj • Društvo prijateljev Svetega pisma vabi jutri ob 9. uri v Dom krajanov Primskovo, jezerska cesta Kranj, na proučevanje Sv. pisma z okvirno temo: "Razumeti jezusovo sporočilo (nadaljevanje)". Duhovno srečanje bo povezova Horst Liebhauser. Vstopnine ni. KONCERTI Koncert mladinskega orkestra Iz Velike Britanije Bled • V nedeljo, 27. julija, ob 20.30 bo v Grand Hotelu Toplice na Bledu koncert mladinskega orkestra West Sussex Youth Orchestra iz Velike Britanije z dirigentom Michaelom Suilivanom. Koncert na Bledu je del njihove enotedenske turneje, v okviru katere bodo sfcer nastopali v veČ krajih na avstrijskem Koroškem. Vstopnine za koncert nI. RAZSTAVE Pestrost življenja alpskega sveta Bled • Vabljeni v info središče Triglavskega narodnega parka Dom Trenta na odprtje razstave Foto kluba Diana z naslovom Pestrost življenja alpskega sveta v petek, 25. julija, ob Î9.30. Več informacij na: http://www.tnp.sl/prireditve /ter m i n /tre nta rs ki .s e m e n j / GG naročnine 04/20142 41, e-po§ta: narocnlne^g-glas.si www.gorenjskiglaui GORENJSKI GLAS petek, 25. julija 2008 MALI OGLASI info@g-^as. si 21 l?id žrebanja nagradne križanke v reviji Moja Gorenjska podjetja Galerija bivanja, Gregorčičeva uL to, Kranj: 1. nagracio, 30 EUR, pre- jme Stanka Zupan, Kranj; 2. nagrado, 20 EUR, prejme Marjan Šivk, Bohinjska Bistrica; 3. nagrado, 10 EUR, prejme Andr^ jamnik, ja Loka. Vsem izžrebancerrr čest^amol Nagrajenci nagradne križanke ZAVOD ZATUf^lZEM KRAN), Idiebila objavljena v Gorenjskem glasu ti. julija» so: 1. nagrado • pico po izboru, ki Jo podarja picerija 8uf, prejme: Duibn Suinik, Naklo; 2. na« građo • pico po izbori/, ki jo podarfa picerija Buf, prejme: Tatjarra Muk), Žirovnica; 3. nagrado • pico po tzboru, Vi jo podarja picerije 8uf, prejme: Andréa Cuderman, Krartj; 4. nagrado • izdelke v vrednost 40 EUR, ki jih podarja podjetje Emstar, prejme: E)omen Eržen, 6led; nagrado • papir v vrednosti 20 EUR, k> ga podarja podjetje Errfstar, prejme; Jožica B^^ataj, Lesce; 6. nagrado • n(^omemo žogo Emstar, ki jo podarja podjetje Emstar, prejme: Valentin Kavčič, Tržič; 7. rragrado • darifn^ bon 30 EUR za r^akup v diskontu, ki ga podarja Davidov Kram, prejme: Bine RakuŠček, Žiri; S. nagrado • darihi bon 20 EUR za nakup v diskontu, ki ga podarja Davidov firam, prejme: Ana Kolničar, Duplje; 9. nagrado • darilni bon 10 EUR za nakup v diskontu, ki ga podarja Davidov hram, prejme: Jože Afh.Zg, Besnica. Nagrajenci nagradne kriianke AH VRTAĆ KRANJ, objavljene v Gorenjskem glasu št o^oy 24. julija 200S. Geslo nagradne križanke AH VRTAČ se glasi; ŠPANSKI TEMPERAMENT ODSLEJ V AVTO-H\i\ VRTAČ. 1. nagrado • enodnevno uporabo novega vozila SEAT BIZA prejme Lojzka Taler, Zg. Gorje; 2. nagrado • enodnevr^o uporabo novega vozila SEAT LEON prejme Irena Žakefj, ŽIri; 3. f>a-grado- paket obvezne opreme prejmeZala Janežfč» Sko^a Loka. Nagrade Gorenjskega glasa prejmejo: Drago Pipan, Kranj; N^nko Plevel, Cerklje na Gorenjskem in Anica Mohorič, Cerklje na Gorenjskem. Nagrajencem iskreno Çestitamol Sponzor nagradne križanke, ki je bila objavljena 24. junija 2008 v Novicah izpod Kn/avca. je bila KMETIJSKA ZADRUGA CERKLJE, z.o.o. Nagrajenci: 1. nagrada: bon v vrednosti 50 EUR prejme Ani Pa» jon, Cerklje; 2. nagrada: bon v vrednosti 20 EUR prejme Vid Močnik, Cerklje; 3. nagrada: bon v vrednosti to EUR prejme AlojzOsterman, Cerklje. Nagrajencem prisrčno čestitamo. LOTO Rezultati 59. kroga • 23. julija 2008 7, 12. 22, 23. 26, 31.. rn 27 : O, 3, 9. 5.7 Predvideni sklad 60. kroga za Sedmico: 480.000 EUR Predvideni sklad 60. kroga za Lotka 6: 415.000 EUR gekkoprojekt nepremičnine BntDf 7SA. 4000 K/srj mfe^ep^gckkopfejeku vivm.dekliûorcôeii(.si 04 2341 999 031 67 40 33 ZEM L) I ^ PRODAMO RAOOVgta • OKOUCA: zazidljiva 1239 m2. priključki na parceli, mirno vailito okolje. Lepa priložr^osi. Cena 78.000 EUR. KUPIMO KRANl-OKOUCA: za znane kupce ISČemo zazidljiva zem jiiča, m DODATNA PONUDBA NA: www.Eebkopfûjekt.&i nov der^ ai« tc^pca zo svo» Oddaiate ali najecnare sunevatv je. all poftovni prostor^ Crioviu rHcVv na civm mniu. Za v«» Aktivno • Jasno • Preudarrto AJPd,Q»o. Krani Kofoika cesta 2, 4000 Kran) gsfn: 031 /330 • 040 (d.: 04/20 aS 22^, HliA-i/2dvQfika proda KRANl . Striiiiit ' Itinsobrto 137,$^ ma i patkiriS^ in lenico Uf dvosobno i paricitnim Ul, PCF, 1. izd 2007, po dogovoru možna izdelava na 205.000 EUR, ie 5ljfi$obno 157,85 m2 >47,000 EuR, Ostaie Informacije naideie na KsKERN^ CNl NE Maistrov trf iz, 4000 Knni Te( 04/202S3» 202 25 66 G$M 051/320 70C» Email: infb^k3-kem.$l POSIOVNI PROSTORU Prodamo: KRANf: v tovtrnrikem obieictu pro* damo skiddiičn« prostore v rzmen 630 mz v pritličju, obnova pred leti, cena ^ 650 EUR/m2. Oddamo: KRANJ: v novem objektu v 1. nad« stropju oddajo poslovni prostor v Iz« meri 6>2 m2, z lastnim vhodom, to-vomo dvigato^ lastna parkinSča, pri* merno tudi za težke stroje, cena je 6 EUR/m2. KRAN): prostOf v izmeri 78 mi In 230 ms v nadstropju za pisarne, servisno dejavnost, obnova 94, oec>a je 11 EUR/m2- Pmdamo; RADOVLJICA, LANCOVO; NOVO* GRADNJA - na mirni fokaciji 7 stan* hii, od tega 2 dvojčka in 1 trojček v 3, podïijiani gradbeni fazi, stan, povr* (lne mi, na zemljiS^u od )8o • l^i mi, cena je od 224*009 do 238.000 EUR, last K 3 KERH d.o o., moinost menjave z drugo nepremK^ nino z doplačilom. TRSTENIK: stanovanjska hiia, up^ rat>r\e površine 1S6 ms, samostojna, adaptirana 198S1 9 3S5 zemlji^ ća. stan. hi la z gospodarskim po* slopjem in 93^3 m2 zemljišča [od tega cca« 2000 m2 stavbnega In 7300 kinetijskega in gozda), proda* mo. Cena: 400.000 EUR* BELA pri PREDDVORU: na mirnem predelu s pogledom na hribe lahko dobite stanovanjsko hi§o cea* 100 ma v etaži (klet, pritííčje in mansar* da}i parcela 1*116 m2, letnik 1979, cena » 230.000,00 EUR. BESNICA: stanovarvjska hi$a. povrii* ne 2S0 mi, klet, prHličje, nadstropje in mansarda, zgra^na 1970, obnov« 94) parcela 500 mz, lahko tudi dvo-drulmska, cena « 215.000 EUR 2EMLIIŠĆA: Proda rT>o: AmbreS pod Krvavcem: već stavb* par* cela od 422*677 mz 9070 EUR/m2* Apno pod Krvavcem: parcela 8S6 m2 v bližini zazidljivega, pogled r» dolino po 60 EUR/m2. Poljubelj: stavb* parcela 631 ma po EUR/mz v nižinskem delu* Zalog pri Cerkljah: stavb, parcela d82 m2 ali S09 ma po 120 EUR/mz* STANOVAN|A: Prodamo: Kranj, Ztato polje: dvosobno. mz v 2* nad. od 4, obnova 2002, cena »99.000 EUR^ Kmnj, Vodovodni stolp: dvosobno. 34,oc mz v 4. nad* od 4^ obnova 2001, cena « 89*000 EUR* Kranji Planina h Irisobno^ So ma v 7. nad., letmk 1974, cena ■ 115.000 EUR. Kfanj (emitter): trisobno, 96,25 mz, duplet v I* nsd* fn s* nad., obnova zoo6e cena « 165.331 EUR* Kranj (c«ntarj; enosobno, 48,20 mz v 2. nad. od 31 letnik 19S9, letnik z 004, staromelčanski stil^ vsa oprema, cena » 91*900 EUR* Bled (Ribno): Stimobno^ 9I138 mz duplex v večstan o vanjski Kiii, v i* nadstropju (kuhinja z drtevno sobo in izhodom na balkon, 2 sobi, kopal* niča, garderoba) in mansardi (soba in gaíeríja)i dodatno parkiriSčei vpi* sana etaina lastnina v ZK. cena * 198*000 EUR. domplan ooitu a intaoMno. utwilBfn n çnargeVM. d*d* tmLt 04i/e47^4S$ vpi wvM*domplan *si STANOVANJE PRODAMO Krsnj» ácrlijevo naseije, eno sobno, H* nasdstropje, 36f79 mz, leto izgradnje potrebno obnovti Cena 78.000 EUR Krvr^t Vodovodni stolp^ dvosobno v I nadst. izmere 61,29 mz. I* sgr* 1966, delno obnovljeno ^kopalni ca in okna I* 2004. Moinost selitve junij 2009* Cena ioí.occ,oo €UR. Krar^i Zlato polje, v mansardi objekta novo zgrajeno dvosobno stanovanje ♦ kabinet v izmeri 60,00 mz, i. izgrad. objekta 19^3, I izgradnje stanovanj Z008, CK na plin, vsi phkijučki, tlaki laminát, klima, cena 97.00^,00 EUR. Knn^ Vodovodni stolp, trisobno v UL nadstr^ izmere 73,80 mz, I izgr, 1965, obnovljeno zoos» kopalnica, V/C^ cerv traîna na plin, vselitev po dogovoru, cena 130.000,00 EUR- Knr^Ziato polje, trisobno^ visoko pri-tlf^ v izmeri 66*82 ma, ddno obnov^ Ijer^o v letih 2000 In 2003 (kopalnica in okna}, L izp. 1961, CX. tele^n, ka* bel. tdev., balkona ni^ cena 114.755,00 EUR (27.5 mio srr^* Tržič, mestno jedro, y dvosobna sta* novanja v trinadstropni hili, velikosti od 61 m2 • 83,00 mz, leto izgr* 1957, v celoti prenovljena leta zooo (tlaki, ir^* staladjep kopalnica^ CK. telefon, dvîga^ lo) balkona ni^ cena la^o EUR/mz ^09*i3Si6o Sn/mz) za man/le sta^ nov. in 12J0 EUR (294757.20 SfH za večje star>ov., vpisana v ZK. vseljiva ta* HIŠE ^ PRODAMO Kranji Sp. Bcsnka^ vis^priHi&ia* tlo ns» 120 ms na pan:eii velikosti 549 m2, CK na olje, id^ garaža, dve parkir* m mesti, sončna lega, hiia le lepo vzdrževana, I. Izgrad. 1981, cena 320.000,00 EUR. Križ«, Gorenjska, enonadstropna - d voštano vanjska, tiwisa 75 rm vvsaki etaži na parceti veli kosb 222 mz, i. Izgr. ^936f popolnoma prenovljena od L 2004*20<^. CK na plin, teL, vse msta* lacijevvsakr etaži ločene, tri parkirišča. cena 194.000,00 EUR. POSLOVNI PROSTOR « oddamo v najem Kranji Straž^će, pritiičie v izmeri 110 m2, pnmemo za pisarne aii podobno mirno dejavnost, samostojni vhod, vi!j i srropovie zagotovljena tri parkirna mesta, I. izgr* 193% delno obnovljeno L 2004* cena 580,00 EUR mesečno ^ stroSki, plaâlo pO možrrasti za tn me* sece naprej, možnost uporabe takoj. Naklop l nadstr. v Izmeri 50 m2. pri« memo za přsarne, L izgr, 1970^ pre^ novl^eno 1.2004 CK, Internet, telefon, samostojni vhod, parlorna mesta zagotovljena, cena 400.00 EUR/me&eč* no + stroSki cca. 120,00 EUR ogrevanjem. Industrijska cona tonCur^ novograd* nja. 400 ma v pritličju, viiina stropa 4,20 m, cena 9.00 EUR/mz mesečno M stroški In 300 mz v 1. nadstropju, vi* Sina stropa 3,80 m, cena 8.oc EUR/m2 mesečno + stroSki • tovorno dvigalo, primemo za skladilčeali pr> tzvMno hale* GARAŽA « PRODAMO Krvlju Planina il« v r>ovem ot^ektu na 1)1 Tuga Vidmaria v podzemnf garaži parkirno mesto, L izgr* 2007, cena 8.000,00 ÉUR. PARCELA^PRODAMO lavoTTttild Revt nad Jesenicami v rzmen 759 mz, na parcdi ele^ka in telefon, sončna, dostop z glavne cese. geodet* sko odmerjena, celotna zazidljiva, 6 km od avtocMtCi cena 45*540,00 EUR. Srednja vas pri Bohinju v izmeri 929 m2, sončna lega, 2/3 pakaci* )i v meščanski hlâl 2 SS s kabinetom, 74 m2, popolnoma opfenilieno. ISDN. KA7V. CK. ugodno, «041/315^09 NAJAMEM V KRANJU ali okolici najamem ne- opr^miieno garsonjero ali onos^no 8tanovan)6< 9 0590/23^48 DVOSOBNO Stânovanje ni Bledu a okolici, nufno, tt 040/ei098l eoo^^u HIŠE PRODAM CERKUE, 145 m2, đ«jček, zgr. 08. 250 m2 zemljišča, v. sr. laza, zeleno okolje ob potočku v bisini gora, po<;3eci na Krvavec, cena 229.000 EUR, Slo-ver>ska hisa, 9 04l/832>d82 POLOVICO âtàreiâê hiše v okolrc nia, tr eoosz&s STANOVANJSKI DVOJČEK v Preddvoru. vselitev možna konec poletja 2008. B 051/388^22 STANOVANJSKI DVOJČEK Vimiaèe, âkofla Loka. « 051 /3Ô&-822 V PODREČI prodam stanovanjsko no- voaradnjo, «051/388-822 dooRSećico, pomivalni stroj El«ktrtíux in hbdilrlK Gorenje, « 041/^19-799 BOOS280 SPORT, REKREACIJA prodam OTROiKO gor^ kolo ROO. sKa kolesa, dobro ohranjeno, tf 041/606-712 kupim PONY Express ali smreiài moped T> mos. lahko v olo/aá. tt 041 /681-058 «ÛU9&3 TURIZEM MORAVSKE TOPUCE. SOBE - APARTMAJI MNK£R 0?/ô3 81 244. 041 /43 33 66 Mvw.sobe-âpartrriâi i E>3nker. ddidèâte zâ ôdditi In si irie sprostitve v Prekmunu. se vam pr^ ooročamo 2 naštm oddam NA KRKU oddam apartma. O {00 385) 917/683-915. 041/390-422 TERME ĆATE2 - v septecnbnj oddani počitniško hi&ico. cena nsjemd za 7 dni ie 200 EUR. « 041 /652-920 V AVGUSTU in septembru oddam apartmsie. na ptaâ. Metajna, otok Pag, 9 (00385) 939/230-982 aúM7&A HOBI prodam KOMPLfT sloveAsk>n znamk 1991-200Ô v sICumu mann. O 04/531-66- 64 OBLAČILA prodam OTROŠKO obutev, it. 24-^9. letno m rimsko. 9 041 /562-892 aoos?03 OTROŠKA OPREMA prodam OTROŠKJ voziček In avto sedež maXsi Koei. ugodno, tr 031/392-766 9et»2e' ŽIVALI IN RASTLINE prodam NEMŠKI ovčar, samička čistokrvna, slarBi z rodovi ko m, slara 6 tednov. cepliena, zelo prijazr^, cer^at 200.00 EUR. tp 031/312-307 PSA pap^i ioi%a, vrhunskega porekla, O 031 /889-^09 .zala. kosnikëgmaJI. eom VSAK DAN 9veie re2a>>o cvetje 9iad>> ol, Smolej, Luže 22a, tr 041/789-608. 051 /365-S33 PODARIM MLAĐE rnocke. SM>««ie. O 040/201-26£ POSLOVNI STIKI KREDITt DO lo LET ZA VSE ZAP^ TUDI ZA DOLOČEN CAS. IN UPOKOjENCE óoy>% osemenitve, sure obveznosti niso ovira. Krediti ns osrvovi vozila in (edsingl. Možnost odplačila na položnice: Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO R^^bert Kukovec s. p., Mlinska nI. 22, Maribor, teWbn: 02/2S2-4S-26,041/750560. KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI prodam C€PILEC2âdrv3inpreêo20t, hidravlično. drog in klešče za les, mfln za sadje, tr 051 /340-723 «m«7M CISTERNO za gnojevko Creina 3^00 I. hidravlični izpust, cena: 1.200,00 EUR, tt 041/503-776 IZKOPALNIK za krorniMr In tn^ilec za merski gnoj. Tehnostroj, tr 031/491- 023 eooa?^^ PRIKOUCO za traktor, domače izdelave. za prevoz pd kut>ika materiala, tr 031/528-774 PUHALNIK za seno Orič z nož) in cevmi. eIeWromoloria 7,5 kW in n kW, 1,400 obr., z nogami, tř 041/722- TRAKTOR IMT-6a3, škn^pilnlco 300 I. dvo in Tribcazdni plug, sUtiilnl bazen 300 Iza mteko, tt 041/461-586 «MS9&4 ZQRAGUALNIK /480-2 66 . 3 m. 9 031 aQ0%2ft1 kupih OVIJALKO 28 bale, no^no. Cleas, tUdI v di^an, 9 041/50^776 TRAKTOR tMT 533 ^i 539 ter k^r-prikol^co TEHNOSTROJ In njtaol^ko kosilnico SIP 135. tr 041/660^64 TRAKTOR URSOS 0335 allC360. 9 PRIDELKI PR^IAM FEFERONE za viagartje, 106 051 /6 62- HRUSKOVO domače ^ganle, tr 040/157-739 KUMARICE za vlaganje, Prebač«vo 45, «031/247-605 SLAMO, péeničrto. èe stoječo, lahko balir^m. o 041/415-464 SLIVE, Sadjarstvo Pť Jemejo, Hrade 34, Lesce, « 031/336-569 «MSiu VINO cviček, kvahitetno, možna dost^ va, « 041/630-461 VINO cviček, kvairtetno z visoko oceno ria ocenjevar^lu, ugodno, tr 031/301- 013 S904M VINO cviček, nad 100 I možna dost^ ve, o 031 /4Ô&-746 B0Ce?r3 VZRBJNE ŽIVALI_ prooam 2 biKca (LS in CB\. Stara 10 drti, tr 040/750-993 2 bikca, CB, LS, UM. stara 14 dn 041 /626-760 90(AM\ 2 ĆBOlk^a.tr 031/304-136 sooedoe 2 Ć6 Dikca. 9 041/254-711 ecoM^ BIKCA simentalea, 041 /37&-900 10 dni, ÉÛÛ696Î SREJOk^avo, stans 9 mesecev, drugo t«Je, 0 031/668-«S6 čb brkca, 040/516-409 1 tdden. tr če bikca, starega 1 teden, tr D4/514-61-7T MOM16 JARKI CE rfave. ćme, 9rahaste, pl^ £ance bela za dopitanje. Kraše 5. Smlednik, tr 01/362-70-29 aoosids KOKOŠI RJAVE prodamo, vsak delavnik Od 6. -11. L^m. sreda od 3 . -17. ure n sobota od 6. • 13. ure, Perutninar- Stvo Ga&perlin, Moste 99 pn Komendi, 01/634-35-86 ORJASke lisce, plemenske samce m samice, tr 040/674^66 RDEĆE-BELEOA bikca, stareça 10 dni. V 040/887-335 800&900 TELETA, starega 4 mesece, mesne pesme, tr 04/533-64^6 600627t TEUCO simentalko, brejo 6 mesecev. A ko'itrola, 9 040/750-982 BOl»3a7 TEUOkO l^uzin in C8 tkkca, stare 1 teden. Golob Jenez. Struževo 12, Kianj. ir041/7lC-93S TEUÔKO simentalko. stan? 10 dni, 9 04/252-16-41 TELiĆKO ĆB, staro 14 dni, 9 031/210-494_wM«t TEUĆKO simentslko. staro 14 oni. 9 04/514-11-49 WM?7? TEUĆKO. težko 150 kg. novejšo ko-ahico BCS 622. 127 cm, bencin, odlično ohranjer«, 9 040/270-351 MC677; TEUČKO samentâlko, 04/572-35-26 10 dru, tr d0052S2 kupih BIKCA simentalca za nadaljnjo rejo, starwado 14 dr>l. tr 031/563-070 BIKCA fi Imeniâtca, starega 14 dnij ir 051/372-468 6Qa&?7e OSTALO prodam NUDIM GNEZDA za kokoš4 nesnice v prosH reji, Raigelj Anton, Kropa 2a, tr 041/642-184 OVČJE koze, strojene, 9 051/380-329 ZAPOSLITVE (m/ž) nudim DVA voz/iika C in E kat. v mednarodnem trar>sport\j za prevoze po zatiodni Evropi zaposJimo takoj, obvezne izkušnje, âte^)pl^ar SJavKo s.p.. PosJovna cona A12, ŠenčiK, tr 04/201-60-71 uessaa I sees delo? www.ms-kranj.si ZAPOSLIMO tesarja za postavljanje ostrešij za rvedoloč^ 6afi. delosfie iz- kušnje zaželene. Píevel Andrej s.p., Moste 81, Komenda. 9 041 /68^18 ZAPOSLIMO Instalaterja vodovodnit) in ogrevafnín inštalacij, Inštalaterstvo Pogačnik. Spicaneva 11. Radovljtea ěOOiSOi GRAFIČNI OPEftATER Za nedoločen £âs $ S^nesečno po-sktisnD dobo, zaposlimo grafifineça operaterja (m/l) z izku^janil. Zahtevano znanje je poznava;^ grafičnih programov (Adobe PhotoShop, Adobe Indesign, Adobe Acrobat, Quark, CorelDraw,..). Oek) je emxz- mensko. po potrebi dvoUmenslu). Pisne prijave sprefemamo na na-skiv. PREMIERE, d 0.0., Medvode, Sp. PimICe 22b,1215 Met^ode ali po teieHm 031/625 740 (Seîœfian) KOZMETIČNI salon Studio Sonco v K/an|u isce dekle s konćano Sè - smer kozmetični tehnik za delo v recepciji kozmetiâneça satona, pisne prošnje na Tag trade, d.o.o,, Hotemaie 55, 4205 Preddvor ali na e-pošto. sonceêstudiosonce, com «OOUlO I666M 'ONE MAN 6AMD'. igranje na obletnicah in zabavah. 9 031/S95-163 Tiskarna Ćuk, Sveti Duh 13S pri Skofji Loki razpisujemo prosto delovno mesto za tiskarja na 2*barvnem tiskarskem Roland. Zaposlitev takoj ali po dogovoru, Td,: 04/513 75 60 STORITVE HUDIH ADAPTACkJE, novogradnje od temelja do Strehe. Notranje omete, fasade, kamnite škaipe, ure)anje in tlakovanj dvorišč, z našim ali vašim materialom, SGP Bytyql d.n.o.. Stružni,« 3a. Kranj, 9 041/222-741 ADAPTACIJE, vaa gradbena dela. notranje omete, fasado, adaptacije, ilí^ kovanje dvoriáia, ograje, kamnite škarpe in dimnike, kvalitetno, t^itro in poceni, SûP dení, Struževo 7, Kran), «041/561-638 ASFALTIRANJE, tlakov9r>ie dvorišč. dovoz, poti, parldnić, poteg, robnikov, premih pioèô, izd. betonskih in kamni- bh ŠKflrV. AdhMC & Ctt, d.ft.6,, Jetpu- skova 10. Kamnik. 9 01/839-48-14, 041 /680-751 900*rM ASTERIKS SENCiLA Rozman Peter, s. p., Senično 7, Križe, tel.: 59-55-170,041/733-709: zaluzite, roloji, rolete, iameinô zavese, pil^ezavoss, ko-mamlki, markize, wMw.aslenks.net B0047IS SELJENJE notranjifi prostorov, kitanje sten In stropov, odstranjevanje tapet, barvanjd vseh vrst fasad, premazi oken. vrat in napušćev, F^avec hro s.p., Podbrezje 179. Naklo, 909 DELAMO vsa zidarska 0M zaključna dela: knauf, arm- strong, spk^čeni stropi, predel, stene, okna, /rata, sir^, okna vekix. pleskarska in druça vzdrževalne dela, Slavko MarkoHo s.p.. Suika c. 28. Okolja Loka, 9 041 /808-751 âûfi&SlT RAZOČARAN MOŠKI S čisto preteklostjo liče iskreno d^^te za resno raz-mege, «031 /807^76 SPOŠTOVANO deUe, če si ludi ti želiš trdnega, resn»ga razmerja, pokJič 041/22^0 9 M0S217 RAZNO iščem prodam ZARADI bolezni v družini sedanjega pas1ir)a, iščemo pastina za pašo ovac na Soriški planini, 9 031/883-016 ZASEBNI STIKI 35.000 POSREDOV/UiJ, 11.000 p<> znanstev v preleUem letu je karakteri-stka ženitne posredovalnice Zaupanje za vse generacije, ki posreduje po vw| SI©, 9 03/57-26-319,031 /505^ 495.031/836-378 40-LETNI preprost kmečki fani bi rad spoznal dekle. 1 olrtA ni ovira, da bi se preselila k meni na kmetijo. 9 041/70M4 9 4 elsMro motoie od i do 4 kW en dve otroški kolesi, 9 04/204-23-97 soas?2a HIŠNI računalnik, lupinico za nošenje otroka, Iščem pa oblačila za punčko ed 1. ;$tâ dâlj€, 9 040/322-034 BCHH27Í ZA SIMBOLIČNO ceno prodam zamrzovalno omaro, pralni stroj, mini hladilnik, ^ Gorenre, več koles rabljenih, 9 040/285-748 podafilm JOGI rjuhe, letne majice, 2zim^0L>- overja, vse dobro ohranjeno, 9 04/234-38-00, 031/292-060 I DEKLETA, brezplačno lahko spoznate %nte za tskrene, resne, trajne zveze Iz vse države. 9 031/836-378 ÉÛOÛÛQ& .t>i>i;rrb nik.ťoni ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi Miloša Belčiča zahvaljujemo vsem, Id so nam izrekli sožalje, nam pomagali in nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Mama Ivanka, iens Marta, hčerka Mojca in Irena z družino, brat Frane z družino in drugo sorodstvo. SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenila naša upokojena sodelavka iz Pregleda avtoziačnic Marija Remic rojena 191S I Od nie smo se poslovili v sredo, 23. julija 200S, ob 16. yiri na pokopališču v Predosljah Ohranili jo bomo v lepem spominu. KOLEKTIV SAVA ZAHVALA AUi. te je pcklical k sehi. ti>oja ljubezen tn sk rb pa je sad obrodila, tudi nas bo ic naprej vodila. Na svoj 80. lojstni dan nas je po dolgi bolezni zapustil oaš dragi Vincenc Srebernjak iz Kranja, Delavska cesta 49 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem za ustno in pisno izražena sožalja, darovano cvetje in sveie ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni njegovi osebni zdravnid Silvi Kozjak, osebju Bolnišnice Golnik in patronažni sestri Francki za vse, kai so storili viasu njegove bolezni, Iskrena hvala duhovnikom župnije Šmartin, violinistki Jerneji za čutno igranje, pevcem okteta Klas iz Piedoselj za ubrano petje ter Komunali Kranj za opravljene storitve- Vsem, ki ste našega očeta cenili, spoštovali in ga obiskovali v času njegove bolezni, vsem imenovanim in neimenovanim. iskrena hvala. Vinko z Ireno. Mapda in Rafko z družinama in ostali žalujoči SkražišČe, Šoštanj, Bukovica pri Vodicah, Vo^je pri $en6iriu, t6. juJija 200S GORENJSKI GIAS petek, 25- julija 2008 ZAHVALE i nfo @g-gios. si 23 zahvala Po hudi bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče. brat in stric Franc Trobec Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem Gorenjskega Tiska in Mlinarja, d. o. o., ter Knaufinsulation za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi dr. Zamanovi in vsem zdravnikom v Ško^i i^ki, ki so nam pomagali. Hkrati tudi dežurni ambulanti v Kranju, osebju z oddelka 200 na Golniku in Onkološkemu inštitutu v Ljubljani. C. župniku za opravljen pogrebni obred in sv. maSo, pogrebni službi NavČek, pevcem Zupan in vsem. ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalufoči: žena Lojzka, hćt Mojca in sio Simoo v spomin jutri, v soboto, 26. julija 2008, mineva trideset let žalosti, odkar nam je nepričakovano kruta usoda za vedno, mnogo prezgodaj iztrgala iz nailh rok našega sina. brata Ivana Kožuha - Janija t6. 2. 1060 - 26. 7.197S Vsi njegovi Hrastie, Krao j Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je v 52. letu, po hudi bolezni, zapustil naš dragi Milan Jenko iz straži šča Na zadnjo pot smo ga pospremili v Četrtek, 17, julija, na poko pališču v Bitcjah. Žalujoá: vsi njegovi ZAHVAIA Ob boleči izgubi drage žene, mame in babice Veronike Oter roj. G uzelj $e iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem In vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Najlepša hvala za izrečeno sožalje, cvetje, sveče, lepe misli in molitve. Vsi njeni zahvala V 66. letu nas je po hudi bolezni zapustila naša draga Žena» mamica in babi Irena Frelih roj. Bara baš Prisrčna hvala vsem, ki ste ji bili v času njene bolezni v pomoč in duhovno oporo. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prija-jem» sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Žaluioá: mož Stane, sto Renato z družino in hà Vesna z družirv? zahvala v 86. letu nas je po večletni bolezni zapustila naša žena, mama. babica, prababica, teta, sestrična ic taŠČa ter botra Rozalija Zorman roj. Dolenc, p. d. |urjovčeva mama Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in besede tolažbe. Zahvala gre tudi dr. Beleharju. sestri Bernardi, patro-nažni sestri Andreji. Hvala tudi pevcem, trobentaču in Pogrebniku, d. o. o. Hvala g. župniku za lepo pogrebno slovesnost. Hvala tudi vsem neimenovanim. Žalujoči: mož Vinko, hčerki LenČka in Tatjana z družinama, vnuki, pravnuki m ostalo sorodstvo Cerklje, 14. julija 200S zahvala Od nenadni izgubi dragega moža, atija, dedija, sina, brata, svaka in strica Edvarda Burnika iz Ptedoselj 26 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem in nekdanjim sodelavcem IsJva-invest. d. d., Ljubljana. Lepa hvala tudi za izrečena sožalja, vsestransko pomoč, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na. njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu Andreju Bitencu za ganljive besede slovesa, gospodu župniku janežu (enku za lep pogrebni obred in pogrebni službi NavČek • pevcem in trobentaču. Gospodu SreČku Jermanu za lepo pripravljen zadnji počitek. Posebno sahvalo izrekamo zdravstvenemu osebju Prve pomod Kranj ter sosedi, medicinski sestri, za hitro pomoč. Hvala tudi Angelci Grašič za lepo opravljeno delo. še enkrat islaena hvala vsem imenovanim in neimenovanim. Žalujoči VSI niegovi zahvala odšel k večnemu podtku stari oče. brat. stric Valentin Bertoncelt od Sv. Lenarta nad škofjo Loko Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem ter znancem zi izrečena sožalja in besede tolažbe, podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala medicinskemu osebju Splolne bolnišni* ce Jesenice ter osebni zdravnici dr. Speli Petemelj. Iskrena hvala g. župniku Antonu VlndiŠarju ter Branku Potočniku za lep obred in sveto malo, pogrebni službi NavČek ter pevcem za zapele pesmi. Vsem imenovanim in neimenovanim Še enJaat iskrena kvala. Žalujoči vsi njegovi Sv. Lenart, 12. julija 200S Ena barka na zahod, druga pluje na i>zhod. a veter, tú obema je enak. So jadra tista, ne vihar, ki na^i so krmar. (Bla WheeUr) zahvala V 25. leru nam je morje vzelo našega Roka Vrtačnika Hvala vsem. M ste nam sťsnili dlani, nss tolažili. piinesU rože in sveče. Hvala Rokovim prijateljem, sošolcem. Iskrena hvala družini Go-renc, Merkurju. Cestnemu podjetju. Vsa zahvala gospodu župni* ku. gospodoma 12 Trstenika, za lepo pospremljeno zadnjo pot Vsi njegovi 24 info^g-rías.si GORENJSKI GLAS petek, 25. julija 2008 Anketa Športnikom ne bo lahko Vilma Stanovnik Čez natanko tri tedne se v Pekingu začenjajo olimpij* ske igre. Na njih bodo na* stopili tudi slovenski Športniki. Kaj o njihovih možnostih za kolajne pravijo na* ključni sogovorniki, smo povpraSali v Škofji Loki. ťctt: cecaid kiv^ié Stane Pintar: '^Olimpijske igre so nekaj posebnega in ved no.z m agu jej o favoriti. Naši tekmovalci si* cer imajo nekaj možností, bo pa zagotovo težko, zato mislim, da bomo tokrat ostali brez olimpijske kolajne.*' jure ZiherI: "Nsši so se do sedaj vedno vračali z olimpijskimi kolajnami in upam, da bo tudi letos tako. Stavim na plavalko Saro Isakovič, kandidati pa so zagotovo tudi PetkovŠek, Žolnirjeva in Šestáková." )âka Oblak: "Najresnejši kandidati za kolajne $0 plavalka Sara Isakovič, veslača Iztok Čop in Luka Špik, navijal pa bom tudi za Matica Osovnikarja, ki bo uspeh dosegel že z nastopom v finalu." Maja Subašič: "Za šport se ne zanimam veliko, vem sicer, da bodo olimpijske igre v Pekingu, vendar jih ne bom spremljala. Misiim, da naši tudi nimajo možnosti za kakšno kolajno." Tjaša Pern ar: "Vem, da bo na olimpijskih igrah za športnike težko, saj je znano, da je v Pekingu slab zrak. Vendar pa $e za nastope naših ne zanimam in tako tudi ne vem, kdo so favoriti. Morda Špik in Čop." ima bralce Nacionalna raziskava branosti (NRB) za prvo letošnje polletje ne prinaša večjih sprememb. Branost dnevnikov dviguje brezplačnik, Gorenjski glas doseže 62 tisoč bralcev. Ana Volčjak Ljubljana • Doseg dnevnikov se je v zmanjšal za 7 odstotkov, če pa upoštevamo Se brezplačnik 2iimal24. je branost v primerjavi z letom 2006 višja za u odstotkov, je na sredini novinarski konferenci najnovejše podatke NRB predstavil direktor medijskih raziskav Valicona Andraž Zorko. Strah pred novim tekmecem je odveč, ugotavlja, saj Žumal24 bistveno ne odjema bralcev obstoječim dnevnikom, ampak dosega ciljne skupine, ki jih tradicionalni dnevniki ne. Gre predvsem za mlajšo po- s pulacijo v starosti iS do 24 let, ki prej niso brali nobene- ga dnevnika. Piîot, sledila mu Nedeljski 47 tisoč. Moja Gorenjska pa leg imena napisal številko Edina značilna spremem- dnevnik in priloga Vikend. doseže 52 tisoč bralcev. svojega tekočega računa, ka- ba med dnevniki je zmaniša- Gorenjski glas ima zadnja Kar se tehničnega dela mor naj mu nakažejo sto ev- nje dos^a Indirekta, ki ima leta stabilno branost, z dose- raziskave tiče, je Zorko izpo- rov. Resno velja razmisliti, le Še 42 tisoč bralcev. NekoU- gom 3,7 odstotka oziroma stavil problem vse težjega da bi bile tovrstne raziskave ko je branost padla tudi Slo- 62 tisoč bralcev ga bere vsak zbiranja podatkov. Kranj, pa v prihodnje plačane nekaj venskim novicam, Delu, tretji Gorenjec. Odlično so tudi celotna Gorenjska, po- evrov, razmišlja Zorko, za Večeru, Ekipi in Financam, se odrezale tri Glasove pri- staja vse t>olj podobna Ljub- sto evrov pa bo potrebno od- Dnevnik pa ima malenkost loge, ki se zaradi visokega Ijani in Mariboru, kjer je govoriti na najbolj intimna višji doseg. Med vsemi tiska- dosega uvrščajo v NRB. stopnja sodelovanja najniž* vprašanja, kot na primer, nimi edicijami v Sloveniji Kranjčanka ima že 43 tisoč ja. Za primer je dal anketi- katere tablete jemljete za pa je še vedno najbolj bran bralcev, Ločanka neverjetnih ranca, ki je na vprašalnik po- spolno prenosljive bolezni. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes, v petek, bo delno jasno, popoldan možne krajše plohe, jutri, v soboto, bo dopoldne sončno, popoldne bode posamezne plohe ali nevihte. V nedeljo bo oblačno, občasno bodo krajevne plohe. ti ovelt« . urad z« mraohoeiio PETEK 12/27^C SOBOTA NEDELJA * i i * 13/28°C i 15/22®C O ReU 28/17*0 železniki Poplave povzročile od 20 do 25 tisoč evrov škode Narasli potok ČeŠnjica, ki je mmuli teden poplavil devet kleti na Logu, je povzročil od 20 do tisoČ evrov škode, ocenjujejo na Zavarovalnici Tllia, "Prvi ogledi so opravljeni. Ocena Škode se lahko še spremeni. Če bi se ob sanaciji odkrile dodatne poškodbe," je povedala Marjana Kastelic, Izvršilna direktorica sektorja izvajanja zavarovanj. Kot smo že poročali, je do poplave prišlo zaradi obilnega dežja ter gradnje opornih zidov ob cesti in del v strugi potoka ČeŠnjica. Izvajalec Cestno podjetje Kranj je gradbišče zavaroval pri Tihi, kjer zagotavljajo, da bodo oškodovanci dobili povrnjeno Škodo. "Najprej pa morajo na zavarovalnico vložiti odškodninski zahtevek. Če bodo denar želeli na osnovi ocene Škode, ga bodo dobili takoj, možno pa je tudi izplačilo po predloženih računih za sanacijo," je pojasnila Marjana Kastelic. A. H. Kran) Ob Kranfestu tudi slovesno z dopoldanskim turnirjem v odbojki na mivki se danes začenja letošnji Kranfest s prireditvami v starem delu Kranja. Ob ^5.30 bosta v Mestni hiši kranjski župan Damijan Perne in župan Beljaka Helmut Manzenreiter podpisala listino o sodelovanju. Na Pungertu se bo ob 17. uri začel otroški Kranfest, obenem se bo na Gregorčičevi cesti predstavila slovenska vojska, na Prešernovi pa bomo ob i8. uri spoznavali mesta; pobratena s Kranjem. Ob 19.30 bodo v Kranjski hiši odprli razstavo Fotografskega društva Beljak, slavnostno odprtje Kranfesta pa bo ob 20. uri na Glavnem trgu. Sledila bo zabava tako v središču mesta kot na Slovenskem trgu. Prireditve se bodo nadaljevale v soboto, ko bo na Pun» gertu od 10. ure zabava za otroke, po ulicah pa bo živahno vse do polnoči oz. po\ enih, ko bo tudi ognjemet- Organizatorji opozarjajo na zapore nekaterih cest in parkirišč ter obiskovalce naprošajo naj parkirajo pri Supernoví In na javnih površinah izven zaprtega dela prizorišč. V. S. vo lč) i poto k Arboretum jutri spet odprt Botanični park Arboretum Volčji Potok bo od jutri spet odprt za obiskovalce. Zaprli so ga po neurju 13. julija, ki je poškodovalo predvsem drevje. "V neurju niso bili poškodovani nasadi sezonskega cvetja^ vrtnic, razstava balkonskega cvetja, orhidej, francoski in angleški park, tako da je sprehod po parku Še vedno lep in zanimiv. Omejen bo samo vstop v Volčji hrib - gozd." so sporočili Iz Arboretuma. S. i. » RADiO KRANJ d.o.o. Sintaneva ul. 6. KRANJ 97.3 MR Iři gKÎN <04) 2«1 (04) 2ě 1 (04> Í05i) FAX: <04) 2a 1 (04) 261 vrwwcu* TOWHC MOOAUI »«MÚKMJ «WtOM iHâJUb mmi/ nímHu e ixauj^ rad lokrAf>HSradl ^•Icra www.radlo-kranj.si