3 nć. 123. številka. (T Trata, t Četrtek zjutraj dne 14. oktobra 1897.) Tečaj XXII. „BDIIVOBT« Ichaja po trikrat na teden v testih tadanjih ob torkih, ćatotklh in nobotnh. Z jutranje iadanje izhaja ob 6. uri zjutraj, vederao pa ob 7. ari ročer. — Obojno tedanje stane : ii Jeden mesoci . (. 1.—, izven AvatrlJ« f. 1..% « tli mesec. . . 3,— . D • m pol lota . , . »5.— , | , u v«« lato . , , IH.— . » ■ Narsislss Je plačevati isprej m uriili brez prilazna« sara An Ina s* sprava M silra. Posaatične šterilke ae dobivajo v prodaj alnloah tobaka v Irntu po S ori, laven Trata po 4 avi. EDINOST Oglasi ae rainne po tarifu v petitu; i» aaalove t debelimi irkansi ae plačnji prostor, ko'ikor obiegs navadoib vrstic. Poslana, osmrtnice In javno zahvale, do aiii oglasi itd. ae računajo po pogodbi ▼■i dopisi naj ao poiiljajo uradciAtvii alioa Caserma St. 13. V«ako pumo mori biti fr*nkovnno, ker nefrankoTfma ae a» •prejemajo, Rokopisi se n# NaCofnino, reklRtanoije in oglana spt» joma Iipravniitvo ulica Molino pic-colo hit. 8, II. nadat. Naročnino in oglasi je plačevati loco Trat. Odprte r«tVrl*m« cije ao prosto po&tnine, 61 Mt "dinotti Ja m«*", Vseslovenski in istrsko-hrvatski shod v LJubljani, Dne 14. septembra 1897. (Dalje.) Primorske razmere*) O teh razmerah je govoril državni poslanec Spinčič nastopno: Slavni zbor! Kakor je omenjeno v programa in je omenil gospod predsednik, imam, kakor gospod odvetnik dr. Franko iz Gorice, tudi jaz go-. voriti o odnošajih, v katerih živita narod slovenski in hrvatski na Primorskem. Govoriti o teh odnošajih je težko in pretežko. Ravno sto let je minolo, odkar je vsa današnja Istra prišla pod Avstrijo. Mi Hrvati in Slovenci moremo se veseliti tega iz jedinoga vzroka, da smo zajedno z drngimi Slovenci in Hrvati prišli pod jedno kronano glavo; in na tem se radujemo ▼ resnici. Dragega vzroka, veseliti se na jtem, nimamo, kajti nam Hrvatom in Slovencem istrskim godilo se je pod avstrijskimi oblastmi in godi se ie dandanes mnogo več gorja, nego prej pod vlado beneške republike. Žalostno je, da moram to izreči, pa vendar dobro je, da se to izreče na tem shodu javno in da svet to zna. Za dokaz navajam samo to, da so se nam za časa republike v Benetkah in v Rimu tiskale slovanske knjige za službo božjo in da so se nam za beneške republike vzdrževale cel6 v poreškem okraja šole, v katerih so se vzgo-jevali svečeniki za slovansko službo božjo, ki so potem v slovanskem jeziku istrskim Slovencem in Hrvatom oznanjevali sveto vero in peli slavo Boga v višinah in mir ljudem na zemlji. A sedaj pod avstrijskimi vladami ? Ne samo, da se nam ne tiskajo več slovanske bogoslužne knjige, da se nam ne vzgajajo v slovanskem jeziku slovanski Bvečeniki, ampak smatra se nekako za zločin, kar je pod republiko obstajalo stoletja, ' in preganjajo se kakor nekaki zločinci oni, ki zagovarjajo to. *) Ta govor priobS^jemo nekoliko kasno zavoljo tega, ker je gospod atenograf bil bolan na očeh, in kar je žnjim imel nekoliko ve& opravila z ozirom na to, dA je govor bil govorjen hrvatski. PODLISTEK --- i Spisal: Janko Kesaler. Iz vojakovega dnevnika. Ćrn zamor' o po Bivem morju pride, Barko ustavi, praša lepa Vide: „Zakaj Vida nisi tak radeČa,?u Narodna. 13. maja 189*. v trdnjavici 8. Oiovanni pri Pulju. Kako dolgo že počivaš, moj predragi dnevnik, samotno in zapuščeno v predalcc! Mesec dnij je že minolo, odkar sem ti zaupal svoje zadnje skrivnosti, toda danes imam za-te nekaj popolnoma novega. Nekaj črtic zapišem v tvoje liste, ki naj me živo spominjaj« tožne in nemilo-Btne usode, ki je preganjala njo, najčistejši biser, kar jih je kdaj premogel svet... Danes je pošiljalo rumeno solnce v vsej krasoti svoje Žarke po širni morski planjavi. Mično se je zlatilo na vzhodu hrvatsko obrobno pogorje, na jugu so se kazale dalmatinske pečine in na severu je punosno kipela Učka gora proti nebu. Mnogo čolničev se je prijetno zibalo na vabljivem površja. Tudi mene je mikalo na morja; pri sta- Težko je govoriti, gospoda moja, o teh odnošajih v Primorskem; ker govorimo o njih že desetletja v deželnih zborih, v občinskih zastopih, pritožujemo se, a ne čuje oe naš glas ; ali kadar se čaje, ne preganjajo se tisti, ki so učinili krivico, nego oni, na katerih se izvršuje krivica. Gospoda 1 Pod raznimi ustavovernimi vladami, to znate vsi — ko so bili naši poslanci v opoziciji, godilo se je nam Slovencem in Hrvatom zlo. Celih 14 let, potem za grota Taaffeja, ko so poslanci slovenskega in hrvatskega naroda bili v vladni večini, ni postalo nič boljše za primorske Hrvate in Slovence. Vedno in vedno živeli >o zastopniki slovenskega in hrvatskega naroda v nadi, da hoče vlada izpolniti svoja obečanja in izvesti ravnopravnost, ali do izpolnjenja te nade, do iz« polnjenja vladinih obljub ni prišlo; in tudi zato, gospoda, tovariši, pazimo na to, kar hočemo sedaj storiti, pazimo, da se ne damo zavesti po sirenskih glasovih ni po Badenija, ni pe nikomur drugem. (Borno odobravanje.) Celih 14 let je grof Taaffe — moram take reči — za nos vodil hrvatski in slovenski narod. Za časa koalicije, to znate vsi, ni se nam godilo bolje, akoprav moram priznati, da so ravno za časa iste, v pojedinih slučajih, naše pritožbe imele kakšen vspeh, da se nam ie ta in tam bacnilo kako zrnue pravice. Za sedanje vlade pa, za vlade, katera se zove Badenijeva, za te vlade pa se nam godi zlo in zlo. Tako hudo, kakor sedaj, se nam f ni godilo še nikdar. Naše zlo je neznosno, je ne-; popisno. Mi, ki živimo med narodom slovenskim in hrvatskim v Istri, v Trstu, pa tudi v Gorici, mi to Čutimo v vsaki svoji žilici, ali popisati vsega tega gorja bi Vam ne mogel, ko bi govoril ves današnji in jutrišnji dan, še nanj pa v tej pol uri, ki mi je na razpolaganje. Težko je, gospoda moja, govoriti o teh odnošajih, tudi zato, ker se ne sme govoriti vsega. Vendar hočem jih nekoliko očrtati, a Vi sodite in storite si svojo sodbo. Gospdda moja! Koncem 19. stoletja, v veka civilizacije, živeči v srednjeevropski državi, Hrvati in Slovenci primorski nimamo še niti ljudskih šol v mnogih in mnogih krajih. Vzlic temeljnim državnim in šolskim zako- rem ribiča sem odpel mal čolnič ter odveslal proti otoku sv. Klare, ki moli komaj četrtrt ure od naše trdnjavice iznad valov sinje Adrije. Hotel sem si namreč ogledati očrnele zidine pol podrtega samostana. Mirno sem veslal po gladkem površju in za nekaj časa sem pristal na kraju, kjer delajo temne ciprese in gosti lavorovi grmiči ugodno zatišje. Hotć pripeti čolnič za nežno stebelce starikave mirte, obstala mi je roka vsled nepričakovanega prizora. Na prosti leseni klopi je sedela mlada deklica, držeča v roki lično knj;žico. Košato cipre-sino vejevje jo je zakrivalo, da nisem videl vsega obličja, vendar sem mogel soditi, da je moja neznanka lepa, krasna. Pri njenih nogah pa je ležalo nežno belo jagnje, ki je zvesto gledalo svojo gospodinjo. Varno sem stopil na suho, hotć neopažen gledati divni deklici v obraz, a v trenotku je zle* tel z bližnjih skal trop morskih ptic, katere sem motil svojim prihodom. Toda neznanka je ostala mirna, kajti bila je vajena tem pticam, ki so začele hripavo kričaje ribaiti okrog otoka. nom, vzlic občepriznanim didaktičnim načelom morajo se poganjati tržaški Slovenci že 14 let za slovensko ljudsko šolo v mestu Trstu za kakih 1300 slovenskih otrok, a ne dobijo je. Magistrat tržaški in Šolska oblastva rogajo se samo slovenskim roditeljem z vsem svojim odnosnim postopanjem. (Velika razdraženost in hrupno pritrjevanje.) Gospoda moja, spominjam se, in Vi vsi veste to, da je takrat, ko se je mesto ljubljansko branilo ustanoviti nemško ljudsko šolo v Ljubljani, in sicer nepotrebno šolo, da je takrat minister telegra-fično naložil mestni občini ljubljanski, da mora takoj otvoriti to šolo; a mi raja, Slovenci v Trsta, zastonj prosimo leta in leta za Šolo za omenjeno število slovenskih otrok, ne da bi se nas hotelo nslišati. (Pride še.) Vseslovenski shod in naši socijalni demokratje. v. Da na lapidaren način pobije Spinčidev „kle-rikalizem', vsklika „Svoboda", da se tudi v Istri ne zaustavita svobodna misel in napredek. Torej v imenu svobodne misli in napredka meni soci« jalnodemokratiško glasilo, da mora kar pavšalno obsojati: kar misli, kar govori in za kar) se beri zastopnik kmečkih občin iztočnega dela Istre! Tega vsklika seveda ne moremo umeti drugače, nego da sta g. Spinčid in vsa slovensko-hrvatska stranka ▼ Istri nasprotnika napredku in svobodni misli. Na drzneji način se pač ne moreta prostituirati ta dva vzvišena pojma, nego se je to zgodilo v tej notici .Svobode", naperjeni zoper Spinčiča! Nočemo opisovati tu istrskih razmer, ker nočemo v morje nositi — vode. Le v velikih potezah bodi povedano :kdor obsoja delovanje Spinčidevo in njega težnje v Istri, in s tem indirektno o d o b r n j e sedanje odnodaje v tej na neodpaitaa način zanemarjeni pokrajini, ta ja najhujši nasprotnik napredka ia svobodne mislil Zaključek iz tega, po stotinah notoričnih dejstev opravičenega vsklika na- Rad bi jo opisal z vso spretnostjo angleikih romanopiscev, a moje pero je preokorno in sploh nimam tiste toliko zavidane spretnosti; jas je ne bi mogel hvaliti po vrednosti. Stal sem nepremično. Iz teh sanj me je prebudil njen zvonki glasek; čitala je iz knjižice: „A če vse odeva spanje, Srce moje še bedi; Njega ne blažć mi sanje, Duh otožni moj ne spi". Moje začudenje je prikipelo o tem do vrhunca. Slovenski glasovi iz toli krasnih mladih u-stec na otoku sv. Klare pri Pulju! Kar planiti sem hotel k njej, pozdraviti jo spoštljivo in poljubiti malo ročico, ki je držala slovensko pesmarico. Storil sem prvi korak; a bilo je prepozuo, kajti moja neznanka se je dvignila, vrgla pol razpleteno kito kostanjevih las preks ramen ter krenila z ev-čico proti nekdanjemu samostanu. Vse to se je godilo v trenotku. Pozdravil sem jo; a pozdrav se mi je zdel nekako okoren. Odzdravila mi je milostno ; za trenotek so me gledale najlepše oči in že je pobegnila. (Pride še.) šega, naj si napravi socijalno-demokratiško glasilo samo ! Kdo je nasprotnik napredka ? Ves čas ustavnega življenja v Avstriji upravljala se je ta dežela tako srečno, da je dan<-3 — ob zatonu XIX. veka — v tej poknjinici, s kakimi nekaj nad 300.000 prebivalci, nič manje nego bliza 20.000 otrok, ki rastejo brez pouka in brez vzgoje ; tako vrlo se je upravljala in se se upravlja ta nesrečna pokrajina, da tam doli po selih vladajo se dandanes uprav sre-injeveSki odnošaji, da prebivaistvo po ogromni veČini nima ni najprimitevnejih pojmov o racionalnem gospodarstvu — in delajo častno iz-jeno h nekateri kraji ravno tistih občin, ki so v rokah Spinčećivih Jjudij, torej klerikalizma ; tako vrlo se je skrbeU za bhginjo v deželi, da ista — izvzemši one dele, kjer iraa izvoljena po.«poda svoje interese — nma ni cest ni poti, da bi trpeče ljudstvo moglo spraviti v denar vsaj ono malo, kar je trdimi žulji in tisočerimi sragami potu uprav izsililo iz kamenite zemlje; tako brižno se upravlja ta pokrajina, da ljudstvo, itak že zadolženo do grla, mora zopet in zopet iskati kredita pri — oderuhih; tako ljubeznivo se sk.bi za ljubo zdravje v tej pokrajini, da po selih nima ljudstvo niti pitne vode, ni za živino, ni za ljudi.... pa kaj bi naštevali dalje ?! Sedaj pa nam odgovori Aitatetj: kdo je nasprotnik napredka: ali oni, ki je upravljal nepre-tržno in jo upravlja še danes to pasterko med pokrajinami avstrijskimi in na katerega račnn je torej zapisati vse te opisane prežalostne odnošaje, ali pa morda oni, bi z vso silo svojega duha, svoje besede in tudi osebnega poguma odpira oči širši javnosti iu porablja vsako priliko, da vzbuja zanimanje in po zanimanju tudi usmiljenje za one nesrečne rojake, ki trpe na teh odnošajih na sramoto reku, katerega radi nazivljajo: vek prosvete in napredka 1 Še enkrat te prosimo, spoštovani čitatelj, odgovori ti na te vprašanje t Pojmo dalje. »Svoboda* pravi nadalje, da se tudi v Istri ne zaustavi svobodna misel. A tu mo« ramo zopet vprašati: kdo je nasprotnik svobodni misli ? Ali ni tak nasprotnik oni, ki z vsemi sred* stvi, poštenimi in nepoštenimi, skuša ohraniti gospodstvo najnasilneje klike nad veliko večino prebivalstva, torej ohraniti strankarski absolutizem v najgršem pomena te besede ? 1 Ali ni nasprotnik svobodne misli oni, ki brez razloga uničaje zakonito izvršene, di, celo jednoglasne volitve, ali pa — če že ni mogel storiti tega — pomočjo najete iu plačane sodrge, torej dejanskim nasiljem one-megočuje zastopnikom in dobrotnikom večine prebivalstva, da ne morejo izvrševati svojega mandata ?1 Ali ni nasprotnik svobodni misli oni, ki ovira svobodno izražavanje misli, kakor se to dogaja na ostuden način v deželnemjzboru istrskem ?! Kako naj se razvija svobodna misel brez svobode govora?! Ta je nasprotnik svobodne misli v Istri, a teh nasprotnikov naj socijalnodemokratiško glasilo ne išče v našem taboru, ampak nekje drugje, kjer so se z .Svobodo" vred srdili oa vseslovenski shod. Ne, SpinČid, Laginja in tovariši niso nasprotniki svobodni misli. Saj oni so bili prvi, ki so sasadill v odnoiaje istrske ostri nož brezobzirne, pravične in skrajno potrebne kritike. Nasi možje in prvaki v Istri niso zahtevali nikdar, od nikogar in nikjer, da bi se komursibodi kratila svoboda govora. V našem taboru istrskem se dolžnim spo-»tuvaujem sluša mene^r zadnjega seljaka. V ons^m taboru v Istri ne poznamo piegraje med raznm-ništvom in priprostim ljudstvom; mi ue poznamo ni privilegovanih stanov, ni prilegovanih oseb; uri ne pripoznavamo pravice do diktature nikomur: ▼si so pošteni sotiudniki na pušteni stvari. In ako ▼ Istri do danes še ni prišla do veljave svobodna misel z neogibnim pridevkom svobode govora, krivi so na tem oni, ki iz dna svoje daše sovražijo naše može; in ako kedaj zašije zora svobode v naši Istri, potem stopijo lahko Spinčid in tovariši ponosnim čelom pred narod svoj: naš je velik del zasluge na srečnem preobrata 1 Voditeljem socijalistov, zlasti pa novinarjem bi svetovali najuujneje v njih lastnem interesu, da bi si objektivnim očesom ogledali stvari, o katerih hočejo pisati, da ne bodo tako neosnovano napadali mož, ki hočejo le dobro; da ne bodo metali polen pod noge možem, o katerih se sme reči polno in mirno zavestjo, da ao propovedniki pravice, svobode in jednakega prava ta vse; ki so naj- nesebičneji zagovorniki vseb tlačenih: i n s o p o takem pravi prvoboritelji za vspešno rešenje — socijalnoga vprašanja! Prihodnjič hočemo povedati, kako je „Svoboda" nosila vodo v — morje. PoUtifike vesti. V TR8TU, dne 12. oktobra 18S7. Državni zbor. Vlada se hoče torej preskrbeti za jedno leto za slučaj, da se ne obnovi pogodba z Ogersko. Zato je predložila včeraj predlogo, s katero se podaljšujejo do 31. dec. 1898, veljava zakona o prispevkih te polovice za ukupne potrebe, potem carinarska in trgovinska zveza z Ogersko in slednjič privilegij avstro oger«ke banke. Vlada je nadalje predložila zakona o transportnem davku in o prodaji sladkorja, ter zakone, ki razne takozvane kartele postavljajo pod nadzorstvo države. Na to se je nadaljevala in zaključila — vendar jedenkrat! — razprava radi pomoči onim krajem, ki trpe bedo vsled letošnjih nezgod. Vladna predloga in vsi nujni predlogi so se izročili proračunskemu odseku. Isti pa naj bi se požuril se \ svojim poročilom, kajti ne treba praviti, da težko čaka oui, ki trpi lakoto. Zatem so se vršile volitve v razne odseke. Do ta se je vedla obstrukcija skoro da pasivno, j ta pa se je oglasil glasoviti Sch&nerer s predlo- • gom, naj se glasnje po imenih in sicer za vsaki odsek posebe, kar bi zahtevalo najmanje tri črtrt ure. Ali o čudež: predlog Scbftnererjev ni bil dovoljno podprt in se vsled tega niti glasovalo ni o njem. Ni zlomka, da ne bi ta nepokorščina obstruk-cijouistov razsrdila vsemožnega, ki se je navadil v zadnji čas, da se mu slepo pokori vse, kar nosi nemško srce v svojih prsih! Zakričal je jezno: Živela obstrukcija! in skupine na desnici so se smejale. V današnji seji se je menda začela razprava o predloga opozicije, da se nekateri členi mini* sterstva stavijo pod obtožbo. Ta razprava bede trajala najbrže ves ta teden. K položaja. V splošnem razgovora je sedaj govor načelnika katoliške ljudske stranke, barona Dipaulija. Po dunajskih poročilih posnemamo, da so se skupine na desnici nekoliko pomirile po tem j govoru, kajti pričakovalo se je hujšega. Na desnici menijo, da kat. ljudska stranka ne misli vznemirjati večine, pač pa da bode neizprosno nadaljevala boj ! proti grofu Badenijn, in to tudi v razpravi o na- \ godbenem provizoriju z Ogersko. Nemška opozicija ni zadovoljna z govorom Dipaubja, češ, da se je pokazal preveč naklenje-nega Slovanom. Dipauli je rekel namreč, da proti Nemcem res ni smeti vladati, ali proti Slovanom tudi ne, sicer bi ne dosegli druzega, nego da bi se j obstrukcija preselila z leve na desno. Parlamentarna komisija večine se je sesla , včeraj po seji zbornice. O govoru barona Dipaulija se ni govorilo. Razpravljali so o vprašanja o r g a-• nizacije večine, oziroma o predlogu, ki sta ga izdelala v ta namen poslanca Jaworski in Eagel. Črnogorski knez se je lotil sedaj z vso vnemo gospodarskih vprašanj domovine. V prvi vrsti je dvoje sila važnih točk v tem vprašanju, katere želi kuez Nikolaj uresničiti prej ko prej. Prva tučka j* ustanovitev jedueg* kreditnega za-j voda za Črnogoro, kakoršnega baje zelč pogrešajo v Čruigori. Uatanovi se torej jedna posojilnica in hranilnica, za katero hoče vlada dati prve doneske. Druga točka pak je gradnja jedne ozkotirne železnice, ki naj bi vezala primorje z notranjimi kraji dežele. To vprašanje se vleče v Črnigori že nekaj let, a se ni moglo uresničiti radi nedostajanja sredstev. Sedaj pak se čuje, da so se nekatere milanske hiše odločile, dati črnogorski vladi posojilo od 4 milijonov frankov in sicer pod „ugodnimi pogoji'. Posojilo bi se izplačalo v dvajsetih letih, do tedaj pa bi veljali kakor garancija nekateri črnogorski državni dohodki. Ker se visoki italijanski krogi brigajo za to, je upati, da se stvar uresniči kmalu. Knez črnogorski je dne 10. t. m. došel na Reko in od tod v Opatijo, ter se potem napotil v Italijo. Da-li je to potovanje v kaki zvezi z gospodarskimi načrti kneza Nikole, da se namreč knez na svojem potovanja dotakne tudi Milana, ali da se podaje samo posetiti svojo hčer, prestolonaslednik italijansko, tega ne vemo. Vsakako' pa so važni koraki za domovino vseh Črnogorcev, katero je naredil njihov modri in usorni gospodar. Kakor Slovani pa se ne moremo isnebiti neko male skrbi, da ne bi se pod tistimi „milanskimi hišami" skrivali kaki židovski zavodi. Morda se tudi motimo. Črnogora je ostala do sedaj neo-madeževana po židovskem uplivu in bi jej ne privoščili takega upliva. Sicer pa se zanašamo na modrost in dalekovidnost črnogorskega kneza samega, da ne stori ničesar, kar bi utegnilo škodovati narodu in domovini. O nemirih v Rimu. Med najnovejimi vestmi zadnjega udanja smo objavili poročilo iz Rima, da je vlada razpustila vsa socijalistiška društva v Rimu radi nemirov, ki so se godili. Današnja poročila pa pravijo, da je ta odredba napravila n^-slabeji utis, kajti socijalisti, kakor stranka, da niso imeli nikakor roke v teh izgredih. Splošna sodba je, da je vlada napravila vt-liko pogreško. Shod „Kmetijske in vrtnarske družbe za Trst in okolico" v Bazovici dne 10. t. m. (Zvršetek.) Gospod dr. Pertot je v istotako izbornem govora utemeljeval potrebo povzdige mlekarstva v gorenji okolici, to z ozirom na gospodam ski napredek iu večje blagostanje v družini, kakor še s posebnim osirom na zdravstveno stanje prebivalstva. Govornik je povdarjal važnost živinoreje v prvi vrsti na sploh; posebej pa z ozirom na mle* karstvo v gorenji okolici zaradi bližine velikega mesta Trota, katero mesto potrebuje 8,000,000 — reci: osem milijonov litrov mleka na leto. Seveda korist iz te potrebe mleka za Trst more izvirati le iz umno živinoreje in iz pravilno urejenega mlekarstva. Tega vsega pa, žali bog, še ni v tem kraja. Mlekarstvo tukaj ne prinaša skoro nobenega do-bič a, marvHi* še škodo. Mlekaistvo v sedanji obliki piovzročujfl velike truda iu trpljenja s tem, da morajo ženske zamujati svoj čas z donašanjem mleka v mesto in pri tem zanemarjati gospodinjstvo na domu. Pri tem ne trpi le gospodarstvo kajti gospodinja podpira tri vogle hiše, ampak tudi vzgoja in zdravje. Ako žena in mati hodi v vsakem vremena v mesto in se vrača vsa utrujena in zmučena domov, to gotovo ni zdravo in nasledki tega se prenašajo na otroke, na vso družino, da, na ve s zarod. Vse to sili pravega človekoljuba k resnemu premišljevanju, a tega ne pomislijo ljudje sami. Zato je tudi umrljivost v gorenji okolici tako velika, kakor nikjer diugje okoli Trsta, da, cel6 v mesta samem ne. 40 od 1000 umrje jih v gorenji okolici in to provzroi uje jedino le slabo urejeno gospodarstvo in pomanjkanje blagostanja. Skr ajni čas je torej, da se odpomore ten dvern nedostatkom. To se zgodi v prvi vrsti s dobro urejenim gospodarstvom, potem s praktičnih razpečavanjorn mleka. Za poslednje je treba ustanoviti mlekarske zadruge, katerih namen bode povzdigniti tako živinorejo kakor mlekarstvo na tako visoko stopinjo, da se bode moglo obdržati nasproti vedno naraščajoči tuji konkurenci. Ako si tujci, F u r 1 a n i, nabirajo premoženja s m!eka pa za varstvo imetia druzih. Govornik je priporočal županu na korist posestnikom v Barkovljali, da malce potipljo rečenega čuvaja, ki sploh meni, da ni poljski čuvaj, ampak sluga gosooda — capoville. Župau je obljuiiii, dt se da obvestiti o stvari in dn nfemie notre o, Vederemo. Prek j ne*c ulo^e tvrdke Scha den gospod kapčm .ako*. Ako ne bi bil n »mi>č novi gospod k*pelan trd ItaHjn," i - om v - itiu. Torej ui dosta da žc gosp. župnik Jt.ru- Kibi za „italijanstvo* R>jana : sedaj jiii j.;n .iUev,ueijonale, in slednii * je, prišel tja še jeden italijai,,iki duhovnik. Gusp. J uren it? seveda veseli od srca na došlem somišljeiiiKti. Otrokom v šoli je te pokladal na srce, da in raj spoštovati novega duhovnika. Čemu to priporoča je. Spoštovanje do duhovnika je med našim ljudsiv n stvar, ki se razum^ morda sama ob sebi; iu »V morda vendar kje po okolici pogrešamo to 8xmo ob sebi umevno stvar, te daj je prav got-vo, da so temu krive razmere, kakoršnih m neželi ljudstvo. Tudi zato je^jako čudno to priporočanje, ker nismo čuli še nikoli, da bi bil v^ieč. g. Jurca priporočal ljudstvu. naj spoštuje že par let tam poslujoče<)a, vsega spoštovanja v polni meri vrednega gosp. kapelana. Pač pa smo culi, kako je go9p. župnik v neki hiši vprašal: Ali bode veliko vina letos ? — in kako je, na odgovor, da ne bode dosti, pripomnil porogljivo: .Samo da bo za gosp. k a -p ela nal* Je že križ: starega gospoda kapelana imaj« ljudje radi tadi brez priporočila gospoda Jarce 1 (Opomba uredništva: Rojančani naj si ne domišljajo, da so le oni tako .srečni". Po našem menenju je le veliko veča .sreča" te, ako dobe duhovnika Italijana — v To maj na Krasu!) Kopitarjeva slavnost. Urmjoči ostanki Kopitarjevi so dospeli v Ljubljano. Na to slavnost so privreli rodoljubi iz vseh strani slovenske domovine. Postajenačelnik južne železnice v Izubijani E. G u 11 m a n n, je bil toli prijazen, da je odredil, da se nese krsta iz voza skozi veliki kolodvorski uhod na cesto. Blagoslovljene ee je vršilo v prostornem uhodu, kjer so gorele vse plinove luči. Baloni Auerjevih svetilk so bili zaviti ▼ črno tkanino, a gorele so tudi svetilke ob cesti na jnžni kolodvor. 2e zopet. Enkrat že čudili smo se in svoje začudenje izrazili tudi v tem listu, kako je mogoče, da včasih prihajajo laški listi do snanja o tajnostih, ki se gode v kazenskih preiskavah. V .Piccolu" od minolega torka smo zopet zapazili dva taka slučaja. V jedni notici pripoveduje .Pic-colo", kaj in kako je ukrenil preiskovalni sodnik, c. k. dež. sodišča sv čini k Petronio, v preiskavi zaradi poboja, ki se je dogodil te dni na Barrieri; v drugi notici pa vć celo natanjčno, kaj je ukazal isti preiskovalni sodnik policijskemu nadzorniku Valentifiu glede tragedije, ki se je izvršila te dni v neki rodbini v Barkovljah. Mi seveda tudi sedaj ne vemo, kako prihaja .Piccolo* do teh poročil. Ker pa ao se tudi prejšnji »lični slučaji v .Piccolu* dotikali preiskav, poverjenih istemu gosp. dež. sodišča svetniku, menili bi, da bi bilo jako umestno, ako bi rečeni gospod ukrenil energične korake, da zasledi onega, ki poroča javnim listom o njega tajnih ukrepih. Pojasnilo bi bilo potrebno tem bolj, ker dotični poročevalec laških listov zavija svoja poročila v tako obliko, kakor bi hotel vzbujati domnevanje, da se rečeni gosp. preiskovalni sodaik posebno odlikuje se svojo pridnostjo poleg druzih preiskovalnih sodnikov. Naj misli večkrat imenovani gospod na tisti poznani pregovor, ki pravi, da so najbolje tiste ženske, o katerih se uajmanje govori. Glaa še o pravem času. Članku pod tem zaglaviem od danes tedna podajamo s pričujočimi vrsticami nekatera pojasnila. — Sleherni tržaški Slovenec, ki hoče pristopiti .Bratovščini .sv. Cirila in Metoda" kakor pevec, naj se oglasi pri našem pevovodji v slovenski šoli pri sv. Jakobu v sredo ali v petek od 7—8. ure zvečer. — Tisti, ki imajo dobra grla, pa se izgovarjajo, da ne znajo peti, naj vedo, da tudi mi nismo znali peti, pa smo se naučili, za to imamo učitelja in pevske vaje. Njihov izgovor je torej ničev; dobre volje je treba. — Kedor misli, naj pristopi takoj, da ne zamudi pouka o poznavanji not. — Vsacemu tržaškemu Slovencn bodi dolžnost, privajati našemu zboru, ki opravlja — kakor nobeno tržaško pevsko društvo — zelo imemtuo narodno delo, novih moči j, kar stori s tem, da opozarja na ta poziv tiste Slovence, ki morda ne čitajo vsaki dan .Edinosti". — Še en1! Naši časniki povdarjajo radi, da tržaško Slovenstvo leži na ramenih delavske mase. Tovariši-delavci! Pokažimo torej slovenskemu svetu, koliko zmoremo; pokažimo, da nismo samo taWt, upoštevanja vre<*ni; ko imamo svoje orodje v rokah, ampak tudi takrat, ko stojimo delujoči na poiju umetnosti! Dokažimo, da je res, kar poje pesnik : „Slovenec je rad vesel. — Zakaj bi tud' ne pel ? — Saj mn pesmice iz srca gredo I" Stari pevci bratovščine. Sedaj se tepeta, „P cddo" in .Indipendente" namreč, že kak »e-ec. In ko smo prečitali oba, smo čitali v „Piccolu", da je „Piccolo, poštenjak, v „Indipendentu* pa, da je .Indipendente" poštenjak. Prepir se je menda začel radi — vode, katere še nimamo. Kregati sta se začela prav za prav ne radi vode, katere še ni, ampak radi tega, kdo naj služi pri tej vodi 1! Radi tega prepira se je razcepil ves progressovski tabor, iz česar moramo sklepati, da so tndi ti uzor-patrijoti — krvavi za nohtom. Sedaj se tepeta med seboj, pa pride že Čas, d* bosta zopet zložno mahala po nas. Kako se glasi že tista nemška: Pack scblagt sich..... Organa za {Javno varnost — odlikovana. Cesar je podelil nadzorniku redarjev M i h e Ič i č a srebrn križec ta zasluge ■ krono, in redarja Ivana Čoka srebrn križec za zasluge. Ravnatelj policije, vladni svetnik Krištof B u s i c h, je izročil te dai imenovanima na slovesen način podeljeni jima odlikovanji. U«r.l jo v Zagrebu gospod Julij Š e n o a, drugi ravnatelj I. hrvatske hranilnice in brat velikega hrvatskega pesnika in romanopisca Šenoe, v dobi 53 let. Umrli je ostavil udovo, jednega sina, dve hčerki in pet unukov. Lihka mu zemlja I Nabor za leto 1898. Mestni magistrat objavlja, da se mladenči, rojeni v letih 1877, 1876 in 1875, ki so dolžni priti na vojaški nabor, morajo oglasiti tekom meseca novembra. In sicer: oni, ki so pristojni v Trst, na oddelku za vojaške stvari (magistrat), vsi drugi pa na anagrafičnem uradu, ulica S. Martiri št. 20. One, ki se ne zglase, ne da bi imeli za to tehtnih razlogov, zadene;globa 10 do 20 gld., ali pa kazen od 1 do 20 dni zapora. Za gospodarje. Minolo spomlad se je pojavila z nova na mnogih krajih naše dežele gosenica bledo zelene barve, že davno poznana .gosenica zemljemerka" po nemški .Geometerraupe" ter provzročila zdatno škodo — veliko tisoč goldinarjev — posebno na črešnjah. Zato mora biti slehernega skrb, da stori vse, kar možno, da se pride v okom temu izredno škodljivemn mrčesa. Naprošena so vsa županstva in tudi pojedini poljedelci, da obvestijo našo kmetijsko družbo, kjer se je pokazal ta mrčes in kakošno škodo da je provzročil. Ta mesec je prav ugodni čas za uničevanje te gosenice. Namazati je namreč debla dreves, katere je očistiti poprej popolnoma od mahu, z lepljivo snovjo (posebno za to pripravljeno) in sicer se napravi okrog debla z ojstro ščetjo (krtačo) kakih 10 cm. na okolu smolnat obroč. Samice, ki ne morejo letati, se ulovč, kadar lezejo po deblu, da zaležejo jajčica, na dotičnem limna-stem mazilu in seveda poginejo. Goriška c. kr. kmetijska družba daje uzorce tega sredstva za poskušnjo brezplačno. Ako bi se v tržaški okolici pokazal ta mrčes, naj kmetovalci naši družbi to naznanijo, da poskibi za jednako sredstvo. Iz Šturij pri Ajdovifiini nam pišejo: Dne lo. t. m. priredilo je tukajšnje pevsko društvo sodelovanjem Ajdovako-šturskega tamburaškega zbora, — za tukajšnje razmere, v vsakem pogledu zares velikansko veselico, v proslavo godu Nj. Veličanstva. Glavni moment v»6 veselice bili so naši vili tamburaši, pod vodstvom jako nadarjenega g. H. Vogrica. Naši tamburaši so takrat v prvič potatali javno, kaj vse zmore prava slovenska vstrajnost. Vsa čast jim ! — Zanimanje za ruičlno. Na c. kr. javnem zavoda za orijentalske jezike na Dnnaju se je pred nekaj leti otvoril kurs za ruščino. Za ta kurs se e oglasilo toliko število obiskovalcev, kakor za nobeden drugi jezik dosedaj. Uradnikov, častnikov, trgovcev, inženerjev in dam ter visokošolcev različne narodnosti to tekmovali v učenju blagoglasne ruščine. Pouk je brezplačen. Kurs prične z dnem 18. oktobra t. 1. — Učitelj je g. prof. Murko. Želeti je, da se kurza adeleži tudi veliko število Slovencev, živečih na Dunaju. Car Nikola] II. o važnosti pouka. Iz Petro-grada javljajo: K5 so se predlagale Nikolaju potrebne naredbe prnti verskim sektam, ie odgovoril mladi car: Verske zmote možno premagali B povzdigo splošne kul'ure. Blodnje verskih «iekt so le opomin, da treba uvesti splošno obvezo za obiskovanje šole. Upliv sibirske Železnice na civilizacijo. Is „Triester Tagblatta* posnemamo sledečo zanimivo črtico, katero je on posnel iz nekega lista .Pro-metheusM. Črtica slove: Na tej veliki še nedodelani progi so se polagoma jele razvijati razmere, podobne onim na veliki pacifiški železnici v Ameriki. Kakor Amerikanci, tako je tudi sibirsko prebivalstvo, katero sluje zaradi posebne iznajdljivosti, takoj prišio do zaključka, da jim železnica lahko koristi v marsikaterem pogledu, ne da bi ta korist stala kaj denarja. Saj ni potreba, da bi ljudje morali še potovati na oddaljene sejme in tam morali za drag denar pridobivati si stvari katerih potrebujejo. To se napravi jednostavno po receptu amerikanskih železniških roparjev tako, da se napa- dej« vlaki.na krajih, kjer morajo voziti počasi in se ▼zame iz njih, kar je prikladnega. V te« tona govori črtica dalje in dostavlja, da so sibirski prebivalci istotako postali roparji, kakar Amerikanci. — Nam se zdi stvar vendar ■alce neverjetna, zlasti, ako se nanaša to poročilo samo na prebivalce rnske narodnosti in morda ne tndi na različne v Sibiriji nahajajoče Be tujce in »Tagblattovo* poročilo diii prav malce po german-ski zavisti zaradi tega ogromnega slovanskega podjetja. Vsa notica je pisana tako nekako v dnhu zavisti in „von oben herab", kakor je to že sploh navada pri Nemcih, kadar govore o slovanske« napredku. Mi menimo le, da bode sibirska železnica na civilizacijo nplivala bolj v blagem, nego pa v slabem smisln. Rekli smo. Podporna društvo za slovenske vlsokoiolce na Dunaju prejelo je letos še sledeče darove: (Zvraetek.) — Iz Motnika: Dobrotnik, ime nečitljivo 50 nč. — Iz Novega mesta: g. Dr. Albin Poznik c. kr. notar 2 gld., g. Dr. Travner 5 gld., g-a Hermina Seidl 1 gld 50 nvč. — Iz Plovdiva: g. Aut. Bezenšek kn. bolg. prof. 3 gld. — Iz Podgrada: g. Dr. Tomo Bilek zdravnik 3 gld. — Iz Radgone: g. N. Wannous trgovec 3 gld. — Iz Slov. Goric : Vč. g. Franc Zmazek župnik 1 gld. — Iz Šmarij: g. Dr. Franc Jurtela odvetnik, deželni poslanec župan 5 gld. — Iz Trate: Vč. g. Fran Petrovčič župnik 1 gld. 50 nvč. — Iz Trsta: g. Anton Elodič pl. Sabladoski c. kr. Šolski nadzornik 3 gld. — Iz Velikovca: Vč g. Jan. Wieser dekan 2 gld. — Iz Vrem: Vč. g. Jan. Škerjanec župnik 2 gld. Izkrena zahvala za toliko blagih darov, posebno zahvalo društvenim poverjenikom gg. Fr. Dolencu v Mariboru, ;Dr. Jos. Kolšeku v Laškem trgu in Dr And. Mihaliču v Ljutombiu. Nadaljne darove hvaležno sprejema vč. g. Fran] Jančar monsignor, papežki častni komornik, župnik nemškega vitežkega reda. Dunaj I. Singerstrasse Št. 7. Povsod klerikalci. Francoski ministarski predsednik Mćline je imel dne 10. t. m. v Rimere-montu na Francozkem prograaatiški govor, v katerem je zavračal očitanje, da je republikanska stranka razkrojena v dva tabora in da ista za to razkrojenje proglaša odgovorne radikalce. Proti socijalistom obrnen je zavrnil istih očitanja, da je republičanska stranka klerikalna itd. To je zares zabavno, kako socijalisti delajo tudi svoje posebne klerikalce povsodi ondi, kjer jih ni I Socijalisti bi res ne mogli hraniti svoje politiške ekzistencije, ako bi se ne mogli drgniti ob aklerikalce"! Ozdravljenje slepote z X žarki. Novojorški list „Sun" poroča: Očesni zdravnik v Havani, dr. Astud:!!c, jc napravil na nokam slepem siromaku poskuse z Roiitgenovimi žarki, ki so se mu obnesli nenavadno dobro. Vspeh teh poskusov je bil tolik, da je siromak v nekaterih tednih že zamogel videti posamične dele aparata, in v teku nekaterih nadajjnih tednov je že izpregledal toliko, da je razločno videl vse stvari v zdravnikovem opa-zovališču. Dr. Astudillo hoče objaviti v posebni brošuri metodo svojega opazovanja. Jeden, ki Ire mačke. Italijanom, kakor se čuje, je baje vsako meso dobro, konjsko, oslovs o, pasje, da, celo podganje. Neka delikatesa pa jim je menda — maček, radi tnga jim Nemci menda pravijo „Katzlmacher". Tacega „Katzlmacherja" se je pokazal v Zagrebu neki bradač, po imenu Leonardo Pelizotti, ki je v neki gostilni vpričo gostov zadavil domačo mačko, da bi si jo potem priredil za večerjo. A gostje so se razsrdili nad Talijanom in poklicali so stražnika, ki je odgnal brusača na policijo. Ta pa je mačko vrgel proč medpotoma. _____ „0 te ženske!" Večkrat se mi je dogodilo, da se mi je v družbi nekako očitajoče, zajedno pa z zlobnim veseljem zatrjevalo: „Ljubljanski Zvon* propadaj — prav kakor bi bil posameznik, ker je slučajno skromen so-truduik lista, odgovoren za njegovo kakovost. Vselej me je ugrelo tako neutemeljeno govoričenje in dobro vedć, da z apodiktičnim prigovorom: „ni res; „Zvon" ne propada*, ničesar ne dosežem, spustil sem se kar ain medias res", češ: ker ne vidite pod naslovi več starih imen: Kersnik, Tavčar, Mencinger, Detel a, Koder, Pajkovka in Stritar, Gregorčič itd., zato, trdite, da literatura propada. Čudna logika! Ali naša literatura res propada? — Ne, in stokrat n e! Pred kratkim mi je jako izobražena slovenska dama v kupeju dejala cel6, da smo naredili v literaturi prevelik skok naprej 1 Torej vendar naprej 1 To je seveda zopet drugo vprašanje, ali je bil korak prevelik ali ne, glavno je, da napredujemo! Poglejmo naše pesništvo! Kdo je pesnikoval pri nas v dobi .Ljubljanskega Zvona" — dalje, nazaj neposezam —: Stritar, Gregorčič, Gestrin, Cimper man,* Fantek in nekaj lirikov „minorum gentinm" — Aškerca namenoma ne štejem med stare. Res, vsa čast jim, a vsi ti ao malodane umolknili, in na njihovo mesto so stopili dragi, katerih se nam ni treba sramovati, s katerimi se bodemo v svetovnem slovstvu morda lahko bolj ponašali, nego našimi starimi. Na Čelu jim je naš genijalni A. Aškerc, ki se mi zdi kakor trdna skala, ob katero pluskajo brezvspešno razburkani valovi nasprotstva, on pa stoji neomajan ter kipi in se vzpenja vedno višje in višje v svojih mislih in idejah! Za njim pa koraka celo krdelce mladih nadarjenih'poetov: A1 e k s a n dr ov, Borut, Deksov, Mihajlo v, Nikolajev, S a v e 1 j e v, Radič, Zor i. dr. in njim ob strani je postavilo naše vrlo napredujoče ženstvo svoje zastopnice : Vido in Kristino. „Vsi ti pričajo, kakor pravi Aškerc, na glas, da vir slovenske poezije še ni usahnil". Da, jaz bi trdil celo — vsaj meni se tako zdi, — da veje v proizvodih zadnjih pristnejša, svežejša poezija, in da je tndi način izražanja mnogo finejši, nežnejši nego pri prvih! _ (Pride še.) Ncdnovejie vesti. Dunaj 13. (Poslanska zbornica). Podpredsednik A b r a h a m o v i č prečita dopis poslanca Iro, v katerem ta izjavlja, da odlaga svoj mandat zaradi strankarskega postopanja odseka, ki se je bil sešel, da mu izreče grajo. Poslanec SchOnerer zahteva štiritedenski dopust, katerega mu je zbornica dovolila ob splošni veielosti. O čitanju došlih spisov predlaga poslanec Glockner, da se doslovno prečitajo neke peticije proti jezikovnim naredbam in zahteva glasovanje po imenih o tem. Ta predlog je bil dovoljno podprt. O glasovanju po imenih se je vsprejel predlog 189 proti 2 glasom. Isto je predlagal poslanec Rohling o nadaljnjih sličnih peticijah. Seja traja dalje. — Kreme 13. Na dopolnilni volitvi za državni zbor je bil izvoljen Riether mesto odstopivšega poslanca Verganija. Vergani, ki je zopet kandidiral, j'J ostal v manjšini. Madrid 13. Kraljica regentinja je vsprejela amerikanskega poslanika Woodforda. Vsprejem je bil jako priarčnega zuačaja. Trgovinska brmojtiirhe ln viitl. tSMimoatia. PAeuiot <*je»en 12.23 12 27 PSonioa >a ■pomlad 1898 11.83 do 11.84 Oves za jesen 6.05 6.10- — Hi *a jesen 8.50 8.55 Koruza za oktober 18»?. 4.45* 4.60 PAenioa nova od 78 kil. f. 12 35-12.40 od 7» Kilo 12 65 12 50 od 80 kil f. 12.50—12 55., od »1. kil. f. 12 55 1280, od 82 kil. for. 12.65 12.70. -leAoion 6 30 9 — proHo 6 10 6 35 Plenica: Ponudbe, in povpraševanje obilo. Prodaja 20000 mt. Bt. po 5 nč. dražje. Vreme: lepo. raga. Noratinirani sladkor lor. 11.75Jdo 11 77'/,• Za notranji trgovini i Centrifugal f. 36.25 Concasse f. 87 Getroml f. 37.25 v glavah f. 38*25 38-50 4avra. Kava dautoa tfood a varano za oktr. 42.— ik februar 42.7 6 4»mourg. iantoa good *Torage oktober —.—, ta deoember 35.— ta marc 35.75. za maj 36.--. mirno. Uunajaha boraa 13. oktobra vAernj dane« Državni dolg v papirju . . 10195 102 05 „ „ v arebru . . . . 10215 102.20 Avatrijaka renta v zlatu . . . 123 55 123.35 „ „ v kronah . . . 10195 101.90 Kreditne akoijo ...... 850 30 350.50 London 10 Lat. . ... 11970 119 70 Napoleoni . . ... 9.52'/, 9.527, 20 mark 11.75 11.75 100 itali ii' ... 45.10 45.10 Izložba pohištva in tapetari] k Dunaja in iz Trata od ANGELA D ELPIN Via Torrente 32, I. n. nasproti gledališču Armonla Jedini kraj, kjer se dobiva zareB dobro pohištvo. Fina oprava in spalnice od 235 gld nai>rej. — Oprave za jedilnico od 16« gld. do 260 gld., vsakovrstne solidne mobilije za vsaki Btan. Sobe od 136 do 160 gld. Radi neznatnih trofikov najemnino in drugoga, so prave konkurenčno cene. To doknzujo velika razproduja. Vsak, ki ae ženi, naj si ogleda. Zobobol olajšuj ejo zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljan (Dunajska cesta) katere ao bile odlikovane z Najvišjim priznanjem Nj. c. in k. Via. prejasne gospe prestolonaslednice-udove nadvojvodinje fHT itafanlje "M Steklenica velja 20 kr. Zbirka L Ullmann, Monakovo. Orožje, posebno lovsko orožje in priprave. Dražba v Monakovem v dvorani ^berlichtsale* Theatinerstr. 15 t ponedeljek te 25. oktobra, dopoldan ob 10. uri, popoldan ob 3. uri. Cona ilustiovanega kataloga »e štirimi slikami v svetlotiskii in podobimi teksta M. 2 — Mali katalog z samimi podo banji teksta, brezplačen. NatanČneja pojasnila daje Hugo Melbing Monakovo. Pisarna (naalov za pisma) Christofstr. 2. Udano podpisani usojam si tem potom naznaniti, da sem zapričel v Trstu spedicijski in komisijski posel. Pri špedicijah bode mi glavni smoter, da jih izvedeni točno in cen6. Naročene komisije skrbel bodem da izvršim tako, da si pridobim popolno zaupanje. Sprejemam tudi naročbe od samo 5 kgr. in več za vsakovrstno blago. Tudi se bodem pečal z razprodavanjem zunanjih raznih pridelkov na tržaškem tržišču. Nadejaj e se, da se mesorojaki domislijo, ostajam odličnim spoštovanjem udani Josip Stoka v Trstu via Valdirivo it. 17. v Trstn. U t a m aljano lata 1S5B. Trgovina z vinom na drobno in na debelo Tvrdke Frane Radića v Bolu, v Dalmaciji, priporoča svojo odlikovano zalogo naravnega vina črnega in rudečega (šiler). Grozdje trga v svojih vinogradih, tlači isto največo opreznostjo ter pripravlja po najracijonolneji metodi moderne ejnoiogije. Naročbe vsprejouiajo no od 30 litrov naprej proti gotovini franko Bol. Sodi se morajo vračati na troške stranke. Uzorci na zahtevo franko. J. KOPAČ titemu svečenstvv nstvu pristne Voščene sveče Sveiar v I IfflDAf* Solkanska oeata Gorici J- HUrttU St. 9. priporoča velečastitemu Bvečenstvu, cerkvenim upravam, ter slavnemu občinstvu pristne kilogram po 2 gld 45 116 Ha so one svči, koje nosijo pretokolirano tvornično znamko, nepokvarjene, jamčim bo svoto lOUO kron. Sveče slr.beje vrste za pogrebe in postransko razsvetljavo oerkva dobivaj« se po jako nizkih cenah. Prodajem tudi tamijan za cerkve: Lacrima najflneji.......klgr. po gld. 1.20 „ običajni....... „ » „ 1. - Granis............ „ „ „ —.60 Blago pošilja se na vse strani avstro-ogerske me-a rhije poštnine prosto. a Ulica Dnnota St«v. 0. učna delani u stan o v ljena 1 eta I8G9 Petra Braido in sina prevzema poprave šivalnih strojev in koles in vseli mehaničnih del. Pela izvršuje najnatančneje in po najnižjih cenah. Prodaja tudi kolesa nova in obrabljena kakor tudi šivalne stroje. Abonement za hranitev koles po 2 gl. na mesec. Ulica Donota štev. 9. s» O o P f a* < eo Lastnik konaorcii lista .Edinost'. Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.