P(5SffiTW¥ TSTggCTtr
MaribOFSM
Cena 1 Din
Leto lil. (X.), štev. 224
Maribor, sreda 2. oktobra 1929
»JUTRA«
kzhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poStntm ček.xav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljan na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava« Maribor, Aleksandrova oe»ta it. 13
Oglati po tarifli
Oglu« sprajama tudi eglunl oddalok jutra« v Ljubljani, PraUmova vile« It. 4
Jugoslovenski denarni trg
se drži žilavo. Že so moraie povišati obrestno mero angleška in avstrijska narodna banka in tudi iz Francije se že poroča, da bo tudi francoska narodna banka prisiljena k povišanju. Naš denar* ni trg pa dozdaj še ne kaže te tendence, nasprotno se močno čutijo uplivi naše izvozne kampanje v Žitu. Pri nekaterih bankah, ki so v poslovnih zvezah zlasti z dunajskimi bankami, so se pač nekoliko občutile spremembe na dunajskem denarnem trgu, vendar le neznatno in le niomentano. To je tem bolj treba povda-r>ti, ako vemo, da je tudi njujorški denarni trg še vedno zelo drag h da se to mednarodno vedno zelo daleč občuti.
Dobsr položaj na našem denarnem trgu ie — kakor že rečeno — v prvi vrsti posledica velikega izvoza žita. Veliko večino cele jugoslovenske žetve je finan siralo inozemstvo. To je bilo za naš dinar velike vrednosti, ker je biio po njem silno povpraševanje in je naša narodna banka preskrbela inozemstvo potom svojih zastopnikov z dinarji. Dobili pa smo za to velike množine deviz od zunaj in ima Narodna banka danes ogromno zalogo inozemskih deviz. Inozemski kupci so naše žito plačevali pretežno z dinarji, ki so jih dobili v inozemstvu, in naši jugoslovenski izvozniki so dobili Pretežno dinarsko valuto.
Upati je, da se ta položaj ne bo preo-toenil na slabše, ampak da se bo vzdržal na sedajni višini. To upanje podkrepijo dejstvo, da se izvoz koruze šele prične in da so za to blago pripravljene v Inozemstvu že zopet velike količine gotovine. Tudi žetev koruze je letos obilna in bo vrgla zopet znatne množine denarja v našo državo. Ako np pride kaj izrednega, ni misliti na tresljaje na na-^m denarnem trgu.
Ta dejstva so razveseljiva predvsem jz splošnega vidika države kot take, ki bo vedno bolj na zunaj zadobivala na reŠpektu, čimbolj se bodo naše finančne Prilike konsolidirale. Razveseljiva pa tudi zato, ker bodo naši kmetovalci dobili 2natne množine tekočih denarnih sred-Jtev, ki bodo deloma šla v kritje stroškov in investicij tekom leta, deloma v n°ve investicije, po velikem delu pa v naše hranilnice, kjer bodo zopet ugodno nplivale na obrestno mero. 2e se čutijo tudi v onih delili države, ki so doslej glede obrestne mere še bili na slabem, na ni strani uplivi poslovanja Agrarne anta, na drugi strani pa učinkovanje ^»va novih denarnih sredstev. Slove-iJa je glede obrestne mere še vedno vacila s potiskanjem navzdol in bogo-vo še za dogledno dobo. Stremljenje fin	za takšno konsolidacijo naših
na xil1 pr'lik> da bomo na eni strani bc> ?a tfm denarnem trgu vzdržali in ne mer 3 Narodni banki zvišati obrestna str-G’ na drugi strani pa, da se bo obre-ne k Ijera Po ce** državi izenačila in da SieS«7 ?Iačeval‘ v Srbiji po 16 ali 14% sti, ka*{or Pi'1 nas po 10 ali 8% obre-
Dr. MarinkovM o Ženevi
SKLEPI ZA UTRDITEV MIRU. — SOLIDARNOST MALE ANTANTE.
DUNAJ, 2. okt. Na povratku v domovino se je jugoslovanski zunanji minister dr. Marinkovič včeraj ustavil tu in dal poročevalcu »Neue Freie Presse« interview, v katerem pov-darja uspešnost zasedanja Lige narodov v Ženevi. Liga ima zaznamovati nove uspehe. Predloženi in tudi sprejeti so bili razni predlogi, sklenile so se razne pogodbe, ki bodo okrepile ev-
ropski mir. Ministri Male antante so bili solidarni. Sklenili so tudi, da bo prihodnji sestanek zun. ministrov Male antante koncem 1. 1930 v Pragi.
BEOGRAD, 2. okt. Danes opoldne se je vrnil semkaj dr. Marinkovič. Na kolodvoru so ga sprejeli visoki funkcijonarji zunanjega ministrstva. Opoldne je prispela tudi naša delegacija iz Pirota.
Henderson o sovjetih in o razorožitvi
PRED VPOSTAVITVO DIPLOMATSKIH ODNOSA JEV ANGLIJE Z RUSIJO. - RAZOROŽITEV ŽIVLJENSKI PROBLEM ANGLIJE IN VSEH DRŽAV.
LONDON, 2. okt. Sinoči je angleški zunanji minister Henderson v okviru kon gresa laburistične stranke v Brightonu imel velik govor, v katerem se je obširno bavil s preliminarno pogodbo s Sovjetsko Rusijo. Izjavil je, da je v vseh točkah desežena popolna edinost. Vlada bo na podlagi tega v jesenskem zasedanju predlagala parlamentu, da dovoli izmenjavo diplomatskih zastopnikov v Moskvi in Londonu.
V	nadaljnlh izvajanjih se je Henderson dotaknil razorožitvenega problema. Izrazil je upanje, da bo s pomočjo Društva narodov in velesil mogoče priti do
zadovoljivega zaključka. Razorožitev je življensko vprašanje Vel. Britanije. Anglija rabi sedaj letno 150 milijonov funtov sterlingov za priprave za novo vojno, dočim so vojaški stroški znašali v letih 1913 in 1914 samo 78 milijonov funtov. Dokaz, da je razorožitev eden izmed problemov, ki radi svojih gospodarskih in finančnih učinkov morajo biti re. šeni. Stvar Društva narodov in velesil je, da odvrnejo katastrofo in storijo vse za čim največjo omejitev vojaških izdatkov držav. Hendersonov govor je bil od kongresa sprejet z velikim odobravanjem.
TROCKI OSTANE V CARIGRADU.
CARIGRAD, 2. okt. Trocki je izjavil zastopnikom lista, da ostane še zanaprej v Carigradu, ker so sovjetske oblasti odklonile njegovo prošnjo. da mu dovolijo povratek v Rusijo.
PODMORSKI PREDOR POD GIB* RALTAROM.
LONDON, 2. okt. Te dni pričnejo na pobočjih Mont la Perra pri Tarifi z vrtanjem za zgradbo podmorskega predora pri Gibraltarju, ker so doz-dajnl rezultati znanstvenih raziskovanj in praktičnih poskusov ugodni.
VENI2ELOS NA POTU PO SRED-NJI EVROPI.
PRAGA, 2. okt. Danes prispe sem grški min. predsednik Venlzelos. Na povratku bo obiskal tudi našega zunanjega ministra dr. Marinkoviča v 3eogradu, kamor pride predvideno v četrtek.
V	RUMUNIJI DUHOVNIKI NE SMEJO KANDIDIRATI.
BUKAREŠTA, 1. okt. V ministrstvu za vere izdelujejo zakon, ki bo v zvezi s konkordatom prepovedal duhovnikom, da bi se bavili s politiko in da 5i nastopili kot kandidati pri kakršnihkoli volitvah.
Boj za Palestino
JERUZALEM, 2. okt. Dnevno se dogajajo novi umori zidov s strani Arabcev. Izgleda, da obstoje tajne arabske organizacije, ki so si stavile naloge, da Palestino osvobode posle* dic Balfourjeve note s tem. da sistematično uničujejo Žide. Iz teh tajnih organizacij so nastale pravcate morilske bande, ki strahujejo celo deželo. Radi tega in ker od mandatske vlade ne pričakujejo zadostne rešitve, so se mlajši židovski kolonisti pričeli organizirati v samoobrambne zveze. Židi trde, da Arabci ob celem Sredozemskem morju neprestano dobivajo nove transporte orožja in pripravljajo velika skladišča municije in orožja.
LONDON, 2. okt. Urad za kolonije javlja, da bo komisija za preiskavo dogodkov v Palestini odpotovala 15. t. m.
Uspeh pirotske konference
BEOGRAD, 2. okt. Pogajanja med našo in bolgarsko delegacijo glede načina vzdrževanja reda na meji in glede dvolastnikov so uspešno končana in ste obe delegaciji včeraj odpo tovali.
KRVAVA OSVETA OB CRNOGOR-SKO-ALBANSKI MEJI.
BEOGRAD. 2. okt. V Peči na alban ski meji so albanski kačakl te dni ubili 8 črnogorskih kolonistov, ki so stanovali ob železnici PcČ-Dingovoj. Na vsako truplo so položili listek z napisom: »Osveta za 19121« Umorjeni so pripadali plemenu Vasojevičev in so najbrž-e 1. 1912 ubili kakega ka-čaka, ki je bil rodbinski Član sedanjih morilcev.
Šahouski turnir v Rogaški Slatini
ROG. SLATINA, 2. okt. Včeraj pop. je v nadaljevanju XI. kola še Prziepiorka premagal Rožiča, remis pa so končale še partije: Canall - Brinckmann, HOnlinger -KSnig, Geiger - Jovanovič. Stanje po XI. kolu: Rubinstein 8 in pol, Maroczy 7 in pol, Pirc, Takacs, Canall, Siimisch 6 in pol, Honltnger, Brinckmann 5 in pol, Geiger 5, Konig 3 in pol, Rožič 2, Jovanovič, dr. Singer 1 in pol.
Danes se igra XII. kolo. Dopoldne je Prziepiorka premagal Geigerja, Takacs Rožiča, Griinfeld	KOniga,
Flohr SBmischa. Remis so	končale
partije Pirc—Honinger in	Brinckmann—Maroczy. Popoldne	se nada-
ljujeta partije Singer—Jovanovič in Rubinstein-—Canal z boljšo pozicijo za Rubinsteina.
PRELOM NA POLJSKEM.
VARŠAVA, 2. oktobra. Zastopniki strank večine parlamenta so odklonili povabilo vladnega bloka, da bi se udeležili konference, na kateri bi se posvetovali o vladnem predlogu za spremembo ustave. Smatra se, da pomeni to popolni prelom med sejmsko večino in Pilsudskim.
JESENSKA RAZSTAVA ZAGREB-ŠKEGA ZBORA.
ZAGREB, 2. okt. Danes dopoldne je bila v navzočnosti zastopnikov države, avtonomnih oblasti in gospo darskih korporacij otvorjena jesen ska razstava Zagrebškega zbora, ki je zelo dobro prirejena. Zlasti dobro je zasedena razstava sadja, grozdja in perutnine. Z razstavo je združena modna in reklamna revija.
ZAKLJUČEK POLJSKE RAZSTAVE
V	POZNANJU.
VARŠAVA, 1. okt. Včeraj Je bila v navzočnosti Članov vlade in zastopnikov oblasti zaključena poljska državna razstava v Poznanju. Razstavo je obiskovalo 5 milijonov ljudi. Med razstavo se je vršilo v Poznanju 120 kongresov. Razstava je končala brez deficita.
BOJ ZA CIPER.
LONDON, 1. okt. Semkaj je prispela včeraj deputacija grškega prebivalstva otoka Cipra, ki bo ostala v Londonu 2 meseca. Zahtevala bo od sedanje britanske vlade odstop otoka Grški, ker Je prebivalstvo otoka po veliki večini grške narodnosti. V turški kolnijl in v krogih krog turškega poslaništva jc prihod delegacije I*-zval razburjenje; Turška vlada se bo, kakor se čuje, izrekla proti odstopu Cipra Orškl in bo zahtevala, da Anglija obdrži upravo otoka.
Primanjkljaj naSe trgovinske bilance
v prvih osmih mesecih tega leta znaša 353 milijonov Din napram 1,176.9 milijonom Din v enaki dobi lanskega leta, kar dokazuje razveseljivo Izboljšanje.
Kongres gostilničarjev In hotelirjev Jugoslavije,
ki se je nameraval vršiti te dni povodom jesenske razstave Zagrebškega zbora, j« odgoden in se bo vršil šele prihodnje leto.
Malverzacije pri tvrdki Singer?
Pri tukajšnji tvrdki Singer so minole dni ugotovili, da so se izvrSile razne malverzacije s poštnimi položnicami oziroma nakaznicami in da je poneverjenih, kakor je doslej dognano, 7000—-8000 Din. Sum pada pa tam zaposlenega potnika A. P.
5IT8B %
V F C P P V I If Mr*
DBBgDOHHHHBflBDBRDSBBBBSflnBBOKZEBSSn
m-»A'epg
Prvi dan proslave dietletr.lce Narodnega gledališka
Z včerajšnjim dnem se je pričela tro-dnevna proslava prvega desenija slovenskega Narodnega gledališča v Mariboru, katerega je 1. 1919. s pomočjo Dramatičnega društva in mestne občme oži-votvoril g. Hinko Nučič. Proslavo je otvorila ob 3A na 20. uro fanfara iz opere »Libuša«, katero je sviral gledališki orkester na balkonu gledališkega poslopja pred mnogoštevilnim občinstvom.
Gledališka proslava sama se je pričela ob 20. uri z ouverturo, kateri ie sledil slavnostni govor zastopnika Dramatičnega društva in gledališkega sosveta, g. dr. Pavla Strmška. V svojem govoru je g. dr. Strmšek orisal ves razvoj našega narodnega odra od prve predstave pred 10 leti do danes. Omenil je vse važnejše drame in opere, ki so se bile v tem času uprizorile in vse voditelje in glavne igralce in pevce dosedanjih sezon.
Strmškovemu govoru je sledila uprizoritev drugega dejanja Vojnovičeve heroične drame »Smrt majke Jugoviča« v hrvaškem originalu. Majko je kreirala naša stara znanka in v tej sezoni na novo angažirana ga. Štefa Dragutinoviče-va, snaho Angjelijo prva igralka zagrebške drame, naša rojakinja ga. Vika Podgorska, sina Damjana pa igralec in režiser zagrebške drame g. Hinko Nučič, ustanovitelj našega gledališča. Ves trio nam je podal dovršeno igro, posebno um stveno, globoko in z visoko umetniško ambicijo je odigrala ga. Podgorska težko vlogo Angjelije. Prvega in drugega glasnika sta podala gg. Blaž in Furjan.
Četrto dejanje Župančičeve »Veronike Deseniške« je bilo odigrano v stari za sedbi. Protagonisti prvih treh vlog; g. Grom (Herman II.), g. Skrbinšek (Friderik II.) in gdč. Kraljeva (Veronika) so
kljub začetku sezone pokazali ves svoj igralski elan, nosilci manjših in postranskih vlog pa so po svojih močeh in po značaju oseb doprinesli svoj del do harmonije celotne uprizoritve. Ob koncu so sledile spontane ovacije navzočemu au-torju, g. Otonu Župančiču, ki so trajal skoraj 20 minut in ga prisilile, da je ponovno stopil pred zastor.
Zaključil je proslavo prvega dne peti akt Jurčičevega »Tugomera«, »s katerim je bila pred 10 leti otvorjena prva sezona. Kakor takrat, je igral Tugomera tudi tokrat g. Nučič, Zorislavo ie podala ga. Podgorska, babico Vrzo ga. Dragutino-vičeva, Bojana g. Grom, ostale vloge pa so odigrali gg. Blaž, Pavel Kovič. Ras-berger, Tovornik, Furjan, Rožanski, Na-krst in Gorinšek. Najmočnejša sta lila tudi tu ga. Podgorska in g. Nučič.
Inscenacija »Smrti majke Jugoviča« in »Veronike Deseniške« je bila dokaj v stilu, dočim bi si bili pri »Tugomeru« želeli boljše. Gledališče je bilo skoraj docela polno, a kot oficijelni zastopniki so proslavi prisostvovali:	genera’ni tajnik
beograjskega gledališča g. Karadžič kot zastopnik gledališča in ministrstva prosvete, g. intendant Oton Župančič kot zastopnik bratskega ljubljanskega gledališča ter g. Pfeifer kot odposlanec Dramatičnega društva v Celju. Pismeno in brzojavno so k proslavi čestitali: gledališča v Skoplju, Osijeku, Splitu, Novem Sadu, Zagrebu in Varaždinu ter mnogi posamezniki, med njimi tudi g. in ga. Mitrovičeva. Po predstavi je priredilo Dramatično društvo v hotelu »Zamorec« intimno proslavo, h kateri pa zastopniki časopisja niso bili povabljeni in torej o njej tudi ne moremo poročati. —r.
Mariborski	in
Drzni roparski napač sredi mesta
Zopet dva kriminalna tipa v rokah pravice?
Drznost zločinskih tipov čestokrat ne pozna nobenih meja. Nevarnost zasnovanih načrtov jim vžiga s*rast, da pozabljajo na riziko in se smelo lotevajo dejanj, kakršnih bi ne pripisali razsodnemu človeku.
Tako sta v minuli noči napadla dva neznanca pred Grajskim kinom trgovskega potnika Mihaela Grobina. Nenadoma je eden izmed napadalcev planil iz teme, ga zgrabil za prsi in mu naglo iztrgal iz notranjega žepa usnjato listnico s 1198 Din gotovine, dočim je drugi pazil na evenluelne zasledovalce. Napad je bil izvršen tako nepričakovano, da se Gro-bin, ki je vodil v eni roki svo e kolo, ni mogel braniti. Ko je zaklical na pomeč: »Policija«, sta napadalca pobegnila v noč.
Drzen rop je oddaleč opazoval policijski agent Pavletič, ki je vršil nočno pa-trolno službo, a se je roparjema utegnil približati le toliko, da ju je spoznal. Tekel je za njima, toda tema mu je onemogočila zasledovanje.
Varnostni organi sq o napadu takoj obvestili stražnice in ob pol 4. .zjutraj je bil že aretiran 241etni brezposelni vrtnar Ferdinand H. Aretiranec je tajil dejanje, brezuspešna pa je ostala tudi telesna pre iskava, kajti pri njem so našli le 10 Din.
Njegov zločinski tovariš Karl Pernek, ki je star šele 23 let, tudi ni imel sreče. Predpoldne ob 11. ga je v Trubarjevi ulici aretiral stražnik in odvedel na policijo. Bil je zelo vinjen in je pri zaslišanju priznal, da je prišel do denarja na nepošten način. Zatrjuje pa, da je izvršil le žepno tatvino, ne pa roparski napad. Večino oropanega denarja je do aretacije zapil.
Ni izključno, da imata zasačena zločinca več kriminalnih deliktov na vesti. Osumljena sta, da sta skušala izvršiti nedavno tudi roparski napad pri Sv. Lovrencu na Poh. in ranila svojo žrtev, a sta bila pregnana, Po zaslišanju, ki bo radi popolne vinjenosti Perneka zaključena šele jutri, ju bo policija izročila sodišču.
Še en zakrknjen grešnik Tat, vlomilec In pohotnež.
Davi so mariborski policiji privedli iz Avstrije Jožefa Iliča iz Otočca v Liki, ki so ga izgnale avstrijske oblasti za vedno. Zasleduje ga deželno sodišče v Ljubljani radi hudodelstva tatvine in policija v Siskti radi hudodelstva vlomne tatvine. Po obeh dejanjih je pred letom dni pobegnil v Avstrijo, kjer je služil pri nekem posestniku v Lučanah. Kmalu po svojem prihodu pa je posili deklo svojega gospodarja, radi česar je bil obsojen na 10 mesecev težke ječe Po odsluženi kazni pa so ga avstrijske oblasti izročile našim, ki mu bodo ponovno nudile priliko za nadaljevanje skesanega življenja v jetniški celici.
Sprememba v avtobusnem prometu.
Mestno avtobusno podjetje je ukinilo avtobus, ki je ob nedeljah ;n praznikih vozil z Glavnega trga v Limbuš ob 9. dopoldne in se vračal iz Limbuša ob 9.35. Ukinitev ne velja za delovne dni. Železniškim upokojencem in upokojenkam
v vednost, da morajo do 12. oktobra t. 1. zaradi prolongiranja rdeče legitimacije na glavnem kolodvoru, kakor lansko leto predložiti, priložiti pa morajo tudi zadnji plačilni odrezek, poleg pa še izjavo, ali ima mož odnosno soproga kakšno obrt.
Kaj bo z letošnjimi učlteljiščnikl - maturanti?
Letos so dala naša učiteljišča zopet lepo število novega učiteljskega materijah, ki pa vkljub temu — da je šolski pouk že po vseh šolah — še vedno za man čakajo namestitve in s skrbjo in strahom gledajo v bodočnost. Imajo v žepih zrelostna spričevala, pa morajo misliti, kako bodo živeli. Kaj pravi k temu prosvetna oblast?! Ali bo zopet, kakor lani, trajalo pol leta, da bodo novi učitelji prišli pod streho? Ali bo končno prišel red v našo prosvetno upravo v Beogradu?!
Velika kavarna.
Na splošno željo še enkratni nastop g. Svengali-ja, danes sredo koncert šestih iz Kavkaz'	2470
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Sreda, 2. oktobra ob 20. uri »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Dramske ^ene. Premijera.
Četrtek, 3. oktobra ob 20. uri »Operno-koncertni večer«. Operne ^ene. Gostovanje gg. Šimenca, Nerahča in ge. Zamejičeve.
Petek, 4. oktobra. Zaprto.
Sobota, 5. oktobra ob 20. uri »Župan Stilmondski«, Premijera. Ab. B.
Nedelja, 6. oktobra ob 20. uri »Crkvena miš«. Prvič.
Še vedno nepojasnjena tragedija v zraku
Na prošnjo francoskega konzulata v Zagrebu sta zagrebški in mariborski veliki župan ukrenila vse, da so se izvršile najpodrobnejše poizvedbe in preiskave o usodi francoskega, letalca Noguerja, o katerem smo poročali, da ;e najbrž ponesrečil s francoskim balonom, ki je padel prazen pri Ivancu v Zagonu na tla. Domnevalo se je, da je aeronavt padel iz balona v ogromne gozdove grofa Draškoviča. Dozdajno iskanje po gozdovih pa je bilo brez uspeha. Glede balona samega, pa je sedaj ugotovljeno, da je balon aeronavta Noguerja, ki se je na svojem balonu »Bonton d’ Or« dvignil v St. Claudu k balonski tekmi in o katerem ni nobenega sledu več, dočim so se vsi ostali že javili. Krvavi sledovi v balonu pa jasno pričajo o strašni tragediji, ki se je odigrala v zraku, koje podrobnosti pa bodo skoro gotovo ostale nepojasnjene. Balon bodo te dni iz Zagreba odpre-mili v Francijo.
Ljudsko gibanje v Mariboru v minolem mesecu.
V	prošlem mesecu je bilo v Mariboru rojenih ravno 100 otrok i. s. 54 moškega in 46 ženskega spola. Smrtnih slučajev je bilo 70 in sicer 32 moških in 38 ženskih, Poročenih pa je bilo 41 parov. Po posameznih župnijah je razmerje sledeče (prvo število moški, drugo ženske): v stolni župniji rojenih 68 (38:22), vmr-!'h 18 (7:11), poročenih 10. Frančiškanska (slovenska) župnija rojenih 11 (5:6), vmrlih 5 (3:2), poročenih pa 18. Magda-lenska župnija rojenih 20 (13:7), vmrlih 45 (21:24), porok pa je bilo 13, Evangeljska župnija: rojenih nič, umrlih 2 (1:1), porok 0. — V pravoslavni cerkveni občini je bil rojen 1 moški; smrtnih slučajev in porok ni bilo. —
Izpopolnitev avtobusnega prometa.
Avtopodjetnik Rudolf Smonig, ki ima autokoncesijo na progi Maribor - Svečina, si je dobavil nov autobus tipe »Opel«. Karoserijo je izdelala domača mariborska tvrdka Franc Pcrgler. Voz ima 18 sedežev in 10 stojišč. Autobus bo obratoval ob času, kakor prejšnji, t. j. iz Svečine ob 6.30, prihod v Maribor ob 7*25, odhod iz Maribora ob 13. uri, prihod v Svečino ob 13.45. Novi autobus bo obratoval tudi ob nedeljah in praznikih in sicer bo odhajal iz Maribora ob 13. uri ter se vračal ob 19. uri, kar je za izletnike na našo severno mejo posebne važnosti.
Gospodlnjsko-nadaljevalno šolstvo
se v mariborski oblasti, kakor kmeti.sko-nadaljevalno, z veliko vnemo goji. Oblastna samouprava prireja tečaje za učiteljice, ki se na tak način usposabljajo za delo med kmetskimi dekleti. Že lani v velikih počitnicah je tak tečaj obiskovalo 26 učiteljic in je bilo potem ustanovljenih 18 gospodinjsko-nadaljevalnih šol po deželi, v katerih je 254 deklet in žen v starosti od 15 do 17 let dobivalo po enkrat v tednu 8urni pouk v šivanju, v gojenju zdravja, negi bolnikov, spravljanju pridelkov, vrtnarstvu, mlekarstvu itd. Tudi letos se je vršil zopet en strokovni in en uvodni tečaj v Mariboru. Prvega je obiskovalo 18, drugega 26 učiteljic. Tako bo šlo leto za letom naprej, vedno več bo učiteljic usposobljeih za vodstvo gospodinjsko - nadaljevalnih šol, vedno več kmetskih deklet in žen bo potom teh šol dobivalo vedno nove spodbude, ve dno več se jih bo seznanilo z marsičem novim in praktičnim. Cilj mora biti: kjerkoli je osnovna šola, naj bo tudi po ena gospodinjsko-nadaljevalna in kmetiisko-nadaljevalna šolal
V	Mariboru, dne 2. X. 1929. »KARO« najboljši čevlji.
Izredne tipe osebnih avtomobilov
za večja družabna potovanja srno imeli Mariborčani priliko videti danes krog 2. ure pop. Na dveh takih izletnih avtomobilih, odprtih, se je pripeljalo iz Gradca krog 60 oseb, katere prirejajo družabno potovanje preko dela Jugoslavije, pozneje čez Trst v Italijo in preko Celovca nazaj v Gradec.
Današnji tržni dan
je bil zelo bogat. Bilo je mnogo raznega povrtja, poljskih pridelkov in posebno grozdja. Tudi sadja je bilo v izobilju. Cene so z ozirom na kvaliteto bile zelo različne. Grozdje se je prodajalo po ko; madu grozd Din 1, po kg po 4—6 Din. Breskve so se dobile po Din 6—8 kg. Jabolke, hruške in slive so imele normalno ceno. Slednje so se prodajale do 30 komadov za Din 1. Na perutninskem tr-i gu je bilo jako živahno. Par piščancev si dobil po ceni 4—60 Din, za isto ceno komad kokoši. — Na Vodnikov trg je dospelo vsega le 6 vozov krompirja, čebule in zelja. Krompir se je prodajal merica po 5—7 Din, čebula venec od 2-4 Din, a zelje po 75 para 1 glavica. Na debelo nekoliko cenejše. — Na Trg Svobode je vsega dospelo 16 vozov sena, otave in slame. Seno je notiralo 80—100 Din, slama 50—65 Din, otava 85—100 Din a detelja, ki se je v soboto orodajala po 70 Din, je danes notirala po 100 Dinme-terski stot. Vsega je bilo prodanih 12 vozov.
»Mladi stražar«.
Pod tem naslovom je začela Jadranska straža v Splitu izdajati svoje mladinsko glasilo. Prva številka je izšla v lepi opremi in obilno vsebino, mnogimi ilustracijami. Članki so zabavni in povečini, vsi imajo cilj, da pokažejo mladini pomorstvo v pristopni obliki in tako u-stvarjajo nove mornarje in stražarje našega Jadrana. Naročnina znaša letno 15 Din, posamezne številke bodo po 2 Din. Naroči se pri najbližji podružnici Jadranske Straže ali pa pri Izvršnem odboru V Splitu.
Esperantskl tečaji.
Kakor vsako leto, priredi esperantsko društvo v Mariboru tudi letos več tečajev za vse, ki se hočejo naučiti svetovnega pomožnega jezika. Dva tečaja (s slovenskim in nemškim jezikom) sta dostopna za vse sloje. Poseben tečaj se o* tvori za delavce. Po možnosti se bo otvO ril tudi poseben tečaj za osebe s srednješolsko izobrazbo. Ti tečaji bodo trajali prilično 3 mesece, kar zadostuje, da »e lahko vsak popolnoma nauči jezika. Za kurjavo, razsvetljavo itd. plača vsak U-deleženec enkratni prispevek v zneska 80 Din, ki se lahko plača tudi v obrokih-Dijakom in revnejšim slojem se dovoH primeren popust. Priglasi za vse tečatf se sprejemajo v trafiki Ivanuša v Go-sposki ulici. Prvi sestanek vseh prigla* šencev se yrši v pondeljek dne 14. okt-tl. ob 19. uri v dekliški meščanski Šoli (Cankarjeva ulica). Pri tej priliki se določijo učne ure (dvakrat na teden) tef se dajo vsa potrebna pojasnila. Esperatf' to je pri vseh kulturnih narodih zelo ra* širjen. Vsled tega je želeti, da se tudi J-3' ša javnost seznani s tem lepim in lahkih mednarodnim jezikom.
Naval krvi,
tesnoba srca, zasopljenost, tesnobnost, dražljivost živcev, migreno, otožnost, nespanje, odpravimo kmalu z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. "J" Znanstvene ugotovitve potrjujejo, «a služi »Franz Josefova« voda pri zagate-nju vseh vrst z najboljšim uspehom- -T »Franz Joseiova« voda se dobi v vse lekarnah, drogerijah in spec. trgovina«’
Četrtek in petek
KABARETNI VEČER
v Veliki kavarni_
Nov umetniški trlo	v
koncertira od 1. oktobra naprej n ^453 kavarni »Astoria«.
Krčevina.	s0„
Pevsko društvo »Luna« Pr{^dJ,oinbe-boto 5. oktobra v gostilni g. Iv. \o .„
ka trgatveno veselico z godbo, ples ,
V Mariboru, dne 2. X. 1929.
Mariborski VEČERNIH Jutra
Stran 3-
Ob deseti obletnici ustano- 1 vitve mariborske podružnice Jugoslovanske Matice
PRVI POČETKI JUGOSLOVENSKE MATICE. — MARIBOR PRED DESETI MI LETI. — NAŠI ROJAKI ONKRAJ MEJE.
Ob tem času se je pred desetimi leti pričela v Mariboru prva agitacija za ustanovitev podružnice Jugoslovenske Matice. Prvi sestanek se je ob skromni udeležbi večinoma takratnih primorskih beguncev vršil v osnovni šoli v Cankarjevi ulici, sledil pa mu je kmalu na to ustanovni občni zbor v prostorih takratnega Oficirskega doma v Kazini, kjer je zdaj uradniška menza. Tedaj je bil izvoljen prvi odbor, ki je v najkrajšem času znatno pomnožil število članstva ter si postavil obenem tudi širok delovni program, ki je pa žal ostal večinoma samo v zasnutku. Tista samostojna akcija na naši severni meji, ki naj bi stremela za ohranitvijo naše sicer majhne, toda zelo važne narodne manjšine onstran Mure, St. lija, Št. Jurija in Kozjaka, se ni izvedla in se v tem oziru z naše strani sploh ni ničesar storilo.
Razmere, v katerih je bila takrat naša podružnica osnovana, so bile docela drugačne, kakor so danes, po desetih letih. Takrat je bilo v Mariboru še vse v vrenju, dogodki burnih mesecev po prevratu še niso bili pozabljeni, proga Špilje -Radgona je bila še zasedena po naši vojski, prav tako je bil v naših rokah lučan-ski kot, a Koroška se je na plebiscit šele pripravljala. V Mariboru je bilo živahno življenje, polno navdušenja in borbenosti, ki je v svojem entuzijasmu zakrivala jasen pogled v realno in mnogo težjo bodočnost. Kljub temu pa, da je mnogo takrat zasnovanih organizacij propadlo, Se je Jugoslovenska Matica tako utrdila, da je vse krize, katere je v tem času prebrodila, niso mogle zaustaviti in uni-čiti. V njenih vrstah so trdno vztrajali jnnogi prvotni inicijatorji, njim pa so se tekom let pridružili tudi še novi narodni delavci ter jo srečno privedli do jubileja Prvega decenija.
Dasiravno je Jugoslovenska Matica že takrat računala z realnimi dejstvi ter se jasno zavedala, da bo njena prva naloga reševati naše zasužnjene brate onstran ju
goslovenskih državnih meja, vendar ni nihče od njenih ustanoviteljev mislil, da bomo izgubili vse zasedeno primorsko ozemlje, še manj pa, da bomo izgubili tudi plebiscit na Koroškem. Če je tedaj bila Jugoslovenska Matica potrebna, je danes, po izgubi teh slovenskih krajev in po dogodkih, ki so na Primorskem in na Koroškem sledili, še stokrat bolj nujna in upravičena. Zato bi bilo brezpogojno potrebno, da bi se je ob prvi desetletnici spomnili tudi tisti, ki so doslej iz bogsi-gavedi kakšnih vzrokov stali ob strani, misleč, da so svojo nacijonalno dolžnost storili že s tem, da so postali jugosloven-ski državljani. Desetletni jubilej podružnice Jugoslovenske Matice v Maribtru naj bi bil pričetek novega, Še vse bolj intenzivnega dela v okrilju te naše narodnoobrambne organizacije.
Posebna naloga mariborske podružnice pa je, da se ob prestopu v drugo desetletje svojega obstoja loti izvrševanja tudi onega lokalnega in posebnega programa, ki je bil začrtan ob njeni prvi ustanovitvi: skrbi za našo severno mejo in za raztresene in pozabljene brate iam preko. V desetih letih naše svobode nismo storili niti toliko, da bi sestavili natančen kataster naše narodne posesti onstran meje. Po izpraznitvi Radgone, železniške proge, Špilja in Lučan smo na te kraje le prehitro in preveč temeljito pozabili, pozabili pa smo tudi, da je okolica Radgone še vedno docela slovenska, da so slovenske Lučane in da je še na stotine Slovencev raztresenih tmkraj Mure, po severnih obronkih Slovenskih goric in Kozjaka. Če ne drugega, naj Jugoslovenska Matica v najkrajšem času poskrbi vsaj za to, da izvemo zanje, da jih preštejemo in ugotovimo, kako bi jih kot predstražo našega naroda ohrarili za bodočnost, kajti za nas je važna vsaka vas, vsaka hiša in vsaka slovenska duša! Jugoslovenski Matici pa želimo, da bi čimpreje združila k skupnemu narcd-no-obrambnemu delu vse naše moči!
Kitaiska narodna filozofija
BISTVO KITAJSKE MISLI. — YAN G IN YIN GLAVNA PRINCIPA.
PRASIMBOL »TAO«.
Kitajska narodna filozofija ter nazori o življenju in svetu manifestirajo najrazličnejše elemente, ki so se stopili v celino pod utisi kitajskega splošnega mnenja in mišljenja. Vse, kar so sprejeli oziroma, kar so si izposo-! dili pri drugih narodih, je postalo njih lastnina in se prepojilo s kitajskim! duhom.
Značilno za kitajsko filozofijo je dejstvo, da neradi poosebljajo ideje. Magičnih sil in zakonov prirode kitajski modrec ne zamišlja osebno, kjer Pa je ideja vendar porzonificirana, kakor pri večini azijskih narodov, jo skuša oslabeti, da bi tako tudi obledela osebnost. Kitajci si ne morejo zamisliti nič drugega razen individualnih odnošajev človeka do človeka. Kitajski nazor o življenju in svetu ne Pozna značilne poteze našega pojmovanja, da je človek slaboten, neuk in da vlada nad njim neka absolutna sija, ki jo v naših religijah imenujemo božanstvo. Življenje je po naših nazorih dar tega božanstva, velika milost, Je grešnik ni vreden. Kitajci pa ®hiatrajo usodo človeka za direktno Posledico njegovih dejanj in nehanj, ki s svojim magičnim delovanjem JJPlivajo na dogodke v svetu. O tem, kar je njegova dolžnost, ga poučujejo bačela, ki niso posvečene zapovedi metafizičnih božanstev, temveč prak-‘*Cni sadovi izkušenj, ki so pravilni in miselni, ker so v skladu z neovira->m razvojem naravnih dogodkov, rini * Kitajcu glavno, da izvršuje e »magične« čine, radi česar v njegovi religiji dominira kult, led. ritual.
!oznfn0vna misel kitajske narodne fi-Čani j° nastanku sveta je prepri-H«,' ’ da obstojate dve polarni sili, a Principa Yang in Yin. Prvi ie mo-
ški princip, svetel in pozitiven, Yin pa je ženski princip, teman in negativen. Iz večnega dogajanja izhajajo vsi pojavi, vse stvari, ki se utelešajo
v	Yangu ali Yjnu. s katerima se magično vežejo. Nebo, solnce, jug, toplota, rdeča barva — so tvorbe Yan-ga, dočirn pripisujejo zemljo, mesec, sever in črno barvo ženskemu ustvar jajočemu principu. Mrtvo telo člove ka sprejme zemlja, dočim postane ne umrjoči in pozitivni duh človeka ded ščina Yanga. Tako je sleherni človek popoln mikrokozmos. Ustvarjanje sveta in vladanje nad njim ni volja božanstva, temveč neskončni tok življenja. Priroda, ki postaja vidna.
Na isti način tolmači tudi kitajska kozmogonija nastanek sveta. Nebo, moško božanstvo, je oplodilo zemljo, žensko božanstvo, in rodil se je svet In ves človeški rod. Najstarejši pisani simbol za nebo je moško telo s soln čno glavo. Nebesom poklanjajo žrtve, nebo je oče vladarja, ki ga imenujejo »sin neba«.
Prasimboloma Yang in Yin se pripoveduje še tretji — Tao. Kaj pomeni Tao, je težko določiti, kajti' sami kitajski modrijani si niso povsem na jasnem. Evropski zgodovinarji filozofije so pojem Tao označili z besedami »smisel«, »prava pot«. Pismeni simbol je sestavljen iz simbola za glavo in simbola za glagol iti. S tem izraža Kitajec prepričanje, da se po vsem svetu javlja eno miselno bitje, ki ga druge mitologije nazivajo duša sveta (indijski »atman« ali grški »to pan«). Najbližji temu prepričanju Je med zapadnimi modroslovci Heraklit, ki pravi:	»Pojdi, kamor hočeš, mej
duše (sveta) ne boš našel, četudi boš prehodil vse ceste sveta. Tako globoko je njeno razumno bitje«.
Spremembe na našem | planetu
Predzgodovina našega planeta je povsem nejasna, tajinstvena, čeprav si geologi in paleontologi neutrudljivo prizadevajo, da bi nam čim popolnejše naslikali lice zemlje, kakršno je bilo pred davnimi tisočletji.
Najzanimivejše pa tudi najspornejše je vprašanje razdelitve kontinentov. Nikakor ne moremo pojmiti razlage o Atlantidi ali Gondwani, čeprav pripovedke o izginolih celinah niso izmišljene. Z rešitvijo omenjenih vprašanj se bavijo najresnejši učenjaki. Nedavno so se sestali številni angleški geologi na konferenci British Association v južni Afriki in pretresali vprašanje Gondwane.
Gondvvana je bil kontinent med današnjo vzhodno obalo Afrike in Indijo. Njemu je pripadalo tudi Malajsko otočje. — Kontinent se je v davnini pogreznil v morje, ime pa je dobil od avstrijskega geologa Siisza, ki ga je krstil Gondwana, ker se tako še danes imenuje del Indije. Predeli tega dela Indije so povsem iste geološke formacije, kakor je bil bivši kon tinent, kateremu je po formaciji pripadal tudi otok Madagaskar. Trditev opravičujejo tudi petrograiski dokazi, ker se skladi kamenin točno krijejo vsaj za časa karbonske formacije in paleozojske dobe.
Nekateri učenjaki zatrjujejo, da je Gondwana segala prav do današnje Avstralije, na drugi strani pa preko južnega Atlantika prav do Amerike. Nastane torej vprašanje, kako je propadel ogromni prakontinent? Siisz in njegovi pristaši trdijo, da so se najprej pojaviie v celini velike razpoke, nakar se je kontinent pogreznil. Ostali so le najvišji grebeni. Tak ostanek je tudi otok Madagaskar. Drugi geologi zopet razmišljajo o dejstvu, da se obale Južne Amerike po geološki tvorbi povsem krijejo z obalami zapadne Afrike, kar napravlja utis, da sta Afrika in Amerika dela ene in iste celine, ki se je prepolovila, razpoko pa je zalilo morje.
O sorodnosti in skupnosti kontinentov pa priča tudi fosilna fauna in flora.
Rtilou grob iščejo
V	Trentu, na cesti iz Caldarija v Men-dolo, nadaljujejo z izkopavanji starodavnega spomenika, o katerem trdi ljudska pripovedka, da je Atilov grob. Kakor znano, je Atila umrl 1. 455 po Kristusu v Oršovi na Madžarskem ter je skoro gotovo tudi tam pokopan. Vendar ima spomenik pri Appianu svojo zgodovinsko vrednost, ker njegov postanek datira mnogo stoletij pred smrtjo slavnega kralja Hunov. Je piramida, koje baza meri nad 1000 kvadr. metrov, in ki je visoka 12 m. Delo je primitivno in spomenik nima umetniške vrednosti: kamenje, postavljeno drugo vrh drugega, brez vsakršne vezave z apnom. Pri dozdajnih raziskovanjih sta bila najdena dva predmeta iz neolitske dobe. Raziskovanja se nadaljujejo.
ISSK MARIBOR: SK RAPID.
V	nedeljo popoldne bosta mariborska vodilna kluba odigrala jesensko prvenstveno tekmo, ki velja za največjo prireditev v našem športu. Mariborski derby je dogodek, ki vzbuja največje zanimanje, je senzacija, kateri se upravičeno pripisuje največji pomen. Od izida tekme zavisi prvenstvo naše oblasti, ki ga že štiri leta brani ISSK Maribor.
Forma prvaka je zadovoljiva in ga u-pravičuje do zmage, toda Rapid je vedno trd oreh, moštvo, ki se z izredno požrtvo valnostjo bori za točke, moštvo, ki je ahko nevarno najmočnejšemu protivni-ku. V tem je ravno privlačnost za športne kroge, ki z največjim zanimanjem spremljajo srečanja med najmočnejšima rivaloma ISSK Mariborom in SK-Rapi-dom. Negotovost izida in različnost sistemov Maribora in Rapida dvigata interes za prireditev, ki bo v jesenski sezoni brez dvoma največji športni dogodek. — Sodil bo ljubljanski sodnik.
Medmestna tekma Maribor • Gradec.
Medklubski odbor se pogaja z graško nogometno Zvezo za revanžno medmestno tekmo Maribor - Gradec, ki se bo vršila v Mariboru dne 27. t. m.
SK Železničar.
Jutri v četrtek sestanek igralcev pf-vega moštva na igrišču ob 17.
Službeno iz MO.
Naknadno se dovoli mladinska tekma SK Adrija, Tezno proti III. mladini ISSK Maribora. Vršila se bo ob 9.45 na igrišču Maribora kot predtekma hazenske ISSK Maribor :SK Mura. Službujoči odbornik g. Amon. — Prihodnja seja MO v pon-deljek ob 17. v kavarni Bristol. — Tajnik.
Otok brez bakterij
Ruski učenjak Kazanski je proučil raz mere na otoku Nova Zemlja, ki leži v Polarnem morju. Učenjak trdi, da na otoku ni nikakih bakterij, da so zrak, voda,:-e-mlja, prah in celo zverjad, ubita od lovcev, brez vsakršnih bakterij. Kazanski je izstavil agar-agar podlago (posebna podlaga za kulturo bakterij) v zraku za de'j časa, pa ni dobil niti ene kolonije mikroorganizmov. Potem je sveže meso imel osem dni izpostavljeno vsem vplivom vre mena, pa tudi na njem ni opazil niti najmanjšega pojava kakršne vrste bakterij.
Žalosten konec svatbe.
V	bližini Trsta so se gostje na neki poroki peljali v avtomobilu na izlet. Na nekem prehodu čez železnico, kjer ni za-tvornic, je avto zagrabil tovorni vlak in ga povozil. Nevesta in dva njena sorodnika sta bila takoj mrtva, ženin se pa bori s smrtjo.
Celo mesto zgorelo.
Požar je te dni uničil ceio mestece Slupia Nova na Poljskem. Mnogo oseb je dobilo težke opekline. Materijalna škoda je ogromna.
Spori
Brezžični zčrauniškf konzilij
O	izredno zanimivem poskusu poročajo iz Berlina. Neki Argentinec, M tamži-
vi	boleha na očesih in se je pustil zdraviti od svojega rojaka, argentinskega zdravnika dr. Pavia, ki je slučajno potoval skozi Pariz. Dr. Pavia Je dal napraiviti dobre fotografije obolelih oči ter jih je -iz Nanena brezžično oddal svojemu zdravniškemu kolegu prof. Casteru, ki je spe1-' cijalist za očesne bolezni. Dogovoril je z njim tudi brezžično zdravniško konzultacijo. Ta se je res vršila med Berlinom in Buenos Airesom. Profesor Caster si je na podlagi brezžično sprejetih slik napravil takoj sodbo o vrsti in stanju ba£ lezni in je postavil sijajno diagnozo. Ta' poskus bo nedvomno vodil do smotrene in sistematske uporabe brezžičnega oddajanja slik raznih bolezenskih pojavov in brezžičnih zdravniških konzilijev. “
Leta 2000 bode na suetu 4 milijarde ljudi
Sotrudniki »Mednarodnega statističnega zavoda« v Havre-u so izračunali, da se tekom zadnjih 20 let človeštvo vkljub vojnam in revolucijam s silno naglico množi. Leta 1910 je bilo na zem’ji
1	„600,000.000, danes pa jih je že 2 milijardi. Statistično je dognano, da zagleda dnevno 50.000 novorojenčkov luč sveta. Največ se jih rodi pri zamorcih, ki se v 40 letih podvoje, dočim se pri belcih to zgodi šele v 80 letih. Če pojde tako naprej, bo nekega lepega dne celo Človeštvo črno. Ako se dnevno porodi na našem planetu 50.000 novih ljudi, je naravno, da bo čez 70 let štela zemlja 4 milijarde duš. Vprašanje prehrane bo pri tem številu postalo problematično in je zelo verjetno, da takrat prehranjevalne tablete kemika Berthelota ne bodo več samo fantazija, ampak za prehrano človeštva potreba.
Otročja želja.
Mali: Jaz sem vedno tako sam, nimam se s kom igrati. Pokloni mi, mamica, sestrico, kakor jo ima sosedov Milan. Ali atek je skop, ni mu treba nič za to vedeti.
Potegavščina.
=Torej, ti si izumil nekaj, s čemur je mogoče videti skozi zid. Kaj bi naj to bilo?
= Kaj?, — Okuol
življenje.
temi!
Mihael ZevaeO
Beneška ljubimca
Zgadavfaaki nmin iz atarlh Benetk
VIL
Pni poljub Jaaaine fiubezai.
Krik, ki je ravnokar raztrga! ozračje, je prišel iz male barčice, Id le, izgubljena v noči, tako vemo sledila veliki gondoli.
Spredaj oa njej je stala Juana, roke iztegnjene v obupni in roteči gesti.
Ne da bi »ogla pomagati, je prisostvovala strašnemu prizoru, ki se Se razigral v par sekundah.
Kaj je delala ta? Kakšna misel jo Je vodila? Kakšna nada? Njena misel je bila nejasna. Njena nada negotova. Prišla je bUa, skoraj ne zavedaje se tega, kar se je godilo okrog nje; razumela je samo to, da se pripravlja katastrofa in da je vse v rokah usode.
Ko je Juana ostavila Mestre, ko se je ločila od Rolanda Kandiana in se napotila v Benetke, je bila edina njena misel; rešiti Sandriga — toda za-branitl mu obenem, da bi se postavil proti Rolandu.
Ko je Juana izvedela iz Sandrigovih ust njegovo ljubezen do Bianke in bližnjo poroko, se je napotila k Imperijini palači z načrtom, priti neopaženo v palačo, poiskati Bianko in govoriti z njo. Ni se vprašala, kaj bo posledica tega koraka.
Bralec je videl, da je kmalu zapazila Skala-brina.
Z druge strani pa je vedela tudi, da se nahaja Sandrigo v palači.
S tem je bil prekrižan ves njen načrt.
Zadobila je neposredno gotovost, da je Skala-brino zato tukaj, da uniči Sandriga. Takoj je sklenila pridružiti se Skalabrinu in ga nc izpustiti več izpred oči. Ako bi prišlo do boja med obema, je hotela skočiti vmes.
Tako sta ljubosumnost in strah obenem uničila to ubogo žensko. Nič več se ni imela v oblasti, ravnala je samo Se pod sunkovitimi nagibi, ki so jo odnašali s seboj v popolni zmedenosti njene duše.
Videla je Skalabrina, kako se je spravil na Imperijino gondolo; takoj je uganila, kaj se ima
zgoditi.	,
Gotovo se popeljeta Imperija in Bianka v ban-drlgovem spremstvu na izprehod.
Planila je kar na slepo v bližnjo barčico in počakala, kakor je čakal Skalabrino nekaj korakov od nje.
Ure so tekle.
Veselica se je končala, luči so pogasnile.
»Trenotek se bliža!« je mislila nesrečnica sama pri sebi, skušaje z roko pomiriti silno utripa-
nje svojega srca.
Naenkrat pa je presenetila njene poglede čudna slika Sandriga in Imperije, ki sta stopala objeta po mramomih stopnicah palače navzdol.
Zamolkel jek je hrope zamrl v njenem grlu.
Imperija je v Sandrigovem naročju! Tudi ona! Najprej mati, potem hči! V tem trenotku je Juana odkritosrčno zaželela, da bi bil Sandrigo ubit... Toda, ko se je gondola premaknila, ko je videla stati zadaj na njej visoko postavo Skalabrinovo, je vztrepetala, odklenila naglo svojo barčico in od-veslala za njimi.
Gondola je plavala nekako počasi.
Juana je lahko ostala v gotovi razdalji; njene misli so bile v tej usodepolni uri kakor blazne: zdaj je hotela zakričati, da bi opozorila Sandriga; zdaj ji je bolečina ljubosumja trgala srce; zdelo se ji je, da je preteklo kvečjemu par minut, ko je nenadoma videla, kako je stopil Skalabrino z bodalom v roki proti šatoru.
Zdaj se ji je vrnila vsa jasnost duha. Z obupnim naporom je silno pognala svoj čolnič...
Prepozno!
Krvava drama se je izvršila. Trepetaje v brezumni grozi je Juana videla, kako se gondola maje, kako je Skalabrino zalučal Imperijo v vodo. Gondola se je prevrnila...
Trenotek nato* ko je Skalabrino dospel do nabrežja, je Juana priveslala do prevrnjene gondole, ki se je rahlo zibala v vodi, s hrbtenico navzgor.
»Sandrigo! Sandrigo!...«
Noben glas ni odgovoril klicanju mlade ženske, ki se je zgrudila spredaj na svoji barčici na kolena, oči uprte na to črno vodno površino, ležečo v mrklem miru in molčanju, ki ga je motilo samo pljuskanje ob gondoline boke.
»Mrtev!« je zahropela. >'Mrtev! Mrtva moja ljubezen! Mrtvo moje življenje!«
Da, v tem trenotku je nesrečnica pozabila, kaj je bil mož, ki ga je ljubila. Njena ljubezen edina je ostala zdaj na površju.
In ko je, brez moči, da bi zaplakala, strmela venomer v zlovešči kanal, je nenadoma vzpla-valo pred njo nekaj belega... obleka... telo... ženska...
Imperija!
Sklonila se je. prijela za obleko ter jo potegnila k sebi; z naporom nenavadne moči in spretnosti se ji je posrečilo dvigniti telo in ga položiti v barko.
Nato je z zloveščo željnostjo, z bridkim kopr-nenjem, da bi zakopala svoje prste v to bledo grlo in svoje nohte v ta obraz, ki si je bil ohranil nekakšno tragično lepoto, počenila poleg Imperije...
Preteklo je nekaj minut...
Barčica se je zibala brez krmila tik ob prevrnjeni gondoli, ki se je je včasih dotaknila z za-
molklim šumom, kakor da bi dve krsti trčili druga ob drugo.
Juana je za hip' odtrgala svoje na pol brezumne oči od Imperije, nato pa jih je nenadoma spet uprla vanjo; morda se je bala, da ne bi telo mahoma iz' ginilo.
Tako je občevala, komolec na kolenih in rok« v laseh, ki jih je zvijala z mehanično gesto; na njenih ustnicah pa so se vedno iznova hrepeneče oglašale besede:
»Mrtva moja ljubezen. Mrtvo moje življenje!«
Drgetala je...
Njeno življenje!... Ubogo življenje!... Zda! je šlo mimo nje v širokih, naglih slikah, in v sle' hernem teh prizorov je Juana našla kak spomin o njem. ki ga je ljubila.
Telo se je zganilo.
Juana se je zdrznila. Ali se je morda samo za zibala barka? ... Ne... Grlo utopljenke se je njalo v naporu vzdihljaja; in lahno utripanje palnic je pričalo, da se kurtizani vrača
Vsa propadla je Juana prebujenju, ne da bi se zganila.
Naposled je Imperija odprla oči, in njen gled se je srečal z Juaninim.
Dolge minute so minile tako ...
Ti dve ženski sta gledali druga drugo, kakor da se hočeta navdati vzajemno z brezumnim nemirom svojih src. Imperiji se je z naporom posrečilo, da se je dvignila; sedla je ter se ozrla naokoli z negotovim pogledom, ki se je vrnil naposled k Juani.
»Kdo si?« je vprašala.
»Ljubila sem ga!« je odgovorila Juana.
»Ljubila... koga?«
»Sandriga.«
Juana je čutila iznova tisto kruto željo, da bi zasadila svoje nohte kurtizani v obraz. Zmanjkalo ji je sape.
Imperija se je zasmejala z rezkim smehom in se vzrav^nla popolnoma.
»Sandriga!« je zaklicala, »Sandriga . . . »Na, poglej!«
Juana je mehanično obrnila oči za njeno iztegnjeno roko. In zdajci se je vzravnala tudi ona; v glavi se ji je zavrtelo od blazne groze in neizrekljivega obupa.
Tam, pred njenimi očmi, na površju črne vode, v pošastni svetlobi luninih žarkov, blizu prevrnjene gondole, se je zibalo truplo Sandrigovo, in ročnik bodala se mu je dvigal nad prsi kakor mrtvaški križ.
»Sandrigo!« je zaupila Juana brezumna, ljubezen moja, počakaj me!...
In ta hip se je spustila v vodo; s krčevito gesto je ob;ela mrliča in ga stiskala k sebi.
Njene roke so se oklenile njegovega vratu.
Obedve telesi, živo in mrtvo, sta se pogreznili.
Kmalu je bilo videti le še dvoje glav.
(Dalie prihodnjič.)
Malic
Sobo« In črkosHkanie
izvrSuje po ceni, hitro in okusno Franjo AmbrožiS. Oralska ul 2.	2231
Opremljeno sobo
separirano takoj oddam solidnemu gospodu v Mariboru, Wildenrainerjeva ul. št. 17, pritličje.'____________2472
Meblirano sobo
oddam. Povpraša se Gosposka ulica 40 III.	2469
Sobo oddani,
Tattenbachova ul. 26.
Pletilje nogavic
in šivilje pletenin dobijo delo na dom. Pletarna M. Vezjak, Vetrinjska ulica št. 17.	2467
Grozdje-lzabela
na prodaj kg Din 4. Studenci, Slomškova ulica 17.	2440
Strojno pletilko za tralno delo
sprejme strojna pletarna Šegula, Tomšičev drevored 231, Maribor, 2406
Mlad plačilni natakar,
izvežban v vseh kavarniških in gostilniških poslih želi stalno mesto. Ponudbe na upravo »Večernika« pod: »Zanesljiv«.	2454
Krasne pletene obleke
v veliki izbiri, po zelo nizki ceni prodaja: Pletarna M. Vezjak, Maribor, Vetrinjska ulica 17.	2319
Fotografiram vse!
Portreti, brzoslike, industrija, šport. Najnovejši aparati in svetlobne naprave. Novo urejen fotoatelje. Fotomeyer, Gosposka 39.	2286
Veliko, prazno ali meblirano sobo
s posebnim vhodom nasproti glavnega kolodvora oddam takoj. Naslov v u-pravi »Večernika«.	2463
Na stanovanje
se sprejmete dva gospoda ali zakonca brez otrok. Zrinjskega ul. 17 a. 2458
BPITUIgglKfllENIE Ji STRUPI
Gillette, Mem extra,
Mem de Luxe, Mond extra, Timor in vse
brivske potrebščine nudi najugodneje galanterijska trgovin*
Drago Rosina
Vetrinjska ulica It. 26.
iva/ne stro/e
gramofone, otroške vozičke popravlja najbolje in naj-najceneje mehanična delavnica Justin austlnCII, Maribor, Tattenbachova ulica 14. Zadostuje dopisnica in piidem na dom. 2416
Vsak se lahko igraje odvadi zdravju škodljivem kajenju, z našimi BEX“-tabletami. V 14 dnevih prestane tudi naj* strastnejšl kadilec kaditi, ako vzame „EX*-tablete dnevno trikrat. So popolnoma neškodljive. Omot Din 30’— in poštnina. Cela kura pet omotov Din HS'—, franko.
Razpošilja po povzetju
'Aurora' Sekt. 19, Novisad, Zeljeznička 38.
Angleško ■
in. dobro feSIlO SUKftO
i. t. d. za moške obleke in površnike nudi tvrdka
Franjo Hajer Maribor, Glavni trfl
Brezstanovanjcl - nastavljene!,
delavci, uradniki, vseh podjetij industrije, trgovine obrti, prijave radi preskrbe stanovanj in gradbene akcije sprejme Marstan, Koroška cesta 10.
Sprejme se na stanovanje in hrano
dve dijakinji. Soba lepa, hrana dobro. Družinski člani dijaki višjih razredov srednjih šol. Naslov pri Brzopodplati. Tattenbachova ulica 14.	2457
Advokat
Dr. Josip Rapoc
Je preselil štolo pisarno
Maribor. Aleksandrova c. St. 24
2387 nasproti steklarne Bernhard
'Štampiljk
SOKLIČ j
Zahvala
Za vso izraženo iskreno sožalje, ki smo ga bili deležni ob priliki sniti naše nepozabne, ljubljene matere in soproge, gospe
Matilde Korman, roj. Plevel
velepo*e*tnice in gostilničarke na Činžata
Izrekamo tem potom najiskreneJSo zahvalo.
Prav posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, moškemu zboru glasb, društva »Drava- Iz Maribora in domačemu pevskemu zboru za ganljive žalostlnke, odposlanstvu S P. D. Iz Mariborit, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja ter vsem, ki so preblago pokojnico spremili na njeni udnji zemeljski poti.	2468
Žalujoči ostali
kdaja Konzorcij »Jutra« y Ljubljani:
predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavo Stanko Detela v Maribor?
l ______________________________________________________________    -	MarfSrtf&ffi	V	E	C	E	P	V	T	K	JuTri	V	M	a	r	i	b	o	r	u,	dne	2.	X.	1929,