Št. 45 (763) L. XV NOVO MESTO, četrtek, 12. novembra 1964 DOLENJSKT LIST DANES V SEVNICI V počastitev občinskega praznika bo danes ob 8.30 slavnostna seja občinske skupščine v kolodvorski restavraciji, ob 9.30 pa se bo začeto slavje v novi Soli, ki jo bodo izročili svo-jemu namenu. SEVNIČANI - udele- j žite se današnjih pri- i redite v! Sneg je prehitel kmetovalce Na Dolenjskem, v Beli krajini in v Posavju je še precej nepospravljenih kmetijskih pridelkov, pa tudi setev domala povsod Se ni končana. To velja zlasti še za Posavje, kjer je povodenj napravila na pridelkih in posevkih tudi veliko škode. Na poljih v brežiški občini so v soboto izpod blata in peska pospravljali peso, repo in korenje, ponekod pa so pripravljali zemljo za setev, medtem ko je bilo v kroš-a j ah vrb in dreves moč videti še polno buč, Pred poplavami so namreč v brežiški občini pose- jali le kakih 20 odstotkov zemljišč, predvidenih za pšenico. Minule dni, ko je voda odtekla in se je zemlja vsaj malo osušila, si je zadruga močno prizadevala, da bi setev čim prej opravili. Tako je nabavila 7 novih traktorjev, ki jih je nameravala kupiti v prihodnjem letu, in jih takoj vključila v oranje, žal pa sta sneg in dež v ponedeljek setev spet močno zavrla. Na področju kosta-njeviške zadruge je ostalo še okoli 10 ha neposejanih površin, zlasti na zemljiščih ob Krki. Na kmetijskem posestvu v Sentjer- Avstrijsko-jugo-slovanski posvet na Otočcu V ponedeljek, 9. nov., so se na Otočcu sestali avstrijski in jugoslovanski strokovnjaki na razgovorih o izkoriščanju reke Mure t hidroenergetske namene, hkrati pa so načeli vprašanje regulacijskih in vodnogospodarskih del, ki jih bo treba v zvezi s tem opraviti na Muri in njenih pritokih. Pri Gospodični je dom zaprt Planinsko društvo v Novem mestu sporoča vsem članom in Ijubite-y«n planin, da je dom v«ika Paderšiča pri Gospodični na Gorjancih od *• novembra 1964 dalje »a p rt. N0V0TEKS: milijon dinarjev za poplavljence Ža pomoč področjem in ljudem, ki jih je poplava v oktobru hudo prizadela, je občinski odbor SZDL Novo mesto organiziral posebno zbiralno akcijo in izvolil komisijo, ki zbira prispevke kolektivov in posameznih občanov. Do torka opoldne so poslali svoje prispevke: Tekstilna tovarna Novoteks, Novo mesto — 1,000.000 din; Dolenjski list. Novo mesto — 100.000 din; sindikalna podružnica Novolesa 27.500 din; Zdravstveni dom, Novo mesto — 50.000 din; uslužbenci Zavoda za zdravstveno varstvo, Novo mesto — 9.000 din; podmladkarji RK v 6. razredu osnovne šole Novo mesto pa so zbrali 1.140 dinarjev. Mino tega so podmladkarji RK Vanja Mesaric, Milena Košiček in Diana Peric zbrali v mestu za 16.500 din rabljenih oblek in obutve. Po podatkih komisije za pomoč poplavljencem so se že mnogi kolektivi odločili za pj^spevek, le denarja še niso nakazali, drugje pa se na sestankih še odločajo za primerne vsote. 20iei smeti JMQNDQNTQ ~Z3 741 194 li___. 20 LETRKA^rSMKTI KO JAANDANTA ^TANETA V SPOMIN DRAGEMU KOMANDANTU TOVARIŠU STANETU i 7. novembra 1944 se je pri preizkušanju novega orožja v Beli krajini smrtno ponesrečil narodni heroj FRANC ROZ-MAN-STANE, komandant NOV in PO Slovenije. Dvajseto obletnico smrti priljubljenega in povsod spoštovanega partizanskega komandanta naše narodnoosvobodilne vojske je počastila Filatelistična zveza Slovenije s pisemskim ovitkom, na katerem je Stanetov portret, delo Božidarja Jakca. Črnomaljska pošta je minulo soboto žigosala pošiljke s posebnim priložnostnim žigom, ki ga je izdelal Herman Vrečko iz Skupnosti PTT Slovenije. Ocena: odlično! V soboto. 31. oktobra, je odpotovala iz Novega mesta domov v Bolgarijo skupina I mehanikov, ki so bili 12 dni v IMV na specializaciji. Ti mehaniki bodo vodili IMV servise v Sofiji. Itn trumi in Varni, kjer zdaj vozi prvih 36 IMV »Turistov« za podjetji- »BALKAN-TUR1ST«. Kden izmed praktikanlov, Peter Panev iz Varne, nam je povedal: »Šoferji in potniki IMV-Turista ne morejo prehva-liti. Do sedaj Se nismo imeli nobenih okvar, čeprav avtomobili sploh ne stojijo. Milni ae namreč zbere deset potnikov, ki najamejo vožnjo in posel je tu. Šofer je naš ..,« /..i sedaj imajo po dvanajst avtomobilov v Sofiji, Varni in Burgasu. Zadnja dva sta največji, tudi sirom po Evropi znani, luksuzni crnomorski leto- i m v viSči. Z» IMV avtomobile se zanimajo še dnini kupci. Prvih 36 »novomeških poslancev« je odlično predstavilo nafto avtomobilsko industrijo v lloli; i tt* neju so v soboto popoldne uspeli setev zaključiti, tako da so zadnjih 8 ha posejali ročno. Zasebniki so uspeli zasejati le okoli 80 odstotkov predvidenih površin. Na področju kmetijske zadruge Trebnje so sestev v glavnem opravili, razen na površinah, kjer je bila spomladi zasejana koruza. Pri kmetijski zadrugi Črnomelj so zasebniki doslej uspeli v kooperaciji z zadrugo zasejati okoli 80 odstotkov predvidenih površin, zadruga pa je na svojih površinah. posejala le nekaj pšenice, medtem ko ječmena še ni mogla posejati. Poplava je onemogočila setev tudi kmetijski zadrugi v Metliki. Dve tretjim površin na posestvu Mestni log je namreč poplavila Kolpa in so doslej posejali le okoli 70 odstotkov predviđenih površin, tako zadružnih kot zasebnih. Podobne težave so na Dolenjskem tudi pri spravilu pridelkov. Medtem ko so zadruge na svojih posestvih v glavnem pospravile vse jesenske pridelke* pa je pri zasebnikih še veliko krmnih rastlin na njivah. Zlasti v okolici Šentjerneja, Kostanjevice, Brežic in drugod je še veliko nepospravljene repe, pese in korenja ter nekaj koruze in ajde. Poplave so v okolici Šentjerneja uničile, okoli 30 odstotkov ajde, precej ajde pa so vode odnesle tudi v Kostanjevici in drugod. Prebivalci poplavljenih vasi v brežiški občini so tudi ob ozimnico, ki so jo imeli že shranjeno v kleteh; kar voda ni odnesla, skušajo zdaj posušiti in ohraniti. Povsod so zadnje dni hiteli s setvijo in spravilom pridelkov, sneg in dež v ponedeljek pa sta spet onemogočila vsa dela na poljih. BETI ima 40 štipendistov Kolektiv Beti štipendira letos 40 študentov na srednjih in visokih šolah. Za štipendiranje bodo letos porabili več kot 7 milijonov dinarjev ali nekaj več kot 90 odstotkov sredstev, ki jih lahko de-• lovne organizacije namenijo za kadrovske potrebe. Vsem prebivalcem Sevnice in sevniške občine prisrčno čestitamo za današnji občinski praznik, spomin na junaško osvoboditev partizanov iz sevniških zaporov v novembru 19411 Vsem občanom želimo mnogo novih delovnih uspehov, vsem naročnikom in bralcem Dolenjskega lista pa smo danes namenili več strani branja v našem domačem pokrajinskem tedniku. UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA Razstava o življenju in delu slepih v Novem mestu V soboto, 7. novembra, je bila v Novem mestu svečano odprta razstava Tiflolo-škega muzeja Zveze slepih Jugoslavije. Ob otvoritvi so se v mali dvorani Doma JLA zbrali gostje in nekateri člani organizacije, katere je pozdravil predsednik osnovne organizacije ZSJ v Novem mestu Jože Zupane. Zatem je Marija Prah, predsednica sveta za socialno varstvo in varstvo družine pri občini Novo mesto, razstavo od- Prejšnji teden je bila ajda marsikje še vedno na poljih, bodisi v snopkih, ponekod pa so jo tudi že želi! Sonca nismo videli že skoraj mesec dni, neprestano deževje pa je tudi krivo, da imajo ljudje marsikje na poljih Se večji del repe, pese. buč in koruznice. Ponekod zaradi razmočene zemlje sploh ne morejo z vozom na njivo, i* Na sliki: ajda pri Smodniku pod Rako, fotografirano 5. novembra prla. Tiflološki muzej je s tem razstavljenim gradivom obiskal že vse naše republike kakor tudi nekaj večjih mest v Sloveniji. Obiskovalci imajo lepo priložnost podrobneje spoznati življenje in delo slepih občanov, več načinov opismenjevanja, ki so jih uporabljali, vse dokler se ni uveljavila Braillova pisava; videli bo- • do pisalni stroj za slepe, nekatere izmed njihovih rodnih del, pripomočke za pouk v osnovni soli," časopise in brošure. Velike fotografi-, je prikazujejo tudi prizadet« na vidu v šoli, pri delu, v poklicu, pri udejstvovanju v športu in na kulturno prosvetnem področju, delež slepih v NOB in tudi skrb naše družbe, ki jo danes posveča slepim občanom. Razstava je lepo urejena in je vredna, da si jo ogleda kar največ ljudi. Vreme OD 11. DO 22. NOVEMBRA Okrog 13. novembra močnejše padavine z ohladitvijo, sneg do nižin, nato približno 2 dni suho oz. lepo vreme. Od 16. do 19. novembra nestalno s pogostimi padavinami; okrog 19. novembra spet ohladitev s snegom do nižin. Po 19. novembru postopno rz-boljšanje vremena. Dr; V. M. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED V LU& SMERNIC ZA PREDKONGRESNO AKTIVNOST KOMUNISTOV Kadar zadenemo na težave Kadar zadene birokracija na težave, čestokrat pritiska, da težav ne bi reševali znotraj samoupravnega mehanizma, ob udeležbi večine delovnih ljudi, s krepitvijo samoupravnega sistema, temveč z ekspropriacijo samoupravnih pravic delovnih organizacij in delovnega človeka. Vel|ko Vlahović na VI. plenarni seji CK ZKJ. Lahko bi zapisali tudi takole: kadar zadenejo nekateri vodilni ljudje ali strokovnjaki na težave, ko se je treba potruditi, da bi z močjo argumentov in predvsem s prepričevanjem pridobivali ljudi za napredne rešitve, dvignejo roke, češ: brez moči smo, organi samoupravljanja nas ovirajo pri delu! Tedaj mislijo, da je edina rešitev vrniti se na staro, obrniti kolo zgodovine nazaj. Namesto da bi storili korak naprej, vlečejo razvoj dva koraka nazaj. To povzroča še večje težave. Na koncu se pokaže, da težave niso izvirale toliko iz premajhne osveščenosti organov samoupravljanja oziroma kolektiva, kolikor so bile vzrok težavam razne brokratske in tehnc&ratske težnje. Do težav 0 torej ' ne pride zato, ker 0 je v podjetju preveč de-0 mokracije, temveč zavoljo 0 tega, ker je pri nekaterih # posameznikih še zmeraj O preveč nezaupanja v to © demokracijo, v samo-0 upravljavski- sposobnosti 0 delovnih ljudi. Celo v kolektivu, kjer prevladujejo ljudje s podeželja, torej laki delave", ki se še niso povsem osvobodili popkovin- drobnolastniške miselnosti, je zavest samoupravi-teljstva pognala že tako globoke korenine, da bi propadel vsak poskus kakorkoli krniti samoupravne pravice. Vsak tak poskus bi naletel na og:': "sn odpor. To je pozitivno. To navezanost na samo-upravlanje ja treba razvijati naprej, r!a se bodo delovni ljudje vse bolj zavedali tudi svojih dolžnosti do širše družbe in do naprednih, socialističnih interesov širše skupnosti delovnih ljudi. Od odgovornih ljudi terjajo razmere, kakršne so v kolektivih v manj razvitih področjih, še več prizadevanja. V takih podjetjih je treba še več de- lati z ljudmi, jim pojasnjevati, jih prepričevati, toda ne proti samoupravljanju, ne i omejevanjem samoupravnih pravic, temveč v interesu nadaljnjega poglabljanja samoupravljanja. V takih delovnih kolektivih ne smerno videti ovire za napredne rešitve. Narobe: v njih tičijo ogromne rezerve, v njih je bogastvo pobud, samo treba jih je sprostiti. Zgodi se, da nekateri vodilni ljudje, ko zadenejo na težave, takoj zažene jo vik in krik, češ, tako ne gre več naprej, potrebne so radikalne mere. Na koga naslavljajo take pozive? Namesto da bi se obračala h kolektivu in v njem budili napredno zavest, iščejo rešitve pri zunanjih čL-niteljih. Kako pa zunanji činitelji sploh lahko pomagajo? Ali naj storijo radikalne ukrepe proti samoupravnim organom? Mar naj krnijo samostojnost kolektiva? Ne! Tega ne smejo storiti. Pri takih pozivih, naslovljenih na zunanje činitelje, gre pogosto za nezaupanje v delovne lju- NAŠ AKTUALNI KOMENTAR di. V tem se pogosto kaže pomanjkanje volje, da bi se posluževali demokratičnih metod in načinov razreševanja protislovij. Rajši bi ubirali krajšo in lažjo pot: pot administrativnega ukrepanja. V interesu nadaljnjega poglabljanja samoupravljanja pa je, da uberemo, če je treba, tudi najtežje poti, ker bo to v korist detovnih ljudi. Tehnokratska miselnost se boji organov sarnoupravlja-nja, češ, sodobno gospodarstvo terja hitre odločitve. V skladu s to miselnostjo bi morali dati najširša pooblastila strokovnjakom, medtem ko naj bi imeli samoupravni organi samo posvetovalno prarvCco. S takimi težnjami seveda ni kompromisa. Po tej logiki so samo izbranci poklicani, da brezprizivno razsojajo o dobrem in slabem. Večina delovnih ljudi potemtakem ni zmožna take presoje. To seveda ni res. Resnica je na robna: najbolj zanesljiv porok, da bodo izbrane najboljše, tudi ekonomsko najugodnejše rešitve, Po ameriških volitvah je položaj veliko bolj jasen kot pred njim. Sploh se je svet v zadnjih dvanajstih mesecih močno spremenil. V Veliki Britaniji so prišli po dvanajstih letih na krmilo spet laburisti, v Zahodni Nemčiji se je moral stari Adenauer umakniti bolj prožnemu Erhardu, Hruščova sta zamenjala Brežnjev in Kosigin. Kitajska je postala atomska velesila. Johnson je dobil na nedavnih volitvah ogromno večino — mandat ljudstva. V ameriški zgodovini še ni nihče zmagal tako prepričevalno — za novega predsednika je glasovalo 61,4 "/> volivcev — zelo visoka številka za ameriške pojme. Američani so zavrnili konservativni in v bistvu provincialni program GoIdwaterja. Pokazalo se je, da v Ameriki ne more zmagati tisti, ki se zavzema za nadaljevanje rasnega razlikovanja, ki je za vsako ceno proti državni intervenciji v gospodarskem življenju, proti regulaciji socialnega zavarovanja. Amerika ni več tista in taka, kot je bila v tridesetih letih, ko je živela zaprta vase, daleč od nemirnega sveta. Amerika je po drugi svetovni vojni prevzela nase velike odgovornosti, zdaj se ne more umakniti več nazaj, v izolacijo, razumeti mora druge — Azijo, Afriko, Latinsko Ameriko. Johnson je prebil prve dni po triumfalni zmagi na svojem posestvu (ranehu) v Texa.su. Posvetoval se je z novim podpredsednikom Humphrevem o bližnjih akcijah. Sklenjeno je bilo, da bo šel najprej v Evropo državni podsekretar za zunanje zadeve Bali, nato bo obiskal zahodnoevropske prestolnice Humphrev, ta pa bo ocenil, ali so medtem že dozoreli pogoji za obisk Johnsona v Parizu, Londonu, Bonnu in še kje. Odnosi med Washingtonom in Pa- rizom so vse prej kot dobri. Nobena tajna ni, da je Francija le s eno nogo v Atlantskem paktu in da ne odobrava ameriške politike v Aziji, zlasti v vprašanju Indokine, Kambodže pa tudi v kitajskem vprašanju. Francija meni, da so se bloki, kakor so se formirali po drugi svetovni vojni, izživeli in da ovirajo normalizacijo razmer v svetu. Kajti, kjer je blok, tam je tudi protiblok, to pa ustvarja stalno napetost. Ce se bo zrah Nove iniciative Ijal Atlantski pakt, bo izgubil tla pod nogami tudi Varšavski pakt. Zunanji minister Rusk ima na programu celo vrsto sestankov z zunanjimi ministri Zahodne Evrope, sestal se je še z britanskim, holandskim, kmalu bosta prišla v VVashington še belgijski in zahodnonemški zunanji minister. Evropa je in ostane glavni problem Združenih držav. Sicer pa so oči vsega sveta, tudi Amerike same, obrnjene še vedno v Moskvo. Na proslavo 47. obletnice oktobrske revolucije je prišla v sovjetsko prestolnico cela vrsta delegacij. Našo delegacijo je vodil Veljko Vlahović, kitajsko premier Ču En Laj. Pred tem so bili v Moskvi tudi predstavniki francoske, italijanske, indijske partije pa tudi drugih. Iz raznih uradnih sporočil o teh sestankih je razvidno, da partijski voditelji niso dobili vseh podatkov, zakaj so zamenjali Hruščova Predvsem so izrazili nezadovoljstvo zaradi metod, ka- ko je bil odstavljen Hruščov, pa tudi zaradi prepočasne demokratizacije političnega življenja v Sovjetski zvezi. Izrazili so zadovoljstvo, ker so sovjetski voditelji znova potrdili, da se zunanje politična smer Sovjetske zveze ne bo spremenila. Zahodni tisk veliko ugiba o tem, ali se bodo odnosi med SZ in Kitajsko normalizirali? Zakaj je prišel v Moskvo kar predsednik kitajske vlade Ču En Laj? Se lahko spor med dvema ko-losoma trajno uredi, ali pa gre le za kratko pavzo v velikem, zgodovinskem sporu? O tem so si mnenja deljena, večina zahodnih komentatorjev je že ugotovila, da so medsebojni napadi popustili, vendar to še ne pomeni, da so s tem že rešili sporna vprašanja. Spor med Kitajsko hi Sovjetsko zvezo ima svojo zgodovino in se ni začel šele a Hruščovom. Značilno je, da Moskva še vedno vztraja pri pripravljalnem sestanku komunističnih partij in delavskih gibanj, vendar ne vztraja več pri tem, da bi moral biti že letos. Ce bo do tega prišlo kdaj pozneje, bo to bolj razgovor o mednarodnih problemih, kot pa merjenje moči sovjetske in kitajske partije. Res pa je, da dela čas za Peking in da ta v Aziji in Afriki še vedno pridobiva. Cela vrsta azijskih držav je pozdravila kitajski atomski eksperiment, pravzaprav sta ga obsodili le Indija pa Japonska. Afganistanska vlada je vljudno zavrnila predlog Kitajske, naj se skliče konferenca atomskih velesil — ta naj bi razpravljala o prepovedi uporabe atomskega orožja. Afganistan poudarja, da je to stvar vseh držav, velikih in malih, in da o tem brez udeležbe nevezanih držav sploh ni možno razpravljati. je kolektiv sam, toda samo pod pogoji, da bo zares samostojno odločal in da ne bo imel »mentorja« v osebi nezmotljivega, edino zveličavnega birokrata. Kaj pa, če se le zgodi, da bo kolektiv sprejeti slabšo rešitev? Seveda, tudi to se lahko zgodi- Toda v tefn primeru bo kolektiv nosil posledice sam. Prej ko slej bo spoznal, da bi bil moral izbrati boljšo rešitev in da so imele organizirane zavestne sile prav- Mika Tripalo, sekretar Zveze komunistov mesta Zagreb, je v intervjuju za Vjesnik u sre-du rekel, da je bolje doživeti v kolektivu poraz (kasneje se bo pokazalo, da je bil to le začasen poraz), kakor pa ga z administrativnimi sredstvi prisiliti k odločitvam proti njegovi volji in s tem krniti njegove samoupravne pravice. V prvem primeru res lahko pride do trenutnih težav, toda ljudje ne izgube vere v samoupravljanje, ampak se to njihovo zaupanje še bolj utr- di. V drugem primeru pride lahko do resnejših posledic in tudi do nezaupanja, ki ga lep čas' ne bi mogli odpraviti. J. B. Zbori volivcev na šentjernej-skem koncu Pretekli teden so bili na Šentjernej skem področju opravljeni zbori volivcev. Devet jih je bilo v krajevni skupnosti Šentjernej, dva pa v krajevni skupnosti Orehovica. Na vseh zborih so volili samoupravne organe Krajevnih skupnosti, Obravnavali in potrdili osnutek statuta ter sprejeli sklepe o ustanovitvi krajevne skupnosti. Na poplavnem področju okoli Zameškega je bilo precej razprave o nedavni poplavi, o škodi, ki jo je povzročila na kmečkih pridelkih, na cestah in drugih komunalnih napravah, ter o tem, kako je bila škoda ocenjena. Po vaseh so precej razpravljali o popravilu vaških poti, v Šentjerneju pa so načeli probleme pri preskrbi z zelenjavo, mesom in kruhom. Volivci v Šentjerneju so oskrbo močno kritizirali. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED O Na poti iz Beograda v Titovo Užice sta tragično preminula Slobodan Penezić, predsednik izvršnega sveta Srbije, In Svetolik Lazarevič, predsednik organizacijsko političnega zbora skupščine Srbije. Ranjeni so bili Ljubomir Mijatovič, republiški sekretar za trgovino, Olga Zivkovič, poslanka, in šofer Lomič, ki je kasneje podlegel poškodbam. Peljali so se na konferenco komunistov v Titove Užice. Nenadoma je avto zaneslo ■ blatne, spolzke ceste v dva metra globok jarek in nato se je z vso silo zaletel v osamljeno deblo. Tragika je še večja, če pomislimo, da nesreča ne bi imela takih posledic, če bi šoferju uspelo obrniti volan nekoliko v desno ali v levo. Zal: avto je drvel naravnost proti deblu In zgodilo se je najhujše. Vest se je bliskovito širila po Srbiji in vsej Jugoslaviji. Pretresla je vsakogar, kdor je poznal Slobodana Pencziča kot človeka in komunista. In poznali so ga mnogi. Bil Je eden izmed organizatorjev narodnoosvobodilnega boja v Užicu in kasneje komandant legendarne II. proletarske brigade. Po vojni je bil na raznih političnih dolžnostih. Vse njegovo delo je prevevala ena sama skrb za človeka. Svetolik Lazarevič je bil med vojno komisar bataljona v II. prolctarskl rigadl. Življenje po vojni ga odlikuje kot zglednega, požrtvovalnega komunista. Tudi šofer Lomič je ostal v spominu vsem, ki so ga poznali, kot dober tovariš. 0 Tokrat je Stalna konferenca mest zasedala v Ljubljani. Udeleženci — bilo Je nad 800 delegatov in 183. gostov, med njimi tudi predsednik zvezne skupščin« Edvard Kardelj — so razpravljali o problemih urbanizacije. Med drugim so ugotovili, da je razvoj urbanizacije prepočasen. Na njegov pomen Je treba gledati s širših družbeno ekonomskih vidikov. Treba se Je zavedati tega, da je proces urbanizacije odločilen činitelj družbeno političnega, kulturnega to še zlasti ekonomskega razvoja. — O problemih urbanizacije Je obširno govoril dosedanji predsednik Stalne konference mest Marko Bule. Dejal Je, da Je treba proces urbanizacije kar najbolj uskladiti z družbeno in gospodarsko rastjo. Ce bi ga prepuščali stihiji,, bi prišlo nujno do odstopanj od VELIKA IZGUBA skladnega razvoja In do oscilacij, ki bi lahko povzročile izgubo ustvarjenega narodnega dohodka. — Za novega predsednika Stalne konference mest so Izvolili Milijona Neoričlća, predsednika mesta Beograda. 0 Zvezni in gospodarski zbor sta te dni osvojila bistvene postavke In načela zakonskih osnutkov s področja bančništva in kreditnega sistema. Novi predpisi Izhajajo od predpostavke, da morajo gospodarske organizacije razpolagati z zadostnimi sredstvi ca razširjeno reprodukcijo, da morajo same sprejemati odločitve in da odlagajo trošenje In da nalagajo sredstva v banke. Dosedanje metode zbiranja akumulacije bodo postale večidel nepotrebne. Družbeno politične skupnosti bodo vplivale na razpolaganje s sredstvi razširjene reprodukcije z družbenimi plani, zakoni in drugimi rrgulativnlml ukrepi, federacije ie posebej z enotno kreditno-monetarno politiko. 0 Ze/nekaj časa se odvijajo t zvezni skupščini razprave o skladu federacije kot tisti obliki pomoči nerazvitim področjem, U naj omogoči njih skladnejši in hitrejši razvoj. Dopisnik »Dela« v Beogradu Jak Koprive piše v uvodniku našega osrednjega dnevnika med drugim tudi to, da Je vsekakor treba podčrtati vlogo in velik pomen tega sklada. Toda enako dragoceno je mnenje, zaznavno v večini razprav, da problema nerazvitih nI mogoče obravnavati ločeno skozi en sam fond, ker je nemogoče, da bi sklad reševal poslej vse. Razvoj nerazvitih mora v prihodnje postati skrb vseh delovnih organizacij, še zlasti tistih, ki se usmerjajo na zunanja tržišča. 0 Na uradnem obisku v Jugoslaviji se je mudil ugledni gost iz ZDA John Williara Fulbright, predsednik zunanje političnega odbora ameriškega senata. Med drugim se Je udeležil tudi slovesnega podpisa amcriško-jugoslovanskega sporazuma o kulturnem sodelovanju. Med svojim bivanjem pri nas Je obiskal razne institucije in Imel več razgovorov z našimi državniki. 0 Izvršni svet Slovenije Je te dni razpravljal o aktualnih gospodarskih problemih. Med drugim Je ugotovil visoko stopnjo rasti gospodarstva, ugodno kmetijsko proizvodnjo, povečanje osebnih dohodkov in razširitev materialne osnove delovnih organizacij. Pri tako hitrem razvoju gospodarstva nujno pride tudi do neskladnosti, ki vplivajo na stabilizacijo gospodarstva. # V ponedeljek bo plenarna seja (!K ZKS. Na njej bodo razpravljali o vlogi in pojmovanjih komunistov v sedanjih gospodarskih In družbeno političnih dogajanjih ter o sklicanju V. kongresa . Zveze komunistov Slovenije. t V dvorani kulturnega doma v Vrtenju Je bil:« pred dnevi zaključena slovesnost ob m:i letnici Jugoslovanske gasilske organizacije. Ob tej priložnosti so razglasili sklep o odlikovanju 58 organizacij in 93 posameznikov zaradi posebnih uspehov In zaslug na področja gasilstva v Sloveniji. JtRAJKL IZ RAZNIH STRANI | • Sate — navi prani« Japonske. V novi Japanski vladi, H Jo je sestavil Eisaku Sorto, so zasedi! vsa važnejša položaje ministri prejšnje Ikedine vlade. Menijo, da bo novi premier nadaljeval politično linijo svojega predhodnika. • Prekini ter bo jer v Jemenu. Med predstavniki vladnđh in kraljevskih sil v Jemenu Je prišlo do sporazuma. V nedeljo ob 13. po lokalnem času so v Jemenu prenehali vsi boji. To Jo zelo ugodna novica, to napoveduje normalizacijo razmer na arabskem Jugu. • Sporazum o štipendiranju. V Beogradu so v ponedeljek podpisali sporazum o izmenjavi učenjakov, profesorjev in Studentov. Ta program so bo financiral iz sredstev, ki Jih bo dcbtla Amerika i prodajo poljedelskih viškov. Inl-cdartor tega programa Je bil znani ameriški smo tor Wllliam Fulbright. Ta Je/ sedaj na uradnem obisku v Jugoslaviji. • Rrknrdiut izmenjava. Predvidevajo, da bo znašala letošnja trgovinska Izmenjava med Jugoslavijo tn Italijo 300 milijonov dolarjev. Lani Je bila nekoliko manjša. 270 milijonov dolarjev. • Kitajska frakcija v Ind ni. V Kalku« Je skupina komunističnih nezadovoljneSev ustanovila svojo partijo, v tej stranki so dobili pr- 'vo besedo tisti, M Jih Je KP Indijo aprila meseca izključila .'» svojih vrst. • Adrnaurr v Parizu. Bivši za-hodnonernSki kancler Konrad Adonnuor Je prisool te dni v Pariz na prt volni obisk. Nnmen njo-govora pota Je. da reši francosko-nemško zvezo. Kakor Je znano, meni novi knnclor Erhord, da J* m Zahodno Nemčijo prijateltstvo ■ Ameriko važnejše od franco-iog' prijateljstva. • Ilurglha ponovno predsedni* Tunizije. Na nedavnih predsi-dnl' škth volitvah v Tuniziji Jo bil t* predsednika ponovno izvoli en H*-hib I>rrc1bo Zan| Je bilo oddant" MM vseh glasov. • Nlkrric prt Rmmlku. mestnik ililMlIMa srkrtrfarj« H runanlo zadevo Mirko Nlkvjdc' I* v rorvvVillok sktroaj I našim vel* norO.inlkrm obisk ni Ororolk« ke9i"č (o rtnn rtftV. d<-l<—nedje™ m Jo udotaSU« proslavo 47. ob"*" nloo oktobrsko rovr>ltir*Je. W NIRka rlrktroIndnstrlM oktobru dosegla rekorden srolih 1«J<>rrov. Od n**^..!«* Invodnlo MsltstUadh jjgffffn kov »e hNotJJa » pd*2*2Ue? prr^rvodrilo rnrtMskih * traiv*. skth MvrolerniniVov pa voe*'. p-orlst/VVov. T.et/v*nH limv.J*™J",*,. S rntlljonov dolarjev, kari ^ stavita skoraj nrrfovloo t*vo» ln*NtrlJ«» v rr*kom okraju. 2 DOLENJSKI LIST St.45 (763) BOJAN ŠTERN, J02E STEGENSEK IN STANE LEVSTIK, VSI TRIJE IZ OSMEGA RAZREDA OSEMLETKE V BOŠTANJU, TAKOLE IZKORISTIJO GLAVNI ODMOR V ČETRTEK DOPOLDNE. JOŽE IN STANE STA NAMREČ NAROČENA NA DOLENJSKI LIST IN GA PREBERETA, KO JIMA LE ČAS DOPUSTI. PA TUDI BOJANU ODSTOPITA KAKŠEN LIST, DA LAHKO ČIMPREJ IZVE ZA ZADNJE NOVICE »Za mlado generacijo sedanji način šolanja veliko pomeni« Več kot 90 odstotkov mladine sevniške občine obiskuje višje organizirane šole - Premalo učnih moči z višjo in visoko izobrazbo Ob vsakem občinskem prazniku se radi ozremo nazaj in ocenimo delo v minulem obdobju. Pri tem se marsikdaj ustavljamo le pri gospodarstvu, na šolstvo, zdravstvo in kulturo pa pozabljamo. V sevniški občini so letos v šolstvu precej napravili, zato smo zaprosili načelnika oddelka za družbene službe Valentina Hribarja za nekaj odgovorov. »Tovariš načelnik, obrazložite, prosim, za naše bralce vse bistvene spremembe v šolstvu.« »1964. leto pomeni za šolstvo v občini Sevnica značilno prelomnico. Občinska skupščina je sprejela perspektivni program sedemletnega razvoja in šolsko mrežo že letos prilagodila potrebam. Po tem programu je v občini pet višje organiziranih sol, pet podružničnih šol in ena nerazvita osnovna šola. Najteže je s prostori. V Sevnici bo te dni dograjena nova osnovna šola za nekaj manj kot tisoč učencev. Nerešeno ostane še vprašanje gradnje šole na Telčah in ha Primožu. Sola na Telčah Je bila med vojno požgana, šolo na Primožu pa so ustanovili šele po vojni zaradi velike oddaljenosti tega področja. Na drugih osnovnih šolah niso v zadregi za prostor. Število otrok se vidno manjka in zaradi tega so te šole Preimenovane v podružnične Sole. Otroci obiskujejo v njih le nižje razrede, v višje razrede pa se vozijo v centralne šole. . V 1962. letu je bila na novo zgrajena osnovna šola v Šentjanžu, šoli v Zabukovju ta Tržišču pa sta bili adaptirani. Na Velikem Cirniku so *a šolo preuredili privatno Učenci odrezani od šole * V nedavno ukmjeni osnovni šoli v Podgorju so se pretekli teden spet od-[Prla vrata šolarjem. Učen. ] ci obiskujejo tO šolto le za-| časno, ker nimajo možno-! SU za reden prevoz v Sev i nico. Do proklnitve prome-!** a Sevnico je prišlo v nedeljo, 25. oktobru, ko jc hudourniška voda spodje-dla costo Sevnica—Zubu-kov je kar na treh krajih OtrVx-i so v ponedeljek morali ostati doma. Ceste nd bilo mogoče ta koj usposobiti za provoz z motornimi vVjtstll, zato so otroke začasno napotili v Pnizno šolo v Podgorju , Na *« način l*)do udonci | j4* vsaj nekoliko nadotam-l |*U zfiuhljone ure pouka I na matični *oii hišo. Problem je še v Bošta-nju, kjer je otrokom še vedno precej tesno.« »Z reorganizacijo šolstva je ozko povezano tudi kadrovsko vprašanje. Kaj menite o teh problemih?« »Po številu je prosvetnih delavcev dovolj, vendar nimajo vsi predpisane stro- SEVNIŠKI VRSTNIK kovne izobrazbe. Primanjkuje predvsem predmetnih učiteljev. Z višjo izobrazbo bi potrebovali kar 36 učnih moči. Prosvetni delavci na šolah se tega zavedajo in se vpisujejo na višje šole. Občinska skupščina je ponudila izrednim študentom pomoč v zneskih po 100 tisoč dinarjev. Na učiteljišču štipendira občinska skupščina 32 dijakov, na višji pedagoški šoli pa dva. To približno ustreza potrebam po novih kadrih.« »V čem je predvsem prednost dosedanjih sprememb v šolstvu?« »Največji uspeh, ki smo ga zadnje čase dosegli v šolstvu, je ta, da nad- 90. odstotkov mladine obiskuje višje organizirane šole. Prej se je šolalo na nerazvitih šolah kar 28 odstotkov učencev. Za mlado generacijo sedanji način šolanja veliko pomeni, saj le redki ostajajo doma na svojih kmetijah, ki dajejo le malo kruha. Ce se hočejo izučiti drugih poklicev, morajo imeti solidno znanje, ki jim ga lahko nudi le višje organizirana osnovna šola.« J02ICA TEPPEV Z USPEHI V GOSPODARSTVU SMO URESNIČILI LANSKE NAPOVEDI Zgodovinski praznik, ki ga občani Sevnice te dni praznujemo, je toliko pomembnejši, ker je njegovo praznovanje združeno z novimi delovnimi zmagami. Dosegli smo jih na področju razvoja družbenih produktivnih sil in na področju ustvarjanja tolikšnih materialnih produktivnih pogojev, ki zagotavljajo trdnejšo rast za ves nadaljnji družbenoekonomski razvoj naše občine. O tem prepričljivo govore podatki o gibanju osnovnih ekonomskih kategorij na področju občine. To nam potrjuje gibanje družbenega bruto produkta oziroma skupne vrednosti proizvodnje, ki se je povečala v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za 20 od s t., medtem ko je narastel narodni dohodek v istem času za 30 odst., čisti dohodek pa za 25 odst. Ti uspehi so še pomembnejši zaradi tega, ker smo jih dosegli z minimalnimi investicijskimi vlaganji. Najbolj razveseljivo pri tem pa je, da so se osebni dohodki od lanskoletnega povprečja 27.000 dinarjev dvignili na 38.000; skladi podjetja so pri tem neprimerno večji, kot so bili lani. Posebno skrb zasluži seveda odstotek tistih zaposlenih občanov, ki so prejemali osebne dohodke pod 25.000 dinarji. Njihovo število se je letos zmanjšalo od 13. odst., kolikor smo jih imeli od skupnega števila zaposlenih ob koncu lanskega leta, na 5 odst. v razdobju januar — september 1964. Doseženi odstotek je letos še bolj pomemben, saj zaposluje tukajšna konfekcija kar 40 odst. ženske delovne sile od skupnega števila zaposlenih. Prav ta panoga pa je imela zaradi nižje akumulacije in vlaganja lastnih sredstev v razširjeno reprodukcijo toliko manj možnosti za spodbudnejše nagrajevanje. Prihodnje leto bomo morali nujno vložiti vsaj najskromnejša sredstva, da bi zamenjali zastarelo tehnično opremo, "nekaj sredstev pa tudi za adaptacijo delovnih prostorov. S tem bi odpravili sedanja ozka grla v proizvodnem procesu, predvsem v pdjetjih Kopitarna, Jugotanin in Jutranjka. Z odpravo ozkih proizvodnih grl v naštetih podjetjih bo kolektivom mogoče dosegati nadaljnje naraščanje proizvodnih uspehov. Ugoden razvoj gospodarstva pa se nam letos pozna tudi v razvoju družbenih služb. Na podlagi dobrih uspehov v gospodarstvu smo lahko uresničili naše lanske napovedi: dograjen je šolski trakt v Sevnici; obnovljena je partizanska šola na Razboru; uredili smo prostore postaje Ljudske milice v Sevnici, nadaljevala so se dela pri urejanju cestišča v Sevnici in pri zajetju vodovoda. Zgrajena je nova, pre-potrebna bencinska črpalka. Na trgu je bila odprta nova samopostrežna trgovina, na novo pa Jože Knez, predsednik občinske skupščine v Sevnici so bili zgrajeni poslovni prostori krške enote Elektro—Celje v Sevnici. Za popravilo cest IV. reda smo letos namenili približno 10 milijonov dinarjev, kar je 50% več kot lani. S temi sredstvi nam je uspelo usposobiti in vzdrževati vsaj najpomembnejše ceste IV. reda, hkrati pa smo lahko pomagali občanom, da so popravili nekatere vaške poti, ki so bile zares že zelo slabe. V letu 1965 bo nujno treba predvsem smotrno nadaljevati dela, Id jih bo določil družbeni plan. Lotiti se bomo morali zlasti ureditve predšolskega in šolskega varstva otrok. To vprašanje zahteva takojšnjo uresničitev, saj dosedanji prostori zaradi neprimerne lokacije ne odgovarjajo, tukajšnja konfekcija pa zaposluje vedno večje število žena. Dolžnost kolektiva je, da se resno lotijo uresničitve zahtev, ki jih zapos- lene žene upravičeno čedalje ostreje prikazujejo. Nadaljevati bomo morali s pospešeno gradnjo družinskih stanovanj, kakor tudi z deli pri izgradnji vodovoda. Nič manj ni nujen začetek gradnje pekarne in zdravstvenega doma. Načrti za vse našteto so že pripravljeni ali pa bodo vsak čas gotovi. Odprta in nerešena pa nam še vedno ostane stara želja — asfaltiranje zasavske ceste. Če ne bomo uresničili tudi te pomembne naloge, ne bo mogoče širiti turizem; turistov v naše kraje ne bo, da bi si ogledali zgodovinske znamenitosti gradu, mesta, okolice in občine. Prav zadnja poplava nam je hkrati pokazala, da smo z drugimi kraji vedno slabše povezani, kar čedalje resneje ovira razvoj turizma na našem področju. Z nedavno spremembo v razdelitvi dohodkov in izdatkov, ki jo je pripravil svet za družbeni plan in finance, so dobili prednost pri povečanju dohodkov predvsem naslednji skladi: družbeni sklad za šolstvo, sklad za zdravstvo in socialno varstvo, preživnine borcem in štipendije. Povečana sredstva naštetim skladom pa bodo komaj pokrivala že dosežene izdatke in le del teh sredstev bo namenjen za povečanje materialnih izdatkov ter za večje osebne izdatke. Z rebalansom smo skušali vsaj delno odpraviti pereča nesorazmerja v proračunu. Z zadovoljstvom ugotavljam, predvidevanja izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije, ki predlaga, da bodo v letu 1965 oproščeni davčne obveznosti kmetje iz višinskih predelov, ki jih pri nas ni malo, in kmetje, pri katerih katastrski dohodek ne presega zneska 50.000 dinarjev. Tak predlog je zares umesten in zasluži odobravanje kot priznanje vseh prizadetih; naloga upravnih organov občinske skupščine pa je, da bodo predlog dobro proučili in da ponovno pravilno ocenijo proizvodne okoliščine. Pri tem morajo upoštevati vse upravičene posamezne kmečke proizvajalce, ld jih predlog izvršnega sveta obravnava. Ob koncu- čestitam vsem našim občanom za letošnji praznik, hkrati pa želim, da bi tako delovne organizacije kot vse družbene službe tudi v bodoče kot doslej dosegale še večje delovne uspehe. -JOŽE KNEZ Od kod strah pri planiranju? RAZGOVOR Z NAČELNIKOM ODDELKA ZA GOSPODARSTVO SEVNIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE, TOV. LOJZETOM MOTORETOM — DELOVNE ORGANIZACIJE V OBČINI SO LETOS PRENIZKO ZASTAVILE SVOJE PROIZVODNE PLANE — DOKAZ: SKORAJ VSE MOČNO PRESEGAJO OBVEZNOSTI! — INVESTICIJSKI DINAR SE V SEVNIŠKI OBČINI DOBRO OBRESTUJE — ZAKAJ ŠKRIPLJE IZVOZ? — Za uvod v razgovor ho najbolj pravšna ocena uspehov gospodarstva v sevniški komuni, zato kar z besedo na dan, tovariš Motore! — Proizvodnja se je letos, če jo primerjamo s pianom, odvijala kar se da ugodno, če si ogledamo izpolnjevanje plana po posameznih panogah, je slika takšna: indu- strija je konec avgusta dosa-gla 81,6 odst. letnega plana in naredila za 17,3 odst. več kot lani, kmetijstvo z 89 odst. pa je naredilo za 7,3 odst. (Nadaljevanje na 4. str.) ZA PKAZNIK SEVNICE — prisrčne pozdrave vsem delavcem in uslužbencem v delovnih kolektivih, vsem tovarišicam in tovarišem, ki delajo v organih občine, prosvetnih, zdravstvenih in kulturnih ustanov, v prometu, obrti, gostinstvu in turizmu,' v trgovini, zadružnikom in drugim kmetom, naši mladini, tovarišem v vrstah LM in JLA! OBČINSKA SKUPŠČINA SEVNICA OBČINSKI ODBOR SZDL — OBČINSKI KOMITE ZKS — ZDRUŽENJE BORCEV NOV, KROF in ZVVI — OBČINSKI SINDIKALNI SVET — OBČINSKI KOMITE ZMS Čestitkam se pridružujejo tudi delovne organizacije OSNOVNIH ŠOL Sevnica, Klanca. Boštjan, Tržišče, Šentjanž in Telče s podružnicami — »METALNA« KKMEM — »KONUS« Slovenske Konjice, obrat »JUGOTANIN« SEVNICA — KOPITARNA SEVNICA — KONFEKCIJA »LISCA« SEVNICA — KMETIJSKA ZADRUGA »ZASAVJE«, SEVNICA — KMETIJSKA ZADRUGA KRMKIJ — TRGOVSKO PODJETJE SEVNICA — GOSTINSKO PODJETJE SEVNICA — MIZARSKA ZADRUGA SEVNICA — KONFEKCIJA »JUTRANJKA« SEVNICA — KOMUNALNO OBRTNO PODJETJE SEVNICA — KOVINSKO PODJETJE SEVNICA — KRAJEVNA SKUPNOST SEVNICA — ZDRAVSTVENI DOM SEVNICA — LEKARNA SEVNICA — ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE DE-I.AVCF.V SEVNICA — DOM POČITKA IMPOLJCA — DOM POČITKA LOKA PRI ZIDANEM MOSTU. 110 VLAKOV SKOZI SEVMSC0 Sevnica je važno železniško križišče. Vsak dan vozi skozenj 20 tranzitnih potniških vlakov, 9 vlakov pride in odide v smeri Trebnje, največ dela pa imajo z blizu 80 tovornimi vlaki. Na osebne vlake vstopi vsak dan okrog 800 potnikov, od tega 320 z mesečnimi kartami; 176 izdajo delavskih, 141 pa dijaških mesečnih vozovnic. Delavci se vozijo največ v Krško, dijaki pa v Celje in BreŽlce.Ob sobotah prodajo pri blagajni tudi po tisoč in več običajnih voznih listkov. »Najbolj intenzivno delamo od 9. do 12. ure dopoldne,« pravi prometnik Pavel Zemljak iz Šmarja, ki jc bil 5. novembra, ko smo obiskali prometno pisarno, dežurni odpravnik vlakov od 7. ure zjutraj do 19. ure zvečer. »Od kosila sem šel enajstkrat stran, včasih pa ga kar nedotaknjenega nesem domov.« »Ali kdaj ponoči za-d remije te za tole mizo?« »Kar eno noč pridite, če boste lahko zaspali, vam dam dva jurja!« -ta- Od kod strah pri planiranju? (Nadaljevanje s 3. str.) več kot lani. Trgovina je s 70,7 odst. naredila za 19,9 odst. več kot lani, obrt in komunalna dejavnost sta dosegli 75,5 odst. piana in naredili za 84,7 odst. več kot lani. Precej pod planom je gostinstvo, ki je ustvarilo 65,7 cdst. celotne obveznosti, a kljub temu naredilo za 10 odst. več kot lam. — Kot ste pravkar povedali, se je obrt letos najbolj razmahnila. Odkod tolikšen poudarek tej panogi? — Nekaj vzrokov je prav gotovo v tem, da je bila obrt so. razmerno slabo razvita ln je zaostajala tako za razvojem ostalega gospodarstva kot tudi za potrebami nasploh. Tolikšen porast obrtne ln komunalne dejavnosti, ki je letos za 84 odst. večja kot v enakem obdobju lani, pa gre pripisati deloma temu, da je letos zaživela Kovinska delavnica, da so se močno razmahnili obrtni servisi stanovanjske skupnosti, da se je postavilo na noge Komunalno obrtno podjetje, ki je bUo vse doslej pri nas precejšen problem, vsekakor pa ima Dobro založena trgovina v Logu V Dogu je majhna trgo-•\pria, v kateri prodajajo vsakovrstno blago: konfekcijske plašče, kolonjsko vodo, zvezke, cekarje, špe-cerijo in kruh, skratka vse, kar potrošniki potrebujejo. To je v kraju edina trgovina in ker je odprta samo od sedmih do treh, smo se pri paslovod- kinjd Roziki Stibrič pozanimali, če so ljudje s tatom delovnim časom zadovoljni. Takole Je povedala: — Tak delovni čas je prilagojen prav potrebam občanov. Največ s'iamk nakupuje dopoldne, popoldne pa imajo ljudje dovolj dela doma in sploh nimajo časa hoditi naokrog. — Imate na zalogi prav vse blago, ki ga potrošniki zahtevajo? — Bazen cementa imamo prav vse, kar si želijo naši kupci. Najrveč prodamo špecerije, pa tudi ostalo blago gre dobro v promet. Prebivalcem Loga ni treba po vsako malenkost v Sevnico. Seveda, če nakupujejo več, gredo navadno v mesto, saj ni daleč. precej zaslug za tolikšen porast obrtne dejavnosti tudi rekonstrukcija v Mizarski produktivni zadrugi, s katero so se močno povečale proizvodne zmogljivosti. Ko že govorimo o obrtni in komunalni dejavnosti, velja dodati še to, da se je letos začelo vračati precej sredstev, ki smo jih v razvoj te panoge vložili že lani. — Kako pa investicije v gospodarstvo sevniške komune? — V odgovoru bom moral omeniti investicije, s katerimi smo začeli že lani in jih letos dokončali, ter nekatere, s katerimi smo začeli letos. V mizarsko produktivno zadrugo je bilo vloženih okoli 400 milijonov dinarjev, v re-konstruikoijo trgovske mreže približno 50 milijonov, za komunalno dejavnost in obrt približno 36 milijonov dinarjev, za rekonstrukcijo »lisce« 92 milijonov, v kmetijstvo pa približno 150 milijonov. Vsega smo torej v razvoj gospodarstva vložili približno 810 milijonov dinarjev. — Za koliko se je povečal bruto proizvod in kako ste zadovoljni s tem? — Bruto proizvod se je zaradi prej omenjenih naložb povečal do konca septembra letos za približno 1 milijardo in 200 milijonov dinarjev. To pomeni, da je že doslej, čeprav leto še ni za nami, vsak vloženi investicijski dinar povrnil poldrugi dinar v proizvodnji! S takšno rentabilnostjo naložb smo lahko za enkrat zadovoljni. — Prav gotovo boste vlagali sredstva za razvoj gospodarstva še naprej. Kaj je tu najnujnejše? — Zelo resno se bo treba lotiti gradnje primernih skladišč za trgovino. Blago imajo naši trgovci uskladiščeno po skladiščih, ki so na razlita Koncih Sevnice. Poleg tega, da so vsa skladišča premajhna in neprimerna. Je s prevažanjem blaga tudi nekaj stroškov, kar vsekakor povečuje režijo. V industriji je najbolj pomembna rekonstrukcija Kopitarne. Postala je že naravnost nujna, saj dosedanja tovarniška stavba ne odgovarja niti higiensko, niti tehnično, pa tudi strojna oprema, s katero Kopitarna obratuje, je močno zastarela, saj je stara povprečno SO let. Jugotanin se pripravlja na dopolnilno proizvodnjo, s katero bo i/.koristil odpadli les, ki Je šel doslej v izgubo. Kakšnih drugih potreb po investicijah zaenkrat ni, o kmetijstvu pa bova, kot sodim, tako še posebej govorila. — Iz odgovora na prvo vprašanje je razvidno, da so letošnji plani precej preseženi, iz česar sledi ugotovitev, da so delovne organizacije svoje proizvodne plane prenizko zastavile. Kje so vzroki za to? — Ze ko smo plane sprejemali, Etno imeli občutek, da niso dovolj napeti in smo ie ob sprejemanju družbenega plana razmišljali o rebalansu. Da bi bilo to potrebno, je dokazal razvoj proizvodnje med letom, saj naša podjetja niso presegla planov samo po vrednosti, ampak tudi po količinski proizvodnji. Mizarska produktivna zadruga rui pArner Je naredila letos za 100 odst. več kot lani, konfekcija »Usca« za 58 odst.. Komunalno podjetje za 74 odst., konfekcija »Ju-tranjka« m 46 odst., Kovinska delavnica za 173 odst. več kot lani ln tako naprej 1 Tudi Kopitarna Je letos z enako strojno opremo presedla lansko proizvodnjo za n odst. Pravega opravičila ra takšno presc-fanje planov nI, reči pa Jo ti eli.i, da Je večina naših podjetij šele v razvoju ln da zato pač primanjkuje Izkušenj Novice iz Tržišča Konference krajevnih organizacij SZDL so bile zelo dobro obiskane. Ljudje so razpravljali o vaških problemih in delih, ki bi jih s skupnimi močmi lahko napravili. Samo ena vas na tem področju še nI elektrificirana. Za elektrifikacijo, vodovod in druge komunikacijo prispevajo delovno silo ln prevoze kmetje sami, SZDL ln občina pa pomagata s cementom in ■ opremo. Prostori pod občinsko pi- sarno v Tržišču ntso Izkoriščeni. Co bi za te prostore pridobili obrat LISCE in JUTRANJKE, bi lahko zaposlili več žensk. V skrajnem primeru bi vsaj gostilno lah-k) razširili. Skoda je namreč prostora, ki kar tako propada. Ljudje tod okoli so posojali te v začetku oktobra. Tudi repo ln korenje so že pospravili, le za nastll bo težjo, ker ni nič suhih dni, da bi se posušil. pri planiranju novih zmogljivosti, ki so vezane na investicije. Najmanj smo zadovoljni z razvojem v trgovini, saj je leta povečala svoj promet samo za 20 odst., medtem ko je v republiškem merilu promet v trgovini porasel za 32 odst. Nekaj vzroka je v tem, ker so se trgovska podjetja v sosednjih občinah bolj postavila na noge in v našo občino nI več prilivanja tuje kupne moči. katerega smo bili deležni doslej. — Ali ste z izvozom podjetij v sevniški občini zadovoljni? — Zal je treba priznati, da v Izvozu letos zaostajamo. Oba naša izvoznika, Kopitarna in Mizarska produktivna zadruga, sta letos izvozila manj kot v enakem razdobju lanskega leta ih zaostajata tudi za dinamičnim planom izvoza. Morda Je to posledica velikega pov. prasevanja na domačem trži-§ču, kjer se izdelki letos zlahka prodajajo. Takšna usmerjenost proizvodnje je vse prej kot smotrna in zaželena, ker bi morale gospodarske organizacije vendarle že sprevideU, da je izvoz trajna naloga in ekonomska nuja hkrati. Izkušnje nas namreč učijo, da so bila gospodarsko najučinkovitejša tista podjetja, ki so kljub nespodbudnim instrumentom in čeprav pod ceno, svoje izdelke kljub trenutni konjunkturi na domačem tržišču, izvažale. Stanje v izvozu se bo letos malce popravilo s tem, ker bo prodajala na tuja tržišča »lisca«, vendar pa pisna izvoza v občinskem merilu letos najbrž ne bomo dosegli. — Za konec povejte še nekaj besed o kmetijstvu. - — Letos smo nadaljevali z zaokroževanjem kompoljske-ga polja in področja okoli Loke v sevniški zadrugi ter z zackroževanjem zemljišč na šentjanškem področju pri tamkajšnji zadrugi. Sevniška zadruga je zaokroževala predvsem zemljišča, na katerih bo povečala hmeljsve nasade pri Kompolju, na področju okoli čanja pa sodobne sadovnjake. Kmetijska zadruga Šentjanž je zaokroževala zemljišča zato, ker potrebuje površine za krmsko osnovo v živinorejski proizvodnji, pa tuda nekaj rlbezovih nasadov imajo v načrtu. Naše kmetijstvo se usmerja v živinorejo, v hmeljarstvo in v sadjarstvo. Letošnje investicije, približno 150 milijonov dinarjev vsega, so bile porabljene za dokončanje hlevov pri Bostanjiu, za izgradnjo Mesnine v Krmelju, za nasad na Canju in za nakup strojne opreme. Brez dvoma bodo potrebna za naložbe v kmetijstvu še nova in nova sredstva, zaradi lažjega upravljanja in zmanjšanja stroškov v proizvodnji pa bi bilo vsekakor najboljše, ko bi se obe zadrugi v občani združili v eno. M. JAKOPEC Delavec pripravlja kompozicijo s serijo razstavljenih žerjavov LM 45 na tovorni železniški postaji v Krmelju BORCEM VSO POMOČ! Na Studencu je šest borcev vložilo prošnje za znižanje davkov, dva pa se potegujeta za poseben republiški dodatek. Vloge za pomoč pri ureditvi stanovanj je napravilo sedem borcev. Krajevna organizacija ZB si prizadeva, da bi v zvezi s perečimi vprašanji dosegla čimveč rešitev. Predlog za odpis davkov Zadnja povodenj je kmetom na Blanci povzročila večjo materialno škodo, zato bodo na predlog krajevnih družbenih organizacij najbolj poškodovanim poplav-Ijencem znižali davke. Tudi organizacija ZB je napravila predlog, po katerem naj bi znižali ali v celoti brisali davke nekaterim socialno šibkejšim kmetom — borcem. Spomladi blok na Blanci Te dni so izbrali prostor za novo poslovno stanovanjsko zgradbo na Blanci. Stavba, v kateri bodo trgovina, pošta, krajevni urad in tri stanovanja, bo stala blizu prosvetnega doma, graditi pa jo nameravajo spomladi leta 1965. Žerjavi iz Krmelja za Nemčijo »Nadvse sem zadovoljen!« je vzkliknil gospod Kumer, predstavnik zahodnonemške Klub za razvedrilo in pogovore Na Blanci bodo ob dnevu republike odprli klub družbenih organizacij, ki so ga uredili v prizidku prosvetnega doma. Za ureditev kluba fe prispeval občinski odbor SZDL nekaj sredstev, les in drugo pa prebivalci, ki so se izkazali tudi s prostovoljnim delom. Klub, ki bo služil za sestanke, razgovorne večere oziroma za prirejanje tribun javnih mnenj občanov, te dni opremljajo in dokončno urejajo. V čanju je nasad nizkih jablan Na nekdanjih gozdnih površinah v čanju je sevniška kmetijska zadruga uredila v terasastem sistemu vzoren sadovnjak nizkega sadnega drevja. Zdaj je tu že vsajenih okoli 400 jablan, sadne površine pa bodo še povečali. firme LIEBHEER, ko je na tovorni postaji v Krmelju prevzemal kompozicijo, naloženo s sestavnimi deli za žerjave LM 45. Letos ima METALNA v Krmelju dogovor za izdelavo 36 takih žerjavov. Velika hala je polna predalčnih konstrukcij in ves prostor okrog nje je zastavljen s podobnimi izdelki, ki čakajo na barvanje. Trenutni zastoj v izvozu je nastal, ker tovarna Color iz Medvod ne more dobaviti ustrezne barve, ki jo nemški kupec Izrecno zahteva. Pričakujejo pa, da bo Color v najkrajšem času spet lahko delala to barvo. Mimo izvoznih obveznosti so letos napravili tudi za domače potrebe blizu 80 žerjavov tipa Pohorc, LM 25 in LM 45. Da to niso majhni stroji, je razvidno že iz podatka, da doseže LM 45 z iztegnjeno ročico višino 62 metrov in pol! Teleskopska izvedba stebra zahteva še posebno natančnost ln solidno izdelavo, omogoča pa postavitev žerjava na majh- nem prostoru in poenostavlja transport žerjava po cesti. Metalna v Krmelju ima lastno peskarno za čiščenje konstrukcij. Tak oddelek ima sedaj v Sloveniji samo še njihov centralni obrat v Mariboru. Konstrukcije čistijo z jeklenim peskom. Letni finančni plan 609 milijonov bodo presegli, saj pričakujejo realizacijo blizu 650 milijonov dinarjev. Dosegli' bodo tudi plan po urah. Letni plan po tonah proizvodnje pa najbrž ne bo dosežen, ker nekateri izdelki niso več tako težki, pač pa je vanje vloženega več dela. m. Rešili so avtomobil in potnike V nedeljo, 25. oktobra, je na cesti med Blanco in Semico skoraj odneslo osebni avtomobil »Taunus« z avstrijsko registracijo. Cesta je bUa poplavljena in avtomobil se je nenadoma znašel v globoki vodi, ki mu je segla do okenskih šip in ga začela odnašati To M videli štirje domačini in hitro priskočili na pomoč. Plavajoče vozilo so > vlekli na vamo. Potniki niso poznali muhaste Save, v kateri bi skoraj val lahko utonili. VDOR V SEVNIŠKE ZAPORE PONATIS IZ 29- STEV. REVIJE »TOVARIŠ« IZ LETA 1947. V začetku novembra 1941 se je Stane (narodni heroj Franc Rozman Stane, pozneje komandant Glavnega štaba), vračal s svojimi popolnoma izmučenimi borci z zasavskih hribov preko Savinje proti CJrižam in Dobrovljam. Nemški policisti in žandarmerijski oddelki so se z zasledovanj vračali v svoje izhodiščne postojanke v prepričanju, da so dobro opravili svojo nalogo in da bo poslej v Zasavju mir. Zasavski partizani pa so sklenili drugače. V času, ko je Stane s svojimi borci počival v Hudi jami, jc 4. novembra zopet zagrmelo na železniški progi blizu Blance. Proga jc bila za nekaj časa nevozna. Ko pa so jo popravili, jc 8. novembra skoraj na istem mestu prišlo ponovno do eksplozije. Nemška policija in orožništvo sta z vso silo skušala odkriti storilce. Posebej si je pri tem prizadeval vodja raštanjske orožniške postaje {»alti, ki je.v sporazumu s sevniš-škim obmejnim gestapovskim poveljstvom 7. in 8. novembra po Raj-hrmburgu stikal za komunisti. Pri tem so bili aretirani brata Jožef in Karel Hlebec in Mirko Zener. V svojem poročilu brežiškemu političnemu komisarju z dne 111. no vembra 1311 pravi Gatti, da jc meti preiskavo ob aretaciji omenjenih treh našel pri njih letake, ki so bili pred tem raztreseni po rudarski koloniji v Raštanju in po Sevnici. Arctirance jc na zahtevo Gestapa izročil v sevniške gestapovske zapore. Ko se je razvedela aretacija imenovanih, je v nekaterih borcih Brežiške čete takoj dozorel sklep, da jih rešijo. Trije so se v vsej konspi-rativnosti odločili, da izvedejo ta drzni načrt in rešijo svoje tovariše iz gestapovskih krempljev. O tem je v omenjenem aktu poročal že vodja orožniške postaje Gatti, Izčrp-ne.jc pa je prav tako 13. novembra 1941 poročiti poveljniku redarstvene policije v Mariboru vodja sevniške orožniške postaje Peretiscli. Iz tega poročila posnemani: 12. novembra 1941 ob 21.25 je upravitelj sevniških sodnih zaporov telefonično obvestil orožniško postajo, da so trije neznani moški, domnevno komunisti iz italijanskega zasedbenega področja, nasilno vdrlj v sodno noslopjc, osvobodili pet po sevniških gestapovcih zaprtih političnih jetnikov in pobegnili. Iz zaporov so bili odpeljani: Herman Kolman, Jožef Urhančič, Jožef in Karel Hlebec In Mirko tenor. O tem sta bili Istočasno obveščeni tudi krajevni poveljstvi Gestapa in vojske Orožništvo, gestapovci hi oddelek vojske so takoj pohiteli k sodišču in ga od vseh strani zaslražili, prav tako vse prehode preko Save, pri čemer jc sodelovalo tudi obrambno moštvo Štajerske domovinske zveze iz Sevnice. Vse iskanje storilcev in pobeglih pa je bilo brezuspešno. Bili so že na varnem. Ker je že pred tem iz sevniških zaporov pobegnilo, kakor poroča Gattl, več političnih jetnikov, od katerih jc 9. oktobra 1941 Gattiju uspelo ponovno aretirati Antona Sadarja, za katerim je bila po pobegu izdana tiralica, s<> sedaj posebej trdo prijeli upravitelja zaporov, Id je izjavil: »Sedel sem okoli 21. ure v svojem stanovanju v prvem nadstropju sodišča. Glavna vrata sodišča so bil* že zaprta in zaklenjena. Kar je n» vratih dvakrat pozvonilo. Ker «D tem času največkrat sevniški (Gestapo privaja jetnike, sem mislil, d» jih jc tudi sedaj. Odšel sem k vatom in vprašal, kdo je. Glas Prca vrati je rekel: .Gestapo'. Ko pa vrata odprl, so skočili proti n>cn» trije nemani moški z revolverji * rokah in me zgrabili. Vprašali so me če imam orožje, kar sem zanikal, ker jc moj revolver visel "» /.hIju na vratih mojega stanovanj* /tla j so mi vsi trije nastavili rev«" verje na prsi in ml rekli: ,»W Na Studencu vedno več črnega ribeza Sredi Studenca, večje vasi v sevniški občini, ima Kmetijska zadruga Sevnica svojo trgovino z reprodukcijskim materialom. Taka trgovina je za kmetovalce zelo pomembna, zato smo poslovodjo Alojza Liparja povprašali, kako so bili založeni s semensko pšenico in gnojili za jesensko setev: — Letos je bilo za zamenjajo jesenske pšenice precej Interesentov, mnogo več kot lani, ko so kmetje lahko kupovali semena samo za denar. Zamenjavali smo 1 kilogram semen za 1.30 kilograma merkantilne pšenice. Tudi potrošnja gnojil v naših krajih •epo narašča, saj smo jih letos prodali že okoli 10 ton. ~ S katerim pridelkom torej kmetovalci tod največ zaslužijo? — S pšenico že ne, ker je v glavnem sploh ne prodajo, temveč pridelajo le za domaČo porabo. V naših krajih je vedno več zanimanja za sajenje črnega ribeza. Že 10 hektarov površin imamo nasajenih s to rastlino, oko-u 3 hektare črnega ribeza Pa je že v polni rodnosti. Ko 50 'Judje videli, da se ga iz-Plača saditi, se zanj vedno bolj zanimajo. Letos sta na Primer Jože Stojs in njegov °rat prodala kar cel vagon te rastline podjetju Slovenija-sadje, ki ga odkupuje za predelavo in izvoz. Računamo, da bo prihodnje leto pridelek še obilnejši. Naročite domači ted-n'k bratu ali sinu, ki je Pri vojakih! »LISCA« že na tujih tržiščih Ob dosedanji poslovni stavbi konfekcije »Lisca- v Sevnici je oživelo gradbišče. Gradbinci postavljajo lesene opaže, iz tal pa že kipi kvišku betonski skelet novega dela stavbe, v katerem bodo prihodnje leto stekli novi stroji. »Lisca« povečuje svoje proizvodne zmogljivosti. Rekonstrukcija tovarne bo zahtevala približno 90 milijonov dinarjev sredstev. 60 milijonov dinarjev bodo veljali novi stroji, ki jih bo treba uvoziti. Takšnih, kakršne potrebujejo v »Lisci«, v Jugoslaviji še ne delamo. Letos je v enem izmed oddelkov začel delati na novo opremljen oddelek, s popolnoma novo uvoženo strojno opremo. Tu proizvajajo izdelke, namenjene izvozu. Ta strojna oprema je veljala okoli 20 milijonov deviznih dinarjev. Vse te priprave imajo velik pomen: »Lisca« se je namreč letos prvič, odkar obstaja, podala na tuja tržišča. Njene izdelke so tam ugodno ocenili, in kot vse kaže, se bo njeno sodelovanje s tujimi kupci tudi v bodoče ugodno razvijalo. V načrtu imajo izvoziti letos za približno 100.000 dolarjev izdelkov na zahodna tržišča. Za prihodnje leto je že podpisana pogodba, po kateri bodo izvozili za 780.000 dolarjev! V pogodbi je določilo, ki pravi, da se avtomatično podaljša, če jo nobeden izmed obeh partnerjev tri mesece pred iztekom ne odpove. Ker so bih z vsem, kar so iz »Lisce« poslali na tuja tržišča, doslej v tujini zadovoljni, upajo, da bodo tudi v bodoče lahko ustregli njihovim željam in zahtevam. Kot povedo v »Lisci«, se bodo kar se da trudili, da ne bi dali povoda za prekinitev pogodbe. Tožijo pa, da je udeležba, ki ostane kolektivu od izvoza, malce premajhna. Kolektivu ostane samo 6 odst. od ustvarjene tuje valute, pravijo pa, da bi potrebovali več in da bi bilo za kolektive, ki izvažajo, veliko bolj spodbudno, ko bi jim participacijo pri ustvarjenem deviznem prilivu povečali. Tudi celotna realizacija se v »Lisci« dokaj ugodno odvija. Konec septembra letos so plan proizvodnje presegli za približno 9 odstotkov. Kot povedo, bo letni plan prav gotovo presežen. Trenutno je v »Lisci« zaposlenih približno 600 žena. Kolektiv, ki je pred leti začel s proizvodnjo v sorazmerno majhnem proizvodnem obratu, se je torej močno povečal. Danes imajo v svojem sestavu poleg matičnega obrata v Sevnici še en obrat v Krmelju in enega na Senovem. Gradnja, s katero so letos začeli, pa daje slutiti, da se bo »Lisca« povečevala še naprej. Žena, ki iščejo zaposlitev, je na sevniškem področju dovolj, zato bo vsem močno ustreženo, če se bo »Lisca« še povečevala. Brez dvoma pa zahteva tako naglo pove- čevanje kolektiva veliko naporov tudi pri delu z ljudmi, saj so morali vse delavke, ki so jih sprejeli, sproti O priučevati. Izvoz izdcl-0 kov, katerega se je lotila 9 »Lisca« letos, je po vsem 0 tem toliko večji uspeb, 9 zlasti pa dejstvo, da bo 0 prihodnje leto — kot vse g) kaže — postala največji iz-0 voznik v sevniški občini. NOVA BENCINSKA ČRPALKA V SEVNICI , Kdor se je 5. novembra dopoldne peljal mimo prostora, kjer naj bi stala bodoča bencinska črpalka, je zmajeval z glavo, češ, ne bodo končali do praznika. Takrat smo tudi napravili tale posnetek. Zvečer pa je stvar bila že precej drugačna. Montažni kiosk in črpalke so kar zrasli iz tal. In danes? Že lahko napolnite tank z gorivom pri novi črpalki v Sevnici! Na Bučki so že volili novo vodstvo KO SZDL 25. oktobra je bila na Bučki v prostorih osnovne šole konferenca krajevnega odbora Socialistične zveze za vasi Bučka, Dolenja Radulja, Dole, Gor. Radulja, Jarčji vrh, Jerman vrh, Močvirje, Strit in Zaboršt. Ker je bila prav tiste dni poplava in izredno slabo vreme, iz Sevnice od občinskega odbora nihče ni mogel priti na Bučko, vaščani pa so se vseeno zbrali. 2e pred konferenco so začeli zbirati nove člane in res se je njihovo število precej povečalo. Do nedavnega je bilo v teh vaseh le 30 odstotkov volivcev članov Socialistične zveze, po zadnji akciji za pridobivanje novih članov pa jih je 10 odstotkov več. Na konferenci so izvolili tudi novo vodstvo, 12-članski odbor, za predsednika pa je bil izvoljen Franc Iljaž, kmetovalec iz Dol.'V novi odbor so pritegnili nekaj mlajših ljudi, tako da je ena tretjina članov odbora novih, drugi pa so bili že prej odborniki Socialistične zveze in so ljudje z njihovim delovanjem zadovoljni. Zimska zaloga je prispela »Do Zabukovja je še peš težko priti, kaj šele z naloženim tovornjakom. Se težje je pozimi, zato sem že zdaj pripeljal zalogo živil in drugih predmetov,« je med odnašanjem vreč s tovornjaka pred trgovino v Zabukov- ju povedal šofer Janez Novak iz Sevnice. »Kolikokrat na mesec pa prihajate sem gor?« »Vsakih 14 dni.« »Kaj še, vsak teden!« je hitro pripomnila poslovodki-nja Marija Zabck, ki je sprejemala pošiljko in jo razporejala v skladišču. »Čeprav smo tako oddaljeni, dobita pri meni vse.« »Pri vas?« »Da, pri meni. V trgovini sem sama. Sem vse — prodajalka, računovodkinja in snažilka.« »že dolgo?« »Štiri leta bo.« »Kaj je značilnega za ta hribovski kraj?« Povedala je, kot bi povedal vsak Zabukovčan: imamo slabe poti v obe smeri — proti Blanci in proti Sevnici. »Včasih se mi zdi, da smo preveč hribovski in v megli in nas in naše težave iz doline le težko vidijo!« Janez Novak pomaga Mariji Žabjek pri raztovar-janju blaga v Zabukovju Zabukovski drobiž 0 Volitve v nove odbore SZDL so bile napovedane že za 25. oktober, a jih zaradi bolezni predsednika in tajnika še niso mogli izvesti. Kandidate so že izbrali, razen enega vse nove odbornike, predvsem mlajše in delavne ljudi V krajevni organizaciji SZDL Zabukovje Mrzla planina je 220 odraslih ljudi, od tega okoli 150 članov Socialistične zveze. Računajo, da bodo novi odbor izvolili 15. novembra. 0 Vaščani bi zelo radi popravili pokopališče in mrtvašnico, ki sta v zelo slabem s*Anju, razen tega si želijo vsaj nekoliko razvedrila. Nameravajo zbirati denar pri vseh krajevnih organizacijah in če bi del sredstev prispeval še občimki odbor SZDL, bodo kupili televizor. 0 Zabukovje ima krajevni urad, pošto, šolo in trgovino, v vasi so delavne tudi neka- tere družbenopolitične organizacije, le mladinskega aktiva še zdaj nimajo. Res je veliko mladih odšlo za kruhom v mesta, nekaj pa jih je le še doma in je res čudno, da v vsej vasi ni nikogar, ki bi se zavzel za ustanovitev aktiva ZMS. V čanju: pot in vodovod Za pot ob čanjskem potoku je vse pripravljeno. Občinska skupščina je prispevala 100 tisoč dinarjev za gramoz, sev-nlška kmetijska zadruga bo organizirala brezplačne odvoze materiala, vaščani pa bodo dali prispevek s prostovoljnim delom. Veliko zanimanje je tudi za vodovod, ki ga nameravajo v Canju zgraditi v prihodnjem letu. Poseben vodovodni odbor ima te dni že polne roke dela s pripravami na gradnjo. Studenec ] brez kruha 1 Odbornik Jože STOJS: I »Na Studencu smo že I dve leta ^akorekoč brez I kruha. V zadnjem času 1 smo se začeli dogovarjati, S da bi kruh iz Sevnice pri- | peljal avtobus, ki se tri- j krat na teden ustavi tudi j v našem kraju. Podobne j težave smo ;mel: tudi z 1 mesom- No, iKlaj pripelje- j jo meso vsako nedeljo iz \ Sevnice, sekajo ga pa v j Tiadružni mesnici. Spominska svečanost na Bučki Na Bučki je bila ob dnevu mrtvih spominska svečanost pri spomeniku Jožka Saška. Ob nagovoru člana Zveze borcev in recitacijah pionirskega dramskega krožka so se spominjali težkih dni ob napadu na Bučko. BUČKA: PO 19 LETIH PRVI AVTOBUS Osnovna šola na Bučki ima 4 oddelke s 6 razredi, v Akademija v Tržišču 12. novembra bo v počastitev praznika sevniške občine akademija v šoli v Tržišču. Program so pripravili šolski učenci, govoril pa bo predstavnik Zveze borcev. Akademija bi bila lahko v novi dvorani, če ne bi bila dela na novi stavbi zaradi pomanjkanja sredstev ustavljena že pred letom dni. Dvorano za take ln podobne prireditve pa v Tržišču nujno potrebujejo. Se isti dan bo komemoracija pred spomenikom na Malkovcu. Prireditev Je organizirala Zveza borcev s pomočjo krajevnega odbora SZDL in šolsko mladino, ki bo pela in recitirala. katerih poučujejo štirje učitelji. Ta šola je z letošnjim šolskim letom postala zunanja enota sevniške osnovne šole v Raki, Skocjanu in Sevnici. Največ sedmošolcev in osmošolcev obiskuje pouk v Sevnici, kamor se vozijo s posebnim šolskim avtobusom. S tem avtobusom se vozijo tudi učenci iz Zagrad-ca in Studenca. Za Bučko je to prva redna avtobusna zveza proti Sevnici po 19 letih. PROSTI CAS ZA KROŽKE Učenci osnovne šole na Bučki porabijo prosti čas za delo v krožkih. Največ članov imajo dramski, vrtnar-sko-sadjarski in šahovski krožek. Radi bi še fotoama-terski in strelski krožek, vendar za zdaj še ni pogojev. Učenci radi obiskujejo pionirsko šolsko knjižnico. MLADINO NA BUČKI VODI JOŽE BUKOVIC Na letni konferenci so mladinci na Bučki za predsednika aktiva ZMS izvolili Jožeta Bukovica. Te dni pomagajo mladinci pri ureditvi klubske sobe v zadružni dvorani. J. Z. smo iz Italije (iz italijanskega pobočja) in hočemo zaprtega Hlebca. ^Rodilo se vam ne bo nič; če pa bo-•sle kričali ali povzročili hrup, vas ustrelimo! Ti trije so me nato nehali pned Seboj do mojega stanovanja, iztrgali telefon, vzeli moj revolver in Ključe zaporov. Prižgali so vse luči in odprli vrata vseh celic, treh v Prvem nadstropju in dveh v pritličju, mene pa so pahnili v eno izmed **Hc in me zaklenili. Potem sem slišal, kako je nekdo **klical: »Jože Hlebec, obleci se!« MKo je bilo zbranih vseh pet političnih jetnikov: iz celice številka 1 •h-rman Kolman. Jožef Urbančič in t"'* Hlebec, iz celice številka 2 Ka m ,!Urbcc in l* ceUcc v Prit,'čju rko Žcner, je vseh osem mož od-t skozi glavna vrata. Odnesli so £TUI nioj revolver. Vsi ostali jetni- 'so ostali v zaporih.« , \se to — pripoveduje dalje — je r'»jal0 le kratek čas. Neki jetnik j. J'' nato rešil iz celice, nakar je v . °-ruKcm telefonu v pisarni ob-*ke • 0 dogodku pillcijske, orožni ' in vojaške postaje in poveljstvo. pr .nadaljnjem zasliševanju je u-bll t J sporov 5e izjavil, da je niti w Potraten, da onih treh ne more dobro opisati. Ve sa-frff* da so bili oblečeni v civilno l0v*™° brez plašče v. eden je Ime] "hr k'OD,1k z vrvico, bil suh v trna:* in imel najbrže pristrižene Čen' ,rki,'«> Hrugi je Imel na glavi «ek.»° /ji otjera |» ni vedel ni-r Povedati. Vsi trije so bili mla- di ljudje, Slovenci, ker so samo slovenski govorili. Gestapovci so zasliševali tudi o stale kaznjence, od katerih je eden izpovedal, da je bil v celici številka 1 zaprt skupaj s Kolmanom ter še dvema političnima jetnikoma ter štirimi ostalim] kaznjenci. O politiki da ni bilo nikoli govora. Ko je v kritičnem trenutku nastal hrup v jetnišnici, je nekdo odprl celico in zakUcal: »Vsi politični pokonci in z nami v Italijo!« Videl je tudi, kako je oni upravitelja zaporov potisnil na eno izmed postelj. Hlebec, Kolman in Urbančič so se takoj pripravili k odhodu, pri čemer je tisti, ki je celico odprl, rekel onim, ki so ostali, da do polnoči ne smejo delati nikakega hrupa, češ, če bo kdo prej spregovoril, bo v zapor vržena ročna gra nata. Te izpovedi so potrdili tudi ostali kaznjenci. l'i> opisu so bili tisti trije, ki so izvršili pogumni in -posrečeni vdor v sevniške zapore, stari od 85 do 28 let. o dveh pa so vedeli še podrobneje povedati: prvi da je 25 do 28 let star, kakih 175 cm visok, zelo vitek, pristrižene črne brčiće in suh v obraz. Imel je siv ali rjav lovski klobuk z dvojno sivo vrvico in peresom, oblečen v jahalne hlače, škornje ter v vetrni jopič z rokavicami za pasom. O drugem pa. da je kakili 25 let star. vitek, temnih las. gladko obrit, s temno rjavo kri-žasto čepico na glavi, oblečen v siv hubertus in dolge hlače. -O tretjem niso vedeli povedati nič, ker jim očitno ni prišel pred oči in je bil po vsej priliki na straži. Brata Jože in Karel Hlebec in Mirko Žencr so bili po Gestapu obdol-ženi, da so izvršili vse omenjene napade na železniško progo pri Krškem in Blanci od avgusta dalje. Vodstvo skupine je bilo po mnenju Gestapa v rokah Jožeta Hlebca. Od rešenih je bil Jože Hlebec, rojen 19. januarja 1914 v Trbovljah, stanujoč v Rajhenburgu številka 29, borec Brežiške čete, kasneje pa, verjetno ob uničenju te čete, ujet in 27. decembra 1941 ustreljen v mariborski jetnišnici, kakor je ugotovljeno na podlagi mrtvaškega naznanila, ki ga je mariborska Gestapo poslala mestnemu matičnemu uradu v Mariboru. Mirko Zener, rojen 19. januarja 1920 v Rajhenburgu in tam stanujoč, je po -»-šiivi prišel na italijansko okupacijsko področje in bil v letu 1942. interniran v taborišče Mongio in zatem v Gonarsu. Kasneje so ga zajeli Nemci in je bil 19. januarja 1944 kot talec ustreljen v i.olniščali pri Zagorju. Ta drzni vdor v sevniške sodne zapore je pri Nemcih povzročil dosti razumljivega razburjanja, ki ga je dobro čutiti iz omenjenih in drugih spisov. Izvršil pa ga je z dvema tovarišema organizator Brežiške partizanske čete, kasnejši politični komisar H. skupine odredov in načelnik ter komandant Glavnega štaba NOV in PO Slovenije, gencralmajor Tomaž, Dušan Kveder. J. J. i Otroška konfekcija v Jutraitjki veliko obeta »Jutranjka« je mlado sev-niško podjetje, ki dela šele od 1962. leta. Začelo je z izdelovanjem otroške konfekcije, po kateri je pri nas že vsa leta veliko povpraševanje. Razen otroških oblačil izdelujejo v »Jutranjki« tudi ženske kopalne obleke. Oboje gre dobro v prodajo. Podjetje ima lasten modelarski oddelek, v katerem kreirajo modele. S svojimi izdelki se podjetje predstavi potrošnikom vsako leto na sejmu mode v Ljubljani. Za lepe in praktične kroje je dobilo že šest zlatih kolajn, od tega tri za otroško konfekcijo in tri za kopalne kostime. V Beogradu je »Jutranjka« lani sodelovala na razstavi Porodica i domaćinstvo: tam je dobila prvo nagrado za kolekcijo otroških oblek. V »jutranjki« je zaposlenih 130 ljudi. Od tega je kar 48 vajencev. Trenutno se jih 28 šola v Celju. Podjetje zaposluje delovno silo tudi na domu. To so v glavnem gospodinje, ki se redno ne bi mogle zaposliti in jim tak na- čin dela pride kar prav. Število zaposlenih se bo prihodnje leto precej povečalo, če bo dokončana adaptacija osnovne šole na Radni. Tam bodo ustanovili še en obrat. Na Radno bodo preselili tudi upravo. Obrat v mestu bo ostal. V izpraznjenih upravnih prostorih bodo uredili skladišče in priučevalnico, ki je sedaj ločena od podjetja. Solo na Radni bodo preuredili z lastnimi sredstvi. Z razširitvijo bodo v podjetju izboljšani tudi delovni pogoji. »Jutranjka« letos uspešno izpolnjuje letni plan. Pravzaprav ga že zdaj precej presega. Realizacija je konec oktobra znašala 430 milijonov dinarjev. Planska predvidevanja so bila v začetku leta zelo skromna, saj so tedaj planirali komaj 350 milijonov bruto produkta. Leto bodo skoraj zagotovo zaključili z realizacijo, ki ne bo manjša od pol milijarde dinarjev. V podjetju razmišljajo tudi o prodaji konfekcije na tuja tržišča. Do sedaj so vse izdelke proizvajali le za domače potrošnike. Na inozem- Kaj je novega v Čelovniku? 0 Hribovsko naselje Ce-tovnik z zaselkom Pleš potrebuje dobro kolovozno pot. Sevniška in laška občina se že dogovarjata o skupni uredi tv; te poti. f Ko jc predsednik SZDL Loka tov. Mine KuJeto nedavno pobiral članarino za leto 1964, so vsi Celovničani plačali, razen tega pa se je v organizacijo SZDL vključilo še šest mladincev. (J) Že petič se je na odvzem krvi 23. oktobra v Loki javila Terezija TJrgelj iz Ce-lovnika in prišla ićljub slabemu vremenu med prvimi. Naj ji bo na tem mestu izre čena javna zahvala! bra. 0 Razen Frančiške Povše in železniškega upokojenca Franca 2eleta imajo že vsi Celovničani elektriko. Ker ta dva sama nista zmožna financirati napeljavo, jima bo treba pomagati. Od sosedn:. Mesojedčeve hiše bi bilo treba postaviti le 6 električnih drogov. S. Sk. Nakupu jemo v Sevnici »S trgovino smo zadovoljni, samo s cenami ne!« pravita Angela in Alojz Košorok. Srečali smo se v poslovalnici Trgovskega podjetja v Sevnici na Glavnem trgu, ko sta kupovala blago za njen plašč. »Trgovine so res lepo urejene, postrežba pa solidna. Vse metrsko blago kupujeva tukaj, saj imajo lepo izbiro,* meni tovariš Alojz. »Če imaš denar, lahko kupiš, kar ti srce poželi, čeprav se še vedno zgodi, da včasih zmanjka nekaterih stvari. Zdaj je menda težko za elektro mate rial . . .« • Trgovsko podjetje je res lepo uredilo precej svojih prodajaln. Da se to izplača, so videli v poslovalnici štev. 1, Tovarišica Angela Košorok razlaga, kakšne reverje želi imeti na plašču, da se bosta z možem lahko sporazumela, koliko blaga jc treba kupiti kjer promet še vedno narašča, odkar so trgovino adaptirali, in doseže včasih tudi 2 milijona na dan. Težave so n skladišči, saj imajo blago zdaj kar na petih krajih. Trenutno se tudi ne da najeti sredstev za obnovo lokalov, ki lii jih še radi preuredili. Do sedaj so za vse adaptacije Izkoriščali svoja sredstva. Letos bodo Imeli prometa za 1.6 milijarde, čeprav so imeli plan le za 1,371 milijarde. Zdaj nameravajo najprej urediti trgovino za železnino, barve in gradbeni material, zidali pa bodo v Krmelju, Boštanjit in na Blanci. * Ivica Antigoni ln Marija Hladnik prodajata v poslovalnici Številka 7. Marija pravi: »Ce je prodajalec dobre volje, Je tudi stranka bolj razooložena za nakupovanje. Mi pa smo toliko bolj dobre volje, za kolikor stranka več nakupi .. .« Ivica najraje prodaja čevljarsko klince, ker ji gre vedno na smeh. kadar jih kdo zahteva: »Veste, enkrat jih je nekdo za celih pet dinarjev nakupil . ,'.« ski trg se bodo usmerili po dograditvi obrata na Radni. Za poskus so poslali kolekcijo svojih izdelkov v Francijo in Anglijo. Naleteli so na' dober odziv. V obeh deželah se zanimajo za tovrstne izdelke in jih bodo prav gotovo naročili ob prvi resni ponudbi. Za sedaj so kapacitete za zadovoljitev naročil iz tujine žal še premajhne in delovni kolektiv si prizadeva, da bi čimprej uresničil načrte o nadaljnjem razvoju svojega podjetja. nti..................".................-'ift""ltl'ir'........iiiiimimiiumiDM MALI OGLASI V NAŠEM LISTU VAM PRINESEJO ZANESLJIV USPEH! Pogled na Sevnico s »kranjske strani. Sevniška razstava gospodarstva in urbanizma Razstava, s katero so sevniška podjetja počastila letošnji občinski praznik, je prijetno presenetila vsakega obiskovalca. Gasilski dom v Sevnici je za teden dni oživel. Ljudje se zbirajo v razstavnih prostorih od jutra do večera. Z enakim zanimanjem se ustavljajo v dvorani meščani in obiskovalci iz okolice. Razstavni prostor je prijetno urejen. Za to so poskrbeli vsi razstavljale i, na pomoč pa jim je priskočila še vrtnarija kmetijske zadruge, ki je poživila prostor s sobnim in drugim zelenjem. Svoje izdelke so prikazala na tej razstavi vsa večja sevniška podjetja. Največ prostora zavzema KZ »Zasavje«, ki razstavlja sadike jablan iz drevesnice na Čanju, hmelj, razne vrste pšenice, sortna jabolka in razne poljščine. Lepo je urejen tudi razstavni prostor »Jugotkanina«, v katerem obiskovalci lahko vidijo, kaj vse bi lahko izdelovali iz lesa, ki ga sevniška lesna industrija žal še mnogo premalo izkoristi. Nazorno sta se občinstvu predstavili tudi obe konfekcijski podjetji, »Lisca« in »Jutranj ka«. Za obiskovalce je vsekakor zanimiv razstavni prostor Mizarske produktivne zadruge. Ob lepo izdelanih stilskih kosih pohištva se ustavi sleherni obiskovalec. Svojo dejavnost je lepo prikazala tudi Kopitarna, obrat kmetijsko gozdarskega podjetja Brežice, Komunalno podjetje iz Boštanja in še nekateri razstavljalci. V drugem nadstropju gasil- skega doma je hkrati z gospodarsko razstavo odprta tudi urbanistična razstava. Na njej je prikazan ureditveni načrt Sevnice in Šmarja. Obiskovalci si nadalje lahko ogledajo zazidalna območja in šolske okoliše v občini. Razstavljen je tudi urbanistični načrt za območje Kr-melja. Ta razstava privablja nekoliko manj ljudi kot gospodarska. Prihajajo predvsem tisti, ki jih zanima bodoča urbanistična ureditev Sevnice ali Krmelja. V pritličju doma jc kmetijska zadruga iz Krmelja poskrbela za okrepčilo obiskovalcev razstave. Prodaja vse vrste mesa in mesnih izdelkov ter toči pristno vino iz malkovških vinogradov. Osnovno šolo v Boštanju popravljajo Osemletka v Boštanju ima 286 otrok in 9 učiteljev. Mladina osnovne šole je za občinski praznik pripravila proslavo. Sodelovala bo na šahovskem turnirju, pripravili pa so tudi mladinsko konferenco. Na šoli deluje krožek. V svojih vrstah vključuje atlete, košarkarje, odbojkarje, ro kometaše. Zdaj bodo začeli še z orodno telovadbo in s folkloro. Na šoli deluje tudi šahovski krožek. Višji razredi imajo razredna in medraz-redna tekmovanja med po- samezniki in ekipami, tako da zberejo najboljše igralce na Soli. Ti nato tekmujejo v občinskem merilu. Lani so biti drugi, tako pri fantih kot pri dekletih. Na šoli pa delujeta tudi recitacijski in glasbeni krožek. Oba sta bila ustanovljena letos. Pevcev je v obeh zborih 150, od tega 90 v zboru za višje razrede in 60 v zboru za nižje. Recitatorji so prav tako delavni in bodo skupaj z dramatskim krožkom pripravili igro za novo leto. Poudariti velja, da so vsi krožki množično obiskani, čeprav so nekateri učenci oddaljeni od šole tudi po 11 kilometrov. Ker prav zdaj pre-zidavajo nekatere prostore, je zelo malo prostora. Tako so zaradi dolgov zaprli mlečno kuhinjo in bodo v njej zaenkrat imeli zbornici. Prav tako ob slabem vremenu ne morejo imeti telovadbe, ker popravljajo tudi telovadnico Partizana. Kljub temu jim dobre volje ne zmanjka in pravijo, da se bodo še naprej dobro pripravljali v vseh krožkih. V Tržišču smo nabrali marsikaj nouega • Na krajevni konferenci organizacije SZDL v Tržiču so se člani pred dnevi ob navzočnosti ljudske poslanke Erike Grilc pomenili o delu. Poročilu, ki ga je podal predsednik Vinko Okorn, je sledila razprava, v kateri so načeli urejanje vaških poti, gradnjo prepohrobnega kulturnega doma, v katerem bi lahko bila tudi stanovanja za učitelje, ki zdaj domuje-Jo v podstrešnih sobicah, popravilo krajevnega pokopališča Jn popravilo občinske stavbo, za katero se nihče ne briga. Okoliški kmetje so se pritoževali, da še vedno plačujejo davke na zemljo, ki jo že podružbljeraa. Na konferenci so razen ostalega sklenili povečati članstvo ZSDL.ter prirediti v zinuski sezoni več predavanj. • Organizacija ZB Iz NOV se pripravlja na letno konfe- renco, ki bo prve dni decembra. Do takrat mora biti pobrana vsa članarina. 9 Na roditeljskem sestanku v tržiški šoli je bilo slišati precej kritike na račun staršev, ki se premalo ali pa sploh nič ne zanimajo za šolsko delo in učenje svojih otrok. Kot so ugotovili na roditeljskem sestanku, pa žal prav teh staršev ni nikdar v šolo, kjer bi lahko izvedeli marsikaj koristnega o tem, kako naj pomagajo šoli pri vzgoji mladega rodu. Prizadete starše vabimo, naj prisluhnejo tem besedam! 9 Društvo prijateljev mladine iz Tržišča pripravlja za občinski praarvlk proslavo no Malkovcu, kjer bodo pred spomenikom padlih podožtu cvetje 4n vence ter izvedUi program z govorom, pevskimi točkami tn rccltoeiijnirni. 9 Lovska družina Tržišče je na nedavnem posvetu sklenila iavesti več b rak od za Dokončevanje roparic. Dogovorili so se, da lahko vsak lovec ustreli le 2 zajca in 2 fazana, obvezno pa mora sodelovati, pri pokonoevanju dlaika«tiih tn pernatih roparic. M. Matični urad Studenec Julija Je rodila Ana Kozinc ls Gor. Orl — dečka. Porok ni bilo. Umrli m: Uršula Trčok, gospodinja Jz Gor. Orl, 77; Jakob Pl-snnsld, vzdržovanec lz Impoljoe, BO; Marija Soln. oskrbovanje a ta Impoljce. 74; Matija Mlakar, kmet ta RovUč, 76; Neža Rode, posestni ca te Arla. 66. ■ Motri Medno Je dobil 14,6 milijona dinarjev kredita za adapta-oijo kopalndo. eloktroinsialačljo, napeljavo telefonov v sobe, tlakovanje dvorlača ln Izpopolnitev gostinskega Inventarja. KOMUNALNA BANKA CELJE s podružnico CELJSKO MESTNO HRANILNICO IN Z EKSPOZITURAMI v Žalcu, Mozirju, Laškem. Slovenskih Konjicah, Šmarju pri Jelšah. Šentjurju, Rogaški Slatini, Krškem, Brežicah in SEVNICI SPREJEMA HRANILNE VIOGE IN JIH OBRESTUJE OD 6—7«/.. VLAGAJTE PRI KOMUNALNI BANKI CELJE ALI NJENIH POSIX>VNlH BKOTAH, KJER JE VAS DENAR VARNO IN KORISTNO NAI/I2EN! KOMUNALNA BANKA CELJE Šolarjem -šahistom s Telč - javna pohvala! V okviru proslav občinskega praznika Je šahovski klub »Milan Majcen« v Sevnici organiziral vrsto prireditev, ld so lepo uspele. 6. novembra so tekmovali sedmi In osmd razredi osemletk. Sodelovalo je sedem deških in ena dekliška ekipa Po razburljivih igrah le zmagala Sevnica I. v postavi Jazbec I.. Jazbec II., Kranjc. Pro-senik Zbrali so 20 točk in osvojili lep pokal. Vrstni red ostalih je tak: Hiišta.jn 19, Sevnica II. 18. Tržišče 16, Telče (mešana ekipa!) 15. Klanca 12 in pol, Šentjanž 9, (deklice) 2 in pol. Dekliška ekipa Šentjanža je kot zmagovalec pri dekletih dobila diplomo. Omembe in pohvale vreden Je nastop šole Tolče, ki je prehodila 24 km tlulgo pot, da je lahko tekmovala. Tudi na tekmovanju so pokazal: vrorno disc'plino! Na sobotnem brzoturrurjn članov, ki se ga je udeležilo le 11 šahistov, je zmagal Jože Maurer, ki je zbral 8 točk in pol. Za zmago je dobil tudi prehodni pokal. Njemu so sledili Ttmer (7 in pol), C.ačnlk (7), Brelih in Resnik <6 in pol), Derstvenšek (61, Debelak '4 in pol). Cerjafc (3 in polh Novak (3), ter Jerman in Možic -, Umrla Je Jertofa Beoolo 1» *" da pri Otočcu. 89 let. ti POLKNJSKI LIST BETI: letos desetkrat večji izvoz Posledice integracijskih procesov, ki so bili v zadnjih dveh letih uresničeni v trgovini, je že čutiti tudi v proizvodnji. Proizvodna podjetja se morajo odločati bodisi za majhno, obrtniško proizvodnjo specialnih izdelkov, ali pa za velikoserijsko proizvodnjo, ker zahteve v trgovski mreži nudijo samo ti dve možnosti. Tovarna Beti v Metliki se zategadelj usmerja v specializirano velikoserijsko proizvodnjo. Obrat v Metliki izdeluje svileno in sintetično trikotažo, obrat v Črnomlju žensko vrhnjo trikotažo, obrat v Dobovi pa bombažno konfekcijo. Letni plan, ki jim nalaga proizvodnjo v vrednosti 2 milijardi in 100 milijonov dinarjev, bodo dosegli in presegli. Do konca oktobra so ustvarili 1 milijardo 670 milijonov dinarjev zaračunane realizacije. Veliko si obetajo od izvoza v novembru in decembru, saj bo v- teh dveh mesecih zapustilo Beti pre- cej zajetnih pošiljk, namenjenih na tuja tržišča. Preko vsega leta je bilo v Beti povprečno zaposlenih po 603 ljudi, v novembru pa jih je 730. V centralnem obratu v Metliki je ta mesec 417 zaposlenih. S tolikšnim številom zaposlenih delavcev se že pripravljajo na plan v prihodnjem letu, saj bo Be- Suhorskemu LEPISU se je obrnilo na boljše Lesno predelovalni obrat Lepiš na Suhorju je konec septembra letos ustvaril 200 milijonov dinarjev plačane realizacije in s tem dosegel 74 odst. plana, v proizvodnji Pa so plan dosegli z 80 odst. V primerjavi z lanskim letom je plačana realizacija letos za 37 odst. večja kot lani, proizvodnja pa za 45 odstotkov. Materiailne stroške 80 do konca septembra dose- gli z 69 odst. in so prvič, odkar kolektiv obstaja, pod plar niranim. Prav tako so letos prvič ustvarili 8 milijonov dinarjev čistega dohodka, ki je v tričetrtletju za 11 odst. večji kot je bil planiran in je s tem hkrati za 321 odst. večji kot je bil lani. Kot vse kaže, so v Lepisu zlezli na zeleno vejo in se bodo v bodoče laže borili s težavami kot doslej. ti v letu 1965 naredila za 3 milijarde 160 milijonov vrednosti in pri tem izvozila za najmanj 425.000 dolarjev svojih izdelkov na tuja tržišča. V prihodnjem letu bodo delali približno enake izdelke kot letos, le izbiro bodo povečali, poleg tega pa bodo začeli delati tudi diolen zavese, ker so potrebne stroje za to že dobili. Opuščali bodo enostavne proizvode in se usmerjali na kvalitetnejše izdelke. Od vsega, kar so v Beti letos dosegli, je prav gotovo najpomembnejši izvoz. Lani so izvozili vse leto za 28.612 dolarjev izdelkov na tuja tržišča, letos pa bodo do konca decembra izvozih 10-krat toliko ali za nekaj več kot 300.000 dolarjev. Letni plan izvoza za 1964 je obvezoval kolektiv Beti izvoziti za 80.000 dolarjev izdelkov in sicer za 30.000 dolarjev na zahodna tržišča in za 50.000 dolarjev na vzhodna. Do konca septembra so na zahodna tržišča izvozili za več kot 46.000 dolarjev, na vzhodna pa za več kot 50.000 dolarjev izdelkov. V novembru in tja do 15. decembra bodo iz Beti poleg tega poslali še več velikih pošiljk: za 170.000 dolarjev izdelkov na vzhod in za 37.000 dolarjev v blagu, ki ga bo konfekcijska industrija, predelanega v perilo, v nato izvozila na zahod. V začetku leta izdelani plan izvoza bodo torej v Beti letos presegli za približno 250 odstotkov. Po sredi ni napačno planira- nje, pač pa to, da so se z Jugobanko pogodili za posebne dolarske kredite in na osnovi teh za toliko povečali izvoz. Tolikšna udeležba Beti pri izvozu je vsekakor spodbudna in kaže na to, da se kolektiv resno loteva velike skupne naloge našega gospodarstva. To, da bodo prihodnje leto izvoz povečali še bolj in izvozili za najmanj 425.000 dolarjev svojih izdelkov, pa smo že omenili. Slab promet na novomeškem sejmišču Zaradi slabega vremena in sejma v Šentjerneju, ki je bil prav tako v ponedeljek, 9. novembra, je bilo ta dan na novomeškem sejmišču dosti manj prometa s prašički kot sicer. Naprodaj je bilo 646 manjših in le 18 večjih pujskov, za katere so zahtevali 6.500 do 29.000 dinarjev. Prodanih je bilo 581. Kupci so prišli tokrat tudi s Hrvaškega in z Notranjskega, manj pa je bilo domačinov. Takole sta se dva varilca iz Kovinske delavnice v Sevnici 30. oktobra lotila dela na svežem zraku pred delavnico, potem ko je po večdnevnem deževju prišlo do majhne razjasnitve Industrija obutve bo presegla plan Drva dražja od taninskega lesa »Jugotanin« Sevnica, sedaj obrat usnjarskega kombinata »Konus« iz Slovenskih Konjic, je letos delal z zmanjšano kapaciteto. Eden izmed poglavitnih vzrokov za to je pomanjkanje lesa za taninsko proizvodnjo. Do te krize verjetno ne bi prišlo, ^ b' bile cene gozdnih proizvodov bolj u<-X!aderie med seboj. Taninski les je cenejši kot so drva, zato je razumljivo, da ga primanjkuje. Kilogram taninskega lesa velja šest dinarjev in pol. Kubični meter tehta 600 kilogramov in je torej po sedanjih cenah vreden 3.600 dinarjev, kubični meter prvorazrednih drv pa 6.500 dinarjev. Tanin izlužujejo iz hrastovega in kostanjevega lesa. Tega lesa potem ne predelujejo, ampak vsega pokurijo in Porabijo le za vir energije. °b splošnem pomanjkanju lesa to ni gospodarno, zato nameravajo zgraditi obrat za proizvodnjo kemične lesovine. Projekt je že napravljen. Tudi možnosti za uvoz strojne opreme imajo. Ce bodo dobili potrebna dinarska sredstva, bo investicija zaključena 1966. leta. V tem primeru bi naslednje leto že lahko sklepali pogodbe z odjemalci. Zaradi izredno velikih potreb domačega trga v »Jugo-tatinu« letos ne bodo izpolnili izvoznih obveznosti. To je škoda, kajti cene so v tujini zelo ugodne. Neizpolnjene pogodbe imajo lahko daljnosežne posledice.:.- kajti veliko, laže je kupea zgubiti kot pa spet pridobiti nazaj. —ey. Na Bučki urejajo klubski prostor v zadružnem domu Pri krajevnem uradu je bila pred kratkim ustanovljena sekcija za komunalne zadeve, ki bo vsaj začasno nadomestovala krajevno skupnost. Novoustanovljena sekcija je začela urejevati najprej klubski prostor. Manjši prostor v zadružnem domu bodo preuredili, prenesli vanj televizor in če bi kasneje lahko kupili še gramofon, šah in nekaj iger, bi bil klub na Bučki lahko prijetno zatočišče mladih' v dolgih zimskih večerih. Televizor imajo na Bučki sicer že dve leti, vendar ga pozimi nihče ni mogel gledati, ker je bil postavljen v veliki nezakurjeni dvorani. V manjši sobi. ki bo vedno kurjena, pa bodo vaščani radi , spremljali televizijske oddaje. V novomeški Industriji obutve se proizvodnja in prodaja izdelkov letos zelo lepo odvijata. Naročil je na pretek, tako da bi jih komajda zmogli, če bi imelo leto namesto 12 kar 15 mesecev, kot so povedali. Konec oktobra so uresničili 96,5 odst. z letnim planom predvidene realizacije in so bili za 23.64 odst. nad dinamičnim planom. S proizvodnjo so že presegli za letos planirano realizacijo, letni plan realizacije pa bodo dosegli še ta mesec. Svojih izdelkov letos niso izvažali, vzorce čeyljev, ki jih nameravajo prodajati na tujih tržiščih, pa so že predložili kupcem v Avstriji in v češkoslovaški. Tuji kupci so se o poslanih vzorcih pohvalno izrazili, pogajanja za sklenitev pogodb pa so v teku. Do konca oktobra so v Industriji obutve izdelali približno 165 tisoč parov čevljev raznih vrst. Večji del so bili to težki čevlji. Kakšnih posebnih težav s surovinami nimajo, precej preglavic pa jim povzroča nenehno dviganje cen surovin. V okviru poslovnega združenja obutvene industrije se odvija akcija, s katero skušajo doseči, da bi to industrijo oprostili plačila 15 odst. prispevka iz dohodka in da bi prometni davek omejili na največ 5sodst. me- ro. Lani ustvarjeno razmerje med osebnimi dohodki in skladi je bilo v Industriji obutve 84:16, letos pa bodo, kot vse kaže, to razmerje porušili v škodo skladov. Osebni dohodki so se letos povečali deloma zaradi splošnih teženj, deloma pa tudi zaradi draginjskih doklad po poletni podražitvi. Glede cen surovin in ostalega so povedali tako: osnovne surovine, kot so koža, podplati in drugo, so se od I. polletja dalje podražile za 8 do 10 odst., kovinska galanterija, klinci, vezalke, sukanec in razen drobni material pa povprečno za 20 odst. Po--amezni pomožni materiali (kot so npr. kopita) so se podražili celo za 100 odst. Nič bolje ni z vzdrževanjem strojne opreme, ker obrtna podV jetja, h katerim se morajo zatekati zaradi popravil, niso pod kontrolo cen in so svoje usluge močno podražila. Vse to sili kolektiv k opuščanju izdelkov, ki ne nudijo zadostnega dohodka. To jim povzroča precej preglavic prt poslovanju s kupci, saj je večina pogodb sklenjenih za leto dni ali pa za najmanj pol leta vnaprej. Ker se cene surovin stalno zvišujejo, se šele nato, ko so pogodbe že sklenjene, pokaže, da izdelka ne bodo mogli prodati po dogovorjeni ceni. Zvišanja cene ne morejo doseči, proizvodnjo izdelka morajo opustiti, kupci pa seveda v taksenih primerih godrnjajo. Črnomelj dobi turistično pisarno Te dni bodo začeli urejati lokal na Kolodvorski cesti, kjer je bila doslej prodajalna čevljev Borovo, za potrebe turistične pisarne, ki jo nameravajo odpreti še letos. Domače Turistično društvo si že dalj časa prizadeva dobiti urad, ki bo izletnikom in tujcem lahko nudil vse potrebne informacije, organiziral bo izlete za domače prebivalstvo, prodajal bo belokranjske spominke in posredo- val nočnine v zasebnih stanovanjih. Tako pisarno Bela krajina res potrebuje, saj prihaja vedno več gostov, še več pa jih pričakujejo, ko bo gotova cesta od Metlike do Črnom- Q_ČGM RAZPRAVLJAJO KOMUNISTI V ČRNOMALJSKI OBČINI PRED KONGRESOM Komunisti o proizvodnih problemih Komunisti, zaposleni v gospodarstvu črnomaljske občine, so v zadnjem času v okviru predkongresne dejavnosti znotraj osnovnih organizacij razpravljali o pred k>gu novega statuta " ZKJ, nkrati pa razčlenili vrsto Problemov, ki zadevajo uresničevanje letošnjega družbe. neK» načrta in proizvodnjo v ^^BMknih delovnih organi-j^'Jah. /,a gospodarstvo ob-, Črnomelj velja splošna """Ujvttev, da Je letos do-^R'o precejšen napredek, saj f^a Indeks ustvarjene pro podnje v 9 mesecih letos Jv°Ra leta v primerjavi z ^'m obdobjem minulega le-|* l4«.6 odst. Največje uspe ,* Pa je zaboležila Industri j • kjer znaša Indeks celo •-.H ocUtotka. Ob doseženih • Puhih na seveda ne gre za-J~,M»rjali raznih težav, ki J?rt'miJajo proizvodnjo do-v -delovnih kolek- tivih črnomaljske občine. Z njimi so se komunisti skupno z organi samoupravljanja in sindikatom dnevno srečevali. V ilustracijo naj omenimo nekaj primerov. Tovarno kondenzatorjev v Semiču že vseskozi spremlja pomanjkanje reprodukcijskega materiala iz uvoza, zaradi pomanjkanja deviznih sredstev. Zato so se komunisti v tovarni zavzeli za pove-čanjo izvoza, s katerim si bodo sami ustvarili potrebna devizna sredstva za uvoz reprodukcijskega materiala. Prvi uspehi so že vidni, saj so se že začeli uveljavljati na zahodnem tržišču, v Indijo pa so celo prodali kompletni Inženiring za gradnjo podobne tovarne za potrebe indijske Industrije. Izdelali so tudi že precej opreme za to tovarno, izobražujejo pa tudi potrebne kadre, ki bodo vo dili proizvodnjo v indijski tovarni kondenzatorjev. Prav tako so se komunisti močno zavzeli za odpravo osebnih dohodkov izpod 30.000 dinarjev. Reči je treba, da so v tem tudi že precej uspeli, saj Je le še malo zaposlenih z mesečnimi prejemki pod trideset tisoč dinarjev, medtem ko jih je bilo še spomladi precej, ki so zaslužili celo manj kot 25.000 dinarjev na mesec. Ko bodo aktivirali nove naložbe, se bo precej po večala storilnost, leta pa bo še bolj vplivala na porast osebnih /lohodkov zaposlenih Se zlasti se je, letos pčve-čula proizvodnja v /ele/oli varni »Belt«. Omeniti velja, da so letos komunisti v tesnem sodelovanju s samo upravnimi organi in sindikatom uspeli urediti notranje razmere v podjetju. Z demo kratlzacijo odnosov, ki so močno pripomogli k boljie mu delovnemu vzdušju, so posredno vplivali tudi na boljše rezultate v proizvod nji. Medtem ko lani niso ustvarili skoraj nobenih skladov, se je letos nabralo v skladih že precej sredstev. Z mehaniziranjem proizvodnje v kovinskem obratu in v livarni se je povečala • tudi storilnost, ki je vplivala, da so se povprečni osebni dohodki zaposlenih letos povečali od 29 na 36 tisoč dinar jev. Ustvarili so si tudi ugod nejše pogoje za izvoz. Za avtomobilsko industrijo v vzhodni Nemčiji namreč pri pravljajo večje število zavornih bobnov. Se vedno pa se komunisti v »Beltu« ubada jb s pomanjkanjem strokovnih kadrov, saj imajo le ene ga inženirja metalurga. Tudi v rudniku Kanižarica so v oktobru kljub težkim delovnim pogojem dosegli re kordnu proizvodnjo 8000 ton premoga. Komunisti pa v svojih razpravah nenehno . ugo tavljajo, da je, treba zavoljo pomanjkanja delovne sila nujno mehanizirati transport in sam odkup v jami Da bi aktivirali že vložena sredstva v separacijo in vpadnik, bo treba vložiti še okoli 400 milijonov dinarjev za mehanizacijo v jami, s čimer bodo povečali proizvodnjo za enkrat. Najtežje je stanje v Bel-sadu, kjer so komunisti še vedno v negotovosti o perspektivi podjetja. Jasno jim je, da pri sedanjem obsegu proizvodnje ni perspektive. Tudi razgovori s številnimi podjetji, ki naj bi uredili v prostorih Belsada tako ali drugačno proizvodnjo, doslej — po nekaj letih — še niso rodili sadov. Zadnje razprave teko s »Tekstil-in-dusom« iz Kranja. Komunisti v Belsadu menijo, da je treba čimprej tudi temu — okoli 50-članskemu — kolektivu začrtati jasno perspektivo. Vendar so za zdaj sami v tem hotenju brez moči. O proizvodnih in drugih problemih' znotraj delovnih organizacij pa so v predkongresni dejavnosti razpravljali tudi komunisti v drugih vejah gospodarstva črnomaljske občine. 185 NOVIH NAROČNIKOV V zadnjih tednih se je na naš tednik na novo naročilo 185 ljudi: 123 t občinah KOČEVJE in RIBNICA. 62 pa iz občine BREZICE. Danes bodo pismonoše v občini SEVNICA brezplačno razdelili vsem tistim družinam in posameznikom, ki še ne prejemajo Dolenjskega lista na svoj naslov, 1500 izvodov današnje številke našega tednika. Vaš pismonoša ima za vas pripravljeno prazno naročilnico — izpolnite jo in ie prihodnji teden boste naš domači pokrajinski časnik začeli redno dobivati na svoj naslov! CE SE NA DOLENJSKI LIST NAROČITE DANES, GA BOSTE DO KONCA LETA 1904 PREJEMALI BREZPLAČNO! UPRAVA LISTA Ija in kasneje vse do Vinice in Luizianc. Sosednji prostor v tem lokalu bo urejen za sestanke turističnega društva. Ker imajo v Črnomlju vse organizacije premalo prostora, bo tu domovalo še Planinsko društvo. n«:t) DOLENJSKI LIST 7 PISMA UREDNIŠTVU POSTA NAJ NAM POMAGA! Tovariš urednik! V Brusnicah imamo man) pravic kot pred pol stoletja! Takrat smo lahko sprejemali in oddajali pošto, zdaj, z novim delovnim časom, pa tega ne moremo. V zaselek Bendje ne nosijo pošte. Do zdaj so otroci, ki so v Brusnice hodili v šolo, po končanem pouku lahko sprejemali m oddajali poštne pošiljke. Zdaj pa morajo otroci biti ob osmih v šoli, medtem ko poštna uslužbenka dela le do 11. ure, nato pa v šoli posluje kot tajnica. Tako otroci ne morejo sprejemati poštnih pošiljk, zlasti še, ker med odmorom ne smSjo zapustiti šole in tako ne morejo na pošto. ' Menim, da bi brusniška pošta lahko v današnjem času dala prizadetim vaščanom vsaj toliko olajšav, kot so jih imeli pred petdesetimi leti, ali kot jih imajo vse ostale pošte! JOŽE MILKOLIČ, Bendje, p. BRUSNICE DOKLEJ BLATO v BRŠLINU? Tovariš urednik! Vsakdo, ki ga je tak ali drugačen opravek napotil skozi Bršlin, tega kraja ne bo zlepa pozabil. Pozabil ga ne bo zato, ker je moral ob dežju gaziti blato, če je bilo suho, pa požirati oblake prahu. Kaj naj rečejo tisti, ki v Bršlinu stanujejo, je drugo vprašanje. Ko mislimo na blato ali. .prah, mislimo predvsem na del bršlinske ceste od železniška rampe do križišča, kjer se odcepi cesta proti Prečni. Tega pol kilometra ceste morajo prebivalci prehoditi, najsi gredo potem v katerokoli smer. Ta cesta je stara kot Bršlin, sto let ali več, na njej pa se ni nič menjalo. Kar ie moderniziranega na njej, so le motorna vozila, ki v velikem številu vozijo po cesti in z blatom obmetujejo Bršlinčane. T} tudi peš poti nimajo, da b; se blatu lahko izognili. Kaj moremo, ko pa urba nisličnega načrta Bršlin še nima, ali pa morda ni dovolj finančnih sredstev za cesto! Tako bo rekel vsak, ki je taka pojasnila slišal od pred-stavnikov na zborih volivcev in Socialistične zveze. Ugotavljamo, da so občani vprašanje pravilno razumeli, seveda tako, kakor jim je bilo pojasnjeno. Zakaj vozijo na cesto ilovico namesto gra-mozar pa najbrž nihče ne ve, tudi tisti ne, ki to dela, čeprav z dobrim namenom, da bi ustregel ljudem. Toda ker zemlja ne spada na cesto, se prebivalstvo upravičeno sprašuje, doklej se bo to dogajalo? Ljudje v Bršlinu se sprašujejo, zakaj ne bi občina pomagala urediti tega dela ceste vsal toliko, kot je nujno potrebno. Na zboru volivcev 27. oktobra letos so občani poleg ostalega obravnavali . tudi to cesto. Menili so, da se s tem, ko se dova-ta na cesto zemlja namesto gramoza, sredstva mečejo stran. Predsedujoči na zbo ru volivcev so obljubili, da bodo o tem obvestili podjetje, ki to cesto popravlja. Stanovalci v Bršlinu pričakujemo, da se bo, stanje na te; cesti spremenilo ie v bližnji prihodnosti. NIKOLA CULUM BRŠLIN 46 »ALI BODO CESTE ZTd NEPREVOZNE?« Tovariš urednik! Pod gornjim naslovom fe bil v vašem tedniku 5. novembra objavljen članek tov. Damjana Vahna iz Kapel, v katerem kritizira stanje posameznih cest na območju občine Brežice. Menimo, da si pisec članka ni ogledoval cest in se prav tako ni posvetoval s strokovnjaki za ceste, da bi ugotovil dejansko stanje, temveč je enostransko opisal neresnično stanje cest. Za cesto Dobova—Kapele— Zupelevec lahko trdimo, da je v dobrem stanju. Prav tako ni resnično, da bi bila ta cesta spomladi zaprta. Tudi druge ceste niso v tako slabem stanju, kakor pisec član ka zatrjuje, ker se promet na njih odvija normalno. Res je, da so bile ceste ob zadnji katastrofalni poplavi oziroma v času zadnjega stal nega deževja precej poškodovane- Skupščina občine Brežice je takoj formirala komisijo, ki naj ugotovi škodo na cestah in komunikacijskih objektih. Komisija si je ogledala ceste in objekte na njih 29. oktobra. Takoj po tem so bile ceste zopet popravljene. Ce bi bile ceste res takšne, kot jih pisec članka opisuje, bi bile zaprte in se po njih promet ne bi odvijal. — S takšnim člankom^ pisec ne obvešča javnost o resničnem stanju cest. Menimo, da ie takšen način pisanja skrajno neodgovoren in smešen. Sicer se pa ne čudimo, ker pisca članka dobro poznamo. SKUPŠČINA OBČINE BREZICE TAKO OBNAŠANJE MLADINCEM NI V ČAST! Tovarištđircdnik! Pred kratkim sem si hotel ogledati kino predstavo v kinu Svoboda Rudnik pri Kočevju. Ze pri vhodu v dvorano mi je priletel v glavo zvit papirček. V parterju je bila živahna gruča fantov, ki je pošiljala silno neslane opazke nekomu na balkonu. Ko se je film pričel, pa so skakali preko stolov do svojih sedežev. Med predvajanjem filma je bilo slišati bolj njih kot pa film, ker so vzpostavili zvezo s kolegi na balkonu. Ne morem napisati vsega, kar sem videl in slišal, ker me je sram! Četudi sem zatisnil ušesa, sem vseeno slišal glasen smeh, psovke, žvižganje, kašljanje, tako da nisem mogel vzdržati pri predstavi. Vstal sem in šel, pred vrati pa je priletel še en ogrizek, vendar me ni zadel. Mladincem iz Rudnika tako obnašanje ni v čast, zato bi jih moral kdo poučiti o dostojnem obnašanju v ki-nodvorani. Kaj meni o tem uprava kina? Jaz vem, da sem v to dvorano zašel prvič in zadnjič! IVE STANIČ, KOČEVJE Prihodnje leto nov zdravstveni dom V Adlešičih in okolici že 7 televizorjev Lota 1962 so v AdlešiSh dobili prvi televizor, katerega je vaškim krajevnim^ organizacijam« poklonilo podjetje Dela-maris iz Izole. Od takrat dalje so Jih začeli kupovati tudi zasebniki, tako da je danes v Adk\ši£h in bližnjih-vaseh že 7 televizorjev. Vaftcani se ob večerih zbirajo pri sosedih, ki Imajo TV sprejemnike, in z zanimanjem slede sporedu, zadnje čase pa so spremljali dogodke na olimpiadi v Tokiu in poročHa o poplavah. Ne tarnal ta. da iz vaše občine ni dovoli člankov v komunskem glasilu! ?a|e se odločite In napišite primeren prispevek, ki bo koristil vsem Za zdravstveno varstvo prebivalstva je v sevniški občini dobro poskrbljeno. V zdravstvenem domu v Sevnici, ki je osrednja tovrstna ustanova v občini, sta bolnikom stalno na razpolago dve splošni ambulanti, dispanzer za žene in otroke ter zobna ambulanta s tehniko in laboratorijem. Prebivalci Krmelja in okoliških krajev imajo svojo zdravstveno postajo s stalnim zdravnikom, babico in bolničarko. Dvakrat na teden prihaja tja zobozdravnik. V Krmelju je tudi lekarniška postaja, da ljudem ni treba po zdravila v precej oddaljeno Sevnico. Zdravstveni dom v Sevnici ima razen tega še pomož- no ambulanto na Studencu. Zdravnik ordinira v njej enkrat na teden. V občini menijo, da takšna mreža zdravstvene službe zadošča potrebam občanov. Ob vsem tem pa je treba opozoriti na to, da razmah zdravstvene službe v Sevnici močno zavira delo v pretesnih in neprimernih prostorih. Dispanzer je v gasilskem domu, zdravstveni dom pa na bregu nad železniško postajo. Lokacija je zelo odročna. Gradnja novega zdravstvenega doma je planirana v prihodnjem - letu. Detaljni načrti zanj so že naročeni. Gradnja tega objekta bo veljala 150 milijonov dinarjev. Občinska skupščina je sklenila, da morajo gospodarske organizacije že letos prispevati zanj dva odstotka čistega dohodka. Na ta način se bo do konca decembra zbralo 14 do 15 milijonov dinarjev. Gradnja bo potekala v etapah, če pa bo mogoče dobiti dovolj denarja, bo zdravstveni dom v celoti lahko zgrajen v letu 1965. V občini je tudi preventivna služba dobro organizirana. Zelo uspešno dela predvsem dispanzer za žene in otroke. Obisk v tem dispanzerju je izredno številen in 40 do 45 odstotkov pacientk prihaja tja iz sosednjih občin. Letos je bila organizirana patronaž-iii služba v Sevnici in Krmelju. Težave so še z babiško službo, kajti na razpise za ta delovna mesta ni bilo prijav. Daleč na vasi ni lahko biti učitelj.. »Tako daleč od sveta ni lahko biti učitelj!« vam potarna domala vsak prosvetni delavec, ki ga srečate v odročnem kraju. Navzlic temu pa mladi učitelji in učiteljice vztrajajo na svojih mestih, se vživijo v okolje in ljudi, med katere jih je zaneslo in v preobilici dela pozabijo na to, da so prikrajšani za kino, za prireditve in še za marsikaj. Eden takšnih je prav gotovo upravitelj Franc V o 1 f, ki že od leta 1954 poučuje na osnovni šoli v Vasi-Fari ob Kolpi. V razgovoru je natresel kopico šolskih težav, katerih je v vseh podeželskih šolah v kočevski občini resda na pretek. , — Stanje na naši šoli ]e nevzdržno! To je popolna osnovna šola, učiteljev pa nas je na njej 6 namesto 10, kolikor bi nas moralo biti! V nižjih razredih imamo kombinirani večoddelčni pouk, t& pouk v višjih razredih pa nam preostanejo vsega trije učitelji! Trenutno deluje na šoli 6 oddelkov: dva v niž jih razredih in 4 v višjih. Imamo dve podružnici: eno v Banji loki in eno v Osilnici. Naša šola je edina popolna osemletka v dolini tja od Banje loke do Osilnice. Učencev je 200, kar 160 pa se jih vsak dan vozi v šolo z avtobusi. Kot smo ugotovili, bo število učencev še nekaj let upadalo, nato pa se bo ustavilo pri dvestotih. Brez mlečne kuhinje pouk ne bi šel, saj sem že povedal, da se dobre tri četrtine otrok vozi z avtobusi, mnogi pa morajo do avtobusa prepeša-čiti dobršen kos poti. Otroci dobijo v šoli toplo enolončnico; starši prispevajo po 12 „Pod šotorom ne bi rad spal nisem še nikdar!" Ni da bi sodil človeka po obleki ali celo priimku. Kaj lahko se zmotimo ... Peskokop pri Čepljah v Poljanski dolini. Visoki kupi peska in strme peščene stene, ki grozijo, da se bodo vsak čas sesule na petero delavcev ob vznožju. Trije od njih so Kazimir, Regina in Anica Hudoro-vac. Peskokop je last vasi, oni pa delajo za podjetje iz Črnomlja. Na dan na-kopljejo 4 do 6 kubikov peska po 700 din. »čeprav se pišem Hudo-rovac,« je pripovedoval Cigan, nimam z njimi nobene zveze. Nisem Cigan, nikdar še nisem spal pod šotorom in nikdar ne bi rad. V Nemški Loki imam svojo hišo, nič posebnega, toda le dom in streho nad glavo, družino, pet otrok, od katerih se trije že šolajo... Ena hči je letos končala šolo, sedmi razred Uči se kar dobro, rad bi jo šolal naprej, pa kako, kje...« Trpek nasmeh, za- mah po peščeni grudi, še en zamah. »Boril sem se za svobodo, bil ranjen in ostal vojni invalid. Bolan sem na pljučih in nesposoben za delo. 2ena dela v peskoko-pu, s hčerko ji pomagava ...« Pripoved je sunkovita, beseda za besedo prihaja iz njega, tu in tam poprime žena Regina, popravi, dopolni, začne novo poglavje iz življenja družine. »Ker sem tako rekoč nepismen, dolgo nisem vedel za svoje pravice, nisem vedel, kaj mi pripada, zato tudi nisem ničesar iskal in zahteval. Šele z letošnjim letom sem uredil priznavalnino za sodelovanje v osvobodilni vojni in invalidnino; priznavalnine imam 8.000 in 1.500 invalidnine. Ni veliko za takšno družino, nekaj je pa vendarle ...« »Rad bi bil kje bliže Kočevja, kjer bi se žena stalno zaposlila, otroci bi se lahko šolali...« Kazimir Hudorovac z ženo in hčerko v peskokopu pri Cepljah V Pečariji Gradac: nevarnost poklicnih obolenj Delovni inšpektor poroča: v obrtnem podjetju Pečarija Gradac obstaja resna nevarnost poklicnih obolenj. Delavci imajo v obratu opravka s svinčevimi preparati, s katerimi barvajo izdelke iz gline, preden jih žgo v peči. Niti vodstvo podjetja, pa tudi delavci se ne zavedajo, kakšna nevarnost preti zdravju ljudi, ki imajo opravka s svinčevimi preparati. Svinec se počasi nabira v krvi, kot jim je povedal delovni inšpektor. Nato pride do nevarnih poklicnih obolenj, ki lahko človeka onesposobijo za delo. V pečariji Gradac je nevarnost toliko večja tudi zategadelj, ker nimajo urejenih sanitarnih naprav. Delavci si nimajo kje umiti rok in nemalokrat jedo z rokami, s katerimi so se malo prej do tikali svinčevih preparatov. Inšpektor jim je pojasnil, da zgolj z umivanjem rok niti zdaleč ne bodo preprečili obolenj. Tudi pri dihanju dobi delavec v kri škodljive svinčeve spojine. Ob koncu se moramo resno vprašati ali so delavci še zdravi in ali ni med njimi takšnih, ki bodo škodljive posledice svinčenih preparatov, s katerimi so imeli opravka, čutili vse življenje. Inšpekcijske službe so zato na kolektiv naslovile resno opozorilo ter svetovale, da je boljše pravočasno ustaviti obratovanje pečarije, kot pa dopustiti, da bodo delavci zdravstveno prizadeti vse življenje. Jože škof LOŠKI VODOVOD BREZ NAČRTOV? Vodovod v Loki je bil zgrajen 1935. in je zadoščal za sedanje potrebe. Zadnje čase je več hišnih posestnikov naredilo priključke za vodovodno napeljavo v hišah. Težava je v tem, ker za loški vodovod ni nobenih načrtov, iz katerih bi bilo razvidno, kod so napeljane vodovodne cevi, hišni posestniki pa morajo zato prekop-ati več zemlje kot bi,bilo treba, ker morajo oevi-iskati. Tovariš Tavčar, ki je do lani skrbel za loški vodovod, dobro ve, kod cevi potekajo, zato bi bilo prav, da bi, dokler je še čas, dali izdelati načrtne. S- Sk. Vsako nedeljo filmska predstava V letošnji jesenski sezoni Je Potujoči kino iz Črnomlja začel redno obiskova"! Adle-šiče. Vsako nedeljo zvečer ob 19 30 url si lahko vaščani oglodajo film in vedno je dvorana polna. Tako imajo tudi ljudje na vasi, posebno pa mladina, vsaj nekaj razvedrila, s katerim sb zelo zadovoljni. mammmmmmmmmmmmmmmiM Kri, ki rešuje življenja V aadnjlh 14 dneh »o darovali kri na novjHneikl trans-fuxU«Jd potit;«*: Fantka KtanMa, Katja Vlci«, Andrej IV.k... Marija Staniča, Lidija Kos, Joic Uhan, Vid Simoni I«, Igor Knoll, Joic Kunip, Joic Slani Ja. Matija ll.irgar, Martin 1'av-lln. Moj* MalcnAck, Borla lllažon, IjuIo Sedaj, lrt-na Mar-lelj, Juata Somrak, Tonul Jereb, dl);ik1 novomeško irtnma-j-.1V; Angela KoAmrlJ, gospodinja 1» Potovrha; Joic IlartolJ. kJcinir ta Bircno vasi Marica KaatrJlc, Anton Jelcnlc, Alana koiukttva KZ Novo mesto: Mirko Fcrbciar, član kolektiva Iskra Novo mesto; Vida Boilč, Mllrna Vlaluvljevlc, IlcJga KroSelJ, Alani koloktlvn Občinsko sodlHo Novo mesto; Tone MarkcJJ lx Javnega. toMlstva Novo mesto; Angela Tlau. Majda Auln. Nlko Golob, Alani kolektivu Osnovnu tola Novo mesto; Marija Klobučar, gcnpodlnja lz Stransko vasi. Frane Senl&ar. Anton Htntlian, Alana kolokuva 1MV Novo monto; Ivan Ceaar, elan kolektivu Novotoka Novo mesto; IBori* Oibolt, Anton Kamin, Joia Hololi, Mllrna Hočevar, Ivan Kramar, Joic Moaetli. Ivan SlmonlA, Marija Avple, Slavka flpec. Anton Dragim, dljukl novomcAkega U«telJl*Sa; Vinko R0U8, Joic Rozman, Joic ZupanclC, Marko fiinalo. StefunU« Flavcc, Frane Ra|k, Janez Krcn, dlani kolektiva Iskra Novo mesto: Joie Robi«, .posestnik ta Sela; Martin Arh, ii Častnega podjetja, Novo mesto. i.. >iiM!iimnjjiiianiHtBiMuiinmiim din na dan za otroka, šolarji v šolski zadrugi pridno obdelujejo vrt, tako- da na njem pridelamo dovolj fižola, zelja in krompirja, mleko v prahu in moko dobivamo od RK, podmladkarji RK pa priredijo vsako jesen še nabiralno akcijo za sadje in poljske pridelke. Letos smo obnovili zunanje lice šolske stavbe, popravila pa so potrebni še nekateri prostori v njej. Predvsem bi bilo treba zamenjati opremo in izpopolniti učila. —In kako se počutite tu na vasi? — Kako se počutimo? Samo dolžnosti, ki jih opravljam, bom naštel, pa sami presodite! Razen tega, da sem upravitelj, imam zato, ker ni dovolj učiteljev, enako učno obveznost kot vsi drugi; sem odbornik občinske skupščine, član sveta krajevne skupnosti, član sveta za šolstvo okraja Ljubljana, član ObO SZDL itd. in še in še . .. Včasih bi res najraje skočil iz kože! Jm. Lopata je zaškrebljala in pesek je zašumel po strgani mreži: In spet lopata in mreža. Enakomerno, z natanko določenimi presledki. Kubik za kubikom, štiri, pet, šest. Po sedemsto dinarjev ... F. brivec Za Korenetove trojčke še 4.000 din Naši bralci se niso pozabili trojčkov v Segonjah pri Skocjahu, za katere smo zbirali prispevke. Minuli teden smo dobili Se dva prispevka po 2.000 dinarjev, ki sta jih plačala Karel Grm in Jože Turk iz Kočevja, ter Franc in Mirko MiheJič iz Kočevja. Vsega skupaj je bilo doslej vplačanih pri blagajni Dolenjskega lista ali na bančni račun 540.507 din. DO LEN I S KI L 1 a T St.45 (763) Sevniški dom učenosti in veselja Današnja otvoritev novega, sodobno urejenega šolskega poslopja v Sevnici bo osrednja točka slavja za letošnji občinski praznik Nova šola v Sevnici je stavba, na katero se z ljubeznijo, s ponosom in z občudovanjem ozirajo vsi občani. Kot preko noči je zrasla. Lani 16. maja so na gradbišču zasadili prvo lopato, danes, za občinski praznik, pa bodo stavbo slovesno izročili namenu. Še posebej so tega veseli prosvetni delavci, ki so poučevali mladež v resda težkih pogojih. Nič čudnega torej, če komu izmed njih ob vprašanju, koliko mu nova šola pomeni, zablestijo solze v očeh. Otroci pa so pred nekaj dnevi, ko so jim povedali, da se bodo še ta mesec selili v novo šolo, najprej onemeli, nato pa so kar zaplesali od veselja. Vsi Sevničani, pa tudi drugi občani, znajo ceniti veliki prispevek družbe, nova šola pa bo prav zategadelj dom učenosti in dom veselja hkrati. Razgovor, ki sem ga v dneh pred otvoritvijo načel z ravnateljico sevniške osemletke tov. Marijo Simončič in njenim pomočnikom Jelkom štojsom, je prekipeval od navdušenja pred velikim praznikom, dosedanje težave, s katerimi so se šolniki ubadali, pa so se izgubile ob radosti, ki jo obeta jutrišnji dan. — Vprašanje o tem, Se ste zadovoljni, je torej popolnoma odveč? — Tega, kako smo zadovoljni, se sploh ne da povedati z besedami! Morda pa le ne bi bilo odveč poudariti tudi to, da je v Sevnici treba čimprej rešiti vprašanje varstva šoloobveznih otrok. Pomembnosti takšnega varstva se v Sevnici vsi zavedajo, saj je tekla razprava o tem v vseh občinskih organih družbeno-poUtiehih organizacij, razprava o varstvu šoloobveznih otrok pa je bila poleg tega tudi osrednja točka na krajevni konferenci organizacije SZDL. MILOŠ JAKOPEC V hiši na sliki je živel pisatelj Primož Trubar od leta 1528 do 1543. Hiša stoji t Loki pri Zidanem mostu in je na njej vzidana plošča. Ploščo je vzidalo Društvo slovenskih književnikov ob 400-letnici slovenske knjige, hiša pa je kot kulturni in zgodovinski spomenik pod zaščito Zavoda za varstvo spomenikov. — Kaj vam pomeni nova šolska stavba zdaj, ko že veste, da se boste čez nekaj dni selili vanjo? — Brez dvoma bo to največja pridobitev za vso Sevnico in najlepše darilo za 20. obletnico osvoboditve, ki jo bomo praznovali prihodnje leto. V novi stavbi bo šola končno le spojena z vsemi zunanjimi enotami. Doslej je pouk potekal v štirih stavbah v Sevnici, kar je zelo oteževalo šolsko delo, pa tudi kolektiv ni mogel zaživeti kot kolektiv, saj smo se lahko komajda sestajali. Stare stavbe so bale tako zdravstveno kot tehnično neprimerne. Bilo ni nobenih kabinetov, ni bilo telovadnice, ne prostorov za tehnični in gospodinjski pouk, sanitarije pa so bile skrajno neprimerne. Vse te pomanjkljivosti bodo z novo stavbo odpravljene- — Po vsem tem torej Šolskemu kolektivu le ni vseeno, v kakšnih pogojih poučuje? — O tem je odveč govoriti! Doslej smo poučevali v stavbi, ki ji pravimo »Savska šola«, v dveh stavbah na sev-niškem trgu in v eni na Radni onstran Save v starem gradu. Nekateri učitelji so morali po dvakrat na dan pre-pešačiti razdaljo iz ene šole v drugo. Razumljivo je, da smo se ob zelo težkih pogojih težje vžlvljadi v pouk, težje sodelovali z učenci in se tudi težje pripravljali na predmete, ki jih predavamo. Pozami, v dežju, pa tudi v sončna pripeki je potrebnega tudi nekaj napora za to, da prehodi človek več kot 20 minut dolgo pot iz stavbe na Savski do šole na Radni. Šolski kolektiv pravzaprav ni bil kolektiv, saj smo bali razkropljeni po štirih stavbah, pri obilici dela pa nam je preostajalo zelo malo časa za razgovore, sestanke in podobno. Tudi delo pionirske organizacije, izvenšolska dejavnost ter vse drugo se je težje i-azvijalo. Bazen vsega je bilo seveda ovirano tudi samoupravljanje, ki se ni razvilo tako, kot bi se lahko sicer. — Kako se šolski kolektiv pripravlja na preselitev? — Predvsem smo skušati preselitev pripraviti tata), da bi bil pouk čim manj okrnjen. Ker ima šola 30 oddelkov, preselitev nd majhna naloga. Uspeli smo jo pripraviti tako, da pouk sploh ne bo okrnjen. Upravni odbor šole in svet šole sta izdelala podroben načrt preselitve, katerega pripravljamo že več kot mesec dni. Razporeditev razredov po učilnicah v novi stavbi in organizacijo pouka v dopoldanski in popoldanski izmeni pa je pripravil pedagoški svet. Iz starih stavb bomo selili samo učMa, opremo mlečnih kuhinj, kurjavo in le majhen del opreme. Vse, Uar bo potrebno, bomo preselili ponoči, podnevi in na nedeljo, tako da bodo posamezni razredi prejšnjega dne imeli pouk še v stari stavbi, naslednji dan pa že v novi šoli. Preselitev bo seveda trajala nekaj dni. Prvič v državi: učbeniki zastonj Loka v Gregorčičev spomin 24. oktobra so v Loki proslavili 120-letnico rojstva pesnika Simona Gregorčiča. Udeležba je bila zaradi dežja slaba, proslava pa je bila kljub temu skrbno pripravljena. Med drugim je šolska mladina recitirala nekaj najlepših Gregorčičevih pesmd. Na proslavi nista mogla sodelovati domačin Jakob Jež (skladatelj) in pevka Olga Jež. Zatem je bil občni zbor prosvetnega društva Primož Trubar. Največ so razpravljali o sodelovanju z novo ustanovljenim Partizanom glede uporabe dvorane pozimi. Novi odbor je pomlajen, na prvi seji pa bo izdelal program kulturno prosvetnega dela S.Sk. Nova šola v Sevnici je prav gotovo ena največjih stavb v mestu in okolici. Lani je republiški sekretariat za šolstvo izdelal teze o sedemletnem načrtu razvoja šolstva v naši republiki. Prve razprave na terenu pa so pokazale, da so teze postavljene preveč optimistično. Teze med drugim priporočajo, naj bi šole postopoma uvedle brezplačne učbenike. Najprej za prvi in drugi razred in tako naprej do osmega razreda v letu 1970. Zaenkrat so menili, da imajo šole več bolj perečih problemov, zato je sekretariat mnenja, naj bi občine zagotovile sredstva za prihodnje leto. Tato kot povsod drugod, je bilo veliko razprav tudi v Kopru. Potem ko so ukinili nekvaliteten kombiniran pouk, so poskrbeli za učen-ce-vozače. Koprska občina je iz proračuna preskrbela 28 milijonov in 810 učencev se vozi vsak dan brezplačno v šolo in nazaj. Letos so šole dobile za osnovno dejavnost nad pol milijarde dinarjev. V razpravah o učbenikih so v Kopru dolgo časa nihali. Precej jih je bilo za, precej pa jih je bilo tudi proti. Nekateri so trdili, naj bi denar porabili za malice. Izkazalo pa se je, da bi za malice potrebovali 40 milijonov, za uvedbo brezplačnih učbenikov pa le 700 tisoč. Odločili so se za drugo in 1100 učencev prvih in drugih razredov je dobilo učbenike zastonj. Starši so odločitev z veseljem pozdravili. V koprski občini pa so rešili tudi vprašanje malic. Cez »••■■•■••■■•Hniiunu* Naročite DOLENJSKI LIST sorodnikom v tujini hvaležni vam bodo za pozornost! 800 vozačev dobiva malico tako, da polovico prispevajo starši, drugo polovico pa občinska skupščina. V prihodnjem letu pa bodo dobivali brezplačno malico vsi vozači in socialno ogrožena. Za to bodo porabili 10 milijonov. Kako pa je z učbeniki? Amortizacijska doba traja štiri leta. Za zdaj učenci ne plačujejo niti minimalne amortizacije. Koprska občina je torej prvi, zgledni primer. Do le- ta 1970 bodo vsi učenci imeli brezplačne učbenike. — Ob tem primeru je kljub vsemu neverjetno, kako da ni mogla nobena druga izmed 61 slovenskih občin po stopinjah koprske, ki vendar ni »najmočnejša«. Zdi se, da vsepovsod le ni »drugih perečih materialnih problemov«, temveč da se marsikje raje drže priljubljenega pravila iz naših dni: »Ne delaj danes, kar lahko počaka ^na jutri!« (Po VEČERU) Miroslav Kugler: Znamenje ob cesti v Sromlje (1964) Lirika Kambičeve palete Med slovenskimi slikarji je ime Mihaela Kambiča visoko zapisano, ne glede na to, da ta belokranjski rojak kot izpovedovalec v črtah in barvah v slikarstvo ni vnesel ka) bistveno novega, O nečem novem bi pri njem pravzaprav težko govorili, prej bo veljalo, da je Kambič slikar, ki je znal doseike svo-)ih predhodnikov in sodobnikov koristno uporabiti pri *vojcm delu. Temu delu pa te pridana tako svojska osebna nota, da si ob gledanju Kambičevih slik ne moremo misliti nič druge-Oa, kot da jih je napravil Kambič in samo on. Za svojo retrospektivno razstavo slik v Dolenjski Valeriji v Novem mestu (pred tem je razstavljal v Metliki in Črnomlju) je Kam-b'f pripravil 36 značilnih tfe'. -:a katere jc menil, da 0a bodo v pravi luči pred stavila javnosti. Pri tem jc Pokazal vcltk smisel tudi za Ureditev razstave, saj je ie * samim zaporedjem tlik °lx>zorll obiskovalca na svo) razvoj. Kdor pazljivo gleda Kambičeve slike, lahko iz njegove retrospektive izlušči nekaj značilnosti, najsi gre za slikarjeva akademska dela ali za dela, ki jih je dal na svetlo v zadnjih letih. Te poglavitne značilnosti bi bile: prost pristop k motivu, poudarjanje določenih detajlov ter čistost in jasnost. Na hitro roko bi lahko slikarja imenovali za realista. Pa to vendarle ni. Čeprav je nazoren, jasen, razumljiv in tako pristopen slehernemu gledalcu, mu naziv realista ne bi pristajal, ker bi vsako prestrogo realistično gledanje s svojo grobostjo podrlo slikarjev intimen svet, ki je tako pričujoč na vsaki sliki. Kambič je znal ta svet pričarati z barvnimi momenti. Zanj pomeni na primer vijoličasta banu, ki jo tako pogosto in tako vešče uporablja, kaj več kot senco, da čutimo, kako prav s tem barvnim efektom doseže, da z njim vred verjamemo v mehkobo najbolj grobe trdote. Poudarjanje detajlov doseže slikar na način, ki je zanj značilen: v posebni barvni komponenti predstavljen detajl je tako živ, da naravnost sili iz okvirja. To velja za sleherno njegovo sliko, če ima le namen del motiva pustiti v ospredje. Na retrospektivni razstavi se srečamo s posameznimi fazami Kambičevega ustvarjanja. Kot vrsta talentiranih slikarjev je tudi Kambič začel s portreti in akti. V Dolenjski galeriji je razstavil ustrezna dela iz let 1910 do 1915. Nemara bi za vsa njegova dela, nastala v tem času, našli nekaj takega, kar je bilo skupno z deli mojstrov od renesanse do danes, to je verno predstavlja- nje aktov in portretov. Kam-biču je seveda uspelo, da je z neko kompozicijsko razgibanostjo nakazal pri portretiranju svoj Stil. Kompozicijska razgibanost odlikuje tudi vse njegove kasnejše stvaritve, za katere je iskal motive v naravi. Studiju narave se je Kambič posvetil z vso resnostjo, o čemer pričajo tudi nekatera platna na razstavi. Študije iz narave in po naravi zavzemajo osrednje mesto v slikarjevem ustvarjanju, slikar sam pa se je v njih najbolj mašel«. Kakšnih specifičnih motivov ni nikoli iskal, zato so njegovi motivi verna, vendar slikovito upodobljena slika narave. Prav gotovo ne bi govorili o teh njegovih stvaritvah, če bi v njih ne našli tistega, kar privlači. Bolj ko se pomikamo od slike do slike, bolj se na platnih razgalja- jo slikarjeva čustva in mi sli, umetnikova duša kot taka. Kar je lirik izpovedal v verzih, z besedami, to je slikar povedal z barvnimi toni. To liriko razumemo bolj, če primerjamo med sabo dva ista ali enaka motiva, kot oba motiva iz Drogova nje vasi v Beli krajini. Ob gledanju obeh se zdi, kot bi bil umetnikov čopič čarovnik, ki je obudil nekaj zapuščenega, nekaj mrtvega. In največ takih motivov je Kambič našel v Beli krajini, inspiriran od navidezno puste, vendar slikovite in slikarsko privlačne zemlje. Upodabljanju pokrajin (ne samo rodne Bele krajine), se Kambič ni odrekel nikoli, čeprav je sem in tja predstavil nekaj uspelih motivov, ki potrjujejo, da se umetnik ni poglabljal le v pejsa-že. Motive je našel tudi pri ljudeh, značilno pa je, da jih ni postavljal v naravo ali okolje, ampak jih je prikazoval posamezno. Zato v njegovem opusu ne najdemo akcijskih platen. Človek je za Kambiča nekaj, kar ne spada direktno v naravo, čeprav tudi tam, kjer ga ni, čutimo njegovo navzočnost. V svoj umetniški okvir je ujel le izraz človeka, naj gre za materino srečo z otrokom ali Kato Hudorovac, katere izraz ostane izraz praznične ciganske žene, naj bo njen obraz na sliki še tako bakren in kovinsko bleščeč, ali pa kaj drugega. Je mojster Mihael Kambič! Ni ustvaril velikih del, ni stilno drzen, ne zunanje presenetljiv. Kar velja, je iskrenost, s kakršno je izpovedal svoj slikarski svet, je lirična moč, ki odtehta še tako stilno in kompozicijsko trdnost. Upoštevaje to, sodijo Kambičeva dela, posebno ta, ki jih je pripravil za retrospektivno razstavo, na častno mesto v zakladnici slovenskega slikarstva. To ni končno mnenje o njegovem delu, samo mišljenje je, mišljenje enega samega obiskovalca, ki si fe njegove slike malo podrobneje ogledal. IVAN ZORAN Odojke, purmane, piščance... BLANCA: brod v razbitinah Slavka Hočevarja, šefa krajevne ga urada na Blanci, sem srečal pri skupini delavcev, ki je pripravljala vse potrebno za obnovo savskega broda. »Sava, ki so je pri nas namerili 560 cm nad normalo, je preplavila njive in travnike na obeh bregovih, na Blanci pa vdrla tudi v nekatera stanovanja. V trgovini so je namerili 80 cm. Prebivalstvo je bilo prisebno in požrtvovalno, da je lahko rešilo marsikaj pred vodo,« je pripovedoval tovariš Hočevar in kazal na zidu obcestne zgradbe, do kod je segala voda. »Koliko je škode?« »Kmetje so škodo prijavili, vendar trenutno še ne vem, kolikšna je.« »Kaj pa brod?« ■ »Samo popravilo savskega broda, ki leži na razbitinah, bo zneslo okrog pol milijona dinarjev. S popravilom hitimo, da bi brod čimprej omogočili za prevoz. Z njim so se vozili učenci iz Arta in Pijavškega, ki ne morejo več k pouku, odkar je brod poškodovan.« »Je bil načet še kakšen važen objekt?« k »Blanški potok je odnesel most in na več mestih poškodoval cesto. Ob pomoči občinskega oddelka za komunalne zadeve bo v kratkem tod promet spet lahko neoviran.« I. Z. Ob moderni cesti, ki se z novomeške strani vzpenja čez Gorjance, je gostilna »Pri Zajcu«, kjer se gostje radi ustavljajo. Gostilničar Milan Badovinac je letos preuredil gostilniške prostore, pravi pa, da je gostov sicer vedno več, a zaslužka manj. — Gostje, ki se pri meni ustavljajo, pričakujejo, da bodo v podeželski gostilni dobro in ceneno postreženi in če hočem, da bodo še prihajali, ne smem zviševati cen tako kot v mestu. Moram pa vso hrano, zlasti meso, kupovati v novomeških mesnicah po istih cenah kot tamkajšnji gostinski obrati. Tako pri hrani res ni nobenega zaslužka več ... — S katerimi jedili se postavlja vaša kuhinja? — Trikrat v tednu imamo odojka, piščance, purmane, krvavice in druga mesna jedila pa naredimo po naročilu. — Ali vse gostinske posle opravljate sami? — Kar je treba v gostilni, z ženo vse sama opraviva, ob nedeljah in praznikih, kadar je več gostov, morata pomagati tudi otroka, čeravno nista iz gostinske stroke. Drago se uči za mehanika, Milena obiskuje srednjo ekonomsko šolo, vendar se prav tako urno zasukata kot midva z ženo, če je potrebno. — Imate peči samo zaradi lepšega, ali jih tudi kdaj zakurite? Ob tem vprašanju je bil STOP! - črne vožnje na cestah! Prometni miličnik je pritisnil na gumb in rdeča lučka službenega avtomobila je začela utripati na asfaltni cesti pod Gorjanci. Zavore so zacvilile in tovornjak se je ustavil. »Prometno in vozniško dovoljenje, prosim!« Poleg prometnega miličnika je stal tržni inšpektor. »Potni nalog in dokumente o blagu, ki ga vozite,« je zahteval od šoferja. Odmevi na cin-cin-cin... — Saj sem ga videla, zdaj si pa lase pulim, ker ga nisem pobrala.,. (Gospa iz »žur-fiksa« v Kandiji) — Vnuku bom na to hranilno knjižico še sam nekaj priložil! Ponosen sem nanj! (Stari očka enega izmed nagrajencev) — Vsaj namignil bi mi I lahko! (Znanka enega izmed vodilnih uslužbencev KB) — Vsa sreča, da ni med nagrajenci nobenega liane m-ga uslužbenca, sicer bi mislila, da je vse skupaj samo igra! (Besna klepetulja stal nega dopoldanskega kavarniškega krožka) — Le kaj mi je bilo, da ta petek ni.scni šla ven, ko pa ii.i!..-i i .u sicer vsak gumb! (Ena izmed novomeških gospiKlinj) — Zdaj boni pobral \sak dinari (Peterček svoji mami, potem ko .sta prebrala Dol. list) — <■»• hi prej vedeli... (Mnogi) »Veste, potnega naloga nimam, navadno ga kar sam napišem, šef pa mi ga naknadno podpiše ... Vozim sadje za sindikat.« Ko je pripeljal neki drugi tovornjak, ga je prometni miličnik ustavil. Inšpektor se je vozniku predstavil s službeno izkaznico in začel spraševati. »Nimam naloga. Sefa ni doma.« Na tovornjaku je bilo govedo. »Pa potni Ust za tovor?« je vpraševal inšpektor. »Nimam potnega lista, jutri ga dobim,« je odgovarjal šofer. »Pa potrdilo o odkupu živine?« »Nimam jih, ker jo bomo kupili preko kmetijske zadruge« »Kršitev pravilnika o živinskih potnih listih. Gospodar ski prestopek iz uredbe o trgovanju. Šofer brez potnega naloga.« Tako je inšpektor napisal v zapisnik. Stop! Vse drugo kot po navadi. »Potne liste ...« In- špektor je prelistal živinske potne liste. Osem jih je bilo. Preštel je še govedo. Devet glav! Veterinar je napisal, da je na tovornjaku osem glav. »Zakaj ena glava več?« »Veste, včeraj je ena krava padla s tovornjaka, pa smo jo danes pobrali« Na-kupovaleč bi skoraj prisegel, da je bilo to res. Stop! Od devetih potnih listov so bili le trije pravilni, trije ponarejeni, trije nepo-daljšani... Nj bilo malo črnih voženj, kot so: prevozi materiala za znance, za šefe itd. — brez potnih nalogov. Pa še: prevoz sadja in zelenjave za prodajo in prekupčevanje, na račun sindikatov in podjetij. (Akcijo je organiziral oddelek za inšpekcijske službe ljubljanskega okraja skupaj s tajništvom za notranje zadeve, udeležili pa so se je tudi tržni inšpektorji oddelka za medobčinske inšpekcijske službe v Novem mestu. Kontrole se nadaljujejo). JOŽE SKOF Trije otroci talci Sedem ur je držal pred kratkim neki blazni Italijan celo četrt Rima v negotovosti. Ko so hoteli karabinjer-ji 30-letnega Maria Mormo-neja zaradi goljufij aretirati, se je leta zabarikadiral v svojem stanovanju. Z odprtega okna Je vpil, da bo, ubil ženo in tri hčerke, če ga policija ne bo pustila pri miru. Okoli hiše se je zbralo na tisoče ljudi, ki so napeto spremljali napore sosedov, policajev in gasilcev, da bi prepričali Mormoneja, da je njegov odpor nesmiseln. Naposled so gasilci vdrli v stanovanje po lestvi skozi okno, hkrati pa so štirje policaji vlomili vrata. V stanovanju so podivjanca, ki je bil oborožen samo z nožem, obvladali in ga odvedli. Njegova žena in otroci v starosti od štirih mesecev do šestih let, so ostali živi in zdravi. sicer šegavi. gostilničar skoraj užaljen. — No, veste! Pri nas je vedno toplo! Kdor se v hladnem dnevu napoti čez Gor- jance in se med potjo ustavi, ne bo obsedel v mrzlem lokalu. Večjo gostinsko sobo kurimo že od jutranjih ur, manjšo pa šele popoldne. Se prej segreje, več gostov pa pride navadno šele proti večeru. M. R. ZA BODOČE RODOVE Milana Badovinca pozna večina stalnih potnikov z Gorjanske ceste Gramofonska plošča z Beat-lesi, bikini in škatlica kontracepcijskih tablet so nekateri med 44 predmeti, zaprtimi v »časovni kapsuli«, v zaboju, ki ga bodo prihodnje leto zakopali v zemljo In ki naj bi pričal o naši civilizaciji prihodnjim generacijam. Ta zaboj iz nerjavečega jekla, v katerega notranjosti Je drug, steklen zaboj, bodo zakopali v zemljo nekje sredi sedanjega razstaviščnega prostora oktobra 1965, na dan zaključka newyorške svetovne razstave. Ce bodo zanamci upoštevali navodila, bodo smeli odpreti oba zaboja-šele čez 5000 let. ŽuP"a cerkev v Loki pri Zidanem mostu je zgodovinski spomenik iz leta 1208. Zaščitil jo je Zavod za varstvo spomenikov SRS. PRI LJUDEH OB KOLPI Jurija Benetiča, vodjo žagarskega obrata na Vinici, so izvolili v domačem kraju za odbornika občinske skupščine Črnomelj. Pred kratkim je sklical zbor volivcev, katerega pa se je od vabljenih občanov iz vasi Vinica, Sečje selo, Drenovec, Uča-kovci, Vukovci, Kovači grad, Perudina, Ogulin, Goljek, Pod-klanec udeležilo le 31 ljudi. Nekaj dni zatem smo ga obiskali in prosili, naj nam o predlogih in pripombah vo- Izkepavanja za trebunjsko cerkvijo se nadaljujejo. Doslej so nn tem mestu, kjer je bilo včasih rimsko svetišče, našli nekaj človečkih okostij, ostankov obzidij in opečne rimske kanalizacije. »Ljudje se radi pogovarjajo o svojih skrbeh in težavah« meni občinski odbornik Jurij Benctič livcev tega območja kaj več pove. Pustil Je opravke na krajevnem uradu in takole pripovedoval: — O gospodarskih dosežkih domače občine v prvih devetih mesecih letošnjega leta smo se pomenili najprej, zatem pa Je lahko vsak povedal, kar Je imel povedati. Ker smo v tem gospodarskem poročilu slišali, kako slabo gospodarijo pri Belokranjskem gradbenem podjetju, somi pa imamo priložnost marsikaj videti, smo to povedali. NI čudno, če ima podjetje izgubo: na Vinici že dva meseca dozidavajo šolo, pa opravljeno delo ni tako, kot bi moralo biti. Delovodju večkrat zavije v gostilno, kadar njega nI, se tudi delavcem ne ljubi premikali rok. To ljudje vse vidijo, posebno pa otroci. Kaj neki si mislijo o socialističnem gospodarstvu in njegovi storilnosti! Da bi tomu napravili konec, Je bilo sklenjeno, da bo občina poslala na naše delo- višče posebno komisijo, ki bo ugotovila vrednost in kvaliteto narejenega dela. Kot na vsakem sestanku na deželi, smo tudi na tem zboru volivcev govorili o davkih. Precej naših kmetovalcev je v zaostanku s plačilom in mnogi v resnici nimajo denarja, da bi plačali. Vsem tem je bilo zelo ustreženo s pojasnilom Franca Magistra, ki je prišel kot zastopnik občine in povedal, kako morajo kmetje ukrepati in kakšna pota opraviti, da jim lahko pristojni organ davčne obveznosti zniža ali odpiše. Ker pa se kmetovalci kljub pojasnilom morda ne bi znašli, jim bo pomagala Socialistična zveza. Zdravstvena služba na Vinici je problem, o katerem govorimo več let, a več kot do besed doslej ni prišlo. Na tem sestanku pa smo se le domenili! V letu 1965 bomo sprejeli krajevni samoprispevek za gradnjo montažne ambulante, občina in zdravstveni dom Črnomelj pa nam bosta pomagala. Graditi bomo začeli čimprej in računamo, da bo enkrat v maju 1965 zdravnik na Vinici že ordiniral. Imenovana je bila posebna komisija, ki bo urejala vse posle v zvezi z gradnjo ambulante. Pa še o kruhu moram povedati, drugače bi ljudje zamerili. Ze nekaj let na Vinici ne moremo In ne more- mo urediti prodaje kruha tako. da bi bila ljudem všeč. Zdaj. ko ga vozijo iz .Črnomlja 1 rednim avtobusom v vreS»h, je veCkrat tako zmečkan, da človeka mine apetit. Včasih srno imeli na Vinici več pekov, zdaj pa ni nobenega Te*. tako da kruha ne mor*mo peč; doma. Na zad-njeif »boru volivcev so ljudje Posili slaščičarja, naj bi on prevzel prodajo kruha, kar pa je težko zahtevati, saj pri tem nič ne zasluži. Te dni se bo šel pogovorit v črnomaljsko pekarijo, potem bomo videli, če bo prodajo prevzel ali ne. Vidite, s temi stvarmi se ukvarjamo na zboru volivcev, na sestankih Socialistične zveze in povsod, kjer se zberejo domačini. M. B. tovljena šola na Razboru pod L>sco V okviru proslav in prireditev ob letošnjem občin-Jt^1 Prazniku v Sevnici so obnovili tudi šolo na Ra^D°ru, kjer je bila pred 20 leti partizanska šola * Podnjem Posavju. Obnovljena šola je prav gole H naj'ePg* spomenik, ki bo ljudem pod Lisco iloh-0 govoril o ljudski vstaji in vseh naših prizvah. Več o tem berite na sevniških straneh današnje številke Dolenjskega lista! Na svetu je več žensk kot moških V Sovjetski zvez1 h 20 m ■ • i j on o v več žensk kot moških Od vseh dežel na svetu, ki imajo več kot milijon prebivalcev, Je Ekvador najbližji ravnotežju med obema spoloma. V tej državi j« 2.590.94« moških in 2,5!«)..r>38 žensk. V Ekvadorju Jo torej (podatki izvirajo lz začetka letošnjega leta) samo 420 moških več kot žensk. Mnogo države, med katerimi so tudi Združene držav« Ameriko ln Sovjetska zve««' imajo več ženskega kot moškega prebivalstva. V ZDA J* dva milijona žensk več kot moških, v Sovjetski zvezi •* lo 20 milijonov več. VcC žensk kot moških Je tudi v Zahodni Nemčiji (tri mllU0" ne) in na Japonskem ,dv8 milijona). V nekaterih drugih državah pa Je Utovilo moških večje od šli vilu /ha. i'» ^ tajskem za U0 milijonov, ■r?u pa I** mil'J°-hiaMi štev"ke je nedavno lis 02Ndt;m,,Kraf.ski leto-,h Do ~ »računali pa so Jirlo ^tkih za pretek- StS-Su^11- v katerih i« Oližno erui? m "i žensk pri- t»- V tei * Je tudl Maro" U-6 "UliiL ržovI s skuPno saflio 545,na Prebivalcev Je aenslt. moških več kot Statist,. eo»0r» ZN nc d"Je ođ-ruzliHa va vl>rašanje, aH je jens* no,, lov»u moških ln rodi vej"'°'Jica tega, da se ven^r k,lc kot dečkov, da ž'v« 'eUvomno dokazuje, dlje kot v večlnl d°*el SKC« ^ moški. Na Sved- <*r toC'"101-. kjer Je al-&oX* «»lril??na življenjska 0cK»J wa"''*». *lvl ženska pa %)4' kot 75 let. moški 72 'et. Na Nizo- zemskem in v Švici dosega povprečna življenjska doba ženske 75 let, moški pa žive nekaj več kot 71 let oziroma v Švici 69 let in pol. V ZDA, Cehoslovaški in v Novi Zelandiji žive žene 73 do 74 let, v nadaljnjih 19 deželah sveta pa 70 in več let, vključno s Sovjetsko zvezo, kjer je povprečna življenj-skn doba žensk 73 let. Na Danskem, v I/.raelu, na Islandu, na Nizozemskem, na Norveškem ln na Švedskem žive moški povprečno okoli 70 let, v ZDA pa (>6,7 leta. Le tri dežele so na svetu, v katerih lahko moški upajo na povprečno daljšo življenjsko dobo kot ženske. To so Kambodža, Gvatemala ln Gornja Voltu. V Boliviji Je življenjska doba moški)! enaka WQ BIK* NEVEMETNO'. UKROTIL ~IX) dt \j-pa ,—--fc-=i i i PA, KRALO, TAZON DE UKROTIL BIKA] JN ZORAL BO NJIVO, TOPA...jrH r».PREPRIČAN SEM, PA Nlli|!_ ISLUČA3NO ODKR1L-5KRIVNOSTI ^ZELENE BARVE . y—Egr-f UBOGATA SA, KOT DA BI BIL \RCS LHUBLOENEC BOC,QV._J [ KO 3E BILA ZORANA ZADN3A BRAZDA,3£| 1 MORAL 3AZON POSEJATI ZMA3EVE ZOBE . Kolektiv IMV proti samovolji redkih posameznikov Vzrok za pričujoči članek je pismo, ki so ga 20. oktobra 1964 poslali predsedniku novomeške občinske skupščine predsednik delavskega sveta, predsednik upravnega odbora, predsednik izvršnega odbora sindikalne podružnice in direktor Industrije motornih vozil v Novem mestu. Pereči problemi, na katere opozarja kolektiv IMV, so se zadnje mesece tako zgostili, da srečujemo različne razprave o njih čedalje bolj pogosto v novomeški javnosti Pa četudi tega ne bi bilo, so vprašanja in problemi tega požrtvovalnega in perspektivnega kolektiva take narave, da je o njih potrebno spregovoriti javno odkrito besedo. Danes objavljamo nekatere glavne odstavke iz pisma, ki ga je kolektiv IMV pred dnevi poslal predsedniku novomeške občinske skupščine. Hkrati sporočamo bralcem, da smo prosili predsednika občinske skupščine, da bi prihodnji teden odgovoril na nekatera vprašanja v zvezi z IMV, glede katerih smo se obrnili nanj s prošnjo za pismeni odgovor. V domačem tedniku smo zadnja leta večkrat poročali o razvoju, napredku, načrtih in pomanjkljivostih v enem izmed največjih delovnih kolektivov našega področja. Vsaj nekajkrat na leto smo javnost seznanili z glavnimi problemi, ki jih mora reševati mladi kolektiv IMV. Da bi bralci lažje presodili, o čem teče danes beseda, naj na kratko ponovimo, kaj smo lani 23. maja potem, ko smo se tudi sami udeležili važnega posvetovanja v prostorih IMV, poročali v Dolenjskem listu: NAPOSLED VENDARLE RAZUMEVANJE ZA IMV: — »PretekU četrtek je bila v prostorih Industrije motornih vozil v Novem mestu komisija predstavnikov republiškega sekretariata za urbanizem, OLO Ljubljana, ObLO Novo mesto in njegovih inšpekcij, KGPK, Sloveiuje-projekta, Projektivnega podjetja in investitorja IMV. Po vsestranskem in tehtnem posveta je dokončno sklenila, da se sedanje nemogoče razmere v proizvodnji, varnosti dela in ostali pogoji, v katerih morajo delati člani kolektiv« IMV, temeljito sanirajo. Gre za to — povedano ▼ najkrajši obliki — da se na sedanjem prostoru IMV vzpostavi gospodarska celota, ki naj omogoči kolektivu znosnejše pogoje dela, s tem pa mu tudi zagotovi večjo gospodarnost v poslovanju. Vedno večje naloge, ki jih pred požrtvovalni kolektiv IMV postavljajo potrebe po njegovih priznano kvalitetnih vozilih izvirne domače konstrukcije, kot tudi možnosti za vedno večji izvoz, narekujejo naslednje naloge: staro agroservisno halo bodo podaljšali; tu bodo postavili SOKO montažno halo na površini 621 kv. metrov; v perspektivi je predvidena zidava skladišča surovin in gotovih izdelkov z lokacijo zahodno od sedanje mlekarne; IMV bo prevzela tudi poslopje sedanje mlekarne in skupno s KGPK in ObLO Novo mesto pomagala rešiti preselitev mlekarne v nove prostore na novi lokaciji. S tem bo kolektivu omogočeno, da bo lahko na istih prostorih povečal proizvodnjo od sedanjih 4 avtomobilov na dan na 6 vo/.ilov dnevno. To, kar opravljajo delavci IMV sedaj pod težkimi pogoji na prostem (pa tudi v dežju in snegu, ki uničujeta napol gotova vozila!), bodo po izgraditvi objektov delali v pokritih prostorih .. .« čemu tako odlašanje z gradbenim dovoljenjem? Lanskemu dogovoru v maju spet ni bilo dano, da bi zaživel tako, kakor to narekujejo interesi razvoja gospodarstva v novome- ški občini in več kot nujne potrebe kolektiva IMV! Kolektiv IMV je letos 20. oktobra pisal predsedniku občinske skupščine Novo mesto med drugim tole: »Po številnih razpravah, ob izdelavi različne dokumentacije ter intervencijah z različnih strani smo dobili gradbeno dovoljenje za izgradnjo nam že zdavnaj prepotrebnega objekta za skladiščenje materiala in izdelkov. Kljub temu, da je v mesecu juliju t. 1. celo z vaše strani zagotovljeno predstavnikom republiškega Izvršnega sveta ter Okrajne skupščine, kakor tudi predstavnikom našega kolektiva, da ni nobenih zadržkov za izdajo gradbenega dovoljenja in da ne vidite razloga, zakaj se predstavniki kolektiva »razburjajo« zaradi tega, smo z določenim zavlačevanjem dobili gradbeno dovoljenje pod pogoji, ki so za naš kolektiv nesprejemljivi. Objekt za skladiščenje materiala je lociran točno po odobrenem načelnem zazidalnem načrtu, ki ga je izdelalo podjetje Slove-ndjaprojekt, Ljubljana. Glavni projekt, ki je bil priložen k vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja, predvideva izgradnjo še-dove hale z jekleno nosilno konstrukcijo površine 4200 kv. metrov. Ker je za izgradnjo celotne hale potrebno še predhodno odkupiti del zemljišča, ki je v privatni lastnini, smo izgradnjo predvideli v 2 fazah, s tem da prva faza, za katero smo dobili omenjeno gradbeno dovoljenje, zajema izgradnjo 3/4 zazidalne površine, t. j. 3000 kv. metrov. Za izgradnjo tako velike hale pa je v gradbenem dovoljenju zapisano: Točka 7: »Objekt se bo smatral kot strogi provizorij, ki ga bo moral investitor po potrebi urbanističnih koristi premestiti na drugo mesto brez pravice do po vrnitve stroškov.« Razvoj IMV je močno prerasel vsa naša pričakovanja Pismo kolektiva IMV navaja v nadaljevanju, da je podjetje izdelalo zahtevani podrobni fiksni zazidalni načrt za I. etapo razvoja na obstoječi lokaciji. S tem v skladu je bil izdelan glavni projekt za novo skladišče materiala in iz- delkov, ki naj bi bili po svoji tlorisni površini eden največjih v novomeški občini. Kolektiv navaja nato: »Tako gradbeno dovoljenje ne moremo drugače razumeti kot formalno odobritev, s pogoji,, ki praktično onemogočajo izgradnjo na obstoječi lokaciji. To dokazuje, da se v miselnosti odgovornih ljudi v občinski upravi kljub številnim razpravam, priporočilu in pisanju najvišjih zveznih in republiških organov ni prav nič spremenilo. Ideja o preselitvi tovarne IMV s 1000 zaposleriirni v Novem mestu je še vedno ostala ista.« Pismo zatem opozarja, da so predstavniki tovarne neštetokrat osebno in pismeno opozarjali, da ima kolektiv zaradi skladišč na raznih krajih ter zavoljo neurejenih proizvodnih pogojev ogromne režijske stroške, ki znašajo vsako leto skoraj 100 milijonov dinarjev. »Poleg tega vam je znano, da smo,« nadaljuje pismo, »računajoč na osvesti-tev odgovornih iz občinske uprave že lansko leto plačali kompletno jekleno konstrukcijo za omenjeno skladiščno halo, ki je bila gotova in pripravljena že oktobra lanskega leta ter da smo že lansko leto zago tovili lastna sredstva za izgradnjo hale in s tem računali, da bo hala vseljiva že decembra lanskega leta. Prav tako vam je znana naša obveza do izvoza letos, ki znaša 1,280.000 do larjev, d očim bo izvoz v prihodnjem letu znašal blizu 2 milijona dolarjev. Smatramo, da to ni izključna naloga našega kolektiva, temveč da bi se tudi odgovorni lz občinske uprave morali vključiti v splošna gospodarska prizadevanja naše družbe. Zadošča samo bežen pre- gled, da se človek prepriča, v kakšnih pogojih se ostvarja proizvodnja avtomobilov, od katerih gre več kot 1/3 v izvoz. Kdo zavira boljše delovne pogoje v IMV? Glavna krivda za take delovne pogoje ter nepo trebne stroške leži ravno na tistih, ki nas sistematično zavirajo, da bi izboljšali naše delovne pogoje. V obstoječih pogojih je nemogoče zagotoviti brezhibnost izdelkov. Ravno potreba po kvalitetnih izdelkih je tista, ki poleg ostalega narekuje, da se čimprej uredijo znosni proizvodni pogoji. Zaradi omenjenih razlogov smo se odločili, da bomo kljub omenjenim pogojem v gradbenem dovoljenju pristopili k izgradnji objekta za skladiščenje materiala in izdelkov v trdnem prepričanju, da bo enostavnejše ter za družbo ceneje premestiti nekoliko uradnikov iz občinske uprave, kakor 1000-članski kolektiv. Istočasno vas obveščamo, da bomo ta dopis z vsemi prilogami dostavili republiškim ter okrajnim odgovornim organom, da bodo v podrobnosti seznanjeni z nemogočim odnosom nekaterih odgovornih iz občinske uprave do našega kolektiva.« Ali res po »potrebi urbanističnih koristi?« Kolektiv IMV izraža v nadaljevanju svojega pisma svojo ogorčenost do odnosov, ki jih izvaja občinska uprava do njega. Pripravljen je ponoviti potek cele zadeve in pokazati dokumente, ki jasno govo- Dejstva so močnejša od vseh besed: čeprav mora delati kolektiv IMV v Novem mestu pod skrajno neugodnimi razmerami, do kraja utesnjen in v neprestani bitki z okolico, ki že onemogoča kvalitetnejšo proizvodnjo, prizadevni in vztrajni delavci, tehniki in inženirji iz IMV tudi zdaj že izvažajo v 15 držav: na Dansko, v Avstrijo, Madžarsko, Češkoslovaško, Grčijo, Bolgarijo, v Egipt, Alžir, Gano, Libijo in Gvinejo pa še v Indijo, Pakistan in drugam. Letos bodo izvozili v tujino 600 avtomobilov, to pa je toliko, kot jc znašala pred leti skupna proizvodnja v IMV! V Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Skopju in drugih večjih mestih SFRJ so cesto polne prikupnih in nadvse uporabnih »novomeščanov«, saj se urno vozilo Kombi ali Kurir in druge izpeljanke IMV — 1000 čedalje bolj uveljavljajo prav v hitrem mestnem in medmestnem prometu. Na sliki: IMV — 1000 DON Al sredi Dunaja: mizarski mojster pravkar razlaga iz Kombija garnituro pohištva. ITR, mednarodna revija za trans- port, poroča letos na 17. strani v svoji 1/2 številki iz Avstrije med drugim sledeče: »Vclikoprostorni, hitri mali tovornjak za trdi vsakdanjik je IMV »Donau 1000«. Vozilo »Donau 1000« že izvažajo — to je nepričakovano prepričljiv odposlance jugoslovanske avtomobilske industrije, kateri manjka šc tradicija zapadnih tvrdk. Novo vozilo je tudi za zapadni okus in obliko v svojih izpeljavah zelo posrečeno, čeprav mu morda manjkajo še tiste zadnje finese, ki jih na zapadu cenimo tudi na dostavnih vozilih, kakor tudi malih tovornjakih. Za grobo resničnost je to sicer brez pomena, saj odločata tu uporabnost in gospodarnost avtomobila, oboje pa nudi »Donau 1000« v polni meri...« Novomeškemu vozilu IMV — »Donau 1000« odmerja navedena številka mednarodne transportne revije dve strani. Bo že tako, da bo marsikoga šele pohvala iz tujine prepričala, da imamo v Novem mestu pogumne, prizadevne in predvsem izredno vztrajne izdelovalce avtomobilov izvirne domače konNtrukcije... re, kako sistematično so posamezniki v novomeški občinski upravi na razne načine delovali, da bi se onemogočil potreben razvoj in normalno delo ko lektiva IMV. Tako pravi kolektiv med drugim: »Obžalujemo, da je do tega prišlo, vendar smatramo, da je naša dolžnost zagotoviti možnost ter pravico do dela našemu kolektivu. Danes ni več mogoče prepričati kolektiva, da bo zaradi mnogim nerazumljivih razlogov in idej moral naprej delati v obstoječih pogojih. Se težje pa je obrazložiti kolektivu, da se bo moral odpovedati delu dohodka, da bi se »zaradi potrebe urbanistične službe« preselila hala in s tem cela tovarna na drugo mesto . . . Namreč, pritisk se je vršil na kolektiv za preselitev tovarne, medtem ko se je smatralo, da mora vprašanje sredstev za to rešiti sam kolektiv ali nekdo tretji — samo tisti ne, ki to postavljajo. Prizadeti se tudi nikoli niso vprašali, kako bo kolektiv odplačeval ta sredstva, v kolikor bi jih dobil.« Čemu negativna stališča do IMV? Pismo kolektiva IMV v nadaljevanju podrobneje navaja, kako je še aprila 1960 Okrajni ljudski odbor Novo mesto razpravljal o razvoju IMV ter po izčrpni razpravi izglasoval priporočilo občini Novo mesto o razvoju IMV na sedanjem prostoru. Še v istem mesecu je tudi občinski odbor po ogledu tovarne na svoji seji sklenil, da naj se IMV širi do maksimalne možne meje na sedanji lokaciji Prav tisti ljudje, zaradi katerih sta morala zasedati bivši okrajni in občinski odbor, pa so se posta vili proti koristim IMV. Sledila je ponovno širša komisija 16. maja 1963, ki je določila pogoje za zgraditev podaljška montažne hale do bivše mlekarne, hkrati pa je podjetju naročila, naj izdela podrobni zazidalni načrt. Ta je bil gotov 15. 7. 1963, IMV pa ga je 26. 7. 1963 vložila na ustrezni občinski organ. Odgovor je prišel 10. 8. 1963, vendar le v obliki soglasja o razmestitvi gradbenih enot. Hkrati je odgovorni občinski organ samovoljno vključil v soglasje pogoj za izdajo lokacijskega dovoljenja: izdati je treba podroben zazidalni načrt v merilu 1:200 in 1:500; S to nepotrebno zahtevo se je izgradnja avtomatično zavlekla za eno leto, saj je bilo v naprej vsakomur jasno, da takih načrtov ni mogoče izdelati v krajšem času. Letos 25. maja je podjetje ponovno vložilo zazidalni načrt v zahtevanem merilu, toda šele na intervencijo predsednika okrajne skupščine na sestanku 7. 7. 1964 ter sestanka na občinski skupščini 15. 7. 1964 je bilo 3. 8. 1964 izdano ponovno samo soglasje k omenjenemu načrtu, katerega je Oddelek za gospodarstvo ObS Novo mesto označil z »zazidalno skico«, ki naj bi služila »kot tehnični pripomoček za smotrno zazldavo tovarniškega kompleksa.« Kolektiv IMV v pismu nato opozarja, da Je bilo na skupščini v novomeški občini 15. 7. 1964 (ob navzočnosti predstavnikov ObS, IMV, okrajne skupščine ter glavnega republiškega inšpektorja Inž. Mirana Jcrana) sklenjeno, da za izgradnjo skladiščne hale ni več nobenih zadržkov in da naj sc takoj izdajo ustrezna soglasja za začetek gradnje. Oddelek ( Nadaljevanje na 15. hI'-) 14 DOLENJSKI LIST 6t.45 (763) Še enkrat: »OBOJESTRANSKI INTERESI" V 42. številki »Dolenjskega lista« z dne 22. oktobra letos je bil objavljen v rubriki »Naš aktualni komentar« članek z naslovom »Obojestranski interesi«. Vsak, ki se količkaj spozna na probleme v kmetijstvu in odnose med kooperanti, se bo z vsebino članka v celoti strinjal. člankar pa je zajel le končno fazo kooperacije, to je oni del kooperacije, ko pride že do odkupa oziroma prodaje pridelkov, člankar je v celoti zanemaril strokovne priprave in analize pred formalnim podpisom pogodbe o proizvodnem sodelovanju, kar pa je najvažnejše. Poglejmo, kako naj bi se proizvodno sodelovanje pravzaprav začelo: Kmet France ima 2 ha travnikov ali košenic, ki so zanemarjeni in mu dajo brez gnojenja dvajset sto-tov sena. Kmetijski stro kovnjak iz kmetijske zadruge bi prišel h kmetu in razgovor bi potekal približno takole: »Tovariš France, vi imate tisti travnik, ki vam daje zelo slabe pridelke. Napraviva gnojilni poizkus in ugotovila bova, katerih hranil zemlji primanjkuje in katera gnojila bodo najbolj učinkovala. Izračunala bova, katere količine in kakšnih gnojil bodo dale kar največ najcenejšega sena. Izračunala bova meje največje rentabilnosti. Potem bova pričela gnojiti po strokovnih navodilih. Do sedaj ste imelLna tem travniku 20 stotov sena. če bova na podlagi gnojilnega poizkusa in analize zemlje ugotovila, da bo dal z določenimi količinami gnojil travnik 40 ali celo več stotov sena, si bova teh 20 stotov, ki sva jih z gnojenjem več pridelala, razdelila po dogovoru tako, da boste vi pridelali več, kmetijski zadrugi pa bo ostalo za gnojila in trud še toliko sena.« V tem primeru kmet gotovo ne bi razmišljal, kako in komu bo kaj prodal. Vsak, ne samo kmet, bo Septembra in oktobra skoraj 90 televizorjev »Septembra smo prodali nad sedemdeset televizijskih sprejemnikov,« je povedal poslovodja trgovine Tehnika v Kočevju Anton Briški, »v prvih desetih dneh oktobra pa še petnajst televizorjev. Imamo jih dovolj na zalogi, znamke UR in RIZ. Prodaja se je povečala zaradi olimpijskih iger, Precej pa tudi zaradi ugodnih pogojev za nakup. V naši poslovalnici prodamo tudi' veliko drugih tehničnih predmetov, hladilnikov, pralnih strojev in drugega. V zadnjem mesecu smo prodali dvajset hladilnikov, pa bi jih še več, ko bi jih imeli na zalogi. Najbolj povprašujejo po hladilnikih Himo. Pralnih strojev — EKA — smo prodali precej več. Močno gredo v promet motorji, največje povpraševanje pa je po mopedih, ki smo jih od junija naprej prodali le 22, pogodb za dobavo pa smo sklenili 240! Naročil za priljubljene Tomosove mopede je že preko sto ... — Ko smo že pri motorizaciji, kako pa je s prodajo avtomobilov v Kočevju? že večkrat je bilo govora o tem, da bi prodajali tudi avtomobile. »2e pred nekaj leti,« je dejal tov. Briški, »smo skušali doseči direktno prodajo avtomobilov v naši trgovini, pa nam ni uspelo. Seveda bi jih lahko Prodali veliko. Ravno zdaj se spet dogovarjamo z večjim trgovskim podjetjem za zastopstvo, ne vem pa, kakšen bo rezultat. Dobro bi vsekakor bilo ...« (vec) prodal pač tam, kjer bo dosegel najvišjo ceno, kar je povsem razumljivo. Kmetijska zadruga naj bi se šele nato sporazumela in podpisala s Francetom pogodbo o proizvodnem sodelovanju, če bi zadruga potrebovala seno, si bo s pogodbo zagotovila svoj delež sena. če seno ne bi potrebovala, se bo dogovorila s Francetom, naj on s tem senom raje ^vzredi ODKRIT RAZGOVOR enega ali dva telička in bo France pod dogovorjenimi pogoji prodal zadrugi telička, spitanega do določene teže. Podobno naj bi se kmetijski strokovnjak pri kmetijski zadrugi razgovarjal s kmetom Janezom, Tonetom in z vsemi drugimi za pridelovanje krompirja, pšenice, krmnih rastlin in podobno. Sklepanje pogodb o proizvodnem sodelovanju je torej treba pričeti na kmetovem zemljišču z vsemi strokovnimi pripravami in analizami in ne v pisarni kmetijske zadruge! Iz zemlje je treba več iztisniti, ne pa od kmeta. To niso le pravljice iz »Tisoč in ene noči« ali nekaj nemogočega, kot se bo to morda komu zdelo. Pred sedmimi leti smo imeli v Beli krajini vrsto takih gnojilnih poizkusov in sortnih poizkusov. V ilustracijo naj navedem le nekaj primerov. V Goleku pri Dragatušu smo imeli sortni in gnojilni poizkus s krompirjem. Samo s tem, da smo zamenjali seme, smo dosegli stoodstotno večji pridelek! Ali drugi primer: na perudinskih košenicah in hribovskih košenicah nad Podklancem pri Vinici smo imeli gnojilne poizkuse, zastavljene po »Mit-scherlichu«. S takratnim upravnikom KZ Vinica tov. Milerjem sva ugotovila, da je ob najugodnejšem učinku gnojil bila proizvodna cena povečanega kilograma sena trikrat cenejša kot tržna cena sena! Ti podatki o poizkusih na travnikih in košenicah so bili tudi strokovno obdelani na agronomski fakulteti kot diplomska dela. Tudi tam je bilo tako gnojenje znanstveno in ekonomsko utemeljeno. • Poizkusi in analize niso • malenkosti ah »igračka- • nje«, ki ni rentabilno, • kot to smatrajo še mno- • gi, pa celo nekateri kme- • tijski strokovnjaki. Vse • kaže, da v bodoče še • vedno ne bodo ekonom- • sko utemeljene one po- • godbe o proizvodnem • sodelovanju, ki bodo za- • čete in končane na par- • ketnih tleh. JOŽE SKOF Načnimo povsod to, kar je pereče! Pred občnimi zbori sindikalnih podružnic v novomeški občini Od letošnjih občnih zborov sindikalnih podružnic v novomeški občini pričakujemo več, kot smo kdajkoU doslej. V sindikalnem delu je bilo letos opaziti nekakšno mrtvilo, ker so politično delo sindikata marsikje začeli opravljati delavski sveti in njihovi upravni odbori. Opaziti je, da so se s tem razprave zožile, proizvajalci pa oddaljili od problemov, s katerimi se srečujejo vsak dan in imajo pač pravico o njih govoriti in odločati. Letošnji občni zbori naj se izogibajo presplošnih razprav o več problemih in naj se raje lotijo temeljite obdelave enega samega ali morda dveh, ki pa sta najpomembnejša ter naj sprejmejo sklepe o tem, kako jih je treba rešiti. Da bi sindikalne podružnice lahko to uresničile, bodo morale od strokovnih služb v svojih delovnih organizacijah dobiti podatke in analize o poslovanju, o skrbi za človeka, o skrbi za družbeni standard, o delitvi osebnih dohodkov itd. Razgovor o statutih in ostalih statutarnih aktih v delovnih organizacijah je več kot potreben, pa tudi razprava o tem, kako se njihova določila oživljajo v vsakodnevni praksi, ne bo odveč. O sistemu delitve dohodka in osebnih dohodkov naj povsod razpravljajo predvsem s stališča, kako odpravljajo dohodke pod 25.000 in 30.000 dinarjev na mesec ter kako povečujejo produktivnost. Podružnice naj načno razpravo o nagrajevanju v strokovnih službah. V mnogih delovnih organizacijah so strokovne službe glede prejemkov preveč izenačene z onimi iz gospodarstva, drugod spet pa delavce iz strokovnih služb plačujejo z mesečnimi zneski. Le malokje uporabljajo merila, ki bi pri nagrajevanju strokovnjakov upoštevala delovni uspeh, opravljeno delo itd. Načeti je treba razgovor o tem, kako so izkoriščene proizvodne zmogljivosti. Pri tem naj bo osnova izračun, kolikšno vrednost daje 1 dinar osnovnih sredstev v proizvodnji. Hkrati s tem naj načno v podružnicah razpravo o več-izmenskem delu, če so pogoji zanj. Ko bodo govorili o kadrovsko socialni politiki, pa naj ne pozabijo na zapo-! slovanje borcev na ustreznih delovnih mestih! Kočevje: analiza o delavskem samoupravljanju Posebna šestčlanska komisija občinskega komiteja ZK Kočevje je ' obiskala deset delovnih organizacij, da bi analizirala delo samoupravnih organov Id prizadevanja v zvezi z novimi gospodarskimi ukrepi. Ugotovitve komisije je na zadnji seji obravnaval komite, ml pa bomo zabeležili nekaj kratkih izvlečkov lz njenega poročila. V desetih podjetjih (Rudnik, Itus, Trgopromet, Melamin, Zidar, Inkop, Tekstilana, Avto, Pugled Id KGP) je deset centralnih delavskih svetov, 19 obratnih DS ta 56 ekonomskih enot. Pristojnosti EE so v glavnem v tem, da vodijo politiko usklajevanja meril osebnih dohodkov, pomembne pristojnosti pa imajo prt KGP, kjer razpolagajo z ustvarjenimi sredstvi samostojno. Delovne organizacije sicer skušajo prenesti na EE čimveč pri- stojnosti, vendar pa morajo zaradi predpisov vedno izreči zadnjo besedo centralni samoupravni organi in s tem je odvzeta EE zamišljena samostojnost. V samoupravnih organih je še vedno premalo žensk — le 17,82 odst., precejšen uspeh pa je zabeležen pri vključevanju mladine v organe upravljanja (33,35 odst.) V seznanjanju članov kolektiva Je v zadnjih lotih že precej narejenega, saj ima vsak član možnost, da se seznani s sklepi samoupravnih organov ali z uspehi gospodarjenja, vendar še vedno niso izčrpane vse možnosti. Pri tem je pač treba ločit, »seznanjanje članov kolektiva« in »osebne možnosti za seznanjanje in zainteresiranost posameznika«. Sestav novih samoupravnih organov je mnogo boljši od prejšnjega, kar dokazuje tudi število rednih zasedanj. Kadar Je govor o strokovnih vprašanjih, je razprava odvisna od strokovnjakov, ki govorijo v dokaj težkem jeziku, sicer pa so' neposredni proizvajalci — člani samoupravnih organov, aktivni v razpravah, ko govorijo o osebnih dohodkih, stimulativnem nagrajevanju, uspehih EE ali po-" slovnih enot itd. Po mnenju komisije pa samoupravni organi intenzivno spremljajo tekoča družbena dogajanja, Jih primerjajo z lastnimi pogoji gospodarjenja, ponekod pa energično posegajo po ukrepih, ki naj bi privedli do večje produktivnosti, proizvodnje, boljših finančnih rezultatov ta boljšega standarda. Čeprav bi morali dnevne rede in materiale za seje DS ali UO pripravljati njihovi predsedniki, Je marsikje prav narobe. V Itasu npr. pred vsakim zasedanjem DS zaseda politični aktiv ta potem svojo sklepe »vsiljuje« delavskemu svetu. Brez dvoma je taka »cenzura« nad dnevnimi redi sej odveč, nepravilna ta krati pravice samoupravnega organa. Najpogosteje razpravljajo samoupravni organi o stimulativnem nagrajevanju, pri čemer so sicer doseženi že lepi uspehi, vendar še ne povsod popolnoma zadovoljivi. Te- mu so čestokrat krive čisto objektivne težave (npr, pri Itasu zaradi še neurejenih delovnih pogojev, pomanjkanja prostora itd.). Po opravljenem delu so nagrajeni vsi zaposleni pri Inkopu, precejšen odstotek pa je tudi pri nekaterih drugih. Učinkovitejše nagrajevanje po opravljenem dolu pripravljajo tudi prt Rudniku, Tek* stilani, Inkopu, KGP, Zidarju ta Trgoprometu, tako da bodo stimulirani na direktne učinke tudi vsi umski delavci. Pri reševanju problemov dobrega gospodarjenja bi morale imeti vi-dno vlogo subjektivne sile v go- spodarskih organizacijah, «iivHVj>{ ta ZK. Njihovo delovanje mora biti odraz notranjih odnosov ta u-spešnega delovanja samoupravnih organov, če pogledamo dnevne rede sestankov osnovnih organizacij ZK v kolektivih, vidimo, da so osrednja vprašanja razprav notiranja delitev, proizvodnja, gospodarski ta finančni uspehi ipd. Vzporedno s splošnim razvojem so tudi osnovne organizacije mftutile nujnost, prevzeti nase odgovornost za dobro gospodarjenje in brez dvoma so doseženi gospodarski uspehi med drugim tudi odraz prizadevanj ta skrbi subjektivnih Bil znotraj gospodarskih organizacij. Mladinci Bitnje vasi Letošnjo pomad ustanovljeni aktiv ZMS v Bitnji vasi pri Trebelnem je med najboljšimi v trebanjski občini. Mladinci so v zasebni hiši uredili svoje prostore, kjer se redno zbirajo. To sobo bi radi še bolj izpopolnili in uredili nekakšen klub za razvedrilo. Trebelanski učitelj Hočevar jim je sam poklonil dve šahovski garnituri. Mladinci skupaj gojijo sadovnjak. V očeh vaščanov so ti mladi fantje in dekleta zares skupina, ki si prizadeva in hoče doseči nekaj naprednega. Občinski komite je delo tega aktiva pohvalil in obljubil pomoč, če bodo dovoljevale možnosti. Seminarji za predsednike sindikalnih podružnic Občinski sindikalni svet Noro mesto je v sodelovanju z Delavsko univerzo 6. ta 7. novembra priredil seminarje za predsednike sindikalnih podružnic. Letos so se na ta način lotili priprav na občne zbore, ki bodo v novembru ta decembru. V petek, 6. novembra, je bil seminar za predsednike podružnic iz industrije, rudarstva, prometa, kmetijstva ta gradbeništva, 7. novembra pa za preSsedmke iz obrtno-komunalnih dejavnosti,' trgovine in gostinstva. Predavatelji iz Ljubljane so udeležencem posredovali 3 predavanja: eno o tem, kako je v delovnih organizacijah treba oživljati določila statutov ta statutarnih aktov ta jih sproti prilagajati potrebam, drugo o problematiki, nalogah in organizaciji ka-drovskosocialnih služb, ta tretje o nagrajevanju in delitvl s stališča večje produktivnosti. Od 70 vabljenih predsednikov se Je obeh seminarjev udeležilo 49. Razprava Je bila zelo živahna, udeleženci pa so veliko vpraševali o nagrajevanju, delitvi dohodka ta o obnav-1 tanju vodilnih kadrov (reelekciji). Na obeh seminarjih so opravili anketo, v kateri so predsedniki izrazili željo, 'vit bi ObSS taksne seminarte prlrelal pogosteje ta nal bi lih prSi»jel tudi za vodilne gospodarstvenike ta delovnih • organizacij. S Uspehi in težave sevniških študentov Lotos so občinske politične organizacije, občinska skupščina ta gospodarske organizacije posvetile veliko skrbi ureditvi kadrovskih problemov, s katerimi pa »c Je začel ukvarjati tudi akademski klub študentov, v sodelovanju z občinskim odborom SZDL Jc bila letos julija skupna seja študentskega kluba, predstavnikov SZDL ta občino Tedaj Je obveljalo stališče, naj se štipendijo primorno povečajo v skladu z rastjo življenjskih ■troskov. To so v večini gospodarskih organizacij tudi uredili. Splošna ugotovitev sojo Jo bila, da so bili doslej stiki mod stipendisti in štipenditorji izredno slabi. Zgodilo se Jo celo, da podjetje ali usumova študenta, ki ga SUpendira, sploh ne pozna. Zato Jo mlo sMo-njono. da bo klub Študentov poskrbel za boljšo stike z delovnimi organizacijami, prav *Ako pa bo sodeloval z občinskim odborom SZDL ln ti kormaijo za podeljevanje štipendij. Študentje so v razpravi načeli tu- di problem zaposlitve po končanem študiju. Imeli smo primere, da so ponekod štipendirali strokovnjaka, ko Je študije končal, pa zanj ni bilo zaposlitve v tisti delovni organizaciji. Tako je zdravstveni, dom odklonil že 2 zdravnika z izgovorom, da Sevnici nista potrebna! Ponudili so se študentje iz naše občine, ki so imeli začasno rešeno tudi stanovanjsko vprašanje ta bi zaposlitev za delodajalca ne terjala dodatnih skrbi. Taki primari kažejo na problem ta pereče dejstvo, da ni načrtnega kadrovanja. V občini še vedno manjka 19 ljudi z visoko, 31 s višjo ta 77 ( srednjo strokovno izobrazbo. Potreba bi bila lahko znatno manjša, če bi snah ljudi primerneje vključevati v delo lin jim nuditi boljše pogoje. Tako precej strokovnjakov odide drugam, kjor je pač zanje ugodnejše. Avgusta Jo imel sejo novoizvoljeni upravni odbor kluba štu- dentov pod vodstvom Lojzeta Vidi-ca; razpravljal je o organizaciji ta programu dela za bodoče obdobje. Sevniški študentski klub namerava sodelovati v političnem, kulturnem irr-na športnem področju. V zimskih ta letnih počitnicah bo več športnih srečanj z ekipami TVD Partizana ta mladinskimi ekipami iz podjetij. Skupno z ObO SZDL bo klub organiziral proslavo za dan republike, razen tega pa vsako leto akademski ples s kulturnim programom. Študentje bodo preko občinskega komiteja mladine nudili aktivom pomoč, zlasti s predavanji. Za vsako dejavnost Jc upravni odbor kluba posebej zadolžil enega izmed članov, zato lahko upamo, da bo delovni načrt uresničen. Ob tej priložnosti se klub sevniških Studentov lepo zahvaljuje za vso pomoč občinskemu odboru SZDL, posebno pa njegovemu prodsodnllcu. FRANC MOLAN PREZGODNJI SNEG 2e v soboto je marsikje prav »dišalo« po snegu, ki ga je tu pa tam napovedal tudi mrzel dež, ki te dni kar naprej prši. V noči od nedelje na ponedeljek je spet močno deževalo, na Gorjancih pa tudi precej grmelo. Malo pred polnočjo. je začelo snežiti, v ponedeljek zjutraj pa smo zagledali belo, prezgodnjo mrzlo odejo na strehah in poljih. Na Gorjancih ga je nasuto kakih 30 cm. Ljudje so v skrbeh, staj je mnogo pridelkov še na poljih; zavoljo neprestanega dežja ni bilo mogoče pospraviti repe, pese, koruzni ce in drugih poljščin. — Do torka je prvi sneg skoraj po vseh dolinah že skop-nel. Upajmo, da se zima ne bo začela že novembra! Kolektiv IMV proti samovolji redkih posameznikov (Nadaljevanje s 16. strani) za gospodarstvo občinske skupščine Je 19. 8. 1964 nato izdal lokacijsko odločbo, v kateri pa je, kot že povedano, novi objekt samo »strogi provizorij«, ki ga bo moral investitor po potrebi urbanističnih koristi premestiti na drugo mesto-brez pravice do povrnitve stroškov. Zato mora biti objekt montažnoga Upa. »Predstavnik IMV Jo ustno ugovarjal zaradi nesmiselnosti take formulacije, vendarle pa Je hilo 24. 8. 1964 izdano gradbeno dovoljenje z enako formulacijo. In zakaj skoraj dve izgubljeni leti? Pismo kolektiva IMV se končuje takole: »Sprašujemo se, aH Je bilo potrebno skoraj dve leti sklicevati razne sestanke glede zazidave IMV na obstoječi lokaciji, risati zazidave v vseh mogočih merilih z raznimi preseki, da bi nazadnje dobili gradbeno dovoljenje za objekt, »ki se bo smatral kot strogi provizorij, ki ga . . .« Tako gradbeno dovoljenje bi lahko pod omenjenimi pogoji izdali že pred dvemi leti. V tem času bi prihranili ogromno sredstev, ki smo jih in jih še zapravljamo zaradi dislociranih skladišč. Samo, na žalost, izgleda da to odgovorne v občinski upravi prav nič ne boli. Prav tako se sprašujemo, kako si odgovorni na občinski upravi predstavljajo premestitev hale površine 3000 kv. metrov na drugo mesto. Ali so ob izdaji gradbenega dovoljenja sploh pogledali na načrt in ali imajo predstavo o eventuelnih stroških za premestitev ter kako si predstavljajo opravičevati s tem v zvezi nastale stroške? Ali sredstva podjetja niso družbena sredstva? Ali jih lahko ravno zaradi tega, ker so družbena sredstva, razmetavamo? Smatramo, da leži ravno v zadnjem stavku bistvo brezskrbnega in nemogočega odnosa do IMV.« Pismo so podpisali tovariši Peter Bračko, predsednik UO kolektiva IMV, Emil Jakše, predsednik delavskega sveta, Zvonimir Murgelj, predsednik IO J sindikalne podružnice, in Jurij Levičnik, direktor IMV. Gradbenikovih devet mesecev Ribniško gradbeno podjetje Gradbenik je letošnjih prvih devet mesecev uspešno zaključilo, tako da so s čistim dohodkom lahko pokrili nemajhno lansko izgubo, precej pa so dali tudi na sklade. Ta sredstva bodo prihodnje leto porabili v glavnem za izboljšanje življenjskih ln delovnih pogojev svojih delavcev lz drugih krajev. Namenili so graditi lastno delavsko naselje, za kar je občina že izdala lokacijo. Delavsko naselje Gradbenika bo ob poti od Inlesa proti Hrovači. Brežice: delavska univerza ni amaterska ustanova Občinski odbor SZDL v Brežicah je v soboto sklical razširjeni posvet o problematiki delavske univerze in pošolskega izobraževanja. Na dnevnem redu je bila tudi razprava o zaposlovanju v občini. .Vabljeni so bili predstavniki delovnih in družbeno političnih organizacij, vendar skoraj polovica kolektivov ni bila zastopanih. Posvetovanja so se udeležili predstavniki Tovarne pohištva, Opekarne, obrata IMV, bolnišnice, trgovskega podjetja Krka, Kovinarskega podjetja Dobova, PPV Dobova, obrata »Beti« Metlika v Dobo vi, predstavnik kmetijske zadruge Bizeljsko ter predstavnika podjetij »Dekorles« in »Prevoz« iz Brežic. Devet delovnih organizacij ni poslalo nikogar na posvetovanje. To ka- rakterizira tudi njihov odnos do problemov pošolskega izobraževanja. V Brežicah je bil to prvi širši posvst' te vrste in zaradi tega je škoda, da mnogi kolektivi niso izkoristili priložnosti za skupen razgovor s predstavniki družbenih organizacij in občinske skupščine ter izobraževalnih ustanov. Razprava je tekla o vlogi delavske univerze in odnosu delovnih organizacij do pošolskega izobraževanja. Delavska univerza se je pri dosedanjem delu naslanjala predvsem na družbeno poli- BREŽIŠKE VESTI tične organizacije in nekatere šolske zavode, s podjetji pa ni bilo pravega sodelovanja. Odzvala so se le ob občasnih akcijah, ki se jim niso mogla odtegniti. To pa je premalo za uspešno delo, zanj je potrebno stalno sodelovanje in skupno programiranje ter ugotavljanje izobraževalnih potreb. Delovne organizacije so marsikdaj organizirale seminarje v lastni režiji, ker so se bale izdatkov. V raznih seminarjih so obravnavali izključno strokovno gradivo in ob tem pozabljali, da je slehernemu delavcu potrebna tudi gospodarska in politična razgledanost. Delavska univerza ne bo odigrala svoje vloge tako dolgo, dokler se ne bo izkopala iz kadrovskih in finančih težav. Za solidno in kontinu- Rdeči križ pomaga poplavljencem v brežiški čas teče dalje in počasi briše posledice, ki so jih v poplavljenih vaseh brežiške občine zapustile narasle reke Sava, Krka in Sotla. Organi racija Rdečega kriza je prizadetim Ljudem v Ločah, Rigoncih, v Trnju, na Mo-stecu. v Krški vasi, Mihalov-cu in drugih krajih hitro priskočila na pomoč. Takoj prve dni je pomagala IMtplavljencem s pošiljkami Tatvine bi morali takoj prijaviti Nekateri Cigani so postali v okolici Semiča že zelo iz-vežbani tatici. Neopazno se prikradejo v hišo; če slučajno srečajo koga od domačih, prosijo kruha, če pa nikogar ni, smuknejo, kar jim pride pod roke. Pred tedni je bilo v neki him ukradenih 6000 din in ker 90 tatvino prijavili šele cea nekaj dni, denarja pri Ci-ganoku-Utiču niso več našli. Pred kratkim pa so Cigani t isti hiši vzeli 10 kilogramov orehov. Ker so domači že čez nekaj ur zadevo javili organom LM, je komandir semi-ške postaje že zvečer pripeljal dgančka z orehi. Primera povesta, da je treba vsako tatvino čimprej prijaviti, sicer ukradenih stvari ni več mogoče dobiti nazaj. Skrajni čas bi že bil. da bi se vsi Cigani lotili poštenega dela. Mlade, nepoboljšljive tatice M morali oddati v vzgojni zavod. Kraje postajajo že pereč problem, po drugi strani pa je treba tudi mlade Cigane pravočasni) vzgojiti! F. D. ■ Va a občim kruha, konzerv in drugih živil. Najbolj potrebnim je razdelila sto odej, ki jih je darovala organizacija CARE. Ljudem je pomagala tudi z obleko. Okrajni odbor 'Rdečega križa je poslal 14 bal raznih oblačil in občinski odbor RK v Brežicah jih je že razdelil. Rdeči križ je poslal pomoč tudi vsem šolam v poplavljenih krajih. Do sedaj so osnovne šole prejele deset vreč moke, okrog 200 kilogramov surovega masla in 230 kilogramov mleka v prahu. Učenci iz prizadetih vasi bodo imeli vso zimo brezplačno malico. Rdeči križ je torej lepo poskrbel zanje. Pomoč z glavnega odbora RK Slovenije še pričakujejo. Za brežiško območje bo poslal obleko, moko, maslo ln tablete za razkuževanje vode. V nesreči, ki je zadela prebivalce vasi ob Krki, Savi in Sotli, se je organizacija Rdečega križa dobro izkazala. Hitra pomoč prizadetim krajem je marsikje preprečila hujše posledice. Pohvaliti je treba predvsem izredno skrb za otroke iz poplavljenih krajev, ki jim je Rdeči križ omogočil redno brezplačno malico v šolah. Nova transformatorska postaja v Brežicah Za letošnji občinski praznik so v Brežicah dogradili novo razdelilno transformatorsko postajo. Za občino je to pomembna pridobitev. Hiter gospodarski razvoj v zadnjih letih je iz dneva v dan zahteval več električne energije in njena poraba je v tem obdobju izredno narasla. Brežicam je zaradi tega že grozila velika energetska kriza, ki jo je Elektro-Krško preprečilo z izgradnjo nove razdelilne transformatorske postaje. Trafo-po-stajo bo povezoval 35-kilo-voltni daljnovod s termoelektrarno v Brestanici. Brežiško območje z obso-telsko dolino, Dobovo in Bre-gano je do sedaj napajal 20- kilovoltni daljnovod iz brestaniške termoelektrarne. Postavili so ga pred 27 leti in ni več zadoščal naraščajočim potrebam. Na navedenem območju je bilo že dalj časa čutiti velike padce v napetosti. Novi daljnovod bo termoelektrarna v Brestanici oskrbovala le z 20 kilo-voltno napetostjo, vendar bo njegova zmogljivost kljub temu šestkrat večja od zmogljivosti dosedanjega daljnovoda. Stari daljnovod bo še vedno ostal. Tako bo tudi brežiška občina imela možnost napajati kak večji industrijski obrat. Investicije, ki jih je do sedaj vlagalo podjetje Elekt-ro-Krško na brežiškem območju, so vsako leto znašale okoli 50 milijonov dinarjev. Letos so razen trafo — postaje dogradili še skladišča in garaže ter obnovili nizkonapetostna omrežja ln daljnovode. To podjetje je uredilo tudi javno razsvetlja vo. Naložbe so kar precejšnje in zagotavljajo občini Brežice neoviran gospodarski razvoj. Novo v Brežicah 0 Uanea se bo v Brežicah sestal občinski odbor sindikate družbenih dejavnosti. Obravnaval bo priprave na plenum o samoupravljanju v šototvu Več skupin že pripravlja in proučuje gradivo o tej problematiki. # Podružnični odbor SZDL tretjega mestnega rajona je imel v ponedeljek zvečer sejo ▼ Prosvetnem domu. Razpravljal je o volitvah novih vodstev v organe Socialistične zveze fcn vsebini krajevnih konferenc*, ki se bodo pričele te dni. 0 V ponedeljek j*' prispela v Brežice pošiljka glavnega odbora Rdečega križa Slove, nije z 20 balami obleke. 30 odejami, surovim maslom in tabletami za razkuževanje vo de. Občinski odbor RK bo dobljeno pošiljko takoj razdelil ljudem v pop'avljenih vaseh 0 V Brežicah nameravajo ustanoviti tur ti n htfO. Prostor zanj so predvideli v b'v-fti kavarni, ker za bite trista več potrebm dva nrostorn. Do sedal ie biVi v BreVcah 1« iur>tičr»:> društvo, ki pa ni moglo prevzeti nalog, kakršne lahko opravlja center s stalnim uslužbencem. 0 V brežLškcm kinu so v nedeljo in ponedeljek spet zabeležili rekorden obisk. Na sporedu je bil Hitchco 100 :n 120 dinarjev kilogram Razen cndivlje je bilo na iz biro tudi lepega radiča'z vrtnarije na Čatežu. Tega so pro dajn'i po 160 d'n kii'.ogram Jajc ni bPo veliko. Tokrat so bla p.) 42 dlnarjsv. Ostale cer.::: krrenje 100 din kilogram, čebula 100. fižol 240 in 250 d'n-r'rv k'lrfjjrarn, por no, ftp'nlaoa ibo in 'abolkai mi do 120 drvarjev kilogram Berite in razširjajte Dolenjski list! Neurje pretrgalo ž čnico Žudnje neurje s popluva-mi je pretrgaR) žienieo čez Savo mo:l Šentjurjem pri Bregu In Vrbovim. Kabino za š'iri osebe so valovi vrgli na sredino savske struge, vendar sta jo dva domačina še pravočasno potegnila k bregu. Kabina itna razbita steklu. Jeklena žica. na k*two je bila navezana kabina, je pretrgana. Sk' f! • Ja precej. Ker pu žičnico, ki je začela delovati i-1 ......ta maja, nuj- rv5 ,y.'■'•''■». jo bo treba kmalu popraviti. S.Sk. irano delo so potrebni strokovni sodelavci, ki jih imajo v Sloveniji žal le večje ustanove. Brežiška delavska univerza pa je ena izmed tistih tridesetih, ki imajo samo upravnika. Za raznovrstne izobraževalne naloge bi te ustanove nujno morale imeti stalne strokovne sodelavce — ekonomiste, pedagoge, psihologe in sociologe. Udeleženci posvetovanja so menili, naj bi bil program dela osnova za financiranje delavske univerze. Dober program pa bo nastal le po predhodnem proučevanju izobraževalnih potreb v delovnih organizacijah in na vasi. To pa zahteva poglobljeno študijsko delo, ki ga en sam uslužbenec zavoda ne zmore. Torej bo tudi v Brežicah treba reči odločno besedo o strokovnih sodelavcih na tej ustanovi. Zastopniki kolektivov so med drugim povedali, da v podjetjih je interes za izc~, braževanje, treba bi ga bilo le pravilno'usmerjati. Razpravo o tej temi so udeleženci posvetovanja zaključili s sklepom, da bodo probleme delavske univerze in izobraževanja odraslih obravnavale vse sindikalne podružnice. JOŽICA TEPPEY Vhod v oddelek ljudske revolucije v Posavskem muzeju v Brežicah: vrata iz puškinih cevi so narejena po izvirni zamisli inž. arh. Franca Filipčiča Osebni dohodki rastejo v drugem polletju Slika gibanja osebnih dohodkov v delovnih organizacijah brežiške občine se je od začetka leta pa do zdaj močno spremenila. V prvem polletju je še 20,4 odst. zaposlenih prejemalo mesečno manj kot 25.000 dinarjev dohodka, v avgustu pa je bilo s temi osebnimi dohodki le še 4,9 odst. zaposlenih. Bistven premik je bil napravljen tudi v kategoriji z osebnimi dohodki od 25.000 do 30.000 dinarjev. Teh je blUo v prvem polletju 16,4 odst., v avgustu pa le še 9.3 odst. Navedeni podatki veljajo za gospodarstvo. Podobno gibanje osebnih prejemkov je bilo opaziti tudi v družbenih službah. V šolstvu se je odstotek tistih z minimalnimi osebnimi dohodki v avgustu znižal od 11.1 na 6,3, v ostalih . dejavnostih pa od 16,4 na 7,2. Občinski sindikalni svet je to zviševanje osebnih dohodkov komentiral bolj kot izboljševanje ■ socialnega položaja zaposlenih, ne pa kot ekonomske ukrepe. Sindikalna organizacija je res tista, ki si prizadeva, da bi bili najnižji osebni dohodki vsaj 30.000 dinarjev, vendar hkrati priporoča delovnim organizacijam, da bi na tej osnovi začele graditi izpopolnjen sistem delitve po delu- Vse delovne organizacije od julija dalje izplačujejo tudi Matični urad Dobova Oktobra so bih doma rojeni 2 rodnlsnice. Poročili ho s«: Franc Vracim, kovlnostrugar iz Stanjev-ca, ln Branka Jurkas. doluvka it Loč; Franc Furlan, mizar iz Miha lovca, ln Morija MarslavIC. delu kn Iz Mosteca. - 1'mrl >• Iv.m Bulja, u*1«!«- osnovne Joic 1* Ve liki kii Obrnila, 1.1 let. Matični ivad Kapele Oktobru nI bilo roJMmr l/.v;«rt \iO rodnlanicc Porok tU bilo. Umrla »ta: Ana Balon, kinetovuJku is Zu-polevca, M lat] in tv.m Kofilovc. kmetovalec - Zupelerca. 82 let dravinjski dodatek od 1500 do 5000 dinarjev. Ponekod prejemajo vsi zaposleni enak znesek, drugod pa dajejo nižjim kategorijam- več kot višjim. Le ena delovna organizacija je delila ta dodatek tako, da so dobili člani kolektiva z manjšimi prejemki manj kot tisti z večjimi osebnimi dohodki. V enem primeru so zaradi tega popravili pravil- Na zadnjem sejmu v Brežicah 7. novembra j«- bil v Brežicah prašičji sejem prav dobro obiskan, saj je bilo naprodaj 2010 manjših in 190 večjih pujskov, odkupljenih pa je bUo 950. Cena se je gibala za prašičke, stare do 3 mesece, med 400 in 450 din, za večje pa med 350 in 370 din za kilogram žive teže. nik in dodatek na podražitev všteli v osnovne prejemke. Draginjski dodatek so delovne organizacije delile na splošno priporočilo, ne da bi v resnici poznale gibanje življenjskih stroškov v svojem kraju. Ce bi to kdo v občini spremljal sproti, bi se lahko tudi sproti marsikaj korigiralo. Ena izmed nalog delovnih organizacij, v katerih so osebni dohodki še vedno zelo nizki, je prav gotovo to, da z modernizaciji proizvodnje in organizacijskimi izboljšavami pri izkoriščanju sedanjih zmogljivosti zagotovijo učinkovitejše nagrajevanje. Pobudniki za to naj hi bile sindikalne podružnice. Razprave take vrste so potrebne, vendar ne samo tako »počez«, ampak na osnovi proučevanj in analiz. J. T. Izlet na Turjak V programu dela mladinske organizacije na ribniški šoli smo imeli tudi izlet na Turjak, znani grad iz bojev v NOB. Lepega popoldneva smo se res zbrali in pod vodstvom tov. Janeza Jamnika odrinili proti Turjaku. Vožnja s kolesi je bila prav prijetna. Ustavili smo se najprej v Vel. Laščah, nato še v Rašici, kjer smo si ogledali spomenik Primoža Trubarja, potlej pa smo nadaljevali pot do Turjaka, ki ni bil več daleč. Prav do gradu nismo mogli s kolesi, zato smo morali zadnji delček poti peš. Sli smo tudi mimo spomenika padUh borcev, ki so izgubili življenja v boju za Turjak. Tovariš Jamnik nam je raz-" lotil znamenitosti gradu ter vam pripovedoval o hudih bojih med partizani in do- mačimi izdajalci v tem gradu. Gradu si tal nismo mogli ogledati, ker ga obnavljajo, zato pa smo se pred gradom na kupu ruševin fotografirali. Sonce se je že nagibalo k zatonu, ko smo se odpravili proti domu. Nazaj grede smo v Laščah Se prisostvovali košarkarski tekmi, tako da je bila že skoro tema, ko smo privozili v Ribnico. Lepaga in zanimivega izleta se bomo radi spominjali. MARTA TOMA/.IN RIBNICA Matični urad Loški potok Oktobru Je bil doma rojen 1 do tok. Poročili no ne: Florjan PodKoroloc. duluvoc ls Čakovca ln Ivanu I.evstok, del ii'k.l i/ Trav-uikii; Jože Crcgorif, sKl.ul.Muk U Prvacine, ln Joscfa l.avrlć, kim*o-vtilka i/. Travnika; Mlro.*l;.v Mo-h u . votcrirlamkl tehnik U Malin* logu. In Iv.m.i IavtU1, kmelovalka ls Sofjixvc vn.ll. Smrti nI bilo. Komemoracija na Vel. Poljanah Matični urad Ribnica En kilometer od Orlneka le.il vas Veltke Poljane. Prebivalci te majhne vasi so 7>ečinoma kmetje. Edini kulturni center v vasi je šola, ki pa je ie stara ln je potrebna popravila Ce se boste kdaj napotili na Poljane aH na Grmado, bližnjo izletniško točko, oglejte si spomenik padlim bor ceni Pionirji Iz naše šole smo .7/, oktobra pripravili tal no pr{reditev v čast njihovemu s;K>minu V ta namen smo povabili predsednika šol- skega odbora Jožeta KoiHiči ču in ostale vaščane. Najprej je sinegovoril tovariš Kova-čič. Povedal je, kako je bilo meti imrodnoosvobodilno borbo na Poljanah in kako so padli ti junaki. Po enominut-nem molku smo pionirji recitirali ln peli ialostinke, nazadnje )>a smo jx>lottli ven ce ln jiriigali svečke Naslednji dan smo videli, da so za prvi november ludi ,drugi ljudje prtigalt svečke. PIONIRJI OS .<,(»/./■: VELIKA PO) J AN A Oktobra so bili domu tajanj 1 cli-khri in 1 d.^vk Poi-m-lll sn Marjan ParU>, us]uzlxvlo lz Kočevja — Matojko, Morija Novak iz Brega — Romano, Marila Casor 1» Kočarjev — Sil-Tota ''nroclll so se: Vladko Porič, varilec iz pjoSovoa, ln Rožo Torbar, toviljo. iz Kočevja; Franc Zidar, traktorist iz Novih Laze v, in Marija Panter, poljodelko 1* Ograje; Drago Kragulj, delavec ta Sanske-Kn mosta, in Soka Pajazotovie, kuharica te Kočevja; Štefan Sarkozi, dclKvoo, ln Terezij« Hudorovac. gospodinja, oba te Zeljno; Anton •Volj, kmottjHkl tehnik te Upe. *> Drigica Miwt«f, trgovko po. močnica te Kompolja; Malija Bauor, upokojenec lz Grivca, ln Julijana Verdorber, gospodinja te Morave; Franc Mlhellč, geometor b LJubljane, ln Rozalija Zobec, uslužbenka te Kočevja; Anton Sti-mec, rudar, ln Ano Kolegor, natakarica, oba te Kočevja. V Ljubljani so sc poročili: Anton Mrvar, skladiščnik te Kočevja, in Antonija Strumbelj te Gornjega Ajdovca; Anton Blatnik, delavec te Vttnje, in Ana Pirnat, delavka te Kočevja. Umrli io: Antonij« Bencina, užHkarlca iz Dolgo vasi 76 , 82 let; Mariju Potisok, gospodmja te Satka vasi 83, 81 let; Janoz Malošlč, upokojence iz Kočevja, Trg svobodo it. 47, 52 let. V LJubljani »o umrli: Sliivlco Orobrijan, učenka te Llvolda 34, 13 lot; Leon Holmlh, upokojenec bi Kočevja, Trg svobodo 9, 81 let; Stanko sttmac, uror te Kočevja, Trg svobode 51, 52 tet: Sonj« Ko-ftlr, uslužbenka te Kočevja, Trg svobode 38, 36 let. V Vidmu Je umrla Anka .Adamič, rentgenski tehnik te Kočevje, Trg 3. oktobra, 22 tet. Matični urad Vas-Fara .Oktobra Jo bij doma rojen 1 de-Porok In smrti nI bilo. »vojstov ln porok septembra ni S w^mrl J» Anton O'««1, delavec " Mre 4, Jo INLES: kljub pomanjkanju hlodovine... Semičani o svojem delu in težavah V soboto 7. novembra, so se v Semiču sestali predstav-nJki vseh krajevnih organizacij, razen njih pa so na posvet prišli tudi predsedndik občine in predstavniki občinskega odbora SZDL. Temeljito sto se pogovorili o pripravah na konference in volitve SZDL, ki bodo v začetku prihodnjega mesece, o krajevni skupnosti in območju, ki naj bi ga ta zajemala. Dokončna odločitev o tem je prepuščena občanom v posameznih vaseh. Mimo tega so obravnavali krajevne probleme, s katerimi se srečujejo prebivalci Semiča v zadnjem času. Občani so nezadovoljni z neka- terimi slabimi gozdnimi potmi in želijo pojasnila, kako se trosijo sredstva, ki jih plačujejo v obliki prispevka od zasebnih gozdov. Del tega prispevka je vsekakor namenjen popravilu poti, zato bi NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE radi o tem kaj več izvedeli. Za prvo fazo rekonstrukcije serniškega vodovoda je bito lani in letos porabljenih že 30 milijonov dinarjev, dela pa še niso končana. Domenjeno je bito, da bodo t letu 1965 z gradnjo vodovoda nadaljevali. Ker so nekaterim senušk&m lovcem odvzela puške zaradi neurejenih razmer v lovski družini, je balo precej hude krvi. Prišlo je do nesoglasij, ki nikomur ne koristijo, zato bo zadevo skušala urediti Socialistična zveza. Peš po*, do Štefana bi morala biti urejena že do letošnjega občinskega praznika, a je slabo vreme dela zavleklo. Cesto še vedno urejajo in je težko reči, kdaj bo dokončno gotova, ker se je vreme še poslabšalo. Na te sbvari bi morali misliti predvsem v poletnem času, ki je najprf-kladnejši za taka deda Na proslavi krajevnega praznika v Semiču sto zaman čakali folklorno skupino iz Pretoke, katera bi morala nastopiti s svojim programom, zato sto bili Ijudlje razočarani. Kasneje pa je bilo ugotovljeno, da so boli Preločani pripravljeni za nastop in so čakali avtobus iz Kanižarice ki bi jfih moral pto dogovoru prepeljati v Semič, a ga ni bito, ker je prišlo do nesporazuma pri dogovarjanju za prevoz. To je sicer malenkost, vendar napaka, kakršnih ne bi smelo biti, ker brez potrebe vzbuja nejevoljo pre-biivalsbva. D. P. Matični urad Adlešjči Rojstev in porok septembra ni bilo: Urnua sta: Nikolaj Komarov iz Bednja, 77 let, in Nikolaj Sku-be lz Adlesičev, 77 let. Matični urad Metlika Oktobra sta bili doma rojeni 2 deklici. Poročila sta se: Franc Vuk-šinič, šofer lz Križevske vasi, m Marija Pruščevič, šivilja iz Magov-cev. Umrli so: Alojzija Vidic, oskr-bovanka iz Metlike, 74 let; Zvonka Kočevar, otrok iz Metlike, 1 leto; Florjan Rešetar, upokojenec iz Metlike, 67 let. »Naša služba je več kot naporna!-« — trdi Alojz Novak »Nisem kriv, če je cesta slaba!« Ker odsek ceste od Gradca do Črnomlja še vedno nI gotov, se že dalj časa odvija promet po cesti, ki pelje iz Gradca čez Stransko vas v Črnomelj. Malo je voznikov, ki to cesto poznajo in večkrat vozijo po njej! šoferji kamionov pa morajo voziti in zato ni čudno, če jim zaradi velikih jam jeza kdaj prekipi. To pa se nemalokrat zgodi, kot je povedal cestar Alojz Novak: — Ta cesta ni grajena za tolikšen promet, je ozka in preobremenjena, zato so na cestišču vedno večje ali manjše jame. Dokler je bilo lepo vreme, sem jih krpal z zemljo in blatom, odkar pa je deževje, to ne zaleže več. Gramoza dobim malo in še tega vozila sproti odmečejo iz jam. Šoferji pa tega ne vedo ali pa nočejo upoštevati. Ze dostikrat se je kdo pred menoj ustavil, me pošiljal v pekel in me psoval, p« res nisem jaz kriv, če je cesta slaba. Ko bi ljudje vedeli, kako naporen je naš poklic! Osem ur moramo delati na cesti, ne glede na to, kakšno je vreme. Nisem bil malokrat do koze premočen! Revma me daje, zato vedno teže čakam upokojitve. R. B. Z žagami nekaj ni v redu Na zadnji seji sveta za kmetijstvo in gozdarstvo občine Črnomelj so precej razpravljali o žagah, ki delujejo na področju občine. Samo tri žage venecianke delajo v sklopu Gozdnega gospodarstva Novo mesto, les pa se na žagah nabira ali pa ga kmetje vozijo na Hrvaško, kjer so te stvari bolje urejene. Lastniki lesa so močno prizadeti, zato je med prebivalstvom slišati vedno več negodovanj na ta račun. Da bi bilo poslej drugače, je svet sklenil predlagati Gozdnemu gospodarstvu Novo mesto, naj uredi pogodbene odnose z lastniki žag in zagotovi redno žaganje lesa tudi zasebnikom, hkrati pa poskrbi za racionalno izvred-notenje lesa. Ker je žaganje in rezanje lesa najbolj pereče na adle-šičkem področju, se je svet odločil žago v Pobrežju dodeliti zasebnemu obrtniku — Žagarju, ki bo to staro žago popravil in moderniziral. S Stražnega vrha nam pišejo 3. novembra se je sestal na Stražnjem vrhu krajevni politični aktiv in razpravljal o pripravah na konferenco SZDL in bližnje volitve, razen tega pa o vseh perečih krajevnih problemih. Pogovorili so se o sestavu novega odbora in izbirali kandidate, ki niso s funkcijami že preveč obremenjeni. Gasilski dom na Maverle-nu je edini prostor, kjer se občani lahko sestajajo, doslej pa je zaradi uporabljanja dvorane prišlo do nesoglasij med posameznimi vaškimi organizacijami. Na tem Matični urad Črnomelj Septembra sta bila doma rojena 1 deček ln 1 deklica. Poročili so se: Janko Mimelič, mizar lz Črnomlja, in Ana Absec, uslužbenka iz Mihelje vosi; Stjepan Simon, mizar, in Frančiška Grdešič, natakarica, oba iz Črnomlja; Janez Oražen, strojnik lz Kočevja, ln Ana Mllek, natakarica iz GribelJ; Peter Sterbenc, kovaški pomočnik iz Močil, ln Ana Strbenc, delavka iz Srednjih Radenc; Slavko Grlčar, livar, in Jožica Možina, delavka, oba lz Kanižarice; Zeljko Taborski, rudar, ln Ema Vouk, poljedel-ka, oba iz Trbovelj. Umrla sta: Anton Nemanič, upokojenec lz Črnomlja, 60 let, Jožef Jerman, upokojenec lz Črnomlja, 52 let. Oktobra sta bili doma rojeni 2 deklici ln 1 deček. — Poročili w> se: Frančišek Maljovec, delavec lz Avstralije, in Terezija Plut, poUs-delka iz Metlike; Anton Weiss, lesni delovodja iz Svibnlka, in Frančiška Vidic, delavka iz Loke; Jurij Mlhellč, pleskar lz Črnomlja, ln Zofija Slmončič, uslužbenka iz loke. Umrla sta: Velizor Kostlc, poljedelec iz Čačka, 21 let, in Ernest Krilšnlk, kovinostrugar iz Velike pri Zagorju ob Savi, 20 let. Matični urad Semič Rojstev v septembru ni bilo. Poročila sta se: Anton NnmpelJ, upokojenec iz Semiča, In Terezija Mavsur, kmotovalka iz Potokov. Umrl Je Jožo Kukar, kmetovalec Iz Sodjega vrha 3, 6« let. Oktobra ni bilo rojstev izvori porodnišnice. Porok nI bilo. Umrli so: Ana Plut, užltkarlca iz Mladice, 83 let; Angela Matekovtč, upo kujenka iz Semiča, 41 let; Jane* Simoni«, kmetovalec iz Osolnil>a. 68 let sestanku so se zmenili, da bodo gasilci še naprej upravljali dom, vendar ga bodo lahko uporabljale za sestanke in prireditve tudi vse druge krajevne organizacije, ki bodo prispevale k vzdrževanju. Mladino so zelo pohvalili, ker je vedno pomagala tudi drugim vaškim organizacijam. Da bi mladi ne izgubili voljo do dela, so sklenile vse organizacije na vasi prispevati nekaj sredstev in jih pokloniti aktivu ZMSza nabavo gramofona in plošč. Prebivalci Stražnjega vrha tudi močno pogrešajo potujoči kino, ki je svojčas prihajal k njim lz Kočevja, zdaj pa ga ni več. Sprašujejo se, kako da potujoči kino lz Črnomlja, iz domače občine, ne najde poti do njih. Na krajevni konferenci So- 0 kruhu in trgovini v Semiču Za Se mičane pečejo kruh v pekariji Obrtnega servisa, prodajajo pa ga v trgovini podjetja Potrošnik. Pekarija speče vsak dan toliko kruha, kolikor ga trgovci naroče. Včasih kruha zmanjka, še teže pa je, če ga ne prodajo. Naslednji dan nihče noče kruha od prejšnjega dne in tako ostane včasih tudi po 20 kilogramov kruha, čeravno niso temu krivi ne peki in ne trgovci. Najbolje bi bilo, če bi v Semiču prodajali kruh ves dan, v non-stop prodajalni. Trgovci sicer pravijo, da taka prodajalna ne bi pokazala rentabilnega računa, potrošniki pa si tega žele; prav tako bi se na ta način dala urediti prodaja kruha. Predlog je vreden nrr-misleka! cialistične zveze, ki bo najbrže še ta mesec, bodo obširneje obravnavali vso kmetijsko problematiko. Spremembe v občinskem odboru SZDL V zadnjih tednih so se iz črnomaljske občine preselili nekateri dosedanji člani ObO SZDL: Stane 2ula, Matija Božič in inž. Anton Matjašič. Ker bo sedanjemu odboru kmalu potekla mandatna doba, so na mesto Imenovanih treh tovarišev na zadnji seji ObO SZDL kooptirali v odbor novega člana Janka štuklja. Dosedanja sekretarka ObO SZDL Vera Jukič Je medtem odšla v politično šolo, zato so za novega sekretarja občinskega odbora SZDL na tej seji izvolili Lojzeta Sterka, ki Je bil doslej predsednik ObK ZMS ln tudi že član izvršnega odbora ObO SZDL. — Za profesionalno sekretarko občinskega komiteja mladine je bila medtem izvoljena Katjuša Gregorčič. Kaj bo s šolsko kuhinjo na Vinici? Pred tedni so na vini- ski šoli že izvolili nov samoupravni organ, ki ima 19 članov, za predsednika pa je bil izvoljen učitelj Jure Perko. Ker je na šoli premalo prosvetnih delavcev, nimajo sveta, pač pa zbor delovne skupnosti, ki jo predstavlja 9 učiteljev, 2 snažilki ter po en zastopnik Zveze komunistov, Socialistične zveze, Zveze borcev, prosvetnega društva, mladine, zadruge in sveta staršev. — Kakšne naloge se bo novo izvoljeni samoupravni organ najprej lotil, smo vprašali predsednika Jureta Perka. — Najprej bi morali pomagati šolski mlečni kuhinji, ki letos še ni začela delovati. Nekateri učenci so oddaljeni tudi 12 km od šole in bi jim bila malica v šoli zelo potrebna, pa tudi vsem drugim, kot je pred kratkim ugotovila zdravstvena komisija iz Ljubljane, ki je vse otroke pregledala. Starši pa nočejo in. nočejo ra- zumeti, da je to otroku res potrebno, in jim za malico ne dajo denarja. Vemo, da nekateri nimajo, zato smo se zmenili, da lahko prispevajo v hrani. Kdor pa nima ne denarja in ne blaga, bo zanj plačala šola. če bi se vsi za mlečno lnihdnjo enotno zavzeli, bi starše morda prepričan, žal pa tudi nekateri člani našega samoupravnega organa pravijo, da je pač vseeno, če kuhinjo imamo ali ne ... \ - Plačevanje davkov zaostaja Celoten predpis dohodnine iz kmetijstva za 1965 znaša v občini Metlika okoli 16,500.000 dinarjev, občinskih doklad okoli 26 milijonov dinarjev in prispevkov za kmečko zdravstveno zavarovanje okoli 20 milijonov dinarjev. Do 30. septembra letos Je bilo v občini pobrano 81 odst. vsega trojega, do konca oktobra pa približno 86 odst. Res je letos pobranega nekaj več kot lani, ko je bilo v občini konec oktobra izterjanih približno 78 odstotkov dohodnine, do-klade in prispevkov za kmečko zdravstveno zavarovanje. Letos je bilo opravljenih za približno 4,900.000 dinarjev odpisov na dohodnino, doklado in prispevek iz zdravstvenega zavarovanje. Davki iz obrtništva in samostojnih poklicev znašajo letos po predpisu 12 milijonov dinarjev. Obrtnike je treba pohvaliti, saj davke sproti plačujejo in nimajo zaostankov. Po dosedanjih predvidevanjih bo do konca leta. z dopolnilno odmero obrtnikom predpisanih še za 1 milijon dinarjev dohodnine in za okoli 4 milijone dinarjev prometnega davka. Veliko slabše kot vse ostalo pa se v občini Metlika stekajo takse na vozove, gozdne takse in pavšalna skočili-na. Pri približno 500 kravah, kolikor jih imajo kmečka gospodarstva v občini, je na skočnini za več kot poldrugi milijon dinarjev zaostanka pri plačilih, posamezni kmečki gospodarji pa dolgujejo skoČnino tudi za dve leti nazaj. Kmetovalci morajo razume- ti, da so davek, doklada, prispevek za zdravstveno zavarovanje in vse ostale takse dohodek občine in da občina s temi dohodki vzdržuje šolstvo in vse druge službe, ki so občanom na voljo. Vsak kmetovalec, ki ima stroške z zdravljenjem v bolnišnici, nič ne odlaša s prošnjo za odpis davka in občina mu takoj odpiše pripadajoči del od njegovih obveznosti, toda preostali del davščin mora od takšnih kmetovalcev v domala vseh primerih izterjavati z rubežem! Zakaj tako? Mar ni nerazumno povzročati nepotrebno delo občinskim organom in nepotrebne stroške samim sebi, ko vsi vemo, da bodo davki izterjani, pa če še tako odlašamo s plačilom?! Povprečni OD so se povečali za 48 odst. V kolektivu metliške Beti so si v prejšnjih letih morali odtrgovati od osebnih dohodkov, da so lahko razvijali tovarno. Zavoljo tega so bili osebni dohodki vedno sorazmerno nizki. Letos se je kolektiv malce bolj postavil na noge in osebni dohodki so se začeli povečevati. Od decembra 1963 pa do oktobra letos so se povprečni osebni dohodki v Beti povečali za 48 odstotkov. V obratu v Črnomlju, kjer delajo za izvoz, so bili v oktobru povprečni osebni dohodki 32.000 dinarjev na zaposlenega, približno enake povprečne osebne prejemke pa dosegajo tudi v drugih obratih. V Gradcu je boljše z razvedrilom Odkar je v Gradcu preurejena prosvetna dvorana, Jih obišče vsako soboto potujoči kino. Ljudje so zadovoljni, saj so bili prej popolnoma brez razvedrila. Kulturno prosvetno društvo v Gradcu se pripravlja na letošnjo zimsko sezono z igro »Mlšolovka«. Ce se bodo igralci kaj kmalu zbrali in začeli z vajami, bo lahko prva uprizoritev že v januarju 1965. Blato od Gradca do železniške postaje Krajevna organizacija Socialistične zveze v Gradcu je-dala pobudo, da bi asfaltirali 300 metrov dolg odcep iz Gradca do železniške postaje. Odcep je zlasti v deževnih dneh zelo blaten, z vlakom pa se vozi na delo v Črnomelj in v Metliko iz Gradca vsak dan več kot 50 delavcev in v šolo več kot 20 šolarjev. Da ni prijetno mleti blato na poti na delo in iz dela domov, je vsakomur umljivo. Prebivalci menijo, da bi lahko nekaj sredstev za asfaltiranje tega odcepa primaknilo železniško podjetje, nekaj področna gozdna uprava, nekaj občina v Metliki nekaj pa tudi delovni kolektivi iz Gradca in problem bi bil rešen. METLIŠKI TEDNIK IDEOLOŠKO IZPOPOLNJEVANJE ČLANOV ZK Na razširjeni seji občinskega ko mitoja ZKS v ponedeljek, 9. novembra, ki so Ji prisostvovali tudi član okrajnega komiteja ZKS Lojze Skok ln sekretarji osnovnih organizacij, »o razpravljali o potrebi ideološkega Izpopolnjevanja cla nov ZK. V predkongresnih razpravah se Jo močno povečala aktivnost komunistov pri razreševanju splošnih družbenih protislovij vendar menijo, da bi morala l>lu aktivnost komunistov še večja. Za tako naloge pa Jo potrebno nenehno dvigati ideološko raven vseh članov, za kar naj bi med ostalim v večji meri skrbele tudi osnovne organizacijo. Smelcjo Je potrebno tudi sprejemaU novo člane v vrsto ZK, zlasti mlade proizvajalce, in pri tem opustiti vsako togost in cz-kost. Nagol družbeno gospodarski razvoj občine Je brez dvoma rezultat zavestnega prizadevanja delov nlh IJudd. mod katerimi Jo veliko takih, ki sodijo v vrsto Zveze komunistov. Drugo točko dnevnega reda soje, to Je analizo vprašanj članov Zveze bOToev na območju občine, » odloilll za prihodnjo »Jo občin. ■kega komiteju ZKS. Kako bo z vodovodom v Gradcu Od 1. januarja 1964 v Gradcu zbirajo krajevni samoprispevek za vodovod. Razen tega imajo pripravljenih 7 milijonov dinarjev, ki Jih Je prispeval za vodovod glavni odbor Rdečega križa Slovenije letos, ko Je bila v Gradcu proslava 20-obletnice ustanovitve RK Slovenije, čeprav se sredstva že zbirajo, še ni jasno, kako bo z vodovodom. Prvotno so ga nameravali potegniti od dobliškega vodovoda, ki napaja Črnomelj. Izračuni so pokazali, da bi bilo treba predelati čistilne naprave in črpalnlco v Dobli-čah, ker Je oboje premajhno že za Črnomelj, brez takšnih predelov pa Gradčani ne bd mogli tja vključiti svojega vodovoda. Predelava bi bila tako draga, da so od tega načrta odstopili. Kolikor bo občina Črnomelj poveeala zajetje na Do-bličah, bi ta načrt prišel v poštev, ker bi novi odcep proti Gradcu oskrboval tudi več vasi v črnomaljski občini. Druga variant«, za katero se odločajo, je zajetje na Krupi z zbiralnikom na Vinjem vrhu. Zajetje ln zbiralnik bi veljala precej denarja, samo vodovod brez obojega pa bo stal okoli 70 milijonov. Prebivalci težko čakajo, kdaj bo zadeva reSena. 20 DOLENJSKI LIST 6t.45 (763) Potrošnik ne živi samo od obljub! »Mercatorjeva« samostojna enota »-Gradišče-« v Trebnjem s svojimi 16 poslovalnicami bo te dni izpolnila plan letnega prometa. To je vsekakor lep uspeh trgovine, odkar so se trgovska podjetja trebanjske občine združila z ljubljanskim »Merca-torjem«. Poslovna enota »Gradišče« Ima po izjavi svojega direktorja tov. Senice polne roke dela z ureditvami in načrti za ureditev posameznih prodajaln. Tako nameravajo te dni v bivših lekarniških prostorih v Trebnjem začeti urejati trgovske prostore za modno hišo, ki naj bi jo odprli do 1. maja prihodnjega leta. Sedanjo trebanjsko poslovalnico št. 2 bodo preuredili v samopostrežni lokal, v prostorih lokala »Borovo« pa nameravajo urediti trgovino s prehrambnimi predmeti. V Dolenji Nemški vasi so odkupili trgovsko hišo, v kateri bodo do srede prihodnjega leta uredili in odprli sodobno prodajalno s primernimi skladišči. Ustrezne načrte že pripravljajo. Do TRKI,ANJSKE NOVICE nekateri občani menijo, da ti časi le prepočasi prihajajo v občino in da same table, na katerih je izpisano ime nove trgovske firme, še ne izpolnjujejo tistega, kar so hoteli doseči z reorganizacijo trgovske mreže v trebanjski občini. Trebanjci se na primer čudijo, zakaj se mora lekarna že od 15. avgusta letos stiskati v »kur-niku«, ker bi lahko do danes ostala v dosedanjih boljših In primernejših prostorih. Takrat se je zelo mudilo izprazniti lekarno, da bi kar najhitreje začeli urejati t njej sodobno trgovino, vendar se teh prostorov do danes trgovci še niso dotaknili. Kot smo prej navedli, nameravajo začeti z deli v lekarniških prostorih te dni in s tem pomiriti »nestrpne« občane. Trgovski prostori v novem mirenskem bloku pa čakajo že tri mesece na načrte za razporeditve. Občani znova in znova zastavljajo vprašanja, doklej se bo vprašanje trgovine reševalo predvsem z obljubami, kajti naveličali so se čakati in poslušati, naj še malo počakajo. Njihova vprašanja so torej tako zastavljena, da bi se morali ob njih zamisliti tudi odgovorni pri »Merca-torju«. Sprejem mladine v SZDL V trebanjski občini bodo ob dnevu republike sprejeli večje število mladincev in mladink v Socialistično zvezo. V Kemoopremi so predlagali za sprejem 13 mladincev, v Mokronogu 15 itd., drugod pa predloge še zbirajo. Občinski odbor SZDL in občinski komite ZMS pripravljata vse potrebno, da bi bil sprejem v članstvo SZDL res svečan. Mladinci bodo postali člani Socialistične zveze v organizacijah kraja, kjer bivajo. Trebanjske iveri Nekateri aktivi so zatajili zdaj so bili primerno urejeni tudi trgovski prostori na Čatežu, Pristavici in v Slovenski vasi, do konca leta Pa bodo morda uspeli primerno urediti in specializirati trgovino v Sentrupertu. V novem bloku na Mirni pa nameravajo še letos oziroma do spomladi odpreti samopostrežno trgovino, ne glede na to, če bo blok v nadstropjih dokončno urejen. Načrti so nedvomno spodbudni in napovedujejo lepše čase trgovini, vendar papre- Matični urad Mirna Oktobra ni bilo rojstev, niti Kini, Poročili so se: Franc Pinco-Uč. mesar iz Ljubljane, in Marijana Jerman, delavka lz Trsteniko; "•ton Bedeme, užitkar iz Zaloke, in Terezija Simončič, kmetovalka la strupena. Matični urad Mokronog Oktobra Je bila doma rojena 1 deklica. Poročili so se: Aleksandar Borštnar, kmetovalec iz Brune vasi pri Mokronogu, in Jožica Kržič, kmečka delavka iz Hrastovioe; Jo-žet Majcen, kmetovalec iz Cešnjic, to Roza Kisovec, delavka iz Brinja Pri Sentrupertu; Alojzij Mam, tesarski delavec iz Bistrice, in Justina Gregorčič, kmečka delavka is Okroga pri Sentrupertu; Ignacij Medvod, delavec, in Anica Juvan čic. delavka, oba iz Sen traper ta. Umrl je Karol Ldndič, osebni upokojenec iz Gor. Lakndoe pri Mokronogu, 84 let. Od 20 aktivov ZMS v trebanjski občini je imelo do roka, 10. oktobra letne konference le 13 aktivov, kar kaže, da je mladina ponekod precej popustila. Največje težave imajo mladinski aktivi v Sentrupertu, na Mirni in še kje, kjer so aktivi ZMS samo še registrirani. Ob tem neuspehu je začel razmišljati občinski komite ZMS in sklenil »zamrlim« organizacijam najprej pomagati na noge. Da bi to lažje »dosegli, bosta komite in njegov sekretariat še večkrat zasedala in proučevala način poživitve. 3. novembra je občinski komite ZMS razpravljal o pripravah na občinsko ketn-ferenco. Ob tej priložnosti so bile pozvane vse komisije, da do 10. novembra izro- Morda MPŠ? Te dni so v Trebnjem znova načeli vprašanje družbeno političnega in idejno vzgojnega izobraževanja mladine. Menijo, da bi ustrezno znanje mladini lahko dali t mladinskih političnih šolah ali seminarjih. Trenutno pa še ni znano, ali bodo mladinsko politično šolo organizirali v trebanjski občini. čijo komiteju analize o svojem delu. Na podlagi teh analiz in poročil o stanju po aktivih bodo ugotovili, čemu naj bi bila posvečena občinska konferenca. v_ novem stanovanjsko poslovnem centru v Treb-njem teko dela podnevi in ponoči, da bi ga lahko odprli ob dnevu republike. KINO TREBNJE predvaja težko pričakovani španski barvni film »MATI, POSLUŠAJ PESEM MOJO!« Predstava bo v soboto, 14. 11. 19G4 ob 19. uri, ln v nedoljo, 15. 11. 19G4, ob 14., 1G.45 ln 19. uri. Ugodno zveze z vlakom iz Mirne in Mirne peči. Na obisk vljudno vnbi UPRAVA KINA »Kadar je lepo vreme, se pri črpalki dnevno ustavi 30 mopedov in 10 avtomobilov,« je povedala MARINKA PONIKVAH, trgovska vajenka v Trebnjem. »Tedensko prodamo okoli 3000 litrov bencina. Cisti bencin je po 85 dinarjev, mešanica pa 100 dinarjev liter.« Medtem je pripeljal mopedist, Marinka pa je odprla črpalko in prodala 4 litre motornega goriva. V ospredju naj bo skrb za človeka! V sredo, 4. novembra, popoldne Je bil v Črnomlju plenum občinskega sindikalnega sveta, na katerem so razpravljali o pripravah za izvedbo občnih zborov in volitev novih vodstev sindikalnih podružnic ter o gibanju proizvodnje v devetih mesecih letošnjega leta. Podatki o gibanju proizvodnje v občini Črnomelj kažejo, da Je gospodarstvo v devetih mesecih letošnjega leta uresmčHo 79.6 odstotka letnega družbenega načrta, kar pomeni letos za 48.6 odstotka večjo proizvodnjo kot lani v istem obdobju. Najboljše uspehe so do konca septembra zabeležili v kmetijstvu, gostinstvu in obrti, medtem ko nekoliko zaostajata po dinamiki plana le gradbeništvo 'n promet. Vse ostale veje gospodarstva so za nekaj odstotkov nad dinamiko plana. V industriji so uresničili v devetih mesecih že 80.7 odstotka letnega plana in proizvedli za 52.8 odstotka več kot lani v tem času. Skoraj vse delovne organizacije v panogi industrije so plan presegle, najbolj pa tovarna kondenzatorjev »Iskra« v Semiču, ki je v devetih meseoih uresničila že 88 7 odstotka letnega plana. Hkrati s proizvodnjo so naraščali tudi osebni dohodki zaposlenih, vendar so rasli počasneje kot sama proizvodnja. Od Januarja do konca avgusta so se v občanskem merilu povečali za 23.8 odstotka in dosegli povprečje nekaj nad 40 tisoč dinarjev. Močno pa so uspeti mižati odstotek ljudi, ki so zaslužili manj kot 25.000 dinarjev na mesec. Medtem ko Je bilo januarja pri 3266 zaposlenih še 710 talcih, je bdio ob koncu avgusta med 3534 zaposlenimi le se 143 ljudi z osebnimi prejemki pod 25.000 din, kar pomeni 4 odstotke od vseh zaposlenih v občini Črnomelj. To sicer kaže, da osebni dohodki naraščajo, vendar pa odnosi na področju delitve dohodka m osebnih dohodkov v večini delovnih organizacij niso urejeni. Rudnik Kanižarioa je na primer predelal in popravil akordne postavke. S tem je uskladil posamezne postavke na realno osnovo in tako omogočil večje dohodke na delih, ki so bila doslej slabše nagrajevana. Prav tako Je spremenil nesorazmerno progresivno lestvico nagrajevanja po učinku in dvignil osnovo. Ta primer kaže, da se bodo morala tudi druga podjetja s tem problemom odločneje spoprijeti, ker so sedanji pravilniki o delitvi osebnih dohodkov že domala v vseh podjetjih močno zastareli in ne ustrezajo več novim pogojem gospodarjenja. To je potrebno še toliko bolj, ker nemalokrat prav neurejeno nagrajevanje povzroča nezadovoljstvo in krha dobre odnose v kolektivih. Prav tako so na plenumu poudarili, da morajo delovne organizacije svoje pravilnike ki poslovnike čimprej iusMarMfcl s statuti. Le-fci so namreč sestavni del statutov ki poslovanje brez njih ni mogoče in tudi ni zakonito. Bok za uskladitev je praktično ie potekel, z usklajevanjem pa večina podjetij v občini Črnomelj sploh še ni pričela. Tem zadevam in skrbi za človeka Je treba dati prednost na občrah zborih sindikalnih podružnic, ki Jih bodo Izvedli do konca januarje prihodnjega leta. so naglasili na plenumu občinskega sindikalnega sveta v Črnomlju. V sicer dokaj pičli razpravi pa so zlasti naglasili potrebo po solidnem obratu družbene prehrane v Črnomlju, o katerem govore že nekaj časa domala na vsakem plenumu občinskega sindikalnega sveta, pa besede članov sindikatov še vedno niso prišle dlje od priporočil občinski skupščini, od katere pa — so omenili na plenumu — ne morejo dobiti odgovora. KOMET je izpolnil letni plan Kolektiv konfekcije Komet v Metliki je 27. oktobra Izpolnil letni plan proizvodnje in odtlej že dela za prihodnje leto. V kolektivu, ki se je v zadnjih treh letih močno razvil, je zdaj zaposlenih nekaj nad 200 ljudi. Samo v oktobru so naredili za 73 milijonov dinarjev izdelkov. Ustanovili bodo še dva nova obrata: enega v Gradcu in enega na Radovici. Poudariti je treba, da se je Komet v Metliki lahko razvil samo z izdatno družbeno pomočjo, ki je bila brez dvoma na mestu, saj je v metliški obči- ni, ki je gospodarsko manj razvita, na pretek socialnih problemov. Zategadelj je potrebno, da bi družba kolektivu, ki ji je v veliki meri pripomogel k rešitvi mnogih socialnih problemov tako, da je socialno prizadete ljudi priučil delu in jih zaposlil, nudila svojo pomoč tudi v bodoče. # Svojci padlih borcev in žrtev vojnega nasUja, čflani borčevskih organizacij in drugi občani so imeli 1. novembra pri spomeniku NOB in skupni grobnici na trebanjskem pokopališču žalno svečanost, ki so jo popestrili recitator ji in godba. 0 Kar urejajo okolje novega zdravstvenega doma in nove sole, so cesta in pločniki spet pod blatom. Občani negodujejo zavoljo tega, vendar bodo morali tokrat malo potrpeti, ker gre za ureditev kraja. O Na deski avtomoto društva ob poti k železniški postaji in tudi na drugih mestih naselja so pred dnevi nalepili lepake, ki opozarjajo na pravilno vedenje pešcev na prometnih cestah in ob avtomobilski cesti. MOKRONOG: najvažnejši je zdaj klub V Mokronogu nemalokrat steče ' razprava o poživitvi družbeno političnih razprav In kulturnih dejavnosti. Odkar je prosvetno društvo Emila Adamiča izdelalo program svojega dela in kluba, so pogovori večinoma usmerjeni v to, kako bi uskladili interese raznih krajevnih čini teljev in izdelali tak umik del, da bi klubski prostori lahko služili tako enim kot drugim. Zato bo točen program dela v klubu izdelan naknadno ob upoštevanju vseh možnosti in potreb, ki so v kraju. Vsi, ki bodo zastopani kot izvajalci programa klubske dejavnosti, pa bodo morali biti tudi finan-cerji te dejavnosti, ne pa samo prosvetno društvo. Klubski prostori so primerni za najrazličnejše dejavnosti in bodo v njem lahko predavanja o krajevnih aktualnih družbeno političnih in kulturnih vprašanjih, prireditve, itd. Za začetek pripravlja prosvetno društvo literarni večer slovenskih mladinskih pisateljev. Koristen dogovor med najboljšimi Na zadnjem sestanku so se mladinci aktiva ZMS v trebanjski občinski upravi dogovorili, da bodo vsak mesec obravnavali najvažnejše notranje politične in zunanjepolitične ter gospodarske dogodke. Sklenili so tudi, da bodo posvečali pozornost odnosom v kolektivu. Prvo leto v službi Pred dobrimi tremi meseci je IVANKA PETRIC zapustila šolske klopi novomeškega učiteljišča, te dni pa smo p ie srečali v • učilnici osnovne šole v Gribljah, lojer je njeno prvo službeno mesto. — Kako se počutite kot učiteljica? Ali je vaše delo z otroki tako, kot ste si ga zamišljali v šoli? — Učiteljski poklic z veseljem opravljam, moram pa reči, da se na vasi praksa in teorija v mnogočem razhajata — Ah vas je v šolsko delo kdo vpeljal? — Vodja naše podružnične šole, ki spada pod osnovno iole Črnomelj, je učiteljica Štefka Kukovec. Ljubeznivo me je sprejela in mi pomaga- la preko začetnih težav, pa tudi nadalje mi je ostala dobra mentorica. — In življenje na vasi izven šole? — Sobo imam, kuham si soma, sicer pa sem vaškega življenja vajena. Le naš svet — doma sem iz Metlike — se mi zdi bolj prijeten, ker je gričevnat, tu pa je preveč ravnine ■.. — So vas vaščani že povabili k delu kakšne organizacije? — Funkcij se mi še ni treba otepati, poč pa se z mladino dogovarjamo za študij igre v zimskem času. Rada jim bom pomagala, če bo le dovolj igralcev, ko je skoro vsa mladma odšla. Elektrika ubila konje, voznik nepoškodovan 7. novembra okoli 19.45 se Je s konjsko vprego iz Brežic vračal proti domu v Trnje Jože vogloz. Na Ulici 21. maja v Brežicah so se mu iznenada splašdli konji ln zdrveli čez občinsko pot na travnik. Desni konj je zadel jekleno vrv, s katero jo bil učvrščen električni drog. Zaradi močnega udarca pa so se električni vodi potrgali. Na csnrežju Je prišlo do kratkega stika. Pretrgane žice so padle na Hvali, ki sta btU takoj mrtvi. Voznik jo Se pravočasno skočil z voza ln Je ostal nepoškodovan. Konia sta bila vredna blizu 600.000 dinarjev. Voznik avtomobila SU 21-89 pobegnil 8. novembra ob 23.20 se Je motorist Julij Malenšek peljal iz Brš lina v Novo mesto, pri tem pa mu Je zaprl pot osebni avtomobil SU-21-89, ki Je pripeljal po nopređ-nostnl cesti iz Bučno vasi. Motorist je močno zavrl in padel. Padec Jo bdi precej hud, tako da so morali Miucnška zaradi poškodovano hrbtenico odpeljati v novomeško bolnišnico. Neznani voznik r^.-brKira avta SU-21-8D. ki Je Iz- siljeval prednost, je po nesreči pobegnil VPREGA BREZ LUČI Na cesti III. reda pri Kronovem Je avtobus, ki ga je vozil Franc Piletič, trčil v vprežni voz, ki ga Je upravljal Janez Babzelj. Nesreča se je zgodila 9. novembra ob 5.30 blizu 9 km. Vprežni voz Je vozil po sredi ceste brez predpisane luči in se tudi na znak avtobusa ni umaknil na rob ceste. — Skcdo so ocenili na 25.000 din. MOTORIST ZAVRL, KER NI IMEL PREDNOSTI 2. novembra ob 9.45 je motorist Franc Ilar iz Stranske vasi zavijal & Ceste talcev na Cesto komandanta Staneta, po kateri Je šel vprežni voz Antona Gorjanca z Ra-ttža. Motorist Je zavrl, ker ni imel prednosti, pri tem pa ga je zaneslo in je padel. »Moskvič« obtičal pri gabru Na cestnem klancu pri Sellh blizu Rateža Je voznik »moskviča« LJ-266-80 Boris Oabrič, ki se je peljal proti Šentjerneju, prehitel neznanoira mopedišta, zatem pa zavil preveč v desno, kar je bilo usodno. Osebni avto Je podrl dva smernika, nato pa zdrsel po nasipu ln se ustavil ob gabru. Škodo cenilo nn 300.000 ntnarlev. 6t-45 (763) DOLENJSKI LIST 21 Še en zbor volivcev v Novem mestu Prejšnji teden je bilo v Novem mestu več zborov volivcev, na katerih so občani razpravljali o statutu krajevnih skupnosti in volili v nove skupnosti tudi že svoje predstavnike. Marsikje so ljudje želeli od odbornikov vrsto pojasnil, se živahno zanimali za nekatera gospodarska, posebej pa še za komunalna vprašanja. Objavljamo zapis enega zborov volivcev, na katerem so volivci sami želeli, da bi naš tednik o njihovih vprašanjih javno poročal. Mnoga vprašanja, ki so jih znova načeli prebivalci II. terena v mestu, so bila predmet razprave tudi na drugih zborih volivcev. »Nima smisla, da sprejemamo sklepe, če ne dobimo • vsaj odgovora, takega, da bi nas zadovoljil,« so ugotovili državljani na zboru volivcev v dvorani občinskega sodišča v Novem mestu v torek, 3. novembra zvečer. Po sprejetju statuta in izvolitvi predstavnikov te volilne enote v krajevno skupnost, je odbornik občinske skupščine Janez Korošec govoril o gospodarskih m kulturnih problemih na področju nove krajevne skupnosti. Živahno razpravo na to poročilo prinašamo nekoliko skrajšano, sicer pa z vsemi problemi, ki občane najbolj zanimajo: S ČIM NOVOMEŠČANI NISO ZADOVOLJNI? »Kruh, ki ga vsak dan kupujemo, je vedno slabši. Ali moka ni presejana in dobimo v testo zapečene črve, ali pa je kruh enkrat sežgan, drugič pa surov! Kako je s pekarijo, ali res peč ni več v redu?« Nekdo, ki mora o tem kaj več vedeti, je povedal: »Peč je dotrajala. Vsak dan spe ćemo tudi do 12.000 kilogramov kruha. Novo mesto hitro raste, na obnovo pekarne in na nove investicije pa nihče ne misli. Ce bo šlo tako naprej, bomo lepega dne pred dejstvom, da bo mesto ostalo brez kruha. 2e zdaj se zgodi, da ga včasih zmanjka!« • »Kako pa je z mlekom. Ali je potrebno, da mleko vozimo iz Novega mesta v Ljubljano pa spet nazaj? Nemalokrat se poleti zgodi, da se mleko zaradi tega cijaze-nja skisa. IMV je obljubila nadomestilo za zgradbo, ki jo je prevzela od bivše mlekarne. Strojev pa tudi ni bilo treba voziti v Ljubljano. Takrat so rekli, da stare mlekarne ne bodo prej Izpraznili, dokler ne bo zgrajena nova. Zdaj smo pa na področju, ki vendar spravi nekaj mleka skupaj, spet ostali brez mlekarne. Da ne bo tako, kot je bilo s tiskarno, najstarejšo v Sloveniji, ki Je šla v topilnico v Litostroj ... Stroji v mlekarni so bili iz mednarodne pomoči in namenjeni Dolenjcem, kje je zdaj denar od teh strojev?« • »To je zato, ker urbanisti vse po svoje napravijo. Kolikokrat smo že rekli, da se morajo pogovoriti z ljudmi, vedno pa kar nekaj sklenejo in potem sami napravijo!« PEREČI PROMETNI PROBLEMI »Dovolj smo se že namučili s prometriim problemom v Novem mestu,« pravi prometni miličnik. »Vendar vsa naša prizadevanja kaj malo zaležejo. Res, da ni denarja in da bi 'gradnja novih mostov veliko stala. Ne rešujemo pa niti problemov, ki so bolj dostopni in terjajo manj denarja. Da je treba premestiti sejmišče (kdo ga je sploh tu lociral, kjer je zdaj?), je že stara pravda. Tu ne gre za razvoj, ki ga pred leti nismo mogli predvideti, saj je vsem jasno, da je glavno živinorejsko področje na šent-jernejski strani, pri šmar-jeti in od Metlike sem. Sejmišče bi moralo biti v jugovzhodnem delu mestnega okoliša. Zaradi tega so tudi zgradili most v Otočcu in posebno cesto čez Gumberk, da bi razbremenila tranzitni promet skozi Novo mesto, ki ga gonjači živine še posebej zavirajo. Da o čistoči glavne ulice niti ne govorim ...« »Kdor je bil samo enkrat na semanji dan blizu hotela Kandija, je lahko videl kaj se to pravi. Tudi po trideset glav živine stoji okrog hotela in nekaj se jih pase po vrtu pod Komunalno banko. Lahko nas je sram pred Matični urad Žužemberk Oktobra ni bilo rojstev Izven po rodnišnice. — Porodili so se: Joža Klun. železničar iz Ribnice, in Ivana Bajer, hči posestnika iz Lazlne prt HLiijah: Rafael Vidmar, tesar iz Smihela pri Žužemberku, ln Ana štrumbelj, delavka iz Vinkovoga vrha pri Dvoru. Umrli »o: Antonija Gnidovec, kmetovalka iz Gornjega Ajdovca, 75 let; Frano Pust, kmetovalec iz Brezove rebri, 78 let; Anton Klc, kmetovalec lz Trebče vasi, 61 let; Marija Mikec, kmetovalka lz Sudinjc vasi, 54 let. Novomešjka kronte ■ V noči od 8. na 9. november Jo sneg letos prvič pobelil tla v mostu lo okoliai. Zjutraj se Je sneg sprevrgel v dež, vendar do večera ni uspel povsem izprati bole površine, na kateri so se čez dan otroci že poizkušali sankati. Tako smo letos dobili sneg nekaj tednov prej kot lani. ■ V Domu kulture bo v torek, 17. novembra, gostovalo celjsko gledališče a tragikomično farso Vallmira Lukiča »Dolgo iivljenjo kralja Osvalda«. Predstavi bosta ob 15. ln 20. uri, vstopnice pa lahko rezervirate 1C. In IT. novembra od 10. do 12. ure pri blagajni doma, ali pa po telofonu na številko 31-210. ■ ni iv zaboli človeka, ko vidi, zlasti ob nedeljah, mopodiste, ki v tem vremenu prevažajo majline otroke, ln to s precejšnjo hitrostjo. Tudi spečega otroka na bolan-il mopeda smo lahko te videli v mestu Čudimo no, da nekateri starši tako malo skrbe za varnost tn zdravje svojih otrok, zato bi bilo prav, če bi talce vožnje, posebno pozimd, prepovedali! ■ Ze v |m vrm tod mi poNlovanJa Dolflniske galerije je bilo v njej precej obiskovalcev, tako posameznikov, kot skupin lz raznih šol. V vpisni knjigi je vpisanih že 110 imen, mnogi pa so z razstave odšli, ne da bi se v knjigo vpisali. ■ Letošnja moda Je zelo dobrodošla tovarlsicam, ki Jih rado zebe v nogo. Dolgo volnene nogavico v več barvah so v prodajalni Obrtnika na Cesti komandanta Staneta te začeli prodajaU in gredo lopo v promet. Cena ni pretirana! ■ 2ivlliki trg Je bil minuli ponedeljek kaj klavrn, saj Je bilo zasedenih le nekaj stojnic. Jajc jo bilo malo in še ta so veljala 60 din, zaradi česar so se gospodinje spet razburjale. Mnoge pa so tegle po odličnih goskoh, ki so bile prvič naprodaj po 700 din kg. Solato so prodajali po 700 din kg. motovileč in apinačo po 50 din merico, jabolka po 100 din. hruške 120 din, zolje 30 din kg, krompir 40 din, mleko po 80 din liter ■ l.ilmnjr pri-bivaUtra: rodila Je Draga Pejanovlii z Glavnega trga 34 — Nadjo. Porok v mestu nI bilo, umrl pa Je Rudolf Dačimui. uslužbenec i« Valiuntlčove 2. **i 68 let. tujci in pred samim sabo. Pravi Teksas!« Zenica v zadnji vrsti pripomni: »To je vse od gospodarjev odvisno!« POVEDALI SO SVOJE MNENJE Povedati svoje mnenje, to je osnovna pravica občanov. Da se to mnenje upošteva, jim Je po ustavi SFRJ zagotovljeno. Ribiči, turistični delavci pa tudi čisto preprosti občani ne razumejo kako to, da z umazanijo v Krki še ni razčiščeno. Ce to ni mogoče tako hitro urediti, pa zahtevajo, da se o ukrepih, ki sta jih občinska skupščina in rudnik Kočevje podvzela, obvesti vsa javnost. Lahko kar uradno, če za reportažo ni časa ... Novomeščani ljubijo svojo zeleno reko, vanjo pa so vloženi tudi težki turistični milijoni! RES, NESREČNI PLOČNIKI! »Poglejte: 1500 otrok gre vsak dan v šolo po Cesti komandanta Staneta pa navzlic vsem sklepom volivcev pločnik pri Industriji obutve še ni urejen. Saj ne zahtevamo asfalta, na vsak način pa moramo otrokom zagotoviti varno pot v šolo. Ali naj se vsako jutri tresem v službi, če je otrok prišel cel do šole ali ne? Zid, ki je napoti, se da odstraniti z minimalnimi stroški ...« »Kaj pa pločnik pri tovarni Krka?« »Pa proti IMV?« »Pa nasproti osnovne šole in proti Ločni?« »Pa razsvetljava proti pokopališču in Žabji vasi. Saj se mesto menda ne neha s tremi glavnimi ulicami! Kdor ne verjame, naj gre pogledat koliko hiš že stoji nad pokopališčem!« VOLIVCI PRIČAKUJEJO ODGOVOR Problemi kar dežujejo. Volivci ne pričakujejo, da bodo rešeni na mah. Toda če jih ni mogoče rešiti, je treba težave vsaj razumljivo in sprejemljivo obrazložiti. Odbornik Korošec je odgovoril na dva problema, vse ostalo pa je ostalo! V zapisniku zadnjega zbora volivcev namreč cela vrsta sklepov ni bila napisana. Kako naj potem odgovorni ljudje na občini odgovarjajo na vprašanja, ki jih ni?! Zapisnikarji, še posebej pa overovatelji zapisnikov, so dolžni dati iz rok zapisnike o dejanskem poteku zbora, ne pa kar tako nekaj iz glave. Tovarišica je vprašala: »Zakaj pa na zbor volivcev nikoli ne pride republiški poslanec? Včasih so tu problemi, ki jih tudi občina ne more sama rešiti (npr. mostovi čez Krko, ki so republiškega pomena). Imamo vtis, da se republiški poslanci premalo zanimajo za naše potrebe. Ce bi bilo za eno enoto premalo, pa naj se za tak sestanek skliče več enot.« Med vrstami so ljudje glasno spraševali: »Kdo pa je poslanec?« Nihče ni odgovoril. • Problemi, o katerih so se pogovarjali volivci v dvorani občinskega sodišča, niso čisto novi in tudi na zapisnikih so bili že. Imena ljudi, ki so govorili, niso tako važna; bolj važno je KAJ so govorili. Zapisal MARJAN MOSKON (Na občinski skupščini smo potem izvedeli, da nameravajo takoj po končanih zborih volivcev analizirati vse predloge, probleme in zahteve občanov ter skupni odgovor posredovati volivcem v Dolenjskem listu.) V ponedeljek zjutraj na Gorjancih: na »Vahti« je bilo približno 30 cm snega ... Šoli v Šmihelu in Vavti vasi imata več učilnic Vsoj za nekaj časa jima ne bo potreben pouk v treh izmenah — Preurejeni in dozidani šoli so izročili namenu v okviru praznovanj občinskega praznika v nedeljo, 8. novembra V Smihelu so ob tej priložnosti tudi proslavili stoletnico šole v tem kraju in temu dogodku v spomin odkrili spominsko ploščo. Slavja v nedeljo dopoldne se je udeležilo veliko domačinov in šolske mladine Iz tega šolskega okoliša. Med udeleženci proslave so bili tudi sekretar sveta za šolstvo SRS Boris Lipužič, predstavniki komune in drugi. Godba na pihala iz Novega mesta in mladina osnovne šole Smihel so poskrbeli za lep kulturni spored. Po sporedu in odkritju plošče so si gostje ogledali nove in stare preurejene prostore šole. Ta ima sedaj deset razredov, manjšo učno delavnico in druge pomožne prostore. Za devetnajst oddelkov bo to kar zadostovalo za pouk v dveh izmenah. Tudi v Vavti vasi so z dozidavo in preureditvijo pridobili prepotrebne učne pro- store, ki so jih prav tako v nedeljo, 8. novembra, izročili namenu v navzočnosti številnih domačinov in. predstavnikov novomeške komune. Ob otvoritvi novih učnih prostorov so na šoli v Vavti vasi odkrili spominsko ploščo nekdanji učiteljici na tej šoli, Jožici Venturini, ki je žrtvovala življenje v narodnoosvobodilni vojni. Slavja so se udeležili tudi njeni sorodniki, za kulturni program pa so poskrbeli prav tako pionirji domače šole in Svoboda iz Straže. Dozidava in preureditev obeh šol sodi v dolgoročni načrt novomeške komune za izgradnjo prepotrebnih -šolskih prostorov, ki jih domala v vseh središčih zelo primanjkuje. Na mirnopeškem koncu primanjkuje nastilja Jesenske pridelke so v Mimi peči in okolici večinoma pospravili, le posameznike je prehitelo deževje. Listje za nastilj je uspelo v gozdovih nagrabiti le malo gospodarjev, tako, da so večinoma vsi v stiski in ne vedo s čim nastilj ati živini. Tudi s setvijo so v zaostanku. Jesensko setev je v celoti opravila edinole proizvodna enota KZ Novo mesto v Mirni peči, na družbenih zemljiščih. Mladinska konferenca v novomeški gimnaziji Mladinski aktiv ZMS na novomeški gimnaziji je imel v soboto, 7. novembra, konferenco, katere geslo je bi-lo: u č e n j e , učni uspeh in novi zaključni izpiti. To je bila prva konferenca te vrste na gimnaziji in je vsestransko uspela. Glavna naloga komiteja v letošnjem letu je namreč organizirati delo dijakov po plenumih, na katerih naj bi se sestajali dijaki posameznih letnikov. Stara oblika razrednih mladinskih ur se je že preživela, saj so na teh urah razpravljali dijaki o vseh mogočih problemih, zgodilo se je celo, da so jih porabili kar za razredniške namene. Tako bo letošnji komite moral rešiti nekatere bistvene probleme, \ot so: program za bodoče delo, problem vlakarjev, pogovoriti se bodo morali o novem učnem načrtu in zaključnih izpitih ter narediti konec nezanima-nju in neaktivnosti večine di jakov, ki se dobro pozna tudi na straneh njihovega glasila, Stezicah. Na konferenci so volili dijaki svoje delegate v šolski svet, Nada Mirtič je prebrala poročilo o delu in programu marksističnega krož- ka, Damir Kovačič pa o delu in programu kluba OZN na domači gimnaziji. Posebno živahna razprava se je razvijala po uvodnem referatu predsednika mladinskega aktiva Slavka Splihala. V razpravi so sodelovali tudi profesorji, ki 80 povedali svoja mnenja o novem učnem načrtu in o zaključnih izpitih. Precej dobrih napotkov jc dala aktivu tudi debata dijakov, ki so povedali precej zanimivih in sprejemljivih načrtov za izboljšanje dela mladine na gimnaziji. Ker je bila konferenca zelo dobro pripravljena, je uspela kot že dolgo ne. Govorniki so pritegnili poslušalce, ki so z zanimanjem sledili privlačnim temam. Mladinci menijo, da ni prav, ker se konference ni udeleiil nihče iz občinskega komiteja ZMS ne iz zavoda za prosvetnopedagoško delo. čeprav so jih povabili. —al Škoda na področju Šentjerneja je že popisana Komisija za ocenitev škodo, ki jo je povzročila nedavna poplava, je na šentjernejskem koncu že opravila popis. Ugotovili so, da ie povodenj uničila od 35 do 90 odstotkov jesenskih pridelkov, jesenskega posevka in paše. Posledice so ponekod hujšei ponekod manjše. Najbolj je prizadeta paša, saj IK' bodo mogli na poplavm-n; področju prav nikjer pas*1 živine, seveda pa bodo «*i voljo tega kmečka UOsP0' darslva porabila več po®u" lene krme. SUHA KRAJINA: dve krajevni skupnosti Tudi v Suhi krajini so te dni zaključili dobro obiskane zbore volivcev, na katerih so povsod razpravljali predvsem o krajevnih skupnostih in o številnih komunalnih vprašanjih, ki bi Jih želeli ljudje urediti. Domenjeno je bilo, da bo v Hinjah ena krajevna skupnost, druga pa bo obsegala kraje Dvor, Ajdovec in Žužemberk. Sprejeli so tudi statut obeh krajevnih skupnosti. V Smihelu so med drugim razpravljali o delu množičnih organizacij; radi bi si uredili prostoro za družbene organizacije, saj imajo nedokonča- ni gasilski dom. — Tudi na Dvoru bi radi popravili dvorano, povsod pa so razpravljali tudi o prevozu otrok v Bolo. Mnogi so izrazili željo, da naj bi občinska skupščina v celoti krila prevozne stroške za otroke; zdaj plačujejo starši polovico tega prevoza, v nekaterih družinah pa pomeni to vsak mesec po več tisočakov. Snega je v noči na ponedeljek zapadlo tudi v Suhi krajini kar precej: na planoti ga je nasulo ponekod tudi nad 30 cm, v dolini pa se je kmalu stopil. BRŠLIN: KORAK NAPREJ Na tretjem sestanku o za-ridavi komunalnega centra v Bršlinu so bili prisotni predstavniki vseli večjih gospodarskih organizacij iz Kislina, predsednik občinske skupščine in načelnik oddelka za gospodarstvo, predsednik občinskega odbora Socialistične zveze in prizadeti gradbeni strokovnjaki. Projekte bo izdelala urbanistična skupina pri gradbenem podjetju Pionir do 31. januarja 1965, če bo pravočasno izdelan zazidalni program. Prioritetne gradnje so trgovski lokali, za katere so investitorji žc zagotovljeni, o investiranju v otroški * i ter in zdravstveno postajo pa navzoči niso imeli enotnega mnenja. Vendar je po poročilih o sklepih upravnih organov v posameznih organizacijah računali na nji hov dele/ po bruto narod nem dohodku. Trgovske hale, ki bodo postavljene do sredine pri hodiijegu letu, ho verjetni) i v ■ I • -1 .t 11 < mostarski) pudjetje SOKO iz jeklenih konslriik Hj 22 DOLENJSKI LIST St.45 (763) Obnovljeni dom Partizana v Boštanju V Boštanju so obnovili dom TVD Partizana in bo spet odprt za 29. november. Takrat bo imel odbor društva slavnostno sejo, potem pa bodo pripravili veselico za vse vaščane. V Partizanovem domu bo spet urejena soba s televizorjem, ki ga je kupila Socialistična zveza. Drugega družabnega življenja na Boštanju ni, čeprav so vsaj mladi mnenja, da bi tudi pri "Jih bilo lahko malo bolj živahno. ROKOMET KRMEU—MEDVODE 12:11 Rokometna tekma LCL, sodnik JSbert iz Trbovelj — zelo dober. Igrišče v Krmelju, gledalcev 70. Krmclj: Logar, Žitnik 1, J. Logar 5, M. Papež 4, D. Papež 1, Zaman 1, R. Papež; Medvode: Petač, Bohinc 3, KriStofek, Zupanek I. 1, Zupanek II. 2, Bojovič 3, Knific Igra Je bita ostra. Gostje so se »sragah s hitrimi prodori, domačini pa so pokazali umirjeno in povezano igro. Izkazal se je vratar gostov, ki je požel nemalo priznanj. Gostje so Izenačili v 50 minira, po so minuto pred koncem po žitniku dosegli zmagoviti gol. RIBNICA—CERKLJE 31:9 V nedeljo so ribniški ljubitelji rokometa spet prišli na svoj račun. Domačini so premagali Cerklje t visoko razliko — 31:9. Kljub slabemu vremenu Je tekmo gledalo okrog 200 gledalcev. Reči Je treba, da so bili gostje slab nasprotnik in so domačini imeli lahko delo. ČRNOMELJ—2ELEZNICAR 6:4 *. Prvenstvena tekma slovenske ženske lige. Črnomelj: Rajgelj, Pisec. Butala 1, Kvas 3, Weiss, Fortun, Ivanušič 2, Prelog. Železničar: Zvar. Cej, Draščak, Straser 2, Ran bar 2. Perat, Bugdanovič, Veliko-hja, Pirjovec. — Novogoričanke 80 se presenetljivo dobro upirale v zadnjem jesenskem kolu. V začetku je kazalo, da bodo gostje doživele katastrofo, vendar so domačinke v nadaljevanju popustile S to zmago so se Crnomaljke po-vzpele na 3. mesto. OSEMLETKA—SMIHEL 20:9 _ Mladi igralci Partizana niso dovolil«, da bi jih gostje presenetili Z dobro tehnično igro so premagali razmeroma borbene goste ln tako dosegli drugo zmago v medobčinski ligi. CRNOMELJ-OZALJ 24:18^ V prijateljski rokometni tekmi Je Partizan v Ozlju porazil domačo ekipo s 24:18. Zaradi dežja in raanx>čenega igrišča se rd doto po-karati lepe igre in doseči ugodnejšega rezultata. J. S. Športni mozaik Sevnice in Krmelja Največje društvo v sevniški občini je prav gotovo sevniški Partizan. To društvo je bilo do pred kratkim zelo delavno in je dosegalo prav lepe uspehe. Po spomladanskem občnem zboru je delo društva žal precej zamrlo. Tako je orodna telovadba popolnoma zaspala, medtem ko druge panoge bolj životarijo. Zaenkrat tre-, nirajo in igrajo odbojkarji, rokometaši in nogometaši, medtem ko igralci košarke in namiznega tenisa samo trenirajo, žalostno je, da v mestu, ki ima toliko industrije, ne morejo poskrbeti za svoje partizansko društvo. Podjetja so pomagala zadnjikrat takrat, ko je društvo kupilo kino projektor. Od tedaj je finančno stanje zelo klavrno In se društvo vzdržuje samo od denarja, ki ga dobi pri kino predstavah. Precej boljše je stanje v krmeljski Svobodi. To društvo vključuje le rokomet. Lani so igrali v Zasavski ligi, z dobrim plasmajem pa so si priborili mesto v ljubljanski conski ligi. Po prvih sedmih kolih so presenetljivo pristali na drugem mestu takoj za Brežicami, ki so daleč najboljše v ligi. Pet zmag in dva poraza, to je izkupiček prvega dela. -Do konca jesenskega prvenstva morajo odigrati še dve tekmi. Na sporedu imajo še tekmo z Medvodami doma in Dobrepoljem zunaj. Ena zmaga jim bo zadostovala za drugo mesto. Ob zadnjih zmagah pa se je povečalo tudi zanimanje za to dinamično športno panogo. Z vsakim uspehom je več gledalcev, tako da se jih na tekmah zbere tudi do 300. Sekcijo trenira Marjan Zaman. Ker pozimi nimajo primernega prostora za vadbo, so sklenili, da bodo letos kegljali, da si bodo obdržali dovolj kondicije. Za prihodnje leto imajo dve veliki želji: dobro igrišče in vstop v slovensko rokometno ligo. Sedanje igrišče je namreč ob cesti in se na njem nabira prah, tako da so igralci večkrat zaviti v oblake prahu. Vstop v slovensko ligo pa je odvisen predvsem od finančnega stanja, seveda pa bodo morali prihodnje leto zmagati v ljubljanski ligi. Edino podjetje, ki jim zdaj pomaga, je Metalna in pod tem imenom tudi igra kr-meljsko drugo moštvo roko-metašev. Pri vseh drugih podjetjih so naleteli na gluha ušesa. Kljub temu upajo, da jim bodo uspehi pomagali tudi do boljšega finančnega položaja. Športna sekcija »KOLPA« na razpotju? Sport se je začel uveljavljati v Osalnici po letu 1950, ko so osUni-škl dijaki v Fari ustanovili nogometno društvo Zmaj, Id se Je proslavilo po vsej Kolpski dolini. Nato je športno življenje zamrlo do leta 1958 in dve leti pozneje Je bila pri Prosvetnem društvu ustanovljena športna sekcija »Kolpa«. Iz majhne sekcije, ki je sprva štela 20 članov, Je do danes zraslo pravo športno društvo, ki pa še vedno deluje v okviru PD. Mladina je bila potrebna tako finančne kot moralne pomoči. Podprlo pa jih Je le PD, medtem ko so pri krajevni organizaciji naleteli na gluha ušesa. V začetku so celo precej postrani gledali na sekcijo. Delo je bilo težko, saj je mladina začela iz nič in le iz lastnih sredstev so si kupovali žoge. Edino NK Kočevje Jim jo podarilo nogometno žogo. — Sele leta 1963 Je ObZTK dala mladim športnikom 20 tisoč dinarjev dotacije, letos pa so dobni 30 tisoč. To pa je odločno premalo, saj ima sekcija v svojih vrstah okrog 50 članov. Prav »Kolpa« ima največ zaslug za poživitev športa v Kolpski dolini. — Težko Je razumeti, kaj včasih pomeni en sam športni dogodek na podeželju. Zato naj bo v bodoče merilo pomen športa v nrkecs kraju, ne pa število tekem! Letos stavi »Kolpa« petletnico obstoja. Športniki iz Kolpske doline so lahko ponosni na opravljeno delo. V zadnjem času se je uveljavil v Osilnici tudi namizni tenis, ki je postal zelo popularen. Precej nadarjenih igralcev pa ne more vaditi, ker nimajo mize. Sodelovali so za namiznoteniški pokal Jugoslavije, kjer so se v občini Ljubljana-Ccnter uvrstili od 7. do 12. mesta. Organizirali so 5 turnirjev in dosegli lepa uspehe tudi na okrajnem prvenstvu. Nogometaši so odigrali nekaj tekem i moštvi Plese, Cabra in Hrvatskega. Udeležili so se tudi turnirja v Čabru. Lahko rečemo, da so letos napredovali. Atleti so imeli dva krosa. Vsakega se Je udeležilo po okrog 40 tekačev. Odbojkarji so pridno trenirali in tudi nekajkrat nastopili. Pozna se jim, da znajo po šolah pridobljeno znanje dobro uporabiti. Strelci so letos ostali nepremagani, čeprav nimajo lastnega strelnega orožja. Tudi šahisti so imeli nekaj dvobojev, na katerih so zadovoljili. Pokazalo se Je, da je precej nadarjenih športnikov, m pa trenerjev. Vsekakor se je treba zavedati, da forsiranje ene panoge škodi, ker zavira razvoj drugih. Društvo vključuje zdaj mladino iz Osilnice, Sel in Hrvatskega, vključiti pa bo potrebno še mladino iz hribovskih vasi. Gre za kmečko mladino, ki ima malo prostega časa. Na cbčnem zboru so športniki sprejeli vrsto nalog, a vse ne bodo izpolnjene. Osilnica še vedno nima športnega igrišča, M Je nujno potrebno. Ker je pripravljena pomagati le peščica članov, ne bo nikdar zgrajeno s prostovoljnim delom. Ostale organizacije zaenkrat stojijo oo strani. Omeniti ve- lja, da tudi nI urejeno notranje delo društva. Tako Je večkrat prišlo do nasprotovanj v upravi, kar je imalo neprijetne posledice in padec discipline. V zadnjem času je odstopil predsednik, grozi pa še izguba klubske sobe, ki Jo menijo preurediti v čakalnico za ambulanto. Tako stoji zdaj športno društvo na razpotju. Ali bo propadel sad štiriletnega dela mladih osilniških športnikov? Mladi so zaenkrat še optimisti in upajo, da se bodo stvari obrnile na boljše. Josip Ožura ZDRAVNIK VAM SVETUJE Nalezljivo vnetje jeter Po drugi svetovni vojni se je v naših krajih začelo vedno bolj razširjati nalezljivo vnetje jeter. Ker je te bolezni vse več, je prav, da nekaj zvemo d njej. Povzročitelj je droben virus, ki ga najdemo pri bolniku v krvi in v njegovem blatu. Od okužbe do izibruha bolezni preteče navadno 15 do 40 dni. Bolezen se začne razvijati najprej tako, da se bolnik slabo počuti, boli ga glava, nima teka, pojavijo se težave z želodcem in nastopi bruhanje. Večkrat ima bolnik vročino, ki ni posebno visoka. Jetra postanejo občutljiva. Počasi znaki preminejo za kakih 2 do 8 dni, ostanejo le otečena jetra. Potem postanejo beločnice v očeh rumene, lahko pa tudi vsa koža, razvije se zlatenica. Brž ko se pojavi zlatenica, vročina preneha. Bolnik mora seveda nemudoma v bolnišnico, kjer se zdravi. Zdravljenje traja najmanj 14 dni, večinoma pa do 5 tednov. Ko pride bolnik its bolnišnice v i- In 14 Iz Slovenije. Prrd okoli 2000 gledalci «o bili uspešnejši Slovenci, ki so zmagali x 810:260 točkami. Mrd posamezniki jo zmajal član AMD Tržič Jara Kotar pred klubskim kolegom Andrejem "aafioom. Tretji je bil Zagrebčan Miroslav Osmjanovlč. Razmočena ■trza je bila precej nevarna, strokovnjaki pa so progo označili kot *•><> dobro. Pokrovitelj Je Ml predsednik občinske skupščine Brežice MIlan Srpeteve. Oskar Gerjevio £avao Bučar (15) iz AMD Savski Marof na motorju Grevccs med vožnjo pred vozačem Ivico Stipeti-čem iz AMD Kutina (Koto: Oskar Gerjevič) ■ Gospodarske orgaiusacUe v Srbiji so v devetih mesecih letošnjega lota, izvolile as 74,8 mllijar. do dinarjev raznega blaga. V istom obdobju Je znašal uvoz okoli 88 milijard dinarjev. Deficita Je torej aa 14 milijard dinarjev. V istem obdobju lanskoga lata Jo bita vrednost Izvoza tn uvoza približno enakn. Na reviji kegljačev zmagal BarbiC V Novem mestu je bita revija kegljačev na 200 lučajev; sodelovalo je 18 članov Pionirja, Železničarja in Vseh devet. Ker so favoriti dosegli štabe rezultate, Je imela revija razburljiv potek. Tako je bil Hren šele osmi, Mrzlak pa dvanajsti. Najboljši rezultat je dosegel član Pionirja Barbič, ki je podrl 842 kegljev, kar mu Je zadostovalo za prvo mesto. Sledita mu klubska kolega Krušič (824) in Vesel (800). Toliko kegljev Je podrl tudi član Železničarja Stane Vesel. — Njim sledita Romih in Vukšinič s 789, Dravinec, Hren, ,Turk in Ro-cUČ. Ta deseterica bo imela še en nastop, oba nastopa skupaj pa se bosta štela za revijo kegljačev za 29. november. KegljaSi Pionirja so v disciplini 8 x 200 lučajev premagali Železničarja za 170 kegljev. I (en) Sevniški taborniki čete »TREH SMREK« Dolga leta, od obstoja pa tja do leta 1959, so bm sevniški taborniki med najboljšimi v Sloveniji. V tem času so taborniki zgradili svoj dom in uredil igrišče okrog nJega, zasadili so topole. Tako je bil dom lepo urejen in z veseljem so vanj zahajali mladi taborniki. Zavedali so se tudi, da bo dom služil tudi naslednjim generacijam, zato so vložili veliko truda v svoje delo. V zadnjih dveh letih pa je delo vidno opešalo. Vzroki so različni. Nekaj tabornikov se je odselilo, nekaj Jih ne dela več v taborniški organizaciji, nekaj članov pa Je odšlo na študij. Pred štirimi leti je štela organizacija še 60 članov, zdaj pa jih ima le še 25. TI dve leti Je delo močno opešalo, ker taborniki niso mogli organizirati ne letnega ne manjših taborov. Vso opremo so poslali v Skopje. Tako so se morali zadovoljiti le s krajšimi izleti in z nekaj nočnimi vajami. Kljub temu se v zad-nietn času vključujejo v četo »Treh smrek« novi člani in prizadevni taborniki upajo, da bo podoba njihove organizacije naslednje leto precej drugačna, delo pa obogateno z novimi, večjimi uspehi. RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00. 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00. PETEK. IS. NOVEMBRA: 8.05 Orkestralna paleta popularne domače glasbe. 8.55 Pionirski tednik. 10.15 Komorni zbor RTV Ljubljana poj o pesmi slovenskih skladateljev. 10.35 Novo na knjižni polici. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Jote Kregar: Fuksija, priporočljiva krasilka vrta in doma. 12.15 Nekaj domačih v instrumentalni izvedbi. 14.35 Beethoven v varta-cijskih stavkih. 15.30 Grške narodno pasmi. 15.45 Novo v znanosti. 18.15 Revija naših pevcev zabavne glasbe. 18.45 Ta teden v skupščinskih odborih. 21.15 Oddaja o morju.in pomorščakih. SOBOTA, 14. NOVEMBRA: 8.05 Poje oktet bratov Pimat iz Mengša. 8.55 Melodije aa razvedrilo. 9.45 Zvočne miniaturo. 11.00 Pozor, nimaš - prednosti! 12.05 Radijska kmečka univerza — Inž. Oto Muck: Sestavljanje obrokov za krmljenje krav. 12.15 Opoldanski domači pčlo mele. 12.30 Slovenski romantični samospevi in še kaj. 14.05 Iz oper Jugoslovanskih skladateljov. 14.35 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo. 15.30 KUD »Stan* 2agar« fas Krope In Ženski kvartet kluba koroških študentov. 17.05 Gremo v Mno. 17.35 Pesmi ln plesi Jugoslovanskih narodov. 18.45 S knjižnoga trga. 20.00 »Mladi za mlade«. 22.10 Oddaja na naše izseljence. NEDELJA, IS. NOVEMBRA: 7.40 Pogovor s poslušalci. 8.00 Mladinska radijska igra M. Sušmel: Tisti Iz sosednjega pločnika. 9.05 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši .. . Janko Kalan: Brez takih ljudi ne bi vzdržali. 10.30 Pesmi borbe in dela. 11.40 Nedeljska reportaža. 12.05 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo — H. 13.30 Za našo vas. 14.00 Nedeljski operni koncert. 15.05 Danes popoldne. 17.30 Humoreska tega tedna — S. Alejhem: Otroci. 20.00 V nedeljo zvečer 21 JO Iz slovensko simfonične glasbe. 22.10 Plesna glasba. PONEDELJEK, 1«. NOVEMBRA: 8.05 Jutranja glasbena srečanja. 8.55 Za mlade radovedneže. Filmske kamere v Krizni jami. 10.15 Pisan orkestralni intormezzo. 10.35 Naš podlistek. S. Fitzgcnild: Iz pisma. 11.00 Pozor, nimaš prodno, stil 12.06 Kmetijski nasveti — Inž. Janez Sitar: Stanje v sadnih l plantažah. 12.15 Pred domačo hišo. 14.05 Arije iz oper Gluseppa Verdija. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 17.05 Glasbena križanka št. 3. 18.45 Narava ln človek Franc Sušnik: Novi viri brane. 22.10 Nočni akordi. TOREK, 17. NOVEMBRA: 8.05 Ansambel Borisa Kovači ča in Trio VUata Ahačlča. pojeta Stanka Kova«« In Danilo Cadež. 9.25 Trije oporni dueti. 10.15 Glasbeni sejem. 11.00 Pozor, nimaš prodno-iti! 12.95 Radijska kmečka univerza — Inž. Janko Milkovič: Izkoriščene ln neizkoriščene možnosti v rastlinski proizvodnji Koprske. 12.15 Poslu-šajmo ruski državni ansambel p. v. Borisa Aleksandrova. 12.30 Iz koncertov ln simfonij. 14.35 Pet minut za novo pesmico (ponovitev). S. Mdholčič: Stopa dedek. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.15 Predstavljamo vam jugoslovansko ansamble zabavne glasbe. 20.20 Radijska igra Rhys Adrtan: Strastni mislec. 22.10 Plesna glasba. SREDA, 18. NOVEMBRA: 8.05 Glasbena matineja. 8.55 Pisan svet pravljic to zgodb. 9.45 Med domačimi ln tujimi solistkami. 10.45 Človek in zdravje. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti France Novak: Kje moramo iskati vzroke za zmanjšani konzum vina. 12.15 Cez hrib in dol. 12.30 Odlomki iz jugoslovanskih oper. 14.35 Kaj in kako pojo mladi pevci pri nas in po svetu. 17.05 Shakespeare in glasba (6. oddaja). 20.00 Koncert zbora JLA. 23.15 Jazz s plošč. , ČETRTEK, 19. NOVEMBRA: 8.05 Jutranja glasbena srečanja. 9.50 Domače viže in naperi, 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Inž. Franc Poren-ta: KZ Skofja Loka uvaja rejo svetloiisaste živine. 12.15 Na kmečki peči. 14.05 Naši solisti v priljubljenih operah. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Igra pihalna godba Ljudska milice. 18.45 Jezikovni pogovori. 20.00 Četrtkov večer domačih- pesmi ln napevov. 22.10 Nočni akordi. 6M5 ( 763) DOLENJSKI LISI 23 V TEM TEDNU VAS ZANIMA CtedenslMoledat Potok, 13. novembra — Stanislav Sobota, 14. novembra — Borisi* vx Nedelja, 15. novembra — Leopold Ponedeljek, 16. novembra — Jelica Torek, 17. novembra — Gregor Sreda. 18. novembra — Milko Četrtek. 19 novembra — Elizabeta mmm Ob smrti našega nepozabnega moža in očeta JURIJA SMILJANICA se zahvaljujemo primariju dr. Otonu Bajen, zdravnikom in ostalemu osebju novomeške bolnišnice tet dr. Bienenfieldu iz Metlika, ki so mu lajšali trpljenje med boleznijo Iskrena hvala prijateljem lovcem ter vsem. ki so ga spremiH na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Anica, hčerke, vnukinja in ostalo sorodstvo. Metlika, Zagreb. 3. nov. 1964. Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža in strica JOŽETA PIRCA železniškega upokojenca is Zaloga, m najtopleje zahvaljujemo vsem znancem ln prijateljem za izrečeno sožaije in tolažbo, ki so nam jo nudili v teh' težkih dneh. Prisrčna ovala tudi zdravnikom in strežnemu osebju novomeške bolnišnice, M so mu lajšali bolečine. Posebna zahvalo izrekam strežnici Dolenčevi. Zahvaljujem se tudi železničarjem za poslovilni govor. Žalujoči: žena Fani, bratje, sestre in ostala sorodstvo. KMETA Z BUČKE, ki je ponudil drva za dve moški obleki, površnik in srajce, prosim za točen naslov in obvestilo, kdaj se bo v Novem mestu oglasil. Gospodinja. PRODAM MOPED in pisalno mizo. Pugijeva 2, Novo mesto. ZARADI SELITVE PRODAM novo dnevno sobo. Naslov t oglasnem oddelku. 674/64. POCENI PRODAM SPALNICO jc češnjevega lesa. Pelko, Cesta herojev 41, Novo mesta. UGODNO PRODAM kuhinjsko klop z naslonjalom, mizo in tri stola, rdeče-belo barvane. — Naslov t upravi lista. ODDAM SOBO za pomoč t gospodinjstvu. Naslov v upravi Usta. 677/64. ISCE.M VARSTVO k šestmesečni deklici za nekaj ur dnevno. Naslov v oglasnem oddelku. 674/64. SPREJMEM ŽENSKO, ki bi ▼ dopoldanskem času pazila na otroka. Naslov v upravi Usta. 676/64. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — Pred jedjo in po njej s*e prisiljeni misliti na svoj želodec, Id ga morda zdravite brezuspešno z raznimi medikamenti. Ste že poskusili s preizkušenim m učinkovitim prirodnim zdravilom: rogaškim »Donat« vrelcem? Zahtevajte ga v trgovini, te pa ga dobe v Novem mestu pri Trgovskem podjet ju »Hmeljndk« — telefon 21-129 in »Standard« — telefon 21-158. Sevnica: 14. in 15. 11. ameriški mm »Dvoboj na soncu«. 18. 11. angleški tlim »Nezadržaci«. Sodraiica: zaprto zaradi napeljave centralne kurjave. Stara cerkev: 14. in 15. 11. angleški film »NI drevja na ullcla. Straža: 14. tn 15. 11. nemški film »Zaljubljen detektiv«. Trebnje: 14. In 15. 11. španski barvni film »Mati, poslušaj pesem mojo!« Potujoči kino Kočevje predvaja italijanski barvni film »David in Goli jat«: 13. 11. ob 19. url v Dolgi vasi; 11. 11. ob 19. url v Uvoldu; 15. 11. ob 16. url t Banji Loki: ob 19. ari t Kuilju ln ameriški barvni film »Tom Palčič«. 15. 11. ob 13.30 t Vimolju; ob 16. url v Laiah In ob 19. uri t t Mozlju. Potujoči kino Novo mesto predvaja ameriški barvni film »Tonka«: 13. 11. ob 19. url t Skocjaiui; 14. 11. ob 19. uri t Brusnicah; 15. 11. ob 16. In 19. uri v Mirni peci; 16. 11. ob IS. uri v Otočcu in 17. 11. ob 19. uri v Vrinili selili. Komisija za sklepanje in odpovedovanje ■ delovnih razmerij " . Obrtnega podjetja »ELA«, Novo mesto razpisuje prosta delovna mesta za: — SKLADIŠČNIKA pogoj: kvalificiran trgovski pomočnik v železninski ali elektrotehnični stroki ali skladiščnik z večletno prakso; — DVA KVALIFICIRANA STROJNA KLJUČAVNIČARJA z večletno prokso; — DVA KVALIFICIRANA STRUGARJA za delo v Izmeni. Nastop službe takoj. Stanovanj nimamo. Pismene ponudbe pošljite komisiji. GIBANJE P^RiVAtSm Jelš — Momira, Albina Tomdč ii Brežic — Tatjjano, Ljudmila Jalovec iz Kremena — Antona. Brežice: 13. in 15. 11. ameriški film »Psiho«. 15. ta 16. 11. švedski barvni film »Ali so se angelčki«. 17. ta 18. 11 sovjetski barvni film »Ljudje s sejma«. Brod na Kolpi: 14. in 15. 11. angleški film »Tigrov zaliv«. Dol. Toplice: 14. ta 15. 11. mehiški film »Pesem upornikov«. Kočevje — »Jadran«: 13. do 15. 11. italijanski barvni film »Stepa«. 16. in 17. 11. ameriški film »V svetu komedije«. 18 in 19. 11. jugoslovanski film »Človek, s fotografije«. Kostanjevica: 15. 11. francoski barvni film »Salambo«. Novo mesto — »Krka«: 12. in 13. 11. češki film »rkaria XB-1«. 14. do 16. 11. francoski barvni film »Zasebno življenje«. 15. 11. ob 10. uri sovjetski barvni mladinski film »Tigri potujejo.« 18. ta 19. 11. italijanski film »Težko Je živeti«. Mokronog: 14. ta 15. 11. italijanski barvni film »Rimska sužnja«. Osilnica: 15. 11. madžarski film »Leila in Gabor«. Pred grad: 15. 11. ameriški film »Najljubši učenec«. Ribnica na Dolenjskem: 14. m 15. 11. ameriški barvni film »Harnteča zvezda«. Matični urad Novo mesto V časa od 2. 11. do ». 11. Je bilo rojenih 13 dečkov ta 15 deklic. Poročili so se: Drago Bučar, ključavničar, ta Breda Vidrih, natakarica, oba iz Otočca; Prano Žagar, kmet iz Jelševca, in Marija Piskule, poljedelka lz Radovlja; Jože Lužar, mizarski pomočnik is Malega vrha, ta Cirila Rozman, pletilja iz Grčvuna; Janez Klobučar, delavec iz Vel. Orehka, in Veronija Ovniček, delavka iz Brezovice; Franc Klobučar, steklarski pomočnik >z Vel. Orehka, ta Marija Kobe, trgovska pomočnica r Dolža; Stanislav June, delavec iz Dol. Kamene, in Jožefa Može, delavka iz Gor. Kameno; Adolf Koleno, delavec iz Dol. Globodola, ln Neža Sukovič, delavka iz Grčvuna; Vincenc Turk, mlinar iz Sel pri Zajčjem vrhu, in Alojzija Rukše, poljedelka iz Hrušdoe; Anton Av-sec, delavec iz Smolenje vasi, ln Alojzija Redek, gospodinjska pomočnica iz Močkovca. Umrli so: Marija Brezar, gospodinja iz Lokev 7 pri Črnomlju, 50 let; Alojz Ogulin, vojnd invalid a Ne jezite se, če ga v trafiki zmanjka: DOLENJSKI LIST si naročite na svoj naslov! Javna izjava in zahvala uprave Dolenjskega muzeja v Novem mestu Ob otvoritvi Dolenjske galerije v Novem mestu 29. oktobra 1964 je po lastni krivdi, čeprav ne namerno, ostalo neomenjenih več stvari, ki bi ob taki priliki morale biti popolnoma jasno in glasno povedane. Zato uprava Dolenjskega muzeja v Novem mestu prosi vse prizadete oblastne organe, ustanove in osebe, ki ob otvoritvi niso bili omenjeni, da po tej poti sprejmejo toplo zahvalo za vso pomoč, delo in trud pri postavitvi in ureditvi Dolenjske galerije. Najprej velja zahvala bivšemu Okrajnemu ljudskemu odboru Novo mesto s predsednikom Nikom Belopavlovičem in podpredsednico mi. Vilmo Pirkovičevo, bivšemu sekretarju OZ ZKS tn sedanjemu generalnemu konzulu v Celovcu Francu Pir-koviču ter bivšemu Občinskemu ljudskemu odboru občine Novo mesto s predsednikom Borisom Andrijaničem in Maksom Valetom ter ostalimi funkcionarji. Okrajni m občinski ljudski odbor nista samo z večletnim sistematičnim nakupovanjem umetnin omogočila osnovni fond Dolenjske galerije, temveč sta z zagotovitvijo finančnih sredstev omogočila v letih 1962, 1963 in 1964 50% soudeležbo pri enako visoki dotaciji, ki jo je v teh letih za ureditev Dolenjske galerije odobril Sklad SRS za pospeševanje kulturnih dejavnosti, pri čemer gre zahvala Upravnemu odboru Sklada, sedanjemu pomočniku sekretarja sekretariata za kulturo Radku Poliču ter predsedniku Sklada prof, Tine t u Orlu. Z enako zavzetostjo in dejansko pomočjo pri dograditvi in ureditvi naše galerije prispci>a tudi sedanja Skupščina občine Novo mesto s predsednikom Sergejem Thorievskim, podpredsednikom Andrejem Grčo, načelnikom Oddelka za splošne in družbene službe Joietom Suhadolnikom ter ostalimi. Prav tako izkazuje razumevanje, pomoč in podporo Skupščina okraja Ljubljana s predsednikom inž. Markom Bulcem in podpredsednikom dr. Viktorjem Damjanom. Enaka zahvala velja poslancu Stanetu Dolencu. S skupnimi napori tn finančnim sodelovanjem navedenih oblastnih organov in republiškega Sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti je bila v -Badnjih treh letih mogoče zgraditi in urediti Dolenjsko galerijo Ustrezne načrte za njo je izdelal inž . arch. Franc Ftlipčič. za kar mu še posettej hvala. Pri uresničevanju Dolenjske galerije je bil naš mmei vsa zadnja leta deležen vse podpore m sodelovanja Zavoda za spomeniško varstvo SRS oz. današnjega Republiškega Zavoda za varstvo spomenikov tako pod ravnateljem Edom Turnherjem kot sedanjo ravnateljico Mico černigojevo. Zavodom restavratorska delavnica, ki jo je prej vodil akad. slikar Mirko Subic, danes pa akad. slikar Izidor Mole, je s svojimi restavratorji Demšarjem in Demšarjevo, Tunerjevo, tov. N. N., Kvasom, Pohlom, Pavlincem, Kokaljem m Pirnatom ob sodelovanju kustosakonservatorja Ivana Ko-melja opravila skrbno in strokovno odlično izvedeno konserviranje in restavriranje vrste del starejših znanih in neznanih mojstrov, ki jih je naš muzej pridobil iz inventarja med zadnjo vojno uničenih ali poškodovanih gradov ali iz zaplenjene imovine tujerodnih izseljencev ali z nakupi. Restavratorska in konservatorska dela je v nekaj primerih izvršil tudi akad. slikar Coro Škodlar. Zahvala velja fotooddelku muzeja Narodne revolucije v Ljubljani za opravljeno delo v zvezi s postavitvijo galerije. Prav v zadnjih kritičnih dneh in urah pred otvoritvijo pa je bila izredno dragocena pomoč, ki so jo pri postavitvi galerijske zbirke nudili v d. direktorja Narodne galerije Anica Cevc, dr. Emilijan Cevc, restavrator republiškega zavoda Ivan Pavline ter akademik Božidar Jakac. Pri postavitvi retrospektivne razstave akad. slikarja Mifiaela Kambiča sta bila avtorju v veliko pomoč tudi Ljubo Žagar in Niko Golob, strokovna učitelja na novomeški osnovni šoli. Da je bilo mogoče v sedanji galerijski zbirki prikazali pregled umetniške ustvarjalnosti na Dolenjskem tako, da bi bili po možnosti zastopani posamezni ' domači umetniki novejšega časa vsaj z enim t$li nekaj deli, gre topla zahvala vsem, ki so za izpopolnitev zbirke., ki je ie last muzeja oz. galerije, vsaj za dogledan čas posodili neka) umetnin: Narodna galerija, Gor-jupova galerija v Kostanjevici. Belokranjski muzej. Božidar Jakac, France MViclič, Tone Kralj in družina Fr. Kralja. Vladimir Stovičck ter Slava Turkova. In končno le ponovno iskrena hvala vsem predstavnikom galerij in muzejev, Zgodovinskega in ostalih društev ter vsem, ki so prisotvovali otvoritvi ali pa nam k odpiranju Dolenjske galerije pismeno ali brzojavno čestitali. JANKO JARG, ravnatel) Dolenjskega muzeja Hriba pri Cerovcu 4, 55 let; Franc Gaz voda, osebni upokojenec iz Sal-ke vasi 12, 74 let; Jože Aš, kmet iz Gor. Polja 17, 67 let; Jože Kna-feSJc, kmet lz Btme vasi, 84 let. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Julka Vidmar lz Ratja — Francija, Marija šala-mon iz Zabukovja — Sabino, Milena Graddšar Iz Dolnjih Sušic — Heleno, Darinka Kurent lz Trste-nika — Mojco, Fani Novak lz Krka — Vlasto, Frančiška Vintar iz Regrče vasi — Rada, Rezka Kralj iz Sela — Marijo, Alojzija Medvedek iz Klevevža — Danico, Julka Klobučar lz Orkljevca — Lidijo, Kristina Brozovič k Sečjega sela — Miroslava, Olga Lukšič iz Dolnje Straže — Miroslava, Vera 21-bret z Vrha — Veroniko, Tončka Podpadec i Velikega Vrha — Mar. tino, Slavka Tramte iz Velike Bučne vasi — Zdenko, Albina Vrtačič iz Pristavice — Lojzeta, Marija Vukšinič iz Krlževske vasi — Francija, Ivanka Ktm iz Sela — Anico, Pepca Pungart iz Goriške vasi — Jožico, .Marija Grahek iz Ro-žanca — Nado, Marija Bizjak iz Hrastulja — Blko, Frančiška Mi-helčič iz Brezove rebri — Slavko, Rozalija Kristan z Rateža — Zvon ka, Magdalena Repše iz Martinje vasi — Stanko, Marica Kramar iz Bubnjarcev — Milana, Marija Ka-stelic iz Gabrja — Martino, Fani Fišter iz Mokronoga — Marinko, Marija Zunič lz Podgore — Martina, Olga Malovoc iz Trebnjega — Romano, Marija škedelj iz Hm-sevoa — Martina, Olga Sememč iz Roj — Jožico, Mira Trecnpus is Sečjega seta — Andreja. Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Fanika 1 Pečnik is Brezovega — Branka, Marija Srp. čič iz Zasapa — Igorja, Rozalija Moškon iz Križa — Andreja, Karo lina Stare iz Starega grada — Slavioo in Karla, Marija Nepuž-lan iz Bračne vasi — Jožico, Anica Glogovsok iz Oerkelj — Rasta, Olga Podgoršek ie Arnovih sel — Tatjano, Ivanka Zldarič Iz Brežic — Brigito, Danica Kovač« iz Gor-Jan — Francija, Nada Sbnakovič iz Pretekli teden so se ponesrečili tn iskali pomoč v novomeški bolnišnici: Stanetu Lozarju, posestniku Iz Rožanca, je v gozdu pri podiranju drevja veja poškodovala desno nogo; Ivan Salehar, posestnik iz Gradišča, Je padel z voza ln si poškodoval levo ramo; Ivan Dragi nc, mizar iz Podgrada, se Jc s mopedom zaletel v pešca ta si poškodoval glavo; Stane Sever, sta delavca iz Gornjih Ponikev, je padel s kozolca ta al zlomil desno nogo; Petra Popoviča, posestnika iz Jugorja, je podrl mopedist ie mu poškodoval glavo. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Protekli teden so se ponesrečili In Iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Srečko K ene, sin upokojenca Iz Pavlove vosi, se je urezal z nožem v dlan leve roke; Zoran Račič. sin gostilničarja iz Cerkelj, je padel po stopnicah in si poškodoval glavo; Franja Resnika, posestnika Iz Velikega dola, je povozil motor in mu poškodoval glavo, levo nogo in levi kolk; Josip Baca, delavec Iz Ključa, je padel pod voz in si poškodoval glavo in rebra; Štefan Popelar, avtoprevoznik iz Brežic, si je pri upravljanju kamiona poškodoval desno nogo. OBVESTILO Obveščam cenjene stranke, da opravljam od 1. 11. 1964 dalje samostojno elafctroinetalaiersko obrt. Delam vse vrste elektro instalacij ter popravljam gospodinjske aparate, štedilnike, hladilnike, kuhalnike itd. Dela opravljam po najnižjih dnevnih cenah ter se vam priporočam. Ignac škoda. Kamna gora 24 (Vina gorica) Trebnje PREKLIC Angela Fink ia Smolenje vasi 28, p. Novo mesto, obveščam vse, Id uporabljajo pot čez moje dvorišče, da tega ne dovolim. Kdor bo še uporabljal pot, ga bom sodno preganjala. Zavod za izobraževanje kadrov ki produktivnost dela Novo mesto vabi k sodelovanju sodelavca za delovno mesto - TAJNIKA ZAVODA Pogoji: srednja ali višja izobrazba s petletno ali triletno prakso. Nastop službe po dogovoru. Interesenti naj vlože prošnjo z opisom dosedanjega dela in ustreznimi dokazili osebno na zavodu. Razpis velja do izpopolnitve delovnega mesta. Osnovna šola Trebnje razpisuje delovno mesto KURJAČA CENTRALNE KURJAVE Pogoj: ustrezna praksa. — Nastop službe 1. decembra 1964. Mopedist podrl ottroka 3. novembra ob 17.30 Je mopedist Vladimir Ravbar iz BArcna vasi med vožnjo skozi Gofcno vas podrl otroka Borisa Rajharda, ki j« neprevidno prečkal cesto. Mopedist ln otrok sta padla po cesti, huje pa ni bil nobeden poškodo- OTROK ZANETIL POŽAR 4. novembra popoldne Je izbruh-nU požar v skednju Franca Saška, posestnika v Dal. Suhadolu. Skedenj je povsem zgorel, rešili so le kaščo % žitom. Ogenj je napravil 2» okoli milijon dinarjev škode. Kože. da Je požar zanetil domači otrok, ki se Je v skednju igral i vžigalicami. DA NAS NE BI PREHITELE VIHARNE URE! Kakšne zapreke nam lahko zagode zima, vemo vsi. Kaktr je pozimi na cestah, pa najbolje vedo vozniki motornih vozil. Menda ni treba posebej poudarjati, da vozijo najraje po izpluženih ln popeskanih cestiščih Nedavni prvi sneg Je bil resno opozorilo cestnim in prevoznim podjetjem, poštam, prometnim organom in drugim občanom širom po Sloveniji, da se zima ne drži koledarskega datuma ln da lahko preseneti z večjimi količinami padavin. Ker nima nihče rad nadlog, posebno pa ne. v cestnem prometu, so pristojni predstavniki na ponedeljkovem posvetu t Novem mestu ie obravnavali ukrepe za red v prometu pozimi. Na posveta, Id no se ga Udeležili predstavniki republiškega sekretariata za promet, skupnosti cestnih podjetij SRS, transportnih podjetij, cestnega podjetja v Novem mestu in drugi, ho obravnavali predvsem operativno območje za zimsko službo novomeškega Cestnega podjetja. Na posvetu so med drugim poudarili, kako nujno je sodelovanje večjega števila organov, če naj se tudi v zimskem času zagotovi neprekinjen in varesi promet. %ato bodo v zimi, ki prihaja, resi nemil podjetju pri opravljanju njegove zimske službe pomagali post.«. \M/. Slovenije, tajništvo za notranje zadeve, podjetja ln drugi, in si oer r namenom, da bi bilo ul>> e.scaiijV • razmerah na cestah (sneg, poledica) točno in pravočasno. Cestno podjetje, Id bo opravljalo zimsko službo, oziroma Ho usposabljalo ceste na svojem območju za promet, bo določena manj prometna cestišča pozimi za krajši rok zaprlo, če jih ne bi uspelo izplužiti ali popeskati. To bodo lahko storili tudi prometni organi, ld bodo razen tega lahko odstranjevali s cest vsa za rimsko vožnjo neprimerna ali pomanjkljivo opremljena motorna vozila. V torek dopoldne do MU podobni delovni dogovori tudi po obratih novomeškega Cestnega podjetja. Na posve- tu novomeškega obrata, ki Je med vsemi obrati največji, so določili odseke z obveščevalnimi postajami in obveščevalci ter se pogovorili o načina obveščanja, stanju na cestah, pluženja in popenka-vanju cestišč, kakor tudi o uporabi ustreznih razpoložljivih sredstev (kamionov, plugov, grederjev, itd.). V te nameti bo novomeški obrat « vnemi svojimi deJovoclstvi pripravil vse potrebne, da bi cestna shtžha hkrati x vsemi dežurnimi službama brez neprijetnih presenečenj pričakala zimo lo hitro od.stnuvjev-.v-6» ovire, U U uiegrale zavirati promet na cestah. DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATKIJI; občinski odbori SZDL Bre Uoe, CrnomoIJ, Kočevje. Metlika, Koto mesto. Ribnica. Sov oica In Trebr.Jo UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Ton« Ooanlk Iglami K> odgovorni urednik). Rta Baoor, rrance Orivcc. Miloš Jakopec Marjan MoSkon. Jožica repper in trto Zoran IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 30 din - Letna naročnina 1200 din, polletna 600 din; plačljiva Je vnapioj Za InoeiTiiHtvo 2400 din - TekočI račun pri podružnici NE t Novem mestu: 806-II 808-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 1 - Poštni predal 33 -Telefon 11-227 - Rokopisov ta fotografij ne »Tacamo -TISKA Cav»plsiyi pod>IJ« BEIO v Ljubljani