NO. 82
I Ameriška Domovi ima
1 ■! r 3	s r t jj Ti i SS^!SZ!!^ss5f
AM€RICAN IN SPIRIT	SLOVENIAN
FORCIGN IN LANGUAGE ONLY	MORNING N€WŠPAP€R
CLE VELAN H 3. O. TTTESDAY MORNING. A PRTI, 9.7 1954	CTTTV T.TV_57ni. T.n
AM€RICAN IN SPIRIT FORGIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVGNIAN
MORNING N€WŠPAP€R
CLEVELAND 3, 0.s TUESDAY MORNING, APRIL 27, 1954
OTVORITEV KONFERENCE V ZNAMENJU KRIZE
Eno najbolj perečih vprašanj bo status Rdeče Kitajske, ki zahteva enakopravnost vsaj v zadevi Koreje in Indokine. — Splošno malodušje, da na konferenci ne bo rešeno ne vprašanje Koreje ne Indokine.
ŽENEVA, Švica. — Ob otvoritvi ženevske konference, ki se je pričela včeraj, stoje zapadni diplomati pred krizo odprtega razkola s Sovjetsko zvezo glede vprašanja vloge, ki naj jo igra Rdeča Kitajska na tej konferenci.
Dočim je viethminska propaganda grmela, o skorajšnjem u-mičenju francoske posadke v trdnjavi Dien Bien Phu, je britanski premier Churchill sklical v nedeljo nujno sejo svojih ministrov. Rečeno je, da so na tej seji razpravljali, če bi bilo Umestno, da pošljejo hudo stiskanim Francozom na pomoč svoje čete in letala, toda v kolikor je bilo mogoče dognati, so Angleži — vsaj začasno — odložili take mere.
Francija prosi za letalstvo Dalje je rečeno, da je,Francija zaprosila Združene države za Romoč v obliki letal in ameriških letalcev. Rečeno je, da je Ameriška vlada to prošnjo odklonila.
Vprašan glede poročil o ameriški in angleški pomoči, je zu-franji minister Bidault odgovoril: “Storil bom vse, kar bb v ruojih močeh, da dobe borci v Indokini pomoč.”
Istočasno pa vedo poročila tu-^i povedati, da francoska vlada razmišlja, če bi ne bilo p.riporo-žljivo, da sporoči gen. de Cas-triesu, poveljniku ogrožane trdnjave, da bi predlagal sovražniku častno predajo trdnjave in posadke “z vsemi vojaškimi ča-Istmi.”
Na politični strani pa je francoska vlada razburjena, ker je Dao Dai, glavar Vietnama, odklonil podpis skoraj dogotovlje-?e Pogodbe, s katero ponuja rancija njegovi deželi popolno Ueodvisnost.
Zakaj se Bao upira
. Not vzrok svojemu odklonu Jo Bao navedel, da je francoski iPremier Laniel dne 8. marca iz-^1, da bo premišljal o možni a?'delitvi Vietnama med ko-Jkuniste in nekomuniste. Bao a je rekel, da ne more pristati razdvojitev svoje dežele, očim uporniška artilerija bi-Po trdnjavi z novo furijo, po ^Sej priliki pripravljajoč nov ^aPad, izjavlja moskovski ra-
;0eh “voina v ludokini pre-ala biti francoska vojna in /,e 'P°3tala zdaj ameriška voj-
Ameriški uradniki v Ženevi jjj^^kjo. da je zelo malo upa-ki se na konferenci do-
deve svojim pomožnim ministrom in ostalim delegatom.
Britanski zunanji minister A. Eden je prispel v Ženevo v nedeljo zvečer ter se je šel nemudoma posvetovat z državnim tajnkom Dullesom. Nato pa je pripravil vse potrebno za sestanek s sovjetskim ministrom Molotovom.
Nova sovjetska zahteva, da mora Rdeča Kitajska imeti status držav Velike petorice, ko se bodo začele razprave © Koreji in Indokini. Drug vir naznanja, da bo Dulles odšel s konference, če bo Sovjeti j a vztrajala pri zahtevi.
Pričakovani razvoji na konferenci
Združene države pričakujejo na konferenci sledeči razvoj:
ZDR. DRŽAVE bodo sledile vodstvu Francije glede indoki-tajskih problemov, to vsaj v začetnih stadijih.
ZDR. DRŽAVE niso zavzele nikake pozicije glede razdelitve Indokine, zlasti ker ni v osnovi nobene začrtane razmejitve, kakršna je bila v Koreji.
ZDR. DRŽAVE bodo nasprotovale vsakemu načrtu za združitev Koreje, ki ne bi vseboval jamstev in varstva, da država ne pade pod komunistično oblast.
Moskva baje vodi indokiiajsko armado
TOKIO. — Ameriški radio — “Voice of the U. N. Command” je javil, da je indokitajska vojna vodena in dirigirana iz Moskve in sicer preko kitajskega glavnega stana v bližini indo-kitajske meje.
Radio dalje meni, da poveljuje viethminskim četam, ki napadajo trdnjavo Dien Bien Phu po vsej priliki kitajski general Lin Plao.
ODSKOKI PADALCEV V TRDNJAVO
i zuna-
ij£0T,a. ;P0ravnava zadev bodisi v eJ| bodisi v Indokini.
hji alje Je rečeno> da bodo „„„„ J^unistri treh velesil ostali
hip d ferenci teden ali kvečje-ftoVaieset dni> nakar bodo odpo-1 doinov ter prepustili za-

pjP3.1168 med grmenjem dežni IKftiJ V1 toplo. Ponoči oblačno in; 0I-> hladno.
Včeraj zarana je v megli in pršenju odskočilo v trdnjavo Dien Bien Phu nekaj padalcev.
HANOI, Indokina. — Včeraj so odskočili v oblegano trdnja-vor Dien Bien Phu francoski padalci, ki so se prostovoljno javili za ta. odskok.
Z nizko letečih letal, ki so letela v megli in jutranjem pršu, je odskočilo neznano število padalcev na skrajno majhen prostor ob trdnjavi, (ki ga komunisti še niso zavzeli. Zato je bil njih odskok skrajno nevaren, prav tako tudi polet letal, ki so jih prinesla, ker so morala leteti zelo nizko. .
Megla in prš sta zakrila dotič-ni kos ozemlja komunistični artileriji, da bi ga mogla z učinkom obstreljevati.
Koliko padalcev je odskočilo, ni bil©, naznanjeno, toda sodijo, da manj kot sto. Toda častniki pravijo, da je bilo to skrajno junaško dejanje.
Dalje se je doznalo, da je tudi v petek odskočila v trdnjavo (skupina padalcev, ki je štela. 90 mož. Hkrati s padalci so odvrgla,
Vremenski ^u'd^ živila, obveze in druge potrebščine hudo preizkuše-. nim brambovcem trdnjave.
prerok
pravi:
Berlinu se obeta “vroč” prvi maj
BERLIN. — Vzhodnonemški komunisti so v ponedeljek zagrozili, da bodo priredili prihodnjo soboto pohod na Berlin.
Izjavili so, da bodo prišli tja protestirat proti Evropski armadi, v kateri naj bi bile tudi nemške čete.
Kocka o Trstu bo kmalu padla
Novi grobovi
Albert S. Williams
Včeraj je umrl na svojem do-
Avstralija se boji za svoje dipiomafe v Sovjetski zvezi
Sovjetija najbrž ne bo dovo lila odhoda avstralskim diplomatom, dokler ne odidejo iz Avstralije sovjetski diplomati.
CANBERRA, Avstralija. — Vlado skrbi usoda avstralskih diplomatov v Moskvi, ki so bili na zahtevo avstralske vlade odpoklicani, pa še niso odšli iz Moskve.
Poročila iz Moskve naznanjajo, da je osebje avstralskega poslaništva zadržano v Moskvi s svojimi rodbinami vred. Sodijo da jih bodo tam zadrževali, dokler ne odpotujejo iz Avstralije sovjetski diplomati.
Sovjetska zveza je ukazala
mu na 1047 E. 147. St. Albert S. pretekli petek avstralskim dip-Willams. Zaposlen je bil v Gra- lomatom, da imajo oditi iz Mos-phite Bronze Co. Zapušča ženo kve, ko je sovjetska vlada ukini-Rose, hčer Sophia Rusnyak, dva la diplomatske odnošaje z Av^ vnuka in tri pastorke. Pogreb stralijo.
bo v četrtek zjutraj iz Grdino-	------o------
vega zavoda na Lakeshore Blvd. Če se zgodi nesreča, vam ne cerkev Marije Pomočnice na more nihče pomagati, če se ni-Neff Rd. in od tam na Kalvarijo, ste držali prometnih predpisov.
Bog živi narodnega delavca Mr. Aniona Grdina in njegovo ženo!
A-bombe v Koreji
SEOUL. — General Maxwell Taylor, poveljnik ameriških vojakov v Koreji, je izjavil, da se bo tam morda uporabilo atomsko orožje, če ponovno izbruhnejo boji.
Mr. Anton Grdina
M. ANTON GRDINA OSEMDESETLETNIK! — Kdo bi to verjel, kdor ga vidi živahnega in zdravega, brez sivih las?! — Vsak sodi, da je mož tam nekje pri petdesetih. Pa številke, ki ne lažejo, takole povedo: Anton Grdina je bil rojen na Prevalju, župnija Preserje, dne 28. aprila 1874. Torej ravno pred osemdesetimi leti. Pa še govore številke: dne 1. maja 1899 sta se poročila v cerkvi sv. Vida v Clevelandu Antonija, rojena Bizilj, doma v čenicah, župnija Moravče na Gorenjskem, in Anton Grdina. Nevesta je prišla v Ameriko 2. februarja 1899, ženin pa že 24. avgusta 1897 leta. Mr. in Mrs. Grdina torej praznujeta sedaj 55-letnico poroke, Mrs. Grdina pa še 55-letnico svojega življenja v Ameriki.
Grdinovo slavje je obenem slavje vseh ameriških, posebno pa vseh clevelandskih Slovencev. Mr. Anton Grdina je ena najmarkantnejših osebnosti med nami. On je izrazit voditelj med katoliškimi Slovenci v Ameriki. Daši hoče sam biti bolj delavec za vsako skupno stvar kakor vo-hhelj, je vendar moral nositi tudi prve in najodgovornejše službe med nami in jih še ima. Od leta 1923 do leta 1930 je bil glavn predsednik Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote, ki je pod njegovim vodstvom postala vodilna bratska zavarovalna
Tito je pripravljen dati mesto Italiji ier ji dovoliti svo boden dohod od njene meje skozi koridor preko zone A do Trsta. - Zahteva pa v mestu posebne pravice za Jugoslovane ter privilegirani status za oni del jugoslovanskega ljudstva, ki ostane pod Italijo.
Po mnenju clevelandskih časnikarjev je rešitev tega vprašanja na dlani in enostavna: Amerika in Britanija naj ostaneta ob svojem odloku ter izročita Trst Italiji! . . . Kar tako! . . .
Mrs. Antonija Grdina
(slovenska ustanova. On je ustanovitelj in organizator ter sedanji predsednik sloven. North
American banke, predsednik šanja kot pogoj sv0;je odobritve
LONDON. — Tukajšnji uradni krogi poročajo, da je predložil jugoslov. predsednik Tito nov predlog za rešitev trpkega in spornega vprašanja Svobodnega tržaškega ozemlja.
Po tem poročilu je Tito obvestil tri zapadne velike sile, da poleg tega, da pristane, da dobi mesto Trst Italija, je Jugoslavija pripravljena dovoliti Italiji tudi svoboden dohod do mesta od italijanske meje.
Tito je priporočil ustanovitev koridora preko zaledja, v katerem leži zona A. To zono imata zdaj v zasedbi Amerika in Britanija, ki sta obljubili Italiji, da bosta izročili njeno administracijo.
Kaj zahteva Tito v zameno
Poučeni viri (pravijo, da hoče Tito v zameno specialne pravice za Jugoslovane v mestu ter privilegirani status za jugoslovansko ljudstvo, ki živi na ozemlju, katero pride pod italijansko kontrolo. S tako poravnavo bi prišel pod Jugoslavijo večji del ozemlja zone A, kjer izvaja sedaj nadzorstvo 7,000 ameriških in angleških vojakov.
Če Italija pristane na ta predlog, bi se s tem utrlo pot konferenci petih sil, vključno treh za-padnih velikih sil, katera konferenca naj bi končnoveljavno končala in rešila devetletni tržaški spor.
Združene države, Britanija in Francija si zelo prizadevajo, da se doseže zadovoljiva poravnava tega vprašanja, ki blokira u-činkovit obrambni sistem proti Sovjetski zvezi v južnovzhodni Evropi. Italija je dala razumeti, da smatra rešitev tega vpra-
Vidite; kako enostavno in na dlani je vse to! Tito, pravi brum-ni člankar, ne sme podarjati tega, kar ni njegovega! Amerika in Anglija pa lahko podarjata to, kar je tisočkrat manj njunega! Trst sta obljubili Italiji, zato ga mora dobiti, in — pika! — Ali imata z razpolaganjem o Trstu več pravice kakor Jugoslavija, — kjer ljudstvo že na Opčinah in v Sežani, pred pragom Trsta, niti laško ne razume?! — In tista famozna ugotovitev o nezanesljivosti Jugoslavije kot članice obrambne skupnosti? Ali je urednikom res ne-znaa zgodovina zadnje svetovne vojne, njeno verolomstvo in absolutna nesposobosobnost njenih oboroženih sil? — čle bi Hitler še živel, bi jim lahko osvežil spomin!
Naš komentar na Plain Deal-erjev komentar:
Članek je izšel na ponedeljek po Židani nedelji, in poleg tega so bili uredniki zaradi novega poletnega časa prikrajšani še za eno uro na spancu. . .
Jugoslovanskega kulturnega vrta v Clevelandu, častni predsed-!nik Lige katoliških Slovencev Amerikancev v Clevelandu in častni predsednik Zveze društev Najsvetejšega Imena. Vseh njegovih častnih naslovov sploh ni mogoče našteti.
Mr. in Mrs. Grdina bosta obhajala tol svoje slavje v krogu svoje številne družine. Bog ju je blagoslovil s štirimi sinovi: Anthony, Frank, James in Joseph in dvemi hčerami: Catherine, por. Penko, in Mary. V družini je 14 vnukov in 2 pravnuka. Od njunih vnukov sta dva v katoliških redovih: Frank Grdina Jr., se nahaja v jezuitskem redu v West Baden, Ind., Katherine Perko pa je redovnica -novinka “Služabnic Presvetega Zakramenta.”
Ameriška Domovina se pridružuje vsem voščilom in čestitkam, ki jih bosta slavljenca prejela. Bog Vas čuvaj, dragi Mr. Grdina, z vsem dobrim Vas obdaruj, da boste Njegovo irne in slavo med Slovenci še dolgo širili in za njihov blagor delali! Bog Vam daj doživeti sc obilo sadov Vašega neumornega dela!
Bog živi tudi Vašo ženko, __
Mrs. Antonijo Grdina!
Evropske obrambne skupnosti.
Piccioni obiskal Dullesa Angleški zunanji urad ni hotel komentirati teh poročil.
Italijanski zunanji minister Attilio Piccioni je v petek razpravljal o teh predlogih v Parizu z amer. državnim tajnikom Dullesom in britanskim zunanjim ministrom Edenom.
Oficielno stojita Amerika in Britanija ob svojem odloku z dne 8. oktobra, da se izroči zona A s Trstom vred Italiji.
Komentar “mačkovega” ponedeljka
V zvezi s tem poročilom objavlja clevelandski Plain Dealer Ipod naslovom “Tito Calls This a Concession”, uredniški članek, katerega zaključuje takole:
“Na osnovi te tako imenovane koncesije — ko podarja Tito nekaj, kar ni njegovega, da bi mogel podarjati — se lahko skliče konferenca petih sil. Italijani — pravimo mi — se je ne bi udeležili. Saj ni nikakega vzroka, da bi se je! Njim je bila obljubljena zona A, in — pika. Ako Washington in Lonodon u-resničita tako konferenco, tedaj utegnega dobiti nezanesljivega člana v svojo obrambno skupnost (namreč Jugoslavijo, ur.), toda gotovo bi izgubila Italijo.”
ŠTEV. LIV —VOL. LTV
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Tudi naši rojaki so bili poleg—
Na proslavi 25-letnice Nazareth Hall Military Schol. Grand Rapids, O., preteklo nedeljo v veliki dvorani hotela Statler je sodelovalo tudi nekaj Slovencev, učencev te šole. Poleg Ed-warda Kovača, sina Mr. in Mrs. E. Kovač, 17820 Nottingham Ave., so gojenci te šole še — Križman, T. Tomšič, Mršnik in Unik, sami sinovi slovenskih roditeljev.
Šestintrideseta obletnica —
V četrtek ob 6:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. John Svete v spomin 36. obletnice njegove smrti.
Redna seja—
St. Clair Business Association ima nocoj ob osmih svojo redno sejo v SND na St. Clair Ave. soba št. 2. Na dnevnem redu je med drugim tudi razgovor o plesni prireditvi, ki jo zveza prireja v petek 30. aprila v SND.
Peta obletnica—
Jutri ob 8:20 bo v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnega Joe Koželj ob peti obletnici njegove smrti.
NAJR0VEJŠE VESTI
HANOI, Indokina. — Ameriški lahki bombniki Corsair tipa, ki so jih vodili francoski piloti, so včeraj prvikrat bombardirali viethnamske položaje okoli trdnjave Dien Bien Phu, na katere so vrgli stotine ton bomb.
ŽENEVA. — Včeraj se je pričela tukaj ena najbolj eksplo zivnih mednarodnih konferenc in to v znamenju komunistične edinosti in samozavesti in zapadne zmede in kon-fusije. Vprašanje Koreje bo dobilo prioriteto na konferenci.
WASHINGTON. — Armadni tajnik Robert T. Stevens je včeraj pri zasliševanju označil kot laž obdolžitev, da je hotel odvesti senatorja Mc-
Carthyja na stranpota v njegovi preiskavi komunističnih aktivnosti v mornariških in letalskih silah.
WASHINGTON. — Vladni viri poročajo, da bo prišel kmalu v Washington William F. Tompkins, federalni distrikt-ni pravdnik, ki bo kot pomočnik justičnega tajnika Brow-nella načeloval novi diviziji, katera se bo bavila samo s preiskavo komunističnih aktivnosti.
CLEVELAND. — Mestni coun-cilmani, jezni nad umazanimi mestnimi ulicami, so snoči zahtevali, da se nekaj ukrene, da se spravi s cest parka-ne avtomobile, da se bo lahko posnažilo ceste.
MOSKVA. — Premier Malenkov je včeraj dejal, da vsak napadalec, ki bi napadel Sovjetsko zvezo z atomskim orožjem, bo strt z enakim sovjetskim orožjem.
Ali bo slrahotna sila vodikove bombe privedla svet do miru!
Obseg nesreče in groze, ki bi jo povzročila uporaba teh bomb, jei pregrozen za predstavljanje.
WASHINGTON. — Vodikove bombe so s svojo strahotno uničevalno silo postale predmet stVahu vsega sveta. Na ustnih vseh trepečejo zdaj vprašanja: Kako strahotne, kako razkrajajoče so prav za prav vodikove bombe?
Ali se bodo bodoče eksplozije res izmuznile iz kontrole ljudi ter s svojo radioaktivnostjo ogrožale Združene države ali celo užgale ozračje?
Amerikancem se je pričelo polagoma daniti, da so dobili z vodikovo bombo nekaj več kakor so bili pripravljeni kupiti. Nek kongresnik, ki je bil navzoč ob detonaciji take bombe 1. marca, je nekaj namiga val, kakor da je vodikova bomba izven naše kontrole. Predsednik Eisenhower je dejal o tej detonaciji, da je bila “presenetljiva” in “zaprepastljiva”. Obrambni tajnik Wilson je označil silo detonacije kot “neverjetno.”
Zdaj je gotovo toliko: Obe — Amerika in Sovjetija imata sedaj bombe, ki so mnogo silnejše od bomb, ki so jih pričakovali ameriški znanstveniki pred štirimi leti, ko jim je bilo naročeno, naj gredo naprej s tozadevnimi preiskavami.
Ali je torej kaj upanja, da se prepreči množični samomor z u-porabo teh bomb? Upajmo, da je destruktivna moč vodikove bombe tako strahotna, da se je ne bo drznila uporabiti nobena sila, ki jo ima.
WASHINGTON. — Visoki vladni uradniki so izjavili, da se Eisenhowerjeva administracija ni popolnoma odpovedala) ideji odpreme ameriških čet v Indokino, če vsa druga prizadevanja in sredstva, da se tam ugodno konča vojna, odpovedo.

AUERiSM DORIOVIIM

»ersvBJsr—
«117
Clair Avc.
llEnderson l-fSS8
-jsras—
Cleveland S, Ohio
nim svetom in komunizmom počasi zgostili v dolgo vrsto gotovo nima nobena druga av-malih “ugaslih” front s primernimi premirji. Za tak razvoj |atrijska nemška stranka na veso potrebna dolga leta. Ko bo to doseženo, bomo res imeli sti toliko stanje “brez miru in brez vojske.” Kaj pa potem?
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta
$4-00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
BESEDA IZ NARODA |
1 m i ntum 11 ii i********^fc*********j.*»***4.*.i..i iiift***
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office «t Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 82
Tues., April 27, 1954
Zvonili in peli so
Cleveland, O. — Na Veliko nedeljo sem se odločil napisati tale dopis, ko je bilo moje srce rpolno' veselja.
Zvonovi zvonite! Zvonili so na vse štiri. Midva s sinom pa sva njihove glasove posnemala za trak. Najmanj sedem novih izbranih melodij so fantje in možje v zvoniku nadrobili. Moje srce se je radovalo kot še nikdar doslej v Ameriki.
V cerkvi se je razlegala ALELUJA, ki jo je pel zbor ob spremljavi or gel j, v zvoniku pa so oznanjali glasovi zvonov radostno .vest, da je Gospod vstal.
Rojaki, morda dostikrat niti ne pomislimo na vso srečo, ki jo

živeli, nam. je v starih letih Ip-rav posebno drago. V našem mestu imamo kar tri svoj e fare, vse imajo lepe zvonove, vs® dobre pevske zbore, vse stalne slovenske duhovnike. Poleg teh treh čisto slovenskih fara sta v Clevelandu še dve mešani župniji, v katerih pa so Slovenci | skoro v večini.
Vse te cerkve so bile na Veli-I koi noč polne vernikov. Ti niso šli tja zaradi radovednosti, ampak iz vere v vstalega Odrešenika, to so dokazovale obhajilne
“Brez miru in brez vojske”
Te dni sta začeli šahirati v Ženevi Amerika in Rusija, dnevnih poročil o tej igri bo več kot preveč in je nevarnost Ja bodo zatemnila bistvo spora, ki se bo tam obravnaval.
Rilo bi morda dobro, da si to bistvo osvežimo v mislih.
Kaj hoče Amerika, je prilično jasno. Hoče “pošten mir,” noče pa dati nobenih koncesij v takih zadevah, ki jih imamo prav v Clevelandu. Ima-smatra za izredno važne. Kaj pa hoče Moskva, to pa še ni mo vse, kar so nam v mladih popolnoma jasno in se da samo naslutiti. Njene namene pa letih vsadili v srca. Slovenske lahko naslutimo samo, ako poseženo za par let nazaj v zgo- cerkve, slovenske naselbine, slo-domno	venske domove! To, kar smo v
Pred leti se je bivšemu tajniku Achesonu zareklo; rekel mladosti vživali, v čemer smo te-je namreč, da Koreja ne spada v ameriški “življenski pro-ldai štor,” to se pravi, da Amerika radi Koreje ne misli iti po kostanj v ogenj. Rusi, ki mislijo, da vse kar ne spada pod ameriški vpliv, pripada avtomatično njim, so hotgli okupirati Korejo češ, saj bo Amerika to zadevo že nekako prebolela. Niso pa šli po isti poti, ki so si jo izbrali v Evropi, t. j. niso hoteli spodminirati priznane vlade v Južni Koreji; insce-nirali so napad na Južno Korejo s pomočjo komuniziranega severnega dela in skoraj bi se jim bila ta nova taktika posrečila. Šele zadnji hip se je Amerika premislila in začela se je vojska na Koreji, ki je bila za Ruse precej nepričakovana. Ta vojska jih je pa izučila, da včasih Amerika v važnih stvareh pozno reče, kar misli..
Na Koreji niso dosegli tega, kar bi radi imeli, dosegli so pa vseeno dva namena; spravili so pod svojo oblast del |mi’ze Dokazali'pa tudi številni Južne Koreje, ki ga preje niso imeli, in istočasno spiemeni- Ljaro*vi, ki so jih verniki za Veli-li prejšno civilno demarkacijsko linijo v pravo fronto brez j^0 nog p0^0n^j SVOj^m cer^vam vseh stroškov zase. Ta fronta pomeni zanje ideal odnosov y enj jzmecj fara je velikonočna med komunizmom in svobodnim svetom: na njeni strani Izbirka znašala nad osem tisoč vzdržujejo to fronto njeni sateliti (Severna Koreja in Ki- d0iarjev, kar gotovo ni malo. tajska), na nasprotni strani pa mora Amerika držati svoje Naš narod je ostal veren! divizije v vedni pripravljenosti in tako cepiti svojo vojaško j^ot smo srečni mi, tako mi je moč. Lenin je rekel pred 35 leti, da odnosi med komunizmom gai za vse one rojake, ki te sre-in “kapitalizmom” morejo temeljiti samo na takem stanju, če nimajo, v Clevelandu smo pa ki ne pomeni ne miru ne vojske; to stanje je sedaj doseže- srečni tudi zato, ker imamo tu no na Koreji: je fronta in ni meje, je premirje in ni miru. dober slovenski katoliški dne-
Že med vojsko na Koreji so komunisti začeli vojsko v vnik “Ameriško Domovino.” Te Indokini in sicer tehnično prav po korejskem vzorcu. Ven- [sreče ste pa lahko deležni vsi dar pa je tam položaj malo drugačen. Indokina ni samostojna država, je le del francoskega imperija, kar ga je še ostalo. Francija je dolžna, da skrbi za mir in red na tem ozemlju ali pa da ga zapusti. Rusi so mislili, da bodo Francijo počasi, zato pa z gotovostjo zmeli, ker je ta država še preveč izčrpana po svetovni vojski, da bi si mogla dovoliti dol-1 starih praznikih ali pa vero ce-go kolbnijalno vojskovanje. Mislili so, da je v Ameriki an- lo napada, trpi hudo škodo! Fpatija do kolonijalnega sistema upravljanja še zmeraj tako Slovenci smo veren katoliški velika da si Washington ne bo upal, da se postavi za fran- narod in hočemo to tudi ostati, coske’kolonijalne interese.	lNsm so Gospodovi dnevi dragi
V začetku je vse kazalo, da dobro špekulirajo; počasi pa se je javno mnenje v Ameriki zopet spremenilo: v Indokini ne
vidi samo francoske kolonije,, ampak tudi zelo važno postav-	■- i «
ko v obrambi svobodnega sveta pred komunistično napadal-1 VollUlO Franka Mervarja! nostjo. Rusi so to hitro razumeli, kakor hitro so začutili, da Amerika smatra tudi Indokino za svoj “življenski prostor.”
Kot realni ljudje so hitro uvideli, da z okupacijo cele Indo kine ne bo nič in da je treba obdržati čim več od ozemlja, ki so ga že okupirali, pri tem pa ustvariti novo “ugaslo fron to” in skleniti tej fronti primerno premirje. Ako dosežejo to, bodo to smatrali kot nov doprinos k svoji zamisli o stanju “brez miru in brez vojske.” Na njihovi strani bodo sedeli na fronti njihovi sateliti, “kapitalisti” pa bodo morali zopet cepiti svojo vojaško moč in držati divizije na fronti.
Ako bodo te divizije francoske, bodo slabile že itak slabo francosko vojaško silo; ako bodo amerikanske, se bodo ameriški bataljoni zopet razpršili na novi fronti. Končen uspeh bo isti kot na Koreji: nasprotniki komunizma bodo morali vezati del svojih armad na tej fronti, kjer ne bo ne vojske, pa tudi ne trajnega miru.
' Da bi se pogajanja za premirje v Indokini vršila hitro, bi človek težko verjel. Le pomislimo, kako dolgo so se vlekla pogajanja o premirju na Koreji. Človek ne vidi nobenih razlogov, zakaj naj bi se komunistom mudilo. Njim gre ja v račun, da držijo svobodni svet čim dalj časa v čim večjem razburjenju. Zato moramo smatrati pogajanja v Ženevi samo kot prvi korak v pregovorih za premirje, na novi fron ti. Zato moramo biti pripravljeni, da se bodo pregovori vlekli kot cigumigu; morda jih bodo Rusi celo prekinili s kako dramatično taktiko. Morda pa bodo hoteli svoje nasprotnike sarpo živčno izmučiti do konca in potem s pomočjo raz-
Volimo Josepha W* Kovacha!
Cleveland, O. — Joseph W. Kovach, slovenski rojak iz new-burške naselbine, je služboval osem let kot namestnik šerifa, bil štiri leta poslanec v Colum-busu in štiri leta član mestnega sveta v Clevelandu. Za seboj ima veliko skušenj iz javnega delovanja in privatnega dela.
Te ga usposabljajo za službo poštenega in učinkovitega okrajnega auditor j a. Obljublja, da se bo zavzel za znižanje davkov na domove. To je lahko izvedljivo-, če se uvede v okraju enotem sistem pobiranja davkov.
Volimo pri primarnih volitvah vsi slovenskega rojaka in sposobnega kandidata J oseph W. Kovacha;
Odbor.
John W. Donahey kandidira
Cleveland, O. — Odbor, ki se zavzema za izvolitev John W. Donaheya za državnega blagajnika, je nedavno odprl svoj glavni stan v Hollenden hotel. Donahey je sin pokojnega ohijske-ga governerja in federalnega senatorja. Med volile! je dobro znan in je doslej dosegal vedno lep uspeh.
Prepričan -sem, da je Dona-hey najboljši kandidat in ga zato vsem demokratskim volilcem priporočam. Oddajte pri primarni volitvah 4. maja glas zanj!
Vsi, ki bi pri delu za izvolitev imenovanega želeli sodelovati in pomagati, naj se javijo v njegovem glavnem stanu pri Mrs. Angeline Karlinger.
Edward L. Pucel
rojaki, tudi oni, ki živite daleč proč od večjih .slovenskih naselbin. Vsakdo, ki nima slovenskega časopisa ali pa je zadovoljen s takim, ki noče pisati o naših
—o-
Slovenska Koroška
in ljubi!
Anton Grdina St.
juh komisij stvar potisniti na slepi tir. Nabralo se bo namreč v Ženevi preveč prevelike gospode, da bi jo komunisti tako brezobzirno vlekli za nos, kot se je to godilo zadnjikrat v Berlinu. Kdor bo torej zasledoval potek ženevske konference, naj se oboroži s potrpežljivostjo; je ne bo nikoli dovolj.
Na vsak način pa lahko pričakujemo, da bomo dobili, Bog ve kdaj, novo premirje z novo fronto. Ali bo zadnje? Zdi se, da ne. Vse kaže na to, da se bodo odnosi med svobod-
Cleveland, O. — Daši nisem politik in rajši pišem za društva kot za politične stranke in kandidate, se mi vendar zdi prav, da priporočim rojaka, mož, ki dela med nami že dolgo vrsto let. Ta mož je Frank Mervar, ki kandidira; za drž. poslanca.
Frank živi dolgo vrsto let med nami, sodeluje pri veliko društvih in se rad udejstvuje v javnem delu. Kadarkoli sem se udeležil kake seje na St. Clair A ve., pa naj je bila za Kulturni vrt, za Ligo ali kako drugo organizacijo, vedno sem srečal tam Franka ali pa njegovo' ženo.
Obadva sta vneta za javno delo, obadva požrtvovalna za splošnost, zato je prav, da Franka, ki kandidira sedaj za državnega poslanca podpremo s tem, da v torek, 4. maja, vsi glasujemo zanj.
Brez dvoma bo Frank Mervar, če bo sedaj nominiran in jeseni izvoljen, delal čast vsem
“živinski šovinizem”
“Naš tednik,” kulturno-politi-čno glasilo Narodnega sveta koroških Slovencev, je priobčil 1. aprila t. 1. uvodnik z naslovom “540-letnica zadnjega ustoličenja na Gosposvetskem polju.” O tem je pisal tudi naš list danes teden. Celovška “Die Neue Zeit” (Novi čas), ki je dnevno glasilo koroškega krila avstrijske socialistične stranke, pa se je na naj-grši način, ki je mogoč, obregnila ob omenjeni uvodnik Našega tednika. Čeprav je uvodnik NT napisan, skrajno stvarno, r vendar očita avstrijsko sociali stično glasilo “živinski šovinizem” (nestrpnost). To je ton, kakor ni v navadi med dostojnimi listi. Če bi bil morda tako zapisal list avstrijskih nacistov bi to še kolikor toliko razumeli. Toda -od socialistov, s katerimi so se že- pri dveh zadnjih voli-
nam, ki živimo v Ohio.
Podprimo tudi vse druge slovenske kandidate.. New:buržan Jože Kovač kandidira za okrajnega auditorja. Volimo tudi njega! Primarne volitve so važno in prav je, da se jih udeležimo vsi!	Jakob Resnik.
tvah zvezali slovenski koroški of ar ji, tega ni bilo pričakovati posebno tudi zato ne, ker so socialisti popolni politični gospodarji v koroški deželi, ki je domovina dveh narodnosti in moder deželni -gospodar gleda, da pametno govori in ravna. Sicer pa če kateri nacionalizem zaslu ži poimenovanje “živinski,” ga zasluži prvi nemški, če Nemčiji danes tako trda prede na vseh -koncih, trenutno zlasti s strani Francije zaradi Posarja, je vzrok temu brezdvomno v njenem ne samo nedavnem marveč tudi v novem prebujenem nacionalizmu, ki ne pozna svojih meja. Odtod torej nezaupanje ne samo Francozov marveč tudi Ameri-kancev tudi nasproti sicer morda upravičenim nemškim političnim zahtevam. Kar se pa posebej avstrijskih in zlasti še koroških socialistov tiče, pa čisto
narodnih slovenskih smrti kakor ravno avstrijska socialistična stranka.
Valentin Podgorc jubilant
Te dni je minilo 50 let, kar je bil celovški stolni kanonik Valentin Podgorc imenovan za prelata. Neumorno delo mladega slovenskega koroškega duhovnika je dobilo pred 50 leti z naj-višje cerkvene strani to častno priznanje. Starejšemu in tudi še srednjemu rodu koroških kakor tudi Slovencev je gospod prelat zelo dobro znan tako zlasti po-•svojerti delu v dušnem pastirstvu kakor tudi po svojem kulturnem delu za slovensko narodno stvar vobče in prav posebej še na Koroškem.
Tisti slovenski ljudje, ki so se 1945. zatekli pred komunizmom na Koroško, pa so dolžni g. prelatu še prav posebno zahvalo. Gotovo ne delamo nikomur krivice, če zapišemo, da je bil g. prelat tisti, ki je najbolje razumel njihov obupni položaj in ki je tudi vse storil, kar je bilo v njegovi moči, da se jim pomaga.
Ker pa je ravno letošnje leto med celovškimi mohorskimi knjigami ponovno izšel “Domači zdravnik” (ki ga je po: naukih in, izkušnjah župnika Kneipa sestavil že 1892. g. prelat, naj tukaj na kratko podamo samo najbolj važne podatke iz življenja staroste, slovenskih koroških duhovnikov g. prelata Valentina Podgorca. Saj je gotovo veliko rojakov, ki bi radi (kaj več zvedeli o tem velikem našem možu. Sicer pa ima g. prelat mnogo prijateljev tudi med ameriškimi slovenskimi rojaki. Kljub svoji častitljivi starosti se naš jubilant še vedno z mladeniško energijo' zanima za vsa sodobna slovenska in svetovna vprašanja. Med drugim tudi za slovensko emigracijo širom vsega sveta. Med tistimi, ki drug drugega visoko spoštujeta, da omenimo samo onega iz vrst starejšega slovenskega, tukajšnjega rodu, je zlasti župnik slovenske župnije sv. Jožefa v Forest Cityju, Pa. g. Jevnikar. Ko je bil ta pred nekaj leti na obisku v domovini, je obiskal tudi svojega velikega prijatelja v Celovcu.
Gospod prelat Podgorc je danes star 87 let. Rojen je bil 14. febr. 1867. pri Sv. Neži pri Velikovcu. V Velikovcu je obiskoval tudi nemško ljudsko šolo-. Gimnazijo in bogoslovje je opravil v Celovcu, V duhovnika jb bil posvečen pred 64 leti, ko je bil v 3. letniku. Ko je 1891. 'končal bogoslovje, je odšel za 8 mesecev v Nemčijo, kjer je preučeval socialno vprašanje. Ko se je vrnil, je postal kaplan v Pliberku, na to pa na Sv. Višarjah, 1893-1907 je bil prefekt v celovškem škofijskem dijaškem zavodu Ma-rijanišču. Leta 1907. je postal tajnik Družbe sv. Mohorja in je to delo opravljal vse do 1920. Obenem pa je bil vero-učitelj na celovškem ženskem učiteljišču pri uršulinkah. Leta 1929, pa je postal tajnik Družbe sv. Mohorja in je to delo opravljal vse do 1920. Obenem pa je bil vero-učitelj na celovškem ženskem učiteljišču pri uršulinkah. Leta 1929. pa je prsta! stolni kanonik krške škofije.
V vsem tem času je bilo vse delo našega jubilanta posvečeno verskim in koroškim slovenskim kulturnim, gospodarskim in političnim potrebam. Neštetokrat je govoril na cerkvenih, gospodarskih, političnih in prosvetnih zborovanjih širom vse Slovenske Koroške. Tisti, ki smo bili leta 1945. v Vetrinju, se dobro
K sodobnim smlovnim problemom
i >	•	»	«	*	*.^	*	°	o m ■	» ft .-	•	®	°	*
Kljub junaški obrambi je tre- ipolitična emigracija in delo protikomunističnih ruskih begun-svobodnem svetu, kaže
ba računati s skorojšnjim padcem francoske postojanke Dien-bienphu.
Oskrba komunističnih
cev
prav lepo poročilo
čet s strelivom in drugimi po- ta v Nemčiji.
iz Frankfur-Kremelj je poslal
trebščinami je daleko boljša, kot so Francozi sodili. Po novih cenitvah so morali prejeti oblego-valci vsak dan samo municije okoli 800 ton, sicer ne bi mogli vzdržati stalnega topovskega bgenja in neprestano obstreljevati s tako silo francoskih postojank.
Med tem ko je oskrba komu-nističnih čet daleko boljša, kot si je mogel kdorkoli misliti, je oskrba oblegancev vse težja in. težja. Dober del potrebščin, ki so jih letala odvrgla nad. postojanko, je padel v roke komunističnih oblegovalcev, med drugim tudi generalske zvezde namenjene poveljniku postojanke De Castrisu in francoski konjak, s -katerim naj bi proslavili njegovo imenovanje za generala. Komunistično protiletalsko- topništvo je najmodernejše opremljeno, upravljajo ga Kitajci.
tja oficirja svoje politične policije, ki naj bi spravil s sveta enega izmed voditeljev ruskih protikomunističnih beguncev. Ta pa se je premislil in javil vso stvar ameriškim zasedbenim oblastem. S seboj je imel mo-rilne priprave, ki jih doslej svobodni svet še ni poznal. Prene-kateri člbvek v svobodnem svetu se je zgrozil nad hladnostjo in preračunan ost j o, s katero sovjetska vlada spravlja s sveta svoje nasprotnike. Kremeljskih mogotcev ne vežejo nobeni moralni zakoni, dobro jim je vsako sredstvo, da le vodi do cilja. Ob tej ugotovitvi se mora svobodni svet vprašati, če se ima sploh kak smisel razgovarjati in pogajati s temi ljudmi, ko je vendar jasno, da ne bodo držali nobene pogodbe.
Kaj bo prinesla ženeva? Komunistični tabor ne kaže nobene v-olje -za popuščanje, Amerika je odločna, njeni zaveznici Anglija in Francija pa v skrbeh, da ne bi Zahod zamudil kake priložnosti za olajšanje mednarodnega položaja. V Evropi še vedno prevladuje misel, da je mogoč sporazum s komunističnim -svetom.
* * *
Pravi nameni Sovjetov in sredstva, s katerimi skušajo- ti priti do svojih ciljev, so postali v zad-tnjem tednu -posebno očiti. Sovjetski “diplomat” Vladimir Petrov je odkril avstralski vladi, kaj počenjajo sovjetski diplomatski zastopniki v deželah, s katerimi vzdržuje Kremelj prijateljske odnose. Ko- se Petrov-ni maral vrniti v So-vjetijo, kamor ga je vlada poklicala, slo: moskovski agentje hoteli spraviti tja vsaj njegovo ženo. Avstralska vlada je to -preprečila. To je Sovjete tako razjezilo, da so prekinili diplomatske zveze z avstralsko vlado.
* * *
Kako neprijetna je Kremlju
v vetrinju, se spominjamo njegovega globokega govora, ki ga je imel v vetrinjski cerkvi na novi maši nekega slo-venskega novomašnika begunca. Gospod prelat je tudi mnogo pisal v celovški Mir, pozneje Koroškega Slovenca, dunajsko Reichspost in v Kaernt-ner Tagblatt, po zadnji vojski pa v Koroško kroniko in Naš tednik. V zadnjega piše še danes-in je -njegova beseda vedno vpo-
števana. Gospodarsko je posvečal svoje moči posebno zadružništvu, in bi samo to njegovo delo napolnilo lepo knjigo. Napisal je tudi vrsti lepih slovenskih molitvenikov in nekaj šolskih učbenikov. Med drugimi njegovimi deli naj zlasti omenimo njegovo' zaslužno delo, ki ga je izdala celovška slovenska Prosvetna zveza 1. 1937. (bre-z navedbe pisca) “Die Kaerntner Slowenen in, Vergangenheit und Gegenwart” (Koroški Slovenci v preteklosti in sedanjosti).
Ob častitljivem jubileju se gospoda prelata hvaležno spominja tudi vsa slovenska katoliška skupnost v Ameriki, želimo mu še mnogo zdravih in srečnih let. Bog ga, živi!
Drobne novice
Z 31. dec. 1953 je- odšel v pokoj koroški, dežel, šolski nadzornik za ljudske in glavne šole Sacher. Konec marca letos pa je drž. predsednik na predlog presvet. ministra dr. Kolba imenoval prof. Volkmarja Haselbacha za njegovega naslednika. Hasel-bach je doslej poučeval na vadnici. celovškega učiteljišča. — Avstralska komisija v Celovcu in Beljaku je zapisovala mlade ljudi za izselitev v Avstralijo. 400 mladih inženirjev, kovinarjev, inštalaterjev in tudi kmečkih delavcev se je -priglasilo. — Kakor je naš list že poročal, bodo progo med Celovcem in Beljakom v obdobju 1954-55 elektrificirali. Sedaj pa sporočajo, da bedo progo obenem preuredili v dvotirno, da tako olajšajo na njej zlasti promet v poletnih mesecih. Stroški za dograditev dvotirne proge so predvideni na 30 milijonov šilingov.
Angleži, ki bi se na vsak način radi izognili razširjenju vojne v Aziji, so si pretekli teden zamislili predlog za mimo- rešitev osmo leto trajajoče vojne v Indokini. Predlog je močno podoben onemu, na katerega osnovi je bilo sklenjeno premirje na Koreji. Angleži predlagajo, naj bi se Vietnam razdelil na dva dela nekako vzdolž 16. vzpored-ifiika. Severni del z na rižu bogato delto Rdeče reke in glavnim mestom Hanoi naj bi dobili komunisti, južni pa naj bi ostal svoboden. Svobodni naj bi ostali tudi državi Lao-s in Kambodža. Amerikanci tej misli niso prav nič naklonjeni, jo bodo pa nemara sprejeli, če se bodo za njo odločili tudi Francozi. Amerika baje stavlja zahtevo, da komunistična država, ki bi na ta način nastala v severni Indokini, ne bi smela postati -kitajski satelit.
* * *
V Iranu so imeli v februarju volitve in se je pretekli teden prvič sešel novoizvoljeni parlament. Predsednik vlade gen. Zahedi je odstopil, pa sprejel od šaha takoj naročilo za sestavo nove vlade. Zahedi išče sedaj zaupnico narodnih poslancev, ki naj bi mu omogočila nagel sporazum glede izkoriščanje petrolejskega bogastva dežele. Iran bo v hudi gospodarski stiski, če petrolej ne bo skoro stekel.
V	Egiptu je gen. Nagib zgubil dejansko oblast, ostal pa predsednik države. Pogajanja z Angleži so že dolgo- prekinjena, zato pa pride od časa do časa na področju sueškega prekopa do manjših spopadov med angleškimi četami in Egipčani.
* * *
Arabci in Judje so si še vedno v laseh. Izgledi za poravnavo1 spora se v zadnjem času niso izboljšali.
* * *
V	Belgiji so imeli nedavno volitve, pri katerih je stranka krščanskih demokratov sicer ostala še vedno .najmočnejša v parlamentu, -izgubila pa je absolutno večino. Novo vlado so sestavili socialisti in liberalci.
Volili so tudi na Holandskem, tam so se krščanski demokrati odrezali bolje, hud poraz pa so doživeli komunisti.
* * *
Nekdanji sovjetski zunanji minister in sedanji stalni zastopnik Sovjetije pri Združenih narodih v New Yo-rku, Andrej Višinski odhaja domov in bo baje stopil v pokoj. Z njim bo izginila s svetovne pozornice oseba, ki je v zadnjega četrt stoletja ponovno vzbujala pozornost sveta. Spomnimo se samo znano Stalinovo čistko v tridesetih letih, ko je bil Višinski vrhovni državnik pravdnik in se prvič pojavil pred svetom kot pokorno orodje kremeljskega oblastnika.
=ts»bb=
al
/Imeri^ka Domovih
.% II/«- E RIE /!• 311— HOME
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
wniBn&
Ker jih je Marija uslišala
Toronto, Ont. -— Za cerkev Marije Pomagaj darovi vedno Počasi prihajajo. V zadnjem času smo postali pozorni na to, da je med darovalci vedno več takih, ki so se Mariji zaobljubiti) da bodo darovali za njeno cerkev v Torontu, če izprosi zdravje njim ali njihovim domačim. Marija jih je uslišala, zato so takoj svojo obljubo izpolnili in poslali svoj dar.
M naslednjem objavljamo ne-^aj pisem, ki nam to ganljivo
dokazujejo.
Mrs. Mary Shivitz iz Forest city., Pa, piše: “Pošiljam zopet Majhen dar za Marijino cerkev, ker vem, da je tudi Marija pro-sda za mojo bolno hčer, kateri je zdravje povrnilo, čeprav ni popolnoma iz nevarnosti in le še precej slaba. Bila je tri Tešeče y bolnišnici, zdaj pa je z božjo pomočjio doma pri svo-ji družini. Naj ji Marija še za: naprej do popolnega okrevanja Pomaga in prosi za njo, jaz pa bom po svoji moči še kateri-rat spomnila na nje božji hram.”
Mrs. Mary Krantz, Euclid, O., zahvaljuje Mariji takole: — udi jaz sem se namenila, da
dar
uJem deset dolarjev za Ma-
Jrijino cerkev. Ni dosti, pa za en. ali dva kamenčka bo že. Ker je ona uslišala moje prošnje, tako da smo vsi še precej zdravi, zato iz srca darujem, kar morem.” Vinko Skale, ki je šele pred kratkim našel stike s Slovenci v Torontu, čeprav dela na glavni železniški postaji (Union Station) v Torontu, pravi med dru-
teden v nekem govoru dejal, da bi bilo za Amerikance bolje, če bi kupovali surovine od Kanade, ki jih dobavlja najceneje in najzanesljiveje. V primeru kake velike potrebe vsi ameriški rudniki ne bi mogli spraviti skupaj potrebnih surovin, je dejal g. Winters. Iz drugega pa sledi,
Noranda spet giblje
Noranda, P.. A. — Po šestih mesecih so se delavski zastopniki in delodajalci tukajšnjih rudnikov pobotali in se je v naš kraj spet vrnila zaposlenost. — Delo je kakor prej. Prejeli smo: 7 in pol odstotka poviška na uro,
gim takole: “Tudi jaz želim da- | čedalje večji uvoz bakra v Zdr.
,	.	. P . Itako da znaša srednja plača tu-
da ie zanimanje za , .v •	.	.. ...
J	kajsnjega rudarja približno —
AKO bi kdo hotel po-
. LATj svojcem v Jugoslavijo 12 Nemčije kakšen kmetijski s^r°j, orodje, šivalni stroj, šte- ce^ev v Torontu, ker tako rada
rovati majhen kamenček za Marijino cerkev v Torontu. Saj se zavedam, da mi je Marija mnogo pomagala v vojnem času in na težki begunski poti. Darujem za enkrat deset dolarjev in še drugič kaj po moji možnosti.” Še lepše je pismo Mrs. Louise' Šušteršič iz Timminsa, Ont., ki pošilja svoj dar Mariji, še preden ji je izprosila popolno zdravje. Če se vsa dobro pozdravim, pridem vašo cerkev obiskat in. Mariji se zahvalit za zdravje.” Pripominjamo, da je gospa Šušteršič že lani ponovno poslala svoje prispevke za našo cerkev, ki niso bili majhni. Zato bomo prosili Marijo, naj ji popolnoma vrne zdravje, da se ji bo mogla priti osebno zahvalit za uslišanje. Zdaj lahko rečemo, če ne pride vmes kaj nepričakovanega, da bo cerkev stala že letos, in bo gospa lahko izpolnila svojo obljubo.
Ti in podobni zgledi nas samo potrjujejo v tem, da Marija Pomagaj hoče imeti svojo
jlnik ali električnem toku v .° ve ni ji primeren hladilnik, yttromotor, radio in dr. sem Travi jen mu posredovati za °cno izvršitev naročila. Za 'Tasnila pišite:
IVAN SELJAK 300 Wellesley St.
East Toronto, Ont.
DIN 1000 za $2.20 bankovci
P°ŠILJANJE DENARJA v sta-( kraj po dnevnem tečaju OŠILJANJE DENARJA v sta-1 kraj brzojavno pč> službe-tečaju
NETI: zahtevajte naš veliki
cenik
KARTE:
Uana-IVlontreal z ladjo od
Zal00 da>jc
Sreb-Montreal 2 letalom od
Nat1'50 dalje
•y. „.orSanizacija za potovanje dragih iz kraja je so-f>r na in točna.
v°di, vize, potni listi, notarski posli in drugo
^ANSMUNDIAL
258rOTNlŠKA PISARNA College St. Toronto, Ont. ■Telefon WA 3-4868
ct „	-----
Catherine W. Montreal Telefon FI 5306
St. go. Hamilton, Ont. telefon JA 8-2869
usliši tiste, ki so pripravljeni k temu pomagati.
(“Božja beseda,” april).
Winnipeski nadškof umrl
Winnipeg, Man. — Tukaj so' pretekli teden ob asistenci kardinala MacGuigana slovesnoi pokopali prvega winnipeškega katoliškega, nadškofa Most Rev. Arthurja Sinotta. Pokojni je bil rojen na otoku Prince Edward Island, študiral je v Ot-tawi in v Rimu. Po posvečenju' je nekaj časa poučeval, nato pa je postal tajnik apostolskega delegata za Kainado: S tega. mesta je napredoval v škofa in potem v nadškofa. Njegovo nadpasti-rovanje po kanadskem srednjem Zapadu je imelo mnogo vpliva na ugoden razvoj katolištva tam. Pokojni nadškof je bil znan kot neumoren delavec, ustanavljajoč misijone, hiše za ubožne in poletna okrevališča za mladino. Njegov vpliv je segal preko meje njegove škofije.'
Manj svinca, cinka, več bakra
WASHINGTON, D. C. — Merodajni krogi so mnenja, da bo vlada predložila kanadski vladi, naj izvaža odslej dalje v' Združene države manj svinca in. cinka. To se je bilo menda že zgodilo, kajti kanadski minister za javna dela je že predpretekli
GE SE SELITE
^Polnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni trebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo akrat tedensko. Navedba starega naslova; je nujna.
R1	AMERIŠKA DOMOVINA
*117 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
°j stari naslov:
°j Rovi naslov:
^OJE
IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO.
države zlasti ob sedanji napetosti v Inddkini velika. To pomeni med drugim, da dela okrog mesta Sudbury Ont., še ne bo zmanjkalo.
$1.35 na uro. Številni delavci so mnenja, da tako dolge stavke ni bilo treba in precejšnje število se je iz unije izpisalo.
Slovencev tukaj ni veliko. — Ker se je bila začela stavka še
v predjesenskem času, smo jo popihali kar ven iz Norande. —■ Nekateri na obiske, drugi za delom. Največ se jih je odpravilo! proti mestu Winnipeg v Manito-bl, kjer so se udinjali kot sezonski farmarski pomočniki. Ko je jesensko delo na farmah minilo, so se spet vrnili in počakali, da je začel tukajšnji rudnik s svojim obratom.
Na svojih potovanjih po Kanadi za časa tukajšnje stavke se je večina naših rojakov, pa naj so šli že kamorkoli, dobro počutila. Povsod se nam je zdelo bolj
južno. Srečali smo se s številnimi znnaci, bodisi od doma, ali iz taborišča ali pa s tistimi, s katerimi smo skupaj potovali v Kanado. Veseli smo bili, da smo se po dolgem času spet videli. Veliko jih je bilo, ki so mislili, da se ne bodo več vračali v No-rando, ker so se jim kraji, v katere so potovali, zdeli tako prijetni. Toda ko je rudnik v No-randi začel s svojim obratom v mesecu februarju, so se polagoma vsi vrnnili nazaj v “stari kraj”. “Hvala Bogu,” so dejali, “da smo spet doma”.
Misijon, ki se je vršil tukaj v začetku marca, je bil kar lepo obiskan. Opravljal ga je mi-
dan pred sv. misijonom smolo, da si je zlomila roko. Brez nje pa je bilo naše petje bolj slabotno.
Pomlad se je tudi pri nas o-glasila. Pozno pač, ker smo na Severu. Stari naseljenci, ki poznajo tukajšnje prilike, pravijo, da pomladi in jeseni v No-randi sploh ni, le zima je nekaj mesecev leta. . . Pozdrave
V. V.
Kraljica je stara 28 let
COLOMBO, Indija. — Njeno Veličanstvo kraljica Elizabeta II., ki je s svojim soprogom Fi-
_j_____ _ q_ j___ lipom na potovanju po svetu, je
sijonar preč. g. Wolbang. K mi-loni teden praznovala svoj 28. sijonu je prišlo veliko Sloven- j r°jstni dan. Kraljica je ob tej
cev v tem kraju in okolici. Misijonar nam je v svojih pridigah razložil mimo drugega tudi pomen letošnjega leta, ki je posvečeno Brezmadežni Devici Mariji. — Pogrešali pa smo pri sv. misijonu našo pevko Mrs. Ani Puš, ki je imela ravno na
priliki priredila na ladji “Gothic”, s katero kraljevski par potuje, skromno a prisrčno prireditev, na kateri so peli med drugim tudi tisto pesem: “Happy Birthday to You.”
<T3aI]* n> 4.
Več kot
25 Ljudi

><•
za vas v vasi
skrbi
Blue Cross bolnici
. . . ljudje, ki so posvetili življenje strežbi bolnikov.
jV jEKATERE od njih vidite . . . kot bolniške se-IN stre, pomožne bolniške sestre, stalne hišne zdravnike, zdravnike specialiste, dietičarje, ane-stezijske sestre, laboratorijske tehnike, terapevte. Večino od njijh nikoli ne vidite . . . kot farmacevte, kuharje, vzdrževalne delavce, delavce v pralnicah, hišnike in ostalo služinčad.
Vsi ti so tam samo zato, da dobite vi pravilno hrano, da je za vas dobro preskrbljeno, da se počutite udobno ... in, da si popravite zdravje1.
The Blue Cross omogoča vam in vaši družini vso to izredno postrežbo takrat, kadar jo najbolj rabite.
Oboje: vaša bolnica in vaš Blue Cross sta ustanovi, ki ne delata za dobiček. Več kot 95c od vsakega Blue Cross dolarja gre za plačilo bolniških raču-ov njegovih članov. Vrhovni skrbniki vaše bolnice in Blue Cross, ljudje na samih visokih položajih v družbi, v poslovnem svetu, delavstvu 'in v privatnih poklicih . . . opravljajo to važno javno delo brez enega centa odškodnine.


SPONSORED BY THESE HOSPITALS:
IN CLEVELAND
Boofh Memorial Cleveland City Cleveland Clinic Florence Crittenton Home Fuclid-Glenville Evangelical Deaconess Fairview Park Grace
Jewish Convalescent
Lutheran
Mf. Sinai
Polyclinic St. Alexis Saint Ann St. John's St. Luke's
St. Vincent Charity Mary B. Talbert University (Babies and Childrens, Hanna House, Lakeside, Maternity) Woman's
IN THE SUBURBS
Bay View Hospital Bedford Municipal Berea Community Doctors Forest Hill Huron Road Garfield Heights Marymounf Lakewood Rainbow
IN NEARBY COUNTIES
Amherst
Ashtabula General Corey
Brown Memorial Elyria Memorial Geneva Memorial St. Joseph's New London Allen Memorial Lake County Memorial
CLEVELAND HOSPITAL SERVICE ASSOCIATION
Vesli iz Slovenije
Vzrok je nesposobnost
V Sloveniji je bilo pred vojno veliko manjših in večjih trgovin, ki so ob vsakem času krile potrebe prebivalstva. Trgovci so morali biti vljudni in založeni z dobrim blagom, če ne so
bile njihove trgovine prazne. Od jetij. — Nekdaj je bilo trgovcev
vseh teh vprašanjih, je bil med drugim stavljen tudi predlog, naj bi vsaka trgovina sama zase nakupovala in prodajala češ, da bo imel njen poslovodja daleko več smisla za red in odgovornost. Odgovorni voditelji so pojasnili, da je to zaenkrat nemogoče, ker večina trgovskega osob-ja ni sposobna sama voditi pod-
kar je komunizem trgovino podržavil, ni ne konca ne kraja
in trgovskih pomočnikov več kot dovolj, danes, ko se toliko
pritožb. Po trgovinah zmanjka hvalijo s svojimi številnimi sred-brez vsakega pravega vzroka njimi in strokovnimi šolami, pa kake vrste blaga, prodajalci so'nimajo: ljudi, iki bi bili sposobni
nevljudni in puste kupovalce čakati. Vse pritožbe ne zaležejo dosti. Ko so se v začetgu marca na Jesenicah predstavniki trgovskih podjetij posvetovali o
V blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI NASE LJUBLJENE MATERE
Frances Sterle
ki je mirno v Gospodu zaspala 27. aprila, 1953
Eno leto je že minilo, kar Tebe več med nami ni, a nismo Te še pozabili, v srcih živi blag spomin.
Zbogom Ti sedaj želimo, na grob Tvoj spomin hite, počivaj mirno, draga mati, in plačilo božje uživaj.
FRANCES KAŠE, JOSEPHINE QUINN in MARIE COURT, hčere.
JOSEPH JR. sin. Cleveland, O., 27. aprila, 1954.
voditi najbolj navadno “štacu no.” Čudno, res prečudno!
Na Jesenicah vzgajajo strokovnjake za črno goro
V jeseniški železarni je precej visoko sposobnih strokovnjakov, ki svojega znanja ne izkoriščajo samo za izpolnjevanje svojega poklica, ampak vzgajajo tudi mlade moči. Tako se usposablja na Jesenicah 100 delavcev železarjev iz Nikšiča, kjer grade veliko novo železarno. V kratkem pride na Jesenice še 250 črnogorskih delavcev, ki bodo zaposleni v črnogorski železarni “Boris Kidrič.” Ker je na Jesenicah pomanjkanje stanovanj, je železarna v Nikšiču dala na razpolago 66 milijonov dinarjev za zgradbo posebnih barak za svoje delavce pod Mežakljo.
Zenske dobilo delo
Išče se ženska
Išče se ženska za pomivanje in delo v kuhinji, 8 ur, 6 dni, delo podnevi.
Four Points Tavern 660 E. 152 St.
(85)
Išče se ženska
srednjih let, katero zanima hišno delo. Oglasite se pri Beros Studio, 6116 St. Clair Ave. (x)
HALI OGLASI
Stanovanuje se odda
Tri neopremljene sobe se odda odraslim, zgoraj, nič kopalnice. Na E. 61 St., blizu St. Clair. Kličite BR 1-0655 od 4. do 5. ure pop.	(85)
V blag spomin
TRETJE OBLETNICE SMRTI MOJE PRELJUBLJENE HČERE
Mary Hočevar
ki je dne 26. aprila, 1951 mirno v Gospodu zaspala.
Daši Te že tri leta krije črna zemlja, še vedno žalujemo za Teboj.
Leta tri v tihi jami.
Tvoje truplo mirno spi, za nas pa žalost še velika, ko Te nikjer ni videti.
Po smrti se bomo spet združili, v raju gor nad zvezdami, to bo veselje za vse veliko, ko bomo na veke združeni.
žalujoči:
DRUŽINA
Cleveland, O., 27. aprila, 1954.
Naprodaj
Na 1115 E. 72 St., 6 sob in kopalnica in dodatna soba zgorej. Nizki davki. Se lahko takoj vselite. Vpoštevamo zmerno ponudbo.
Eckart Realty KE 1-1440
Če ni odgovora kličite
KE 1-8342 vsak čas __________________________(83)
Hiše naprodaj
1014 E. 66 Place, za 2 ali 3 družine, odprto v nedeljo od 1. do 5. ure.
974 E. 69. St., 2 hiši, 5 in 5 vsaka..
1164 Norwood Rd.
Vprašajte pri
ANDREW RUZICH
298 E. 150 St.
KE 1-4963
(85)
Delikatesen trgovina
z licenco za prodajo vina in ! piva, v slovenski naselbini na Holmes Ave., blizu cerkve in šole. Prvovrstna oprema in zaloga v vrednosti $12,000. Stroj za izdelavo sladoleda, soda fountain. Zelo dobičkanosna trgovina za podjetne Slovence. Najemnina s stanovanjem $85.00 mesečno s 5- ali 10-letno pogod-oo. Se proda radi slabega zdravja. Cena $9,900.00. Za informacije pokličite John Rožanc pri Lakeland Realty Co.
15604 Waterloo Rd.
KE 1-6681
(83)
Iščejo stanvanje
Mož in žena iščeta 4 neopremljenih sob z kopalnico do $40 v mirnem delu St. Clair ali Superior naselbine. Kličite HE 2-0655 zvečer.	—(86)
Hiša naprodaj
Na 6808 Bonna Ave., 8 sob, garaža, zimska dkma, parna gor-kota. Lastnik.	—(86)
ZULICH
INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH, Agent
Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile In pohištvo
IVanboe 1-4221 18115 NEFF ROAD
MALI OGLASI
Soba v najem
Odda se soba v najem pošteni Slovenki. Prosta kuhinja in ledenica. Vprašajte na 7701 Issler Ot., tel.: MI 1-1142.
(82)
Pohištvo naprodaj
Zaradi odhoda z mesta prodam zelo dobro ohranjeno pohištvo. Vse skupaj za $8(3.00. Samo električna ledenica je vredna tega denarja. Oglasite se na 1383 E. 47 St. med 5. in 6. uro zvečer.	—(83)
NAPRODAJ
Na Dille Road blizu Euclid Ave., 4 in pol sobni brick bum galow, prostor za razširjenje na 2. nadstropju, soba za zabavo, plinska kurjava. Se lahko takoj vselite. — Zamenjava mogoča.
Za podrobnosti vprašajte:
KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. KE 1-5030
(«5)
5-sobno stanovanje išče
Mlad zakonski par z dvema otrokoma išče 5-sobno stanovanje v okolici St. Clair Ave. Kličite po 5. uri pop. UTah 1-5842.	—(85)
Hiša naprodaj
E. 109 blizu St. Clair, hiša 6 sob, 3 spalnice, plinska kurjava, avtomatični vodni grelec, beneški zastori, zimska okna, garaža, lep vrt. Kličite LI 1-3831 po 5. uri.	(85)
Hiša naprodaj
Spodaj dve 4-sobni stanovanji in prostor za trgovino, zgoraj eno 5-sobno stanovanje, čisto novi furnez na plin, vsa hiša podkletena, garaža. Cena zmerna! Naslov se dobi v uradu Ameriške Domovine.
— (82)
Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Cleveland
Angležko Slovenski Slovar
(Ružene Škerlj)
DRUGA IZDAJA
je končno dospel.
Dobi se pri
August Koltander
6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
Cena s poštnino je $5.25
Tvrdka Kollander ima na zalogi tudi
SLOVENSKO ANGLEŠKI SLOVAR
(Dr. Kotnika)
ter dr F. J. Kernovo BERILO
Naročite se na te knjige, preden zaloga poide!
ZVEZA SLOVENSKIH DRUŠTEV NAJSVETEJŠEGA IMENA
Ustanovljena 30. maja 1938
Clevelandu,
Ohio
“VSAK KATOLIŠKI MOŽ NAJ BI BIL ČLAN DR. NAJSV. IMENA”
Pokrovitelj: prevz. škof DR. GREGORIJ ROŽMAN Častni duhovni vodja: RT. REV. J. J. OMAN, 3547 E. 80 St.
Duhovni vodja: REV. VICTOR CIMPERMAN, 15519 Holmes Ave. Častni predsednik: ANTON GRDINA, 1053 E. 62 St.
Predsednik: JACOB RESNIK, 3599 E. 81 St.
I.	podpredsednik: MATT F. INTIHAR, 21491 Naurnann Ave.
II.	podpredsednik: JOHN STOPAR, 245—15th St., Barberton, O.
III podpredsednik: JOHN TURK, 3473 E. 76 St.
Tajnik: FRANK A. HOCHEVAR, 21241 Miller Ave.
Blagajnik: LAWRENCE BANDI, 6727 Edna Ave.
Zapisnikar: ANTON MELJAC, 7820 Union Ave.
I.	nadzornik: LAWRENCE PAVŠEK, 15312 Holmes Ave.
II.	nadzornik: ANTON TEKAVEC, 20303 Goller Ave.
ITI. nadzornik: FRANK NAROBE, 15909 Pythias Ave.
Reditelj: FRANK SNYDER, 3529 E. 81 St.
Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecih: januar, april, julij in oktober. Zveza deluje edino za dobrodelne namene in za uspeh katoliške vere.
Možje in mladeniči, pristopite v lokalno društvo Najsvetejšega Imena v vaši župniji ter boste postali obenem tudi člani Zveze.
^	...-............ —------------------------ S?
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 59. leto
Premoženje nad $9,000,000 Članstvo nad 43,500
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 120.01%
če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
Kranjsko Slovenski Katoliški Jednoti
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 10. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do S5.000.00.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot, če še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoi.
Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti M obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.	Joliet, 111.

UNION
INSURANCE AGENCY
3496 East 93 St.
MA 1-3786 VSEH VEST ZAVAROVALNINA
V uradih odvetnika Frank V. Opa&karja
(Nadaljevanje s 3. strani)
Dopisi in drugo iz Kanade
“Garitas” priporoča
Waterloo, Ont. — V zadnji prilogi Kanadske Domovine sem čital o organizaciji “Caritas,” katero popolnoma odobravam in z vsem srcem pozdravljam. Večkrat sem mislil na to, zakaj se ne bi med našimi Slovenci u-stanovila kaka dobrodelna organizacija, katere namen bi bil podpirati uboge, bolne in sploh pomoči potrebne. Na tem mestu se jaz v imenu vseh pomoči potrebnih širom Kanade zahvaljujem vsakemu, ki je pripomogel, da se je ustanovila ta potrebna; organizacija.
Sem tudi jaz izmed tistih e-den, kateri smo morali pod silo' razmer zapustiti svoje domove 1. 1945. Izgubili smo vse, domove, imetje ter odšli v tuji svet iskat zaslužka. Delili smo skupaj usodo po begunskih taboriščih v vsem. Sem pa tudi izmed tisočerih eden, ki sem z drugimi delil usodo ' internacije na zloglasnem otoku Rabu za časa italijanske okupacije. Videl sem marsikaj žalosti in revščine. — Umirali so naši v trumah od lakote in uši. In ta žalost umiranja od lakote, pravim, naj bi mi pozabili? Nikakor ne! Dolžnost naša je pomagati trpečim in ubogim. Zato mi narekuj h vest, da svetujem prav vsakemu med nami širom Kanade, katerim je Bog naklonil, da so prišli v novo deželo, dobili delo in zaslužek in ugodnosti za življenje, zdravje, katero je povsod na svetu na j večje bogastvo; pravim, svetujem, da mi dovolite, prav vsak izmed nas je dolžan po svoji vesti pomagati svojim bratom v njih stiskah in težavah.
Zavedajmo se, da sta sreča in zdravje v božjih rokah. On vodi vsakega izmed nas. Zgodi se lahko, da ti Bog to srečo odzva-me jutri, dragi prijatelj, in potem, kaj si, si lahko misliš sam. Če pa storimo svojo dolžnost pred Bogom, smemo od Nj ega pričakovati še naprej varstva in. blagoslova.
Prilagam skromen dar $10 v ta namen, želim, da bi prejel kjerkoli v Kanadi najpotrebnejši.
Lovrenc Babnik.
F blag spomin
PETE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA SOPROGA IN SKRBNEGA OČETA
Joseph Kozel
ki je v Gospodu zaspal 27 aprila 1949
Kje si, ljubi dobri oče, kje si, ljubi moj soprog, da Te nikjer več ni videti, zaman Te iščejo solzne oči.
Pred božjim tronom zdaj sedim, na vas pa mislim in želim, da kadar pride božji glas Bog bo skupaj združil nas.
Žalujoči ostali:
SOPROGA in OTROCI Cleveland, Ohio, 27. aprila 1954.
F blag spomin
SEDME OBLETNICE SMRTI NAŠEGA POKOJNEGA’SOPROGA IN OČETA
Frank Salmick
ki nas je zapustil 27. aprila 1947. leta
Sedem let je že minlo, odkar si nas zapustil Ti.
Smrt Ti vzela je življenje, končala Tvoje je trpljenje.
Sladko spi in se spoči, pri Bogu v rajski radosti
Žalujoči ostali:
SOPROGA, HČERE in SINOVI Cleveland, Ohio, 27. aprila 1954.
Petsto komunističnih organizacij
Toronto, Ont. — Po poročilu, ki ga je nedavno objavil nek torontski časopis, obstoja v mestu Toronto in njega neposredni o-kolici blizu petsto komunističnih in sopotniških organizacij. K temu, pravi članek, niso vštete številne druge organizacije, ki bolehajo na komunističnem raku: 19 nacionalističnih udru-ženj, 35 verskih sekt in 15 delavskih unij.
Poročilo navaja, da so to verodostojne številke in podatki iz zanesljivih virov ljudi, ki so zadnji čas posvetili dosti časa študiju o- razširitvi komunizma po Torontu in njega okolici. Iz Ot-tawe prihaja vest, da tiskajo v Torontu 16 rdečih časopisov.
V	Ontariu je 12 “delavsko -progresivnih” šol. Predmeti, ki jih poučujejo v teh šolah so osnovni naufk marksizma, leninizma in filozofija in praksa komunističnih strank v raznih deželah, socializem v letih po prvi svetovni vojni, svetovna politika in boj za mir, današnja svetovna politika in poseben tečaj za mladino o tem, kaj so cilji komunizma.
Komunistična stranka pod vodstvom voditelja Tim Buck-a obstoj a kakor doslej. Kakor hitro oblast komunistično stranko kot tako imenuje, se ta organizacija “razide”, v nekaj dneh pa se pojavi nova z novim, še bolj nedolžnim in zapeljivim imenom.
V	Torontu je sedem domov, v
katerih poučujejo komunističen nauk za odrasle in otroke. Med temi domovi sto tudi domovi tehle narodnosti v Torontu: — Ukrajincev, Bolgaro - Mače-doncev, Judov, Rusov, Poljakov, Litvancev in Fincev. Lansko leto je bilo v Torontu 300 polnokrvnih komunističnih zborovanj, ki so jih priredili razni klubi, podporne in bratske organizacije. Vsaj štiri velike delavske unije v tem mestu so deloma ali pretežno komunistične.
Toda večina gornjih podatkov zadeva pretežno odrasle člane Zanimivo je, kako si komunisti s široko razpredeno organizacijo prizadevajo za cepljenje mladine s komunističnim serumom. “The National Federation of Labor Youth” je mladinska organizacija, ki se je svoje dni i' menovala “Young Communist League of Canada”. Časopis te mladinske komunistične organizacije je “Champion”, ki ga tiskajo na ulici Spadina. V tej organizaciji vzgajajo učitelje za komunistične šole, stoji v članku lista “The Globe and Mail.”
Ure so pomaknili naprej — a ne povsod
Toronto. — Konec preteklega tedna so pomaknili milijoni Kanadčanov svoje ure za eno uro naprej. S tem bodo zjutraj ob eno uro dragocenega spanca vse do 26. septembra, ko bodo ti “varčevalci” s časom spet šli staro. Toda povsod po Kanadi se to ne bo zgodilo. Alberta i11 Prince Edward Island sta dve provinci, ki sta z zakonom pr®' povedali tako porivanje ur naprej in nazaj. Saskatchewan ^ Manitoba bosta obdržali stari čaS na deželi, kjer farmarji ne verjamejo v tako “varčevanje”, P0 mestih pa bodo imeli nov čaS. Ontario in Quebec bosta imela novi čas. Britska Columbia b0 imela nov čas samo po mestib-Stari zanesljivi čas pa bo velj^ po vseh kanadskih železnicah.
Smolo sta imela
Halifax, N. S. — Na neki ni; zozemski ladji sta se preteki1 teden pripeljala dva Abesinca kot takoimenovana “slepa Pot' nika,’ t. j. da sta bila vso P0* skrita v nekem zakotnem deh1 ladje. Ko sta hotela na kopn0
v	Halifax, so ju imigracijski radniki stavili pod stražo in J1' ma dopovedali, da bosta moral3 z eno-naslednjih ladij nazaj Vt‘°' ti svoji domovini Abesiniji. Pr”
vi	je bil sta 24, drugi pa 22 let' Kljub temu, da je eden njliu med potjo zaradi sprememb® podnebja zbolel, in kljub temp da bosta morala na 6 tisoč mb-dolgo počasno vožnjo na lam1 proti Abesiniji, ne da bi dosegi svoj cilj, mladima Abesincem3
hladnokrvna naznanitev imigra' cijskih uradnikoV o njuni ne' sprejemljivosti v Kanado ni ^ begvekako do živega; starejši je dejal, da ko. bosta prišla v K3' lifax naslednjo pot, bosta i#16' la s seboj potne liste.
Čezatlantski kabel
Ottawa. — V najbližji bod°® nosti bodo začeli s polaganj®111 telefonskega kabla med Kana^° in Anglijo. To bo prvi n^P^ sredni telefonski kabel med ma deželama. Polaganje kabla bo predvidoma kon®311^ 1. 1956. Ta kabel bo istočas« lahko prevajal 36 telefonski P^ govorov. Stal bo 35 milij0p0^ dolarjev; k tej vsoti bodo pl3®^ li Angleži samo 11 milijonov d° larjev.
-----o------ ,
Nad pol milijona brezpose nih	.
Ottawa. — Pred kratkim °.e javljene številke pravijo, da % bilo v marcu po Kanadi 570, brezposelnih. To se pravi, da P, vojni v Kanadi še nobeno let0.u zabeležilo toliko brezpose^1 Edina tolažba k tej porazni s ^ vilki je dejstvo, da je zaPoS!fL sti v zadnjih nekaj tednih ^ Ije več.