Izdanje za nedeljo IS. avgusta 1887.
97. Številka,	<T Trstu, t soboto rvefcer d«e 14. avgusta 18OT.)	Tečaj XXII.
!t\b'» pa trikrat u* teden T Sn^ih ta« danjth ob tovkilt, ć*«Piklh
^ofcoftc&J-.. Zjutranje izdanjt i:-nb 6. ari zjutraj, Teienio pa ob 7. svi veJcr. -- Obojno ladanje stase: s« i»i.tei:M6b3vj . i. 1.—, izvan Avstrija f. 1.50 «» tri iew"vi . . . 3.— ■	■ 4.60
;nl t«i4	. „ i.— .	,	„ ».—
t- kw. ,	„ • „18.—
»araoatat i« ptaoevatt aapra] u iiniN kroi priložen« aaroonlao •• aprava •zlnu
Posamično številke se dobivajo r pro-dajalnioah tobaka v lratu po S nvi. iaven Tlita po 4 bt{,
EDINOST
Oglasi » i rr. lut j.u .ari/o v pt-tito; sa aaaloro * del • *rkaw»f ** placrjf prostor, kolikor ot>»':?.a navadnih vratic Poslana. osmrtnice in javne zahval«, un« maii oglati itd. ao računajo po pogodbi
Tai dopiai naj ao poiiljajo uradnim vu nlioa Caaerma It. 13. Vsako piamo mora biti frankovano, ker aefrankovana se na
•prejemajo. Rokopisi se no vračajo.
SarrJuino. reklamacije in oglaae apr^ jorna upravniitvo nlioa Molino pio-oolo bit. 3, II. nadat. Naročnino in ogla«« je plačevati loco Tr«t. Odprte reklama oije ao proste poštnine.
k«.
'„r «<finoMUJe mo#'.
Še nekoliko o naših socijalistih.
Pođ tem naslovom smo med politišklmi vestmi večih številk našega lista odkrito povedali svoje menenje, kako sodimo o socijalistiškem gibanja: v koliko mu pritrjujemo in r koliko ga obsojamo. Isto tako odkrito smo povedali svoje nenenje o onih, ki imajo danes vodstvo tega gibanja v svojih rokah. Govorili smo sine ire et studio: ne v jezi in ne v pristranski zaslepljenosti. In ravno ta naša objektivnost nas je silila, Ja smo za svojo sodbo ločili stvar samo od vodilnih oseb. Stvari same
—	v kolikor ima socijalističko gibanje res plemeniti namen, povspešiti zboljšanje duševnega in gmotnega položenja niž h, širših mas — nismo mogli, ni smeli obsoditi. To bi bilo proti našemu prepričanju, a pošten Človek ne dela nikdar proti svojemu prepričanju. Mi ne moremo biti neprijazni socijalistiškemu gibanju, že zato ne, ker isto za* jemlje svoje sile iz nižih delavskih stanov, ker je
—	demokratskega značaja I A ves narod slovenski je demokrat, je delavec par eicellencel Zato smo morali ločiti stvar, katere ne obsojamo, od oseb, ki nam — ne ugajajo, ker se ram dozdeva, da ne mislijo posebno pošteno se svojo stvarjo.
Danes nam je zaključiti svoja raz«otrivanjn. Seveda le za sedaj. Ko nastopi zopet potreba, pa bodemo tudi govorili zopet. Zaključujemo pa na tem prvem mestu, ker nam jo spregovoriti še enkrat resno besedo do sodrugđv-socijalistov.
V	svojih razmotrivanjih smo dokazali s konkretnimi izgledi, kako da se vleče kakor rudeča nit neka neiskrenost in nedoslednost po vsem postopanju voditeljev socijalističke stranke, kako da je v possmičnib slučajih to postopanje v dijarne-tralnem nasprotju ae socijalistiSkim programom samim* Saj se programi menda ne izdajajo za to, da bi se pozneje kršili, ampak v ta namen, da bi se — izvrševali 1 Kdo bi nam mogel zameriti torej, da nam ne ugajajo vodje socijalistov, ko vidimo na njih toliko neiskrenost, toliko nedoslednost, to* liko nezvestobo do dveh glavnih toček lastnega programa.
Svet ve, tlu mi nismo piijat lji kozmopolitizma, mednarodnosti in brezdosaovinstva. Ne mo«
PODLISTEK
Nantas.
KO MAN.
Francoski spisal Z., prcvcl Hlnko.
Ko so se zaprla vrata za ujini, nastala je tišina v sobi. Nantas in Flavija ^ta se pogledovala. Videla se niata še nikdar. Ona se mu je zdela jako lepa z bledim ponosnim obrazom, čigav sivih očij ni povešala k tlom. Morda so v teku treh dnij, Katere je preživala v sobi, solze tekle iz njih; hladnost ujen:h lic jih je že posušila. Ona je spregovorila prva.
.Stvar je torej rešena, moj gospod ?*
„Tako je, milostljiva", je odgovoril Nanas priprosto.
Nehotž se ji je podaljšal obraz ter uprl pogled nanj, kakor bi pričakovala, da se jasneje pokaže njega ničvrednost.
„Toliko bolje", je spregovorila ona zopet. ,Bala sem se le, da ne bode nikogar dobiti za tako kupčijo".
V	načinu njenega glasa je čutil Nantas polno zaničevanje, ki je je zlila nanj. Kljub temu je
remo biti prijatelji, ker vemo, da kjer morajo odstopiti ta plemenita čutstva ljubezni do domovine, do materinega jezika in do lastnega rodu, tam je prostora potem jedino-le najgnusnijemu materijalizmu, onemu materijalizmu, ki človeka jako jako približuje — nemi živini. Ali vendar: ako že kdo trdi, da so kozmopolitizem, mednarodnost in brez-domovinstvo jedini lek za sedanjo bolezen družbe človeške, potem naj bode res — mednaroden vsikdar, v besedi in dejauju. Mi smo, menimo, do* kazali dovolj plastično, kako greše voditelji socijalne demokracije zoper najlogičnej.i med vsemi zahtevami. Kakor klasičen izgled smo naveli našega Gerina, ki je prisodil gospodstvo Italijanom le zato — ker imajo denar in gospodo na svoji strani. To naj bi bilo mednarodno, socijalističko ? 1 Mi b! ne omenjali več danes tega gospoda, da nismo včeraj izvedeli slučajno, da je bilo dotično mesto v onem glasovitem Gerinovem govoru še veliko huje, nego se nam je poročalo poprej. Gosp. Gerin se namreč ni omejil na to — kakor smo mislili s prvega — da bi za Italijane reklamiral le nekako politično vodstvo, ampak je vzkliknil tudi: 11 a 1 i j a ni m o r a j o i m e ti v Trstu svojih šol, tudi Nemci jih dobe, Slovani pa — nikdar! In potem nam še zatrjujejo socijalisti v svojih govorih in programih, da morajo biti sovražni klerikalstvn in „farštvu", ker je le to sovraSno šoli, napredku in prosveti! I Kako se strinja to ? Mar pa hočejo socijalisti zanikovati ono načelo, ki je že davno pripoznano od vseh pametnih ljudi na svetu, od vseh razumnih pedagogov in učiteljev — načelo: da je vspešen ponk možen le na podlagi materinega jezika! V isti hip, ko so nam tržaški socijalisti v velikih lepakih zatrjevali, da je antisemitizem in klerikalstvo — kar je baje identično z nevednostjo in nazadnja-štvom — najhuji sovražnik Človeške družbe, in v isti hip, ko so vabili v prisrčnih besedah tudi slovanske delavce v svoj krog in so s tem priznali ekzistenco slovanskega življa, v isti hip odreka jeden prvih voditeljev istemu slovanskemu življu - sredstva za izobražbo, šolo!! Kako naj imenujemo tako početje?! Tuje le dvojno mogoče: aH hoče gosp. Gerin proganjati Slovence iz narodnih
^■mBiu. »afi i wai fi r	n i nai.	■■ ■' la n—a——iic—av/t mmmmmumm
dvignil glavo. Trepetal je pred očetom, ker je vedel, da je kriv prevare; hčeri nasproti pa je moral biti trden in odločen, ker je »jegova sokrivka.
„Pardon, milostljiva", je odgovoril mirno in s popoluo uljudnostjo. „Zdi se mi, da se motite v situvaciji, kateio nama je podalo to, kar Vi tako dobro nazivljete: kupčijo. Mislim, da je uaestno, ako si že danes podova roki . .
„Ah, istina! mu je piestrigla Flavija z zanič-ljivim smehljajem.
„Da postaviva se na stališče jednakosti . . Vam je treba imena, da zakrijete pregrešek, o katerega naravi si ne prisvajam nikake sodbe. Jaz za svoj del pa potrebujem neke zastave, tako rekoč nekega gotovega socijalnoga stališča, da za-morem izvršiti znamenita podjetja in to mi omogočijo sredstva, katera mi date Vi. Vsled tega sva midva od danes naprej dva trgovska sodruga, katerih deleža sta popolnoma jeduaka in sva si hvalo dolžna samo za uslugo, katero storiva drug dru-zemu*.
Ona se ni smehljala več, samo črta zadetega ponosa se je pojavila na čelu, kljub temu je vprašala še-le čez trenotek:
ozirov — to ne bi bilo mednarodno; ali pa hoče da Slovenci, torej tudi jeden del socijalistiške stranke ostanejo — neumni 1 Kako se to strinja s toli proslavljeno borbo socijalistov proti klerikalizmu, „farštvu" in — nazadrfjaštvu 1 Mi bi jako želeli, da bi naši delavci temeljito premišljali o tem.
Sedaj nam je opozoriti še na jedno nsodno zmoto, v katero socijalistiški vodje zavajajo delavsko maso. Nečuveno je res, kako te v ljudeh navlašč moti in kali pojm o „ljudstvu*. Kaj je ljudstvo? »Ljudstvo* ni druzega, nego skupina človeštva, kukor ao je sestavili pokoleuje, kultura in dogodki. Ta skupina obseza različne stanove in sloje. Kako pa delajo soc:jalistiSki vodje ?! Oni izključujejo iz pojma „ljudstvo" veleposestnika, trgovca, plemiča, meščana (buržeoazija, pravijo oni) in mislijo pri tem le na indnstrijalnega delavca. Poljedelskih delavcev se spominjajo le tako včasih, zavoljo lepšega. Tako zavajajo indnstrijalnega delavca v krivo menonje, da je le on „ljudstvo"!! Je-li čudo potem, da ta delavec postaja krivičen drugim stanovom, še predno si je sam priboril svoje pravice ?! Koliko nesoglasje 1 Socijalisti so ogorčeni — in to po pravici — da je bil delavski stan preziran in politiško brezpraven do sedaj, hkratu pa uče svoje lobrate, naj — prezirajo druge! Ali ni to vrhunec nedoslednosti in neiskrenosti ?! Gospoda, ne tako! Pomislite, da se stare krivice dajo popraviti ali odpraviti le s pro-vico, nikar pa z novo, istotako hudo krivico! Pod pojm „ljudstva" spadamo vsi! Tu moramo naj-slovesneje protestovati proti brezvestnemu in zelo pogibeljnomu početju, katerim hote nekaterniki vzbujati domnevanje, da le delavec je „ljudstvo*, vse drugo pa da so le „hijene" in „pijavke*. To zavaja delavca v zmoto, ki bi utegnila privesti kedaj do katastrof, na katerih bi trpel — tudi delavec. Delavec ima prav, ako zahteva, da se pripozna jednakopravnim v človeški drubi. To svojo zahtevo pa ne more podpreti bolje, nego z dokazom, da zna biti pravičen do drugih. Ako hoče delavec, da ga pripoznajo drugi stanovi, mora tudi on pripo-znati druge.
Delavci! Ne vi sami, ampak vsi skup smo
„Moji pogoji so Vam znani ?" —
„Ne, moja milostljiva", je odgovoril Nantas popolnoma mirno. „Prosim, povejte mi jih in jaz se jim podvržena že naprej".
Sedaj je pojašnjevala ona točno, brez obotavljanja in brez rudečice:
„Vi ste samo po imenu moj soprog. Najino življeno ostane popolnoma ločeno. Vi se odrečete vsem pravicam do aene, istotako jaz do Vas".
Pri vsakem stavku je pokiraal Nantas. Saj to je, kar je zahteval ; on je potem pristavil:
„Ako bi mislil, tla moram biti galanten, bi rekel, da me zelo žaloste taki trdi pogoji. Ali mi dva sva se povzdignila nad take prazne besede. Mene jako veseli, da s tako hladnokrvnostjo gledate najino stališče. Pri javnih vratih stopiva med svet, na pragu ne cveto rožice . . . Prosim Vas samo to, milostljiva, da ne bi svobode, katero Vam pripoznam, toliko zlorabili, da bi bilo meni potrebno poseči vmes*.
„Gospod!" je odvrnila Flavija naglo katere ponos je začel vstajati.
(Pride še.)
»ljudstvo*. Oni, ki van zatrja, da sboliiatf po-loženje sami, preziranjem dražih st&nor t\l celo saničevanjem, ta vas zavaja v hnđo zmoto t Bolezen, ki tare sedaj človeško dražbo, more izletić le človeška dražba po poštenem 46fleIofranja —: vseh I Le po treznem prijenjevanju od vseh strani, le po poštenem kompromisa med vsemi sjaji in •tanovi, možno bode sreča o rešiti veBko sodjalno vprašanje. Na trj veliki nalogi moramo sodelovati vsi, ker vsi smo — „ljudstvo* 1
S tem zaključujemo za sedaj svoja razmotri-vanja o „naših socijaliatih".
"umbrStvt in
morejo
snov
Jo
živeti
le ob
S
grozi
em, ognjem, in straha
Politiike vesti.
V TRSTU, dne 14 argu««* 1897.
Spor med Avstro-O^ersko in Bolgarsko. Po izjavah onih listov, ki so navadno tolmači me-nebja v viših krogih avstrijskih, bi bilo soditi, da ti krogi so bolj ogorčeni na kneza bolgarskega sa-■ega, nego pa na Stojlova. Ti listi sodijo, da je kliez Ferdinand znal že poprej o izjavah Stojlo-vega — žaljivih za našo cesarsko hišo in za dr-tavo avstro - ogersko — in jih odobraval; drugače bi bil oporekal istim, ali pa bi bil celo odpustil ministra. Ker ni storil ni jednega, ni druzega, mora se misliti, da je bil sporazumljen se Stojlovem. Zato se zahteva sedaj zadoščenja od kneza samega, in ue od ministra. To zadoščenje pa se more izraziti jedino le v odpuščenju ministerskega predsednika. Z vlado s tem ministerskim predsednikom na čelu avstrijska vlada ne bi mogla vstopiti zopet v zvezo.
Tako oflcijozni listi avstrijski. Da vidimo, kako odgovore v Sredcu 1
Radi vedenja italijanskih častnikov v dobi ujetništva v Afriki se je razvila senzacijo-nelna afera, ki Be ravnokar bliža svoji rešitvi. Vojvoda Henrik Orleanski je bil namreč pisal o onih Častnikih, ki so bili ujetniki v rokah Menelika, da bo se udeležili zmagosiavlja Abesincev ob obletnici za Italijane toli nesrečue bitke pri Aba - Oarimi ter da so celo napivali Meneliku. Italijanski častniki Bmatrajo to za hudo razžaljenje, vsled česar sta grof Turinski in general Albertone pozvala na dvoboj vojvodo orleauskega. Sekundanti so že v Parizu. No, nekateri menijo še vedao, da se stvar poravna mirnim potom. Najbolje bi b lo
Smrt španskega min. predsednika. Dne 10. t. m. odpeljali so truplo Canovasa iz Svete Aguede: Na čelu sprevoda je šel namestnik kratice, vojevod Sotomayjn, Še isti dan je došel sprevod v Ztiasarago, onii sn zaprli nekega inozemca ▼ istem hipu, ko je dospel sprevod.
Iz Pariza bo izgnali več španjskih uhajacev. Anarhista Tarrida de! Marmol, ki se je pri veselici v korist izobčenim vedel izzivajoče, so isto-tako zaprli.
Pariški „Figaro" poroča, da je ob Canovasu službnjoči policijski nadzornik stavljen na zatožno klop zaradi brezbrižnosti. Njemu bi se bilo moralo sumljivo dozdevati, da človek v slabotni obleki ia takim bitjem* prenočuje v najdražjem hotelu. Ca-novas sam je tolikokrat srečal svojega morilca v hotelu in na poti, da se mu je dozdevalo to sumljivo in je vprašal tajnika hdtela, kdo je ta človek. Tajnik je odgovoril, da je italijanski žurna-li»t in čisto neznaten človek. Policijski nadzornik je dejal, ko je čul, da je tujec korešpondent ter se piše za Kinalda in tega imena med anarhisti ni najti aploh, da ni slutil nič hudega. (Lep bedak to 1 Torej ako ae piše tako ali tako in je italijanski korešpondent, je potem že tudi nedolžen človek. Ta pač premalo pozna Italijane.)
Nadalje poroča v parižki „Mattin« neki kar-listiski vodja, da je njegova stranka dovolj, da nduši upor v Madridu. Četa prostovoljcev v Cata-loniji, Novari, Aragoniji in Biskaji šteje 60 000 mož in narašča od dne do dne. Čaka le na migljaj don Karlosa, da udari. Don Karlos se za sedaj še potajuje, ker čaka rešitve kubanskega vprašanja. Menenje vlada, da zadene že mnogo drugih usoda Canovasa, pravi harlistiški vodja, toda kraljevi družiui se bode prizanašalo, ker je znano, da je kraljica samo njetnica ministrov.
Anarhizem in njega vzroki. Z umorstvom ministerskega predsednika španjskega je dalo zopet od sebe znak življenja tisto strašno gibanje, katero označujemo navadno z imenom anarhizem, ki ne pozna ne zakonov, ne avtoritete in ki ne prizanaša niti življenju svojega bližnjega; ono gi-
niio. da
K:
Tip tatih ljudi), žapuftenft od Bega in ljudi, je tadi morilec Aagiolitto. Zato so tadi jako poučne njegove izjav? pred sodnikom. — Trdil je, da nfa |ov čin ni fcrfi čin osebnega maščevanja, ampak
maščevati je le hotel svoje brate na Španjskfem, v Italiji in na FrSncozkem, ki so bili profinjeni in obglavljeni »brez usmiljenja". Tu ga imate. Maščuje se, ker baje človeštvo ni imelo vsmiljenja z onimi, ki sami niso imeli vsmiljenja s drugimi, in so kruto in zavratno porinili meč v roke izbrani žrtvi.
In ko je preiskovalni sodnik dokazal Angio-littiju, da se svojim činom ni dosegel ničesar, da je umoril le jedno osebo, ne pa vlade, je bil morilec vidno zmešau in je pristavil: ,Vem, da sedaj pričenja moja pokora. Pripravljen dem na to. Kar se je zgodilo drugim, se zgodi tudi meni. To ne dć nič, da sem le imel vspeha". Potem pa je še zagrozil, da jednaka usoda čaka sedanjega predsednika francoske republike.
Preiskovalni sodnik je uverjen, da je morilec Člen zarote, ki se razteza po vseh državah.
To umorstvo daje povod .Triester Zeitung", da opominja, da je anarhizem dvojne vrste : ide-jalni anarhizem in anarhizem krvavih činov. Prvi ne bi storili kaj žalega niti muhi, ampak ustrojili so si le svoj poseben idejal: dražbo človeško brez organizacije, brez države, brez oblasti. Vse naj bi i se vršilo po pogodbi med posamičniki. Ne treba j dokazovati, da je ta idejal nedosežen, in da ostane ■ nedosežen, dokler bodo ljudje taki, kakoršni so — , z vsemi svojimi slabostmi.
\ Drugače pa je z anarhisti krvavih činov. Ti so zločinci, ne za to, da bi kaj dosegli, ampak le j radi zločinstva samega. Oni morč in koljejo, ker I jih v to goni njih živalski nagon. Le-ti grozneži j niti ne mislijo na to, kako naj bi se uredila človeška družba, ampak koljejo, ker jim je klanje poseben užitek. Zato pa anarhist ni navaden zločinec. Tega anarhizma ni možno u d u -šitiz samim obešanjem ljudi)! Zlo treba zadeti v njega koreninah, in te korenine tiče v m r zl i č n e m stanju Bedanje moderne družbe. Temu dokaz je dejstvo, da je anarhizem najbolj razširjen med Španjci in Italijani, kjer so najbolj žalostni socijalni, materijalni in kulturni odnošaji.
Prav po domače povedano: vzgojo družbe treba preustrojiti. Nismo nazadnjaki, da bi kar pavšalno obsojali vso moderno vzgojo. Ali tega ne more tajiti nikdo, da je mnogo gujilega in pogubnega v tej vzgoji. Sploh je razvoj čuden sedaj: kulturno bi hoteli drveti naprej brez vsacega pomisleka in zaničujć ves prejšnji zistem; glede materijalnih odnošajev pa smo konservativni do skrajnosti. Tam je ni videti nikake želje po spremembah. Agrarne razmere so n. pr. v Italiji vne-bovpijoče. Naravna posledica temu so beda, obup in — anarhizem. Ljudje obupavajo in v obupu vzgajajo morilce. Hitro, hitro naj se povrne družba k načelu, da vsi smo vredni človeškega dostojnega življenja. Tu tiči bolezen človeške družbe — tu treba lečiti.
Različne vesti.
.Triester Zeitung' in dunajski listi. Naši
Triesterici morajo biti dunajski listi res pravcati sv. evangelij, da jim nekako rada veruje iu reproducira vesti, ki jih prinaša proti Slovencem. Ona poroča iz dunajskih listov o n e m š k o-9ovražnih demonstracijah v Ljubljani. Ali ne ve tetka, kdo je v teh dneh, ki izziva in pobija, meče jajca in gnusja ? Menda so pač le Nemci na vseh koncih in krajih. Ali tetka mar drži z onimi ki mečejo jajca ? Bolje in lepše zanjo bi bilo pač nasprotno.
Tudi „Plccofo" se veseli na .sijajnem vspre-jemu", ki so ga priredili pevci .coro nuovo" župniku Jurci o njega povratku — iz Sežane. V krčmi gosp, Trevna d a je bilo zbran h nad pol tisoča župljanov; vrt da je bil razsvitljen alla veneziana in viharno da so pozdravljali ljubljenega župnika v — krčmi. Čestitamo gosp. župniku na ovacijah, ki so mu jih prirejali — v krčkai in čestitamo tadi gosp. Trevnu, na posebni elasticiteti, s katero je poskočil iz tabora slovenskih radikalce? v pisani tabor „coro nuovo' in zaščitnika te družbe.
Ker pa bi utegnil meniti kdo, da je ta coro di Roiano — kakor ga imenoje „Piccol®* — morda pevski zbor društvo .Zarja-, povdarjamo ta, da to naše druitvo nima nikake zveze z onimi, ki prirejajo razsvetljave .alla veneziana-.
Na vstflovMski shod, ki se bode vriil v Ljubljani prihodnji mesec, poživlja .Soča- rojake: ^zastopniki slovenskega naroda, ki niso zadržani naj pokažejo s svojo udeležbo na vseslovenskem shodu v Ljubljani, da jim je pri srcu usoda slavne Avstrije, ki je neločljivo združena z usodo narodov širne države, ter da smatrajo potrebno, izraziti svoje mnenje in živo prepričanje o sistemih, katerih sad okužajo cesarju in državi zvesti narodi.
Zastopnikom naj se v obilnem številu pridružijo rojaki, ki, če tudi niso nositelji ljudskih mandatov, nosijo v svojih srcih plamteči ogenj ljubezni do naroda in države, ter studijo vse, kar je sposobno,, da ruši temelje avstrijske države, san-pahje v srdih zvestih državljanov.
Narod, ojači se, da braniš postavnim potom sebe in državo; kajti obema pretijo težki dnevi." Pododsek v Trstu je že prijavil v Ljubljano imena nekaterih rodoljubov, o katerih je vedel, da se žele udeležiti vseslovenskega shoda. Ker pa morda želi še marši do drugi — na katerega nismo mislili — poleteti v Ljubljano, prosimo, da se takoj pvijavijo našemu uredništvu vsi oni, ki bi Be hoteli udeležiti vseslovenskega shoda.
Strajki. Pekovski pomočniki so zopet nekoliko ublažili svoje zahteve. Včeraj so doposlali gospodarjem spomenico, s katero stavljajo nastopne zahteve: 9-urno delo po dneva, 8-urno po noči; dosedanja plačila je povišati za 20 od sto., sa izredoe ure dvojno plačilo; sleherni gospodar mora zopet vsprejeti na delo svoje prejšnje delavce; raznašanje kruha po pomočnikih je odpraviti; sleherni delavec dobi po jedno struco na dan. — Počakajmo sedaj, kaj odgovore gospodarji. .Triester Ztg." ae pa ne nadeja tako hitro ugodne rešitve, ker — tako pravi — so na gospodarje jeli delovati .od neke strani" uplivi, ki bi vso to stvar hoteli zavesti za strankarsko političko polje. — Dunkel ist der Bede Sinu. Od kje prihajajo ti uplivi ? Od slovenske strani ? Menimo, da ne. Od laške ? Tudi si ne moremo misliti, ker laška stran je hotela zlorabljati delavce. Od kod torej ?
Pravila .Trgovsko-obrtne registro-vane zadruge v Gorici z neomejen,i si jamstvom* je že potrdilo okrožno sodišče v Gorici s odlokom dne 31. julija 1897. štv. 2274. Sedaj pa na delo, dragi goriški rojaki! Na resno delo za naše osamosvojenje na gospodarskem in trgovskem polja ter po gospodarskem osamosvoje-nju do — politiške in narodne svobode. Ne dqte se plašiti po tistih nesrečnih glasovih, ki iz malodušnosti ali tudi drugih vzrokov ne verjamejo V zmago, ali pa ai je tudi — ne žele. Novi zadrugi kličemo: rasti in razcvitaj se v materijalno in dosledno tudi moralno korist našega naroda.
O naslovih na pismih. Večkrat sem imel priliko opazovati naslove pisem, dopisnic itd., ki prihajajo v Trst z Kranjske, Primorske in drugih dežel. Taka pisma bila so namenjena na Slovence, in dasiravno odposlana od Sloveucev, bili so vendar naslovi pisani v laškem jeziku ; prav za prav niti v laškem, ampak bogsigavedi v kakem, namesto „via", kar znači ulica, čital sem večkrat „viva", namesto „piazia" (trg) bilo je „pacaM. Ne vem pa, ali zuači paca madež, ali laško neumnost; najbrže zadnje, Na neke^n pismu bilo je pisano enkrat namesto „via Broletto* — »Viva Brodetto" 1 Dobro jo )e pogodil mož.
Veliko iu veliko ju takih slučajev, kar je žalostno, ker tujci, ko videjo to, morajo se le smejati ter obsojati našo nezavednost. Pa še ko bi bilo prav pisano, ne znalo bi se, piše-li Italijan ali Slovenec ; iz take spakarije pa se precej pozna, kdo je. Svetujem torej vsem onim dopisovalcem in dopisovalkam, da pišejo naslove v svojem jeziku, ne pa v neznani jim tujščini. Kajti s tem postavljajo same sebe in naš jezik v zasmeh našim itak že zagriženim nasprotnikom.	Nekdo.
Vabilo Svetoivanskim rodoljubom! Podpisani uljudno vabi odbornike ,Bralnega društva' ,Oirilo-Metove* podružnice in ,konsumnega društva' ter vse prijatelje teh društev, na pogovor v ponedeljek dne 16. t. m. ob 8. uri zvečer v „Narodnem domu* pri sv. Ivanu. Iv. M. Vatovec,
predsednik zgoraj omeujenib društev.
Sa Jedenkrat opozarjamo naie rodoljuba na
jutri/njo veselico vrlega rfilštva .Velesila* v Skednja. Vsakdo Se tole latilo prepričal, da to drni-tvo ne nosi zastonj takega imena. Na svidenje torej jutri v Škednju! — Veselica se zaSae ob 5. vri pepolndne.
Izlet v škedenj na ladja h prirede jatri v nedeljo, dne 16. t. m., ob priliki veselice tamošnjega pev. društva „Velesila*, razni barkovljsnski rodoljubi in več pevcev pevskega društva „Adrija". Kdor želi se udeležiti istega, naj pride jutri, v nedeljo točno ob 2. uri popoludne v barkovljansko pristanišče, od koder se odpluje, ako bode vreme ugodno za to.
Petindvajaetletnico svojega obstanka praznovalo bode pogrebno društvo .Arimatej* v Barkov-Ijah v torek dne 17. t. m. z jutranjo slovesno »v. mašo pri kateri bode peval izborni mešani zbor pev. društva „Adrija". Istega dne slavil se bode predvečer rojstva Nj. Vis. cesarja Frana Josipa I. in bode ob enem v večer v društveni gostilni sestanek rodoljubov in razsvitljava, ob kateri bode pel molki zbor pev. društva „Adrija*.
Italijanska Sola v Podpori. Ta monstrum slovenske pravičnosti in neverjetno slepe prijenljivosti je bil ustanovljen pred 6 leti. Toda .še po šestih letih ni bilo mogoče spraviti toliko otrok skupaj, da bi jih bilo postavno število. Pripomniti treba, da skoro polovica to šolo obiskujočih otrok je doma }z Italije in so otroci tovarniških delavcev, kakor tndi vsi ostali otroci avstrijskih Italijanov. Za vse te bi morala torej tovarna preskrbeti šolo! In vendar jo je ustanovil — slovenski šolski okraj 1
V četrtek pa je sklenil c. kr. pomnoženi okrajni šolski svet na predlog in izborno utemeljitev šem paskega župana p. Jos. Faganela, naj se ta šola odpravi. Utemeljevaje svoj predlog je dejal, da v 6 letih njenega obstanka ni bilo mogoče spraviti sknpaj postavnega štavila otrok, čemu bomo torej vzdrževali to šolo, ko je Lahi nočejo dati Slovencem v Gorici, ki imajo petnajst in večkrat večje število otrok nego jih postava zahteva! Pameten sklep I Živili!	„Soča."
Veselica „Skala" v sv Križu. Krasno je bilo vremo v nedeljo popolulne, ko smo se napotili na veselico v sv. Križ. Solnce je sijalo sicer prežarko, in morali smo se ustaviti tu pa tam v hladni aenci- Vesele volje smo dospeli v sv. Križ. Pred uhodom na veselični prostoi bilo je lepo okrašeno; lepo je bilo videti našo trohojnico, ki je plapolala na visokem drogu. Na ve,celičnem prostoru je bilo veliko narodnih zastav
Obiskana je bila ta veselica prav dobro; veselilo, me je, ko sem videl veliko več domačinov, nego na zadnji veselici na planem, iz česar se daje Bklepati, da se nadi ljudje vedno bolj zanimajo za našo stvar. Primerno število bilo je tudi tržaških Slovencev. Prišlo bi jih bilo lahko kaj več, ali mnoge je zadržala veselica pri sv. Jakobu. Med mnogimi okoličani videl sem tudi našega velezaslužnega poslanca, viteza gos. Nabergoja, kateri, če le taore, pohiti na vsako narodno zbirališče, shod al' vestlic.*. On se ne ustraši ne vročine ne dežja.
Predsednik „Skale* je pozdravil udeležence v kratkem nagovoru, katerega je zaključil z besedami : „Vse za v<jro, dom cesnrja* ! Da bi se le uva-ževale te krasne besede, in da bi se po njih ravnali oni,, ki naobratno upijo: „Nič za vero, nič za dom, nič za cesarja!".
Pevske točke so izvršili pevci in pevke „Skale* prav dobro, harmonizacija je bila lepa, le takt bil je malo preziran; vse pa kaže, da se društvo tSkala* bliža lepemu razvitku. Krasno je bilo videti pevkinje, ki so kakor običajno nastopile pre-pasane v lepih širokih uarodnih trakovih. Čast kriškim dekletam, ki ob vsaki priliki kažejo svojo narodno zavest.
Šaljivi prizor „Novi Salamon" je bil dobro izvajan. Le škoda, da take predatave stanejo veliko truda, predno se naučć izvrševatelji. Deklamacijo zvršilo je domače dekle povsem dobro. Kaj bi rekel o šaljivem prizoru „Kneftra korajža" ? Ne morem pohvaliti. Moja graja pa ne zadevlje društva, ampak izvrševalca, ki niti člen diuštva ni. Ta gospodje menda sam priredil oni prizor, ne da bi imel pravi pojm o tem, kaj je morala in kake izraze je smeti rabiti no javnem odru Jaz bi mu sve toval prav dobrohotno, da v prihodnje predstavlja le stvari, ki so jih spisali — drugi, razsodni ljudje.
Igro „Dai&fltflsjev meč" so vprizorili rismači igralci hvalevredno. "Posebno sta se odlikovala mej njimi .Floiiien" in „Lncija*. Vse kaže, da postaneta i »vrsta* igralca. Škoda le, da je bilo tudi v Križu tako, kakor povsodi na naših veselicah : da se je zavleklo s pričetkom vzlic napovedani „točni uri". Odbori naših drnštev naj bi skrbeli, da se to odpravi, ker občinstvo se le dolgočasi s takim čakanjem.
Ker pa nas je dež zmočil od znnaj, „zakaj ne bi bili tudi od znotraj !*, dejali smo, in res šli smo se zmotit tndi od znotraj, seveda pod streho. PosuSili smo se od zunaj, a predno smo prišli domov, bili smo zopet mokri, zato pa zopet suhi od znotraj	Nekdo.
Poroka. Včeraj 14. t. m. je bila na Dunaju poroka Helene pl. Gautsch Frankenthurm, hčerke nančnega ministra Gautscha s tajnikom c. kr. na-mestništva v Brnu, Rudolfom vitezom Klein-Wi-senbergom.
Nič vač etarega drobiža. Vlada je odredila, da po 1. juliju 1898. državne blagajne ne bodo več izplačevale novcev in polnovcev, koncem 1. 1899. pa bo ta denar sploh bi ez vrednosti. Ostanejo torej edino le novci po 1 in 2. vinarja. — Opomniti moramo, da tega drobiža je sploh premalo v prometu, slasti po 1 vinar!
Nesreča na vojaikih vajah. Na velikih vojaških vajah v Krasnejem selu se je med streljanjem razpočila jedna granata, pri čemer je bil ubit jeden vojak, trije pa ranjeni. Car in carica sta obiskala v bolnišnici ranjene vojake.
V Milanu so zaprli već anarhistov. V hišnih preiskavah so zaplenili tudi jedno bombo. Temu aretovanjn pripisujejo veliko važnost, kajti menijo, da aretovani anarhisti so bili v zvezi z napadom Acciaritto-a na kralja italijanskega. Policija ie zaplenila tudi več pisem od Caserio-a, Acciaritto-a in dimih anarhistov.
Največja mesta na svetu. Dosedaj je bilo prvo največje mesto na svetu London, za njim prvo Pariz, potem Berolin in Novi York. Zdaj pa utegne stopiti na prvo meeto Novi York, kajti to mesto silno napreduje in se razvija ogromno. Zdaj se je združil Novi York z Brooklynom in nekaterimi predmestji v jedno občiuo in me*to, pod imenom Veliki Novi York. Prebivalcev je bilo v imenovanih štirik mestih do 1,1896.: V Loudonu : 4 433.018, v Novem Yorku 3,294 865, v Parizu 2 511.955, v Berolinu 1,715.000. Hiš je v Londonu 600.000, v Novem Yorku 167.000 (zasebnih 130.000), v Parizu 100.000. v Berolinu 23.307. Ploščina, katero ta mesta zavzemajo, je : Lou.lon 3042, Novi York 1932, Pariz 966, Berolin 550 hektarov.
Papirnate „steklenice". IanaJli so papirnate „steklenice", ki so že v porabi po ladijah in drugih takih krajih, kjer so steklene steklenice delale napotje. Pri papirnatih „steklenicah" je sosebno dobro to, da se ne ubijejo, pa da so ravno tako in še bolj trpežne, kakor steklene. Le žal, da bode suuv papirju postajala čedalje dražja, ako se bode porabilo toliko papirja. Že zuaj so v Ameriki kar izprazneni gozdi, ki so priromali v papirnice, kjer se izdelava papir iz lesa. Morda se najde za papir kaka druga snov, ki se hitreje nadomešča nego les.
N^jnovejie vesti*
Dunaj 14. Grof Badeni se je vrnil danes iz Buske na Dunaj.
Madrid 14. Včeraj popoludne je bil pogreb
umorjenega uiinlsterskega predsednika Canovasa. Navzoča je bila silna množica ljudstva. Na čelu sprevoda so bili poleg mnogih višjih dostojanstvenikov tudi zastopniki kraljice in vlade ; na to so prišli vodji opozicije in diploinaučni zbor.
Madrid 14. Pričakuje se, da se bode izvršila usmrtitev morilca Canovas-a v turek ali sredo.
Zobobol olajšujejo
zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljani
(Dunajska cesta) katero 80 bile odlikovane z Isajvišjim priznanjem Nj. C. in k. Vi« prejasne gospe prestolonaalednice-udove nadvojvodinje ~ it afanije "M Steklenica velja 20 kr.
Proda se Mša
Htev. 273 v Ško^klji, obstoječa iz sobe, so„bice, knhiiye, kleti, hleva in 23 kv. klftr. vrta z trUuni in sadnim drevjem. Pri hiši so tudi dozidane shrambe in 2 vodnjaka. Pripravno za kmeta, ki se peča s prodajo mleka in zelenjave. Cfena 3000 gld. za domačina in in za gotov denar pa «e ceneje. Informacije daje iz prijaznosti uredništvo
Prva trgovina i oljem v Trstu!
Velika korist!
Potitjatve olja od 5 f. naprej.
Ulojam si naznaniti svojim p. n. gg. odjemalcem na Primorskem, Kranjskem in Štajerskem, osobito pa gg. trgovcem, kateri gi naročajo od 100 kg. naprej, da /aradi močni? in razširjene mojo trgovine, mislej dnt>iju naročena blago na don« voznin« prosto* Imam blago vselej prve vrste in postrežba je vedno točna, soliHarnain p o it ena. Blago zamenim takoj, ako ne ngaja. Za Trst in okolico prosto na dom od 6 1. naprej, pustivši posodo na domu, brez are!
Cenik: jedilno olje 1. 28; fino 1 32; finejše 1. 34; najfinejše 1. 40; namizno polfino 1. 44; nam. fino 1. 4S; nam. finej*e 1 r>2; nam. najfinejše 1 56; ekstrafino 1. 60-64; spocijalitetiio olje 1. 72* 80.
„Svoji k svojim lu Pričakovaje obilo novih odjemalcev, beležim se zahvalno v naprej s& spoštovanjem
• m. Jfeftflff*	Acquedotto 9.
V „Narodnem domu" v Celju
je oddati v najem še nekaj prav lepih prodajalnic za nizke najemnine. Prodajal-nice leže zelo ugodno, ker so nasproti c. kr. davkariji in okrajnemu glavarstvu in ker sta v „Narodnem Domu* dva denarna zavoda, namreč „Posojilnica" in „Južno Štajerska hranilnica" tako, da je tukaj vedno velik promet, posebno ker stoji „Narodni Bom" ob ljubljanski drž. cesti, po kateri gre ves promet iz Sa- ■ — vinjske doline. V „Nar. D "je tudi gostilna, I čitalnica in zbirališče celjskih narodnih društev 1
Pogoji 80 izvejo pri „Celjski posojilnici", kamor I naj se blagovole pošiljati tudi ponudbe.	I
Dobro poznane in pripravne
škropilnice
inženirja Živica
dobivnjo se vedno po navadnih nizkih cenah v skladišču tvrdke
Živio in druž.
(Schivitz & €omp.) ulica Zon ta Štev. 5 TRST. Na zahtevanje poiilja te oonlk.
isusi'iiiiispsi.
Kje se dobi najboljSi in najceneji maličev airop?
V lekarni
G. PlCCOLI-ja v Ljubljani
kateri je pripravljen iz aromatičnih malin iz Kranjskih gora. Radi teh njegovih lastnosti priznali so mu v 11. mednarodni farmaceutični razstavi v Pragi 1S9G. leta najvišjo odliko. Prodaja na debelo in drobno. Prodaja se tudi v Trstu v drogeriji
CIL LI A, Ponterosso
v botcljkah po G0 nvč., kjer se dobiva tudi t a-marindovsirop po isti ceni.
.1
ti
je na prodaj v odlikovani kleti Josipa Živec v Skopem na Krasu.
nadkrilujejo tudi letos vse druge. Število izdelovalcev 4000. Izdeluje se vsako leto 50.000 strojev. Materijal izvrsten: vsled tega zelo trpežen Precizno delo, rlosedaj še ne prekoseno, zato lahkega teka.
OBLIKA JAKO ELEGANTNA.
Zastopstvo za Trst in okolico:
Josip Ggger
TRST
Piazza della Caserma 3
HOTEL-PENSION
Obelisk na Opčinah.
Jutri
Orkester
sestavljen i i pripoznanih tržaških mojstrov.
N jlitc Si Stadnift
Trgovec z vinom na veliko
Anton Pečenko
Vrtu a u niča 8 — GORICA — Via Giardino 8
priporoča
dalmatinsko vino iz Jelše in Šebenika,
*	potem
pristna bela in črna vina
iz
vipavskih, furlanskih, briskih in istrskih vinogradov
Dostavlja na dom in razpoSilja po železnici na vse krajo avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej, Na zahtevo pošilja tudi uzoroe.
Cene zmerne. Postrežba poštena.
loo do 300 gld.
prisluži si mesečno oseba vsakega stanu, v vsakt-m kraju, gotovo in na pošten način, brez kapitala in rizika s prodajanjem postavno dovoljenih državnih papirjev in srečk.
Ponudbe na Ljudevita Oesterreicher
VIII. Deutschegasse 8 Budapest.
V GORICI, v Nunski ulici št. 14-16. Velika zaloga
šivalnih strojev
in dvokoles
raznih sistomov kakor tudi iz bambusa. Lastna mehanična delalnica za popravljanje in nikliranje.
*
H Via Nuova na vogalu vta S. Lazzaro £
Priporoča se b1. slovenskemu občinstvu v mestu, okolici in na deželi zalogo m anifak turnega blaga. Udo-biva se povsem najnovejše blago, za moške, ženske in deco. Veliki izbor raznovrstnega perila kakor npr. Bombažine bele in rujave iz najboljših tovarn. Raznovrstno platno belo in rujavo v razni širokosti. Veliki izbor ženskih štof čwiih barvanih in belih. Udobivajo se razni perkali in sateni v najlepših novih in gotovih barvan Velika zaloga najboljših modercev, nogovic. rokovic, pajčolanov svilnatih, rut najnovejših barv. Za Šivilje in kitničarce, udobiva se vsa drobnarija v obilni meri. V zalogi se nahaja tudi najnovejše blago za gospode. Ovratniki in ovratnice, v najnovejšo mode in raznovrstno perilo. Noguvice za kole«arje. Stof 140 cm. širok od 65 kr. naprej iz najboljših tovarn. Sprejemajo se naročnine v izvršitev možkih oblek po najnovejšem Parižkem in Dunajskem kroju.
Cene po dogovoru in sicer jako nizko. Za slovenska društva udobivajo se trobojni trakovi v razni fii-rokosti in najboljše blago za narodne zastave.
Uzorci se pošiljajo takoj. Pošiijatev blaga na deželo poštnina prosta. V mnogobrojen obisk naj topleje priporočata svojo zalogo držeč se narodnega gesla: Svojim k svojim udani AJte & Zadnlk. Trst,
Zaloga pohištva
tvrdke Al e s san dr o Levi Mirni Trat, Via Rlborgo, 21 in Piazza Veochla št. 2
Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov, lastnega is-delka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago stavlja se parnik, ali na železnilko postajo, ne da bi za to računil stroške.
I*
Zdravljenje krvi
Čaj „T I s o če r n 1 cvet" (MMItflori). Cluti kri tor jo izvrstno Hrodstvo proti onim slučajem, f1«? peče ▼ želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in hemoroidara. Jeden omot za ozdravljanje, stoji 50 ni, ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRAXn»RCR „Al Aii Mori" Trst, veliki trg.
w.
„Tržaška posojilnica in hranilnica"
(registrovana zadruga z omejenim poroštvom) v TRSI TJ, Via Molin piccolo št. 1, I. nadstropje.
(bliio novega poitnrga poslopja)
Daje posojila na vknjižbe po »7,%, monjice po 0%, zastave po 5'/,°/,. Sprejema hranilne vloge inje obrestuje po	- Uradne ure so : Vsaki dan od 9. do 12. uTe dopoludne in od 3. do 5. popoludne, ob nedeljah in praznikih od 10—12 dop. Izplačuje se vsaki ponedeljek od 11. do 12. ure dopoludno, in VHaki četrtek od 3. do 4. ure popoludno. Glavni deleži veljajo po 200 kron. Zadružni doleži sa lahko plačujejo v mesečnih obrokih po 1 gld. ter znaša vf«aki delež 10 gld.

a
Njegova Svetost
jpapež ^eon XHL
sporočil je po svojem zdravniku ,\ profesorju dr. Lapponi-ju le-j karnarju PlCCOLI-ju v LJubljani
najsrČinjšo zalivalo za Njegovi Svetosti vposlano
tinkturo za želodec
Ornenjeni zdravnik, kakor vuliko drugih odličnih profesorjev medicino so
Piccoli-jevo tinkturo za želodec I
preskusili, tor jo priporočajo kot izvrstno krepilo za želodec, katera krepča želodec, po-ninožnje tek ter povspečuje prehavanje in čiščenje.
Cena: 1 steklenica 10 nvč. 12 steklenic z zavitjem 1 gld. 36 nvč., postna /lošiljatev 10 steklenic 6 gld. HO nvč.
Najvišje priznanje
lekarju PICCOLI-ju v Ljnbljani kot pnrojevnlcu
kapljic za zobe, katero je z zadovoljnim vspehom Nj. o. in k. Vis. prejasna gospa prostolunaslednica-udova nadvoj-
vodinja ŠTEFANIJA izvolila opetovano u-
porabiti.
Cena steklenici 20 nvč. 10 sickl. 1 gld. 50 n. Naročbe odpošiljajo ho točno proti poštnem povzetju
-......m .
; > » m-j
Vse stroje za poljedelstvo in vinogradstvo
CENE Z NOVA ZNIŽANE.
Stiskalnice za grozdje, diferencijalna sestava. Ta sestava stiskalnic ima nttjvečo pritiskujočo ,noč izmed vsehdrugih, kakoršnih - koli stiskalnic.
Stiskalnice ze masline, hidravlike stiskalnice, brizgaljke proti peronosperi, Verniorelove sestave.
Te moje brizgaljke so znane kakor najboljše ter najcenejše; avtomatične brizgaljke, tlnčilnice s pripravo za tlačiti jagode, stiskalnice za seno, triere itd. v najboljšem proizvodu.
Cenike in snr^evala zastonj 1
Inčem zastopnikovi
Ig. Heller, Dunaj
3T S ^ ® >rf~
'?S .2 g «

II/, Praterstrasse 49.
Čuvati se je ponarejanj
9 m m -o1 o 1» M ■ t e> 1 ® f/' > sr- ■ » u [
.-Si « ® O ^ ? o oŠ «
C
t*, .ir:
p* H It >

*
■H	so i: £ ® "
- le S O 9 .5 -3 M "g -33 c-z a
wmm a ^ a -g £
O J^ESS Jlž W '1 - J t -S ts g X !lr
o Še 3!S>8B@ § fl v
g .i	x a ji
-S t- s O m
oo -G p n K @ >3 fl j).
tać
>	>
^ -g	<<
_ -h a ts o	n
h I r S C > S	-d
■ »
1* n r. m * M
5 S M
H 1 .j
„ _ i -s	1	> ž ? >
s 3	i	S S J I
g J t> i 5	:	: S 3 i
fc : i i:	s s s 5

4 Jate. IS srebrnih kolajn, 30 častnih iu priznalnih diplomov.
Kvizde
c k.priv. oplralna voda za konje.
Cena I steklenici I gl. 40 nč. a v
Rabi se že 35 let v dvornih konjiških hlevih pri vojaštvu ir. civilu za okrepČanje in zo-petno oja^evanjo po velikih naporih, pri izpahnjenjih, otrp-nelosti kititd., usposobliu konja do izbornih del v treniranju. Dobiva se pristen le z gornjo varstveno znamko v vseh le' k ar 11 ah in trgovinah z miro-dijami v Avstro-Ogerski, I Glavna zaloga Fran Iv. Kwizda aVBtro oK«r»Vi in kr. rumunsUl dvorni liferant.
okrožni lekar, Korncutmrg 01 i Duhaju.
OOOOOOOOOOOOOCC^	ocooo^oočoo^ooocooococooj
oooooocoooooogo^^o' o "'oon^n ^o^ff nno ooooooooo^rr r | Tiskarna Gutenberg
Hljnlka 00». kralj, univormitetno tiskarne „ «tyrlo"
13 Sackstrasse — GRADEC — Sackstrasse 13
TOVARNA ZA OBRTNE JM CO vTO - KNJIGE
zistem ^Patent Workmann Chieago" Raztrirni zavod — Knjigovezatvo.
priporočujo se za prijazne naročbe ue zatrdilom primernih cen in točne postrežbe. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: časnikov* rokotvorov v vsakem obseiju, brošur, plakatov* cenikov, računov, mernorandov, okrožnic, papirja za liste in zavitkov z napisom, naslovnih listkov, jedilnih list, pavabil itd. itd. — Hoguta zaloga glavnih-, Conto-Corrent-knjig, Saldi-Contl, Fakture, Debitoren, Creditoren, Cassa-knjig, Strazza, Memoriale, iournalov, Prima-note, odpravnlh, menjičnih. časo-zapadlih in knjig za kopiranje, kakor tudi vseli pomožnih knjig, potBm raztrlrnega (črtanega) papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov iz kavčeka za kopiranje, skledic iz i	cinka za kopiranje itd.
Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti so je do glavnega zastopnika
Trst, Accjuedotto 35 — ARNOLDO COEN — Acguedotto 3U Trst ^ooodooooooooooooc^ipooooboooooooobooooobooooc^
Lastnik Voneordi lista .Ediuost". Izđavatalj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.