H. itnilta, i B|l MjUif V I BI tm. 1 W\M INVi HILhto I I ^B II 1 I I I - m '1 F IIt ^ J ^H ' ' m H " - II aH I H I I I 1L I H I H H II H H I I \ II ■ I III • I II II II LH I H H H bH ^^h h^ h^h^h ^B^B^I ^B^Bb ^B^Bft ^B^Bl Bl^_^_^_ Bm fl BI ^Bl B& .^B^B^B^B^e ' I Bn ^1 ^B^B^B^B^Bl B^^^^BI B. ^B ^B^Bh ^B^BB B^B^Bl ^HJ HW HBB8 HBBB HB^B HB Bf • H flHBBBBB^B^Bl ^BJ ■&. I B& HHf HHHHHj BBBj HHJ H^k BJ I BBBfl BBBB] ^Bj Hk HHHH BBBB OBBj BUl ' B^^^^^^ ftnBTBBBBBBJ ' ■ ft Bk I BBBBBBBBBB Bi H BT^VJ Bi BBBv Bi BBBH BBBhI BBBJ BBBB BBBB BBB BBBJ BbVJ VbbVbbT fll I Bi Bi wJ i I UBBBr BBBBJ B B BBBB BBBj UBBBBJ BBBBBBBBBJ BBBB BBBB I BBBH I BBBB laBiraltt Prostor 1 mlm X S* mlm za navadne In male oglase 80 vtiu, u u/adne razglase 1*20 K. xa poslano In reklame 2 K. — Pri naročila nad 10 objav popust Vprašanjem glede tnseratov nai se priloll znamka za odgovor. OBrtvaJitve „Slov. Naroda«* ta „Maroaau TIskarni*' U nanosa nllea it S, orUUooo. — Telefon it BO. „»•»•»•ki *«#•* FvalfB * L!*Bf|c*l ta M BBBHl • JBfas3lavt|l: celoletno naprej plaćan . K |20 - polletno ...,...» M' — 3 mesečno......» J30' — I ........ »0- V ta—anarra: celoletno.....• K 140*— polletno .••••••* 70*— 3 mesečno .••••••* 35'— 12*— Novi naročnik! nai polltejo v prvič naročnino vedno BtBjr P© nakaznici. Na samo ntsmem naročila bre^ oodatve dermie «e ne moremo ozirati. VfftJailtf* .Hev. »aredi4« Inaneta nllea it i. Is aadstreaie. Teleta* ftttv. S4. ffBf R«li#«4aow msj vraifav *fMI Posamaina Itavllka veli« 60 vinarjev« Poftnina pavfallrana. Italijanski imperijalizem in Jugosioveni. Aalokje v Evropi je vzklila misel narodnega jedinstva tako krepko tu demokratično, kakor svojčas na Apeninskem polotoku, ker je bilo freba tu zlomiti tujčevo gospodstva, predno so se mogli zbrati vsi narodnjaki. Vsekakor obseva risorgimento 5 svojimi mučeniki, pesniki in možmi velika gloriola. Tu vsaj se zgodovina ni razvijala s pruskim korakom, kaker pri strnjenju vseh Nemcev poč pikelhavbo, ki jo je izvršil istočasno Bismarck. In kakor je pošiljala velika francoska revolucija v svei golobe pismonoše z devizo: »Narodi osvobodite se, kakor smo se osvobodili mi!«, tako so prvoboritelji ita-Kjanskega ujedinjenja prižgali še neodređenim in nezdruženim narodorn luč spodbude. Med temi narodi so bili tudi sosedni Jugosioveni, ki su t.vć\ že mrzlično čakali, da nastopijo kot narod na svetovnem pozorišču. Italija je z razumevanjem podpirala to željo. Cavour bistrovidnejši, kakor večina sodobnih demokratov, je izluščil L 1848., iz navidezno proti-revolucijonarnega boja Hrvatov In Srbov proti Madžarom revolucionarno jedro. Mazzini je videl v ilirskem gibanju Ljudevita Gaja predigro za Veliko Ilirijo, ki se naj uv*-lisv! kot otrok historične logike, in Tonunaseo. slovit italijanski učenjaK /slovenske krvi. je sluteč in opevajoč edinstvo Jugoslavije, zgradil svezo med rodno grudo in svojo svobodno si izbrano domačijo. Toda po letu 1871. se je začelo gfbi.ti v Italiji enako kakor v Nem-čW svetovno štrebarstvo in imperi-nlhtlčna pohlepnost po zagospodo-vanju ne kot posledica visokorazvlte industrije, Id si mora poiskati trg, marveč kot posledica dobičkaželjne-c jančnera in borznega tolovaj-stva, H je škililo na primeren pro-;>torček na zemeljski obli. kjer se še niso naselile že preje razvite kolonijalne sile. Onstran Sredozemskega morja nekaj topovskih streljajev daleč je vabil s palmami in minareti poljani Tunis, kjer se je bilo vrh tega naselilo več desettisoč Italijanov. Toda prav, ko je hotela Italija r>oseči po nožu in vilicah, se je usedla Francija za pokrito mizo in »latinska sestra« si je morala obrisati usta. To je grizlo Italijane sila dolgo. V trozvezni pogodbi se je morala Neinčija v posebni pogodbi i. 1887. zavezati, da bo pomagala z vso svojo vojno silo, če bi morala Italija, ne da bi bila sama napadena, vsled francoskih mahinacij v Tripolitaniji in Maroku, napasti severoafrikanske ali evropske pokrajine francoske države. Med tem so dogodki v Eritreji in Abesiniji, ta etijopski žgoč vročinski sen, odvrnili pozornost oa Sredozemske obali in je bila ta zabloda pokopana z gomilami pri -\dui. Leta 1911. se je pojavila Severna Afrika zopet prav izrazito v interesnem obzorju italijanskih im-perijalistov: vojnu proti Italiji in zavzetje Trioolitanije. Bolj trdovratno na je obvisel pogled italijanskih im-neriialistov na vzhodni jadranski obali. Kake omote polna radost, če bodo nekoč težki topovi v Valoni pomagali zapirati Otrantsko ožino ter nekoč pretvorili vse Jadransko morje v orjaško italijansko vojno oristaniščel Leta in leta sta si torej AvstrPa in Italiia v Albaniji stali nasproti, kakor dve zveri bijoč z runom okrop" šeb3 in čakajoč, da bo razoad turškega cesarstva vsakerm? dovolil hlastno pograbiti plen ter ga iztrgati nasprotniku. Vse pogodbe m vsi dogovori med Rimom in Dunajem so bile samo razločilno omrežje samo do tega zaželieneora trenutka. Svojo pohlepnost po Albaniji je mogel italijanski imperijalizem ukrotiti spomladi L 1915.: Habsburžani so ponudili trozveznemu članu od včeraj za njegovo nevtralnost »neinti> resiranostor v deželi Skioetariev ter mu prinesli Albanijo v dar na srebrnem krožniku. Še boli mastni kosi so čakali, še b^Ij temeljito delo jih )« klicalo; na*bo!i okroglo deistvo nai bi postala gesla »mare nostro« in »altra soonda«: pred Italijo ie visem londonska pogodba od aDrila 191 a, plačilo za najemnika, ker Je vr^el nova nolena v svetovni požar. Ta pogodba je odtrgala pole^ pokrajin že skoraj historične iredente veliKc kose iugoslovenskega ieziknvnegu in plemenskega ozernlia, kos Srednje Dalmacije z otoki. Gorico. Istro in Primorjem. Srbija kot Jugoslovenski Piemont, stremeč po osvoboditvi m združitvi vseh bratov, je z meš^nmr čustvom čitala to čudno prinombo v katekizmu pravice malih narodov, ki je daial vsakemu pariškemu in londonskemu vomemu eovoru skoraj verski blagoslov. Toda nesrečna m napol izerubfi^na, ravpz^na na ooa-ooro in miloščino Velikih v Antanti. te morala Srbila nosroltnlti rud? to m molčati. Anrila 1918 na kon«n-esu o vijt« spraviti to žito v Ljubljano — 1 kateremu se ne more očitati lenobe v pisanju infamrah člankov — mil boda stranke mestne aprovizacije gotovo bolj hvaležne, kakor pa da tako neosnovano hujska ljudske mase na poboj aprovizačnlh nastavljencev I Mestna aprpnizscija, k|e si? »Jugoslavija« je prinesla sledeči članek: «Mestna aprovizacija, kje si? *2e od decembra čakamo nate s kar-'tami in s praznimi želodci. Konztim-ine zadruge so medtem že večkrat fdelile živila, le ti, ki živiš od mesta, [ki mu župani Ivan Tavčar, moraš [stradati. Pa ne morda zato. ker ni Kzivil. O ne! Temveč zato, ker so pri Snesrni aprovizaciji ljudje brezbrižni, ter so sami siti.« Temu člankarju — katerega [predrznost presega vse meje, — bi c občine čVič. Moste in Zgornjo Šiško, le okrog j76.000 oseb, bi odpadlo na mestno gprovizacijo le za 10.000 oseb cenejše moke. Umljivo je, da je mora! zastopnik mestne aprovizacije najodločneje protestirati proti taki razdelitvi, ;ker je notorično, da so bile gotove »stranke včlanjene v več različnih zadrugah, tako da bi razni člani do-ihivali blago na več krajih, medtem !ko bi mestn. aprav. ne dobila blaga [niti za vse one največje reveže, ki »Abdulove ustnice eovore resnico. ;fzvrsite vse potrebno!« Vreščala, kričala in cvilila ie Zizi-fca. a zgodilo se ie . . . Ko se peljeta Abdul Mnheret in Hegova zvesta ženica proti domu. povzame Zlzika prva besedo in zaječi: :>0, Abdnlček, krona dateljeve palme, ali ni naju Allah udaril s sle« poto?« %l a!« zariga Abdul, kakor najpfe-totenitelSi osel v Bagdadu. »O, Dulčefc hladna vodica moja, Idi nI škoda olja, ki ga bova morala 'vlivati v skeleče rane? Ali bi ne bilo stokrat bolje, da sva ga porabila na solati?« »I a!« zine AbduL »O, DuKek, rubin mojega uhana, kajne, da ne bova več verižUa?« »Ne!« je zatulil Abdul tako glasno, da so prileteli verniki iz svojih hiš na ! cesto. In res nista poslej več verižHa. Pač pa sta pogodila nekaj boli* lega. Cres nekaj mesecev se le blestel as UH naris: Abdul Mnheret ben Bisaga & Ca. r. z. z. a o. z. to se pravi: roparska zadruga za odiranje omejenih zadraf* niso prav nikjer včlanjeni. Da je bilo to potrebno, je danes dokazano, ker ima mestna aprovizacija največ članov za cenejšo prehrano. Če bi ostalo pri razdelitvi po izkazih raznih aprovizacij, bi gotovo velik del reveže v, ki niso nikjer včlanjeni, ne dobili prav nikjer cenejše moke, ker bi mestna aprovizacija ne mogla sprejeti več kakor 10.000 oseb, dočim bi v raznih stanovskih in drugih aprovizacijah prejemal? moko ljudje, ki niso potrebni in celo v raznih zadrugah. Ker je vsaka stranka dobita !e Jedno izkaznico za cenejšo moko, katero je mogla oddati pri jedni stanovski organizaciji, se je pri raznih organizacijah število Članov za X aH celo za # znižalo, medtem, ko ima mestna aprovizacija polovico več članov, kakor bi imela dobiti moke, če bi vsaka gospodarska zadruga dobila toliko blaga, kolikor je nanovedala članov. Ko se je to izvršilo, se Je pričela borba za moko. Ker so konznmna društva imela svojo moko, je umljivo, da so jo pričela naiorvo razdeljevati. Vse druge aprovizacije pa so bile navezane na žitni zavod, ki rabi za celo Slovenijo mesečno 600 vagonov moke. Ker pa jo je pretekli mesec dobil le okrog 240 vagonov in še to sukcesivno, je umljivo, da jo je mogel oddajati raznim aproviza-cijam po vrsti, kakor je prihajala. Najprvo se je moralo ozirati na železnice, da se vzdrži promet, dalje na tiste aprovizacije, katerih člani so navezani le na mesečno plačo, to so uradniki ftd., tako da je dobila mesena aprovizacija Šele sedal nekaj moke nakazane, ki jo bo delila prihodu?? mesec. Že tedaj, ko se ie detli kruh na karte, je potrebovala mestna aprovizacija do 45 vagonov moke mesečno, če so hotele dobiti stranke vsaj H hlebčka dnevno za osebo. Prete-čen? mesec pa je dobila aprovizacija od 1. jamuaria do danes fe 16 vagi* nov moke, tako da je vsaj za silo pekla kruh. Če M to moko razdelila na karte, tedaj bi morala prenehat! s peko kruha. Kaj bi nastalo v Ljubljani. 5e bi dobili Uudie po par kilogramov moke, pa nič kruha, drugi pa, ki nimalo karte, pa ne moke in ne kruha — to je pa drugo vprašanje. Ce bi vzel pisec v »Jugoslaviji« odgovornost za morebitne nemire, zelo dvomimo. Zastopniki mestne aprovizacije so neštetokrat -~ skoraj vsak dan — opozarjali vlado, da le treba kruh na vsak način vzdržati, da pa bo treba cenejšo mtoko deliti aprovi-začnim strankam vsaj Istočasno, kakor pri drugih stanovskih organtta-cijah, ker bo sicer to povtroCHo vročo kri In se bo neopravičeno vama krivda na mestno aprovteacOo. Ker pa žitni zavod nima toliko moke, da bi Jo vsem aprovizacijam hkratu nakazal, ni temu kriva mestna aprovizacija. Ta Je storila svo- RalhenburSkl premogoonlk. Na poziv predsednika deželne vlade za Slovenijo je sklical državni nadzornik tuzemskih podjetij »Trboveljske premogokopne družbe«, dvorni svetnik ing. Mohor Pirnat, dne 7. t. m. komisijo, ki naj bi ugotovila stanje gradbenih del za ozkotirno Železnico iz rajhenburškega premogovnika do kolodvora v Rajhen-burgu. stanje premogovnika samega, kakor tudi ostalih pripravljalnih del za njega otvoritev. Namen tega poročila je opozoriti širšo javnost na pomen rajhenburškega premogovnika, ki ga bo na pobude državne oblasti razširila lastnica, »Trboveljska premogokop-na družba*. Za razvoj industrijalnega dela našega kraljestva bo otvoritev tega podjetja nad vse pomembna, rekli bi odločilna. Nikakor si pa ne smemo zakrivati oči pred dejstvom, da stoji družba pri izvrševanju tega načrta včasih pred nepremagljivimi ovirami. Ne mislimo na ogromne investicije, ki v sedanji valuti predstavljajo desetmilijonske izdatke. Splošno je namreč znano, da je nabava vsakovrstnih materijalu oni kamen, nad katerim se izpodtika celokupno nase gospodarstvo. Tem težavam tudi >Trboveljska premogokopna družba« v mnogih slučajih ne more biti kos. Kakor je videti, investicije družbo nikakor ne plaše, dasi predstavljajo milijone; ti papirni milijoni bodo podjetju in narodnemu gospodarstvu izdatno poplačani po otvoritvi premogovnika, Predno poročamo o poteku komisije pripominjamo, da so se je udeležili razen sklicatelja dvornega svetnika imr. M. P i r n a t a še dvorni svetnik F. S u k 1 j e • dvorni svetnik ing, V. S trg ar kot rudarski glavar, gradbeni nadsvetnik Ing, Sbrizat za poverjeništvo za Javna dela, D. H r i b a r hi Ing. M. S u k-I j e za Zvezo industrijcev, zastopniki mestne občine ljubljanske, južne železnice in trgovske in obrtniške zbornice ter nekateri strokovnjaki. Pripravljalna dela za eksploatacijo rajhenburškega premogovnika obsegajo te-!e točke: 1. Zgradba komunikacij. H naj vežejo premogovnik z železnico. 2. Zgradba objektov, predvsem separacijske naprave, nakladišča na kolodvoru, uradnih poslopij, skladišč, uradniških in delavskih stanovanjskih hiš. 3. Pripravljalna deta t premogovniku samem. 4. Nabava najraznovrstneJ8lh materijali}. K prvi točki, o fegradb! Komunikacij pripominjamo, da je dobršen del programa že Izvršen. 5 km dolga ozkotirna železnica od projektirane separacije pr! Dovškem do kolodvora v Rajhenbnrgu le skoro gotova. Večje neprilike pri zgradbi Železnice so bile pr! napravi 520 m dolgega predora, ki pričenja tfk pri kolodvoru. Predor Je izvzemšl zadnjih 5 m prebit. 2Ml vrtanje, ki se Je vršilo od obeh koncev predora.^ sta hita postavljena dva kompresorja no SO konjskih sil za pogon vrtalnih priprav. Od projektirane seoaraeiie V Dovškem do premogovnika se pa prometna naprava razdeli v dva dela: V 2'4 km dolgo žično progo za odvoz premoga do separaeije in v 3 km dolgo cesto do dvigalne naprave k premogovniku v svrho dovoza potrebnega materijala. Žična proga je naročena pri inozemski tvrdkt Bleichert in bo stala okrog 4 do o milijonov kron. Dvigalna naprava za dovoz materijala k premogovniku je skoro dovršena, z urejevanjem dovozne ceste se je pa pričelo. K drugi točki, slede zgradbe objektov naj omenimo, da je kolonija za ravnateljska poslopja s pripadajočimi skladišči pri Rajhenburgu v glavnem že dovršena. Glede nakladišča na rajhenburškem kolodvoru je potreben sporazum z južno železnico, separacija v Dovškem je projektirana. V Dovškem bo poleg uradniške zgrajena tudi delavska stanovanjska kolonija za 300 rodbin. Za pitno vodo bo napeljan poseben vodovod. Premogovnik ima v Rajhenburgu tudi že svojo opekarno, ki Je v obratu. Ne bodi pozablieno tudi dejstvo, da se nahajajo v bližini izvrstne surovine za izdelovanje cementa* Ako se bo družba odločila za zgradbo nove cementne tvornice, smemo tako odločitev predvsem v narodno-go-spodarskem oziru označiti za zelo koristno. V današnjih prilikah smo spoznali, da naša sedanja cementna produkcija nikakor ne zadostuje potrebam, ki jih izkazuje gradbena stroka. V tretji točki omenjena pripravljalna dela v premogovniku si je komisija ogledala predvsem na dnevnem izkopu, kjer se pripravlja odkritje b!izn zemeljske površine ležeče premogove plasti, v kater) je 160.000 m* premoga (to Je: enoletna produkcija dnevnih 50 vagonov). 2a popolno odkritje te premogove plasti bo treba odkopati 280.000 m* zemlje, vsekakor znatno premikanje materijala. Komisiji so bili tozadevni načrti predloženi na licu mesta. O bogastva premogovnika samega more poročati pokllcanejše pero. Vendar pa pripominjamo glede kakovosti premoga, da Je slična oni trboveljskega. Izbrani kos? so oddali do 4500 kalorij, povprečno se računa okrog 4000 kalorij. Glede četrte točko o nabavi materijali] bodf ponovljena tožba, da so ovire včasih nepremagljive. Zastopnik »Trboveljske premogokopne družbe« Je komisijo povsem prepričevalno zagotavljal, da se Interesi družbe krijejo z Interesi države. Da je državna oblast uverjsna o eminentni važnosti rafhenburškega premogovnika, sledi iz njene prvotno omenjene inicijative za prlčetek raz-širjevalnih del pred dobro polovico leta. Država bo v veliki meri koristila domači Industriji In s tem sami sebi, ako bo z energično roko odstranila one ovire pri dobavi materijalu, glede katerih je družba sama brez moči. K sklepu omenjamo, da Je na udeležence komisije napravila globok vtis širokopoteznost zasnovanega dela. Trditi smemo, da se bo naši Industriji otvorila z rajhenbnrškim premogovnikom nova sila, ki Jo bo gnala k bodočemu mnogostranskemu razmahu. DHL Ril hofe postati dr. Korošec rerolomen! Včerajšnji »Slovenec« ie prinesel vest da bo novi ministrski predsednik Protfć delal s parlamentom, se pa ne bo oziral na to, ali ima parlament enornm. Glasom poslovnika Narodnega predstavništva mora biti namreč navzočih najmanj eden več kakor eeio-vfca vseh državnih oosJencev. ker dru* nače m predstavništvo sklepčno. Seda* nje Narodno predstavništvo ima IK članov, torej saaša ouonna 147« Korošcev« vlada pa nfana qnora-tna. Oposietfonalni blok Je sledeče te-ttavijem Srbski radikalni klub 69 (orel Jih Je bilo 73, 3 os so nmrfl ta 4 Je Is-stonll). Narodni klub 26. Jugoslovanski klub H, Rjbarčeva grupa 4» Medakovi- skaoaj torej 128. Do auoruma manjka Korošcu v najboljšem slučaja nič manj kakor 19 poslancev; verjetno Je. da Je kateri poslanec is opozicionalnega bloka bolan, ako da ne bi spravili niti 12S. Po »Slovencu« si bo sedaj vlada pomagala na ta način, da bo suspendirala zakon,'ki določa ouorum Narodnega predstavništva. In ta zakon Je del naše ustave. Korošec se je včeraj popoldne pred regentom zaklel da bo spoštoval ohstoieče zakone in da se ho ravnal do določbah ostave. Komaj en dan je pretekel pa se že sHšL da bo Korošec preiomfl svojo zaklettv, da se ne bo bruni za ustava Pričakujemo od dr. Korošca, ki Je katoliški duhov-naV. da bo J—Milini ■Starancu. Aho se to ne zgodi. Je znamenje, da bna »Slovenec« prav, tn da bo Korošec ki Je Bogu in kralju prisegel, da bo čuval zakone« prelomil svojo prisego* Koroščevo ministrstvo, Id Je bilo predvčerajšnjem sestavljeno, je imelo v svoil sredi zločince in jih Je moralo izločiti še le tedaj, ko se ie ljudski glas dvignil. Ali hoče iti Korošec med krtvo-prisešnike? V tem slučaju za ne bo ščitil noben zakon. Ljudstvo samo bo znalo soditi tako kakor ie sodilo morilce Halil bez Hrasnico. Ministra ki prelomi svoio prisego, ne bo ščitil noben zakon. To naj si dobro zapomni dr. Korošec ako le poskuša delati brez par* 1 amen ta. fr. Kakor ie vedno bilo. Idejna stremljenja Imajo svojo pomlad in jesen, kakor vse kar diha življenje, kakor organizmi srkajo svojo pravico do obstoja iz obstoječih družabnih in kulturnih razmer ter dele ž njimi vsporedno svojo usoda Nekaterim ne dovoljuje iz hipne dnevne mode izvirajoča reklama več ko metuljevo starost, druge nahajajo v narodovem duševnem in materijelnem razpoloženju hrane dovolj, da prežive mnogo generacij in dojdejo do vsaj delnega uresničenja. Začetkom tega stoletja je izgledalo, kakor da Francija ne misli več resno na Alzacijo - Loreno. Nemška srca so si oddahnila, jeU so šepetati o zbližanju. Ampak v tem časa se je pričela tudi emancipacija francoske mladine od petrificirane klasične vzgoje, ki je orijentirala svoje duševno smer v patriotičnem duhu, postavila telesno vzgojo v prednje vrst© svojih idealov in vrgla znova med narod bojno geslo: vse za Alzacijo - Loreno. Ne trdimo, da je bilo to prebujenje I. 1914 odločilnega pomena, pač pa je gotovo, da je rro-pagonda tedanje mlade generacije mnogo pripomogla k energičnemu odporu celega francoskega nar »da, vsled katerega je bila končna zmagai zagotovljena. Jugoslavijo pričakujejo v «af-s bližji bodočnosti najtežji dnevi. :a katere pozabljamo v vsakdanji str an~, ski borbi. Naj si bo že na krmilu ta ali ona politična skupina, vsaka se bo morala orientirati proti zapadu,! ako imamo vzdržati novo drža tk> stavbo, sposobno za mednarodno konkurenco, ki bo zastavila s po-*t dvojeno predvojno vehemenco, n kor hitro raztrga mednarodna t vina umetne žične pregraie, imenovane valutne težave. Ne gre za tov uredimo 11 notranjo upravo v sb i.ov upravnem ali centralističnem smislu«-Ne mi sami, smernice nase notranje konsolidacije bodo odločali v višji meri mednarodni politični toki iz m -j manskega - anglosaškega področja in v porodnih krčih se razvijajoč^ proosnova družabne strukture. N*-številna finančna uprava, gospodar* ska in kulturna vprašanja bodo zaposlila vso našo Inteligenco do Hi panja. Menda nobena izmed tovtb držav nima tako kočljivih zunanjepolitičnih problemov kakor krotrin-; krog od najnezanesljivejših sose obdana Jugoslavija. Skrajno komplicirana zunanja politika bo metala' svoje seme in luč na notranjo, In v ^ herni dan nas more potegniti v a* sanje bližnjega iztoka v vrtinec n«*r pričakovanih političnih viharjev. Priznajmo si, da ne razpok mo z državrtopravno in politično tako šolano, preizkušeno intetige da bi mogli brez bojazni prfčakov aH udobno bodočnost. T Obstoji torej nevarnost, da s nf jadransko vprašanje sčasoma ▼ ozadje« da tekoče dnevne skrbi zasenčijo pomen tega eksistenčnega] problema. Moderna psiha je Že sama1 ob sebi nasprotna utrujajoči vzt-aj-nostf in ogromne težkoče tega vprašanja bi znale povzročiti v tem oz t r*.r ono rezignacijo, ki upravičuje seb** samo s fatalistično besedo zgodovinskih dejstev. Bati se je, da zaspi požrtvovalno sodelovanje celega naroda, da omahne solidarnost s podjarmljenim! brati Da se to ne zgodi, zato je frf ostane poklicana naša mladina. Ona. ki še ni zagrenila svojega idealizma v strankarski borbi, ki je ne tara mehanizem upravniških in pridobitnih poslov, ona edina je v stam\ da v trenutkih notranje- in zunanj-litičnih depresij prikaže celokupnemu narodu velikost največjega jugoslovanskega problema. Poljska, grška. romunska in francoska omladina si je stekla v zadnjih desetletjih nevenv Ijivih zaslug s propagando narodnih aspiracij. Zakaj bi jugoslovanski mladini ne pripadla enaka idealna zadača? Po celem svetu raztrošeni In od celega sveta malovpoštevanl, zasmehovani In preganjani Idealisti so vstvarffi Jugoslavijo, In ta Idealizem bo moral v dobah malodušja vedno m vedno znova zbičali narodno zavest, da ne pozabi na Goriško, na Istro in Trst, in to ne samo z besedo, temveč v višjem obsegu a MakMCnlmdolo* ;.Kft Štev, 43* »SLOVENSKI NAHOD* dat A tebrttarja IftO. Stran S PolltiCne vesti. — Sestanek zaupnikov demokratske stranke v UnbUanL Beograd, 20. februarja. Za 29. t. m. je sklican zaupni sestanek pristašev demokratske stranke v Ljubljani, katerega se bodo udeležili poslanci JDS in bivši ministri Svetozar Pri-bičević, Drasković. Pavle Marinko-vfč, dr. Kramer, dr. Lukinić, dr. Krizman tn razni poslanci demokratske zajednice iz cele kraljevine. — Protestni shod demokratov v Zagreba. Zagreb, 20. februarja. V nedeljo se vrši v Zagrebu v prostorih glasbenega zavoda protestni sh -d pristašev demokratske stranke, na kateri bo govoril tudi bivši minister Svetozar Pribičević. = Oklic na narod. Beograd, 20 februarja. Člani bivšega Davido- vicevega kabineta se bodo obrnili na na^od s posebnim proglasom, v ka- ' srn bodo pojasnili vzroke sedanje emembe režima. = Poslanec Ivan M. Čok v av-fict Beograd, 20. februarja. ?raj je sprejel prestolnr* a tednik regent Aleksander narodnega po-ica Ivana M. Čoka v avdijenci. Ob tej priliki mu je ta izrazil elobo-udanost Slovencev iz okupirane G( iške. Regent je sprejel te udane me Izjave s posebnim zadovoljim. = Sela demokratske zajednice. ograd. 20. februarja. Demo-kr. tska zajednica je imela danes S2- na kateri se je razpravljalo o na- nI taktiki zajednice. Obenem se je klenilo sklicati plenum zajednice sejo začetkom marca. = Mešetarenje v valutnem S vft iSanju. Beograd, 20. febru- | arja. Narodni in klerikalni klub sta knila svojo zahtevo, da naj vlada vzame v svoj program zamenjavo cron z dinarji al pari in pristala *;* o, da se sedaj izvrši izmena za NlnMčev denar, definitivna rešitev ~a prepusti odločitvi parlamenta, v katerem lahko vsaka grupa zase zastopa svoje stališče. Klerikalci in narodni klub so pristali na to9 da adikalci majorizirajo in da se relacija 1:4 s sklepom parlamenta uremeni v definitivno relacijo 1 :4. = Sprememba ministrske liste. Beograd. 19. februarja. Danes dopoldne je predložil Stojan Protič 'agentu listo novega kabineta, katere regent še nI podpisal. Kakor izve n&Š dopisnik, leži vzrok v tem, ker ;c Hali! beg Hrasnica za časa vojne kot avstrijski častnik izvršil v Srbiji At^ne grozovitosti. Tudi proti Lavo-s'avt Hanžeku se je dvignila obtožba, da je bil avstrijski konfident (jjutarnji liste poroča, da govori prof. Hanžeku tudi njegovo republikansko in agitacija proti dinastiji.) Ta č,vSL ministra sta člana takozvane Hrvatske zajednice, a odlikujeta se posebno s tem, da sta v vprašanje agrarne reforme konsekventna z* »pnfka stališča veleposestnikov, be v in grofov ter da se zavzemala vsemi silami proti kmetom. Ta vr a kriza ProtiČevega kabineta se šila na ta način, da le g. Krnic pr: vzel mesto ffanžeka ministrstvo i?rarno reformo, dr, Šurmln me-; Krnica ministrstvo za socflalno !ko, a Ivica Kovačević mesto flrasnlce ministrstvo za šume In ru-le — (To spremenjeno listo je re- včeraj, t. j. 20. t. m. odobril in so It novi ministri ob 5. uri popoldne zapriseženi.) =■ Zanimivosti tr novega ministrstva, Beograd, 20. februarja. I lovanje novega kabineta je po-VzroCBO v Beogradu veliko nezado-v( fiost, posebno radi tega, ker se nahajalo v njem ponolnoma diskvali-ani elementi. Minister za agrarno reformo bi mora! postati Lavo-slav Hanžek, ki je 12. t m. Izjavi! v betovarsM »Nezavisnosti« s svojim podpisom, da je republikanec in da bo z vsem! silami podpiral republikansko gibanje. Kot drugi predstavnik hrvatskega dela našega naroda it losne bi bi! mora! postati minister zasOomdk fevdalne begovske kaste dr Hali! beg Hrasnica, katerega iz-rr- tev je zahtevala mednarodna ko-* ja za ugotovitev vojnih kriveev ipredsedstvom znanega slova- $dr. Reisa. Ta komisija fe za* !a Izročitev Ha!!! bega Hrasnl-sodišču kot navadneera zločinca, je kot avstriisk! avditor Izrekel -; 32 smrtnih obsodb nad nedolžnimi Srb! v Kragujevcu. — Minister ver, dr. Fran Jankovlč bi moral prevzeti oni delikatni resor v naSI državi tako, da b! ta važna funkcija padla v roke eksponentu utramon-tanskema klerikalcu! Postal b! član vlade Sovek, H je po zrušitvi Av-striie v brežfSkem okraja pozival ikarodL nt! Wfče: živel cesar Karel! Isti gospod je kot član avstrijske državne komfctte po razpadu avstro-ogrske monarhije 5. novembra 1918 gBumti M Dna* m avetrtato vojne kredite in je kot verni sraga Habsburžanov in ognjevit pristal vojne proti Srbiji dobil Franc - Jožefov red. Tudi finančni minister dr. Velizar Jankovič je zastopal kot član naše finančne delegacije v Parizu menje, da so novoosvobojeni kraji naše države del neprijateljske-ga teritorija in da mora plačati ta del Srbiji kar največjo vojno odškodnino. Sedaj je v tako akutnem vprašanju valutne reforme pokazal svo* jo kvalifikacijo z zastopanjem mnenja, da je treba zamenjati dinar s krono po relaciji 1:16, ali 1:20. — Od g. Tr. Roškarja se ve, da pa je dr. Korošec prezentiral samo zato, da mu ne pobeeme v samostojno kmetsko strako. Čeprav nima prav nikake kvalifikacije za ministra poljedelstva. Poleg tega se govori, da je svojčas ustrelil neko žensko in da era je sodišče rešilo obsodbe na ta način, da je vnoštevalo njegov zagovor s samoobrambo. — Protiču je poveril reerent mandat sestaviti vlado, ki mora delati s parlamentom in imeti v njem večino in kvorum, a v samih pol't'čmh krofih nove vlade se priznava, da vlada v najboljšem slučaui ne m^re v parlamentu spraviti skitnaj več kakor 136 glasov, to je daleč pod kvorumom. Iz vrst socnalnih demoVratov se službeno lavHa, Ha je edino Vaša Knežević izven bloka, da se pa sodi. da ravno on ne bo pomagal vladi reakcije. Crnogorci so še enkrat izfavlli. da gredo v vlado le, če imajo v nio zaupanje, ako era na nimajo, rot^m je niti podpirali ne bo^o. — S kakimi sredstvi skušaio Proriče vi pristaši delovati, dokazuje naiboli dejstvo, da je imel dr. La*ffria žalosten pogum ponuditi tako odličnemu članu demokratske zateđn*ce, kakor je dr. A1anpovič. mrnfstrslro mesto v nrotidemokratsH vladi. To fe najboljši dokaz, kako je vlada ProtiČa amoralna in s kako lahkomiselnostjo je pritirala državo v novo krizo, ki jo sama ne bo mogla rešiti. — »Stanko«. V beogradski »Po-Iftiki« čitamo: »Taka slika se mora nuditi gledalcu pred dvor\>m kralja Džorža V. in pred Elijzejsko palačo v Parizu v Času vladne krize. Ko so se vršila predvčerajšnjem v soboto po demisiji Davidovičevega kabineta prva posvetovanja na dvoru, smo opazili v temnem kotu pred Krsmanovičevo palačo (kjer stanuje sedaj prestolonaslednik) g. dr. Antona Korošca, poslanca in bivšega podpredsednika v kabinetu Sto-jana Protiča. Zdelo se je, kakor da pričakuje koga radi zaupnega razgovora med štirimi očmi. Neki njegov znanec, ki je slučajno šel mimo in opazil dr. Korošca, ga je pozdravil in ga vprašal misleč, da je tudi on bil na dvoru: »Kaj je novega na dvoru, prečastiti?« — »Ne vem, nisem bil tam-. — »Ali veste kateri so bili že poklicani?« — »Ne vem še...« »Ako bi človek morda vprašal tele šoferje ...« je pripomnil Korošcev znanec. — »Poslal sem že Stanka, da jih vpraša,« je pritrdil dr. Korošec. In res smo videli moža, ki je nalahko stopical od voza do voza in tiho šepetal s šoferji. Ta Stanko je bil takisto prečastiti gospod, Stanko Banič. poslanec; to je tisti Banič, ki je nedavno tega vložil ono sifj-vito interpelacijo, protestujoč, kako je regent prestolonaslednik smel v razgovoru z nekim pariškim novinarjem imenovati Koroščevo in Ba-ničev,> stranko »klerikalno«. = Dragmiske doklade za uoo-koience. B e o g r a d , 20. februarja. Demokratsko - socijaJistična vlada je na eni zadnjih sej odobrila posebne doklade k draginjskim dokladam upokojencev, vdov in sirot Upokojenci bodo dobivali, ako jim pokojnina znaša 100. 150. 250 ali več kron, dodatek od 200. 245. 290 in 320 kron. Dodatki upokoiencem, ki niso uradniki, znašajo 190, 220, 250 in 280 K, za vsakega rodbinskega člana bodo dobili upokojenci brez razlike kategorij dodatno doklado 30 K mesečna = Zavezniki v zadregi. Z oziram na izvajanja ameriškega časopisja, da se na konferenci ne bo moglo sklepati brez Amerike v nika-kem še nerešenem vprašanju, skušajo londonski listi ugotoviti, da so se vedno vsi sklep! konference sporočili tudi v Washington bi da ne zadeva krivda zavezniških vlad, da nima Amerika pri konferenc! sedaj ni-kakega zastopstva. Glede Jadranskega »mešanja se smatra, da Je stopio v odločilno ftao la da |e postala nje-gora čliupi'ejsnja resite? ■aoaejoflno potrebna, ker Je trajno potreba, da prične vsfiostavKev Evropa. Ako ne mara Amerika nadalje sodelovati na mirovni konferenci, jje gotovo, da konferenca ne more ostat! na polo-vtčni poti, m da H dokoobda oatalo QBX% aa ie al udpnilaL b Londona poročajo: Konferenca Je dne 17. t m. nadaljevala svoja posvetovanja o turškem problema, ne da bi bila prišla do kakega rezultata. Tudi ostala vprašanja niso v ničemer napredovala. Angleški listi povdarjajo težave, ki so nastale. Govori se, da Je v zadnjem trenotku nastopil Lord Grev, ki se je zavzemal za to, da se sestavi odgovor na VVilsonovo noto v bolj koncilijantnem duhu. Baje se je Lord Orey v zadnjih mesecih posebno trudil, da bi ugladil odnošaje med Anglijo in Ameriko. Kolikor le mogoče ugotoviti, se zdi. da odgovor še nI odSel v Ameriko. Radi tega tudi njegova vsebina še ne more biti znana. = Nekdaj le bflo. »Politika« poroča: Med vojno je bil v Mostarju divizijski komandant zloglasni general Stre it. Ta surovi in kruti človek ie z vsemi sredstvi preganial Srbe v Mostarju in v oklici in bil strah in trepet vsega naroda. Koliko naših nesrečnih Mostarce v in Hercegov-cev ie utaknil v ječe po mostarskih utrdbah in koliko jih je Streit dal obesiti, tejra nihče ne ve. Te dni se je vrnil z Dunaja neki ugledni Mo-starec. ki je tam slučajno videl »umi-rovliene^a^ c. in kr. generala Strei-ta. »Srečal sem,« tako pripoveduje, »njegovo eksce'enco na Rin^u, oblečenega v razdranan vojaški plašč, na člavi le imel obrabljeno in mastno vojaško kaoo. ra nogah pa obične vojaške čevlle. V rc-Vah ie nosil pločevinasto vojaško skledico za mena žo. Sključeno ie stopal po ulici, nbraz mn ie bil uoadel z zaraščeno brado. H'tel je pred mestno ubožno kuhinjo. Ć3 dobi kosilo . . . Generala so fotografirali in pod sliko so naol-sali: Es war einmal ein k. u. k. Ge-nral« . . . = Nesoglasla v socllalno - demokratski stranki. Socijalno demokratska stranka izdaja tudi tednik »Ljudski Glas«. V 6. številki tega lista z dne 6. februarja čitamo med drugim rudi to-le: »Zadnje čase zahajajo med delavstvo mladi dohtarji in drugi taki mladi, nezreli ljudje, ki so polni velikih besed ter begajo delavstvo z velikimi in lenimi besedami, obenem pa tako radi zabavliajo na stare izkušene sodruge In vodite-He. Vprašaite te mlade učenjake, kaj so ustvarili oni dosedaj za delavno ljudstvo. Glejte prijatelji, vsa ta ogromna gospodarska organizacija ie delo našm sodrugov Kristana, Preneluha. Podlesnika* Uratnika. Čobala in drugih, ki so osivel! za proletarske pravice. Tn sedaj si upajo oriti mladi frkolini, ki so se še včeraj sramovali socialističnega delavstva ter zabavljajo na sodrage. ki imajo pokazati za seboj tako ogromno delo. V velikih dejanjih se kažejo nravi prijatelji ljudstva, ne pa v velikih besedah.« Na dragem mestu zopet čitamo: »Zadnie mesece hodijo tako radi med delavstvo nekateri mladi dohtarji in drugi taki mlečno-zobi frkolini ter hujskajo delavstvo Droti našim naibolj zaslužnim in delavnim sodrugom. Najzanimivejše je pa to, da so najelasneiši baš oni, katerim je sodrug Prepeluh kot poverjenik za socijalno skrb preskrbe! službe. Tn ti ljudje, ki sede danes na gorskem ter vs!ed svoje nezmožnost? ne izvršujejo svojih uradnih dolžnosti, vpijejo n aves olas ter zabavljajo na naše izkušene in delavne sodruge. Zabavljajo proti vls»di. sam! se na grelejo pri vladnih jaslih in pridno zobljejo nezaslužene plače ... »Iz teh izlivov bi se dalo sklepati, da vladalo v socijalno * demokratski stranki med starejšimi m mlajšim! sodruga ostra nasnrotstva. Zdi se. da delaio vodstvu strank številni mlajši elementi, ki so se stranki pridružili še le v zadnjih mesecih, orece] težav m nenriilk. to tembolj, ker so se baš ti elementi postavili na čelo radikalnemu komunističnemu krilu. Kakor čujemo, je soci'alno - demokratska stranka gori navedeno številko »L*"dskega Glasa«, v kateri sta bila članka »Pol miliiarde« in »V vladi« inhibirala ter ustavila razpošiljanje. « Wfsoaova nota. ftaliianski listi poročajo, da vsebuje W!tsonova nota kakih 4000 besed. listina primerja spomenico, ki so Jo predložili Anglija. Francija In Združene drŽave italijanskemu zunanjemu ministru Scialoji dne 9. decembra. In kompromis v Jadranskem vprašanju, ki sa ga sklenile v Parizu dne 14 Januarja angleška, francoska In Italijanska vlada brez sodelovanja Amerike. Predsednikova nota ucotavUa razlike v posameznih točkah obeh dokumentov la kaže na dejstvo* da predlaga ormca nstma poneono fv> š'tev reškega vprašanja, kl bi date Italiji možnost zagotoviti al posest tega mesta, ako ae prtaoti v ujakovo ceiRfirifaino +w%kv s nanuu^ now mm mam mWm*m^m* odgovor beogradsko vlade z dne 18. Janajvarja In se v gotovtyi točkah poslužuje naravnost !st*h besed. «s Zarota v Na*y KaalžL Dne 18. t, m. smo no beogradski »Politiki« no* ročaU. da se ie vršilo v Nagy Kani« zborovanje, katerega so se udeležili major Stipetič, odposlanec admirala Horthya, zastopnik koroške Volks-wehr in več avstrijskih in madžarskih oficirjev. To zborovanje ie bilo naperjeno proti Jugoslaviji in Je končno sklenilo dovoliti večji kredit eraški »Tasresoošti« za noglobllenie nrotiiug'V slovenske kampanje. »Tagespošta« de-mantuje to vest in naglasa, da imajo Nemci sedai druge kakor »kamorske^ skrbi. sca Italijani zasedejo Da!mac1Jo? Londonske »Times« iavliajo iz Kotora: Italija je ooslala veliko okunacijsko vojsko v Dalmaciio in Trst. V Šibenik ie dosuclo 1600 mož. Razen tega prispe tjakaj še 6500 mož konjenice. = BoCševikl so uvedli sološno delavno dolžnost Po vesteh iz Stockholma so boijševiki v Rusiji uvedli splošno delavno dolžnost. Delavski sovjeti so bili razpuščeni. Tvornice In delavnice so podrejene zavodskim svetom, ki jih imenuje vlada. Členi teh svetov imajo častniško dostojanstvo in neomejeno moč. UverVra je snlošna delavna dolžnost t*fd: za ženske. Kdor se delu odtegne, se ga smatra za d e s e r-terja, kaJcor ori vojakih. Sovietska vlada ie izdaja okrožnico, v kateri naglasa med drugim: »Vsled obupnega stan'a naših Drometnih sredstev se kaže neizogibna potreba, da se uvede splošna delavna dolžnost, ker ni drugega sredstva, da se zgradi in zasigura kreoko sovjetsko gospodarstvo. Vlada je svoiečasno Droglasila 8urni delavnik. Ona se sicer ne odreka tej naredbi, vendar na jo mora deloma oreklicati. Pokazala se je namreč Dotreba, da se mora delati, kolikor zmorejo sile. v svrho, dasi sovjetska Rusija zagotovi svetlo in udobno bodočnost za vse deTavske sloje. Zato naj se zavedajo vsi delavci, ki delajo po 10—12 ur na dan« da^ delajo za boljšo svojo b o'd o č n o s t Delo do izčrpanja sil za zgradbo sovjetskega gospodarstva naj bo geslo bodočih dni.« Ruski boljševiVf so torej odpravili 8urni delavnik, ker to zahteva blagor domovine, pri nas pa je pretežni večini našega prebivalstva blagor domovine, blagor države, deveta briga, zato se na vseh koncih in krajih pojavljajo težnie. da bi se skrčil še Surnl delavnik in bi se uvedli delavniki brez vsakega d^fa. « Kako se Madžari hinačUo. Po Pešti . in po Madžarskem se širijo lepaki in letaki z naslovom: »Eno moramo upoštevati.« V teh letakih se izvaja med drugim: »Preden podpišemo mir, se moramo zanimati za zdravstveno stanje svojih sovražnikov. Ce stvar bližje presodimo, pridemo do zaključka, da je Antanta tako bolna* da nima niti toliko moči, da bi mo-Sko nastooila v obrambo svoje časti. Sama sploh ne more več nastopati. marveč se Doslužuje blrfčev, za katere ji slnžijo Romuni, Čehi in Srbi. Nam Madžarom ne zadostuje, da mirovno pogodbo sopodpišejo Čeh!, Srbi in Romuni, to so izdajniki, morile^ in krivoprisežniki. na katerih besedo mi vitežki Madžari ne damo prav nič. Naj zavezniki pokažejo, da imaio v sebi še silo in moč, naj izže-no iz naše domovine svoje biriče, naj nam vrnejo, za kar so nas oropali, pntem bomo Še le govorili o miru, preje pa — ne. Ne bomo kaoitullralt. marveč bomo raje počakali, saj se \z sovražnega tabora že čuti mrtvaški smrad.« — Tako se junačilo viteški Madžari, ki žive še vedno y samoprevari, da je majčkena Mad^ žarska še vedno to, kar je bila pred svetovno vojno. Zdi se, da so dogodke po prevratu popolnoma prespali.' No. iz spania in sani jih prav gotovo prebudi britka realnost zaključkov. mirovne konference v Parizu. Telefonsko in trzojovno poročilu. DEMISIJA DALMATINSKE POKRAJINSKE VLADE. LDU SpBi 20. februarja. (DJOJ) Povodom odstopa osrednje vlade ie odstopila tudi pokrajinska vlada za Daknaciio. AMERIŠKA NOTA ANTANTI. LDU Washngton, 20. febr. (Dun. kor ur.) Dopisnik lista »Daily Mali« Iz-i avl j a. da je nota, s katero je Amerika odgovorila zaveznikom, sestavljena v jasnih odločnih potezah. Vendar niso zaprta vrata do novih pogajanj« Vse pismo bo vplivalo pomirljivo. TAJNA POGAJANJA! LDU Pariz, 30. februarja. (DKU) Kakor se doznava iz londonskih listov, ie vrhovni svet sklenil, da bodo odslej njegova posvetovanja strogo tajna in da je zato delegacije pozval, naj v časopisju ne oriobčujejo ničesar o predmetu ali teku razprav. Javnost bo tedaj navezana na komunikeje, ki se Izdajajo na Downing Streetu, TRŽAŠKI SOCIALISTI PROTI VLADNI POLITIKL ! Trst 20. februarja. »Lavoratore« z dne 19. t m. priobčule manifest vodstva socialistične stranke, s katerim so napovedane za danes zvečer velike manifestacije proti absurdni in brez-miselni politiki italijanske vlade. Sklicanih je i3 shodov, zlasti na periferiji mesta, v Rojanu. Roeotu, Kiadinu in pri Sv. Ivanu, Na shodih so glavni poročevalci slovenski sodrugi. Glavna velika skupščina na se vrši v Delavskem domu v ulici Madonina, kjer poroča I. Regent Manifest Je na več važnejših mestih Italijan, cenzura zaplenila. — Proti socialističnim manifestacijam so zm nedeljo napovedali italijanski nacionalisti manifestacije za aneksijo zasedenega ozemlja in za Reko. NEMČIJA NE IZPOLNJUJE SVOJIH OBVEZNOSTI LDU. Pariz, 19. febr. (Dun- KU.) V današnji seji zbornice je poslanec Rarthon vložil interpelacijo slede vladne zunanje politike. MinistrsKi predsednik Millerand Je izjavil, da bo v nastopnem tednu določen dan za razpravljanje o tej intepelaciji. V debati v premogovnem vprašanja le Izjavil minister za Javna dela: Nem* Oja Je dobavila meseca Januvarja le 497.000 ton premoga, meseca februarja pa le 23.000 ton. Nemčija tedaj kril svoje obveznosti napram nam, zakaj ona dolguje Franciji mesečno 1339.000 ton premoga. Minister Je dejal, da se strinja a ministrskim predsednikom v tem, da so glade toga se sme Nemem prizanesli. Predlog nekega socialističnega poslanca, naj ae ustanovi preiskovalna komisija o delovnih pogojih, o doMCkn rudniških poaetnlkov In o nactonaH-zacm rudnikov, Ja M a 443 glasovi proti 137 glasovom zavrnjen. Koo-čao Je b« sprejet dnevni red, U le sprejel na znanje lajava' vlado, toda Je hirati sahtevaL da Neintlla izool- -■■■■'■ni w USODA AVSTRIJE. LDU. Pariz, 19. februvarjal (D,j KU.) Na včerajSnji seji odseka za; zunanje stvari poslanske zbornice Jel pri razgovoru o saintjrermainski miT| rovni poerodbi poročevalec Margalrj ne opozarjal na znatne težkoče, kfc prete obstoju mlade avstrijske repu-] blike, in na nevarnost, ako se bo ta-j ko stanje nadaljevalo, ne da bi pri: tem predlaga! odklonitev pogodbe.! Poročevalec se je na to dotaknil Ce-| hoslovaške in je govoril o transport-j nih težkočah v tej državi. Končno Jej povdarjai, da bi se mogla ustvarit^ nekaka pripravljenost za ustanov!-; tev donavske federacije in bi bildj važno, da Francija ne ostane tu brez vpliva, zlasti kar se tiče gospodar*: stva. Na vsak način zmanjSana Av-j strija, ki je morala odstopiti zemljo, Italiji, Jugoslaviji in ČehoslovaJki, ne napravlja posebno stanovitnega1 vtisa. — Nato se je zavzemal Tar-' dieu za mirovno pogodbo in je zlasti, izjavil, da je bila ČehoslovaSka stvorjena po željah prebivalstva in, da njene transportne težkoče na že-; leznicah nikakor niso tako slabe, kar) kor se misli. Nato se je razvila splošna razprava, v katero je posegalo, mnogo članov odseka. Debata je obravnavala nastopna glavna vprašanja: Ali je Avstrija, kakor Jo Je! ustvarila saintgermalnska mirovnaj pogodba, zmožna samostojno živeti! in ako to ni možno, kateri državi,] oziroma kateri državni skupini naj' se priključi? Ali je možen sporazum z Jugoslavijo in Čehoslovaško? Alf se bo Avstrija sporazumela z Italijo ah* bo pritegnena v območje Nemčije? Ako se obrne k Nemčiji, ali naj se računa z njeno priključitvijo dr»\ žavi ali posamnim katoliškim Južnim državam, zlasti Bavarski? Nato se Je debata bavila z vprašanjem« kako bi mogli zavezniki Avstriji po-! magati. Razpravljalo se je o konfederacij! Poljske, Čehoslovaške in Jugoslavije, h kateri bi se pripustila Avstrija, katera je ne le, kar se tiče 'oskrbovanja z živili, nego tudi kar se tiče industrije navezana na nasled-stvene države. Končno se Je opozarjalo na gospodarsko ndejstvovanje Anglije in Amerike v nasledstvenih državah bivše monarhije. — Odsek se v petek zopet sestane. Govoril bo Millerand o svojem ootovanju v London in o svojem stališča napram avstrijskemu vprašanja. JUNAK BENITO MUSSOUNL < Trst. 30, februarja. Kakor javil* »Lavoratore«, Je država! nravdnflc de Sanctis dvhtnn obtožbo nroti ravnatelju šovinističnega Usta »Pooolo d* Itaka«, urednika Benitn Massollniju ta> radi groleni proti lav nema funkcionar-m* iiiHiHHi taema uieuaaanniii ranam, — oocmunmcni poaianec umuh m varam Wy^nawwiny an^aa wi^wb ^^^^^^aaa? • Stran 4. J8LOVENSKI NAROD* dne M. fcbruija 19N. štev. 43. bti nabiranju darov za Reko. Lotlmi zahteva strogo sodno preiskavo. KAOS V RUSIJI LDU. London. 10. febr. (DKU.) Retrterjev urad poroča: Operacije boljsevikov v severni Rusiji se nagibajo njim v dobro. Rdeče čete so uasprotnišlce vrste potisnile nazaj ter zasedle oneško dolino in železnic*) v Vologdo. Polk ruskih čet se je pobunil ter pobil poveljnika in ■^— večino častnikov. Okrog 500 volar kov je prešlo k boljševikom. Provt-zoriČna severno - ruska vlada jo odstopila in ročila oblast generalu MiNeru. TRAJNI POLETNI CAS. LDU London, 30. februarja. (fcKU \ Brezžično.) Vlada je včeraj v poslanski i zbornici prijavila nov zakonski predlo*, ki predvideva trajno uvedbo poletnega časa in .Murnera Štetja. Neodređena domovino. — Slovenska ljudska šola v Go-rtcL LDU. Trs t, ia februarja. »11 Piccolot poroča iz Gorice: Vsled proSnje slovenskih krogov, naj bi se otvorila slovenska ljudska šola v Gorici, je generalni civilni komisa-rijat naznanil goriškemu občinskemu uradu, da je predsednik ministrskega sveta dovolil otvoritev šolskega pouka za slovenske otroke, in sicer začasno na ta način, da se v tekočem šolskem letu otvorijo slo* venske vzporednice na eni izmet! Italijanskih ljudskih šol v Gorici. Magistrat se bo pa moral pobrigati za m, da se ta odredba izvrši čimprej mogoče in z ono dobrohotno obzirnostjo napram željam goriškega slo* venskega prebivalstva, ki jo zahtevajo politični oziri sedanjega Časa. — Kako postopajo Italijani na naših otokih. LDU. Split, (DKU). V Bogomolju na otoku Hvaru so ka-rabinjerji aretirali župnika Rudana, občinskega tajnika Duževiča. učiteljico Perico Radovanovič z njenim osemletnim sinom vred. nekega Bar-bariča in še več drugih oseb. Nekaterim osebam, ki bi tudi imele biti aretirane, se je posrečilo ubežati. Aretirance so karabinjerji vkovali v verige ter jih odpeljali neznano kam. Povod aretacijam je bilo neko slav-Ije v Bogomolju, pri katerem so bile na hiši gostitelja izvešene nase trobojni c c. Dvoje slik. Dvoje slik podajam; primerjaj eno z drugo. i. Ljubljančan, Zagrebčan je v Skoplju uradnik ali oficir. Zdi se mu, da ga ljudje po strani gledajo, slišal je celo, da so mu rekli »Švsba«. Ni prijetno to ne njemu in ne nikomur, ki želi, da bi nam vsak državljan bil povsod enako dobro cio-šel in se po vsej državi enako dobro počutil. Pa Ia2e nam je, če se potrudimo, da o tem razmišljamo- Skopljanin, konservativec, čuti bolj preteklost nego misli na sedanjost in bodočnost; ve, da je bila >svabska^ Avstrija največja sovražnica Srbiji in /da so se Avstrfiancl bfff prati nje? na ■življenje in smrt. »Ali ni ta človek •morda b!l med onimi, ki je v Avstriji še pred dvema letoma pisal jprotf nam, strelja! na nas?« se vpraša Skopljanin in Te po strani ipogrleda. tebe. Človeka iz bivše Avstrije. V Tebi vidi to. po čemer n i *> n nikoli hrepenel, niti kdo drug. fd Je bi! prav? Jucrosloven. Nevarno •znamenje imaš od matere. Nikomur se ne vid? brž na prvi hfp obraza, da mu je prošlost čista; ne zna pa rudi vsakdo brž pokazati, ^kakšna mu je duša. Zato bo Skoplja-•«in marsikoga sodi le po onem — ^materinem znamenju«. Ne jezi se za to, prijatelj, ki si ;sedaj v Skoplju! Premisli vse in skušaj dokazati, da je sodba o teb! — predsodek! 5 časom se Ti dokaz posreči, če si res čist II. Iz Aleksinca v Srbiji je doma. V Ljubljani, v Zagrebu je uradnik, vojak. Neki človek ga tu opfloje, ga imenuje — »Srba«. Ni prijetno to ne njemu in ne nikomur, ki želi da bi nam vsak državljan Ml povsod enako dobro došel in se oo vsej državi enako dobro oo-čutil. Še teže nam je, če se potnici.»ao, da o tem razmišljamo. Bojeval se je za nas, za Srbijo in Jugoslavijo; za-ščftil na^^BBaaaa? eaaaapsai emjV^paau»emunr aaag m>m^^aa^aaa» a^aaj anag aaaaaaaaag aaat ap^^^aaaar aaaaaaav up i^Jammrio pri UcovekS komori eestaoeJi aooauoaskov danefiee ta traoJke zbornice. Poseben so razpravljal vprašanje želeaaV tkega prometa, vpostevajoc pri tem stastJ teiave, U jm ima Avstrija zarad premoga ta nodostajanja železniških vosov. Trat a svoj© tako naj bi bg baza sa zalaganje Avstrije s premogom. Avstrija bi dajala tej latd sa svoj uvoz ta izvoz pretaost pred vsako državo* ako bi dobila ustrezajoče pogoje zlasti v tarifurnem pogledu. Vodstvo Uoyda je obljubilo vso podporo. Govorilo se je dalje o izpopolnitvi postnega in brzojavnega prometa in zlasti paketnega prometa. Preko Trbiža se poskrbi za neposredno telefonsko zvezo med Trstom in Dunajem. Razprava se jo dalje vršila glede surovin sa avstrijske tovarne, zlasti bi prišel tržaški trg za bombaž v poitev. V tem pogledu se bodo vršila pogajanja zaradi finančne plati. Da se zagotovi tesna kooperacija obeh ir£ov» dunajskega in tržaškega, poSlie tržaška zbornica svojega delegata na Dunaj, kjer bo nastanjen prt dunajski zbornici. Na večer Istega dne so banketlrali ter napijali obojestransko prospehu Dunaja In Trsta. — Avstrijski parlament na Dunaju se |>o v kratkem pečat z ureditvijo vojnih posojil. Finančni minister predloži poseben zakonski načrt ki bo vseboval toločila o prevzetju vojnega posojila. Po členu 205 mirovne pogodbe je dolžna vsaka država, ki je dobila del bivših avstrijskih dežel ali nastala tz razpada stare monarhije, tekom 2 mesecev po uvcljavllenjn mirovne pogodbe žigosati vojna posojila ter jih potem proti posebnim certifikatom potegniti iz prometa. Raztm Avstrije ni nobena piizadetlb aovib držav dolžna prevzeti vojna posojila, pa tudi nima pravice zaradi teh posojil stav- ljati zahteve do Avstrije. Avstrija pa je odgovorna za volna posojila v starom Inozemstvu. Avstrija je v prvi polovici letošnjega leta zaradi kontrole le označila vojna posojila tu svojem ozemlja. Skupna vrednost vojnih posojil, U zadenejo Avstrijo« se oce-nja na 20 milijard. Za kontrolirana vojna posojila se doslej plačujejo v Avstriji obresti (kuponi) potom prostovoljnega nakupa. Po izmeni prične ratno plačevanje kuponov. Ni ie rešeno vprašanje, kako bo s plačevanjem kuponov akcijskim družbam in takim posestnikom, ki imajo tovarne in podjetja v nacijonalnih državah. V drugih državah, ki so dediči Avstrije, na Češkem, Poljskem, Ogrskem, Romuniji, Jugoslaviji, to pereče vprašanje še nI reSeno. Vprašanje je težko In zamotano. Pri nas v Sloveniji se posebna organizacija peča s tem vprašanjem intenzivno. — Za naše vlnoaradalkc. Ministrski svet je odobril predlogo ministrstva za poljedelstvo clede dovolitve kredita Štirih milijonov kron za ureditev vinogradov in nabava amerikanskih trt — Škrob Iz koruze, Tvrdkam, Id se zanimajo za škrob iz koruze, je v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled tozadevna ponudba neke tovarne v Banatu. — Agrarna reforma v Bosni. Na predlog ministrstva za agrarno reformo je bil podpisan ukaz, s katerim se urejuje postopanje pri razdefitvi zemljišč begov v Bosni. Ukaz stopi takoj v veljavo. — Izvozna carina. Glasom sklepa ministrskega sveta ostane izvozna carina, ki -sip K e r I n a in kaplar Anton FI o n-d r a, rojen v Ljubljani, obadva sta se nahajala v staležu 3. čete L bataljona 3. pešpolka. — Študent filozofije — Srbin otvarja kurs za učenje s r p s ko-h r-v a t s k o g Jezika i literature. Obuka na srpsko - hrvatskom. Oni koji žele učit!, neka jave svoje adrese uredništvu pod znakom: Student-Srbin. — Razpisano pošćarsko mesto. Pazpisano je postarsko mesto v Krški vas! (II./2.). Rok za natečaj je 14 dni. — Pisarna upravnega ravnateljstva mestnega nžitntnskega zakupa bode v ponedeljek 23. t. m. radi snaženja za stranke zaprta. — Dijaške demonstracije. Od predsedstva delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro smo predeli: V notici »Dijaške demonstracije«, orfobčeni v Vašem cenj. listu % dne 20. febmvarja t. L se trdi. da je uradnik delegacije zaplenil bankovce, opremljene s ponarejeno marki-co, z opombot *da ve, iz katere banke prihajajo«. Delegacija, ki Je takoj uvedla preiskavo, se je prepričala, da mora ta trditev bazirati na ne-siiorazumljenju, ker so vsi pri zamenjavi zaposleni uradniki soglasno iz* javili, da se ne spominjajo, da bi bila padla od njihove strani taka ali podobna opazka; vsekako je absolutno "zključeno, da bi bil kdo hotel izreči le najmanjši sam proti uglednemu bančnemu zavodu, ki pride v poStev. — PHžnice na deln. Po dolenjskem je že pričela gonja s prižnlc. Tako nam poroča neka oseba, ki je potovala v nedeljo po Dolenjskem, da je duhovnik v Semiču raz prlžno co rotil ljudi, koga naj volijo ob prihodnjih volitvah, da je vera v nevarnosti, v nevarnosti križ v šoli in celo na pokopališču. Vračamo se počasi k stari metodi. Kjer primanjkuje drugih dokazov, tam se pograbi za orožje brez izbire in naj bo Se tako nizkotno in podla Toda upamo, da takemu farbanju danes nikdo več ne verjame. — Zavarovalne dražbe h nrad-na potrdila« Nekatere zavarovalne družbe pošiljajo v slučaju požarne škode stranke še vedno k magistratu, naj jim potrefi, da zaivarovanes nastalega požara ni kriv. To je pa vprašanje kriminalitete In spada torej v Ljubljani pod delokrog kr. policijskega ravnateljstva. Magistrat kvečjemu na vprašanje policije pvrtr-di tel sami, ali je morda obstojala v stavbnem stanju zgorelega objekta kaka nemarnost S tem pa magistrat nikakor ne razrešuje vprašanja po osebni odgovornosti. Zato na] se zavarovalnice drže v teh vprašanjih zgoU policije, četudi imajo mtorda v svojih statutih in zavarovalnih pogojih drugačno določbo. Jasno je za vsakogar, da oblastev ti statuti ne morejo brigati, ker je Izključen*, da M kotnpeteneo 'oblastev odrejevale . jaMkaVIBBM dfOtttV v • - | — Vsem pripadnikom bi v. topn. I polka Št 7 (pozneje št. 128) v Ljubljani, odnosno v Celovcu, Dur m-skem Novem mestu In nazadnje, v Mariboru, se objavlja, da so se i**-: civilne obleke oddale v skladišče | f k'ovske okružne komande v MaM boru, kjer jih dobe oni, ki jih še nso prejeli. Istotja so se oddale tudi :ri~ vilne obleke topniškega polka št 3 (pozneje št. 106) v Mariboru. Vs< r invalidornprvega krdela, kateri so že prosili aH namerjajo prositi za podpore, ki bi jim pripadale po pravilih sklada za vdove in sirote in i* katerega so se zbirali prispevki l polku samem, se rudi naznanja, Ja je bil ta sklad naložen pri Kranjsk hranilnici v Ljubljani, ki ga je Izr >~ čila v sodno shrambo za toliko čari. da se določi, kdo ga je upravlč* dvigniti, oziroma upravljati. Prošenj za piodpore itd. ni vlagati pri topi škem pcvcljrrfštvu v Mariboru pri drugem tukajšnjem krdelu, k ; se ne bi mogle vpoštevati. — Iz Semiča. Dne 15. febrm I ja t. L se je poročil g. Jože Zure \ leposestnik in graščak na Krupi y Beli Krajini z gdč. Ivanko Avzed, hčerko iz ugledne gorenjske rodine v Begunjah. Ob tej priliki sta n s voporočenca kot navdušena »Sok -Ia« darovala za gradbeni sklad s koiskega duma v Semiču vsak p# 100 K. Izrekamo jima najlepšo 2 • livalo in kličemo »Bilo srečno!« Z Bukovice nad Škof jo Lo* i nam pišejo: Pri nas je jela jako tć sajati španska bolezen. 2eletl bi I lo, da bi kak zdravnik pisal o tej t leznj v časopise ter bi nasvetov % kako se je je obvarovati in odk 2ati. — Dne 20. t. m. je ogenj nas 1 pri Ivanu Golobu, gostilničarju ^,i Ljuši, ob po! 4. zjutraj. Gostilničar j-s bil sicer zavarovan, vendar je ško t večja od zavarovalnine. Ogenj je I najbrže podtaknjen. — Nagla smrt. Pred štirln I stimi dnevi sta. se priselila z Dura^j ja v Ljubljano zakonska, 661etnl slu<*) ga pri dunajskem ravnateljstvu jt«** ne železnice Maks fn 621etna Albi' i Merhar. Nanag!oma sta obolela (ii] začela tožiti: »M! smo zastrupljen*'^ — V deželni bolnišnici sta pred ti * ml dnevi v nekaj urah umrla. Ptelj nadna smrt je vzbudila razne aeni zacijcnalne konbin?c!je. Nekatere d frapiralo grozno zastrupljen je di *« jaka in so takoj skombinirali zopcm no veliko zastrupljen je. Včerajšv r obdukcija v deželni bolnici, ki jo fef fzvršf! vsenčillSk! profesor dr. PlrC-nik, nI potrdila teb domnevanj, V t je pozitivno dognala, da sta umrlaj oba naravne smrti. «— Služba božja v sfovenski i jeziku se bo vršila v nedeljo ob rr popoldne v tukajšnji evangeljski cer^ kvi na Gosposvetski cesti. — Iz Šmohorja na KoroSkr nam pišejo: Naš dekan Jonami Dr zanič iz Artič pri Brežicah, ki so v preje vedno brati! z nemlkimi Ča- ti. nilri. je menda edini slovenski duJ hovnik, ki ni ud družbe sv. Mohor)it,1 dasi ima v svoji dekaniH 370 Mtk horjanov . — V Celju se Je ustanovil ur zoper verižništvo in navijanje cr tt poslovati začne v najkrajšem ča — Po prizadevanju gremija slov« skih trgovcev v Celju se osnuje v Celju carinarski urad, treba v to svrho samo še potrebnih skladišč. Oddelek državne oblačilnice •* otvori rud! v Celju. Treba za vse nove naprave le primernih proso-rov. Upamo, da drž. stanovanjski! urad. Id ga imamo tudi v Celju, ne] bo ustanovitve vseh treh navedb novih institucij oviral ter čimprej C kazal za to potrebne lokale. — Zloben tiskarski škrat. V &s>, našnjem »Slovencu« čitamo: »J \ goslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča cerkvenim zbor za post In praznik Sv. Jožefa slere če skladbe«. Tiskarski škrat je spie-menil Jugoslovansko knjigarno — * Jndoslovansko. — V ItaBjanskam vofneoi afetaB -.**' ■mrU afatnUd. »Slovenski Rdeči križ« i Ha: V taboriSču Campo eoncentramenra Prič A Casale d^AItamtira, Pro-v. Bari so umrli: Pernat Franc, palec, n! 1884. Cirkovec umrl 22. junila 1919: Pr Ivan, poddeset, rojen 1684, Zusen p. V •mri 1919; Pegan Anton, pešec, rojen 1 Masaca, Podnart, umrl 29. Solila 1919; Pečar Leopold, pešec, rojen 1895. Stade? ec Dev. Marila v Polja, nmrl J. lunlja 1919: Pavalec Anton, desetnik, rojen 1890, Sv Lenard, Štajersko, umrl 18. mala 191° Pavlm Prane, pešec, rojen 1900, Dona! Krika Kranjsko, nmrl 12. mala 1919; P* pel Josip, pešec, rojen 1900, Oabrije, Tržile, nmrl 16. avgusta 1919; Polunšek JtrrH, roteč, rolen 1877, Preval je, omr! 1. avaWta 1919; Potočnik Ciril, pešec rojen 189(L " c gonje, Rogaška Slatina, nmrl S. Junija j Pralnikar Josip, peSec, rojen 1890, Zal rva, Vače, Litija, nmrl 23. avgusta 1919: P?f?a-telj Josip, pešec, rojen 1900. Sv. Orj^or, Ortenek, tnrni 29. septembra 1919; PrilAtelj hran, pešec rojen 1897, Sodražlca, latnrl 30. aprila 1919; Prosen Janez, poddesetnik, rojen 1888, Dotenla vas. Polhov Oradec, aaurl 13. Julija 1919; Ražen Josip, pešec. rojen 1883» Srednja vas, Radovljica, ammi *«*!»!£ geyj Avgn* yje%< fajaa Štev. 43. •SLOVENSKI NAROD- dno M. fctraaria 1990. Strm & 1990, Sipangirtl, Celovec, umrl 14 avgusta 1919; Richter Peter, pešec, rojen 1876, Nova Štifta, Gor. Grad, umrl 8. aprila 1919; Rogelj Ignac, pešec, rojen 1900, Šmartno, Litija, umrl 24. aprila 1919; Rozman Blaž, pešec, roien 1883, Gor. Brnik, Cerklje umrl ZA. aprila 1919; Sdolšek Jure, rojeu 1895, p.bje, Dramlje, nmrl 16. junija 1919; Sitar KaroL pešce rojen 1897, Hrib, Kamnik, umrl 2. aprila 1919. Mater umoril. V Rozalnicah pri Metliki sta se naselili dve družini s Hrvatskega: družina Lončarić in družina Mužar. Starejši Lončaričev sin si je poiskal pri Mnžarju nevesto ir. jo pripeljal na svoj dom. Zaradi vžitka, ki sta si ga izgovorila stara Lončarića, je kmalu nastal v d-užini prepir. Na pustni večer sta se stari Lončarič in njegova žena zopet jezila radi slabe večerje. Ker mati le ni hotela molčati, zabodel jo je sin i nožem v prsa in v trebuh, tako c!a se je zgrudila in obležala mrtva. Lotil se je bil tudi očeta, ki se ga je pa i branil. Mladi Lončarič se je sam javil orožnikom in priznal odkrito svoj zločin. Belokranjci so vsled tega dogodka močno razburjeni in to tem bolj, ker se tukaj niti navadni tepeži ne prigode. — Ukraden! konj?. Pcfsestniku Andreju Andolšek iz Pluske pri Veliki Loki sta bila ukradena dne 13. t m. proti jutri Iz hleva dva konja, eden ruiav z belo liso na glavi, zdo-laj bele noge in na rebrili nekaj bete tfake, drugi je črn, malo večji, z liso na čelu in ima bolj slab rep. Ako kdo kaj v4 za take konje, da bi bili sedaj prodani, naj naznani proti nagradi 500 K na gorenji naslov. — Z'očrn ali slučaj, drugi manj verjeten kot prvi, se je zgodi! v Tr-mvcih v ormoškem okraju v nedeljo 15. t m., ko je nekdo ustrelil L Zelenjaka. ki je še! v Rucmance k svojemu bratu. Znamenja kažejo, da je je zločin izvrši! z vojaško puško. Zločinca še niso mogli dognati. — Zaplemba demobilfzacijskega materijala. V Dravljah so kovaču T. Kogovška zaplenili dva motorja tn drugo demobilizacijsko blago. — Umrli so: v Ljubljani finančni inadpreglednik g. Lovro P o! j a n e c in cand. med. gdčna. Mira R o gina, v Narinu pri Sv. Petru na Kra-vti gdčna. Antonija V a! e n č i č. vr>okojena učiteljica. N. v m. p.! — Ucir! je g. Čufer, lastnik kavarne »Egia«. Posrreb je ob 4. uri napo!ine. Blag mu spomini ftiUelia UHmlsa Imi ->Ljubljanskl Zvone slavi letos redek literaren jubilej: štiridesetlet-nico svojega delovanja. Njegova zgodovina je obenem zgodovina »venskega slovstva in našega kulturnega napredka v tej dobi; zakaj od svojca početka pa do današnjih dni, ie Zvon določeval smer našemu lovstva, deloma s svojimi poezijami in leposlovjem, deloma s svojo kritiko. Njegovi sotrudniki so naši najboljši pripovedniki, pesniki, kritiki: 'z njega vzniknila je naša moderna. Pomlajal se je od generacije do generacije z novimi svežimi močmi; z?Ao je ostal njegov duh čil in živinska moč mu sedaj ni nič manjša, kakor je bila v prvih njegovih letih. V jubilejnem letošnjem^ letniku V)do sodelovali naši najboljši pesniki in pisatelji. Glavni pripovedni spis, ki bo začel že v prvi številki tehajatl, bo dr. Šorlijev roman »Gospa Silvija«, ki je zajet iz modernega življenja. Visoško kroniko, katera je vzbudila v preteklem letniku toliko zanimanja in pritrjevanja, bo pisatelj nadaljeval. Da se bo mogrel »Ljubljanski 7von« v dosedanji smeri razvijati in spopolnjevati, zato potrebuje č?m več naročnikov. Založništvo vabi vsled tega vse ljubitelje slovenskega 1epos!ovja. da pristopilo v vrsto Zvonovih naročnikov. Vsled podvojenih stroškov za papir in honorarje, !e založništvo primorano povišati celoletno naročnino na 70 K, oziroma polletno na 35 K in četrtletno na 17 K 50 v. Dosedanje naročnike, kateri bodo listu brez dvoma ostali -vesti tudi naprei, prosi založništvo, da pridobivajo nove naročnike. Ljubljanski Zvon« se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica štev. 6. Kultura. Josipa Jurčiča zbrani spisi. Druga iz-fefa. Uredil dr. Ivan Prijatelj. Drag! zvezek V LJubljani 1920. Izdala in zaužila Tiskovna zadruga v LJubljani. 8»* strani XVI In 415. Cena 23 kron. Pravkar ie izšel v založbi Tiskovne zadrug« drug! zvezek Jurčičevih zbranih tpisov, Id izha-jajo v Učni obliki v redakciji dr. Iv. Prilaga in od katerih Je prvi zvezek vzbudil pozornost m priznanje. DrugI zvezek obse* sa: Urednikov uvod — Spomini starega Slovenca. — Tihotapec. — Jutf Kobila. — Dva priiatelja. — Vrban Smukova fenlfev. - Orad Rojinje. — Urednikove opombe. Knjigo tople priporočamo. Naroča •• Prt Tiskovni zadrugi ▼ Ljubljani Sodaa slfcft a stafoalM koacert v Maribor«. Mariborska divizijska godba Priredi v konce rtai dvorani pivovarne »Gotz« v Mariboru dne 6. marca 1920 ob a zvečer pod vodstvom gosp. kapelnika Ferda Herzoga If. sinfooJčni koncert Sodelujejo: virtuozf-nia na gosli gdč. fanny Brandl, koncertna pevka prof. gdč. Je lica Sadarjeva Iz LJubljane iu skladatelj profesor gosp. Cmertk Beran. Sokolstvo. Sokolski koledar za leto 1920. je hiti Uredil ga Je brat dr. Gv. Sajovie. To ie zadnji slovenski sokolski koledar — XI. letnik. Ker bo odslej izhajal Jugoslovenskt sokolski koledar, letošnji Je že izšel, za vse članstvo Sokolskega Saveza SMS, zato slovenski preneha. — Koledar ima jako zanimivo vsebino. Poles koledarskega dela vsebuje letošnji letnik 8 sokolskih pesmi in obe himni: Bože pravde ter Lepa naša domovina. — Statistični del navaja vse slovanske sokolske zveze, mednarsdne telovadne zveze in noslovanske telovadne zveze. Pole£ tega vsebuie koledar več člankov in drugega sokolskega gradiva. — Koledar ima isto obliko, kakor v predvojnem času in je lično vezan, tako da nas spominja 20pet normalnih Basov. Velia 9 kron; naroča se pri br. Janku Sajovlcu v Kranju. Sokolska pesmarica ie naslov brošu-r:cl, ki vsebuie sokolske pesmi, ponatisnjene po Sokolskem koledarju. Brošurica bo prav dobro služila sokolskim četam pri izletih, pa tudi v telovadnici jo ne bomo smeli pogrešati. Vesela sokolska pesem pozivi življenje v telovadnici In razvedri članstvo in mladino, Pesmarico prav toplo priporočamo vsem našim društvom, brate pevce pa poživljamo, da se nauče vseh nape vo v, ki jih ima pesmarica. Tudi med naraščaj z njo. da bo poznal poteg vobče pri-Ijabljene: »Mi Sokoli* tudi ostale. Na prodat je pri br. Janki! Sajovicu v Kranju In velja 2 K. Izobraževalni odsek Sokola Vič naznanja svojim članom In članicam, da se vrsi naključni ven?ek plesr? šole danes, dne 21. februarja ob 8, zvečer v restavraciji »Amerika« na Gtfncah. Ker je vstop dovoljen samo članom, članicam ter njih rodbinam v»-bi k obilni udeležbi odbor. Ob^nf zbor Drtištva za zgradbo in vzdrfavanio Sokolskega doma na Viču se vSI v nedeljo dne 22. februarja ob 2. popoldne v lastni hiši (gostilna »na PoŠti«). K obifn! udeležbi vab! odbor. S«jko! Preserfe se zahvaljuje gosp. "dr. Vladimiru Ravniharju za j fcffi ob S. zvečer, Proaiaaa f^eaasl as Jiasaa* 1 tua^A ^saasaa •lJwMlaaahl Zvaa<« Y ponedeljek, dne 23. t m. oh pol 8. gvečer , skupna skušnja. Pridite brea izjeme vsi m vsel Odbor. __ _" RuaM kratak v Mariham Ima svojo prvo uro prihodnjo sredo v pritličju drž. realke oh 8L zvečer. Tam se lahko vpišejo še vsi, ki se Se niso priglasal. Za praktične ucae knjige le poskrbljeaot Učna ura bo vsako sredo ob S. zvečer. Slo*, trs. društva »Merkur« v Ljafcl]*-ai Jutri v nedeljo 22. t. m. ob 10. dopoldne se vrfl v društvenih prostorih XIX. redni občni zbor. Na dnevnem redu so sledeče točke: Pozdrav predsedstva, poročilo tajnika; poročilo blagajnika; poročilo preglednikov računov; volitev odbora; premecnba društvenih pravil in slučajnosti. Gospode člane vabimo k mnogobrojni udeležbi, Čitalnica v Šoštanja. V nedeljo," dne 22. februarja ob 3. popoldne priredi čitalnica v hotela * Jugoslavija* petdeiansko Saloigro »Zmešnjava nad zmešnjavo«. Pridite, da se malo porazvedrite! Društvo diplomiranih babic za Slove-ni|o ima v nedeljo, dne 29. februarja 1920 ob 2. popoldne v dvorani Mestnega doma v Ljubljani svoje zborovanje. Ustanovni občni zbor gremija trgovcev v Radovljici sklicuje obrtna oblast na uedeljo, dne 29. februarja 1920 ob 10. dopoldne v restavracijo ^osp. M. Tancar na Jesenicah, Gorenjska Shod kovinskih samostojnih obrtnikov (kovačev vseh vrst, kleparjev, ključavničarjev, krogcev, zlatarjev itd.) se vrši v nedeljo dne 29. februarja ob 10. dopoldne v Mestnem đ'min v Ljubljani. Ker gre tu za va?ne stanovske zadeve in organizacije, na! pridejo vsi. Pevska šola »Sloveeskega bralnega društva v Tržiču« priredi v nedeljo, dne 29. februarja 1920 pod vodstvom ravnatelja Albina Lajovica r dvorani Sokolskega doma svoj I. koncert Zadruga krojaeev naznanja« da se vrši pomočniška preizkušnja dne 1. marca v zadružni pisarni. Vsi. kateri se udeleže te preizkušnje, naj se zglase do 25. februarja 1P?0 v zadružni pisarni: Oosposka nlica 5. — Na:e!s tvo. Vse članice »Sloge« društva žena In vdov javnih aastavljencev bi nastavllenk se opozarjajo* da dobe izkaznice društva vsako sredo In soboto od 3. do 4. popoldne Kralja Petra trs 3/1 levo (Slovenski trg). Tamkaj se sprejemajo tudi nove članice. Pri sprejemu izkaznice je treba vplačati vpisnine 1 K m Članarine vsaj za tri mesece po 1 K. Ker donaSa društvo gospodarske koristi članicam, pristopajte pridno v društvo in ga priporočajte. Imena trgovcev, ki so društvenim članom priznali ugodnosti, se bodo objavljala v »Našem Glasu«. Zveza trgovskih nastavljencev naznanja vsem čianem, kraj. skupinam in zaupnikom, da se vrsi letošnji občni zbor v dneh 19. 30. In 21. marca v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Prosimo vse kraj. skupine,, da nam tako? naznanijo Imena delegatov in gostov, kateri se občnega zbora udeleže. — Odbor. Podružnica Zveze vojnih invalidov v Slatfnt V nedelio, 4no 15. februarja je priredila podružnica Zveze vojnih invalidov v Rogaški Slatini igro »Revček Andrefček« s prosto zabavo, katere se ie udeležilo mnogobrojno občinstvo, koje !e rade volje pripomoglo, da se Je nabralo skupaj 1972 K čistega dobička v prid skladu vojnih invalidov, vdov in sirot Občni zbor »2easkega telovadnega društva v Ljubljani« se le vršil v nedeljo* dne 8. februarja ob 11. dopoldne aa magistratu. Starostka ga. dr. Tavčarjeva Je otvorila občni zbor. V svojem nagovoru se le z veseljem spominjala izrednega napredka, ki ga je doseglo druStvo v preteklem letu. V njem se zrcali samostojno delo slovenske žene, ki obeta še bogate sadove. Nato je podala tajnica g. Kroftova obširno in temeljito poročilo o društvenem delovanju preteklega poslovnega leta. število članic je naraslo na 4 ustanovuice, 46 podpornih članic in 405 izvršujoč« gojenk, oz, gojencev. V svojih sklepnih besedah poudarja, da skuša doseči društveni sistem telovadbe predvsem gracijo, gibčnost In eleganco ženskega telesa. Kar se pa tiče pouka o plesu, si začrtava društvo tudi svojo pot Zbira pičlo narodno gradivo, da se čim preje osamosvojimo tudi na tem polju. — Iz podrobnega poročila načelnice gdč. Vidma rjeve, posnamemo sledeča statistične podatke: telovadilo je 204 gojenk, 50 gojencev v treh oddelkih po 2 aa teden po ltt ure, največji obisk 145, najmanjši 112. — Blagajniško poročilo g. Jelačlnove izkazuje 19.370 K 40 vin. dohodkov, 15.716 kron 04 v stroškov m 3654 K 36 v prebitka, Pregledovalki računov odobrita blagajniško poročilo, nakar se izreče staremu odboru absoJutorij. Spremene se pravila v toliko, da se zviša ustanovnina od 12 na 50 K, podporna Članarina od 8 na 12 K, vpisnina izvršujočih čllnov od 2 na 10 K in redni mesečni prispevek od 2 na 4 K. Redni občni zbor se sklicuje odslej začetkom šolskega leta, mesto v lanuarjn. Število od-bornic se razširi od 12 na 18. Pri nato sle« dečih volitvah so bile Izvoljene: starostka županja dr. Tavčarjeva, oodstarostka dr. Kokaljeva, načelnica gdč. Vidmarjeva, v ostali odbor pa 15 odbornlc In 2 preglednici računov. Po končani volltvi zaključi sta-roafka zhofovtnje, nato le sledila seja novega odbora. Z RaSee ah tatu* aan piiejo: Pust* na prireditev gasilnega druftva a dne 15. februarja 1920, se je vrlo dobro obnesla. Med izvrstnim proizvajanje« šaljivega samospeva »Župan«, je začelo ljudstvo tru-moma prihajati, med igro »Cftatnfca pri Branjevki« pa je bila dvorana docela napolnjena. Z radostjo zasleduje pisec, kako se Je jel naš krepki flosarikf narod prebujati in zanimati trn vse kar le blago tn lepo, kar pospešuje njegovo samostojnost aa* i ohrazbo In razvoj, želeti M bilo, da hI ae r *0m #u«HaM» Ha ^aaiaMMa^Paaaagaa^^lJl jaajeaapvtBBBBjo •■■■•^^»u poh^pvv dfuiifo aa Deueju je zaključilo knjige a dobo Tf"^ega soBiestra. Da dobi tudi javnost vpogled v društveno delovanje, priob-čuje društvo svojo bilanco. Društvo Ima 460 rednih. 70 izvanrednih članov; okrog 180 dijakov, podanikov kraljestva SHS, ni biio mogoče sprejeti v menzo radi pomanjkanja živil. Iz priobčene bilance je razvidno, da ima društvo okrog N. A. 100.000 K nemško - avstrijskih v blagajni hi približno za 70.000 u. - av. kron živil na skladišču. Društvena menza le med vsemi drugimi menzami na Dunaja najdražja, a kvalitativno najslabša. Dunajskih 700 jugosloven-skih dijakov iz cele naše države je dobilo kredit in podporo Ijublianske pokrajinske vlade v znesku 130.000 SHS - kron. Zagrebška pokrajinska vlada, ki pošilja množice svojih dijakov in dijakinj aa Dana* ni dala celi dve leti niti enega vinarja podpore. Od lanskega leta poleti tudi centralna vlada al dala nobene podpore več. — Menza je kuhala v zimskem semestru samo osemkrat meso. V treh tednih bodo skladišča prazna. Radi visokih cen nI misliti na hrano po restavracijah, takse za kurze, šolnine (n. pr. samo ua trg. vis. Soli letni semester 760 K), knjige, stanovanje (200—300 K), kurjava, luč in vsakdanje potrebščine reprezentira jo za Jugosl. dijaka na Dunaju tako enormn« svote, da komaj zmaga dnevno 10 K za naj-sfcromnejšo hrano. Društvo se zahvaljuje v prvi vrsti g. dr. Žerjavu, predsedniku ljubljanske vlade za njegovo pomoč meseca novembra, nato vsem onfm, ki so našim dijakom darovali med Božičem lepo svoto od 40.313*50 Jug. K, 57 dinarjev in 613 !hv IlainouelSa poro£ila. NOVA MIROVNA KONFERENCA ZA JADRANSKO VPRAŠANJE? LDU. Pariz, 20. febr. (DKU.) VVashingtonski dopisnik Usta ->Echo de Pariš« poroča: V ameriških političnih krogih sodijo, da ie potrebna nova mirovna konferenca, da reši jadransko in ostala sporna vprašanja in da revidira one dele mirovne pogodbe z Nemčijo, ki se nanašajo na gospodarske določbe. ODGOVOR ZAVEZNIKOV JE DOSPEL V AMERIKO. LDU. VVasfiington. 20. februarja. (DKU. Brezžično). Odgovor francoske in angleške vlade na zadnjo Wilsonovo noto je dospel semkaj. AMERIKA NE RATIFICIRA MIROVNE POGODBE. LDU. Pariz, 19. februarja. DKU. VVashingtonski poročevalec lista »Echo de Pariš« javlja, da pismo Lorda Greva o odstopu Lansingo-vem in o VVilsonovi noti glede Jadranskega vprašanja že vpliva neugodno na ratifikacijo mirovne pogodbe. Zakaj skoro solosno se sodi, da bo ratifikacija nemogoča- Senat je prepričan, da ne sme zapravit! svojega ugleda v evropskih vprašanjih in da ne sme dovoliti vmešavala Amerike v evropske zadeve. VVilsonovi oristaši nasprotno izjavljajo, da WiIson nikakor ne preti s pretrganjem vseh ameriških stikov z Evropo, temveč da je le hotel naznaniti, da se mora Amerika odreči udeleževanja na ureditvi jadranskega vprašanja, ako se ne sprejme njeno stališče. Meni se. da bo vsled Lansingovega odstopa podal ostavko tndi vojn! tajnik BafctaV ZVEZA NARODOV IN AMETRIK«. LDU. Parte, 20. februvarja. (D. KU.) Listi objavljajo poslanico Botrr-geoisa ,o zvezi narodov, kjer med drugim Izraža preverjenje, da si bo ameriški narod kmafu rra jasnem, da ne ame ostati zunaj organizacije, ki je poklicana, da re§i vse velike probleme. Narodi bodo bolje znali ceniti naloge zveae narodov, ako Izvedo, da Je zveza narodov prevzela nase rešitev težkega svetovnega finančnega problema. VPRAŠANJE O ZAPADNI MADŽARSKI. LDU Dunaj, 20. februarja. (DKU) Danes dopoldne je bil madžarskemu poslaniku dr. Gratzu izročen odsrovor avstrijskega urada za zunanje posle na noto madžarske vlade z dne 14. februarja glede zapadne Madžarske. Odgovor veli med drugim, da je salntger-mainska pogodba mednarodna podlaga za Avstrijo. Pogodba Je podpisana po vseh silah in tndi po Avstriji in vsled tega spada zapadna Madžarska de iure že k Avstriji. O deželi, ki spada po rnednarodnem pravu Že k Avstriji, se ne more porajati. Odgovor se nadalje bavi z gospodarskimi vprašanji in izjavila, da je avstrijska vlada pripravljena, začeti pogajanja o ukinjeaju uvoznih In izvoznih prepovedi. TURŠKA MIROVNA DELEGACIJA. LDU. Wasfiington, 20. febr. (D. KU. — Brezžično.) »World« poroča iz Carigrada, da bo Tevfik paša, sultanov svak, imenovan za predsednika turške mirovne delegacije, člana pa bosta Ahmcd Riza bej in Halib Kemal bej. SOVJETSKA RUSIJA IN POLJSKA. LDU Moskva, 20. februarja. (DKU Brezžična) Brezžične brzojavke Iz Varšave javljajo dnevno, da namerava sovjetska vlada pričeti spomladi ofenzivo proti Poljski. V dokaz za resničnost teh vesti javljajo, da bo Trockij imenovan za prometnega ministra, bivši carski minister PoHvanov za vojnega ministra In carski general DrnsUov za vrhovnega poveljnika. V ta namen se bodo baje razpustili tudi delavski voja-iki sveti in se bo vpeljal dvanajsturni delavnik. Vse te vesti so popolnoma neresnične. Trockij nI prometni minister, marveč ostane UudskI poverjenik za .voisko. Niti PoHvanov, niti Brusilov ne dobita Javno službe v sovjetski republiki. Trditev, da bo sovjetska Rušila nrlčela z ofenzivo v trenotku, ko se bodo vojske po redu pretvarjale v de- Bvetake. H lisami i rine Sovjetska - SfiU*«afcSU in nikdar se ni v sovjetski Rusiji uvo*"* del dvanajsturni delavnik. Vlada sovjetske republike ni nikdar nameravala rešiti spornih vprašani potom vojske, temveč potom prijateUskega soora* zuma. ANGLEŠKO BRODOVIE OD* PLULO Z MALTE. j LDU. London, 20. febr. (D. KU>; Brezžično.) Atlantsko brodovje je* pod poveljstvom admirala SlraJ Charlesa Maddena zapustilo Malto z zapečatenimi povelji. MILLERAND O ZUNANJEM POLOŽAJU. LDU. Pariz, 20 febr. (DKU.) vi včerajšnji seji senatne komisije za! zunanje stvari je ministrski predserJ*? nik Millerand v daljših izvajanjih po-^ dal pregled zunanje politike in je po- j ročal o svojem potovanju v London, \ Ponovno je naglasa! svoje stališče vj vprašanju izvedbe versailleske mM rovne pogodbe, zlasti pa glede ob-j tfodbe vojnih krivcev. Ministrski; predsednik je nato obravnaval tur-j ski problem m je dejal, da Turčija i poslej ne bo imela nobene armade,! marveč le pod poveljstvom zavezni-1 ških častnikov stoječe orožništvoU čigar naloga bo, varovati svob^d(y morskih ožin. Aprovizaclia- t Vsi gg. knišnl komisarji se vabijo* da se aanesljivo zglase ▼ torek, dne 24. februarja ob S. popoldne ▼ veliki dvorani na magistratu radi naprave novfli krusalti zapisnikov. ■ f Člani »Samopomoči« fa LJubljane^ Viča, Most in Zgornje Šiške, ki Se nimajo izkaznic za cenejšo moko, naj se zglase t ponedeljek dopoldne • knjižico Samopomoči, pri mestni aprovizaciji da doba izkaz-niče za ceneJSo moko. Za druge stranke v ponedeljek aprovizacija (oddelek za karteV/ ne posluje, ♦ Prodaja sladkorja. Na vsak odre-" ask! it 2 se dobi v vojni prodajalni pol ki- . lograma sladkorja po spodaj navedenem] redu. Strankam se priporoča naj pridejo] zanesljivo Sele ob določeni url, da ne bo: po nepotrebnem postajanja Stvar policijsko straže pa je, da nobenega ne pusti vi prodajalno* predno ni zanj določen čaa, * ker nikakor no gre, da bodo stranke, ki se | najprvo postavijo pred trgovino, dobilaj najprvo sladkor, četudi je zanje določea | poznejši Čas ali celo drugi dan- Če se bodo? spuščale stranke po tem redu v prodajalno, i tedaj ne bo treba nobeni stranki čakat" čex| določen čas. Zamudnike, Id se zglase po-;; znejCt ali stranke, ki hočejo predčasno] sladkor, pa je treba brezpogojno odslovltM Za zamudnike se bo določil čas po končani j prodan. Ponedeljek, dne 23. februarja: Naj št 65 od 2 do y44; na št 67 od %4. %5.;| na St 68 od V«5. do 5.; na št. » od 5. dol »46. — Torek, dne 24. februarja dopoldne:j Na it 71 od 8. do %9.; na §t 72 od HM do %10.; na ?t 94 od %10. do ¥411.; na St| 95 od %It. do %12. — Torek, dne 24. le-. brvarfa popoldne: Na št 66 od 3. do %6.| — Sreda, dne 25. februarja ves dan: Na št. t 70 od 8. do 12. In od 3. do 6. Četrtek, dne! 26. februarja dopoldne: Na It 75 od 8. doj 1*9.; na št 76 od %9. do 9.; na 5t 77 od; O. do ttlO.; na št 78 od %10. do 10.; na št! 79 od 10, do */fcll.; na it 80 od %U. doj 11.; aa št 81 od 11. do %12.: aa it. 8? od« »A 12. do 12. dopoldne — V četrtek.-dae 26. februarja: Na it 83 od 2. do %3.;i na it 84 od %3. do 3.; na it 85 od 3. do] H4.; na it 86 od H4. do 4.; na it. 87 od\ 4. do tt5.; na št 88 od %5. do 5.: na št.; 89 od 5. do H6.5 na št 90 od %6. do 6. -A Petak* dne 27. februarja dopoldne: Na št» 91 od 8. do %9.; na it 92. od *A9. ćo 9.;< na it 93 od 9. do ttlO.; na it 94 od V*I0. do 12. — Petek, dae 27. popoldne: Na št:1 96 od 3. do 4.: na št 97 od 4. do %5 : na it 98 od *5. do %6. — Sobote, dae 28. te-traarja dV*ofdne: Na št 99 od 8. do *9.: aa ft. 100 od ¥<9. do 9.: na it 101 od 9.» do %10.; na it 102 od ^10 .do 10.; na it; 103 od 10. do %11.; na št 104 od ali. do* 11.; aa it 105 od 11. do *12.; na it 105! od 4112. do 12. — Sobota, dne 28. februar-! ta popoldne: Na it 107 od 2. do !43.; na: it 106 od ]/>3. đo 3.; na št 109 od 3. do %4.S na it 139 m 140 od %4. do 4.; aa iti 63 od 4. do %5.r na it 110 od H5. đo 5. —! TuaađiLiHulL dae 1. amrca dopoldne: Na H.' 111 od a do KI".; na it 112 od V«!o. do' ta; na it 113 od 10. do 11.; na it 114 ođ 11. de 12. — Ponedeljek, dna 1. aenrca ae-1 aaJeVie: Na it. 115 In 116 od a do %*.; aa1 l ft 117 fn 118 od H9. do 9.: aa It 119 fta, m od 9. do ttta; na it. Iti at 1» *# jiMMLdftjajL * k m^mlštMLm Stran 6. .SLOVENSKI NAROD* 4ae 23. temija IMO. štev. 43. 5tll.; na št 12S in 126 ođ Vili. do 11V; na št. 127 in 138 od 11. do ttl2.; na St. 130 ta 131 od \k\2. do 12. — Torek, dne 2. marca dopoldne: Na ŠL 132 to 133 od 8. do >V2Q.; na št 134 In 135 od Vt9. do 9.; na st 136 od 0. do *4l0. Javna zahvala. - Ob povratku iz vojnega ujetništva v ftaSo osvobodeno domovino smatram za svojo prvo dolžnost, da se javno zahva-liam možem, ki so v najhujših razmerah T. 1914 pa tudi v najnevarnejšem položaju, ko je meni in nJim pretila brezobzirna nasilnost in življenjska nevarnost, nevstraSe-no in zvesto stali ob moji strani ter s svojim odločnim nastopom povzročili mojo rešitev izpod vislic. Ti možje so: primarij dr. Fran Derganc, tedanji polkovni zdravnik, ki se ni uda! nečuvenemu pritisku znanega Karnijoica avditorja VVallanda, temveč — zrvesi predvsem svoii stanovski časti In svojemu narodnemu prepričanja — Izdal pravično izvedeniško mnenje ter to rudi pri sodni obravnavi odločno iu možato zasto-r«J: dr. Fran Navale odvetnik, ki me je brezplačno zastopal, končno Rudolf Kokolj, mornariški superior, ki me je takoj po prestani ječi sprejel v svojo pisarno in mi bil več mesecev naj pravičnejši in dejansko na- ttomjenl vojaški predstojnik. Vtt dete* b tefka lete vojaskoga, ujctnlskega in življenja v Italijanski Internaciji sem se hvaležno spomtojal teh mol* sedaj se pa Čutim srečnega, da tim morem v nall svoboda! državi izreči lavno svojo najiskrenejSo zahvalo. V LlrtUani, dne 20. februarja 19». JaHJ Novak. Darila. Upravništvu našega lista so poslali; Za oslepele slov. vojake* rodbina Cva-rova iz Orteneka. mesto cvetja na krsto g. Josipa Goedererja, grašč. oskrbnika na Orteneku 5C K. Srčna hvala! Za Ciril • Metodovo družbo v Uaa-liani na narodni svatbi gosp. Gajška v Poll-čanah nabranih 110 K In veselo omizje pri e. Čadu pod Rožnikom 102 K. Skupaj 212 kron. Za slovenske oslepele vojake: gosp. Fr. Krapež 60 K mesto venca na grob pokojni ge. Mariji Vernik Za obrambni sklad: pacijenti v dri. zdravilišču Topolšica 256 K hi 20 odstot bon za 64 K; skupaj 320 K. Za Slovenski »Rdeči križ«: tu, 40 K. nabrana na raftt Vthoeltvi h Anton Utt v Karlovca. u on . mmm mm* te, !**> daajl Mlklovl taroki** ▼ RibnJct metlo nevestinega dara ge. Pavli Prepelohovt 200 kron. R. in zavedni Roženi v gostilni pri »Gašperju« nabrali 50 K. skupaj 3S0 K. mesto veaca na krsto umrlega hišnega gospodarja g. Val ScatnettUa daroval) g. Mnštt, glasb. 50 K. trg. g. Puchs, zlatar 50 K. krojačnica Potočnik 50 K, skepaj 150 kron. Srčna hvala! — Darila. Upravništvu našega lista so poslali: Za Ciril Metodovo DružbovLjubljani, Franica Be-zcljalcova, uč. v Žalni 30 K, mesto cvetja na krsto svoli prijateljici Pepci Dc-bevčevj poštni adj. v Ljubljani; na gostiji Petovar - Polak v Ivanjkovcih nabrano 300 K in Ciril - Metodova podružnica » za Orobelno In okolico« lil K; skupaj K 441« — Za slov. osle p. vojake. Klub »Podotn«, bo-te! Sterman v Ljutomeru 103 K. — Z a slovenske vojne sirote, Ciril - Metodova podružnica »za Oro-belno In okolico« 111 K. Srčna hvala! Polavdbau Al ve kdo ka| o Jakoba Laagerfaolcu, Id Je Služil pri b. h. pp. it 2/7, vojna poŠta 220. Zadnjič le pisal 22. oktobra 101«. Stal Js takrat med Brento in Pilava Morda je ujet Sporoči na) se našemu mednBtvu. Ravna ■mtatnja le izgubila v sredo večer bankovec za 20 K, na poti Gradišče, Selenburgova ulica« Dunajska cesta do Jezice. Poštenega najditelja se vljudno prosi, da odda bankovec Rimska cesta 1071. levo. Dva nula kijučta na usnju sta bila izgubljena v mestu. Najditelj naj jih prinese nazaj proti pošteni nagradi v npravnlštvo »Slov. Naroda«. Glavni oredn'k: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: Božidar Vodeb. Poslano.*) V št 33. me napada v >Slov. Narodu« dne 11. februarja 1920 neki neznan dopis« • Za vsebino tega spisa ie uredništvo odeovoTO'* kolikor določa zakon nlk v notici: »Boj as trafiko«. Očrta mf. da sem nevarna tonkurentmja sedanjema trafikanta« da sem milijonar leva hči In da Imam skrbeti samo za eno d^t^ da Hvtm v najsliajnejših razmerah in da kljub temu mislim, da sem edina upravičenka do trafike, ker sem častnikova vdova. Nadalje mi predbaciva dopisnik da se smehljaje poganjam za trafiko, ker me to zabava. Te ob-dolžitve najodločnejse zavračam. Nikakor nisem hči milijonarja. Moj oče ima premoženje, katerega si je s trudom pridobil m s katerim v sedanjih razmerah primerno žrvl Nikakor ne živim v sijajnih razmerah. Sem vdova po padlem častniku in moram skrbeti zase in otroka z malo pokojnina Da je bila trafika razpisana, nisem zakrivila jaz. Oddaja trafik je danes razpisana po vsej državi Nikdar nisem nikogar prezirala in se mu smejala, zlasti ne kakega ubogega invalida. Smatrala sem se pa kot udova po častnika za upravičene« da sem prosila za podelfcnjc trafike kakor so to storili drugi. Da so vsa ta predbactvanja Izmišljena, dokazuje dejstvo, da sem svof lokal obljubila Invalidu, ki Je kompetiral za oddajo trafike, ako mu bo podeljena. 5t# Jernej, dne 18. februarja 1920. FrančnSka Podobnik roj. Novoselc. CklsilifHr st*rejša moč, želi takoj me-BBluUEHn, sta. Ponudbe poslati pod Poštno leteče Javoroik, Gorenjsko. 1354 {tannriim vagonske množine prvovrstne rdliudiki okupljene kisle repe po najnižji dnevni ceni. J. Oratoc, Selo-«os!e p H /-jubljanL 1355 ~Pfij se tioliro otoaijioi sidi i ar'ićne vel'ikosdu VnraSa se Šublceva ulica st. 3, I. r adstr. 1356 lil isH pa* U? £ 5 tudi brez gostilne v kakem prijaznem mestu ali na deželi. Ponudbe na upr. Slov. Naroda pod .Posestvo 1206*. ftaVNsIl'V^ŠŠŠrŠ mi preskrbi v mestu stanovanie 3—4 sob. Ponudbe o od .Visoka nagrada 1341«' na upravmštvo Slovenskega Naroda. Irgevika »trudnica le službe. Isučena je manufakture zmožna siovtn-skega in nemškega jezika. Naslov pove uprav. Slov. Narcrda. 1342 Dva do tii vagoBS zidne neke se bnni Ponudbe z navedbo cen prosi h Upi. Jofel U kar, Gcrje sad Bledom. 1329 fffOCnflfiirna absolventinja trgovske šo-lilidPlIuiuld, Ie, išče službo v popoldanskih urah. Dopisi na upravnlštvo SI. Nar. pod šifro „Tocaost/1325* 1325 Mk b m w Jtf*2r ž i ne. Ponudbe na Fried, Zagreb. Savska eesta 109. 1311 Stoj Mai JU?*& ht pod .Dobra gospodinja 1352" na upr. Slovenskega Naroda. 1352 tfnntnridmil veiča slovenščine in UUululUlUJ'u, nemščine v govoru in pisavi, strojepisja in nemške stenografije se takoj sprejme. Ponudbe na upr. Slov. Naroda pod „Sigsrno 1363". Dva mlada krepka poltena fanta iščeta službe, acenture tudi druge primerne službe. Naslov pove upravnlštvo Slovanskega Naroda. 1345 Trgonli sotrndiil lite sime. Zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, izučen manufakturne in špecerijske stroke. Naslov pove upravnlštvo Slov. Naroda* 1343 Mlad trs. voffiDtnii nr: manufakturni trgovini. Najraje gre v kako mesto: Ljubljano, Celje, Maribor j ali drugam. Ponudbe na upravnlštvo Slovenskega Nareda pod .Prva moč/ I2sl\ 1261 . ■- <* ■ ■ ■ ■ I M^——■ Vtttirnrirfiiiid s P^kso, zmožna slov. uOSlUnSllIlja in nemškega jezika stro-jepisja in stenografije, išče stalne sluz* bc pri večjem podjetju v Ljubljani ali na deželi. Dopisi na upravnlštvo Slov. Naroda pod „F. P. 1361*. 1361 Bepkasewep^pSrvk mali uradniški diuiini v ljubljanskem ipredmestju. Starost 25—40 let. Več se i izve v trgovini Finžgar, Florjanska uK štev. 23. 1350 Željenie"Mi^ (Sk) ^r, po meteru, u dužini 30,000 metara ili iu manjim količinama po mogučstvu sa njemu pripadajućim manjim materijalom traži se, da se kupi. Traži se, naznačiti stanicu gđe će roba biti predana, dužina u meterima i težina izražena u kg i djena da se naznači Miksa Bal, lajeralk, SabetJca, Kaiiad aHca 87, 1292 Ženitna ponudba! Državni podorađnik, vdovec, 3S let star, s 3 odraslimi otroki, s preme* ženjenu želi v svrho takojšnje ženitve znanja s solidno gospodično aH vdovo v starosti 28—35 Tet Resne ponudbe cc mogoče s sliko do 10. marca pod šifro .Sreča 1347* na upravnJštvo Slov. Naroda. 1347 ---------p — i 'i Zemtna ponudba! Intelig. 29 L star trgovec v malem mestu Slovenije, se želi v svrljo ženitve seznaniti z gospodično ali mlado.vdove brez otrok, katera mora biti zdrava in čedne zunanjosti, ter izurjena v trgovski stroki sU gospodinistru, starost do 29 let imeti mora vsaj K 100,000 premoženja, s katerim bi bilo mogoče razširiti trfovino. Samo resne pooadbc s sliko pod: „Upa tisseeseat 4af** oa Aaaafjl zsvei trage taSMakt Uatttaae, Proda se biia t Rožni doijsi Jt. 222. Več se izve v restavraciji VVilson, Sv Petra cesta. 1303 Sprejme n spretna indajaika v papirno trgovino Ivan BonaC. 1256 Hnibn kflln dobro ohranjeno se pr da nOSnU nOIU, Vprašati je prt A. H., Zrioj-skega ulica 711. 1353 Gospodična Z^r^lZ. Kje, pove upravništvo Slovenskega Naroda. 1340 Preda se železniikn iiifonoa đ'^i višjega uradnika. Kje, pove upravnlštvo Slovenskega Naroda. 1362 Ion Tnthlftk sI more prislužiti oseba, LISp ulillitCl ki rožna dobro starine Ljubljane in ljubljanske okolice za redna posredovatija. Ponudbe na upr. Slav. Naroda pod »Trgovska posredovanja 13I3-.____________________1313 Kntli tO oziroma najame vila v Ljub-nUjll al! ljani ali pa zamenja za lepo vilo v Zagrebe. — Ponudbe pod šifro J. H./1231- na upravo lista. 1231 Tfioviia ali mtal za trinin t mešanim blagom, v prometnem kraju se vzame v najem. Ponudbe pod: »150.000/US8* na uprav. Slovenskega Naroda. 1198 Predal laibflo 18o z vrtu \*& tiklinami, primerno za kakega obrtnika ali penzi onista, blizo lepega trga in železniške postaje. Istotam dvovprežna napol krita kočija in dragocena zlata damska ura z dolgo verižico. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 897 taraganke radnike SF8B2 vješti na ničnim mahaničnim strojevima kao na pr.: „Wedennan" ili „Stvria" orimaju se odmah oz dobru plaću opskrbu. — Hermina SpUler, Mehanična pletiona čaropa, Osijek L, Anino ul. 1. 1218 Tužnim srcem naznanjamo vsem soroonikom, prijateljem in znancem žalostno vest, cm je danes ob 1. uri popoldne nsS ljubljeni oče, stric in brat gospud luno Polhi ffsančai oadpregledntk, po kratki zelo mučni bolezni v 54. letu mirno preminul. Pogreb se vrli ? nedeljo, 22. tesr. ob pol 4. ari sopodte iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križn. LJašUsas, ine aH tesr. lam taliileea rittfs luanke vezniie v„i; s»rs. 12. in od 14. do 17. ure na obrtni Soli v Ljubljani. Vstopnina K 5—. 1358 imani ikB » uretie takoj v trajno delo hrana in stanovanje pri mojstru. Iran Ambrož, Okače it. 251 pil Ljibljini. 1365 Razini, zlfaki i zim Htt srčkane zunanjosti, sirota v tretjem letu se odda kaki boljši rodbini u svojega. Ponudbe na upravn. Slov. Naroda pod .Sirota 1364* 1364 TreiMisna mmtm inffla kupi proti takojšnji dobavi 5 vagonov 25 mm motnih desk, 10 vagonov 30 mm močmh desk, 10 vagonov 40 mm močnth desk, 10 vagonov 50 mm mo-<*nih desk. Ozira se tudi na delne ponudbe, ki na i se vpoSljejo na naslov: Trsoveljsks premogokopsa irstsa* repre-zeatases. LJsblJsss, KaafIJe-a alica tt IS 1344 Zelnlia tkrtna št&SFSt najska cesta, krepča želodec, pospešuie prebavo ter odprtji telesa. — Naročila proti povsetiu. 10661 Oftetiblitrnliiiieat^f^rr službeno mesto. Ponudbe pod „O. K.' 1332" na uprav. Slovenskega Naroda. ISn Kita JkladMiila ali slična. Imam pripravnico za srednje Sole, slovenščine In nemščine v govoru in pisavi nekoliko trgovsko izobražen. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 1330 Irfdtiffi ■iniifaav 35 let star s kur-nlliiell PinUNl zom za tezanje iSČe službe takoj ali pozneje. Naslov pove upr. Slov. Naroda. 1260 Sprejel»starega Mita iti z večletno prskso za večjo trgovino i manufakturnim blagom. Ponudbe pod jnafjai awč I27i# na opravnižtvo »Slovenskega Naroda« 127c TG3&, gamaSe so najcenejše in najboljše. Lastni izdelek, velika zaloga v vseb trgo- s== vinah. «=— Španski bolezni Je podlegla najna presično ljubljena, nepozabna sestra Antonija Valenčič Po strašnem trpljenju jo le Gospod poklical & t. m. v boljše življenje in sedaj sniva pri Sv. Mihaela svoj večni sen. Potrti v dno duše naznanitve s tem to prtbndko vest sorodnikom, prijateljem in znancem. Harfa fri Sv« Patra am Btiaej, dne ta februarja 1920. M- Pi i m irski ■ —-*—w* ■■■!■! II rnuD VattBt, SHuL Zahvala. Zs mnogobrojne dokaze Iskrenega socnrja ob smrti našega nepozabnega očeta oziroma soproga* brata In strica, gospoda Rudolf Šnlca izrekamo vsem svojo najsrčnejšo zalivale. Posebno se zahvaljujemo požarni brambi VIČ-Glince zm častno spremstvo, kakor tudi vsem dragim zs obilo udeležbo pri pogrebu. Zahvaljujemo se posebno še Kranjski stavbni dražbi, gg. uradnikom in uslužbencem tete, gg. uradnikom in uslužbencem tiskarne Damberg, g. R. PuSniko, g. X Siogi, tar vsem, ki so prispevali v gmotni zadevi. dne 21. svečana I«). fale« z otrad m oatafl twro*rilrj. Dr. Anton Rogina, podpredsednik višjega deželnega sodiSEa naznanja zaedno v imenu svoje soproge Marije roj. Ogureutz, da je njima nad vse ljubljena hčerka cand med Mira Rogina v starosti 23 let po kratki bolan preminula v Pfltf. Zemeljski ostanki se prepeljejo v Novo mesto. V LjtfbKaalf dne 21. februarja 1920. Pioateo flhcfi Tf*^r Damski koncert svira vsaki večer v restavraciji „Zlatorog" v Gosposki ulici štev. 3. Točijo se pristna vina, vsaki dan sveže pivo, izborna domača kuhinja. Za obilen obisk se najtopleje priporočata Ivan in Nežlka Kočevar. JANKO MLAKAR ZINKA MODIC zaročena. RAKEK, svečana 1920. Razglas, ■jtoSt OaSSBSl itlii ■!•■«■!• rojsialh le-talktv 1899 In 1000. Po naredbi deželne vlade za Slovenijo, oddelek za narodno hrambo (n sporazumno s komando dravske divizijske oblasti se v kratkem vrši redno roi krntovanje rojstnih letnikov 1899 in 1900. Reknrtni spiski so napravljeni ter so od 23. do ?8. februarja 1920 v orodnih urah na ogled v mestnem vojaškem uradu v „Mestnem domu". Svofd vpisanih mladeničev In mladeniči sami se pozivajo, da si ogledajo rekratni spisek in se prepričajo o pravilnem vpisu rodbinskih članov in imovin skem stanju, ter da si v slučaju opazitve pravočasno preskrbe dokazila o dns- Bčnih podatkih, katere je predložiti mestnemu vojaškemu uradu ali pa rekru-komrsijt da popravi rekrutne spiske. / Mladeniče, (d bivajo v inozemstvu sli izven mestne občine, je svojce« obvestiti o reknstovanju, da se nad njimi ne u dejstvi določilo člena 11. In 12. zakona o ustrojstvu vojske, ki se glasi: n dasi tt. Kdor se odtegne službi v kadru m se izsledi do 31. leta. služi t kadru tri leta, neglede na rodbnsko stanje, in poleg toga se mu podaljša služba v vseh pozivih zm dobo, ki jo je zamudil. Sorodniki plačujejo v tem slo« čaju od 21. leta mladeniča, dokler se mladenič ne prijavi sam ali pa izsledi, vojnico (vojaSko takso) In druge davke " .,Člen tt. Svojce, ki prikrivajo rekrutovanjo podvrženega mladeniča in ga pravočasno ne prijavijo za rekrutovanje ali v slučaju potrditve ne odpošljejo v vojftSko službo v kadru, kaznuje divizijska komanda na globo od 100 do 300 dinarjev v korist vojnega ministrstva, v slučaju neizterljivosti globe pa z zapo* ram do 30 dni, katerega je takoj nastopiti/* Mladeničem pristojnim v inozemstvo je takoj ali pa vsaj v štirih mesecih od današnjega dne predložiti uradne listine, ki potrjujejo inozemsko pristojnost Dnevi rekrutovanja se objavijo pozneje. Radi zabeležbe in popolnitve rekrutnih spiskov je vsem v LJubljano pristojnim in vsem v Ljubljani rojenim, izven Ljubljane pristojnim, leta 1899 in 1900 rojenim mladeničem brez izjeme in neglede na to, ali so že služIli pri vojakih ali ne, in neglede na to, če danes služijo pri vojakih, osebno ali pa po svojdb agUstu po nastopnem redu v mestnem vojaškem uradu v „Mestnem domu", in sictf * t.) Ban II. labmnrl« tSIO rojstni letnik 18H; a) od 9. do It. ure začetne črke Idol; *) od 11 do IS ure začetne črke N do Z. domačih, v Ljubljano pfistojoit) mladeničev. t) Wmm 14. tefersarja t9» rojstni letnik IS** o) od t. do II- ure začetne Črke 1 do M; b) od 11. do II. ure začetne črke H do 2 tojih, v Ljubljani rojenih in izven LiubMane pristanih mladeničev. S.} Bm ti. learmarta tata rojstni letnik 1900; o) od i. do 11. ure začetne črke A do H; a) od 11. do It. ore začetne črke II do t, domaČih, v Ljubljano pristojnih mladeničev. 4.) »me as. sataaaaajjaj lftO rojstni letnik l tet; al od t do 11. are začetne črke k do H; M od 11. do IS. ure začetne črne K do Ž. tujih, v LJubljani rojenih In laven Ljubljane pilstojnih mladeničev. Zalaziti se je osebno; le težko bolne, U LJubljane odsotne in pri vojaku sluteče mladeniče smejo zgUsirJ so- K zglasttvi Je prinesti s seboj; a) fofsttl Hat; i) poročila župnih uradov iz rojstne matice, na posebno tiskovino, kf as Je iiiansir dostavila vsem župnim uradom t A Izkaz o rtepostednem davku skupne rodbine, kf se dobi pri davčnem urada za mesto Ljubljano; A potrdilo o nesposobnosti moekfb svojcev zrn pridobttek, zlasti onim, ki ftflelctnjejo na kako vojno olajšavo. Meg tega Je prisesti: a| obveaancass, ki so ie služili pri vojskili. volafte Ustme; a> diskom, aadoje šolsko spricevsJo aU pesrdOo ravnatasjatsa o obiakovanjs Srb s) isjazsaacess, takasao o asozjeasakafn drzavHsaatva. Kdor prezre, zamudi aH namenoma ofmsttsgtesitftv, zadenejo nJega ni ajegove svojce zgorel navedene peetedtce zakona o ostrojstvu vojske, poleg tega pa bo iaostale zgledovala pottdja H Jih s sila prtveSt I afJnllvL Mestni inaaviartrat IliitolimiltK dae 11 ssbfturji lttX Štev. 43. »SLOVENSKI NAROD«, ftec 23. fcbnurja IMO. Stran 7. Specialna rubrika. Avstrijska trgovina in industrija. M. DBfctt Hnchf. a. fl. DoaL I«nl Wl Trgovci, noliupovnlci! Kdor hoče ceno, dobro in iz zanesljivega vira nakupovati prvovrstno blago, komur je na polteni, solidni, hitri in zanesljivi postrežbi, naj se s polnim zaupanjem obrne na mojo firmo. Stilna velika zaloga vseh kemičnih predmetov n. pr«: jedai natrosi vftigaiico, bakreni vltrSoi, vanilfa, galun, irsplo, je^ibova k* slina, parafin, pjorsZzi YOae!fy c**resinr smola, £i2mijevliia itd., Milni \\m\ii\\ Wm l M!Mm i. THefra 19.270. Tsl«r: Air. Jrisdost. tafico*". 26614 Jalta 3 Baniagarton &Sdhno Vereinfgte Papieruarenfabriken Kommanditgesellschaft, IVienVII. Seidengasse 42. tisterM tnxu lisnato r-rt-T. liK&jfe knatt »RTLHS.VtfERKE" Wien Vlf. Neustittgasse 66 dobavljajo straje za čevlje vseh vrst in za mali in veliki obrat in vse potrebščine za izd^-l iovanje obnval. 286401 iBbHttiJflB " najboljše in nai* leoše nadomestil0 za tičiHke. Zahtevajte ponudbe tudi za drugo hišno in kahlfijsko orodje. J. Altkorn&BrsH der Wisn VII. ifenfear.gi«« Kr. 31. Prodala se s* m o predprodajalcem. Prav izplafliv predmet I Bdnsa > diaame, napeljevaini in elektro-" tehn. instalacijski materija! dobav-j Ija z zaloge :l Rln tate §. m. i l WfeG VII. Nenbacgasse Nr. 3S. Brzojavni naslov- Aggregator Wien, Telefon št. 31—2 - 23. IOT Ventilatorji, exhaustori, kompletne naprave za vse namene industrije, kovaška ognjišča, pločevinaste cevovode dobavlja ceno C/klojj gescllschafi m. b. #. Marienberg ti. Weiss Wicn IX.. Bohzmanngasse 22. Specijalna ponudba. Takoj dobavno blago: orodje, betonsko železo, plosko železo, pločevina, jeklo, iičnlki, vijaki itd. Hišni »a kuhinjsko orodje, stroji za meso, izo lirne steklenice, porcelanina, kovinski blago, usnjata galanterija in igrače, lesovine, pocinkane vedrice za vodo, sadni stiskalnice, cmajlna posoda, steklene šipe Josef Sobecki lscwcrke Wien Vf. MariabMerstrasse 106. 2. Stiege Telefoo 189/6 Tel Adr. isovcrkc. TABU TUBES-ET-PAPIERr ' A - CIGARETTES * USINES: \V/IEN'SZC Konstant i n gasse 2' 8 MpcnMiid. DrahUndostrie Ferd. Jergitsch sume fcVien (Dima!) Frladrlchstrasse fraz, (Gradac), Klagerrfuri (Celovec) *■•*_ a pletenine telesi Sita. Železno pohištvo. Katalog SHS gratis. 28641 F.Werthe;j7i&Comp*9AtG, IVleti IV., Loulsengasse 6, Budaaest V!., Lehelutca 12. Osebna, tovorna in dvigala za jedila ;n akte vseh obratnih vrst Dvigala za prevažanje oseb (Paterr.osteraufzGge) po preizkušenem sistemu. Žerjavi (gra- i niki) vseh vrst. 28642 jLfUttnaai &Wi« XX OriaifBterstrasse 75. H. nattmaan Je Comp. Presshtft-Ind »stri e a. O. Buda pest VB, Kerepesi Ut 46. Dobavitelji za: kompletne naprave s stisnjenim zrakom 2a rudnike kamenolome, tvornice, ladjedelnice* Kompresorji. Črpalke vakuum. Parni stroji, Cev* velika zaloga, Črpal-ke kratkodobnt dobavni termini. Armarture. Ugodne cene! 28298 ! Ellraolori in Oni vceh rclife osti in napetosti. j J FrSnkel WIea I., ftathatisstr. 1. Došlo je 10 vrst najrazličnejšega marmorja iz Italije. Na ogled vabi ljubljanski kamnosek Alojzij Vodnik, ttoleg flaraega kolodvora« [mm iiimnim mmu dobro izurjenega proti dobri pMči isčerr Kari Hlopie, Ljobl aoa, Dunajska ces. 6. Večja množina štedilnikov e naprodaj. Poizve se: Jeranova ul. ftevHlca It ______________________10424 ,Ek©noai" Sodo a alica 3. 1283 Men iftito f^%r^ dj 16 let staro, zmo?no tudi nemščine Anton Oflrin, Novo me slo. 1334 Ontti wM ia wM Mi ) ohranjeno, se takoj kupi. Ponud-ceno na fotografa Hibser, Ljubljana, zonev trg 7. 1266 STiillagliii I.T" •vanjem se takoj da v zakup v ^njgradcu. Glavni trg 3. nasproti i. Naslov v upravnlštvu. 1272 :ni;aovedio9 veščega slovanskega mšk. jezika, išče tukajšnja vele-ina. Ponudbe z navedbo plače na /o Slovenskega Naroda. 1359 -reda se vin postelj, 4 umivaloe mizice, 4 e omarice ter nekaj lavorjev, ved-in vrčev ter nekaj ođei (deU) in ,nic Kje, pove upravniStvo Slov. da. 1326 ompanjon šče za agenturo in komisijsko trgo-> s kapitalom 10.000 do 20.000 K udbe na epravništvo Slovenskega oda pod .Agentnra I3t9". I vi «w luzbe isce iemik jorist v prvi vrsti izven Mjane Naredil je prvi državni iz-in je vpisan v sedmem semestru lične fakultete. Na Dunaju je do-! na višji trgovski Soli abiturlentski '- Ponudbe na uprav. Slovenskega da pod .Akademik 1321*. 1321 Samo ibog starosti ae prodaje dobra ldača pgovina Osovite robe 30 godim u jednoj ^:i. Nalazi se n Jajce (Bosna) miesto >ke fabrike Vz trgovinu se prodaje jeo namještaj dučana ev. i kuCa na c-aom spiatu. Imade velike podrume, Tieaze a ftto M.d. Upitati kod tvrdke -?elf Sarajevo« ^.l36 iiipiiai prometnem kraju v Celiu. pi pravna ?osti no ali kavarn«, 3 I p* lokali. Inja, Klet, pralna kuhinja io 7 aro- -tgnovan?ktri rrosiorov s pllnovo • etljavo in vodovodom In a pritl- 3 ni ter 570 m* vita, se pod zelo dr mi rogo i takoj proda. Ponudbe i r«v si«»v. Naroda pod; »EaaeaaV «^faa baU ISU" ***• fa(ić*\£ &±m sigurno 3- /i do 4 H P sJ^aOi^avr močen, 220 voltov istoimenski tok e kupi. Ponudbe na: To-»a no za čreslOflao v Majšpergu, pošta Ptujska gora. 1249 izvrstno milo znamka, Zlatorog in Srna, pšenične otrobi in krmilno moko prodaja na debelo f.Skerfst. Gornja Radgona.1288 Pil i li u lipe, sve vrste nudi trgovina Bra£a Zu»ana9 Beograd« Kralja Petra 57. 1285 Kavkaštu) szieko izdelan no pristni kavkaski meioći se dobiva v slaSGfsr-ni Eržen, Kongresni trg 19. Mwb lil, vila ali majtino nAKtrina pad-ieijE nožneslisofciiiLM sehnol. Ponudqe na Anonaii zavod D. Beseljak Ljubljana, Cankarjevo nabr, 5. 1137 Fotografski pomočnik dober retušer za negativ in pozitiv, kl je zmožen tuđi. v posnetku, se takoj sprejme. Jstotam se sprejme tudi učenec s primemo Šolsko izobrazbo. Ponudbe na Fotograf. Umet zarod Fmjo Orabieti Ljubljana. 1119 Nramni sodi zrn pivo v najboljšem stanju, v velikosti 36 do 68 hi, 63 komadov s skupno vsebino okoli 3r00 hI, se naloženi na gornje-avstrijski železniški postaj«, takoj prode io Več pove %. Vraee liter, xa» lega piva ¥ Ljnaljan l, 8i*ka. 1204 36 lil bargundca m lastni pridelek, proda mestna občina Ormož na javni dražbi dne 22. tega meseca ob 11* uri v Ormožu. Pojasnila daje obč. arad Ormož. Mit psiHiH m več drugih poatopfj, v katerih ae ie nahajala tudi Več let aelo dobra vinska veletrgovina, v kleteh nahaja te tudlia več 100 hI posode, leži v večjem iadu-strijalnem kraja poleg južne železnice. ae zamenja a posestvom onkraj jalae dcmnrkac jske linije. Nataečoefaa ee-iasnlla dala is t>niaxaosU Fina OaT^f^i I Kupif o se dvokolesa, rabljena, I tudi pokvarjena, šivalni in pisalni stroji, motorji, avtomobili. Trgovina z raznimi stroji. Ljubljana, Stati trg St. 28. 1181 NaproeSai Is Mm UHenoHila 25 KS. 12 atm., *e v obratu Več pove Jože čretnik. stavbenik mHnov, $t Jor ob jažai železnici. 1130 Art. lastniki. Zamenjava meblovano sobo v bluini topničarske vojaSnice (Linhartova ulica) za ravnotnko v sredini mesta s prvim marcem. Pismene ponudbe na »Tehnika* na C ni verza, Dež. dvorec, Ljubljana. 1327 Ša dobro obrani ena, lepa kompletna skalna toba se radi pomajkanja prostora proda. Istota n; je tudi na ogled krojaški Si valni stro i. Poizve se na Sv. Jakoba nabrežja 5t S 1312 Kupim JO- IS vsajoaejv aaarakovlh la je l0¥lh iaganle od 12 do 40 mm močnih. Ponudbe z navedbo cene fco vagon nakladalne nostaje pod: .Žafraatce 1309" na uprav. Slovenskega Naroda. 1309 OHa kuhinja (kantina) ea takoj odda solidni osebi v pivovarni »Union«, Sp. Šiška. Glede natančnejših dogovorov naj se interesenti nemudoma zglase od 5. do 6. ure zvečer pri vratarju Istotam. Stanovanje v tovarni brezplačno. 1322 Za gostilničarje! Proda se kredenčna omara, nekaj stolov in podolgovata kuhinjska miza ter odda v najem BOaftlntearaka konca alf a. Poizve se Vodnikov tra a, I. nadair. levo. 1243 Opravnik CdisponenO talajSa moč, popolnoma zmoiea hrvat« skega to nemškega jezika, se iiče za takoj nji vstop. Prednost imajo oni v mlinarski ali litnl stroki. Natančne ponudbe z navedbo plačo aa Djačboratki n«a as vafjke C *» »jakava, Siasesajs. 1265 fiti-kiriiifti znat M#Of>IJNOvf(njf Min« Vaida Ka« fartarf i« slia 17. Izdeluje v fotokeramičnem zavoda: fbat-grafijte slike aa aorcelaaa, sjekla ia ke •iai v eneai tenu m v nerve«, •aaafse priporočajo ts*»fraftta na pensatao sa ■tgrabas aaesssa ke Izdeluje v fotograf akeni strljtia: &k% ei ar^trrt A §š u«jh Izdelana no attkfeinaenauaefli aa* Čhu ai^W aa^faa^liiaB^ **&■ Prodafam "afS St|A7#| jsiifj v originalnih zabojih po VSta jClLa 14-10 komadov po K 150 komad. — Ponudbe na En. Sapaac v Ragatci, (Slav. Štajerska). 544 Zaloga poh:štva in tapetniška delavnica : BRATA SEVER: Ljubljana. Gosposvetska cesta (KarizeJ) priporoča vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Vabimo na ogled. Vinara Fraa Jdnat. teb. Mit. priporoča pristna rdaOa Is hele viaa po ugodni dnevni ceni 511 Beli) deske In trame iz mehkega in trdega lesa kupi po naivišji ceni vsako množino dru*ba Iaaaez v t\tabljaa!v drenov trg 10. 1333 IfioStt kakor lekoraaMle, taotorfa na aH« In bencin, mHne In Sage kupuje ;: I. Krainc, ZagrA, IW5M Z. Prosim za popis io ceno blaga, H22 Piiii nakup 100 met. Mannesruannovih cevi 50 mm, 100 nnlverrslrrlh čebelnlh napajalnih aparatov, 300 pollitrskiti steklenic (Feld-flaschen\ 100 smeti sme, 1 acetilenski aparat, kompleten za 25—30 plamenov, posteljni vstavki s pondnkano žicaste pletf^ino. Vprašanja na; Frltz Boxbaa« mer, Barsvlje. 121] r---------------------------1--------------------- Sladna kava I. jugoslovanska tovarna slad- aa etadUka, flajeartja, priporoči Izdatek v zavitkih po 200 H 500 g v oiiginalnih zabojih po 50 kg netto, po najnižji ceni. franko vsaka zeleznalka postaja. JovoGigovič aan^v^d Sm^b a^^^^asa^M aaw Hmmr Lsbba Knp£*a hrastove, P^m szoreknve !n bnko-i*s>'e^* se htede za zaaao. Po-nndbe s cenona iinslov: Ivan Siika, tovarna viarketOT !n paraa žaga, Ljabljanatf Metelkova ollea at 4a. ion rabljena, kupuje j. goreč, Ljubljana, Gosposvetska cesta 14. Prva jugoslovanska zlatarska delavnica aVlofztj Fncke Selenburgova nI. jem staro L lato ii srebro sjih cenaJi, priporočam veliko zalogo z!atnine, t rebrn ine, ur, briijantov i. t. d. vsa popravila in nova dela se izvršujejo v lastni delavnici točno in solidno. 7928 in loHniilta pisarna inženir dr. Miroslav Kasa! oblastveno poverieni stavbeni inženir. Ljubljana, Hilserjeva nI it. T. Specijalno stavbeno podjetje za betonske, železobetoaske ia vodae zgradbe. Izraba vodnik sil. Prevzema v izvršitev vse stavbe stav-beno-inženirske stroke m izvršitev vseh tozadevnih načrtov. Zastopstvo strank v tehniških zadevah. Nasveti itd. 1066 „NADA tvornica dvopeka Neumann i. dr. Zagreb. Proizvadjat Kekse, biskvit, dvopek I ramo pecivo za čaj. Zastopnik za Kranjsko aUa Ježek Ljubljana, Stritarjeva ul. 7. aoo V uz* Jože CretniK start, podieijt za aOM in ^Haiaaaainaaaa^^lS f St aaV aL> fesi- ilb SMnfSeteV ars. sva wm a^^ ^^w^ a^HMfi ser lovca za revir Jelovca. Mlad, nekoliko izvež-ban. Plača po dogovoru, stanovanje ia hrana v niši. Hiba €erie. lotelir Bled. 1314 ------------- .....— ,. ., , mmi : tri rodbine: skupno ISčcjo stanovanje, obstoječe iz 6 — 7 sob, huhinje, kopalne sobe, z vsemi pritiklinami ter električno razsvetljavo v mestu ali na peraferijl Ljubljane, za ta* koj aH pozneje. Oskrba s kurjavo in posebna nagrada osebi, kf stanovanje okrbi, zagotovljena. Sporočila se prosijo ped .Kirjava* ta asonftno akapadloifo A. MITEllMJBILJIli 06* Zongrtsnl trg 3. : Prima KosansKe: :::: slive :::: ▼ labojlh pa D Uagr. Kava OoJ Čokolada Bonbona* Kakao Kovni p ridate k Konjak Rum LikerjI Santponjoe Kamlano vina Mandelnl Roslno Diaava Porndlatnllf! ■M Jos.fii.LjiiaBi RazpoSlIja po celem kraljestvu od 5 kg naprej poštnine prosto. ae Bal aa aal ■■ aa B I ■> asf aa I1 na na na na ^3 na nana na na na na na ■a a na na pn na naaa na saj na na na- 8 I 8 I aar^ ■■■ B B 8 B B nana 11 anan aaf B B B anani' Plrelli Mkhelin Goodrich ŠOT dobavlja takoj "asa, J. Oorec, ijMjffl. Stran 8« JH-OVEK8KI NAftOO«9 tet tt. ttflMtj* tS*>. itev. 48. Glavnic« i 200,000.000 kron. Milna tafim onb b Ihih i *liIjitljn. Pnitrttw ■!!— itov. 1% v iMt—i pMalopJo. Pazarvot okrog 150,000.000 kron. Prodal* in aakap aaaaaoaaaP »aptoi««! »MOM —OHOJ apni« ta Mkrta i,|Mei i mta, i-mlaMa Mtadrik efektov; HM*nli (tafe-Depotits) pod lutala zaklepov straak; kratiti in pr«*»|Mri TMfce vrate; !■>««• ta —h—t fk; ■afcartia ta InataeUa m tm »trta t» te tmurnim paesaalaa fcreSltaa pl— t »prej« Stavnih vlofl aa fcnližlce ta tekoa rtCaa Ltl Prodaja strojev 1250 Tučno iz zaloge Provozna parna lokomobila £** Buckau 1900 bi eztiibrvega stanja 10 At. 15/2 4 HP, J-0.000 Jneos'ov.K 2 tiamfonuatina z milili Mm. «rfr "h.;8-.^ £.& 5200/125 voltov, 50 Pcr. 70 in 50 K. V. A., 32.000 in 25.000 jugoslov. K. rjavi: O Co., Ges. m. b. H. Mm IX., LttbHchaass«. Ustanovljeno tm Skaboform se zopet dobiva! Proti srbenju, svrabu, lišajem, nečistostim kože zahtevajte v naj-bližnji lekarni preizkušeno in zdravniško priporočeno ^ &r. f leseha originalno Skaba/ormovo mazilo« Ne maže, ne pušča barve, brez duba. Po vteranju puder „Skaboform. Dobiva se po vseh lekarnah. Generalna zaloga za Ljubljano in okolico JN£1 l^«^**c3l JSotut««iLtl«: fe-----— „pri Zlatem jelenu" IV* Marijin trg. —------ Bez konkurencije?V^^2^ Bez konkurencije! JUGOSIAVENSKA INDUSTRIJA PAPIRA telef. Bft. s*33 GU5TAV SELSGMANN telef br. e-3S Brzojavi:Jip*NiKoi;čeva 3. ZAGREB NiKoiičeva ul. 3. IHajcenaiš? dobava In bogato skiadlsee: raznih vrsi papirja kakor: tiskovnega, risalnega, koncertne^, dokumentnega, konceatnaga belega Iti papirnatih prtov, papirja za polica (iteteže) trgovskih ta kane omotov, map. Ireszt hi ostalega v to stroko spada-jočega blaga, i—a 11 ■■■^■■i ■ ■■■■ i i—^■^^■■^■———^——^M^^ mmri mm/ l^iS^IP^ -— -^aapnSaa^^^ _______^^f *7 ■ i mm/ ^9tBF^ ^ov/Sp^^^^ •^aVaSUal 1&^ t G. F. Jurasek v&laievalec klavirjev in trgovec i glasbili i IMi. Mra t H 0. Prva luaoelovaarfca Ipaitlsaas tvrcJka sa vejlaiovavajo hi po- pvsNfisp ssas^šMS* Hotete obdržati svojo lepoto? Hočete imeti kakor baržun mehko kožo? Nočete soln&iih peg, mozoljev in ogrcev? Uporabljajte FeSerjero ora»o Hea ebrazae, kefa obrarajače aomadsT 0a€n- dovacl bodetet Zavidati! 1 levček • K. it. HI. BMtaejee trste 0 K. I ton Feflerjcrs valflsejle anjaelatee nna IS K. Hočete imeti lepe, zdrave lase ? smeje* ooteada xa rut las flvseie bofoe maci Zapreci prhaj, preraao oelveaje. Zabravi aleiol l loaeetK 6, it m. I I. I tema me/ae temo mila za eniravie flavt 7 K. Seansa 1 K. Mazilo za krte 1 K 80 ?la. ta *•**. Mučijo Vas kuna ofesa? Feilerjev pran LarbtorteJ eMtt ačraivje brez boleem, Mtrt (■ zaaedjrvo! Isvcafl ItJJcr! rTeseae trde kade! Mata tkattjtea S I M t, vdika ikatlja SKllrlt. Želite Se kaj? HSS £ stflje ffoteedjike tada> 1 ikatlja S K. retler)cr asipareipraiek proti »Mevju l ikatija t K. PcOcrjef meatotet MoJk zoper flart- m zaboboi l iiatljica S * 50 Tir. FeaerlOJ Etza flaid 6 drojaarlk ali 2 »eHM ste-' kteotcl specialni 24 K. Najbolj« parrom z najfiteta« dakoo '•481 naprej. Majfraejil maaooader Br. Kafer, bel, raza ta romea. 1 tettka ikatlja 11 K. Mačaa Piaacafta e stakteakak pa 0 h 10 K. Oa*t ta aoitahaa paaabcj a aajceaeje. EUGEN V. FELLER Stublca Oonia, Iliatrg it. 238. Hrvatska. ________________________________ Tovarn« Jos. Reich Uubliara. MiansU ntsip A. Podružnica: Sriwbaiiaii al 3 PoolndUca v Marlkara t-3 aoopaaata vUlco Atov. 3S. »-• f^atoamaVomMtaaVai vsakovrstno -• Ooalrcl ......bugo. aaoamooaaoai^B^aoaaBB Kemilno čisti obleke. ^%m±mim± domače perilo (po-rBi" šlje ponie na dom> S«etl9Bka S2SZas ELEKTROMATERIJAL Iaailf tel tonava lsaipa, feataMaa Uaiao, kaol tltaaa | VVALTER.WumfamjLtaimtmfaHI I A. ARHAR in drug podjetje elektroteho naprav in popravil izvršuje elektrotehnične naprave kakor tudi izvršuje popravila in rekonstrukcije po najnižjih cenah. —• Začasno Casta a Mestni log it- Mf Trnova, Lfutolfana. 1032 ■a ■•! a 1 ivi v Celovcu, obs oječl iz enega odnosno llfU llillllll hlfll dveh "9^tropfj; v eni teh se nahaja 11 II II II || I l|f I lili I »atavraciia s celo gostilniško opravo IIIII V UI HI II lil >n Posodo, s keslii&čen. senčnatim vrli B U 11111111 lili totn in vrtom M zdenjad, velikimi ■■V ■ «»■■■■■ BMOi.oVai kletmi m hlevi z električno razsvetljavo pripravno tudi z* kako trgovino ali obrt — se z i menjati v Jugoslaviji najraje v Ljubljani. Celju aH Matfbora event tudi z večjim posestvom n* defeU v tem okolišu. Ponudbe na upravništvo Slov. Naroda pod 8if