l)5T Zfl 5REDMJ£S0lr 5K0 DUflSTUO. URE JU JE DR.flMIBRKftIH LETMIK l?C. Zn L. 19,6/i/ ŠT. 7. IX. LETNIK MENTOR 1916/17. ZVEZEK 7. VSEBINA: France Bevk: Tatič. (Konec)........................ Prof.Fr. Omerza: Homerjeva Iliada. VIII. (Dalje) . . 132 Prof. Fr. Pengov: Med pomorščaki...............136 Fr. Omerza: Epigram. (Konec) ..................... Dr. Iv. Pregelj: Dve legendi....................... Dr. Iv. Pregelj: Književni pomenki. (Dalje)......152 Drobiž: Abiturijent Gabrijel Lukec. — Geografske drobtine: Dijaki napravili daljnogled. »Fram« — muzejska ladja. Ruski vpliv na Japonskem. Egiptske cigarete. Niagara. Tri grame radija. Rožno olje v Bolgariji. — Zgodovinske anekdote: Dvorni svetnik Witte. NemSki pesnik Gleim. Kako si je Scribe rešil življenje. Z zlatom tlakovana cesta. Mozart. Igralec Suett) Izhaja v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano prvega dne v mesecu in stane za dijake 2 K, za druge naročnike 4 K na leto. Tlak »Katoliške tl »karn e« ▼ Ljubljani. Odgovorni laatnlk Alofzij Market. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMIIIIIIIIIIIMIIIIIIMIMIIIIIIIIIIIIIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllllllillllJlIllllJJIIIIIflllllllllllllflllllIKdJIlllllllllllflJIflllllllllllllllllfllfllllllflllfIfl Letnik IX. 191617. Štev. 7. iiiiiiiiiiniiiiunimiiniti France Bevk: Tatič. IX. Samo enkrat sem pisal skrivaj domov. Potem nič več, tudi drugače ne. Saj nisem imel kaj pisati, ničesar več razodeti, ko sem se ogibal misli na dom. Bežal sem pred njo. Nastopilo je eno najtežjih poglavij mojega življenja, ko sem planil iz tira v skrajnost in se nisem mogel več zavedeti. Ne vem, ali je v moji naravi to, da sem tako miren, tako plah, dokler stojim v normalnem tiru življenja, ki ga narekujeta vest in razum, a ko planem iz njega, tedaj. .. Ali so vsi ljudje taki? Smejal sem se, bil sem ponosen, odbijal sem vsako drugo misel dokler se nisem vrnil in postal to, kar sem. Ko sem padel iz tira v skrajnost, se je Josi začudil, zaskrbelo ga je. Bil sem ves divji, omotičen, pijan, brez premisleka. Kaj se je moglo vršiti v meni! »Ne jemlji toliko! Zapazili bodo,« mi je dejal Josi. »Kaj mi mar! —« Pil sem in kadil, ob nedeljah večerjal; Papirje sem zagnal na polje. Dobil sem (Konec.) druščino; ti so mislili, da imam denar od očeta; Josi me je svaril, zabrisoval sled za menoj, rotil me radi neprevidnosti, da, blazne predrznosti. Kot bi hotel, da pride na dan, in želel to, sem delal. Kupil sem vrsto knjig s pisano naslovno sliko in celo nemški ilustrirani koledar. Parkrat sem jih zaklenil v kovčeg, nato jih pustil na mizi. Josi je sklenil ne več krasti, ker se je bal razkritja; sovražil me je, tepel. Jaz sem se smejal, tudi, če me je tepel, sem se smejal, ker sem vedel, zakaj tepe. Sklepa ni držal. Nekoč sem ga zasačil, ko je pil žganje, in pil sem še jaz, enkrat skoraj do pijanosti. Rekel sem, da sem bolan, in šel v izbo. Tega trenutka se spominjam s sramom. Ko sem nekega večera mislil na dom, sem glasno jokal ob oknu. Bil sem zrušen, zrušen. Vedel sem, da mora vse to pasti, skotaliti se, izginiti nekam, skopneti to divjanje spuščene notranjosti, stanje divje omame. V cerkev sem hodil, a molil sem samo parkrat v težkih trenutkih, a takrat sem molil iz srca, goreče. Pri delu me je motila raztresenost, ki se je stopnjevala do bolesti. Bil sem trd za vse, brezbrižen za vse, odveč . .. Na mizo sem nagrmadil knjig, v kovčeg predmetov. Smejal sem se v svoji notranjosti. Knjige so gledale zasmehovaje z mizice: Ali ne spoznate? Ali ne uvidite? Naenkrat pa so knjige izginile, samo par jih je še ostalo. Josi se je tistikrat jokal — jaz pa sem se prvi hip smejal, potem se je pa obraz zresnil tudi meni. Josi je videl knjige v gospodovi sobi, ko je pometal. Nihče ni črhnil o tem, le pogled gospenji se je časih čuda dolgo pasel na najinih obrazih. Privadila sva se misli in se smejala oba. Kmalu tiste dni je dejal gospod: »Ne zaklepajta se čez noč! Če bi gorelo, kdo bi vaju sklical?« — »Ne zakleni!« sem dejal zvečer Josiju. »Ali hočeš, da ti čez noč žepe preiščejo?« Pogledal sem ga široko in molčal. Neka neugodna bolečina mi je zašumela v glavi. Gospodovo vedenje je prešlo v nestrpno stanje, begal je in bliskal z očmi, mislil, kot da hoče nekaj izslediti, skoraj se ni ganil iz prodajalne, vstopal je naglo in tiho odpiral vrata. »Zakaj to?« »Vprašaš? Jaz vem . ..« Vedel sem tudi jaz, slutil sem — no, bilo mi je vseeno. Gospa je gledala še bolj osorno, bolj očitaje. X. Solnčnega nedeljskega popoldne v septembru sem šel k litanijam, Josi je ostal doma. Po litanijah se mi je pridružil znanec, bil je dijak. »Kam greš?« »Ne vem kam,« sem dejal. »Jaz grem. Dobil sem denar. — Glej, tam te kliče gospod.« Na vratih je resnično stal gospod v vsi svoji velikosti in me klical z odločno gesto. »Kaj more biti?« sem mislil in šel do njega. »Pojdi noter!« je dejal. Ko sem stopil v vežo, je zaklenil vrata. Potisnil me je v kuhinjo, kjer so bili ostali in porinil zapah. V hipu sem pogledal v obraz vsem in sunkoma me je spreletelo. Bili so vsi zelo resni, objokani; tudi gospodu se je kremžil obraz. Ob oknu je stal Josi; pobit in objokan je grizel nohte. Zasmilil se mi je skoraj. Gospodove matere, ki je bila prišla pred dnevi in nam večkrat pridigala, ni bilo v kuhinji; slonela pa je na vratih gospa in me gledala z objokanimi očmi skrajno zaničljivo. Hkrati sem spoznal položaj in poble-del, pričel nehote trepetati, dasi sem hotel ohraniti mirnost. K meni je stopil gospod, stisnil ustnice v komičen izraz, segnil z roko v gornji žep telovnika. V meni se je dvignil protest, a nisem dejal ničesar. Kri sem čutil v obrazu, vročino v licih. Hkrati sem se pomiril, stisnil pest in udušil vse, vse . . . Nekaj brezbrižno veselega je planilo v mene. Gospodov obraz je dobil svečano važen izraz, ko je otipal nekaj okroglega in privlekel na dan zrcalce — svečanost je izginila, zrcalce je položil na mizo. Dvignil sem roke, da bi mu ne bile v napotje — na ta način sem se hotel norčevati, dasi je vse gorelo v meni. »Smeje se, falot!« Gospa je spregovorila prva. Gospodova roka je nervozno stikala po žepih. Svinčnik, ostanek cigarete, nožič z dvema reziloma, svinčena plomba, kratka vrvica, žepni robci, par podobic iz pravljic, ki mi jih je dal agent za cikorijo — vse to je položil na mizo. Obstal je in me pogledal. Nato za po-vrstjo Josija in gospo. Jaz sem spustil roke ob sebi. Ničesar ni dobil. »Kam si skril, falot?« »Kaj?« sem vprašal. »Kaj?« je sikal razljučen. »Kaj? Tat si!« Gospa ga je mirila. »Slišiš! Ne dolži, ko nisi prepričan!« Pogledala je s pomenljivim pogledom Josija. »On me je izdal,« sem pomislil. Objela me je želja, da me samo ta dan še ne razkrijejo, samo ta dan ne . . . Postal bi pošten, priden ... da, da! Gospodova roka pa je še enkrat pretipala vse žepe, premehkala podlogo — nič! »Kaj iščete?« sem dejal. »Vprašuje me, falot,« se je obrnil do žene. »Ali ne veš bolje, nego jaz?« »Ne!« sem dejal drzno in odločno. »Denar! Kje imaš denar? Meni ukradeni denar?« »Denar?« Nisem nehal trepetati. Bil sem blizu nezavesti. Segel sem v žep, ki sem ga po zaslugi krojačevi imel zadaj na hlačah in potegnil denarnico iz njega. »Ali je to?« Hlastno jo je zgrabil in jo odprl, jo trepetaje izsul na mizo, da jo prešteje. Gospa je zajokala, jaz sem se naslonil na zid, nekaj se je pretrgalo v meni in padlo. Planil sem v krčevit jok, ki mi je hotel prsi raznesti —----------- Ko sem se umiril izmučen in omamljen, so viseli na meni zaničljivi pogledi, celo Josi me je meril enako čudno. Naslonjen na steno sem prekrižal roke in gledal izpod obrvi ves čas na vse. Tresel se nisem več. Gospod je stopal po ozki kuhinji, prijemal se za glavo, ponavljal venomer vsoti, ki ju je dobil. Gospa ga je mirila, prijemala za roko: »Pomiri se, pomiri se! Saj ni tako hudo!« »Na sodnijo ju dam. Tatova sta, lumpa!« Nato je jokala tudi gospa- »Koliko smo zaupali, štedili, računali!« »Življenje sta nama snedla! — Bog ve, koliko časa, na stotine, na tisoče . . . Jaz.vaju bom!« Stiskal je pesti in se bližal. Gospa je planila do njega. »Pomiri se! Bodi pameten!« Tisti hip je nekdo potrkal na vrata. Josi je odprl. Prikazala se je gospodova mati, ki se je bila zamudila v cerkvi, in obstala je, kot bi hotela presoditi položaj. Gospodov glas je postal mil, jokajoč: »Pomislite, mati — polna denarja sta bila!« Prekrižala je roke in zajokala s pogledom proti stropu. »Oh, saj sem slutila, saj sem vedela! . .. Tako sem molila, pa me je stiskalo v prsih . . . Vidva sta pogubljena! Zakaj sta kradla, ko je moj sin tako dober. — Ooo!« Gospod je stopil skozi vrata v mrak zaprte prodajalne in glasno je jokal. . . Nekaj čudnega je leglo ta trenutek na vse; tega nisem pričakoval, da bi jokal mož. »Ob tisočak sem — gotovo ob tisočak sem! Falota! Fa-lo-ta!« »Pomiri se!« je jokala tudi gospa. Jokali so vsi, mati in tudi Josi. Stara ženica je stisnila pesti in planila do naju: »Raztrgala bi vaju! .. . Kakšna žalost! Molita! Na vislice bosta prišla! ... Na vislice! — Vrani vaju bodo trgali! 0, še na vislice!« Dobila sva ukaz, da morava v sobo. Rada sva storila to; ozračje v kuhinji je bilo strašno. Prvi trenutek, ko sva bila sama, sva molčala. Josi je mislil, mislil. Meni se je zdelo vse logično in nikakor ne tako strašno, rajši veselo. Zdaj bo gospod spoznal, pričelo se bo novo življenje, — moje misli so bile utopija. »Zakaj si izdal?« »Kdo je izdal? Ti si izdal; ti si delal neumno! Ti si kriv, ti si kriv, da!« Molčal sem. Josiju se je skremžil obraz, metal je name očitke in se jokal. »Delal si, kot da so oni slepi. Če me spodijo, kam naj grem? Ti — si — kriv!... Kdor ne zna, naj ne krade! Veš — naj — ne — krade! ... Če naju dajo — sodniji — če naju — spo-dijo ...« Jokal je iz bojazni za sebe. Tudi meni je planila neprijetna misel v glavo. »Sodnija . .. spodijo ...« — No, ali bi potem več ne kradel, naenkrat postal pošten? Tudi zdaj bi ne kradel več, ne . .. sem preudarjal. Spomnil sem se očeta, matere. Ne bodo več silili: »Povej, povej!« Vedeli bodo vse, mati bo jokala, oče bo zamišljen, bratje in sestrice z odprtimi usti. .. Oblju- bil sem jim prinesti kolačev. Ali so to kolači? Ne, ne! »Ne bodo spodili! Nimajo pravice!« Pa sem vedel, da imajo pravico, spoditi tatu, da je to že v krvi rodu, da tu ni govora o poboljšanju. Začelo se je zasliševanje, izpraševanje vseh podrobnosti, zavijanje faktov, rovanje po možganih in srcu. Hoteli so to, česar ni bilo, z doslednostjo so hoteli znati, kar se ni dogodilo, izsiliti, da bi pripoznala laž. Gospod je bil prepričan, da je dobil pri meni premalo, mnogo premalo, da, smešno vsotico, ki nima pomena. »Kje je ostali denar?« »Kakšen denar? Nimava drugega denarja. Vse ste dobili, popolnoma vse, do zadnjega vinarja.« »Ni res! . . . Delala sta na veliko. Stara ptička!« Pretaknil je vse kote, pogledal v vsako špranjo, odprl slednjo škatlo. »Nekje ga imata. Ne tajita!« Zblazneti nama je bilo. »Nimava, res nimava!« »Povejta, sicer vaju naznanim, da, naznanim! Če povesta, se vama ni bati!« Ne, midva nisva mogla povedati, ko ni bilo res. In potem zopet: Kdaj? Kako? Koliko? Zakaj? Odgovarjala sva na vse, jecljaje, po resnici. Ni bilo dosti. Vedno: »Ali nisi vzel več?« — »Ali nisi vzel dvakrat zaporedoma po toliko?« — »Ali nisi porabil večje vsote?« — »Ali nisi pričel jemati prej?« — O meni je trdil z gotovostjo, da sem pričel krasti takoj prvi dan. »Ali sta denar odpošiljala? Vprašal bom na pošti... Ali je bilo pet sto goldinarjev?« Obstrmela sva, Josi je jokal. Gospod je razgrebel celo stari pepel v najini peči, preiskal blazino. Nič, nič! Tisto nedeljo sva dobila kavo in večerjo. XI. Gospod me je poklical v podstrešno sobico, urezal zelo domač, prijazen obraz in mi dejal: 'Povej vse, nič se ti ne bo zgodilo.« Povedal sem o sebi vse, popolnoma vse, skoraj do zadnje pičice vse iz spomina. Le notranjih vzrokov nisem mogel in nisem znal povedati. Gospod mi ni verjel. »Ne! Več je bilo! Recimo: sto goldinarjev.« Jaz sem se rotil, prisegal do obupnosti, gospodu se je nategnil obraz. »Če nočeš povedati o sebi, povej o Jo-siju. Koliko je jemal, kam je deval denar?« Povedal sem sicer to, kar sem vedel, pa to je bilo še manj, kot je povedal Josi. »Ni res! Kaj se bojiš? Njega itak spodimo.« Obvladala me je neka misel, da sem zajokal: »Ne pišite očetu! Saj ne bom — nikdar več — kradel Samo ne — pisati saj bom vse povrnil sam ...« »Bomo videli,« je stiskal ustnice v čuden izraz. V kuhinji me je izpraševala gospa o vsem, tiho, natančno; celo hvalila me je, obetala, da ostanem, rekla, da sem bil samo zapeljan itd. Kaj sem mogel povedati? Nič! Nič! Česar človek nima, ne more izdati! Tudi Josi je izginil z gospodom iz prodajalne. Ko se je vrnil, mi je umikal pogled. Poklican sem bil zopet jaz. »Nekoč si ukradel cekin, dvajsetkron-ski cekin. Ali jih nisi morda ukradel več?« Res sem bil nekoč ukradel cekin in ga drugi dan položil nazaj v predal. Josi je vedel za to. Strašno me je bičal z besedami, zahteval priznanje. Blazna misel me je popadla, da bi se zlagal: tisočak sem zakopal. Oddahnil bi se. ,A kje je prostor, kjer je zakopan tisočak?' — .Tega pa ne vem, ne, tega pa ne vem!' Josija sem se ogibal, ker sem se ga bal, ker se me je ogibal tudi on . .. Ali ni padel na kolena, jokal, rotil se, lagal? On je povedal o cekinu, ki je bil vrnjen, o tem in o onem ... Ko je prišla Josijeva mati, so se zaprli v kuhinjo. Zaslišal sem krik, kot bi bil koga ubodel, nato zategnjen, mil jok ... Planil sem v kot in zatisnil ušesa .. . Moja mati! Moja mati! Ko sem se umiril, nisem slišal več joka, ampak glasno govorjenje gospoda, pritrjujoči glas gospe, stokanje Josija in tožeč glas njegove matere. Vsi ti glasovi so se tepli v čudni disonanci med seboj. Le nazadnje sem razločil glas Josijev. »Ne, toliko ni bilo! — Mati ne podpišite!« »Sedemdeset goldinarjev v obrokih, če hočete in pri nas jemati blago! Zadnji pogoj — ali izročim vso stvar sodniji!« Potem je bilo vse tiho. Ko je Josijeva mati stopila v prodajalno, je pogledala žalostno, tožno. »Kaj sta mislila? Kaj sta mislila?« »Sicer je ta bolj pokvarjen, mnogo bolj, da!« je pokazal gospod name. ,Josi ostane,' mi je šinilo v glavo. Jaz sploh nisem vedel, kaj nameravajo storili z menoj. ,Ali so mi odpustili in osta nem brez vsake nadaljnje besede tu? Saj vedo, da bom pošten, to je tako logično in brez vsakega dvoma.' Veselil sem se v srcu. ,Morda pa so pisali očetu? To bi bilo grozno. Kaj mu bom dejal? Kaj? Kaj je storila mati? Ali so pisali brez moje vednosti?1 Vprašal sem Josija, dejal je, da ne ve, če so pisali. Potekel je dan, potekel drugi. Moja negotovost se je ustalila v skoraj trdno prepričanje, da ostanem, da so spoznali mojo notranjo misel in se ravnajo po nji. Zdelo se mi je, da je vzšlo novo solnce, da je pomlad. Bil sem vesel. Prišel je solnčni praznik, nihče več se ni menil o tem. Popoldne smo šli na izprehod v okoliško vas. Prvo listje je kazalo rumeno barvo v septembrskem solncu, drhtelo v vetru. V globini je šumela reka in prala bele skale. Pastirji so se zaganjali na travniku čez skakalnico. V gostilni so nam dali jesti in piti sladkega mošta. Gospoda je bila v drugi sobi 'n je prepevala . .. Ko smo se vračali do-mov, je sijala luna, pod nebom in čez zemljo je ležala mehka koprena, trepetajoča kot bi bila živa. Veter je zgibal srebro na vejah .. . Zavriskal bi bil, da ne bi se bal, da se pretrga tenka in mehka koprena. Ko sva sedela z Josijem v sobi in mislila, sem dejal: »Kako lepo je bilo!« »Lepo,« je dejal Josi. Potem je mislil nekaj, s pogledom, oprtim v tla in mračil čelo. XII. Bil sem prepričan, da se je pričelo novo življenje. Gospa se mi je zdela celo prijazna, prodajalna mi je bila ljuba kot dom. Vse, kar je bilo, se mi je zdelo neumno, kakor bajka .. . Mislil sem to in ono — na nedeljske sprehode, na cirkus: zdaj mi gospod gotovo da denar — na svobodo pisem . .. Bil sem neumen, od samih misli in načrtov neumen. Neprestano sem se smejal. Vzel sem kanglo in šel po vodo na vodnjak. Ko je šumela voda v posodo, sem se ozrl — — obstal sem kot pribit, kri je zledenela, oči niso verjele------------- Pred menoj je stal oče, majhen, upognjen, s skrbjo na nagubanem čelu, truden. Nekaj težkega je zagrmelo name in dušilo jok, ki se je zvijal v meni kot zvezana žival... Planil sem k očetu, segel mu v roko. Njegove oči so obstale na meni in videl sem, da je nekaj zasijalo v njih. »O hvala Bogu! Ali nisi bolan?« »Ali... ali... so Vam tako ... pisali? . ..« »Pisali so, naj pridem hitro, hitro . .. Sinoči šele sem prejel pismo in romal vso noč, neprestano. Mislil sem, da se ti je kaj pripetilo, da si bolan. Samo, da si zdrav!« Očetovsko čuvstvo mu je trepetalo v poljoku. »Kaj pa je bilo?« Saj res, kaj pa je bilo? Ali mi je bil odpovedal spomin popolnoma, da ta trenutek nisem vedel nič več, da se nisem .. . Oh, oče je hodil vso noč, vso dolgo noč po tisti neskončni dolini, samotni in divji! Čemu je šel? Poleg tega je šel s skrbjo, trepetal je in molil, mislil name in ugibal. Jaz pa sem stal pred njim in mu nisem mogel dati odgovora — da bi odtehtal njegovo silno izmučenost in skrb. Oče me je gledal. Kako je mogoče vreči v ta obraz tisto besedo? Kako je mogoče? »Nekaj.. . nekaj ... Ne ustrašite se! Ne bodite hudi!« ,Ne bodite žalostni,' sem hotel reči, pa sem dejal to. Stopila sva na bolj samotno mesto, hotel sem, da bi ne bila za pričo ne zemlja, ne nebo. »Le povej!« Očetov glas je bil mehak. Noge so se mu šibile. »Le povej! Samo, da nisi bolan!« Vse se mu je zdelo v njegovi veliki ljubezni manj hudo kot bolezen. A jaz bi bil ta trenutek rajši bolan, mnogo rajši. Jecljal sem, jok se mi je lomil iz prsi, a samo par solz mi je prišlo v oči, »Pri meni so ... dobili...« Umolknil sem. Oče me je zrl mirno in molče. »Nekaj denarja . . .« sem izrekel naglo in se upognil instinktivno — grozno je bilo. »Tisto krono od mene? . . . Bom govoril že jaz ...« »Ne ... ne . ..« . Mislil sem, da sem storil najtežje, a pojasnilo je bilo neskončno težje. »Ne . . . ne! . . . Denarja ... ki ... ki... sem ga .. . vzel . ..« Oče je za hip pobledel, pogledal me tožeče in pomislil. Mislil je eno minuto, dve minuti, mislil tri minute in pri tem popolnoma molčal, molčal. Kot pekel je bil zame ta molk. Nazadnje je spregovoril: »Od mene se nisi tega učil.« »Ne,« sem dejal komaj slišno, sklonjen. Šla sva počasi proti prodajalni, oba tiha, zamišljena, povešenih pogledov, ubitega ponosa, kot bi ležal svinec na najinih tilnikih. »Ali vam je fant povedal?« »Je.« »Kaj pravite k temu?« »Kaj? Jaz ga nisem tako učil. Če noče biti pošten, naj se vrne, stol ga čaka.« »Vaš sin je pokvarjen, popolnoma pokvarjen. Kaj veste, če ni kradel že doma. Kradel je cekine .. . pomislite! Kdo ve, za koliko nas je oškodoval? Kako prefrigano je delal to? Na vislice pride, če ne boste pazili nanj!« Že takrat sem čutil, kaj je ironija. Razpoloženje sovraštva in zasmeha se je vzbudilo v meni, omalovaževanje grde komedije. »Glejte, smeje se! To je propalost — glejte ga!« Pričelo se je grozno opisovanje cele stvari, pretehtovanje najmanjših potankosti, povečevanje, da, povečevanje mojih dejanj, pijanstva in prefriganosti tatvine. Vse ono, kar sem že stokrat slišal in pretrpel, so ponovili še enkrat, le še z večjo slastjo: v pričo očeta so čakali uspeha zatrdno. »Že zopet se smeje! To je nesramnost!« Oče je potrt in utrujen ugovarjal le poredkoma, branil se je samo očitanj, ki so letela krivično nanj. Ugovarjal nisem niti jaz; le ko so pričela pogajanja, sem se uprl vsoti, ki jo je zahteval gospod, žugaje s sodnijo. »Več kot je vzel, tudi sodnija ne bi zahtevala,« je dejal moj oče. Pogodili smo se za vsoto, ki je bila večja, kot sem jo nakradel v resnici in — takoj iz hiše! Ta nagli izgon me je prvi hip potrl. Oče je molčal žalosten, stal je v prodajalni za vrati in čakal name. Gospod mu je razlagal svojo popustljivost in dobroto. »Polovico smo Vam pustili, ker ste ubogi. Pazite na fanta! .. . Ampak, kaj mu je manjkalo pri nas? Kaj mu je manjkalo, da nam to napravi?« Josiju sem se nasmehnil. »Grem.« Mikalo me je domov navzlic temu, truden sem bil vseh teh dogodkov. Vendar sem spravljal v kovčeg počasi, počasi, kos za kosom. . . Kaj bo doma? Ta misel me je tlačila. Kje je nemščina? Kje je kruh? Ljudje me bodo videli na tri-nožnem stolcu: Kje je gospod? — Glava mi je klonila .. . Ko sem se vrnil v prodajalno, je stal ondi gospodov prijatelj Žan, ta mehkodušni, pritajeno govoreči človek, oprl je v me ostro in nepremično svoje rdeče solzave oči in jih ni odmaknil. Potem se mu je skremžil obraz, pomignil mi je, naj grem ž njim. Peljal me je iz prodajalne skozi kuhinjo na hodnik, kjer so stale, vreče. Tam so mi privrele solze po licih, jokal je glasno med pretrganimi stavki, ki mi jih je govoril in me pri tem prijemal za obleko, zaganjal se pijan Meni je stopila dolžnost in resnoba v srce. »Kaj ste napravili? . .. Jaz . .. sem vas tako rad imel ... Ampak, tega ne bi smeli ... Ne . . . Bodite pošteni! ... Na kolenih Vas prosim! ... Vidite, jaz sem bil vedno — — pošten . .. Jaz sem Vas tako rad imel ... o tako rad! ... Bodiva prijatelja .. . glejte, jaz Vas ne sovražim . .. Vi niste hudobni... to ste napravili iz otročarije; saj vem, da ste dobri. . . Ampak, dajte mi roko ... da . .. ne boste več ... da boste — pošteni... da .. . sva .. . pri-jatelja . . .« Bil sem strt in dal sem mu roko. Naslonil se je na vreče. Nikdar v življenju nisem videl moškega tako jokati. Ali je bilo vse to radi pijanosti, ali me je rad imel? Ne, tudi srce je govorilo! — ,Ta človek, ki je prej imel komaj oko zame, ki je prišel odkod kot senca, izrekel komaj besedo, poltiho, modro, ta človek me je ljubil in v svojem srcu bolj spoznal kot drugi. Sedaj me edini on imenuje prijatelja, dobrega človeka, zaupa vame in se joče. Radi njega je vredno živeti novo življenje, dokazati mu . ., dasi je smešen, ko joče in je’pijan, a bolj moj kot vsi drugi.' Potem sva odšla z očetom, ponižana, osramočena, niti moj zasmeh ni mogel izbrisati tega, moj trpki, omalovaževalni na- smeh. Ko sva stopila z očetom na cesto, mi je bilo pač le pri srcu, da bi bil zajokal. * ¥ V Nazaj sva hodila vso dolgo pot peš. Oče je bil utrujen in strt od vsega, zato je hodil počasi, opotekajoče, žalostno je pogledal tupatam v me, nato v cesto. Sledil sem mu s težkimi stopinjami. Bolj ko sva bila blizu doma, bolj težke stopinje. Rasputin. Jaz sem pričel govoriti živo, pripovedoval sem vse, hotel sem utemeljevati, opravičiti se, omiliti vso stvar, pobijal sem gospodova pretiravanja in laži... Oče je trdo molčal. »Ali mislite, da me ne bodo pogrešali?« Oče je molčal. »Ali ... ali bova povedala doma?« Oče je molčal. Vprašal sem čisto navadne reči o domu, da bi spravil očeta v pogovor, a molčal je trdovratno. Umolknil sem tudi jaz. Ko sva šla skozi ozko, skalnato dolino, je oče začel moliti rožni venec, jaz sem molil za njim, kot bi šla na božjo pot. Ko sva končala, je spregovoril: »Na molitev si bil pozabil. Na Boga nisi mislil, ne na nas doma, na mene in na mater.« Jaz sem molčal, »Sramotno je za našo pošteno hišo. Kaj bo dejala mati? Kaj stari oče? . . . Kaj jim poveva?« Jaz sem molčal. »Nemščino bi se bil učil, bral knjige. Kje imaš bel kruh? Na stol boš sedel že jutri. Čevljar boš . ..« Jaz sem molčal. Nato je umolknil tudi oče. — »In nadalje?« je vprašal nekdo iz trdega molka, ki je bil nastal, ko je pripovedovalec nehal s svojo povestjo. »Nič! Čevljar nisem. Silno mnogo energije in zaupanja v moč je treba. Človek ne ve, kaj pride čezenj. Za eno nevarnost je bogatejši, za eno stopnjo bliže spoznanju vsega, onega skrivnostnega miru v človeku, ki mu pravimo modrost.« UiwilliNiHlliiiiiil!iiiiii!liiiiutlniiiilliiiiiilliiiuilliiiiiilliiiiiilhiHiilliiiiiilliiiiiilliiiiiilliiiiiilliiiiiilliiiiiilliiiiiilliiiiiilliniiilliiiiiilliiiiiiIliiiiiiUtmiHliiiml(iiiiiilluu< 1000 X 50, to je 15,000.000 kg. Ogromna teža! Toda o Jules Vernejevem kapitanu Nemotu čitam, da je potopil svoj čoln Nautilus celo 12.000 m pod morsko gladino,« ponagajamo smehljaje gospodu kapitanu. »Ta je popolnoma bosa! Na naš čoln bi v taki globočini pritisnilo 4,600.000 ton; zdrobile bi ga v trščice.« Silni tlak morske vode dela potapljačem (ljudem) kakor tudi podmorskim čolnom težave, zlasti prvi morajo od njega mnogo trpeti. Le pomislimo, da je prišla lesena krogla, ki so jo bili potisnili 1000 m globoko, nazaj na površje stisnjena na polovico svoje prejšnje prostornine! Človek, ki bi se prav hitro globoko potopil ali se brzo vzdignil v veliko višavo, postane lahko žrtev te hitre izpremembe v tlaku. Skrajna meja, do katere se more mornar potopiti v potapljavskem zvonu, je globočina 30 m; v tem slučaju je njegovo telo izpostavljeno tlaku 3 atmosfer (3 kg na vsak cm'-). Pa utegneš vprašati: Čujem, da ni meja živalskega življenja v globočini 500 m, kakor so mislili prej, ampak da so dokazali živa bitja tudi v brezdnih 6—8000 m. Ker vlada tam doli tlak 600—800 atmosfer, kako ga morejo prenesti nežne živalce? Telo morskih živali — ti odgovarjam — je ustvarjeno tako, da voda ne pritiska samo od zunaj na vznoter, ampak tudi v obratni smeri; telo morskih živali v globočinah je popolnoma prepojeno z vodo. Kakor more potoček pritiskati in gnati mlinsko kolo le tedaj, če ima nekaj strmca, tako more tudi tlak v vodi, ki se širi na vse strani enakomerno, pokazati učinek le tam, kjer ima, kakor pravijo fiziki, vsaj nekoliko potencijalnega strmca, to je, kjer se stikajo prostori z različnim tlakom. Naše ribe dela njihov mehur močno odvisne od tlaka. Mehur je organ, s katerim more riba svojo svojstveno težo izenačiti s specifično težo vode in tako brez težave viseti v vodi. Če se tlak menjava polagoma, se mu riba že prilagodi; drugače pa je pri hitri spremembi tlaka. Krasen poskus je napravil prof. Doflein s krapom, ostrižem in kapeljnom.1 Posodo s temi tremi ribami je postavil pod poveznik zračne črpalke in začel izsesavati zrak. Kapelj (brez mehurja) se ni zmenil za eksperiment, tovarišema pa se je napel zrak v mehurjih in ju potisnil na vrh vode. A tudi v tem sitnem položaju si je krap z odduškom kmalu pomogel ter spustil nekoliko preobilnega zraka iz mehurja na dan, nato pa plaval po vodi veselo kot prej. Nesrečni o s t r i ž pa, ki nima od-duška, leži postrani na vodi, silno je napet, in če ne preneha delovati sesalka, mu poči mehur, da pogine. Kakor pa spustimo zopet zrak nazaj pod poveznik, se vrne ostriž nazaj v vodo, krap pa pade popolnoma na dno, dokler si ne preskrbi dovolj zraka za v mehur, da se zopet dvigne v vodi. A v naših plitvih sladkih vodah ne pride tlak posebno vpoštev. Drugače pa je pri nekaterih morskih živalih. Pri kitu n. pr. skle- 1 Tierbau u. Ticrlcbcn, II. Bd. pajo, da se pogreza v globočino 50—60 m; niže doli ne najde za svoje sesalsko oko dovolj svetlobe, pa tudi za svoj ogromni želodec ne dovolj hrane. Pri premočnem vodnem pritisku se tudi začenja pljučni zrak topiti v krvi, in ko tlak odneha, nastajajo v krvi zračni mehurčki, ki bi povzročili kitovo smrt. Sicer pa varuje kita tudi debela tolstna plast vsled svoje prožnosti presilnega vodnega tlaka v globočini; tudi oči ima zavarovane s prav debelo roženico, zrklo pa varujejo masivne očesne mišice kot varstvene blazinice prehudega pritiska vode. Tako vidimo tudi v nevidnih morskih globočinah povsodi prelepo smotrnost. Naš mentor, gospod kapitan Dorič, je bil prej nenadoma prekinil svoj govor, kajti pogled na manometer mu je pokazal, da smo že zelo globoko pod vodo. A kmalu se postavi kazalec na pravo mesto, da plavamo v nameravani smeri. Kdo ne pozna manometra ali tlakomera! Vsak parni kotel ga mora imeti, pa tudi vsaka druga posoda, kjer se nabirajo plini v večji množini; brez manometra bi bile eksplozije na dnevnem redu. Zato se ne čudi, prijatelj, če imajo manometer tudi mehurji nekaterih rib, ki so posebno močno napolnjeni z zrakom. Zanimivo pa je, da so ti ribji manometri v bistvu urejeni ravno-tako kot navadni tehnični tlakomeri. Dve vrsti manometrov rabi tehnik; take, pri katerih pritiska plin na steberc živega srebra ali kake druge lažje tekočine (podobno kakor pritiska zračni tlak na živo srebro navadnega barometra), drugič pa take, pri katerih kaže plin svojo napetost po posredovanju prožnih vzmeti (spomni se le na Vidijev aneroid!). Prve vrste manometer ima n. pr. znani sled ali slanik. Njegov zelo dolgi vzdušni mehur se cepi na sprednjem koncu v dve cevasti rogo-vilici, ki prodirata v lobanjo in se konča-vata vsaka z majhnim mehurcem. Povečani zračni tlak se razširi iz mehurja po stranskih cevkah tudi na mala mehurčka, ki pritiskata na možgansko tekočino, ki obliva možgane. Riba takoj čuti nevarnost eksplozije in spusti skozi posebno cevko kot varnostni zaklopec (ventil) odvečni zrak. To mora storiti vselej, kadar se iz globočine hitro približuje vodni površini. Morda ti ni neznano, da je tudi zrako-plovcu (Zeppelinovcu n. pr.) neobhodno potreben tak ventil, četudi se tlak pri dviganju v zraku ne menjava niti oddaleč tako hitro kot v vodi. Dočim namreč znaša v morju pri vsakih 10 m globočine razlika v tlaku že 1 atmosfero (760 mm živega srebra), je pa pri dviganju v zraku ta diferenca na vsakih 11 m le 1 mm živega srebra, torej 760 krat manjša nego v vodi. Po drugem vzorcu alla aneroid pa imajo ustvarjene svoje mehurjeve manometre krap, jezerski som in nekatere druge ribe. Pri teh je mehur v zvezi s čudovitim zistemom vzvodov, ki odpirajo ali zapirajo poseben pokrovec, ležeč na hrbtenici in zmožen pritiskati na možgansko tekočino in možgane. Krap tak manometer neobhodno potrebuje; morda si že poskusil, kako močno eksplodira njegov mehur, če stopiš nanj. Vsled močne napetosti zraka ima tudi krapov mehur na-lik kolesu pri biciklju dvojno steno; notranja je tanka in zelo elastična (gumijeva cev), zunanja pa je grobejša, pri nekaterih ribah celo okostenela. Iz vsega tega ti bo tudi jasno, zakaj da nimajo vse ribe manometrov. Iz enostavnega vzroka: ker jih ne potrebujejo. Morda poznaš lične blazine za daljša potovanja, ki se dado napihniti z zrakom; na njih ni treba manometra. Pač pa ga mora imeti vsak parni kotel, vsaka parna brizgalna, vsak ribji mehur, ki je odnosno (relativno) močno napet.1 Gospod Dorič nadaljuje svojo razlago: »Najbolj skrivnosten je oni ustroj podmor-nika, po katerem uravnava svoje ravnotežje v vodi. Naj vam povem najpreje nekoliko o vodnih prekatih (kletkah). Jasno vam je, da se čoln pogrezne globoče v vodo, ako ga bolj obtežite. Ta problem (naloga) je močno belil lase iznajditeljem. Naš čoln plava na vodi, ker ga drži vzgon 1 Das neue Universum, 31. Jg., 380. po Arhimedovem zakonu. Ta vzgon (pritisk navzgor) uničimo enostavno na ta način, da napolnimo z vodo glavne kletke (sobice), ki obdajajo trup pravcatega pod-mornika na vseh straneh. Ventili teh kabin ostanejo odprti, vsled tega pritiska voda v kletkah z isto močjo na zunanji oklep, kakor zunanja voda. Le tako zabra-nimo, da voda ne zdrobi vnanjega oklepa.« »Pa kako, da se popolnoma ne potopite, kadar se napolnijo prekati z vodo?« »I, treba je pač razpostaviti kabine na prava mesta že zato, da čoln ne zgubi svoje vodoravne lege —, potem pa tudi vpoštevajte, da z vodo v kletkah ne uničimo celega vzgona: majhen del ga še preostane; tega premagamo potem s posebnimi vesli za potapljanje. Podmomik — nota bene! — je v vodi samo, dokler se giblje, kakor hitro pa obstane, ga ostanek vzgona takoj potisne na površje.« Ob razlagi prekatovega sestava pri našem podmorniku se nehote spomniš na hišico indijskega brodnika N a u t i 1 a , ki tudi obstoji iz cele vrste vedno večjih prekatov, ločenih drugi od drugega, v zadnjem pa biva gospodar, ki se poljubno potaplja in prihaja na površje. Brodnik je znamenit po svoji častitljivi starosti; zakaj od prvega dne, odkar poznamo življenje na naši zemlji, pa do kredne tvorbe se nam je ohranilo v kamenitih sarkofagih zemlje na stotine vrst teh živih podmor-nikov, brodnikovih sorodnikov; med njimi je zlasti imenitna mogočna vojska amo-nitov. — Nenadoma prihiti strojnik in naznani, da uhaja iz akumulatorja neprijeten duh. Poveljnik ukaže, naj gre čoln za trenutek na površje, da se osveži zrak. Kalijeve patrone se rabijo, da se diha skozi nje, le takrat, kadar je zrak močno pokvarjen in ni mogoče iti na površje. Izpraznili so glavne kletke, iztisnivši iz njih vodo s sesalkami. V kratkem smo spet gledali božje solnce. Odprli so luknje za vhod in sveži zrak nam je olajšal dihanje. Nato se zopet potopimo. Vsak podmomik ima s seboj tudi apa- rate s stisnjenim kislecem, ki osvežuje zaduhli zrak pri podmorski vožnji; izdihano oglenčevo kislino pa vsrkavajo posebne patrone iz žganega apna. Morda se spomniš pri tem na črnega potapnika, podmorščaka naših vodnih kotanj, ki spravlja jajca v hruškast, plavajoč kokon na spodnji strani vrbovega lista; kokon se končuje v 2 cm dolg rožiček, moleč iz vode. Ta rožiček ima žlebič, napolnjen z rahlim staničjem in po njem dohaja svež zrak jajcem, pozneje pa tudi ličinkam. Tudi stari potapnik jemlje zalogo svežega zraka seboj pod vodo. Privzdigne pokrovki in sprejme med nju in med zadek zalogo kisleca, ki ga odnese seboj. Tudi pri znanem vodnem p a j -k u obdaja zadek vedno ovoj iz zraka, kadar se skrije v svoj stekleni grad ali potapljavski zvonec pod vodo. Jegulja in rak pa se preskrbita z zalogo zraka v škržni votlini, kadar morata za kaj časa iz vode na suho. »Imamo tudi kletke za vzdrževanje ravnotežja,« nadaljuje kapitan. »Da se izravna ravnovesje podmornikovo, so vdelane posebne kabine v sprednjem in zadnjem delu čolna in so po ceveh med seboj v zvezi. Ako se nenadoma vzdigne prednji del čolna, potisne posebna priprava vodo iz zadnjih kletk v prednje: čoln se izravna. Obe vrsti vodnih shramb sta zelo važni. Pomislite le, dragi moj, za koliko postane podmornik lažji, kadar izstreli torpedo, pa tudi poraba živeža, pitne vode in goriva mu jemlje veliko teže. Vse to je treba izravnati. Najbolj preprosto je to izravnavanje pri gorivu. Petrolej namreč plava v posebnih kletkah na vodi; kolikor ga izsesa stroj za svojo porabo, toliko ga takoj nadomesti voda, ki prihaja skozi ventil, ki se avtomatično odpira in zapira. Toliko o vodnih shrambah, sedaj pa še nekoliko več o obliki podmornikov. No . ..« poveljnik pogleda na kronometer. »Naša naloga je rešena, obšli smo sovražnika in lahko gremo na piano.« Kratka so povelja, v trenutku so izvr- šena. Čoln je zopet na vrhu, luknje odprte, podamo se na krov; mornarji so že pritrdili ograjo. »Sedaj veste, kaj so kletke in čemu. Zato vam lahko povem kaj več o obliki potapljavskih čolnov,« prične zopet kapitan. »Nahajajo se podmorniki, pri katerih so vodni prekati vdelani naravnost v trup -- seveda podmornik vsled tega zgubi mnogo prostora. To je podmornik z enim plaščem ali ovojem.« »Potem imajo drugi podmorniki po dva plašča,« se vtakneš vmes ti. »Tako je! Tudi naš je tak. Pri njem so kletke zunaj pravega trupa in lahko imajo v svoji celoti različne oblike. Pri našem imajo podobo ribe. Pri tem sestavu so vodne kabine lahko precej večje nego pri enoplaščarjih, dajo se hitro napolniti in z zračnim tlakom izprazniti. Pa tudi proti torpedom je ta vnanji oklop imenitno varstvo.« »Pa čemu potem gradijo še podmornik z enim plaščem?« — vprašamo začudeni. »Zavoljo njihove hitrosti, kadar plavajo pod morjem. Na površini pa so zelo nerodni, ker delajo silne valove.« »Koliko časa pa vzdrži podmornik pod vodo?« »Nekoliko ur.« »To ni ravno veliko.« »To je zelo veliko. Pomislite vendar, kako težak je trup podmornikov, potem pa se spomnite na stroje, o katerih še nismo govorili. To ni malo!« Zopet signal brzojava, ki kliče poveljnika v stolpič. — Če pomislimo, da teka naš izborni potapljač povodni kos le 20—50 sekund pod vodo in preteče proti vodi daljavo kakih 20 metrov: če se spomnimo na morskega potapljača, ki mu ga ni para, na kita, ki vztraja pod vodo le nekaj minut in le v najbridkejši stiski eno uro — potem moramo seveda popolnoma pritrditi besedam gospoda kapitana. A ta je že nazaj in pravi: »Notranje prostore podmornikove si bomo ogledali pozneje. V prednjem delu boste videli shrambe za torpeda in pa kabine (sobice) za častnike, zadaj pa so stroji in prostori za moštvo.« »Ali vse podmornike gonijo stroji na petrolej?« Vpraša eden izmed nas. »So tudi taki, ki jih gonijo elektromotorji tudi na vodi, da, celo parni stroji; o bencinskih motorjih je pa znano, da se dado uporabljati le bolj pri avtomobilih, zrakoplovih in aeroplanih, ker so njihovi hlapi ne samo strupeni, ampak tudi nevarni. Da ima petrolejski motor prednost pred parnim strojem, boste takoj uvideli, ako vam povem, da se porabi pri prvem stroju na konjsko silo in uro 20 do 40 dkg olja, pri parnem stroju (kurjenim z oljem) pa 50 do 55 dkg. Najizvrstnejši bi bili seveda električni motorji tudi za vožnjo vrhu morja; ne provzročajo vročine, ne kvarijo zraka, delujejo čudovito tiho, dopuščajo krasno manevriranje z različnimi hitrostmi in smermi (naprej ali nazaj). Toda akumulatorji imajo preveliko težo: za 31/2-urno vožnjo in 1 konjsko silo tehtajo že 40 kg brez čiste teže elektromotorja samega. Zato rabimo električno silo samo za pogon pod vodo, na vodi pa so danes priznani kot najboljši Dieslovi motorji, ki ne gonijo samo podmornika, ampak obenem polnijo tudi akumulatorje s potrebno silo za podmorsko vožnjo. V primeri s parnim strojem imajo pet- do sedemkrat večjo dejavnost. Tako vidite, da so naši podmorniki nekake dvoživke z vsemi njihovimi dobrimi in slabimi stranmi. Pred vsem je strojna oprava tako silno umetna, da si komaj morete predstavljati, koliko znanja, dela in izumiteljskega talenta je bilo treba, da je nastal popoln čoln. Lahko si ogledate tudi svinčene akumulatorje, ki zavzemajo lepe prostore.« »Dovolj o strojih, ker mi že brni po glavi od te množice strojev.« Gotovo bo zate le oddih, ako se spomniš mimogrede nekaterih električnih akumulatorjev v živi naravi. Po vseh toplih morjih plavajo razni skati, med njimi tudi krasno marmorirana torpedov-ka ali električni skat, 1V2 metra dolg, skoro 1 meter širok, 25—30 kg težak. Njegova električna baterija obstoji iz mnogo tisoč elementov, zato ni čudno, ako omami in vrže na tla celo krepkega moža. Po vodah južne Amerike pa razkazuje svojo grozno moč do 2 metra dolga in do 20 kg težka električna jegulja, preelegantna plavačica, a strašna morilka. Njeni električni organ na obeh straneh hrbtenice ima dolžino za 4/r, telesa in njegova teža znaša celo tretjino ostale telesne leže. Obstoji pa iz 6-—8000 zapovrstnih ploščic, nastalih iz spremenjenega mišičevja. Kadar pride ta torpedovka na mesto, kjer je največ življenja, spusti svoje strele iz sebe in vse naokoli leži postrani, brez življenja. Tudi afriški Nil, Kongo in Senegal imajo svojega električnega soma, a ta je dolg le 30 do 50 cm in nevaren samo manjšim živalim. — Iz shrambe za torpeda prihiti mornar in naznani, da se na s 1 u š a 1 u čuje v i -j a k velike ladje. »Da ima podmornik celo slušalo, nekako uho?« — se začudimo mi. »In še več jih ima nego človek. Najprej so slušala na obeh straneh poleg torpednih cevi. Po njih začutimo ladje iz velike daljave. Važna so slušala posebno ob megli.« »Čudno bitje je ta vaš podmornik. Zdi se mi kot bi bilo vse živo; ima oči in ušesa, srce in pljuča, seveda tudi dober želodec.« Šli smo na krov. Iz daljave zatuli zamolkli glas sirene (piščali na paro). »Parnik se nam bliža. Kolikor morem sklepati iz glasu njegove sirene, je to naj-brže naša križarica, ki smo jo imeli srečati. Potrpite za trenutek.« Poveljnik šine v stolpič. A že je nazaj in veselo zamahne z roko: »Pod srečno zvezdo ste rojeni, prijatelj; kajti že danes se Vam nudi prilika, da vidite, kakšno orožje da je naš čolniček. Dobil sem namreč povelje, da torpediram sovražno jadrnico, ki se je osmelila prestopiti prepovedani ji pas.« Krov je oživel. Strojniki so hiteli k strojem, a moštvo k torpedom. Poveljnik nas popelje v stolpič h krmarju. »Torpedo bomo izstrelili v vodi — tako se glasi povelje. Zdaj imate prelepo priliko spoznati pomen našega očesa — periskopa. Ž njim poiščemo sovražnika in mu poženemo torpedo v bok. Solnce mora biti za nami in približali se bomo sovražniku tako, da nas ne opazi zlepa.« Kmalu so se prelivali jadranski valovi preko našega železnega kita. Poveljnik je dajal povelje za poveljem, večkrat strmel v periskop, šel še enkrat v shrambo za torpeda. Mi se medtem sprehajamo po notranjosti čolna; naenkrat zaslišimo piskajoč fin glas in vprašamo krmarja, kaj da je. »To je naš kompas« — odgovarja le-ta — »to ni oni navadni z iglo-magnet-nico. Ta bi se utegnil zmotiti in prevariti tudi nas, ker je toliko železa na čolnu. Naš kompas je čudna stvarca, nekaka vrtavka, a hentano draga, pravijo. A zato je tudi šmentano natančna! Vrti se žverca nekoliko tisočkrat na minuto, a zato jo moramo imeti zaprto v škatli z razredčenim zrakom, ker bi nam sicer jela žareti. Ta vrtavka se postavi natančno v severno smer. Gospod kapitan pravi, da je to sijajna iznajdba.« »Gospod poveljnik kliče,« nam naznani mornar in mi se požurimo. »Evo, dragi moji,« pravi kapitan, »poglejte to fotografijo v barvotisku!« > Krasno, prekrasno!« mora vzklikniti vsak izmed nas, zatopivši se v mlečno, opalno steklo, ki je bilo pritrjeno pod periskopom. Na njem vidimo modro nebo in širno morje — na morju pa val za valom, tuintam kakšna ribiška barka in pa galebi, ki letajo nad vodo. »Ali vidite kaj tamle na desni?« vpraša kapitan. »I seveda! To je ravno jadrnica. Prav natančno razločimo tri njene jadrnike. Krasna ladja!« > Zares, lepa je. Škoda, da mora storiti takšen konec. A kaj čemo, vojska je vojska in naši torpedi ne poznajo usmiljenja. Stan-dard-delo tehnike je torpedo in vendar tako strašno morilno orožje. Gorje sovragu, ki se mu zapiči med rebra! Je pa ta zver tudi precej dragocena. Marsikak zoološki vrt bi si za ta denar (14.000 K) lahko kupil leva.« »Dovolite, gospod kapitan, ako opozorim na še dragocenejše podmornike v morju, kite, ki dajejo velikanske množine olja, dragocene vosi, umetni guano (gnojilo) iz mesa in kosti itd. Od enega samega kita dobi Izlandec do 30 sodov (a 174 litrov) olja, zato znaša vrednost vsake živali do 36.000, tudi 50.000 kron. Holandci so bili že v 17. in 18. stoletju strastni kitolovci in so potegnili v 40 letih (1676—1722) za kakih 400 milijonov kron kitov iz morja — za tedanje čase gorostasno premoženje. Zato je bil tudi kitolov eden izmed temeljev holandskega narodnega blagostanja, in Špic-bergi so bili ,zlata jama severa'.« »In kako čudovito natančno deluje torpedo,« povzame zopet kapitan. »Torpedo se potopi na las tako globoko, kakor mu je naročeno, in gre v vodi od 500 do 3000 metrov daleč, natančno po določenem potu, od katerega ga ne premakne nobena sila. Če zadene sovražnika, se potopi v njegovem mrtvaškem objemu, če pa ga zgreši, gre sam delat pokoro za to na dno morja. Zares, torpedo je eden najženijalnejših izumov človeškega duha, ki ga je pa napravil za uporabno grozno orožje šele Anglež Whitehead po vzpodbujanju avstrijskega kapitana Lupisa leta 1868. na hrvaški Reki. Seveda so vse države takoj kupile iznajdbo in jo izpopolnile.« »Kako pa je narejen torpedo?« »Torpedo je na zunaj nekak mladič podmornikov; ima tudi podobo cigare ali ribe kot oče. Kalibra ima 45 cm, je 530 kg težak in 5 metrov dolg. Stena je narejena iz takozvane jeklene bronge. Njegova hitrost pod vodo znaša okrog 18 metrov na sekundo. Notranji mehanizem pa je strahotno kompliciran, zato le nekaj malega o njem. Spredaj je udarni klin, ki vname razstrelivo, kakih 100—150 kg strelnega bombaža, kadar zadene cilj. Naboj zavzema nekaj manj kot četrtino vsega torpedovega prostora. Za njim je shrambica z aparatom, ki uravnava globočino in uboga gospodarja, kot bi bilo živo bitje. Ves srednji del torpeda je prostor s stisnjenim zrakom — na 150 atmosfer! — ki razvija orjaško gibalno moč. Za njim pride gonilni stroj, ki goni Resljev vijak zunaj torpeda, obenem pa tudi posebno vrtavko, ki sili torpedo, da obdrži natančno smer, ki so mu jo določili. A zdaj prosim pozor! — Halo! — 2e smo na cilju.« Poveljnik odmakne mlečno steklo in pritrdi daljnogled, da more videti tudi finese, ki jih na steklu ni mogoče opaziti. Treba je bilo najti najobčutljivejši del jadrnice. »Pozor! Torpedo pripravi! Vžgi!« V tem že začutimo močan sunek, kot bi se bili zaleteli v kak prožni predmet, ki nas je odbil nazaj. Zazibljemo se po celi dolgosti. A prav kmalu se ustavi to nihanje ob ravnovesnih kletkah. Kapitan da povelje, da se urno dvignemo na površje. Radi bi videli učinek torpeda. Ravno smo bili na vrhu, ko ugledamo na vzhodu voden krvav steber, ki naglo raste iz morja. Strašna nadzemeljska prikazen. Vodomet, ki ga je solnce od zahoda barvalo mavrično s svojimi krvavimi žarki, raste brezglasno hitro. Nato razpade vse v krvav dež, a na površini belih pen, ki so še ostale od njega, poskakujejo kot pošasti temni predmeti: jarbole, deli krova, razbite kabine, grmade lesa, železja, deske, grede. Kakor bi bila šapa besnega leva razbila celo ladjo z enim udarcem. Naenkrat oblizne rdečkast plamen proti nebu in požre vse to. Sedaj se razlegne nad našim stolpičem strašen tresk, ko da se je prekrehnilo nebo na dve polovici; zvok kot z loparjem nam udari v uho. »Jadrnice ni več.« Trepetajočega srca se zahvalimo vrlemu kapitanu za tako plastično razlago in demonstracijo in hitimo zopet nazaj na kopno. HimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliilliiiliiiiiiliiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilHillliiliilliiiiiiiliiiiiiliiiliiilIlilliilIllIiiiiiiiiiiiiii Fr. Omerza: Epigram. Na prvo mesto latinskih epigramati-kov sem postavil Martiala, a ne zato, kot da bi bil on časovno prvi med njimi, ampak da pokažem na njem višek razvoja, ki ga je doseglo pesništvo te vrste pri Rimljanih in sploh v vseh časih. Da izpolnim to vrzel, hočem omeniti na kratko še nekaj drugih epigramatikov, ki so živeli pred Martia-lom; toda pomudili se bomo nekoliko dalj le pri Katiilu. Prvi pesnik te vrste je, kolikor nam je znano, Q. Ennius (239—169), ki je prvi uporabljal v epigramu elegični distihon, ki je ostal dalje edino merilo do Katula (C. Valerius Catullus, 87—54, roj. v Veroni, sovrstnik Ciceronov in Cezarjev). Katul si je vzel namreč glede na vsebino in metriko svojih pesnitev za zgled aleksandrijske pesnike, od katerih je sprejel nova merila za epigram, kot n. pr. jambični rimeter : - — * — v — w — w — .—, skazon: (Konec.) v. — w — w — . — _-----_ hendekasyllabus (versus phalaecius)« — - - — _ — — — itd. Nekaj posebnega je, kako je rabil epigram M. Terentius Varro Reati-nus (116—27). Kolik učenjak je bil ta mož, vemo, žal, samo od sv. Hieronima, ki navaja imenik njegovih del in ga primerja z Origenom, Nas zanima sedaj samo ogromno delo »Hebdomades«, ki je obsegalo 15 knjig s 700 slikami rimskih in tujih imenitnih mož. Pod vsako sliko je napisal epigram kot razlago. Enako delo kot Varro je spisal T. P o m p o n i u s A t t i c u s. Znano je, da je tudi Kom. Nepos primerjal v 16 knjigah »de viris illustribus« Rimljane z drugimi znamenitimi možmi. Tudi drugi znani pesniki, kot Vergilij, Tibul, Propertij, Ovidij i. dr., so delali epigrame, ki so raztreseni v njihovih pesmih. Le pod Vergilijevim imenom se nam je ohranila zbirka 17 epi- gramov pod imenom »K a t a 1 e p t o n«. Naj omenim tu še takozvane pesmi »P r i a p e a« različnih pesnikov, ki opevajo Priapa, varuha sadnih vrtov. Tukaj hočem dodati nekaj Katu-lovih epigramov, ki je za Martialom največji latinski epigramatik. Dasi njegovi sršeni precej hudo pikajo, so vendar daleč za Martialovimi puščicami. Toda pripomniti moram, da ne smemo soditi Katula samo po epigramih, ker je znamenitejši kot lirik in elegik. 1. Prišel torej domov si, moj Veranij, ki prijatelj si moj nad tisoč drugih, prišel k mamici sivi, dragim bratom? O vesela mi vest, da zdrav si, ljubi! Kmalu videl te bom in pravil boš mi, kaj si v Španiji videl, mesta, kraje, kot navado imaš, te stisnil k sebi ter poljubil oči in usta zlata. O vi vsi, ki vam sreča lepša sije, je vesel li kdo bolj kot jaz in srečen? 2. Mila zopet pomlad že veje v zraku, ni več zimskih vetrov pod temnim nebom, vzhodnik mirno pihlja, prijetno boža. Pusti frigijska polja, o Katulus, beži z vročih mi lok Niceje plodne, k mestom Azije slavne brž hitimo! Duh poletel je moj že tja v daljave, noge mika naprej v radost življenja. Bratov dragih mi krog, v slovo: zdravstvujte! Dom pustili smo skup in šli v tujino, zdaj pa vrača se vsak po svojem potu. 3. Mnogo prehodil sem mest, čez mnoga sem vozil se mesta, da sem do tebe prispel k žalnemu grobu, o brat! Žčlel sem vedno, da dar bi prinesel ti zadnji mrliču, rad še govoril s teboj — prah pa molči, vse zaman: vzela te kruta je smrt, ugrabila neznana usoda. Kam si, o revež, odšel, mene pa pustil si tu? Prosim te, sprejmi tedaj po stari očetni navadi žalni ob grobu moj dar, srčne ljubezni dokaz, ki ga prinaša ti brat, ko oči mu zalivajo solze, sliši moj zadnji pozdrav: zbogom na veke, o brat! 4. Dobro k6sil pri meni boš, Fabulus, v malo dneh, če bogovom ljub si večnim, vedi pa, da s seboj prinesti moraš dobro hkrati kosilo in obilno, vino tudi in sol in vse dovtipe. Če prineseš tedaj to s sabo, dragi, dobro kosil boš', pravim, ker Katulu poln mošnjiček je same — pajčevine. A ljubezen prejel zato boš čisto, al pa, kar je ljubko še bolj in lično: balzam drag, ki ga namreč moji ženki so bogovi ljubezni v dar poslali. Ko poduhaš ga, boš bogove prosil, naj store, da bi ves bil nos, Fabulus. 5. O največji govornik slavne Rome, kar jih kdaj je bilo, jih je in bode v letih morda prihodnjih, dragi Markuš,1 hvalo poje največjo ti Katulus, kar je pesnikov vseh, najslabši pesnik, kar je pesnikov vseh, tako najslabši, kot najboljši si ti od vseh odvetnik. 6. Da te bolj kot oko ne ljubim svoje, bi sovražil za dar te, dragi Kalvus,' kot sovražnik je moj Vatinianus.3 Kaj sem storil ti pač in kaj sem rekel, da si toliko dal mi slabih pesmi? Naj udari hudo ga šiba božja, kdor ti revščino to poslal je dušno! Je-li morda zaklad, odkrit na novo, Sula dal literat, ti v dar poklonil?4 No, potem sem vesel, radosten v srcu, da vsaj nekaj ti trud je tvoj prinesel. 0 bogovi, naj grozna, strašna knjiga, ki si danes poslal jo ti Katulu, ko najlepši je dan, Saturnov praznik,11 danes zgine s sveta v kraljestvo teme! To ne bo ti odšlo, hudobnež, čakaj! S prvim svitom bom k vsem knjigarnam tekel ter bom Cesije vse, Akvine kupil, kar je strupa, bom zbral, celo Sufena:* to poklonil bom vse za kazen tebi. Vi med tem pa odtod takoj, zdravstvujte, tja, odkoder vas zla prinesla noga, mora našega veka, vi pisuni! 7. Marucinec Asinij, tvoja leva ne obnaša lep6 se v vinski družbi: prte kradeš, če kdo je manj previden. To naj bo ti dovtip? Zelo se motiš: to umazana reč je, strašno grda. Ne verjameš? Verjemi Poli6nu,7 ki za bratove rad bi dal tatvine tisoč al pa še več, da svet ne znal bi, ker oliko pozna, dostojno šalo. Pikal torej te bom s sršeni vedno, al pa pošlji nazaj mi moj prtiček. Ni mi toliko zanj, češ drag je m6rda, ker oliko pozna, dostojno šalo. Kajti v dar mi Veranij in Fabulus sta prtiče mi te poslala s Španske. Moram torej tako jih prav ljubiti, kot Veranček je ljub mi in Fabulus. Kako, da ne umreš, Katulus, čakaš še? Glej, z golšo Nonius kot pretor že sedi, Vatinius prisega konzul pa krivo. Kako, da ne umreš, Katulus, čakaš še? 9. Sufenus, ki je dobro tebi znan, Varus, olikan je in lep, nad vse šaljiv človek. Pa kaj še? On najboljši je kovač — verzov. Če več ne, jih je spisal vsaj deset tisoč, a ne na slab papir, kot vsakdo drug dela: kraljevski pergament, platnice knjig nove, obreza čisto nova, rdeči vsi traki, papir ravno odrezan, blesk oči jemlje. A vzemi v roko in olikani, krasni Sufenus zdel se bo ti spet pastir kozji, neroden kmet: tako je čisto drug človek. Kako pač to? Če zdel se je gospod pravkar — ne vem, kako primerneje ga naj zovem — neroden štor je koj in kmetska res klada, ko prime za pero in pesmi vro divne. Srečnejši ni še bil nikdar in bolj blažen, kot kadar pesem piše mu pero strastno: tako se veseli in čudi sam sebi. Napake vsak ima in znan mi ni nihče, da ne bi videl v njem Sufena v čem l&hko. Napake ti imaš te, a jaz imam druge, ne vidiš jih pa sam, ker torba je zadaj. 10. Kadar pogineš tako, kot ljudstvo, Kominius, hoče, las osivelih in star, grd od nesramnih strasti, mislim, da lahko trdim, da jezik, vseh dobrih sovražnik, najprej izsekan iz ust v žrelo se jastrebu da, vran pa izkoplje oči in črn požre jih goltanec, drob ti raztrgajo psi, drugo volkovi dobe. 11. Semkaj brž prihitite vi, sršeni, vsi, kjerkoli tičite, vsi brž k meni! Glej, za norca ima me grda ženska, češ da listov ne bo vrnila mojih. Je - li možno, da to trpite tiho? Kar udrimo za njo, da dolg povrne! Kdo je, vprašate me? Poglejte, tam-le ki tak grdo racd, smeji se grozno ter široko zija kot pasji gobec. Obstopite jo koj, naj dolg povrne: »Stara škatla, prinesi vendar knjige, knjige vendar prinesi, stara škatla!« Nočeš slišati nič? Nesramna psica, ti — ne vem, kak izrazim naj se huje. Toda ni še dovolj, poskusi znova! Glas povzdignite torej, vsi zavpijte: »Stara škatla, prinesi vendar knjige, knjige vendar prinesi, stara škatla!« Toda vse je zastonj, je nič ne gane. Drug vzemite način, zapojte nežno, morda solnce posije večje sreče: »Cvetka nežna, prinesi vendar knjige!« 12. Malo se brigam za to, da tebi ugajal bi, Cezar; tudi me to ne skrbi, kakšen si, črn al bel.s 13. Li more zreti kdo, trpeti morda kdo, če ni nesramen požeruh, ljubitelj kock, da vse ima Mamiira,9 kar imela prej je Galija bogata in britanski rod? Potomec Romulov,10 ti vidiš in molčiš? Nesramen požeruh, ljubitelj kock si sam. In zdaj kot bogatin ošabni bo seve hoditi smel okrog, da vsak pogleda kot, kot kak golobček bel al kot Adonis zal? Potomec Romulov, ti vidiš in molčiš? Nesramen požeruh, ljubitelj kock si sam. Si ta imel namen, poveljnik slavljeni, ko na otok si šel zahoda kraj sveta, da nikdar polni sod Mamurov vse požre, da on popiva le, se noč in dan gosti? Boš rekel li morda, kako je darežljiv? Je malo že zapravil, malo že pognal? Očetov najprej šel po grlu je denar, nato iz Ponta11 plen, iz Španije1' zlato, kar zlatonosni Tagus13 danes čuti še. In zdaj je Galcem strah, Britanci se boje? Kaj pitate to zver? Je zmožen li za kaj, kot da pogoltne vse, kar mastnih je dežel? Je to li bil namen, mogočna tast in zet,1* da zrušila sla vse, kar svet je prej imel? 14. Rodila li levinja v libijskih gorah, al dala le je svetu pasja zver Skile, ker trda ti tako in črna je duša, da revežev si klic preslišal ti bedni, ko bil je v skrajni sili? O srce divje! 1 M. Tulius Cicero. — 2 C. Licinius Macer Kalvus, govornik in pesnik. — 3 Cezarjev ljubljenec, katerega je Kalvus večkrat napadel. — 4 Morda kot honorar zato, da ga je Kalvus dobro zagovarjal v kakem procesu. — 5 Na praznik Saturnalia (od 17. dec. dalje) so pošiljali drug drugemu darila. — 11 Cesius, Akvinus, Sufenus so slabi pesniki kakor Bavius in Mevius, katere zasramuje Horacij. — 7 Asinius Polio, znamenit zgodovinar, pesnik, govornik in kritik za Avgusta, Vcrgilijev prijatelj. — 9 Mladorimska pesniška šola je nasprotovala vsem tedanjim principom, ki so vladali v politiki, govorništvu in pesništvu. Katulus je besnel zlasti proti Cezarju in njegovima ljubljencema Vatinianu in Mamuri. Katulov prijatelj C. Licinius Kalvus je napadal Pompeja, Furius Bibakulus pa Avgusta. Glej ep. 131 — 9 Mamiira je bil pod Cezarjem pracfectus fabrum v Galiji. — 10 t. j. Cezar. — 11 Mitridatovo kraljestvo je osvojil Poinpej 1. 66—64. — 12 Cezar v Lusitaniji 1. 61—60. — 13 Zdaj Tajo. — 11 Poinpej se je oženil 1. 59. s Cezarjevo hčerjo Julijo. |IIH||||llll||||llll|||llllll||llllll||limi|||IIU||||IIN|| Dr. Iv. Pregelj: Dve legendi 1. Legenda o gobah. Kristus in Peter sta potovala po slovenski zemlji. V deželi pa je bilo tiste čase veliko bede. Tudi Kristus in Peter sta bila uboga in sta prosila vbogajme. Poletnega dne sta šla po cesti in trudna sta bila in žejna in lačna. Tako sta prišla v vas. Koncem vasi je stala na desni premožna kmetiška hiša in na levi revna bajtarska koča. Peter je rekel: »Gospod, Ti ljubiš ubožnejše ljudi, daj, poprosi v bajti, jaz bom potrkal pri gruntarju!« »Bodi tako!« je odvrnil Kristus in se nasmehnil. Potrpel je s svojim sivim apostolom, čigar človeške slabosti je spregledoval, ker je poznal njegovo dobro srce in živo vero. Peter je poprosil pri kmetu. Pa so ga ošteli, da ga le ni sram beračiti. Peter je opozoril na svoje sive lase in menil, da je od daleč. »Mi imamo domačih beračev dovolj,« so mu rekli, »bodemo mar redili vse siromake in rokomavhe celega sveta ?« Sveti Peter je odšel žalosten in hud in je tarnal: >Malo kladivo sem imel v žepu, z roko sem ga držal, a Scribe je bil takoj pripravljen dati mi denar, in zasmilil se mi je mali revček.« Zločini so Lacenaira slednjič spravili na šafot, obsojen je bil na usmrčenje z gijotino. Sodnikom je rekel smejoč se: »Človeka umorim kakor bi pil kozarec vode.« In v noči pred smrtjo je opeval v slabih, a vznesenih verzih svojo nevesto — gijotino. Z zlatom tlakovana cesta. Ko so se leta 1812. Francozi umikali, je bila cesta med Vilno in Kovnom vsa nastlana tornister, orožja, voz itd. Zlasti klanec pred Vilno, poldrugo uro dolg, je bil tako zagačen, da ni bilo možno naprej. Voz ni bilo nikamor spraviti, vojaki so omagovali. Da bi jih poživil, je dal maršal Ney na enem vozu odpreti sode, napolnjene s cekini. Suho zlato se je vsipalo po cesti, hlastno so segali vojaki po njem in spešili korake. A teža je bila večkrat prevelika in marsikdo je moral odstopiti svoj tovor zasledujočim kozakom. Da bi le-te zadržal, je dal odpreti Ney še druge sode, dobesedno je bila cesta tlakovana z zlatom. Za vse ga je bilo dosti, za prijatelje in sovražnike. Od enajst milijonov frankov vojnega zaklada so jih rešili v Kraljevec samo sedem. Igralec Suett je precej rad pil. To njegovo slabost je hotel izkoristiti nasprotnik-igralec. Nekoč igra Suett v »Juliju in Cezarju«. Pozabil je bodalo za kulisami, nasprotnik to vidi in da prinesti na oder liter vina namesto bodala. Vse strmi. Suett pa liter pogleda, ga nastavi na ustnice, izpije in d& prazno steklenico nazaj z besedami: »Bodalo sem vzel, nožnice pa ne maram.« Bikoborba na Španskem. ■iiiiiiimiiiinmmiiiiiM E KNJIGOVEZNICA, § KAT. TISK. DRUŠTVA S a V LJUBLJANI se priporoča v izvršitev vsakovrstnih; knjigoveških del. ■j Solidno delo. Zmerne cene. ■ Knjižnicam znaten popust. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii I. KETTE LJUBLJANA IFRANCA JOŽEFA CESTA 3 Klobuki, palice, perilo, kravate, palice, dežniki, galoše, toaletne potrebščine itd. Vsi predmeti za telovadbo, turistiko in drug šport. Prodajalna Katoliškega tiskovnega društva 0 (H. Ničman v Ljubljani) priporoča svojo bogato zalogo šolskih in pisarniških potrebščin kakor: raznovrstni papir, zvezke, noteze, razne zapisnike, kopirne knjige, šolske in pisarniške mape, radirke, pisala, črnilo, gumi, tintnike, ravnila, trikote, šestila, barve, čopiče, raznovrstne razglednice in devocijonalije. Fr. P. Zajec, Izprašani optik Ljubljana, Stari trg 9 I" priporoča svoj dobro urejeni optični zavod kakor tudi različne vrste naočnikov, Sčipal-cev, toplomerov, daljnogledov Itd. Popravila oCal, SCipalcev itd. izvršuje dobro in ceno! Priporočljiva domača tvrdka! Podpisani izjavljam ▼ imenu stavbnega odbora za zidanje nove cerkve v Šmihelu pri Žužemberku, da je gospod Rafko Sušnih umetni steklar v Šiški napravil v imenovani cerkvi enajst novih oken« »metno v gotskem slogu, v sploino zadovoljnost in po zmerni ceni ter (e zato v svoji stroki vredne najboljiega priporočila. Za stavbni odbor: v Šmlhjln, FRANČIŠEK GABRŠEK, da. 42. »Tguta 1909. iopnl apr.vit.„. Telovadne priprave in orodje, vsakovrstne gospodinjske ln gospodarske predmete, kuhinjsko opravo, železno pohištvo, orodje, raznovrstno železnino, nagrobne križe in prvovrstne poljedelske stroje priporoča prva domača tvrdka te stroke FR. STUPICA V LJUBLJANI Marije Terezije cesta St. 1 veletrgovina z železnino in razpošiljal-nlca poljedelskih strojev. Priporočamo: Grško-slovenski slovar. Sestavil prof. Anton Dokler. Cena . . K 12 — Fizika za višje razrede srednjih šol. — Spisal prof. Jožef Reisner. Cena vezani knjigi K 5’80 Kemija za sedmi gimnazijski razred. — Spisal prof. Jožef Reisner. Cena vezani knjigi K 2*50 Psihologija. Za srednje šole spisal prof. K. Ozvald. Cena v platno vezani knjigi .... K 3’— Besede in rekla k sedmi knjigi Herodotovih zgodo-pisnih raziskavanj. — Sestavil prof. Fr. A. Jerovšek. Cena..................K I’— Slovarček k L, II. in III. spevu Iliade. — Spisal prof. Anton Koritnik. Cena.........K — 80 SlovarCek k IV., VI., XVI., XVIII, XXII. in XXIV. spevu Iliade. — Spisal prof. Anton Koritnik. Cena.....................K —80 Založil M n. Slnislm t it lili ni Liiiui kjer se dobivajo označene knjige.