Štajerski TEDNIK Aktualno Podravje z Sedem občin za cestne koncesije plačalo 10 milijonov evrov Podjetništvo Slovenija, EU z OMV podvojil prihodke in dobiček  Stran 2 COLOR CMYK stran 1 Kronika Markovci z Sanacijo mostu v Novi vasi ustavili na željo izvajalca del  Stran 2 Ptuj, torek, 2. avgusta 2022 torek, 2. 8. 2022  Stran 24 Letnik LXXV z št. 59 z Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,55 EUR Spodnje Podravje z Za delo v proizvodnji ali gradbeništvu ni veliko zanimanja Kadrovske štipendije marsikje ostanejo nepodeljene Politika Višina kadrovskih štipendij se giblje od 120 in vse do 500 evrov. Podjetja večinoma štipendirajo deficitarne Ormož z Skoraj poklice, za katere pa med mladimi ni prav veliko zanimanja, zato ni malo štipendij, ki ostanejo nepodeljene. pol svetnikov ni Več na straneh 6 in 7. zastavilo niti enega vprašanja  Stran 5 Podeželje Trgovišče z Ko diplomirani protetik prevzame zelenjadarsko kmetijo  Stran 8 Turizem Slovenija z Kako dragi so postali slovenski in hrvaški kampi Foto: ČG  Stran 9 torkova izdaja  Stran 10 Aktualno z Napaka Google zemljevidov z Na zahodu Slovenije živijo dlje kot na vzhodu Navigacija turiste vodi preko neobstoječega prehoda Meje  Stran 3 AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Ob sklenitvi naročniškega razmerja boste lahko vse poletne sobote, do 27. avgusta, brezplačno uživali na morju! Več v notranjosti časopisa.  Stran 3 www.tednik.si Podravje Makole z Dvorec Štatenberg za poroke zaseden dve leti vnaprej Simonov zaliv Štajerski TEDNIK torek, 2. 8. 2022 COLOR CMYK stran 2 Aktualno 2 torek z 2. avgusta 2022 Slovenija, EU z Naftarji dobiček štejejo v milijardah Spodnje Podravje z Sedem občin za cestne koncesije porabilo deset milijonov evrov OMV podvojil prihodke in dobiček Na gugalnici še občinske cestne koncesije Medtem ko je zahodni svet v primežu nenehnih podražitev in inflacije, naftni mogotci kujejo ne milijonske, temveč milijardne dobičke. Foto: ČG Avstrijski naftno-plinski gigant OMV je ob polletju ustvaril 95 odstotkov več dobička kot v enakem obdobju lani: 2,5 milijarde evrov. Po drugi strani so cene pogonskih goriv v Evropi podivjale in so rekordno visoke. Potrošnik mora očitno prenesti vse … Avstrijski energetski velikan OMV, drugi največji trgovec s pogonskimi gorivi na slovenskem trgu, je v prvi polovici letošnjega leta ustvaril za 30,6 milijarde evrov več prihodkov od prodaje kot v enakem lanskem obdobju (124 % več). Za skoraj sto odstotkov je zrasel tudi čisti dobiček za delničarje, ki je ob polletju znašal 2,5 milijarde evrov. OMV je v objavi na svoji spletni strani navedel, da je »znatna« rast prihodkov posledica pomembno višjih tržnih cen. Naftni mogotec spremlja in ocenjuje tudi vpliv vojne v Ukrajini na poslovanje. »Motnje dobave ruskih surovin v Evropo bi se lahko odrazile v nadaljnji rasti cen energije v Evropi, ki so se po začasni stabilizaciji na visoki ravni proti koncu drugega četrtletja še zvišale. Sankcije proti Rusiji in njene nasprotne sankcije bi lahko povzročile motnje v globalnih dobavnih verigah ter povzročile pomanjkanje na primer energetskih proizvodov, surovin, kmetijskih pridelkov in kovin ter posledično zvišale tveganje za stroškovno inflacijo,« so navedli v objavi na svoji spletni strani. Dodali so še, da je poslovanje skupine izpostavljeno vrsti tveganj, od tržnih, finančnih, operativnih do strateških. »Glavne negotovosti so na področju cen surovin, valutnih tečajev, političnih in regulatornih tveganj.« V 21. stoletju si težko predstavljamo, da cesta pozimi, ko zapade sneg, ne bi bila očiščena in prevozna. A v Spodnjem Podravju, kjer sta ta čas na gugalnici dve cestni koncesiji – državna in lokalna – se ni ničemur več čuditi, tudi temu ne, če bodo plugi pozimi ostali v garažah, ceste pa ledene in zasnežene. Ko bo šlo za nohte, se bo položaj sicer verjetno urgentno reševal, saj želi imeti izvajalec koncesij (tudi obstoječi) delo, občine in država pa so gospodarske javne službe (GJS), med katerimi je vzdrževanje cest, dolžne zagotavljati. Koncesionar za vzdrževanje regionalnih cest v regiji je Cestno podjetje Ptuj (CPP). Koncesija se je sicer že iztekla, a država CPP-ju do končanja postopka javnega razpisa koncesijo podaljšuje. Načeloma bojazni, da bi državne ceste ostale brez koncesionarja, ni. Verjetno je podobna zgodba tudi pri občinah, kjer se bo koncesija CPP-ju kmalu iztekla, občine pa v novi razpis niso šle. Desetletne koncesijske pogodbe imajo s CPP-jem sklenjene občine Hajdina, Videm, Cirkulane, Zavrč, Markovci, Dornava in Juršinci. V občini Juršinci je koncesijo pod drobnogled vzel nadzorni odbor. Pomanjkljivosti oziroma nedoslednosti, ki so jih ugotovili pri izvajanju posla, bi zelo verjetno našli tudi v drugih občinah koncendentkah, seveda ob pogoju, da bi nekdo te posle vzel pod lupo. Po podatkih, ki so nam jih posredovale občine, in našem izračunu se je v cestni koncesiji sedmih spodnjepodravskih občin od leta 2012 zavrtelo dobrih deset milijonov evrov: za košnjo in urejanje bankin, krpanje udarnih jam, zimsko službo in druga dela, povezana z vzdrževanjem cest. Odloki precej luknjasti … Foto: Pixels.com Posel med MOL in OMV pod drobnogled vzela Evropa Madžarski naftni velikan MOL je za dobrih 300 milijonov evrov nameraval kupiti slovenski del skupine OMV (maloprodajno mrežo bencinskih servisov). Posel bo pod drobnogled vzela Evropska komisija, saj naj bi se s prevzemom na trgu krčila konkurenca. MOL bi z nakupom postal lastnik 120 OMV-jevih bencinskih servisov; sam jih ima v Sloveniji 53. Največji ponudnik pogonskih goriv s 318 prodajnimi servisi je na slovenskem trgu Petrol. MZ, STA Občine odgovora, kaj bo s koncesijo v prihodnje, za zdaj nimajo. Neuradno je slišati, da bi jo z obstoječim koncesionarjem podaljšale, saj tako dopušča odlok. Ta sicer narekuje koncesijo za 15-letno obdobje; občine jo imajo s pogodbo sklenjeno za deset let. Zakaj odlok in pogodba nista skladna (pa bi verjetno morala biti), nam ni znano. Kot je slišati, so akti izdelani precej pomanjkljivo. V obstoječih odlokih in pogodbah ni natančno specificiran način obračunavanja storitev oz. del, ki jih CPP izvaja v skladu s koncesijo. Glede na to, da so se odloki pred desetletjem od občine do občine samo kopirali, je zgodba najverjetneje povsod približno enaka. Ob tem je zanimivo dejstvo, da občinski sveti v občinah, ki imajo sklenjeno koncesijo, nikoli ne obravnavajo poročila o 'UDJH378-ÿ$1.(LQ378-ÿ$1, RESUD]QLNX0HVWQHREĀLQH3WXM YDPLVNUHQRĀHVWLWDPRLQYDELPRQD Foto: ČG CPP ima desetletne koncesijske pogodbe sklenjene z občinami Videm, Markovci, Dornava, Juršinci, Cirkulane, Zavrč in Hajdina. Pogodbeno ali s koncesijo (npr. za krajše obdobje) sodeluje tudi z občinami Kidričevo, Podlehnik in Gorišnica, navaja poročilo o poslovanju. opravljenih delih po koncesiji. Vsi ostali koncesionarji (za odpadke, kanalizacijo, oskrbo s pitno vodo) poročila redno pripravljajo in jih tudi predstavijo občinskim svetnikom. Zneski po koncesiji do 1,5 milijona evrov za eno občino Po podatkih, ki smo jih pridobili za pripravo članka, sta v obdobju izvajanja koncesije koncesionarju največ plačali občini Juršinci in Dornava, obe približno 1,5 milijona evrov. Ne eni in ne drugi se še niso odločili, kako bo s koncesijo v prihodnje. »Smo v fazi preverjanj,« je povedala direktorica dornavske občinske uprave Nada Kolednik. Občina Žetale je za koncesijo od konca leta 2013 izplačala 1,4 milijona evrov. Po besedah župana Antona Butolna jim pogodba velja še do konca naslednjega leta. »Zato se bo o tem, kako bomo ravnali v prihodnje, odločalo v prihodnjem letu oziroma po volitvah.« Enako so sporočili z občine Hajdina. »Glede koncesije za ceste, ki poteče julija 2023, bo odločitev prepuščena novi sestavi občinskega sveta. V dosedanjih devetih letih smo za opravljena dela po koncesijski pogodbi CPP-ju izplačali 1,4 milijona evrov.« Nekoliko nižji znesek kot Hajdina, dobrih 1,3 milijona evrov, je koncesionarju za vzdrževanje lokalnih cest in javnih poti plačala Foto: Pexels.com Vprašljiva pravna pomoč … Odgovor na vprašanje, kako se bodo občine v nastali situaciji odločale v prihodnje, je nejasen. Slišati je, da so za pravno pomoč ponovno zaprosile Milana Železnika iz Evropskega pravnega centra. Ta je v preteklosti na področju oblikovanja pravnih podlag za gospodarske javne službe (GJS) že sodeloval z njimi, a ne najbolj uspešno. Spomnimo se samo na polni črti spodletelega razpisa za odpadke iz leta 2012, kjer je upravno sodišče odločitev občin večkrat izpodbijalo. Razpisni postopek bi lahko opisali kot popolno polomijo. občina Markovci, za obdobje od marca 2013 do konca letošnjega junija. Tudi v Markovcih še niso odločeni, kako naprej. »Smo sredi razgovorov, tudi z drugimi občinami, tako da odločitev o nadaljnji obliki izvajanja GJS vzdrževanje občinskih cest še ni sprejeta,« je pojasnila direktorica občinske uprave Marinka Bezjak Kolenko. Občina Cirkulane je od decembra 2012 do letošnjega junija za vzdrževanje občinskih cest potrošila 1,3 milijona evrov. Enako kot osrednjo slovesnost, ki bo v petek, 5. avgusta 2022, ob QDPHVWQLWUçQLFL3WXM /HSRSUD]QRYDQMH 1XåND*DMåHN çXSDQMD0HVWQHREĀLQH3WXM LQVYHWQLNL0HVWQHJDVYHWD023WXM 'LMDQD$/,%$%,ý0DUMDQ%(=-$.GUäWHIDQÿ(/$1$QGUHMÿ8ä5DMNR )$-71XåD95$%/)(5(1ÿ,ÿPDJ'DUMD+$5%0DULR+/8ä,ÿ.$$OHQ ,/-(9(&0LODQ./(0(1&0DUMDQ.2/$5,ÿ9ODGLPLU.25,71,.$QGUHM /$=$5PDJ0LUMDQD1(1$'+HOHQD1(8'$8(5*RUD]G25(ä(. GU%RMDQ3$+250HWND3(7(.8+$10LKD32æ*$,6HUJHMD3833,6 )5((%$,51PDJ6RQMD385*$--DQH]52æ0$5,10DWHM6,(%(15(,&+ %RåWMDQä(58*$0DUWD78ä(.7DWMDQD9$8327,ÿ=(0/-,ÿ$QGUHM 9,1',ä$OHNVDQGHU92'$/XNDæ,æ(. Foto: ČG 9SULPHUXVODEHJDYUHPHQDERSULUHGLWHYY'RPLQLNDQVNHPVDPRVWDQX3WXM CPP v občinah Spodnjega Podravja vzdržuje nekaj čez tisoč kilometrov občinskih cest. druge občine odločitve o prihodnji koncesiji še niso sprejeli, čakajo pravno mnenje. Zanimivo – Videmčani samo milijon evrov Zanimiv je podatek za občino Videm, ki je med vsemi navedenimi občinami največja, za vzdrževanje cest pa je uradnemu koncesionarju plačala najmanj – le dober milijon evrov. Morda so imeli za vzdrževanje cest še druge pogodbenike, ki v koncesijo niso vključeni. Tudi Videmčani odločitve o izvajanju cestne koncesije za prihodnje obdobje še niso sprejeli. V občini Zavrč razmišljajo o podaljšanju obstoječe koncesijske pogodbe za naslednjih pet let. »Ker imamo v koncesijskem odloku določeno, da se koncesijska pogodba sklene za 15 let, nameravamo skleniti aneks še za pet let, kot določa koncesijski akt, in to pod enakimi pogoji kot do sedaj,« so povedali v občinski upravi. Dodali so, da so letno za koncesijo povprečno plačevali 86.000 evrov, v desetih letih bi to pomenilo okoli 860 tisočakov. Mojca Zemljarič Štajerski TEDNIK torek, 2. 8. 2022 COLOR CMYK stran 3 Aktualno torek z 2. avgusta 2022 3 Podravje, Slovenija z Boljši socialni in ekonomski položaj, daljše življenje Življenjska doba na zahodu države daljša kot na vzhodu Na samo nekaj sto kilometrih razlike med vzhodom in zahodom države so med prebivalci v kazalnikih zdravja velike razlike. Dejansko obstaja občutek, da je med vzhodom in zahodom države nevidna meja, ki ljudi ločuje ne samo po zdravju in pričakovani življenjski dobi, temveč tudi po ekonomskem statusu, izobrazbi in drugih socialno-ekonomskih kazalcih. Številni kazalniki zdravja so na zahodu države bistveno boljši kot na vzhodu, kažejo podatki NIJZ o zdravju po občinah in regijah ter podatki Statističnega urada RS (SURS). Samo nekaj primerov: na zahodu države je pričakovana življenjska doba tri leta daljša kot na vzhodu, na vzhodu je več koriščenja bolniškega staleža, sladkorne bolezni in nekaterih srčno-žilnih bolezni ter duševnih motenj. »Kronične nenalezljive bolezni so v naši pomurski regiji pogostejše kot drugod, k temu prispeva tudi slabši socialno-ekonomski položaj in z zdravjem povezan vedenjski slog (prehrana, telesna dejavnost, udeležba v presejalnih programih, kajenje ...). Zdrav življenjski slog in zdrave navade so ena izmed najpomembnejših determinant,« je podatke o razlikah v zdravju med prebivalci vzhodnega in zahodne- Zdravje je kombinacija več determinant »Zdravje določajo številne determinante, ki jih lahko razdelimo v tri skupine. Prvo skupino tvorijo determinante notranjega okolja posameznika, na katere imamo omejen vpliv (genetika, starost, spol), drugo skupino predstavljajo determinante naravnega okolja (zrak, voda, zemlja ...), v tretjo skupino pa spadajo determinante družbenega okolja. Slabši kazalniki zdravja za vzhodni del Slovenije so rezultat kombinacije vseh naštetih determinant,« je razložil Martin Ranfl, predstojnik območne enote NIJZ Murska Sobota. Foto: ČG ga dela države komentiral predstojnik murskosoboške izpostave NIJZ Martin Ranfl. Christos Oikonomidis iz mariborske enote NIJZ je dodal, da podravska in pomurska regija ustaljeno izkazujeta nekoliko slabše zdravstvene kazalnike v primerjavi z zahodnim delom države. »Zdravstveno stanje posameznika je med drugim odvisno in tesno povezano s socialno-ekonomskimi dejavniki (raven izobrazbe, zaposlitveni status oziroma možnost zaposlitve, dohodek, bivalne razmere). Našteti dejavniki se na vzhodnem in zahodnem delu države precej razlikujejo in posledično močno vplivajo na zdravstvene kazalnike oziroma zdravje posameznika.« Pričakovana življenjska doba za moškega v Podravju in Pomurju je približno 76 let, za žensko pa 82. Na Primorskem in v osrednji Sloveniji moški glede na značilno statistično povprečje živijo 79 let, ženske 84 let. Zdravje v povezavi s prehrano Na NIJZ so navedli, da bi lahko bila slabše zdravje na vzhodu in s tem krajša življenjska doba povezana tudi z različnimi vzorci oziroma načini prehranjevanja. Sredozemska kuhinja je manj kalorična in bolj raznolika, po oceni strokovnjakov z NIJZ tudi najbližja optimalnemu Pričakovana življenjska doba skozi desetletja, Slovenija Foto: ČG V 60 letih je povprečna pričakovana življenjska doba pri Slovencih zrasla za 12 let. Obdobje 1961 1971 1981 1991 2001 2011 2021 Moški 66 65 67 69 72 76 78 Ženske 72 73 75 77 80 83 84 Vir: SURS modelu prehranjevanja. Tradicionalna hrana na vzhodu države je težja, z več maščobami, kar pomeni večje tveganje za razvoj številnih bolezni. Načini prehranjevanja so sicer povezani tudi s tradicijo: na vzhodu države je več poljedelstva in živinoreje, v preteklosti so ljudje za delo potrebovali tudi 'močnejšo hrano'. Nedvomno na zdravje vpliva tudi (ne)zdravo okolje Poizvedovali smo tudi, ali morebiti na slabše zdravje in krajšo življenjsko dobo na vzhodu države vpliva z nitrati in pesticidi obremenjena podtalnica (Pomurje, Podravje, Savinjska dolina). Pri odgovoru na to vprašanje so se na NIJZ vrteli kot mačka okoli vrele kaše. Na mariborski izpostavi so povedali, da pri njih strokovnjaka za področje zdra- vstvene ekologije nimajo, napotili so nas na murskosoboško regijsko enoto in centralni nacionalni inštitut v Ljubljani, kjer so med sodelavci tudi strokovnjaki za to področje. Predstojnik murskosoboške enote Ranfl je dejal, da pri iskanju vplivov na zdravje ne gre zanemariti neposrednega vpliva okolja. Tudi na nacionalni enoti NIJZ so pritrdili, da lahko onesnaženo okolje, v našem primeru podtalnica, vpliva na zdravje. »Okolje in okoljska tveganja prav tako prispevajo k razlikam med regijami. Zdravstveno stanje posameznikov je kompleksen proces, pri katerem ne moremo ovrednotiti vpliva posameznega dejavnika, zato lahko zaključimo, da s spremembo življenjskega sloga v bolj zdrave izbire, redno udeležbo v preventivnih programih in s skrbjo za boljše okolje lahko izboljšamo zdravstveno stanje prebivalcev.« Mojca Zemljarič Haloze z Leskovčani uredili počivališče, a turistov je letos manj Navigacija turiste vodi preko neobstoječega prehoda Meje Mnogi tuji in domači turisti na poti na Hrvaško ali v katero državo južneje se v izogib plačilu slovenske vinjete odločijo za vožnjo po lokalnih in regionalnih cestah ter prečkanje meje na maloobmejnih prehodih, tudi na prehodu Zgornji Leskovec. Ker so turistom želeli olajšati dolgo pot, so se v PGD Leskovec odločili za postavitev postajališča. S projektom so zadovoljni, manj pa z letošnjim obiskom. Na zelenici ob gasilskem domu so uredili kraj za oddih – počivališče za avtodome oz. camper stop. »Turisti se lahko tukaj ustavijo, parkirajo svoj avtodom, prespijo, spustijo odpadne vode, avtodom priključijo na elektriko, napolnijo pitno vodo, urejene so sanitarije, tuši, wi-fi, možna je tudi postavitev šotorov ...« so zapisali leskovški gasilci. Počivališče je odprto vse dni v tednu, vse ure v dne- vu. Najem prostora je 20 evrov. Gasilci so ob tem poudarili, da je realizacija projekta še en dokaz, da nikoli samo ne govorijo, ampak kar rečejo, tudi storijo. Predsednik PGD Leskovec Peter Jagarinec je ob tem poudaril, da so gasilci večino del opravili sami. »Z občino smo se dogovorili, da bo krila del investicije, kaj in v kolikšnem obsegu, je še stvar pogovora in dogovora.« Foto: Google zemljevidi Navigacija turiste namesto skozi Zgornji Leskovec vodi preko neobstoječega prehoda Meje pri Cirkulanah. Za malo turistov v prvi vrsti »kriv« Google zemljevid Uporabniki počivališča so, tako Jagarinec, s ponudbo zadovoljni. »Odzivi so dobri in vsi pozdravljajo to pridobitev.« Leskovčane pa preseneča upad prometa skozi kraj. »V primerjavi s prejšnjimi leti se skozi naš kraj letos pelje res malo turistov,« je dejal Jagarinec. Delni razlog pripisuje zapiranju avtocestnega priključka Lancova vas, a ključni razlog je po besedah predsednika leskovških gasilcev in krajevne skupnosti, da se aplikacija Google zemljevidi izogne prečkanju meje na mejnem prehodu Zgornji Leskovec. »Če za izhodišče izbereš Leskovec in za cilj hišno številko na drugi strani meje, te Google zemljevid ne pelje skozi mejni prehod Zgornji Leskovec, temveč skozi Cirkulane, naselje Meje. Zakaj je prišlo do tega, ne vemo.« Foto: PGD Leskovec Domači gasilci so uredili postajališče za avtodome in druge turiste, a promet skozi Zgornji Leskovec je znatno upadel, pravi Peter Jagarinec. V Cirkulanah že apelirali, a rezultata še ni Z Direkcije RS za infrastrukturo so sporočili, da tudi oni ne vedo, zakaj se je korporacija Google odločila za drugačno načrtovanje poti prav tako ne županja Cirkulan Antonija Žumbar. »Že pred časom smo naslovili prošnjo na Google, naj pot skozi naselje Meje in torej možnost prečkanja slovensko-hrvaške meje popravijo, in zagotovljeno nam je bilo, da bodo to storili,« je dejala. Mejni prehod Meje uradno ne obstaja, in kdor na tej točki prečka mejo, to stori ilegalno, je še zaupala županja. Drži pa, da je bil mejni prehod Meje zaveden kot eden od 60 mejnih prehodov med Slovenijo in Hrvaško v mednarodnem pridru- žitvenem sporazumu z EU, a pri točki na papirju je tudi ostalo. Kljub skromnejšemu obisku postajališča za avtodome v Zgornjem Leskovcu domači gasilci niso razočarani in ne obžalujejo izvedbe projekta. »Kdor ne riskira, ne profitira, pravijo. Po drugi strani pa je za kraj dobro, da se je promet zmanjšal, in vzamemo to v zakup.« Mojca Vtič Štajerski TEDNIK torek, 2. 8. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 stran 4 torek z 2. avgusta 2022 Podravje z Občine imajo pri določanju uradnih ur proste roke Zagotavljajo, da so vedno na voljo občanom Zaklenjena vrata občinske stavbe na Vidmu: 7. julij okoli pol druge ure. Bil je četrtek, občinska uprava na urniku ni imela uradnih ur, a zaklenjena občinska vrata so vendarle redkost. Gre za splošno prakso ali naključje? Iz občine so po telefonu odgovorili, da za slednje. Sicer pa so številne občine določile ure, ko so na voljo občanom, vendar pa, kot zagotavljajo v Majšperku, Žetalah in Podlehniku, občane sprejmejo tudi izven poslovnega časa in ne zaklepajo vrat, v Makolah pa stranke sprejmejo kadarkoli med delovnim časom občinske uprave. Zakonodaje, ki bi določila, kdaj mora biti občinska uprava na razpolago občanom in občankam oz. drugim strankam, ni. Župani in občinske uprave imajo pri oblikovanju uradnih ur proste roke. Večina se jih orientira po določbah uredbe o upravnem poslovanju, na podlagi statuta posamezne občine pa nato sprejmejo ustrezne akte (npr. odredbo o poslovnem in delovnem času občine), v katerih določijo uradne ure in delovni čas ter način poslovanja z občankami Dostopnost občin po oceni SOS dobra Za osebni kontakt je prvi pogoj dostopnost. Zaklepanja občinskih stavb v času izven uradnih ur generalna sekretarka ne more komentirati. Predvideva pa, da se je najverjetneje v nekaterih občinah v praksi pokazalo, da stranke ne upoštevajo določitve uradnih ur. »Zavedati se namreč moramo, da v občinskih upravah poteka veliko različnih aktivnosti in sestankov, veliko je načrtovanja projektov, investicij in strateškega planiranja, stalna možnost vstopa zunanjih oseb v občinsko stavbo pa tovrstno delo prekinja. V Skupnosti občin Slovenije splošno ocenjujemo, da je dostopnost občinskih uprav za občanke in občane in nivo ter kvaliteta upravnih storitev zanje v Sloveniji dobra.« in občani, je pojasnila generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije (SOS) Janja Vidmar. V Makolah se za omejevanje niso odločili. »Ko imamo zaposleni sestanke oz. smo zasedeni, prosimo občane za potr- pežljivost in da počakajo. Navadno to tudi storijo. Menim, da je prav, da smo vedno odprti in dostopni za občane in občanke,« je še dodal direktor makolske občinske uprave Igor Erker. Foto: Mojca Vtič V Vidmu zagotavljajo, da so njihova vrata vedno odprta za občane. Na voljo tudi izven urnika? »Seveda!« nejo le zaposleni, in še to zgolj v času malice, vsak dan od 10.00 do 10.30. V Podlehniku je Damijan Golub na vprašanje, ali so občanom na voljo tudi izven določenega urnika, nemudoma odgovoril: »Seveda!« Tudi vrat ne zaklepajo. »Dogovorjeni smo, da je vedno nekdo na razpolago, da sprejme občana, prisluhne njegovi težavi, ideji, potrebi. Če se da zadevo takoj rešiti, to naredimo, sicer prosimo za ponovni obisk oz. da se nekoliko počaka,« je še dodal. Odgovorili so tudi iz občine Videm, kjer so dejali, da so uradne ure določili na podlagi Pravilnika o delovnem času v Občini Videm (tega sicer v bazi Lexlocalis pod tem imenom ni mogoče najti), sicer pa so uradne ure v Vidmu ob ponedeljkih med osmo in 15. uro, ob sredah so občinske pisarne dostopne do 16.30 ure, v petek pa do 12. ure. »Za občane smo dostopni tudi izven uradnih ur,« so dodali. Tudi oni vrat občinske uprave ne zaklepajo. »Izjemoma so bila vrata zaklenjena le v času razglašene epidemije covida-19, zaradi preprečevanja nenadzorovanega gibanja. Stranke so takrat vstopile v občinsko stavbo le v dogovoru z zaposlenimi na občini.« Na opazko, da so bila vrata zaklenjena tudi pred slabim mesecem, 7. julija, pa so po telefonu pojasnili, da to nikakor ni običajna praksa in da je najverjetneje sodelavka, ki je v pritličnih prostorih, imela druge obveznosti. Zakonodaje, ki bi torej določila, kdaj lahko občani dostopajo do zaposlenih v občinskih upravah, ni, generalna sekretarka SOS Janja Vidmar pa meni, da se večina občin skuša prilagoditi sodobnemu načinu življenja (in dela) občank in občanov. Mojca Vtič Uradne ure občinskih uprav so različne. V Majšperku so uradne ure za stranke ob ponedeljkih od osme do 15. ure (ob sredah do 17. ure), v petek so občanom na voljo do dvanajstih. Vendar pa županja Darinka Fakin zagotavlja, da si za občane vzamejo čas tudi izven uradnih ur. »Vrat ne zaklepamo, zaklenjena so bila samo v času korone, na podlagi odloka Vlade Republike Slovenije.« V Žetalah so uradne ure nekoliko drugače razporejene, in sicer je občinska uprava občanom na voljo v ponedeljek do 16. ure (z dvournim premorom med 12. in 14. uro), nato pa v sredo in petek do 12. ure. »Ker se ne zaklepamo, se kakšen občan oglasi tudi izven uradnih ur,« je pojasnila direktorica občinske uprave Simona Bauman. Občinske stavbe v Žetalah torej ne zaklepajo, svoje pisarne zakle- Podravje z Evropski denar za neprofitna stanovanja Sv. Trojica z Končano komunalno opremljanje naselja V regiji 404 nova stanovanja, bo kakšno tudi na Ptuju? Slab milijon evrov iz proračuna Foto: Mojca Vtič Država bo s sredstvi Načrta za okrevanje in odpornost sofinancirala urejanje javnih najemnih stanovanj. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je odločbe o sofinanciranju odobrilo za 34 projektov, ki skupaj zagotavljajo 1.036 stanovanj, od tega 404 v podravski regiji. Foro: ČG Za urejanje 1.036 stanovanj bo država prispevala 60 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Upravičencev do državnih sredstev, s katerimi se bodo gradila javna neprofitna najemna stanovanja, MOP do pravnomočnosti postopka ne razkriva. »22. julija smo upravičencem izdali odločbe o sofinanciranju. Pravnomočne bodo postale v roku 30 dni od vročitve vlagateljem, ki jih bomo po pravnomočnosti odločb pozvali k podpisu pogodb o sofinanciranju. Ker odločbe še niso pravnomočne in pogodbe o sofinanciranju niso podpisane, vam podatkov o upravičencih ne moremo poslati. Lahko pa delimo informacijo, da so bile za projekte na območju podravske statistične regije izdane tri odločbe o odobritvi sofinanciranja projektov, ki bodo skupno zagotovili 404 javna najemna stanovanja.« Stanovanja, ki se bodo uredila s sredstvi razpisa, bodo upravičencem oddajali preko javnih razpisov in po neprofitni najemnini, s čimer bo investicija pomembno prispevala k olajšanju dostopa do primernih stanovanj v Sloveniji, menijo na ministrstvu. V podravski regiji bodo sofinancirali 404 nova stanovanja, v obalno-kraški 166, jugovzhodni 112, koroški 101, savinjski 82, osrednjeslovenski 80, posavski 37, goriški 24, gorenjski 20 in primorsko-notranjski 10. Za območje pomurske in zasavske regije vloge niso prispele, so navedli na MOP. MZ Novo naselje Trojica jug je dobilo še asfaltno prevleko, s čimer je zaključena izgradnja komunalne infrastrukture, za katero je bila zadolžena občina, čeprav gre za zasebno zemljišče. Naselje individualnih hiš se nahaja ob vstopu v Sveto Trojico, nedaleč od izvoza s pomurske avtoceste in nasproti Trojiškega jezera. Komunalno opremljanje parcel se je začelo pred petimi leti, lokalna skupnost pa je v tem času poskrbela za fekalno in meteorno kanalizacijo, vodovod, javno razsvetljavo ter priključitev na električno in telekomunikacijsko omrežje. Na koncu so sledili ureditev prometnega režima in nekaj parkirišč ter asfaltiranje ulic. »Odločili smo se, da naselje uredimo v urbanem slogu, zato je po novem razdeljeno na dve ulici: Ulico Rajka Slapernika in Gradiško ulico, iz občinskega proračuna pa smo zanj namenili nekaj manj kot milijon evrov,« je povedala Darja Slivnjak, direktorica trojiške uprave. »Na približno 50 parcelah je v tem trenutku dokončanih 45 hiš, v katerih si svoj novi dom ustvarjajo večinoma na novo priseljene družine, kar pomeni, da je občina Sveta Trojica dobila kar nekaj novih občanov.« Foto: TT Novo naselje Trojica jug se ponaša z urbano ureditvijo in dvema ulicama. Višja cena vode Nekoliko manj lepa novica za občane pe je podražitev vode, ki je začela veljati včeraj, 1. avgusta. Občinski svet je namreč na dopisni seji sredi julija sprejel sklep o povišanju cene vodarine na predlog koncesionarja, podjetja Mariborski vodovod, ki podražitev utemeljuje kot posledico rasti cen električne energije. Nova cena vodarine za vse uporabnike (vseh občin UE Lenart) poslej znaša 1,035 evra/m³ (brez DDV). Cena omrežnine ostaja enaka. SD Štajerski TEDNIK torek, 2. 8. 2022 COLOR CMYK Politika torek z 2. avgusta 2022 stran 5 5 Ormož z Kako aktivni so bili občinski svetniki v zadnjem dvoletnem obdobju Skoraj pol svetnikov ni zastavilo niti enega vprašanja V ormoškem občinskem svetu sedi 20 svetnikov, nekateri so bolj, drugi manj aktivni. V lanskem in letošnjem letu so v okviru svetniških pobud in vprašanj podali skupaj preko 80 vprašanj in predlogov. Najbolj aktivna sta bila Simon Kolmanič in Matej Hebar. Na drugi strani pa kar devet svetnikov, torej skoraj polovica, ni zastavilo niti enega samega vprašanja. O ormoških sejah, neplodnih dolgih seansah in razpravah smo v preteklosti že večkrat poročali. Že nekaj časa sicer ne trajajo več pozno v noč. Posebej zanimiva, predvsem za javnost, so običajno svetniška vprašanja, pobude in predlogi, ko člani sveta lahko izpostavijo aktualne probleme in zastavijo vprašanja, podajajo pobude, predloge in podobno. Izpostavljanje problemov, ki se tičejo prebivalstva, bi sicer moralo biti sprejeto kot dobronamerno, čeprav marsikomu služi tudi za brezplačno propagando. Kakorkoli, svetniki so bili izvoljeni s strani ljudstva in bi morali javno izraziti mnenja ter želje tistih, ki so jih izvolili. Nekateri temu tudi sledijo bolj, drugi manj ali nič. Podane kritike in predlogi so tako s strani vodstva kakor javnosti različno sprejeti, odvisno od vsebine, pa tudi od tega, kdo jih izreče (zlasti če gre za svetnike iz nekdanje vladajoče stranke, ki so sicer navadno tudi najbolj glasni). Sicer pa večjega razkoraka, razen kakšnega zavijanja z očmi ter puščic in bodic, usmerjenih proti vodstvu in nazaj, med občinskimi svetniki ni. Poglejmo, kako so delovali v zadnjih dveh letih. Vseh enajstih rednih sej lani in letos se je po podatkih, ki smo jih prejeli z občine, udeležilo sedem od 20 svetnikov, in sicer: Anton Zadravec, Zinka Hauzer, Veronika Vrbnjak, Simon Kolmanič, Simeon Marin, Valerija Kolenko in Danilo Kosi. Od tega je bilo na vseh sejah lani prisotnih kar 15 svetnikov, večina jih je sicer potekala na daljavo, preko Zooma. Foto: MH Občinski svet občine Ormož Nekatera svetniška vprašanja sprožajo tudi »zavijanje« z očmi Foto: arhiv Svet24 Parlament: štirje poslanci še niso spregovorili besede Za poslanci državnega zbora so prvi trije meseci novega parlamentarnega mandata. Analiza podatkov s pomočjo orodja Parlameter je pokazala, da se štirje predstavniki ljudstva v hramu demokracije v tem mandatu sploh še niso oglasili. Med njimi so trije novinci iz vrst Gibanja Svoboda, Alma Intihar, Andreja Rajbenšu in Dejan Zavec, ter prvak SDS Janez Janša, ki je bil zlasti maja in junija tudi precej odsoten na glasovanjih. Glavne zvočnike največje opozicijske stranke glede na podatke Parlametra predstavljajo Alenka Jeraj, Jelka Godec, Andrej Hoivik, Zvonko Černač, Žan Mahnič, Branko Grims in Danijel Krivec. Za presenečenje je poskrbel Hoivik, ki je bil na aprilskih volitvah prvič izvoljen v državni zbor, a je do zdaj med vsemi poslanci izgovoril največ besed (62.670). S tem je prehitel poslanca Levice Miho Kordiša (57.918), ki je imel primat v številu izrečenih besed v prejšnjem sklicu parlamenta, na tretjem in četrtem mestu pa sta omenjena Alenka Jeraj (44.873) in Branko Grims (39.268). Največkrat razpravljata svetnika iz nekdanje vladajoče stranke, Simon Kolmanič in Jožef Cajnko, ter člana skupine GPS Matej Hebar in Urh Lukman, razmeroma pogosto (odvisno od teme) se oglasijo tudi Simeon Marin, Slavko Kosi, Ferdinand Šulek in Danilo Kosi. Nekatere svetnike pa slišimo le redkokdaj oz. se sploh ne oglasijo. Pregledali smo, koliko svetnikov se je v zadnjih dveh letih (na 11 rednih sejah od 28) pod točko Svetniške pobude in vprašanja dejansko oglasilo oz. zastavilo vprašanja, bodisi v svojem imenu bodisi v imenu stranke ali liste. Pomagali smo si z zapisniki sej, objavljenih na občinski spletni strani. Absolutni rekorder oz. najbolj aktiven je pričakovano Simon Kolmanič, ki je bil svetnik že v prejšnjem mandatu (takrat sicer v koaliciji). Podal je več kot 40 vprašanj in okrog deset pobud. Na drugem mestu je Matej Hebar z liste GPS z desetimi vprašanji in dvema pobudama. Pet vprašanj in dve pobudi je izkupiček Ferdinanda Šuleka iz stranke SD, dve vprašanji in pet pobud je podal Urh Lukman, Simeon Marin tri vprašanja in dve pobudi (oba prav tako iz vrst GPS), Branko Šumenjak iz SDS-a pa štiri predloge. Z eno pobudo ali vprašanjem sledijo svetniki Slavko Kosi, Veronika Vrbnjak, Jožef Cajnko, Danilo Kosi in Miroslav Novak. Spraševali so o različnih stvareh. Najbolj so jih zanimale informacije v zvezi s Safilom, kakšni so načrti novega lastnika prostorov Zass Transport, kaj je z investicijo Carthaga, še vedno je občasno aktualna tema nekdanja hitra cesta Ptuj–Ormož, zastavljali so vprašanja glede aktualnih občinskih investicij in problematiki, denimo o sporni čistilni napravi Sodinci, plazu in šolski poti v Veliki Nedelji, okuženem in kasneje na novo zasajenem mestnem vinogradu, vrteli so se od ureditve enega izmed krožišč s »flašo« v sredini do potrebnega barvanja kandelabrov za javno razsvetljavo ... Slišati je bilo tudi nekatere predloge, med njimi npr. za uvedbo souporabe vozil s strani občine, subvencioniranje plačil električne energije občanom, pa tudi predlog za več vpogleda v delovanje občinskega sveta – od prenosa sej v živo, javne objave rezultatov glasovanja posameznih svetnikov ipd. Na drugi strani pa so ostali svetniki, Anton Zadravec, Ines Kolarič, Irma Murad, Jani Ivanuša, Milena Novak, Natalija Volmut, Valerija Kolenko in Zinka Hauzar, ki v analiziranih 11 sejah v zadnjih dveh letih pod točko Pobude in vprašanja niso zastavili niti enega vprašanja. Navedeni svetniki prihajajo iz različnih strank, največ, kar trije, iz SDS. Ob tem naj sicer dodamo, da so se – logično – nekateri oglašali pri obravnavi posameznih gradiv ter tudi tam podajali predloge ali zastavljali vprašanja. Monika Horvat Ormoško z Na razdalji manj kot 20 km kar dva programa predšolske vzgoje V Ljutomeru vpis upada, v Ormožu se povečuje Medtem ko vpis v program predšolske vzgoje na Gimnaziji Ormož postopoma narašča, pa na sosednji, v manj kot 20 kilometrov oddaljeni ljutomerski gimnaziji, kjer že dolga leta izvajajo taisti izobraževalni program, število dijakov vidno upada. V Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer izvajajo program predšolske vzgoje že od leta 1998. V zadnjih letih se soočajo s precejšnjim upadom števila dijakov. Še v šolskem letu 2018/2019 so jih poučevali 146, številka je že v naslednjem letu padla na 125, v letu 2020/2021 pa na 113. Prav toliko jih je bilo tudi lani. V novem šolskem letu bo program obiskovalo še nekaj manj, in sicer 107 dijakov. Predvsem je skrb vzbujajoč trend glede novih vpisov. Zaradi vse manj novincev imajo namesto dveh oddelkov le še enega, pa še ta ni poln. Za novo šolsko leto so imeli razpisanih 28 prostih mest, trenutno je vpisanih zgolj 19 dijakov. »Da, vpis upada, saj smo prej imeli po dva oddelka vsakega letnika, sedaj pa imamo (od šolskega leta 2020/21) po en oddelek. Glavni razlog pa tiči v demografskem gibanju, kar lahko hitro razberete iz programa Sokol na ministrski strani,« meni tamkajšnji ravnatelj Zvonko Kustec. Razlog za vse manjši vpis pa poleg manj številčne generacije prav gotovo tiči tudi v dejstvi, da so pred leti enak program na novo odprli tudi v Ormožu, v minulem šolskem letu pa še v Lendavi. »Če je to razumna razporeditev programov, presodite sami. Ormož na 18 km, Lendava na 27 km. Kdo komu 'krade', ocenite sami,« je bil v zvezi s tem kratek ravnatelj. Gimnazija Ormož: »Potreben je bil čas, da smo se uveljavili s tem programom« Na drugi strani pa se število dijakov v Gimnaziji Ormož, kjer so se sicer pred uvedbo tega programa soočali s slabim vpisom, iz leta v leto povečuje. »V prvem šolskem letu 2014/2015 je bilo v program predšolske vzgoje vpisanih 18 dijakov, kar je bilo pričakovati, saj enak program izvajajo v Ljutomeru. Število vpisanih dijakov je počasi raslo. Vsekakor je bil potreben čas, da smo se kot šola uveljavili s tem programom.« V novem šolskem letu glede na Število vseh dijakov v programih predšolske vzgoje Šolsko leto Gimnazija Ormož Gimnazija Ljutomer 2018/2019 74 146 2019/2020 90 125 2020/2021 97 113 2021/2022 103 113 Vir: GO, GFML Foto: MH Kot kaže, bo na Gimnaziji Ormož tudi v prihodnjem šolskem letu prvi letnik programa predšolske vzgoje polno zaseden, medtem ko bo ta na sosednji gimnaziji v Ljutomeru skoraj napol prazen. sedanje podatke pričakujejo kar 29 novincev, kar pomeni, da so zapolnjena vsa mesta. »Zelo zadovoljni smo z vpisom. Zadovoljiv vpis je vsekakor rezultat nenehnega dela na promociji programa, kakovostne izvedbe programa, povezovanja z vrtci v domačem kraju in izven, sodelovanja z vzgojiteljicami v vrtcih in povezovanja s prakso v vrtcih,« pravijo. Dijaki prihajajo iz občin Ormož, Gorišnica, Markovci, Videm pri Ptuju, Ptuj, Lovrenc na Dravskem polju, Juršinci, Destrnik, Sv. Tomaž, Cirkulane, Polenšak, Slovenska Bistrica, Hajdina, Sre- dišče ob Dravi ter Ljutomer. Sicer pa je povpraševanje za vpis za vse tri programe, ki jih izvajajo na šoli, približno enako: »Tudi v gimnazijski program imamo vpisanih ravno tako 29 dijakov, v zdravstveno nego pa v tem trenutku 25.« Monika Horvat Štajerski TEDNIK torek, 2. 8. 2022 COLOR CMYK petek z 2. avgusta 2022 V središču 6 stran 6 Nizozemska z Na stotine traktorjev blokira skladišča hrane in glavne ceste Spodnje Podravje z Za delo v proizvodnji ali grad- Kmečki punt proti »neizogibni tranziciji« Kadrovske štipendije Nič posebnega ni, da se nizozemski kmetje v znak nestrinjanja odpravijo na ulice. Takšnih prizorov je bilo v zadnjih letih že veliko, a tako dolgega in množičnega protesta še ni bilo. Razlog? Nova okoljska zakonodaja. Mesec dni že vztrajajo in s traktorji blokirajo skladišča trgovin in glavne ceste ter s tem opozarjajo na zanje nesprejemljiv vladni načrt o zmanjševanju emisij dušika. Trdijo, da jih novi ukrepi vodijo v eksistenčni propad, saj bodo morali radikalno, za kar 30 odstotkov, zmanjšati število živine, s čimer želi država doseči okoljske cilje. Čeprav je nizozemsko kmetijstvo dejansko največji onesnaževalec tal in voda, iz solidarnosti s kmeti protestirajo tudi ribiči in gasilci, podpirajo jih nemški, poljski, italijanski in španski kmetje. Premalo zemlje, preveč živine Za zdaj še nič ne kaže, da se bodo protesti v kratkem končali, še več, s cest in trgovin, kjer občasno že zmanjkuje hrane, so se odpravili pred regionalne skupščine, svoje ogorčenje pa izražajo tudi pred domovi ministrov. »To ni več demokracija, to je diktatura,« Foto: Guardian Ogorčeni zaradi nove okoljske zakonodaje, ki bo drastično posegla v njihovo kmetovanje, nizozemski kmetje že mesec dni blokirajo ceste in skladišča trgovin s hrano. je za Guardian dejal Jeroen van Maanen, kmet s 130 kravami iz osrednje Nizozemske, ljudje pa v znak podpore kmetom ob cestah Foto: P. Perc /M24 Roman Žveglič: »Kmetijstvo je kot tanker, v Piranskem zalivu ga ne moreš obrniti.« Čez noč spremembe niso mogoče Žveglič je spomnil na dejstvo, da je Slovenija v zadnjih 30 letih za polovico zmanjšala porabo fitofarmacevtskih sredstev, kar ima zelo pozitivne učinke, saj skoraj iz vsake slovenske pipe priteče pitna voda. »Za primer lahko damo Ptujsko polje, kjer ima celotno prebivalstvo vodo iz podtalnice. Ta se je v zadnjih 30 letih zelo izboljšala, čeprav se na tamkajšnjih poljih pridela več. To pa vse zaradi ozaveščanja kmetov, njihovega znanja, usposabljanja ... Slovenije ne moremo primerjati z Nizozemsko, Dansko ali severnim delom Nemčije. Samo za primerjavo: določene nizozemske kmetije imajo denimo na hektar osem glav živine. Razumemo sicer nizozemske kmete, če se jim želi zdaj marsikaj omejiti, od antibiotikov do fitofarmacevtskih sredstev, saj pri njih vlada takšen način kmetovanja že več desetletij. Zdaj pa ga želi vlada čez noč spremeniti. Slovensko kmetijstvo je tu v prednosti, saj je zelo trajnostno usmerjeno, veliko bolj ekstenzivno kot intenzivno. Zato se slovenskemu kmetijstvu s tem, ko se ga enači z nizozemskim ali danskim, dela škoda.« O upravičenosti pozivov slovenskim kmetom k protestiranju pa Žveglič pravi: »Smo na skupnem trgu in ob teh omejitvah smo seveda vsi v istem vozu, v podobnih težavah. Na Nizozemskem so kmetije pravzaprav družinska podjetja, to je popolnoma drugače kot pri nas, takih kmetij je pri nas zelo malo. Spremembe so sicer stalnica v kmetijstvu. V preteklosti se je stremelo za konkurenčnostjo, kar pomeni, da je moral kmet delati več za manj denarja, zdaj pa se morajo kmetje prilagajati podnebnim spremembam in drugim okoljskim vplivom. Spremembe okoljskih regulacij, ki jih želi uvesti nizozemska vlada, so za nizozemske kmete zelo drastične in zato nemogoče ter nesmiselne. Takih sprememb se ne da uvesti v letu ali dveh, gre namreč za dolgotrajen proces. Kmetijstvo je kot tanker, v Piranskem zalivu ga ne moreš obrniti. in mostovih obešajo nizozemsko zastavo, obrnjeno na glavo. Oblasti na Nizozemskem so objavile podrobnosti o zmanjšanju količin amonijaka in dušikovega oksida, kar je potrebno za zaščito več kot 150 naravnih rezervatov v državi, novo zakonodajo pa označile kot neizogibno tranzicijo. Kmetijski sektor je tisti, ki bo nosil glavno breme zmanjšanja emisij. Gnoj, ki se pomeša z urinom, sprošča amonijak, dušikovo spojino. Če vstopi v jezera in potoke, lahko čezmerni dušik poškoduje občutljive naravne habitate. »Država ima sedmo največjo populacijo živine v EU, vendar je razmeroma majhna. Imamo največjo gostoto živine v Evropi in premalo zemlje, da bi lahko dobro izkoristili odpadke več kot sto milijonov govedi, piščancev in prašičev,« razmere pojasnjuje vlada. Neizvedljiva časovnica Kmetje so vladi, tako pravi van Maanen, predlagali različne rešitve glede škodljivih izpustov, a jih oblasti niso upoštevale, ampak celo ignorirale. Prepričan je, da so zdaj kmetje neupravičeno tarča, saj noben drug sektor v zadnjih treh desetletjih ni zmanjšal količin dušika toliko, kot ga je prav kmetijstvo. Nova okoljska zakonodaja bo po oceni kmetijskega sindikata LTO prizadela petkrat več kmetov, kot je nujno potrebno, zato so sindikalisti zavrnili sodelovanje z novim vladnim pogajalcem, češ da je časovnica neizvedljiva in preveč osredotočena na kmetijstvo. »Zmanjšanje za 50 odstotkov na ravni države do leta 2030 je preprosto neizvedljivo in bo imelo katastrofalne posledice ne le za kmetijstvo, temveč tudi za gospo- darsko, socialno in kulturno sposobnost preživetja nizozemskega podeželja.« Kmetijstvo predstavlja pomemben del nizozemske ekonomije. Po navedbah kmetijskega združenja LTO je namreč na Nizozemskem skoraj 54.000 kmetijskih gospodarstev, izvoz v sektorju pa je leta 2019 znašal več kot 94 milijard. Dijaki in študentje imajo možnost ob državni pridobiti tudi kadrovsko štipendijo, ki jo podeljujejo različna podjetja. Na ta način si lahko izboljšajo svoj ekonomski položaj med šolanjem ter pridobijo delovne izkušnje in praktična znanja. Njena največja prednost je zagotovljena zaposlitev v znanem delovnem okolju. Ker je največ razpisov za kadrovske štipendije objavljenih v poletnih mesecih, je sedaj pravi čas za pošiljanje prijav. Višina kadrovskih štipendij, ki jo določijo delodajalci, se giblje od 120 do 500 evrov, kljub temu pa podjetjem vseh ne uspe podeliti. Podjetja namreč večinoma štipendirajo deficitarne poklice, za katere pa med mladimi ni prav veliko zanimanja. Kadrovska štipendija je združljiva z državno, ne pa tudi s štipendijo za deficitarne poklice (okoli 100 evrov/mesec). Večina delodajalcev ponudbo kadrovskih štipendij objavlja na svojih spletnih straneh, v lastnih glasilih in različnih medijih. Tudi na območju Spodnjega Podravja je kar nekaj podjetij, ki se na različne načine borijo za štipendiste oz. svoj prihodnji kader – tudi s pomočjo kadrovskih štipendij. V zadnjih letih se marsikje soočajo s pomanjkanjem kadra (trgovina, turizem, gostinstvo, zdravstvo), zato je za podjetje vsak kadrovski štipendist dragocen. Prednosti kadrovskega štipendiranja za delodajalce so predvsem v rezervaciji potrebnih kadrov in njihovem postopnem vključevanju v delovni proces že v času njihovega izobraževanja (praksa, študentsko delo, seminarske in diplomske naloge). Pri nas bolj trajnostno kmetovanje Natasja Oerlemans, vodja skupine za hrano pri WWF Nizozemska, ob tem opozarja, da »je Nizozemska edina država na svetu, kjer se gnoj obravnava kot odpadek in ne kot dragocen vir hranil in zdravja tal. Izvozimo 70 odstotkov pridelanega, zadržimo vse odpadke, dobički pa gredo zasebnim podjetjem. To je sistem, ki ni vzdržen in ne more iti naprej. Našo državo je mogoče obravnavati globalno kot opozorilo, kaj se dogaja z zelo intenzivnimi sistemi kmetovanja, ki ne upoštevajo okoljskih razmer, v katerih morajo delovati.« Slovenskega in nizozemskega kmetijstva se ne da primerjati, pa je prepričan prvi mož Kmetijsko-gozdarske zbornice Roman Žveglič, ki kot glavno razliko navaja nizozemski intenzivni in naš bolj ekstenzivni model kmetovanja. Po njegovem je slovensko kmetijstvo med najbolj trajnostnimi v EU, saj imamo glede na površino malo število živali. »Če združimo vse krave, konje, ovce, prašiče in kokoši, imamo manj kot eno glavo velike živali na hektar kmetijske površine, kar je zelo malo. Nekatere nizozemske kmetije imajo na hektar kar osem glav živine.« Senka Dreu, Tina Milostnik Valenčič Foto: Pexels.com Nekateri mladi se ne želijo obvezati Kadrovski štipendisti so v večini primerov zavezani k temu, da so v podjetju zaposleni enako obdobje, kot traja obdobje štipendiranja. Glede termina zaposlitve so nekatera podjetja fleksibilna. Ponekod dijakom omogočajo nadaljevanje izobraževanja, če si to želijo. Štipendijo morajo vračati v primerih, če prekinejo šolanje, zamenjajo študijsko smer ali se zaposlijo pri drugem delodajalcu. Nekateri mladi se ne želijo že tako zgodaj obvezati, zato se kadrovski štipendiji raje odpovedo. Kar nekaj podjetij v Spodnjem Podravju išče bodoči kader s pomočjo Štajerski TEDNIK petek z 2. avgusta 2022 torek, 2. 8. 2022 COLOR CMYK V središču 7 beništvu med mladimi ni veliko zanimanja marsikje ostanejo nepodeljene Foto: ČG Podjetje Talum je za novo šolsko leto razpisalo 46 kadrovskih štipendij. Podjetje Talum Kidričevo Impol CPP Komunalno podjetje Ptuj Petrol Pošta Slovenije Mercator Število razpisanih štipendij za šolsko leto 2022/23 Število razpisanih štipendij za šolsko leto 2021/22 Število nepodeljenih štipendij v šolskem letu 2021/22 Višina kadrovske štipendije za dijaka/študenta (v evrih) 46 20 15 4 0 Razpis še ni pripravljen Števila niso omejili 13 22 6 0 5 v letu 2019 12 12 3 – oblikovalec kovin orodjar, 2 – elektrikar, 3 – metalurški tehnik 5 – metalurški tehnik 3 – gradbeni tehnik (v šolskem letu 2019/2020) 0 0 0 0 150–250 130–200 Še ni določena 150 150 250 200 Vir: omenjena podjetja V Talumu lani niso podelili osmih kadrovskih štipendij V podjetju Talum na razpisu za šolsko leto 2021/2022 niso uspeli podeliti vseh razpisanih štipendij, in sicer na programih oblikovalec kovin-orodjar, elektrikar in metalurški tehnik. Nekoliko več zanimanja je bilo za programa tehnik mehatronike in inženir strojništva, zato so število štipendij s 13 zvišali na 15. V teh dneh so že objavili razpis za novo šolsko leto. K prijavi vabijo dijake in študente, ki se izobražujejo v programih metalurgije, strojništva, elektrotehniške stroke, informatike, kemije in gradbeništva. Mladim je skupaj na voljo 46 kadrovskih štipendij. Višina Talumove štipendije je odvisna od šolskega uspeha in se giblje med 150 in 250 evri. V Perutnini Ptuj pripravljajo razpis Tudi v Perutnini Ptuj pripravljajo razpis štipendij za novo šolsko leto, medtem ko jih lani niso razpisali. Trenutno imajo v štipendijskem razmerju enega študenta in enega dijaka, ki se bo v podjetju kmalu zaposlil. Foto: Sta V letih 2019–2022 so štipendirali šest mladih, od tega so se trije že zaposlili. KPP in Cestno podjetje Ptuj se soočata s pomanjkanjem kadra Foto: ČG kadrovskih štipendij. stran 7 V Komunalnem podjetju Ptuj so se letos odločili, da bodo razpisali štiri kadrovske štipendije, in sicer za izobraževalni program inštalater strojnih inštalacij. Za ta korak so se odločili predvsem zaradi pomanjkanja kadra na tem področju. V zadnjem času namreč na trgu dela primanjkuje monterjev vodovodnih naprav. Prijave je treba poslati do 19. avgusta 2022. Tudi v Cestnem podjetju Ptuj se soočajo s pomanjkanjem kadra. Mladi se namreč veliko raje odločajo za t. i. »pisarniške poklice«. Za novo šolsko leto so razpisali 15 kadrovskih štipendij izključno za področje gradbeništva, tako za poklicno kot univerzitetno izobraževanje. Za šolsko leto 2019/2020 so jih razpisali šest, od tega je bilo zanimanje samo za gradbene inženirje, tri šti- pendije za gradbene tehnike pa so ostale nepodeljene. Zanimanja za poklic metalurškega tehnika je zelo malo V Skupini Impol so za novo šolsko leto razpisali skupno 20 kadrovskih štipendij: 15 za metalurškega tehnika (SŠ SB) in po eno za inženirja materialov (NTF LJ), strojnika (UN MB), mehatronika (UN MB) ter dve za računalničarja in informacijskega tehnologa (UN MB). V preteklem šolskem letu so podelili 17 štipendij od 22. Za večino razpisanih programov najdejo ustrezne kandidate, izjema je metalurški tehnik, kjer so občasno podelili nekaj štipendij manj, kot je bilo razpisanih. Kot so izpostavili v Skupini Impol, se kadrovski štipendisti lažje osredotočijo na študij, saj niso obremenjeni z Številni ne razpisujejo štipendij, čeprav potrebujejo kader Kljub temu da veliko podjetij, pa tudi javnih zavodov, išče kader s številnimi razpisi in je pravzaprav vsak dan slišati, koliko novih delavcev bi potrebovali in s kakšnim kadrovskim mankom se ubadajo, je presenetljivo, da o štipendiranju ne razmišljajo. Razlogi za to so različni; nekateri nimajo na voljo sredstev za ta namen, drugi pa ta denar raje namenijo za izobraževanja svojih zaposlenih. Med tovrstnimi podjetji oz. zavodi v Podravju so tudi: Splošna bolnišnica Ptuj, Zdravstveni dom Ptuj, Dom upokojencev Ptuj, Boxmark Leather Kidričevo, Mark Metal, Sava Hotels & Resorts (Terme Ptuj), Elektro Maribor ... zagotavljanjem žepnine, prav tako imajo prednost pri vpogledu v delovni svet in povezovanju teoretičnih znanj s prakso. Podjetje na ta način tudi vzgaja kader, ki je na trgu dela deficitaren. Osnovna štipendija v Skupini Impol za dijake znaša 128,93 evra, za študente pa 193,40 evra na mesec. V primeru odličnega šolskega uspeha se lahko ti zneski povečajo za največ 40 odstotkov. Študentje, ki živijo izven kraja bivanja, prejmejo nadomestilo za stroške bivanja v višini 193,40 evra. Večjih težav s pridobivanjem kadra nimajo, predvsem zato, ker so prepoznani kot eden izmed boljših delodajalcev v regiji. »Se pa vsekakor pozna, da smo trenutno v rekordnih številkah glede stopnje zaposlenosti, prav tako je viden upad zanimanja mladih za delo v proizvodnji. Kljub temu nam uspeva zapolniti prazna mesta,« so zapisali. Njihovi kadrovski štipendisti so zavezani k temu, da so v podjetju zaposleni enako obdobje, kot traja obdobje štipendiranja. Glede termina zaposlitve so fleksibilni, še posebej pri dijakih, saj jim omogočajo nadaljevanje izobraževanja, če si to želijo. Štipendijo morajo vračati v primerih, če prekinejo šolanje, zamenjajo študijsko smer (druga dejavnost) ali se zaposlijo pri drugem delodajalcu. Mercator bo štipendiral prodajalce in mesarje V Mercatorju opažajo, da je največje zanimanje za kadrovske štipendije v času vpisa v srednje šole in vse tja do konca poletja, saj skoraj mesečno prejmejo vsaj eno prošnjo. V šolskem letu 2022/23 razpisujejo kadrovske štipendije za poklica prodajalec in mesar, prijave pa zbirajo do konca poletja. Prvo leto štipendija (samo za dijake in dijakinje) znaša 200 evrov mesečno, vsako nadaljnje leto pa se zviša za 10 odstotkov. V minulem šolskem letu so jih na novo podelili 12, vseh štipendistov pa je trenutno 87. Med štipendiranjem lahko njihovi štipendisti v eni izmed trgovin opravljajo obvezno šolsko prakso in počitniško delo ter tako pridobijo veliko praktičnega znanja, kar je zagotovo prednost ob prvi zaposlitvi. Darsove štipendije tudi do 450 evrov na mesec V zadnjih letih tudi v podjetju Dars mladim s kadrovskimi štipendijami pomagajo do zaposlitve. Za novo šolsko oziroma študijsko leto so razpisali enajst štipendij za izobraževalne programe: elektrotehnik, avtomehanik, inženir gradbeništva, inženir računalništva in informatike. Štipendisti lahko pri njih opravljajo obvezno prakso, nudijo pa jim tudi strokovno podporo pri pisanju seminarskih nalog in diplomske ali magistrske naloge. Višina štipendije je odvisna od izobraževalnega programa in od števila predvidenih štipendijskih let (od okoli 200 do 450 evrov na mesec). Kljub dokaj visokim zneskom pa je zanimanje za kadrovske štipendije razmeroma skromno. »Vsekakor so bila naša pričakovanja glede dosedanjega odziva večja,« so sporočili z Darsa, kjer vse težje pridobijo kader za delovna mesta tehniških smeri (elektrotehnika, mehanika, gradbeništvo, računalništvo, IT). Prijave je treba poslati do konca letošnjega leta. Estera Korošec Štajerski TEDNIK torek, 2. 8. 2022 COLOR CMYK Podeželje 8 stran 8 torek z 2. avgusta 2022 Ormož z Zanimiva zgodba mladega gospodarja kmetije Kumer Ko diplomirani ortotik in protetik prevzame zelenjadarsko kmetijo Komaj 30-letni Jaka Hanželič, po izobrazbi diplomirani ortotik in protetik, je dobro službo zamenjal za bolj naporna, a tudi domača dela ter od babice in dedka prevzel večjo zelenjadarsko kmetijo Kumer v Trgovišču v občini Ormož. Mladi gospodar je povedal, da se je vse začelo že pred kakima dvema letoma. »Zaradi težav s križem sta dedek in babica morala na operacijo. V družinskem krogu smo se že približno leto pred tem začeli pogovarjati in razmišljati, kako naprej peljati kmetijo z več kot tridesetletno tradicijo. Glede na to, da sta tako moja starša kakor tudi oba strica zaposlena, smo dobili idejo, da bi kmetijo prevzel jaz, čeprav se je vedelo, da imam sicer dobro službo in položaj. Leto dni smo razmišljali o tem, delali načrte, imeli skoraj vsakotedenske Foto: MH Že kmalu po prevzemu kmetije so za približno trikrat povečali pokrite obdelovalne površine, saj so postavili več enostavnih rastlinjakov. Mladi krompir naslednje leto že aprila Zelenjava sedaj raste na pol hektarja pokritih površin ter na približno dveh hektarjih površin na prostem. Gojijo raznovrstno zelenjavo, od krompirja do paradižnika, paprike, kolerabice, korenja, bučk, peteršilja, čebule, česna, zelja … »Gojimo več kot 30 vrst različnih sort zelenjave. Letošnji največji bum je bil prav gotovo mladi krompir, ki smo ga ponudili že na začetku maja. Na ta način smo pridobili veliko novih strank. Moj cilj je, da ga prihodnje leto damo na police že konec aprila,« je povedal Jaka Hanželič. sestanke, da bi se dogovorili, kako in kaj, nakar sem lani zares začel z vodenjem kmetije, in to brez vsakršnega pritiska. Delo mi ni bilo tuje, saj sem že kot otrok hodil na počitnice k babici in dedku, ter jima veliko pomagal, pa tudi doma imamo sicer poljedelsko kmetijo,« je pojasnil zagnani Jaka. Delo na kmetiji je način življenja. »V to moraš biti 100-odstotno vpet. Toda že v prejšnji službi sem delal, kot da bi bilo moje podjetje, tako da sem imel mnogokrat podaljšani delavnik. S partnerko živim v Moškanjcih in vsak dan pridem na kmetijo v službo,« je povedal. Njegov delovnik je razgiban, v času poletne sezone se začne že zgodaj zjutraj, ob petih ali šestih, in nadaljuje pozno popoldne, ko vročina nekoliko popusti. Pomaga mu še ena delavka, sicer pa dedek in babica, starša in partnerka. Ko gre za večja opravila, kot je spravilo krompirja ali korenja, pa tako kot nekoč organizirajo večjo delovno akcijo ter delo opravijo skupaj s sorodniki in prijatelji. Vsak je za nekaj zadolžen Toda kmetije ne bi mogel prevzeti, če ob njem ne bi bilo ostalih družinskih članov, ki imajo veliko različnih znanj in izkušenj. Povedal je, da je vsak za nekaj zadolžen: »Babica je – kot rad rečem – tehnolog. Spozna se na pridelavo, kdaj kaj sejati, na kak način ... Dedek, ki je bil dolga leta zaposlen kot eko- Foto: MH Mladi gospodar kmetije Kumer Jaka Hanželič nomist v hotelu, kasneje v oljarni, mi svetuje glede trženja in prodaje. Imam srečo, da imata veliko znanja tudi moja starša, ki poučujeta na biotehnološki šoli. Tudi od njiju veliko črpam. Zaradi tega sem se seveda lažje odločil za prevzem kmetije.« Po skoraj letu dni dela na kmetiji mu ni žal. Takoj ko je začel ‚novo službo‘, se je bolje počutil, je zadovoljno dejal mladi gospodar. Po prevzemu kmetije so povečali pokrite površine, saj so postavili šest enostavnih rastlinjakov ter kupili dodatno strojno opremo: »Če sem želel to delati, je bilo nujno, da smo postavili dodatne rastlinjake, saj imamo premalo pokritih površin.« Tudi danes ima veliko načrtov za nadaljnjo širitev in razvoj kmetije. Že več let na domačem dvorišču trgovinica na zaupanje Sveže pridelano zelenjavo že kakih 25 let prodajajo na domačem dvorišču, v preprosti trgovini, kjer stavijo na zaupanje. Stranke si namreč same naberejo želeno zelenjavo, jo stehtajo, plačilo pa pustijo v blagajni. »Zadeva že leta dobro deluje. Kot sta mi dejala dedek in babica, se je na začetku morda zgodil kak primer, da kdo česa ni plačal. A se je to kmalu nehalo. Sam pa od septembra še nisem imel nobene slabe izkušnje. Je pa opaziti, da si nekateri ne upajo sami postreči oz. imajo raje, da je kdo od naših zraven,« je dodal. Trenutno je v trgovini, ki je odprta med tednom in ob sobotah, pestra ponudba sveže pridelane zelenjave. Poleg tega pa je njihove pridelke mogoče najti tudi na tržnicah v Ormožu in Slovenski Bistrici. Z njimi oskrbujejo nekatere okoliške javne zavode, od osnovnih šol do domov upokojencev. Jaka Hanželič želi čim bolj okrepiti prodajo na dvorišču, zato veliko vlaga v promocijo. Pridelke tako promovirajo pod lastno blagovno znamko Kmetija Kumer 1687; raziskali so namreč, da njihove družinske korenine segajo v omenjeno leto. Zagnani mladenič je povedal, da ima velike načrte. Predvsem si želi, da bi delo na kmetiji še bolj optimiziral in organiziral, dodatno zaposlil še kak par rok ter postavil še kakšen rastlinjak … Monika Horvat Središče ob Dravi z Delavnice in tabor s konji Majšperk z Oratorij na Bolfenku Po konjeniške radosti »Objem in otroška pohvala odtehtata ves trud« Konjeniško društvo Središče ob Dravi tudi to poletje vsak ponedeljek in četrtek organizira konjeniške delavnice, kjer otroci za eno popoldne postanejo jahači. Pod okriljem KUD Majšperk je v drugi polovici julija potekal oratorij pri cerkvi sv. Bolfenka, na Jelovicah oz. na Bolfenku, kot pravijo domačini. Oblikovalo ga je enajst animatorjev, udeležilo pa se ga je 46 otrok. Foto: KD Središče ob Dravi Otroci na popoldanskih konjeniških delavnicah zelo uživajo. Delavnic se udeležujejo že malčki, starejši od treh let. Po besedah predsednika društva Miha Soka je obisk različen, običajno pa se jih zbere od 7 do 14. Otroci uživajo v zabavnih dejavnostih, povezanih s konji. Za začetek ustvarjajo, nato pa spoznavajo konje, nego in hranjenje živali ter jahajo ali pa se odpravijo na vožnjo s kočijo. »Otroci so zelo zadovoljni. Številni so se s konji že srečali, med njimi pa je tudi nekaj takih, ki se z njimi srečajo prvič,« je povedal Sok in nadaljeval, da na delavnice prihajajo otroci iz različnih krajev, vse do Ljubljane in sosednje Hrvaške. »Veliko je domačinov, pa tudi otrok od drugod, ki tukaj pri babicah in dedkih preživljajo počitnice in pridejo na enodnevne delavnice,« je dodal. Cena enega triurnega obiska znaša 15 evrov, vključuje tudi popoldansko malico. Zveste obiskovalce nagradijo s praktično nagrado ob tretjem obisku, ob šestem sledi presenečenje. Poleg otrok so pri njih na Grabah dobrodošli tudi vsi, ki se že- lijo zapeljati s kočijo ali poskusiti jahati v maneži. Za to se je treba predhodno dogovoriti. Člani društva so pred kratkim na maneži uredili tudi lastne društvene prostore. Trenutno potekajo priprave na tradicionalni dvodnevni otroški tabor, ki ga organizirajo konec avgusta. Cena tabora je 30 evrov. Prav tako bo pestro tudi prvo nedeljo v septembru, ko bo na sporedu mednarodno srečanje kočij in konjenikov. Monika Horvat Foto: Tjaša Križanec Lov na zaklad, vojaški poligon, nešteto delavnic, smeha in druženja – vse to in še več je bil oratorij na Bolfenku. Štiridnevno druženje so vsak dan zaznamovale nove vsebine, vse pa so bile povezane z vitezom in svetnikom Ignacijem Lojolskim. »Spoznavali smo vrline in lastnosti Ignacija Lojolskega, se o njih pogovarjali, nato pa opravili tudi izzive, ki so bili prepleteni s poudarki posameznega dne,« je dejala Tjaša Križanec, voda oratorija iz Sestrž. Poleg sproščenega učenja so otroci sodelovali v številnih delav- nicah. Učili so se trikov s kartami, izdelovali so zapestnice, se učili igrati ukulele, urejali so si frizure, delali manikiro, ustvarjali v okviru filmske delavnice … Ob vsem tem pa niso pozabili niti na gibanje v naravi. Za dodatno razburljivost je poskrbela Slovenska vojska, ki je mladim pripravila vojaški poligon, kjer so lahko preizkusili svojo hitrost in okretnost. Štirje dnevi druženja so tudi le- tos prehitro minili. Križančeva se jih bo, enako kot udeleženci oratorija, spominjala z nasmehom. Najbolj so jo navdušili ravno otroci. »Ta otroška energija, njihovi objemi in iskrene pohvale poplačajo ves trud. Dajo ti nov zagon za naprej,« je še dodala mlada in energična Tjaša Križanec, sicer tudi predsednica ŠKD Sestrže, skavtinja in katehetinja. Mojca Vtič Štajerski TEDNIK torek, 2. 8. 2022 COLOR CMYK stran 9 Turizem torek z 2. avgusta 2022 9 Slovenija, Podravje z Kako dragi so postali slovenski in hrvaški kampi Za bivanje v šotoru od 200 do več kot 400 evrov Nekateri Slovenci za počitnikovanje namesto klasičnih namestitev v hotelu ali apartmaju raje izberejo dopustovanje v naravi, pod zvezdami, v kampu. Tovrstna oblika dopustovanja postaja vse bolj priljubljena, ponudba pa vse bolj raznolika. Cene kampiranj so različne, ponudba pa zelo pestra, saj so kampi urejeni tako ob obali kot ob rekah, jezerih, termah ... Bolj luksuzni ponujajo tudi zasebne kopalnice, zajtrk ali večerjo, velnes centre, bazene in savne. Ponudba številnih domačih in tujih kampov je zbrana na portalu avtokamp.si. Izračunali smo znesek enotedenskega bivanja (šest nočitev) v desetih različnih kampih po Sloveniji, in sicer za dve odrasli osebi z enim avtomobilom in šotorom, med 8. in 14. avgustom. Tako cene kakor tudi način obračunavanja se precej razlikujejo. Ponekod posebej zaračunajo parcelo in elektriko, drugod je cena elektrike že vključena v ceno parcele, enako velja tudi gle- de avtomobilov ter oseb – ponekod sta dve osebi že vključeni v ceno parcele, spet drugod ne. Spodaj navedeni zneski ne vključujejo posebnih ugodnosti in plačila turistične takse (ta se giblje različno, od 1,25 evra naprej) in stroškov prijave. Za psa le dober evro manj kot za otroka Za samo bivanje v kampu Adria v omenjenem terminu, ki leži ob morju v Ankaranu, boste za najcenejšo parcelo z elektriko odšteli od 52 do največ 71 evrov na noč (za parcelo tik ob morju), kar znese od 312 do 426 evrov za dve osebi. Cena parcele vključuje eno vozilo in vstop v zunanji bazen. Kot zanimivost: za psa boste plačali 7,50 evra za dan, za otroka, starega od dve do deset let, pa 8,8 evra. Prostor za šotor vas bo v kampu Lucija stal 24 evrov, dodatnih 168 evrov je cena za bivanje dveh oseb, strošek elektrike pa 36 evrov. Skupaj torej blizu 230 evrov. Približno toliko boste odšteli tudi za kampiranje v kampu Fiesa pri Portorožu, toda brez elektrike (ta je na voljo samo za avtodome). Cena za šest nočitev za dve osebi znaša 180 evrov, dodatnih 30 evrov pa za avtomobil – pod črto: 210 evrov. Malenkost dražji je kamp Šobec, ki je že vrsto let uvrščen med najboljše kampe v Sloveniji. Za najcenejšo parcelo (v neparceliranem delu, brez elektrike) boste odšteli okrog 230 evrov, za parcelo ob reki Foto: Avtokampi.si Avtokamp Šimoni Na Hrvaškem pavšali tudi do 7.000 evrov Cene pavšalnega najema kamping parcel na Hrvaškem, ki so med slovenskimi dopustiniki zelo priljubljeni, so v zadnjih letih precej zrasle. Cene pavšalov za štiri osebe v hrvaški Istri in Kvarnerju večinoma gibljejo od dveh do dobrih treh tisočakov, v nekaterih kampih pa za najboljše parcele tik ob morju zahtevajo celo nekajkrat več. Med najdražjimi je Lanterna pri Poreču, kjer je treba za večjo parcelo z elektriko in vodo ob morju odšteti od 6.000 do kar 7.500 evrov. Tudi v Valkaneli pri Vrsarju se najboljše parcele ob morju tržijo za od 4.900 do 7.000 evrov, v kampu Polari pri Rovinju pa od 6.100 do 6.700 evrov (cena vključuje od štiri do deset oseb, odvisno od tipa parcele). Med najdražjimi kampi v Kvarnerju sta kampa Krk Premium, kjer je treba za najbolj atraktivne parcele plačati blizu 6.000 evrov, in Bunculuka na Krku s 5.750 evri pavšala. V Dalmaciji, kjer so na voljo parcele od 2.200 evrov naprej, najbolj izstopa Kamp Šimoni na Pagu, kjer cena za parcelo z elektriko znaša od 4.000 do 6.700 evrov (za 10 oseb). Foto: Avtokampi.si Kampiranje postaja vse bolj priljubljena oblika dopustovanja. z vozilom in elektriko pa skoraj 320 evrov. Približno toliko stane tudi kampiranje v kampu Bohinj: 180 evrov za dve osebi, 60 evrov za avto, če je parkiran na parceli, doplačilo za elektriko pa je 24 evrov. Skupaj torej nekaj več kot 260 evrov. Cena najcenejšega kampiranja ob Blejskem jezeru v Zaki, v kampu Bled, znaša okoli 230 evrov (brez vozila, z elektriko), v kampu Soča, ki je sicer že od julija polno zaseden, okrog 190 evrov (za šotor do šest kvadratnih metrov, z elektriko in avtomobilom) ter v kampu Korita (skupaj z avtomobilom in elektriko) 210 evrov. Podobne cene veljajo tudi v toplicah. V kampu Natura Terme Olimia šotorjenje za dve osebi stane 222 evrov, strošek elektrike je dodatnih 37 evrov. Kampiranje v Termah Ptuj pa stane okoli 190 evrov (brez kopalnih kart) ter dodatnih 25 evrov za elektriko. Monika Horvat Starše z Prebivalci občine Starše lahko brezplačno letujejo na Pagu Morje tudi za tiste, ki si ga ne morejo privoščiti Kolan na otoku Pag je ena izmed sedmih občin, s katerimi je pobratena občina Starše. Njuni prebivalci se med seboj obiskujejo, najbolj povezani pa so v poletnem času, ko se številni Staršani odpravijo na počitnice ravno na Pag. Krajevna organizacija Rdečega križa (KORK) Marjeta na Dravskem polju namreč že desetletje v Kolanu organizira letovanje za občane in člane društev iz občine Starše. Foto: Ivan Paveo Staršani že vrsto let počitnice preživljajo na Pagu, v Kolanu. Kolan leži v notranjosti otoka ob cesti, ki povezuje Pag z Novaljo. Občina je nastala leta 2003 in ima približno 850 prebivalcev. Sestavljajo jo naselja Kolan, Mandre in Kolanjski gajac. Kraj je znan po kvalitetnem paškem siru, vinu in vzreji ovac; s tem je povezana tudi turistična ponudba. Vsako leto lahko taborijo na isti lokaciji, ki je le nekaj deset metrov oddaljena od plaže Sveti Duh. Gre za travnik, velik malo manj kot 5.000 m2, ki je v tamkajšnji občinski lasti. »Letos smo se na Pag s kombiji odpeljali že v začetku junija. Postavili smo štiri velike šotore, od tega so trije namenjeni nastanitvi (do 30 oseb), četrti pa služi kot kuhinja. Poskrbeli smo za žar, gorilnike, pa tudi dva hladilnika. V neposredni bližini so sanitarije in tuši. Tople vode sicer ni, ampak je niti malo ne pogrešamo,« je z nasmehom pripovedoval Ivan Paveo, predsednik KORK Marjeta na Dravskem polju in CZ Starše. Ta vikend je »starški tabor« sredi Paga že popolnoma zaseden zaradi tekmovanja, ki ga organizira Tarok društvo Škis Starše. Do konca avgusta imajo nekaj prostih mest, zato prijave še vedno sprejemajo. V največjem številu se letovanja udeležujejo člani KORK Marjeta, predvsem krvodajalci s svojimi družinami, pa tudi člani vseh ostalih društev. Dobrodošli so tudi vsi tisti, ki so sicer aktivni člani starških društev, vendar prihajajo od drugod. »Starški tabor« na Pagu je dobro obiskan V lanskem letu se je letovanja v treh poletnih mesecih udeležilo okoli 120 ljudi, kar pomeni, da je bil tabor večino časa polno zaseden. »Zelo smo veseli, da lahko svojim občanom omogočimo počitnice na morju, predvsem tistim, ki si tega iz različnih razlogov ne bi mogli privoščiti. Sami pokrijejo stroške prevoza in prehrane, nastanitev pa je v celoti brezplačna. Pri tem je treba poudariti, da dobimo parcelo od občine Kolan za tri mesece brezplačno v najem, kombije za prevoz šotorov nam posodi podjetje Gradnje Starše, pri ostalih stroških pa nam priskoči na pomoč še domača občina. Zelo nas veseli, da tovrstno sodelovanje podpira Foto: Ivan Paveo Letos so postavili tri šotore, v katerih je prostora za 30 oseb. tudi župan Stanislav Greifoner,« je izpostavil Paveo, ki bo vse do sredine avgusta ostal v taboru v vlogi 'dežurnega'. Poskrbeti je namreč treba za opremo, paziti na šotore, razporediti nove goste … Doživetje za tiste, ki radi spijo v šotoru Vzdušje je čez dan izjemno veselo in živahno, nekateri se kopajo, drugi igrajo karte, vedno se dogaja kaj zanimivega. Ko je več otrok, zanje pripravijo različne igre in delavnice. Na ta način se občani med seboj bolje spoznajo, povežejo, ohranjajo pa tudi prija- teljske vezi s prebivalci pobratene občine. »Vsi, ki pridejo v naš tabor, so zelo zadovoljni, pohvalijo našo organiziranost in prizadevanja. So sicer nekateri, ki ostanejo doma in pravijo, da v šotoru pa res ne bodo spali, ampak takih ni veliko. Mi vsi neizmerno uživamo, smo sproščeni, večino dneva preživimo kar v kopalkah in to je res pravo morsko doživetje. Zvečer pa si kaj zapojemo, dobrega pojemo in spijemo.« Z občino Kolan do sedaj pisnega dogovora glede brezplačnega najema parcele še niso sklenili, a si bodo prizadevali, da bodo tudi to v kratkem uredili. Estera Korošec Štajerski TEDNIK torek, 2. 8. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 10 stran 10 torek z 2. avgusta 2022 Makole z Ob sobotah poroke, v nedeljo priložnost za kavico Dvorec Štatenberg zaseden dve leti vnaprej V dobrem desetletju se je dvorec Štatenberg uvrstil na seznam najbolj želenih poročnih destinacij pri nas. Gostinec Peter Kociper pričakuje, da bodo do konca septembra zapolnili poročne termine za leto 2024. Okrog 80 parov, ki so se želeli poročiti prihodnje leto, so morali odkloniti, saj jim je enostavno zmanjkalo sobot. Ves čas se trudijo slediti tudi poročnim trendom. »Nenehno nadgrajujemo organizacijo porok, za katere smo se specializirali. Sledimo trendom, npr. nekdaj so bile moderne kvadratne mize s stoli s preoblekami, danes so v trendu okrogle mize z belimi vintage stoli. Parom nudimo tudi najem vsega ostalega okrasja, dejansko pri nas dobijo vse, kar potrebujejo za poročni dan,« je povedal Peter Kociper Na dvorcu tudi salon poročnih oblek Foto: MV Gostinec Peter Kociper je dvorec uvrstil na seznam priljubljenih poročnih destinacij. »Parom in gostom omogočimo, kar si zamislijo« Peter Kociper se je z gostinstvom začel ukvarjati pred 11 leti. »Začel sem povsem na začetku, brez gostinskega znanja. Priučiti sem se moral vsega, od izdelave pogrinjkov, postrežbe do nabave v kuhinji. Osrednji preskok smo v Gostinstvu dvorec Štatenberg naredili leta 2017, leta 2019 smo že začeli z rezervacijami za dve leti vnaprej …« O tem, kaj tako pritegne pare, da se odločijo za poroko na Štatenbergu, je Kociper povedal: »Na prvem mestu je zagotovo ambient, na drugem naša prilagodljivost in da jim omogočimo vse, kar si zamislijo. Pari imajo lahko poroko na grajskem dvorišču ali v našem šotoru, na dvorcu imajo lahko civilni obred, saj je dvorec uradni prostor za sklepanje zakonskih zvez, prav tako je v dvorcu kapelica, ki omogoča cerkveno poroko.« Za nameček je pred časom na dvorcu salon poročnih oblek odprla tudi Kociprova soproga. »Na dvorcu imamo še šiviljo Natašo Cajzek, posebni sobi, kjer se lahko pripravita ženin in nevesta, prenočitvene kapacitete … Resnično smo se osredotočili na to področje.« Najlepše ali najljubše poroke nima, je zatrdil. »Vse so posebne. Na dvorcu se je poročilo več znanih obrazov, sicer pa se za poroko na Štatenbergu odločajo pari iz vse Slovenije, pa tudi tujine.« Poroke so možne od maja do oktobra, v ostalih mesecih so omejeni na notranje, manjše prostore dvorca. Specializacija Gostinstva Štatenberg so torej poroke, to pa pomeni, da je med tednom možen Foto: Mojca Vtič Sezona porok je praviloma od maja do oktobra. ogled dvorca po predhodni najavi, kavarnica pa obratuje le v nedeljo. Po dogovoru in ob nedeljah na ogled še muzejski del Dvorec Štatenberg je s prihodom grofa in grofice Štatenberške – Florjana Sušnika in Tanje Šubelj – pred sedmimi leti začel pisati novo zgodbo. Prišleka iz Ljubljane sta dopolnila muzejsko zbirko gradu z 200 tovornjaki pohištva in preuredila podobo dvorca, občasno tudi zaobšla mnenje stroke, pa vendar sta grajskim sobanam vdihnila novo življenje. Z njunim odhodom na grad Preddvor na Gorenjskem je odšlo tudi vse njuno pohištvo, kar pomeni, da sedaj v dvorcu ostajajo muzejski eksponati, ki so že pred njunim prihodom bivali med zidovi baročnega dvorca. Fundacija za ohranitev dvorca Štatenberg se po Kociprovih besedah trudi obnoviti obstoječe eksponate oz. dokupiti še kakšnega, prav tako pa financira nujna vzdrževalna dela na dvorcu, ki je sicer v lasti podjetja Štatenberg, d. o. o., ta pa v 100-odstotni lasti slovenjebistriškega Impola. »Vse donacije oz. prihodki, ki jih na dvorcu ne zaslužimo iz gostinske dejavnosti, so nakazani fundaciji, ki nato vlaga v dvorec. Tega denarja sicer ni veliko, ampak za vsakoletno čiščenje žlebov, popravilo strešnikov … pa zadošča.« Dvorec tudi idealna kulisa za snemanje reklam, spotov in šovov Vir teh dodatnih prihodkov pa so donacije od snemanja reklam, vide- ospotov in drugih aktivnosti. »Pred časom so na našem dvorcu snemali reklamo za avto znamke Nissan. Upam, da bo vidna tudi pri nas. Veseli nas, da je agencija iz Ljubljane stopila v stik z nami. Smo pa resnično prilagodljivi, vedno rečem: pridite pogledat in se uskladimo. Prav tako so naš dvorec za snemanje izbrali številni slovenski glasbeniki, med zadnjimi je bil tudi Žan Serčič. Rade volje odpremo dvorec,« je izpostavil Kociper. Številnim pa je dvorec ostal v spominu po ogledu televizijskih šovov Ljubezen po domače in Poroka na prvi pogled. »Da bi imeli zaradi pojavljanja v teh oddajah več porok ali večje povpraševanje, ne zaznavam, se pa marsikateri obiskovalec ustavi pri nas in si ogleda lokacije snemanja,« je še dodal Peter Kociper. Mojca Vtič Podlehnik z Ocenili najlepše domove v občini Vsak lepo urejen dom polepša občino Že 23. leto zapovrstjo je Turistično društvo Podlehnik s predsednikom Milanom Vidovičem na čelu izvedlo akcijo ocenjevanja okolja, najlepše urejenega poslovnega objekta in naj kmetije. Cilj projekta je spodbuditi sodelovanje in povezovanje občanov pri varovanju in urejanju zaselkov, urejenosti okolice in objektov. S tem v TD prispevajo k razvoju turistične in ekološke zavesti krajanov in se hkrati tudi priključujejo vseslovenski akciji TZ Slovenije Moja dežela – lepa in gostoljubna. Že v začetku junija so začeli ustvarjati sezname, ogledali so si domove in okolico ter vse zabe- ležili s fotografijami, za katere so poskrbeli fotograf Sandi Šprah in člani komisije Zdenka Golub, Marica Repinc in Marinka Vinko Lilek. Delo je potekalo dva meseca. Priznanje za najlepše urejene domove s cvetjem, zelenjem, vrtovi, urejenim dvoriščem so prejeli: družina Lesjak - Planinc iz Zakla 21, Franc in Martina Merc z Gorce 2a in družina Petrovič iz Jablovca 56b. Priznanje za najlepše urejen dom in ranč s konji je prejela družina Majhen iz Podlehnika 67. Priznanje za najlepše urejeno kmetijo si je letos prislužila družina Krušič iz Strajne 19, priznanje za najlepše urejeno hišo, okolico in ohranjanje arhitekturne dediščine pa je prejela domačija Marice Bigec. Posebna priznanja za dolgoletno predano sodelovanje in doprinos k turizmu so prejeli člani turističnega podmladka: Gaja Fi- Foto: Sandi Šprah Priznanje za najlepše urejeno hišo, okolico in ohranjanje arhitekturne dediščine je prejela domačija Marice Bigec. deršek, Anže Hren, Tadej Piškur in Patrik Vidovič. Člani Turističnega društva Podlehnik upajo, da z ocenjevanjem in prireditvijo ob podelitvi priznanj nagrajencem pripravijo prijeten dogodek, na katerem se jim zahva- Foto: Sandi Šprah Ena izmed treh prejemnic priznanja za najlepše urejene domove s cvetjem, zelenjem, vrtovi in urejenim dvoriščem je družina Petrovič iz Jablovca. lijo za skrb. K temu pa želijo pritegniti tudi vse ostale Podlehničane, saj je vsaka lepo urejena domačija pomemben kamenček v mozaiku turistične ponudbe in privlačnosti občine. Zato pripravljajo tudi druga ocenjevanja, kot so: naj božične jaslice in novoletna okrasitev, izbor haloškega klopotca, naj zidanice, iščejo arhitekturno dediščino domačega kraja in stare inštrumente ter eksponate, ki pričajo o življenju v Halozah. Zdenka Golub Štajerski TEDNIK torek, 2. 8. 2022 COLOR CMYK stran 11 Ljudje in dogodki torek z 2. avgusta 2022 11 Slovenija z Slovenska podjetja lani izvozila za 85 milijonov evrov sladoleda Najbolj priljubljeni okusi ostajajo vanilja, čokolada in jagoda V vročih poletnih dneh se prileže hladna sladoledna osvežitev. Lučke, korneti, zamrznjene ledene paličice in drugi sladoledi, narejeni doma ali kupljeni. Prebivalec Slovenije povprečno na leto poje štiri litre sladoleda, največji ljubitelji te hladne sladice pa so Novozelandci, ki naj bi je letno zaužili preko 20 litrov. Sladoled je že iz davne zgodovine znan kot imenitna sladica in v vročih poletnih mesecih velja za odličen vir osvežitve. Najbolj priljubljeni okusi sladoleda pri Slovencih danes so še vedno jagoda, vanilja in čokolada. »Ti okusi vodijo že vrsto let in ostajajo enaki še danes,« so povedali v Ljubljanskih mlekarnah, kjer sladoled Planica Original v takšni sestavi okusov izdelujejo že 28 let. Ta je med sladoledi v banjici tudi najbolje prodajan, čeprav imajo v Ljubljanskih mlekarnah že sedem različnih okusov. Ljubitelji sladoleda morajo globlje seči v žep Vsesplošna draginja je dodatno po žepu udarila tudi ljubitelje sladoleda. Kepica sladoleda v Lovrencu na Dr. polju v Kavrani Lipa stane 1,5 evra, lani je bila ta postavljena 20 centov nižje. »Ponudba okusov se razlikuje od dneva do dneva, odvisno je od vremena. Posebnost je sladoled z okusom bezga, sicer pa prodamo največ kepic sladoleda z okusom gozdnih sadežev in drugih sadnih okusov, še vedno pa je pravi hit sladoled don vito z okusom jogurta z gozdnimi sadeži,« je povedal lastnik. Tudi v Haložanki, v Majšperku, kjer sta med mladimi najbolj pri- Foto: ČG Foto: ČG Če se draži mleko, embalaža in energenti, se draži tudi sladoled O podražitvah smo povprašali tudi podjetje Leone in Ljubljanske mlekarne. O konkretnih številkah niso želeli govoriti, so pa v Ljubljanskih mlekarnah povedali, da so se cenovni pritiski začeli že spomladi lani in da od takrat vse cene močno rastejo. »Če govorimo o za nas ključni surovini – mleku, je cena od začetka lanskega leta zrasla že za več kot 40 %. Tudi cene embalaže so se podražile do 40 %. Ne pozabimo na podražitve energentov. Te cenovne pritiske smo morali vključiti tudi v končno ceno izdelkov.« Kljub temu se to vsaj na banjici dvolitrskega sladoleda Planica Original za zdaj še ne pozna v takšnem obsegu, saj se je v dveh letih pri ‚najboljšem sosedu‘ podražil za 30 centov,v šestih letih pa se je liter sladoleda Otočec podražil s 3,99 evra na 4,59 evra, torej za 15 %. ljubljena okusa oreo in red bull, med starejšimi pa vanilja, so kepico podražili. Višjim cenam se ni mogel izogniti niti Miha Vantur iz Pečk, ki ima v svoji ponudbi točeni sladoled. Ceno je zvišal za 20 cen- Foto: ČG Najbolj priljubljeni okusi med Slovenci ostajajo vanilja, jagoda in čokolada. Za kepico ledene sladice je letos treba odšteti nekoliko več kot lani. tov. Sicer pa pravi, da je še vedno najbolj priljubljena kombinacija točenega sladoleda vanilja-borovnica, sladoled pa točijo že okrog 30 let. Več povpraševanja po manj kaloričnih sladoledih V podjetju Leone, ki je v devetdesetih zraslo v garaži Andreja Slokarja iz Ajdovščine, pravijo, da smo Slovenci zelo klasičen narod glede izbiranja okusov sladoledov: »Tu ali tam se pojavljajo kakšni novi okusi, kot so arašid, ki je vedno bolj priljubljen med mladimi, ali pa kakšne slano/sladke kombinacije okusov (kokice, slana karamela …). Med sadnimi okusi se vedno bolj pojavljajo tropski okusi sladoledov – pasijonka, mango, yuzu …« O trendih prodaje mlečnih, sadnih, manj kaloričnih sladoledov pa so v Ljubljanskih mlekarnah dejali, da enako kot v prehrani na splošno tudi na področju sladoleda velja, da je v porastu povpraševanje po proteinskih izdelkih oz. izdelkih z visoko vsebnostjo beljakovin, pa tudi manj kaloričnih izdelkih z manj sladkorja. Kljub temu pa v Leone pravijo, da klasični ali pregrešni sladoledi še vedno predstavljajo 90 % celotne prodaje. Ob tem pa priznavajo, da je na področju t. i. zdravih sladoledov ogromno novih blagovnih znamk ter že zelo močna konkurenca. Zgodbe o prvih sladoledih segajo več tisoč let v zgodovino do kitajskih vladarjev, ki naj bi uživali sneg, v katerega so bili vmešani sadje, vino in med. Da je bila ta hladna sladica priljubljena med višjim slojem, priča tudi zgodba o Aleksandru Velikem, ki naj bi imel na svojih pohodih ob sebi četo mož, ki je skrbela za sneg in ga mešala s sadjem, sadnimi sokovi in medom … Sicer pa je bil prvi Evropejec, ki je okušal ledeno kremo, Marco Polo, ki se je leta 1295 vrnil iz Kitajske in v Italijo prinesel recept za sladoled. »Po tem receptu so v sneg umešali jakovo mleko in tako dobili bolj kremasto teksturo. Dodajanje mleka v sneg se je tako prijelo, da so se italijanski bogataši kmalu sladkali s tem zamrznjenim mlekom, kasneje pa se je to razširilo še drugod po Stari celini. V srednjem veku pa so sorbete in še nekatere jedi, ki so bile prinesene iz Orienta, umaknili z jedilnikov na evropskih dvorih, gradovih in mestnih palačah, ker je cerkev oznanila, da simbolizirajo greh,« je zapisano v gradivu za izobraževalni program slaščičar. Ob tem pa je zanimivo, da je bil ob vseh izumih sladoled na palčki patentiran šele pred stoletjem, ko je Frank Epperson po naključju na terasi pozabil kozarec limonade, v kateri je bila lesena paličica za mešanje, neki Italijan pa je leta 1896 izdelal prvi kornet, saj so mu gostje skodelice ali razbili ali odnesli. Največji kupec slovenskega sladoleda – Velika Britanija Slovenija je lani uvozila za 15,8 milijona evrov sladoleda oz. 5.670 ton. Največ iz Nemčije, in sicer v vrednosti 4,6 milijona evrov. Še večji kot je uvoz, pa je izvoz. Skupaj so slovenska podjetja, po podatkih statističnega urada, lani izvozila za kar dobrih 85 milijonov evrov sladoleda oz. skoraj 28.000 ton. Največji kupec slovenskega sladoleda je Velika Britanija, kamor je bilo prepeljanega dobra tretjina sladoleda, sledita Nemčija in Danska. Največ sladoleda pojedo na Novi Zelandiji, v ZDA, Avstraliji, Finski, Švedski, Italijani so po potrošnji šele na šestem mestu. Največ sladoleda se proda ob nedeljah, poraba je največja v juliju in avgustu. Največ ga pojedo otroci med 2. in 12. letom ter odrasli, stari nad 45 let. Mojca Vtič Piran z V sladoledarni z resnim obvestilom in kančkom humorja nad vlomilce Jasno sporočilo vlomilcem: »Najdite si pošteno delo!« Potem ko so jim večkrat vlomili, so se v znani piranski sladoledarni zatekli k humorju – obvestilu za potencialne vlomilce. »Potencialni vlomilec, po večkratnih vlomih v sladoledarno te obveščamo, da smo vgradili alarmni sistem, povezan z varnostno službo, 24-urni videonadzor in 300 kilogramov težak trezor!« Tako piše na vratih sladoledarne Karamela v Piranu, ki je bila že večkrat tarča vlomilcev. Niso odnesli veliko denarja, so pa povzročili precej škode. Ni nujno, da je obvestilo zaleglo, toda odkar visi, nepridipravov na srečo ni bilo naokoli. »Ne vem, ali je to malopridneže odvrnilo od vloma, toda dejstvo je, da nam, odkar na vratih visi obvestilo, ki ga je napisal moj oče, niso vlomili. Upam, da bo tako še naprej,« razlaga 25-letna Ana Delfar, ki vodi družinsko podjetje Karamela. V podjetju dela vsa družina: Ana, sestra Iva, oče David in mama Marina. Sladoledarna je bila v preteklih letih večkrat tarča vlomilcev. Lani so v prostore vlomili junija, torej v sezoni. Prav takrat je bil alarmni sistem v okvari, pa tudi v trezorju – tedanji je bil precej manjši – je bilo čez noč izjemoma nekaj več denarja kot običajno. A bolj kot to jih je udarila ponovna škoda na vhodnih vratih. »Oče, ki se v težkih trenutkih vedno zateče v humor, se je domislil, da bi napisal obvestilo. Upal je, da bo mogoče vlomilec, preden bo vdrl, prebral obvestilo in tako ugotovil, da se mu to ne splača. Vsem nam se je obvestilo zdelo zabavno in odtlej visi na vratih,« razlaga Ana. Policisti vlomilcev niso izsledili Oče David v obvestilu potencialnega vlomilca ne obvešča samo, da je v lokalu alarmni sistem, videonadzor in težak trezor, ampak mu s kančkom humorja svetuje, naj se spreobrne. »Predlagamo ti, da si poiščeš pošteno delo, saj vsi obrtniki brezupno iščemo sodelavce, in nam z vlamljanjem v sladoledarno ne povzročaš nepotrebnih nevšečnosti in škode na vhodnih vratih,« piše v obvestilu. Ana pravi, da je vlom veliko več kot samo kraja denarja. »Tudi to je del posla, ampak te razjezi in razočara. Mi delamo, se trudimo dan za dnem, od jutra do večera, potem pa nekdo, ki se mu ne sanja, kako težko je priti do zaslužka, vlomi, ti mogoče vzame nekaj denarja, gotovo pa naredi precej škode. Pa še ta neprijeten občutek, da je bil nekdo v tvojih prostorih ...« Doslej vlomilcev, ki so vzeli na Foto: Primorske novice muho sladoledarno, kljub trudu policistov niso odkrili. »Dodatna težava je, da vlomilci, odkar je korona in imamo v lokalih razkužila, vse razkužijo, da zabrišejo sledi, zato jim je teže stopiti na prste,« pravi mlada podjetnica. Sonja Ribolca Štajerski TEDNIK torek, 2. 8. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 12 stran 12 torek z 2. avgusta 2022 Slovenija, Albanija z Halonga je gostovala v Draču 2022 Iz naše zgodovine Pohodi krucev, ogrskih razbojnikov, po Štajerski Foto: Wikimedia Kruci so bili strah in trepet Slovenskih goric: komur pred njimi ni uspelo zbežati, so ga ustrelili, ubili z mečem ali pa pohabili. Bolj kruti od Turkov Čeprav so bili kruci prvotno vojaki, ki so s križem na prsih hodili na križarske pohode v Palestino, so si to ime v 16. stoletju nadeli uporni ogrski kmetje, ki so zanetili pravo kmečko vstajo po celotni Ogrski, stoletje kasneje pa se izrodili v razbojnike, ki so sejali strah in trepet tudi med Slovenci. Po etnični pripadnosti so bili Slovaki, Ruteni/Ukrajinci in Madžari, večinoma pa je šlo za pobegle podložnike in odslužene ali odpuščene vojake iz avstrijskih protiturških obmejnih trdnjav, med katerimi so bili tudi plemiči. V začetku 17. stoletja so kruci vdirali na Štajersko in večkrat oplenili Radgono, okolico Ljutomera in Ormoža, toda pravi naval krucev so obmejni kraji južne Štajerske doživeli konec stoletja, ko so na čelo nezadovoljnih ogrskih upornikov stopili ogrski velikaši, najprej Emerik Tököly, imenovan tudi »kralj krucev«, nato pa še Franc Rakoczy mlajši. Slednjemu je uspelo zbrati ogromno vojsko, s katero je premagal cesarsko vojsko na Ogrskem in zavzel več trdnjav, nato pa so se kruci kot povodenj razlili po bližnjih deželah. Slovenija, od kod lepote tvoje V obalnem mestu Drač v Albaniji se je sredi junija odvijal festival Slovenija v Draču. Na povabilo Društva KVRS-SI in Svetovne festivalske asociacije WOFA so se festivala udeležile številne vokalne, folklorne in instrumentalne skupine iz cele Slovenije; skupaj preko 650 udeležencev iz 27 kulturnoumetniških društev. Med njimi je bila tudi instrumentalno-vokalna skupina Halonga Cirkulane. V Albanijo se je nastopajoča skupina s spremljevalci podala z avtobusom. Vožnja je bila zelo dolga; krajšali so si jo s prijetnimi pogovori, z igranjem na orglice in petjem. V dopoldanskih urah so prispeli v Drač, se namestili v hotelu, si ogledali morsko plažo in se osvežili ob obali s prelepim razgledom in osvežilnimi napitki. Zvečer se je zvrstila predstavitev skupin, izmenjali so darila ter prejeli festivalske table. Zatem je skupina Kluba Halonga začela svoje glasbene nastope v Albaniji s pesmijo Slovenija, od kod lepote tvoje. V petek dopoldne so nekateri uživali na plaži, glasbeniki pa so se pridno pripravljali na večerni nastop. Zvečer, po kratki povorki skozi draške ulice, so se na glavnem mestnem trgu pred tamkajšnjim kulturnim centrom predstavili Halonga potepuhi z mezzosopranistko Karmen Ivančič, Mi trije (Daniel Polajžer) ter Ljudski godci iz Vidma pri Ptuju pod skupnim imenom Halonga. Na nastopu so Foto: Stanko Eršte in Vilko Pešec Tako so se obiskovalcem festivala Slovenija v Draču predstavili Halonga potepuhi z mezzosopranistko Karmen Ivančič. se odlično odrezali in predstavili domačo glasbo širši množici. Soboto so izkoristili za obisk albanske prestolnice Tirane. Večino mesta, njegove mogočne stavbe ter glavne znamenitosti, so si ogledali kar iz udobnega avtobusa. Nato so se podali še na kratek spre- hod po ulicah ter doživeli njihov čar in vzdušje. Nedelja je bila namenjena počitku, oddihu na plaži in kopanju. Zvečer so se odpravili v centru Drača, se malo sprehodili po mestu in si ogledali koncert vokalnih skupin v cerkvici. V ponedeljek pa je že sledila pot domov s tisoč novimi Ropali, požigali, pobijali Leta 1704 so v dveh večjih skupinah prešli Muro; prva se je utaborila v hrvaškem Medjimurju in druga pri Veržeju. Ropali, požigali in pobijali so zlasti na območju današnjih občin Gornja Radgona, Ljutomer, Sveti Tomaž, Središče ob Dravi in Ormož, pa tudi širše po Slovenskih goricah. Česar niso mogli odnesti, so zažgali ali pa so jim morali kmetje z vozovi pripeljati v njihove tabore. Po Slovenskih goricah se je razlegal vik in krik, ko so ljudje naglo zakopavali dragocenosti v zemljo in nato bežali proti Mariboru, da si rešijo golo življenje. Komur ni uspelo zbežati, so ga ustrelili, ubili z mečem ali pa pohabili. Iz tega časa je ohranjeno poročilo, ki govori o strahu radgonskih meščanov pred roparskimi trumami krucev in o dveh spopadih z njimi. V njem je med drugim zapisano, da so bili do prebivalcev še bolj kruti kot Turki. Meščani Radgone so z grozo spremljali dogajanje v svoji okolici, njihovo nezadovoljstvo z oblastmi zaradi visokih davkov in neučinkovitih ukrepov za zaščito pred roparji pa je naraščalo in doseglo vrelišče v začetku marca 1704. Kruci so najprej povsem uničili 160 viničarij v ljutomerskem okraju, nato pa so se lotili župnijske cerkve v Ljutomeru. Polomili so glavni oltar, si v cerkvi zakurili ogenj in jo spremenili v hlev za svoje konje. Kaplja čez rob – oskrunjenje cerkve A bogokletnosti še ni bilo konec, saj je neki kruc iz cerkvene slike izrezal podobo Matere božje in obglavil njen kip. To je bila kaplja čez rob, ki je Radgončani niso mogli prezreti, zato so barbarstvu sklenili narediti konec. Trideseterici meščanov se je pridružilo tristo dobro oboroženih kmetov. V bližini Ljutomera so se spopadli z dvakrat številčnejšo skupino razbojnikov, ki so jih po hudem boju premagali. Slednjič se je zganila še deželna oblast in s pomočjo hrvaških vojakov prepodila kruce čez Muro in jim odvzela precej naropanega blaga, zaradi česar si je slovenska Štajerska za dve leti oddahnila, saj so se kruci v tistem času podili po Spodnji Avstriji. A znova in znova so se vračali kot kuga: leta 1706 so denimo spet ropali v bližini Radgone in dve leti kasneje v okolici Ljutomera, Male Nedelje in Svetega Tomaža. Nazadnje so bili na Štajerskem leta 1710, potem pa ne več, saj je tedanji poveljnik krucev Karolji sklenil z avstrijskim cesarjem tako imenovani satmarski mir, ki je vsem upornikom zagotovil pomilostitev, če v treh tednih predajo orožje. Tako se je končal ogrski upor in z njim vdori krucev na slovensko Štajersko. Senka Dreu Foto: Stanko Eršte in Vilko Pešec Skupino Halonga iz Haloz so sestavljali Halonga potepuhi, Mi trije (Daniel Polajžer) ter Ljudski godci iz Vidma pri Ptuju. spomini in fotografijami, ki jih bodo uredili in predstavili jeseni 2022, na praznovanju ob desetletnici delovanja Kluba Halonga Cirkulane. Kot vse dosedanje nastope in predstavitve instrumentalno-vokalne skupine Halonga v tujini (Ohrid, Vinkovci, Praga) so se glasbeniki tudi tokrat financirali pretežno iz lastnih virov in s pomočjo donatorjev. To so: občini Cirkulane in Videm, LANCom, Frangeš Transport Cirkovce, Arriva, Mesarija Kokol Dolane, Stanko Fric in drugi, ki se jim iskreno zahvaljujejo. Med sedemnajsturno vožnjo z avtobusom so udeleženci Halonge, nastopajoči in sopotniki izvedli dve študijski delavnici: študijski krožek in anketi na temo Glasba in rekreacija kot terapevtski pripomoček za izboljšanje kvalitete življenja ter Praktična uporaba informacijskega orodja izvajanja videokonference. Del načrtovanega programa študijskega krožka so tudi praktično preizkusili in ga bodo po vrnitvi iz Drača nadaljevali. Zdenka Golub Videm z Po svetu razkropljena družina se je zbrala doma Osemdesetletnika iz Avstralije zbrala Flajsove Na vrhuncu poletja, ko visoke temperature naravnost kličejo v senco in marsikdo na dopustu nabira novih moči, je bilo v Veliki Varnici organizirano srečanje Flajsovih sorodnikov. Zbrali smo se na domačiji Andreja Cafute, v neposredni bližini Zveličarjeve kapele. Zbralo se nas je več kot petdeset. Povod za srečanje je bil obisk dveh sorodnikov iz Avstralije, ki se spogledujeta z osemdesetimi leti življenja. Obisk domovine pri teh častitljivih letih daje njunemu obisku dodatno težo. Družina Flajs izvira iz Vareje, v družini je bilo šest otrok. Življenje jih je razkropilo daleč po svetu. Najmlajša, Anica, si je našla mesto pod soncem v daljni Avstraliji, v Foto: MŠ Melbournu. Po več letih sta prišla na obisk v domovino z možem Franjem. Ob obiskih sorodnikov in znancev obujata spomine na mlada leta, ki sta jih preživela: Anica v rodnih Halozah, Franjo na otoku Pagu. Povsod, kamor sta prišla, sta bila toplo sprejeta. Srečanje sorodnikov je potekalo v izjemno prijetnem vzdušju. Ob domačih dobrotah so se domačim, zbranim po dolgih letih, razvezali jeziki. Vsak je hotel pozdraviti avstralska gosta in slišati delček njune zgodovine. Hvaležni smo, da sta ponovno zbrala Flajsove sorodnike, ter jima želimo trdnega zdravja in po slabem mesecu v domovini srečno pot v njuno drugo domovino. M. Š. Štajerski TEDNIK torek, 2. 8. 2022 COLOR CMYK Nogomet Brest začel, Marinšek dokončal Stran 14 OFEM Na Slovaškem tudi mlada ptujska športnika Stran 15 stran 13 Filip Jeff Planinšek »Najbolj veseli napredek v igri in psihološki zbranosti« Stran 15 Strelstvo Urška Kuharič tokrat ostala brez odličja Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet z 1. SNL Prva liga Telemach Sedem prejetih golov v treh tekmah je preveč Koper – Maribor 2:1 (1:1) STRELCI: 1:0 Kotnik (31.), 1:1 Baturina (33.), 2:1 Osuji (53.). KOPER: Golubović, Kambič, Novoselec, Žužek, Šimčak, Correia, Vešner Tičić, Kotnik (od 87. Jašaragić), Parris (od 85. Krajinović), Osuji, Kolobarić (od 90. Šušnjara). Trener: Zoran Zeljković. MARIBOR: Bergsen, Žinič, Mitrović, Šoštarič Karič, Sikošek, Vidaković (od 64. Antolin), Repas, Brnić (od 65. Guerrico), Kronaveter (od 64. Vipotnik), Čuk (od 46. Šturm), Baturina. Trener: Radovan Karanović. V derbiju kroga so gledalci na Bonifiki videli nesojeni slovenski superpokal med pokalnim zmagovalcem Koprom in državnim prvakom Mariborom. Če so se Koprčani predstavili v pričakovani postavi, pa je moral Radovan Karanović zaradi številnih poškodb (na listi poškodovanih so Martin Milec, Nino Žugelj, Aleks Pihler, Marko Božić in Rok Sirk) znova premešati ekipo. Priložnost sta tako dobila oba novinca Andraž Žinič (Domžale) in Vladan Vidaković (Spartak, Srbija), prav posebno presenečenje v začetni enajsterici pa je bil Tine Čuk. Gre za 17-letnega mladinca, za katerega je bil to debitantski nastop med člani. Poln izkupiček pa so odnesli domači, pri katerih je nase z dobro predsta- Foto: Grega Wernig / m24.si Nogometaši Maribora so v Kopru izgubili derbi kroga. vo opozoril Francoz Omar Correia, ki je v Slovenijo prišel iz B-ekipe PSG. Koper ima po treh tekmah na računu šest točk, Maribor, ki ga sredi tedna čaka evropska preizkušnja s finskim HJK Helsinki, konec tedna pa še večni derbi z Olimpijo, pa ostaja pri treh. Poiskali rešitev na bočnem položaju Nogometaši Maribora so med tednom dobili novega soigralca, pridružil se jim je dosedanji član Domžal, 23-letni desni bočni igralec Andraž Žinič, ki je podpisal pogodbo do leta 2025. „Milec je poškodovan in ga še nekaj časa ne bo na igrišču, zato smo morali poiskati rešitev. Našli smo najprimernejšo za vse vpletene strani, zagotovo najboljšo med uresničljivimi v našem prostoru. Izbrali smo fanta, ki je potrdil nadarjenost in ima kljub mladosti že precejšnjo kilometrino v prvoligaški konkurenci. Dobro smo seznanjeni z njegovimi zmožnostmi, je v delovnem ritmu, pozna ligo in smo ga lahko takoj aktivirali, že za nedeljsko tekmo v Kopru,“ je novo kadrovsko potezo pojasnil športni direktor Maribora Marko Šuler. Maribor še naprej prelahko dobiva zadetke, v treh krogih je njihova obrambna vrsta klonila kar sedemkrat (več golov so prejeli le muraši, osem). To je za ekipo, ki meri na najvišja mesta, nekaj povsem nesprejemljivega, kar je po tekmi povedal tudi trener Karanović. Zanimivo je, da so bili Mariborčani doslej veliko bolj kompaktni v kvalifikacijah za Ligo prvakov, kjer so na štirih tekmah z beloruskim Šahtarjem iz Soligorska in moldavskim Šeriifom prejeli en sam gol … Koper je prišel v vodstvo v 31. minuti, ko je „zakon bivšega“ še enkrat več potrdil Andrej Kotnik (s tremi zadetki je ob Mirlindu Dakuju iz Mure na vrhu lestvice strelcev) – 1:0. Za hitro izenačenje je po lepi asistenci Gregorja Sikovška poskrbel Roko Baturina – 1:1. V drugem polčasu so domačini znova prešli v vodstvo, tokrat je v polno ob neodločni obrambi vijoličastih zadel Bede Osuji – 2:1. Nekaj minut kasneje so imeli Primorci na voljo še penal, a je Kaheem Parris zadel prečko. Psihološki moment so gostje poskušali unovčiti za izenačenje, a jim zaključni pritisk ni prinesel veselja … JM, sta Atletika z Mednarodni miting v Avstriji Bedračeva kljub zmagi ni bila najbolj zadovoljna Avstrijski Gradec je v soboto gostil mednarodni atletski miting, na katerem je v različnih disciplinah tekmovalo kar nekaj slovenskih atletov. Na startni listi je bila tudi Maja Bedrač, ki je tekmovala v skoku v daljino. Članica Atletskega kluba Ptuj v tej sezoni v glavnem ob študiju trenira v Ljubljani, kjer je trenutno njen trener Matija Šestak. S tem bivšim odličnim tekačem dela predvsem na izboljšavi tehnike, kjer ima Bedračeva še kar veliko rezerv. Ne glede na te je letos že skočila povsem blizu svojega osebnega rekorda, ki znaša 636 cm in je pred kratkim dosegla rezultat 635 cm. Tokrat je za tem rezultatom kar precej zaostala, saj je najdlje skočila 612 cm. O tem skoku je Maja povedala: »Tehnično gledano je bil to slab skok, saj nobenega dela – od zaleta, preko odriva in doskoka – nisem na- Foto: AZS Maja Bedrač je zmagala na mednarodnem mitingu v Gradcu. redila dobro. Ne glede na to mi je uspelo zmagati, s tem sem edino lahko zadovoljna.« V Gradcu je bila v vlogi favoritinje v skoku v daljino avstrijska sedmerobojka Ivona Dadić, katere osebni rekord znaša 649 cm, a je tokrat zaostala za Bedračevo. Ptujska atletinja je ob treh prestopih izvedla tri uspešne skoke, katerih daljine so bile 588, 612 in 601 cm. Bedračevo sedaj čaka nov trenažni cikel, ki je sestavljen iz petih treningov na teden in kakšne tekme. Slednjih bo sicer v avgustu bolj malo, verjetno bo nastopila na kakšnem mednarodnem mitingu v naši soseščini, sicer pa se bo v glavnem pripravljala za septembrski nastop v finalu Atletskega pokala Slovenije za člane in članice, ki bo na sporedu 9. in 10. septembra v Ljubljani. David Breznik Kakovost vprašljiva, razburljivost zagotovljena Slovenski klubski nogomet je v prejšnjem tednu doživel močno zaušnico na evropskem prizorišču, saj so izpadli vsi trije predstavniki v kvalifikacijah za konferenčno ligo – Olimpija, Koper in Mura. Gre za tretjerazredno tekmovanje pod okriljem evropske nogometne zveze (močnejša sta Liga prvakov in Evropska liga), temu primerno tudi tekmeci niso bili niti iz srednjega razreda evropskega klubskega nogometa. Koper je tako klonil proti predstavniku Lihtenštajna (ker nimajo lastnega prvenstva, igra Vaduz v 2. švicarski ligi), Mura proti Ircem (lani podprvakom njihove lige), Olimpija pa proti Romunom (Sepsi je bil lani 10. v 16-članski romunski ligi) … Istočasno se je moral tudi Maribor iz kvalifikacij za Ligo prvakov preseliti v kvalifikacije za Evropsko ligo, tako da je bila mera ponižanja našega klubskega nogometa povsem polna. Mariborčanom še preostane upanje na »mali čudež« in uvrstitev v skupinski del evropskih tekmovanj, preostali pa se bodo morali že od tega tedna dalje zadovoljiti le z nastopi na domači sceni. Na tej imamo iz tedna v teden možnost spremljati številne razburljive in nepredvidljive tekme, a to še zdaleč ne pomeni avtomatsko tudi kakovostne. Najboljši primer tega sta zadnja dva nastopa Mure … 1. Muraši so se v 2. krogu doma proti Domžalam ob polčasu znašli v zaostanku 1:3, v nadaljevanju pa so uprizorili popoln preobrat za zmago 4:3. Iz vidika Mure je bil to sanjski razplet tekme, a le to in nič več od tega. Vsaka resna analiza tekme je morala pokazati, da so v prvem polčasu igrali slabo, v nadaljevanju pa so lahko izvedli preobrat samo in zgolj zato, ker so Domžalčani odigrali – še slabše … Medtem ko je lahko bil trener Mure Damir Čontala zadovoljen vsaj s točkami, je njegov kolega na drugi strani Simon Rožman lahko le nemočno zrl predse ob izgubljeni tekmi. »Resne« ekipe si takšnih zdrsov pač ne smejo privoščiti … 2. V nedeljo so nogometaši Mure v 3. krogu na gostovanju v Celju v 55. minuti vodili z 0:3, še v 88. minuti pa 1:3. Tekme kljub temu niso uspeli privesti do končne zmage, tokrat so zaradi padca v igri in pomanjkanja koncentracije priložnost za preobrat ponudili Celjanom, ki so jo – nič krivi, nič dolžni – sprejeli z odprtimi rokami in izenačili na 3:3. S točko so bili v tem primeru bolj zadovoljni Celjani, a sem prepričan, da pravega zadovoljstva ni bilo niti v njihovem taboru, saj je niso osvojili zaradi lastne kakovosti, ampak zaradi slabe reakcije tekmeca. Kakšno je bilo ob osvojeni točki (beri: izgubljenih dveh) šele vzdušje v taboru Mure … Lahko bi rekli, da nogomet enkrat da, drugič pa vzame, kar je pogosta krilatica med nogometaši, a resnica je, da se takšni preobrati lahko zgodijo samo v primeru, ko gre za pomanjkanje kakovosti. Pri boljših ekipah se kaj podobnega lahko občasno zgodi tudi zaradi podcenjevanja tekmecev, a v omenjenih primerih zagotovo ni šlo za to (čeprav sta dva protinapada Mure v zaključku tekme nakazovala na to). Takšnih in podobnih rezultatskih razburljivosti bomo v sezoni naše elitne lige zagotovo videli še kar nekaj: določen čar je, vendar samo za površne spremljevalce te najbolj priljubljene igre na svetu … Ko gredo naši klubi v tujino, pa so takšni in podobni padci koncentracije kaznovani še na veliko bolj boleče načine, Maribor bo en sam kiks v obrambi v 88. minuti tekme proti Šerifu v Moldaviji morda celo stal evropske sezone … Na domači sceni je še naprej najprijetnejše presenečenje ekipa Radomelj, ki ob Olimpiji in Celju edina še ne pozna poraza. Tokrat so varovanci trenerja Nermina Bašića zmagali v Novi Gorici, pri čemer jim je v zaključku tekme pomagal tudi povratnik na slovensko nogometno sceno in znanec završkih in kidričevskih zelenic – Francesco Tahiraj. Ta je leta januarja 2019 iz Aluminija prestopil k splitskemu Hajduku, kjer pa se mu ni uspelo uveljaviti. Vmes je zaigral tudi za zagrebško Lokomotivo, sedaj pa bo poskušal krivuljo nogometne kariere znova obrniti navzgor v Sloveniji. Podobno kot na začetku lanske sezone, tudi v tej Domžalčani ne uspejo točkovno slediti tekmecem pri vrhu. Varovanci Simona Rožmana so že drugič zapored v končnici ostali brez zmage, po Muri jim jo je tokrat na podoben način zagodel še Tabor. Ta je do izenačenja prišel v peti minuti sodnikovega podaljška in se vendarle vpisal na točkovno tabelo … Tako Domžale kot Tabor pa bosta morala na prvo zmago v sezoni še počakati … Na vrhu lige pa ima kljub številnim pretresom popoln izkupiček – Olimpija. Ta je v treh tekmah vpisala prav toliko zmag (pri tem sploh še ni prejela zadetka), za zadnjo je proti mestnemu tekmecu z edinim golom v Stožicah poskrbel 18-letni Marcel Ratnik. Če trener Olimpije Alberto Riera ne bi imel težav s poškodbami, potem ta zagotovo ne bi dobil priložnosti za igro. Jo je pa idealno izkoristil … REZULTATI 3. KROGA: Koper – Maribor 2:1 (1:1); Celje – Mura 3:3 (0:2); strelci: 0:1 Klepač (35.), 0:2 Maruško (44.), 0:3 Daku (55.), 1:3 Vukliševič (59.), 2:3 Majevski (89.), 3:3 Božić (92., z 11 m); Gorica – Kalcer Radomlje 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Hadžić (25.); Domžale – CB24 Tabor Sežana 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Vuk (14.), 1:1 Tolić (95.); Olimpija – Bravo 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Ratnik (78.). 1. OLIMPIJA 2. RADOMLJE 3. KOPER 4. MURA 5. CELJE 5. GORICA 7. BRAVO 8. MARIBOR 9. DOMŽALE 10. TABOR SEŽANA 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 2 2 1 0 1 1 1 0 0 0 1 0 1 3 0 0 0 2 1 0 0 1 1 0 2 2 2 1 2 4:0 5:1 4:3 7:8 4:4 4:4 1:3 4:7 4:5 2:4 9 7 6 4 3 3 3 3 2 1 JM Štajerski TEDNIK torek, 2. 8. 2022 COLOR CMYK Šport 14 stran 14 torek z 2. avgusta 2022 Nogomet z 2. SNL Brest začel, Marinšek dokončal Krško – Aluminij 1:3 (0:1) STRELCI: 0:1 Brest (1.), 0:2 Marinšek (49.), 0:3 Marinšek (54.), 1:3 Rudonja (66.). KRŠKO: J. Ribič, Musa, Rudonja, Hanžek (od 66. Ž. Ribič), Olamba, Antunović (od 56. Lovrić), Kunštić, Stopar, Arapović, Lesjak, Regović (od 78. Čičić). Trener: Aljaž Leskovar. ALUMINIJ: Banić, Jovan (od 84. Medved), Koblar, Martić, Zukić, Jagić, Gorenak (od 78. Ciganović), Marinšek, Brest (od 78. Munić), Skiba, Borovnik (od 68. Baskera). Trener: Robert Pevnik. Kar so nogometaši Aluminija čakali celoten spomladanski del lanske sezone v 1. ligi, jim je tokrat uspelo doseči na prvi stopnički nove zgodbe v 2. ligi – zmago namreč! Nanjo so čakali vse od konca novembra lanskega leta, naposled pa je po dobrih osmih mesecih vendarle vknjižena. »Groba ocena tekme bi bila, da smo odigrali prvoligaških 65 minut, nato pa je sledil padec. Pozna se, da nekateri igralci niso redno igrali v prejšnjih klubih. Najpomembnejše v tem trenutku je, da smo zmagali in pokazali, da smo na pravi poti,« je takoj po srečanju dejal trener Aluminija Robert Pevnik. Izmed ekipe, ki je zaključila sezono 2021/22, so bili v kadru za tekmo v Krškem le štirje igralci: Tim Martič, Nik Marinšek, Marko Brest in Kofi Nani Babil (slednji je bil na klopi) – zaradi poškodb in bolezni so manjkali Gašper Pečnik, Luka Petek in Jaka Bizjak. Od prve minute je zaigral Poljak Daniel Skiba in zasedel mesto v vrhu napada. V Krškem sta se precej domače sicer počutila dva člana Aluminija, in sicer Sandro Zukić in Žan Baskera – oba sta za Krško igrala v prejšnji sezoni. Tokrat sta bila v drugačnih vlogah … Krčani so se lani komaj obdržali v drugi ligi, o obstanku je neposredno odločala tekma zadnjega kroga z Brežicami (2:1 za Krško pred skoraj V Kidričevem še Poljak, podpisal tudi nekdanji mladinec Olimpije Med možnimi okrepitvami šumarjev se je že nekaj časa omenjalo ime Daniel Mikolaj Skoba, ki je z Aluminijem opravil praktično celotne priprave. Tik pred začetkom sezone je za registracijo prispel tudi še zadnji manjkajoči mednarodni certifikat, zato ovir za podpis pogodbe več ni bilo. 21-letni napadalec prihaja k Aluminiju iz kluba Polonia Laziska (4. liga), ki je v bližini poljsko-češko-slovaške tromeje. To je obenem tudi razlog, da ima Skiba za 1000 gledalci). Prav iz Brežic so dobili največ igralcev v poletnem prestopnem roku, tudi kapetana, 26-letnega Hrvata Tomislava Hanžeka. Prvi zadetek Bresta v rdeče-belem dresu Že v prvi minuti se je pri gostih Daniel Skiba dokopal do žoge na tekmečevi polovici, stekel sam proti golu, nato pa nesebično podal do Marka Bresta, ki je žogo potisnil v prazen gol – 0:1. Za 20-letnika je bil to sploh prvi gol na uradnih tekmah, odkar je lani prestopil iz ptujske Drave. »Tekmo smo odlično odprli ter hitro zabili gol, kar je nekako nakazalo potek tekme. Zgodnje vodstvo je bilo zelo pomembno, še posebej proti Krčanom, ki so zelo neugodna ekipa. V prvem polčasu smo imeli še veliko priložnosti in bi morala biti glede na prikazano prednost v našo korist precej višja od enega gola. sabo dveletne izkušnje z nastopanjem na Slovaškem (Podbrezova, Slavoj Trebisova), tam je igral v letih 2019 in 2020. Prestop v Slovenijo je tako njegova druga izkušnja izven rodne Poljske. Z Aluminijem je pogodbo podpisal tudi 19-letni ofenzivni vezist Žan Baskera. Celjan je uvodna leta nogometne šole preživel pri Šampionu, pri kadetih in mladincih pa je nastopal za Olimpijo. Za Ljubljančane je v prvi ligi vknjižil pet nastopov, prvega proti Gorici aprila 2021. V sezoni 2021/22 je bil posojen v Krško (zbral je 23 nastopov in dosegel tri zadetke), sedaj pa je postal član Aluminija. Foto: DAMN Daniel Mikolaj Skoba Foto: DAMN Žan Baskera Nogomet z 2. SNL Sanjski začetek za novince Jadran Dekani – Kety Emmi&Impol Bistrica 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Koprivc (83.). JADRAN: Gabrić, Stepančič, Vranješ, Meštrić (od 83. Stojanović), F. Cukjati (od 58. Šehić), Babič (od 83. Jakupović), Klavora, Bah, Rudonja (od 58. Zonta), Ljutić, J. Cukjati (od 71. Demiri). Trener: Alen Ščulac. KETY EMMI&IMPOL BISTRICA: Dabanovič, Pirtovšek, Rozman, Vidmar, Klašnja, Bračko, Havelka (od 89. Kujović), V. Panić (od 73. Kapun), Džumhur (od 73. Koprivc), Šlamberger, T. Panić (od 59. Ferčič). Trener: Franci Fridl. Za uvod v premierno sezono med drugoligaši so se morali nogometaši iz Slovenske Bistrice odpraviti na eno najdaljših gostovanj, v koprsko zaledje v Dekane. Tam jih je pričakal domači Jadran, ki je že šest let stalnica 2. lige, predvsem zaradi dobrega sodelovanja s Koprom. Tudi letos bo imel trener Alen Ščulac (pomagali mu bodo še trije nekdanji uveljavljeni nogometaši Aleksandar Rodić, Damir Hadžić in Igor Nenezić) na voljo nekaj mladincev Kopra. Gostovanje je bilo še posebno čustveno za Vanja Panića, ki je lani pol leta nastopal za Jadran. Tam 27-kratni reprezentant mlajših slovenskih selekcij (letnik 2002) prave priložnosti ni dobil, tokrat je začel v prvi postavi. V Bistrico je Vanja prestopil skupaj z mlajšim bratom Taiem Mateom, ki je bil lani z 29 doseženimi goli na 26 tekmah najboljši strelec 1. mladinske lige (sezono je začel v Kopru, zaključil pa v Celju). »V prvih 30 minutah smo bili dokaj zadržani, morda celo nekoliko prestrašeni pod vtisom nove izkušnje igranja v močnejši konkurenci. Že ob koncu prvega polčasa se je videla sprostitev, v drugem delu pa so se fantje dokončno otresli strahu in zaigrali odlično. Praktično v celot- Foto: Črtomir Goznik Kapetan ekipe Kety Emmi&Impol Bistrica Jaka Dabanović je na prvi tekmi sezone ostal nepremagan. Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija so sezono 2022/23 začeli na najboljši mogoči način – z zmago. Prvič v trenerski karieri sem doživel, da so sodniki razveljavili kar tri naše zadetke,« je prvi del srečanja videl trener Pevnik. Glavni sodnik Matej Čontala je imel strog kriterij, predvsem pri dosojanju prekrškov v napadu – zaradi tega je razveljavil kar dva zadetka Kidričanov (enega še zaradi prepovedanega položaja). Kapetan dokončal delo Tudi po odmoru so šumarji po prihodu iz slačilnic nadaljevali v močnem tempu, ki mu domačini tokrat enostavno niso uspeli parirati. Že po slabih desetih minutah so gostje vodili 0:3: najprej je Nik Marinšek dosegel evrogol iz prostega strela s približno 22 metrov v 49. minuti, nato pa je pet minut kasneje kapetansko zaključil še lep protinapad ter po podaji Tomislava Jagića še drugič ugnal domačega vratarja Jureta Ribiča – 0:3. »Seveda sem vesel svojega prispevka v obliki dveh golov, upam, da jih bo na tej novi poziciji – bližje golu tekmecev – še več,« je dejal kapetan Nik Marinšek. Domačinom je uspelo v nadaljevanju doseči zadetek, dosegel ga je Rob Rudonja, sin nekdanjega slovenskega reprezentanta Mladena. Ta jim je odpiral nekaj možnosti za nem drugem delu tekme smo bili dominantni, imeli smo nekaj priložnosti, med drugim smo zadeli tudi stativo, tako da je zmaga po mojem mnenju na koncu povsem zaslužena,« je tekmo v nekaj stavkih opisal trener Fridl. Odločitev o zmagovalcu je padla v 83. minuti, ko je Nejc Bračko poslal žogo s strani v sredino, kjer jo je Mateo Koprivc z glavo preusmeril v gol – 0:1. Za 18-letnega Celjana je bil to drugi nastop v članski konkurenci, prvo priložnost (nekaj minut) je dobil lani v dresu Celja. Robert Pevnik, trener Aluminija: »Vidi se, da avtomatizmi v igri še niso dodelani, da moramo nekatere stvari še popraviti, a me na drugi strani veseli učinkovitost, voljni moment in prizadevnost vseh igralcev, da naredijo korak naprej v svojih karierah. Tudi igralci s klopi so odlično opravili svoje delo in pokazali, da bo znotraj moštva potekala prava borba za igralne minute. Za uspešno nadaljnjo pot bomo potrebovali vse razpoložljive sile, vsak igralec je pomemben člen skupnega mozaika.« Nik Marinšek, kapetan Aluminij: »V tekmo smo šli odločeni, da dosežemo zmago. Vsak začetek je težak, saj nihče ne pozna pravih razmerij moči med ekipami, a kot bivši prvoligaši smo bili postavljeni v vlogo favoritov. To smo uspešno potrdili na igrišču, že v 1. minuti smo prešli v vodstvo in posledično nam je bilo v nadaljevanju lažje. Nismo popuščali in smo v podobnem stilu tudi nadaljevali ter zasluženo zmagali. Praktično skozi celotno tekmo smo imeli igro pod nadzorom, morda smo popustili le nekaj minut po prejetem zadetku. To so pomembne tri točke na začetku prvenstva, predvsem iz psihološkega vidika in okrepljene samozavesti.« preobrat, a naslednjega koraka jim Kidričani vendarle niso več dovolili in so tekmo mirno pripeljali do konca. V 2. krogu bodo nogometaši Aluminija gostili ljubljansko Ilirijo, tekma bo v petek ob 20. uri. Uvod uspel tudi Damjanu Gajserju Boleč uvodni poraz so doživeli Kranjčani (trener je Safet Hadžić), ki so klonili v Biljah. Tekmo sta v korist domače zasedbe v razmiku nekaj minut odločila brata Jalinous, 23-letni Dawoud Dominik in 24-letni Darius Daniel. Oba imata iranske korenine in tudi nemško državljanstvo. Edina tekma brez zadetkov je bila tokrat odigrana v Ljubljani, kjer je domača Ilirija remizirala z Rogaško. Zato pa ni manjkalo kartonov, sodnik Blaž Bezjak jih je podelil kar 11, kar je rekord prvega kroga. REZULTATI 1. KROGA: Krško – Aluminij 1:3 (0:1); Jadran Dekani – Kety Emmi&Impol Bistrica 0:1 (0:0); Beltinci Klima Tratnjek – Rudar Velenje 2:0 (0:0); strelca: 1:0 Emruli (59.), 2:0 Grobelnik (63.). Rdeči karton: Kladar (61., Rudar); Krka – Brinje Grosuplje 4:1 (2:0); strelci: 1:0 Kapitanović (43.), 2:0 Kapitanović (47.), 3:0 Kapitanović (54.), 4:0 Marcius (58.), 4:1 Klančnik (67.); Roltek Dob – Fužinar Vzajemci 3:1 (2:0); strelci: 1:0 Avbelj (24.), 2:0 Levec (37., z 11 m), 2:1 Zubanović (64.), 3:1 Šipek (77.); Primorje – Nafta 1903 0:3 (0:1); strelci: 0:1 Brkić (37.), 0:2 Oštrek (88.), 0:3 Dinnyes (92.); Vitanest Bilje – Triglav Kranj 2:0 (0:0); strelca: 1:0 Dawoud Dominik Jalinous (72.), 2:0 Darius Daniel Jalinous (77.); Ilirija 1911 – Rogaška 0:0. S tekmo Beltinci–Rudar se je začela sezona 2022/23 tudi v 2. državni ligi. To je bilo obenem srečanje, kjer se je na tribunah zbralo največ gledalcev – 400 (na tekmi v Novem mestu 350). Trenerju Damjanu Gajserju je s svojimi varovanci uspelo ugnati Velenjčane, ki jih vodi dosedanji trener Bistrice Simon Dvoršak. V Beltincih se naslanjajo predvsem na mlade igralce iz Prekmurja, nekaj je tudi mladincev Mure, ki bodo pridobivali prve izkušnje v članskem nogometu. Vse najpomembnejše se je zgodilo med 59. in 63. minuto, ko so domačini zadeli dvakrat v polno, obenem pa so gostje ostali na igrišču le z deseterico. Največ zadetkov je bilo v 1. krogu doseženih na novomeškem Portovaldu, kar pet. Več kot polovico jih je prispeval 22-letni hrvaški JM napadalec Dino Kapitanović, ki je h Krki poleti prestopil iz puljske Istre. Ob svojem Franci Fridl, trener Bistrice: »»Zmaga v 1. krogu je nedvomprvem nastopu je dosegel no pomembna za naš klub, v hat-trick in nemudoma prvi vrsti zato, da bodo fantje opozoril nase. Za domačo verjeli vase, da lahko kot novinzasedbo je zadel tudi Matic ci igrajo enakovredno z vsemi tekmeci. Doslej so samo redki Marcius (nekdaj Drava). naši igralci izkusili igranje v tej Gostje z Grosuplja so jo konkurenci (Dabanović, Pirtovtokrat odnesli »kot bosi po šek, Šlamberger, Džumhur, trnju«, premiernega nastopa Korošec, V. Panić, op. a), a so v uvodu vsi skupaj dokazali, med drugoligaši si kot da je možno z borbenostjo in novinci v ligi zagotovo niso disciplino marsikaj nadoknadipredstavljali na ta način … ti. Sedaj bo naprej nedvomno lažje, čeprav velja opozorilo, da moramo ostati z nogami trdno na tleh. Tri točke z uvoda naj bodo kot motivacija za naprej in spodbuda ter povabilo za naše navijače, da nam na prvi domači tekmi z Dobom stopijo ob stran. Verjamem, da bo v soboto v Slovenski Bistrici nogometni praznik.« Prepričljivi so bili tudi Lendavčani, ki jih je poleti prevzel madžarski trener Gabor Boer, s seboj pa pripeljal še nekaj rojakov. Tekmo nekdanjih prvoligašev so dokončno odločili v končnici tekme, ko so zabili dva od svojih treh zadetkov. Kapetan Nafte je po razhodu z Vedranom Vinkom postal Hrvat Stjepan Oštrek, ki se je po enoletni avanturi v Kopru znova vrnil na prekmursko ravnico. JM 1. KRKA 1 2. NAFTA 1903 1 3. ALUMINIJ 1 4. ROLTEK DOB 1 5. BELTINCI TRATNJEK 1 6. VITANEST BILJE 1 7. KETY E. BISTRICA 1 8. ILIRIJA 1911 1 9. ROGAŠKA 1 10. JADRAN DEKANI 1 11. FUŽINAR VZAJEMCI 1 12. KRŠKO 1 13. RUDAR VELENJE 1 14. TRIGLAV KRANJ 1 15. BRINJE GROSUPLJE 1 16. PRIMORJE 1 1 1 1 1 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 1 4:1 3:0 3:1 3:1 2:0 2:0 1:0 0:0 0:0 0:1 1:3 1:3 0:2 0:2 1:4 0:3 3 3 3 3 3 3 3 1 1 0 0 0 0 0 0 0 JM Štajerski TEDNIK torek, 2. 8. 2022 COLOR CMYK Šport, šport mladih torek z 2. avgusta 2022 stran 15 15 Tenis z Filip Jeff Planinšek (TK Terme Ptuj) »Najbolj me veseli napredek v sami igri in psihološki zbranosti« Član Teniškega kluba Ptuj Filip Jeff Planinšek je v zadnjem času požel kar nekaj pozornosti slovenskih ljubiteljev tenisa, v prvi vrsti z zanimivo zgodbo o dveh državnih prvakih v družini, nato pa z osvojitvijo prvih točk za svetovno teniško lestvico. 21-letni Mariborčan se je sicer lani odločil za pot, ki jo v zadnjih letih prehodi vedno več slovenskih igralcev tenisa, namreč za študij v ZDA – izbral je univerzo v Alabami (južni del ZDA). Kako si sam doživel dvojno krono v družini, ko sta s sestro Anniko oba osvojila naslov poletnih državnih teniških prvakov? F. J. Planinšek: »Pred državnim prvenstvom resnično nisem pričakoval, da bi se to lahko zgodilo, niti nisem o tem razmišljal. Bolj pa se je turnir bližal koncu, bolj verjetna je zadeva postajala. Ko je bil za nama stresen četrtfinalni dan, ko je Annika proti Petji Drame zmagala po maratonskem dvoboju – rezultat je bil 7:6(1), 6:7(8), 6:3 – sem začel resnično verjeti, da je zmožna osvojiti turnir. Na koncu se je za oba izšlo sanjsko, tako da sva oba dvignila pokal za zmagovalca. Zagotovo sva bila presenečena, po drugi strani pa zelo vesela.« »Z novo mero samozavesti komaj čakam na naslednje priložnosti« Naslednje nastope si imel na treh zaporednih turnirjih serije futures. Kakšna bi bila ocena teh nastopov, v katerih si dosegel uvrstitve polfinale (M15 v Velenju) in nato dvakrat v 2. krog (M15 v Litiji in M25 v Radomljah)? F. J. Planinšek: »Lahko bi dejal, da sem kar zadovoljen z opravljenim, zagotovo je bil storjen korak naprej. Morda ostaja kanček grenkega priokusa na zadnjih dveh turnirjih, kjer bi lahko preskočil kakšno stopničko več, a se mi je že precej poznala utrujenost po vrnitvi iz Amerike in nastopu na državnem prvenstvu, pa še potem trije tedni zapored … Najbolj me veseli napredek v sami igri in psihološki zbranosti. Dober kazalnik je bil predvsem dvoboj v Radomljah proti Turku Kirkinu, ki je ta teden 270. igralec na ATP-lestvici, kjer sem zdržal pritisk in obrnil dvoboj na svojo stran. Ta zmaga mi daje vedeti, da sem lahko konkurenčen in da sem blizu temu, kar je potrebno za preskok iz futuresov na challengerje. Pridobil sem dodatno mero samozavesti in komaj čakam na naslednje priložnosti.« To so bile zate prve osvojene točke na svetovni teniški turneji. Kaj ti to pomeni? F. J. Planinšek: »To je bil eden od ciljev teh nastopov. Od organizatorjev sem kot državni prvak prejel posebna povabila in načrtno iskal prve točke. Osvojil sem jih kar nekaj, celo več od pričakovanj, kar je odlična popotnica za ameriške turnirje.« Če se vrneva na začetek: glede na to, da je tvoj oče nekdanji smučar in sedanji trener, je malce nenavadno, da si sam pristal v tenisu. Kako je prišlo do tega? F. J. Planinšek: »Najprej sem res treniral smučanje in pri najmlajših – od 7. do 11. leta – tudi tekmoval na tekmah. Vzporedno pa so nama bili s sestro dani na razpolago tudi poletni športi, mene sta zanimala nogomet in tenis. Nekje pri 11 letih sem se z bratrancem na smučišču zaletel in staknil poškodbo. Od takrat dalje sem se začel zavedati, da to ni zame in sem se odločil za šport brez kontakta – tenis. Oče s tem ni imel težav, tudi sam je večkrat rekel, da je smučanje nevaren šport in da raje vidi, da nisva pozimi vedno na mrzlem. Tenis je lep šport, tako da imava pri starših veliko podpore, zato so tudi potem prišli dobri rezultati.« Prava odločitev za študij v ZDA Do 15. leta si treniral v Mariboru pri ŽTK, potem pa je sledil prestop v TK Terme Ptuj. F. J. Planinšek: »Na Ptuju sem začel sodelovati s trenerjem Luko Hazdovcem. Vedno je bilo na treningih lepo vzdušje, dobro smo trenirali. Občasno nas je fante poklical tudi Zoran Krajnc in smo trenirali s Tamaro Zidanšek, kar je bila tudi posebna priložnost. Podobno je bilo tudi s Svenom Lahom, ko se je poleti vrnil iz študija v ZDA. Ti treningi na Ptuju so res pripomogli, da sem postal boljši igralec.« Annika in Filip Jeff Planinšek Foto: Črtomir Goznik Filip Jeff Planinšek: »Kar nekaj šokov sem doživel ob prihodu v ZDA, prvi je bil ta, da v tem delu, kjer sam živim, ni nobenih hribov, kot je npr. naše Pohorje, ampak je vse ravno. Ob tem je zelo suho, zelo malo je padavin, tako da lahko igramo tenis zunaj vse do decembra.« Omenil si že Svena, ki je pri tebi zagotovo pripomogel k popularizaciji študija v ZDA. Kako je sploh prišlo do odločitve za študij preko luže? F. J. Planinšek: »Če bi bil v tistem času na ITF-lestvici dovolj visoko, okrog 40. ali 50. mesta, in bi lahko dobil sponzorje, ki bi pokrili stroške potovanj, nastopov in treningov, potem bi verjetno ostal doma in poskusil na turnirjih serije futures in challenger. A ni bilo tako, takrat sem zasedal približno 200. mesto. Tako sem spoznal, da je študij najboljša varianta, da študiram štiri leta in potem s 24 leti lahko poskušam na Pro Touru. Po letu študija v ZDA mi ni žal, da sem se tako odločil in že sedaj se veselim naslednjih treh.« Kako pa glede treningov poteka tvoj običajni dan na Univerzi v Alabami? F. J. Planinšek: »Treniramo vsak dan po dve do tri ure tenisa, a to še ni vse, saj sem sam velikokrat prosil trenerja za jutranjo individualno uro. Popoldan sledi še delo s fitnes trenerjem za agilnost ali pa v fitnesu z utežmi. Ne bom rekel, da sem se zlahka navadil na ta ritem, pa ni bila težava v treningih, ampak predvsem velika vročina in vlaga.« Kako kakovostni so tam trenerji, so treningi dobri? F. J. Planinšek: »Na naši univerzi imamo priznanega glavnega trener- Šport mladih z Olimpijski festival evropske mladine - OFEM Na Slovaškem tudi mlada ptujska športnika V Banski Bystrici je bil med 24. in 30. julijem olimpijski festival evropske mladine, na katerem je Slovenijo v desetih športnih disciplinah zastopalo 135 mladih športnikov in športnic. Med njimi sta bila tudi dva Ptujčana: Nika Milošič je igrala v slovenski odbojkarski reprezentanci, Andraž Rajher pa je tekmoval v metu kladiva. Član Atletskega kluba Ptuj se je po nastopu na evropskem prvenstvu za mlajše mladin- ce in mladinke v Jeruzalemu v zadnjem obdobju za nastop na Slovaškem pripravljal pod vodstvom trenerja Gorazda Rajherja. Ta nastop mu je dobro uspel, saj je bil blizu svojega osebnega rekorda, ki ga je dosegel v Splitu, ko je orodje vrgel 66,81 metra. Tokrat je v Banski Bystrici 15-letni atlet z najdaljšim metom 66,44 metra zasedel peto mesto med dvanajstimi tekmovalci. Zmagal je Madžar Armin Szabados, ki je kladivo vrgel 72,64 metra. Naš nadarjeni metalec je najdaljši met 66,44 metra zalučal že v prvi seriji, sledilo je še pet zelo dobrih poizkusov, ki so merili 64,52, 66,37, 62,08, 64,55 in 62,93 metra. Odbojkarice zasedle šesto mesto ja, ki je tudi sam dosegal lepe rezultate kot igralec. Moje mnenje je, da so mi omogočili zelo kakovostne treninge, veliko individualnih ur, tako da je vse skupaj doprineslo k napredku na vseh področjih. Zagotovo sem v tem letu storil korak naprej kot igralec in tudi kot oseba. Lahko se pohvalim, da sem kar priljubljen pri trenerjih, ti cenijo predvsem mojo željo po dodatnem individualnem treniranju. Tudi sedaj, ko sem doma, sem s trenerjem skoraj vsak dan v kontaktu.« Kako pa je z usklajevanjem šolskih in teniških vseh obveznost? F. J. Planinšek: »Delovni dan si sam razdelim, pri študiju pa so nam v veliko pomoč tutorji (študentje – mentorji) – predvsem pri težjih predmetih. Za šolo največ delam zvečer, ko pridem z večerje. V Sloveniji bi še veliko težje usklajeval študij in treninge, o tem veliko slišim iz pogovorov s teniškimi kolegi iz Slovenije. Precej jih je tudi postavilo igranje tenisa na stranski tir, ker enostavno ni bilo mogoče uskladiti obojega.« »Slovenijo poznajo zaradi Luke Dončića in Gorana Dragića« Kakšno pa je sicer življenje v Ameriki izven campusa? olimpijski festival evropske mladine odpravila v zelo solidni sestavi, v kateri je bila prvo ime Nika Milošič. Ptujčanka je tudi članica slovenske članske reprezentance in nastopa v 1. državni odbojkarski ligi za Odbojkarski klub Formis. Tako je bila 17-letnica iz Ptuja na večini tekem razumljivo najboljša posameznica reprezentance, ki je na koncu zasedla 6. mesto. Slovenke so najprej igrale v kvalifikacijski skupini B, kjer so F. J. Planinšek: »Kar nekaj šokov sem doživel ob prihodu v ZDA. Prvi je bil ta, da v tem delu, kjer sam živim, ni nobenih hribov, kot je npr. naše Pohorje, ampak je vse ravno. Ob tem je zelo suho, zelo malo je padavin, tako da lahko igramo tenis zunaj vse do decembra, potem pa po kratki pavzi spet februarja. Da bi ostal v tem delu ZDA za vedno, je malo verjetno, štiri leta pa bo po mojem res dobra izkušnja.« Kako pa je s poznavanjem Slovenije v tem delu ZDA? F. J. Planinšek: »V bistvu poznajo Slovenijo samo zaradi Luke Dončića in Gorana Dragića! Ko sem se na začetku predstavil in povedal, od kod sem, so nekateri mislili, da je to kakšna zvezna država v Ameriki. Potem sem nekaterim kazal na GoogleMapsu, kje je Slovenija in kako daleč je to, da je to tudi drugi časovni pas … Bile so smešne situacije, a je sedaj že kar lažje.« Kako te bo pot vodila v naslednjih mesecih? F: J. Planinšek: »Čez nekaj dni grem v ZDA, kjer bom ostal do decembra, ko se znova vrnem v Slovenijo. Verjetno bom takrat odigral zimsko državno prvenstvo in morda še kaj. Od januarja do maja sem znova v ZDA.« JM premagale Slovaško (3:1), izgubile pa z Italijo (0:3) in Srbijo (0:3). V razigravanju za uvrstitev od 5. do 8. mesta so Slovenke najprej ugnale Bolgarke (3:0), nato pa v tekmi za končno peto mesto izgubile s Slovaško (0:3). Reprezentanca, ki jo je kot trener vodil Samo Miklavc, je tako osvojila končno 6. mesto. Prvo mesto je zasedla reprezentanca Italije. David Breznik Slovenska ženska odbojkarska reprezentanca se je na Pet slovenskih odličij na Slovaškem Slovenski športniki so na olimpijskem festivalu evropske mladine (OFEM) osvojili pet odličij. Zadnje je prispeval atlet Žan Ogrinc, ki je bil drugi v teku na 800 m. Pred tem so medalje osvojili trije judoisti in plavalka. Med judoisti si je Nik Purnat priboril srebro v kategoriji do 90 kg, Nika Koren bron v kategoriji do 70 kg, srebro pa Tobias Fürst Črtanec v kategoriji do 66 kg. Srebro je osvojila tudi plavalka ravenskega Fužinarja Nija Gerdej na 200 m prsno. Foto: Črtomir Goznik Andraž Rajher (AK Ptuj) Foto: OZS Nika Milošič Štajerski TEDNIK torek, 2. 8. 2022 COLOR CMYK torek z 2. avgusta 2022 Šport, oglasna sporočila 16 Strelstvo z Evropsko prvenstvo na 300 m – Zagreb 2022 Ormožanka Urška Kuharič tokrat brez odličja V Zagrebu je od 25. do 30. 7. potekal prvi del letošnjega poletnega vrhunca z evropskim prvenstvom s puško velikega kalibra na 300 metrov. Kuharičeva sedma v trojnem položaju Kuharičeva je v uvodu v EP streljala v svoji udarni disciplini – v trojnem položaju. S 572 krogi je osvojila 7. mesto ter za bronastim odličjem, ki ga je osvojila na lanskem EP 300 m v Osijeku, zaostala za sedem krogov. Dobro je opravila s položajema kleče, kjer je dosegla 193 krogov (95, 98), in v položaju leže s 194 krogi (97, 97), s katerima je držala stik z najboljšimi tekmicami. Slabše pa se je tokrat odrezala v položaju stoje, kjer je s 185 krogi (91, 94) za bronasto Finko Henno Viljanen zaostala za osem krogov in tako ostala brez odličja, ki si ga je z izjemnim zaključkom stoje priborila na lanskem EP v Osijeku. Zmagala je Nemka Lisa Müller z novim evropskim rekordom 583 krogov pred Švedinjo Elin Ahlin (582), ki je tudi na lanskem EP osvojila srebrno odličje. mesto z rezultatom 391 krogov in za dva kroga zaostala za uvrstitvijo v zaključni dvoboj za bronasto medaljo. Švicarja Guignard in Defaux sta bila najboljša s 395 krogi, nato pa so kar tri ekipe dosegle po 393 krogov. Slovenca sta bila šesta tudi v prvem kvalifikacijskem delu s 591 krogi. Sledijo priprave za EP Vroclav 50 m in SP Kairo 10/50/300 m Po lanskih treh rekordnih osvojenih odličjih slovenskih strelcev na EP 300 m v Osijeku so letos v Zagrebu Prvotni tekmovalni koledar je sicer predvideval nastop na EP v Moskvi v vseh treh »poletnih« strelskih razdaljah na 25, 50 in 300 m, a so ruski organizatorji ostali brez EP, Poljaki so prevzeli organizacijo EP na 25/50 m, Zagrebu pa je bilo dodeljeno EP 300 m. Na njem štiričlanska slovenska reprezentanca ni osvojila novih odličij, z dobrimi nastopi pa se je znova izkazala odlična Ormožanka Urška Kuharič. stran 16 Slovenci ostali brez medalj. Zdaj se bo Kuharičeva posvetila pripravi z malokalibrsko puško na 50 m, saj bo v začetku septembra sledil naslednji poletni vrhunec z EP na 25/50 m v poljskem Vroclavu. Nato sledi še glavni vrhunec sezone z oktobrskim kvalifikacijskim nastopom za olimpijske igre na SP v Kairu v vseh strelskih disciplinah, z zračno puško in pištolo na 10 m, z malokalibrskimi pištolami na 25 m, z malokalibrsko puško na 50 m in s puško velikega kalibra na 300 m. Strelci s puško šibrenico pa bodo konec avgusta tekmovali na EP v ciprski Larnaki. Simeon Gönc Tenis z Mednarodni turnir Nina Potočnik v Nemčiji med osem najboljših Foto: Strelska zveza Slovenije Ormožanka Urška Kuharič je v svojem drugem nastopu na EP na 300 m tokrat ostala brez odličja. Najboljši rezultat je dosegla z moštvenim kolegom Robertom Markojo v tekmi mešanih parov v trojnem položaju, kjer sta izgubila dvoboj za bron in osvojila četrto mesto. V ležečem položaju do predčasnega konca V ležečem položaju je Kuharičeva tekmo končala na zadnjem, 20. mestu s 560 krogi in z okvaro puške, zaradi katere ni mogla dokončati tekme z zadnjimi tremi streli. Ormožanka je bila v prvih petih serijah (97, 99, 99, 97, 98) na dobri poti k novi visoki uvrstitvi, nato pa je po sedmih deseticah v zadnji seriji morala tekmo prisilno predčasno končati. S pričakovanim rezultatom 590 oz. 589 krogov bi se uvrstila na 5. ali 6. mesto. Zmagala je Švicarka Anja Senti z odličnimi 597 krogi, pred Poljakinjo Karolino Kowalcyk (595) in Švedinjo Elin Ahlin (594). V paru z Robertom Markojo izgubila tekmo za bron Kuharičeva se je odlično odrezala tudi v tekmi mešanih parov v trojnem položaju z moštvenim kolegom Robertom Markojo. V prvem delu kvalifikacij (po ena serija na 15 strelov v vsakem položaju) sta Slovenca dosegla drugi najboljši rezultat z 868 krogi in za osem krogov zaostala za najboljšima Švicarjema (876). Tako sta se zanesljivo uvrstila v drugi del kvalifikacij, kjer sta Švicarja nadaljevala z odličnim streljanjem in si z najboljšim rezultatom 579 krogov priborila zaključni dvoboj za zlato odličje proti Švedoma (575). Uspešna sta bila tudi naša strelca in se s 572 krogi uvrstila na četrto mesto ter si zagotovila zaključni dvoboj za bronasto odličje proti drugemu švicarskemu paru (574). Švicarja sta bila natančnejša in sta zmagala v dvoboju z rezultatom 17:5, Slovenca pa sta osvojila nehvaležno četrto mesto, kar je bila vseeno najboljša uvrstitev slovenske reprezentance na tem EP. V tekmi mešanih parov leže na 6. mestu Urška Kuharič je z moštvenim kolegom Robertom Markojo streljala tudi tekmo mešanih parov v ležečem položaju, kjer sta osvojila končno 6. V mestu Horb v bližini Stuttgarta je potekal ITF-članski turnir z nagradnim skladom 25.000 dolarjev. Prva nosilka je bila 22-letna Avstralka Jaimee Fourlis, trenutno 151. igralka sveta, na turnirju pa je nastopila tudi Nina Potočnik (361.). 25-letni Ptujčanki je žreb v uvodnem krogu namenil 26-letno Kitajko Xiaodi You (302.), 6. nosilko turnirja v Nemčiji. Po gladko izgubljenem prvem nizu (1:6) je Nina v drugem »plesala povsem na robu«, saj je Kitajka pri rezultatu 4:5 že servirala za zmago. Potočnikova je zmogla dovolj znanja in moči, da je naredila rebreak (5:5), nato pa je ta niz pripeljala v podaljšano igro. V tej je povedla 6:4, a je Kitajka obe priložnosti ubranila in prišla sama do zaključne žogice za končno zmago (6:7). Tokrat je Nina pokazala trdnost in s tremi zaporednimi točkami osvojila niz za izenačenje na 1:1. V tretjem nizu je unovčila psihološko prednost (povedla je 3:0) in se po dobrih treh urah igre veselila preboja v drugi krog. V točkah je bila Kitajka na račun prvega niza uspešnejša s 97:104 ... Pozitivni zalet je Nina unovčila tudi v 2. krogu, kjer je izkušenejšo, dve leti starejši Ukrajinko Valeriyo Strakhovo (402.) ugnala v dveh nizih. V obeh je izvedla dva breaka, tekmici je edini uspel v drugem nizu, a je bil premalo za preobrat. V četrtfinalu jo je čakala Conny Perrin (290.). 31-letna Švicarka je bila najvišje v karieri uvrščena na 134. mesto (2018), še vedno pa je močna tekmica na turnirjih tega ranga. Nina ji je nudila zelo močan odpor – dvoboj je trajal več kot dve uri, a so izkušnje pretehtale dvoboj na stran Švicarke. Perrinova je izkoristila šesto zaključno žogico … ITF-turnir W25 v Horbu (Nemčija), rezultati: 1. krog: Potočnik – You (Kitajska, 6.) 1:6, 7:6(7), 6:3; 2. krog: Potočnik –Strakhova (Ukrajina) 6:2, 7:5; četrtfinale: Potočnik – Perrin (Švica, 4.) 4:6, 3:6; finale: Makarova (Rusija, 7.) – Fourlis (Avstralija, 1.) 6:1, 6:0.  ONE FINALE 8. SEZ JM 1 = * DURGQR DEDYQH ODVEH 3WXM   3HWHNDYJXVWDRE Mestni trg Ptuj, 19. avgusta 2022, ob .0 Mestni trg Ptuj, 18. avgusta 2022, ob 18.00 www.radio-tednik.si www.otrocipojejo.si %RGLWH]QDPLLQXçLYDMWHYGUXçELQDMEROMåLKYGUXçELRWURN Vstop je prost. www www.ptujski-festival.si w.ptujsk ki--ffestiival val al.s si si Štajerski TEDNIK torek, 2. 8. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki torek z 2. avgusta 2022 stran 17 17 Slovenija z Ko se starša ne moreta sporazumeti o otrokovem imenu, vskoči država Nekateri bi imeli Nutello ali celo Smrdljivo glavo Čeprav večina bodočih staršev ime svojega malčka določi že veliko pred njegovim rojstvom, se kdaj pa kdaj zgodi, da dete še dolgo ostane brez imena. Zakonsko je opredeljeno, da je treba otrokovo ime na eni od upravnih enot prijaviti in vpisati v matično knjigo najkasneje v 30 dneh po rojstvu, kar starša storita sporazumno. In prav v tem grmu tiči zajec spotike – da se oče in mati ne moreta dogovoriti, katero ime in priimek bo nosil njun otrok. Iz priložene tabele, ki so nam jo posredovali na Ministrstvu za zunanje zadeve, je razvidno število otrok, ki jim starši v zadnjih desetih letih niso določili osebnega imena v zakonsko določenem roku. V desetih letih več kot tristo primerov Od leta 2011 do vključno letošnjega maja je bilo takih primerov 307, od tega v »covidnih« letih 2020 in 2021 daleč največ, in sicer 50 oziroma 56. »Praviloma osebno ime otroku ni določeno pravočasno, ker se starša ne moreta sporazumeti o izbiri. Zakon o osebnem imenu v prvem odstavku 9. člena določa, da če starša ne prijavita otrokovega osebnega imena v roku 30 dni, ker se o tem ne mo- Število otrok, ki jim starši niso določili osebnega imena v zakonsko določenem roku. Leto rojstva 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 (do 30. 5.) Skupaj Št. otrok 21 33 17 15 15 18 14 18 29 50 56 19 307 Vir: MNZ reta sporazumeti, jima pomaga center za socialno delo, ki pri tem upošteva varstvo otrokovih pravic, otrokov osebnostni razvoj in varovanje njegovih koristi. Iz drugega odstavka tega člena pa izhaja, da kadar se starša tudi ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumeta o otrokovem osebnem imenu, o sporu med njima odloči sodišče v nepravdnem postopku na predlog enega ali obeh staršev. Predlogu mora biti predloženo dokazilo pristojnega centra za socialno delo, da sta se starša ob njegovi pomoči poskušala sporazumeti, a neuspešno. Preden sodišče odloči, mora pridobiti mnenje pristojnega centra za socialno delo o otrokovih koristih,« pojasnjujejo na notranjem ministrstvu, kjer pa zaradi varovanja osebnih podatkov ne razkrivajo, koliko primerov tudi dejansko konča na sodišču. Se še spomnite Sandokanov in Esmerald? Izbira imena je svobodna izbira staršev, pa vendar pri tem veljajo neka splošna pravila oziroma načelo upoštevanja otrokove koristi, kot je zapisano v 8. členu zakona, ki pravi, da se »pravica do svobodne izbire osebnega imena sme omejiti le, če je to nujno za zavarovanje javne varnosti, morale ali pravic in svoboščin drugih ljudi«. Kadar bi namreč lahko izbrano ime Foto: pexels.com Starša morata svojemu otroku ime izbrati v 30 dneh po rojstvu. škodilo otrokovi koristi, na upravni enoti starše na to opozorijo, ti pa so nato dolžni v 15 dneh izbrati drugo ime. Če tega ne storijo, je otrok v rojstno matično knjigo začasno vpisan z »neprimernim« imenom, pristojni organ pa o tem obvesti pristojni center za socialno delo, ki lahko ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi. V Sloveniji nimamo seznama zakonsko prepovedanih imen, zato se občasno pojavijo nenavadna imena, pogosto po vzoru tujih medijskih junakov, kot so denimo Sandokan, Esmeralda ali Rambo. Drugače pa je marsikje drugod po svetu, kjer takšne sezname imajo. Žaljiva, pohujšljiva ali smešna imena Nemški državljan se med drugim ne sme imenovati Adolf Hitler, Kohl ali Osama bin Laden, v Franciji ne bomo našli nikogar, ki bi mu bilo ime Nutella, Strawberry, Prince William, Mini Cooper ali Džihad. Mehičani so prepovedali imena, kot so Facebook, Rambo in Batman, Portugalci Nirvano, Rihhano, Mono Liso in Vikinga, Švedi pa Metallico, Supermana, Ikeo in Elvisa. Kar 82 strani je dolg seznam z imeni, ki so in niso sprejemljiva za novozelandske oblasti. Med njimi so žaljiva, pohujšljiva ali preprosto smešna imena, kot so Lucifer, Seks Fruit, Fat Boy, Cinderella Beauty Blossom in Talula Does The Hula From Hawaii. Podobno je tudi v Maleziji, kjer starši otroku ne smejo dati posvečenih imen, imen po članih kraljeve družine, pa tudi ne po številkah, živalih, hrani ali žaljivih imen. Med Malezijci ne bomo našli imen Chinese Ah Chwar (kača), Woti (seks), Khiow Khoo (grba), Chow Tow (smrdljiva glava) ali Sor Chai (nor). Povprečnemu človeku je povsem jasno, da otroka ne bo kaznoval z enim od naštetih imen, a očitno se najdejo posamezniki, ki razmišljajo drugače. Senka Dreu Podravje z Izpopolnili kolesarsko ponudbo Po Pohorju s kolesom Pohorje postaja vse bolj privlačna kolesarska destinacija, ki je zaradi svoje lege dostopna in zanimiva za različne vrste kolesarjev. Da bi bil ta potencial izkoriščen 365 dni v letu, so v sklopu projekta E-kolesarjenje na Pohorju vzpostavili novo e-točka za kolesarje, ki omogoča tako izposojo kot tudi servis koles. Z namenom obogatitve turistične ponudbe so partnerji, hoška občina, Regionalna razvojna agencija (RRA) Podravje - Maribor, podjetje Shakatak in Turistično društvo gostincev Pohorja, oblikovali tri nove kolesarske trase in predstavitev okoliške ponudbe na novi informacijski tabli, v zloženki ter v novem promocijskem videu. Na RRA Podravje - Maribor, ki koordinira partnerstvo, so veseli, da jim je v zadnjih dveh letih uspelo poskrbeti za nekaj novosti. Med drugim so vzpostavili sedem v skladu z novo blagovno znamko označenih kolesarskih tras po celotnem Pohorju v skupni dolžini 240 kilometrov. Kot je pojasnila vodja sektorja za turizem na agenciji Karmen Razlag, tokratne nove tri kolesarske trase še nadgrajujejo načrte za bogato razvejano kolesarsko ponudbo. »S tem sledimo začrtanim ciljem, da Pohorje postane vrhunska outdoor destinacija za vse dni v letu in za različne ciljne skupine,« je dodala. Dnevna cena izposoje med 30 in 50 evri V bližini Mariborske koče je tako zdaj urejena nova točka za izposojo električnih koles, možen pa bo tudi servis. Nastala je v sodelovanju z zasebnim partnerjem, podjetjem Shakatak, ki je kupilo 11 električnih koles in bo v prihodnje skrbelo za omenjeno ponudbo. Ker se zavedajo pomena takšne točke na Pohorju, bo po besedah direktorja podjetja Boštjana Krem- Zavrč z Člani OO RK pogostili otroke iz ogroženih družin Ob hrvaški meji tabor za otroke Foto: Pexels.com žarja ta odprta vsak dan, in sicer med tednom od 10. do 19. ure, med vikendom pa že od 8. ure naprej. Za najem koles večjih skupin bo mogoča tudi predhodna prijava in prilagoditev termina, sicer pa se dnevna cena izposoje giblje med 30 in 50 evri. Ponudbo na tem delu Pohorja pomembno dopolnjujejo tudi gostinci, povezani v Turistično društvo gostincev Pohorja, ki so s točko izposoje e-koles dobili tudi priložnost za promocijo. Z izvedbo pravijo na Pohorje, so gostinci po njegovih besedah zadovoljni. »Obisk v prvih poletnih mesecih sicer še vedno ni bil tak kot v časih pred epidemijo, a imamo še cel avgust, zato verjamem, da bomo ob koncu poletja lahko rekli, da se turizem vrača. Nekoliko se pozna, da turističnih bonov zdaj več ni in se je nekoliko tudi spremenila struktura obiskovalcev,« je še dejal Jeršič. Sta, Ur Tik ob hrvaški meji, v kraju Voća, tudi letos tabori približno 70 otrok iz socialno šibkejših družin. Letovanje organizira društvo Križem rok iz Kamnice, ki pri različnih donatorjih poskuša zbrati dovolj sredstev za izvedbo tabora. Foto: Damijan Hronek Okoli 70 otrok se je udeležilo mega tabora ob hrvaški meji. kolesarskih dogodkov bodo širši javnosti predstavili nove trase z ogledi naravnih in kulturnih znamenitosti ter okušanjem pohorske kulinarike. Kot je povedal predsednik društva Robert Jeršič, so že to soboto in nedeljo organizirali promocijska kolesarska izleta. Z letošnjo poletno sezono, ki je zaradi odprave epidemioloških ukrepov in visokih temperatur v dolini več kot primerna za to, da se izletniki od- Na ta način številnim otrokom iz vse Slovenije omogočijo počitnice, hkrati pa jih uspejo vsaj za kratek čas odmakniti od njihovega vsakdana, ki je velikokrat povezan z nasiljem, alkoholom ali drugimi zasvojenostmi. Tabor prostovoljno vodi 20 mentorjev in strokovnjakov za mladostnike, program taborjenja pa je pester in zanimiv. Udeleženci sodelujejo na različnih delavnicah ter taborniških in športnih igrah. Velik poudarek je na druženju in sodelovanju. Že tradicionalno se otroci podajo tudi do bližnje ekokmetije Jakec v Korenjaku, ki je v lasti Andreja in Barbare. Slednja sta otroke tudi letos z veseljem povabila na prijet- no druženje in ogled kmetije ter jih pogostila v sodelovanju z OO Rdečega križa in občino Zavrč ter RK Cirkulane. Otroci so bili navdušeni nad okusnim kosilom, napitki, najbolj pa so bili veseli sladolednega presenečenja. Kot je izpostavil Stanko Ivančič, predsednik OO RK Zavrč, so jim otroci zapeli taborsko himno, z njimi pa so tudi poklepetali in jih nasmejali. »Zelo pomembno je, da sodelujemo in si pomagamo, še posebej takrat, ko gre za otroke,« je povedal Ivančič, ki je skupaj z Barbaro že obiskal mlade v njihovem mega taboru, kot so ga poimenovali. EK Štajerski TEDNIK torek, 2. 8. 2022 COLOR CMYK Na sceni 18 stran 18 torek z 2. avgusta 2022 Skrinja domačih viž — Ansambel Spev V dvajsetih letih izdali okrog sto skladb Ansambel Spev prihaja iz Šaleške doline, iz okolice Šoštanja, sedež in vaje pa imajo pri kitaristu Boštjanu že vse od ustanovitve. Na začetku svojega delovanja so najprej nastopali na manjših praznovanjih svojih najbližjih. Po prvih uspehih na festivalih pa so vabila za nastope prišla z vseh koncev Slovenije. Nastal je ob sodelovanju članov v pevskem zboru Svoboda Šoštanj. Ime Spev pa že samo po sebi pove, da zvenijo spevno, ubrano. Letos praznujejo 20. obletnico delovanja. Člani so: Kristijan Kolenc (vokalist, bas kitara), oče dveh hčera, motorist, popotnik in raziskovalec; Marko Berzelak (vokal, bobni) je ljubitelj starodobnikov, lastnik zastave 750, pisec knjig, izdal je knjigo Pobarvana brata; Boštjan Mežnar (vokal, ritem kitara), oče treh otrok, športnik, kmetovalec, velik gurman; Edo Rednak (vokal, bas kitara, bariton), gasilec, ki rad bere knjige, ljubitelj starodobnikov, lastnik mini morrisa in traktorja Stayr 1964, ter Vili Mravljak (harmonika, klaviature), ki je pilot, gasilec in lastnik ultra lahkega letala. Petnajst let je bil član ansambla Spev tudi harmonikar Erik Hribernik, ki pa je zaradi službenih obveznosti prenehal igrati. Repertoar ansambla Spev zajema narodnozabavne in zabavne skladbe, kar si tudi njihovi poslušalci želijo. Poleg lastnih skladb so jim ljube skladbe Lojzeta Slaka s fanti s Praprotna ter zabavne skladbe s pridihom dalmatinskega melosa. V dvajsetih letih delovanja so uspeli ustvariti kar nekaj skladb, s katerimi so prepričali in osvojili srca poslušalcev ter strokovnih komisij na festivalih, saj so bili nagrajeni na vseh festivalih, ki v Sloveniji nekaj pomenijo. »Ko smo na katerem od festivalov osvojili najprestižnejšo nagrado, smo se držali našega notranjega dogovora, da se istega festivala ne bomo več udeležili kot tekmovalci, saj je ravno sodelovanje na takšnem festivalu priložnost, da se predstavijo nove skupine in izvajalci. Ponosni in veseli smo, da nas organizatorji Foto: Boris Kovačič Ansambel Spev festivalov sedaj radi povabijo v revijalni del, kjer lahko pokažemo novosti svojega ustvarjanja in svoje izvajanje glasbe po kar 20-letni prehojeni poti z glasbo. Sodelujemo s številnimi ustvarjalci besedil in melodij, saj se držimo reka, da glasba ne pozna meja. Vedno pa poskušamo biti dosledni in odgovorni, da pesmi, ki jih izvajamo, izvedemo na najbolj spoštljiv način do prelepe slovenske besede in zakladnice slovenske pesmi,« je v imenu ansambla Spev povedal Edo Rednik. Morda so njihove pesmi za odtenek bolj mirne in se lažje predstavijo v zasanjanih valčkih, kar kaže tudi na značaj članov ansambla Spev. To pa ne pomeni, da ne navdušijo plesalcev na dogodkih, kjer igrajo, ki so željni hitrejših ritmov in se lahko tudi poskočno zavrtijo. Njihova glasba je polna energije in veselja, kar ljubitelje narodnozabavne glasbe vselej pritegne. Želijo si, da slovenska narodnozabavna glasba ostane slovenski biser, ki bo še naprej naš ponos in ponos prihodnjih rodov. Praznovanje njihove 20. obletnice pa je odvisno od stanja kovida. Pridno snemajo nove pesmi, z novim projektom bodo na najboljši način skupaj z ljubitelji narodnozabavne glasbe praznovali svoj jubilej, če bo le vse šlo gladko. Doslej so izdali devet glasbenih zapisov z okrog sto skladbami različnih žanrov, ki jih izvajajo na nastopih in koncertih. Poimenovali so jih: Pet pomladi, Po Slakovi poti, Ona diši po pomladi, Mirno sanjaj, Spev za godca, Klic ruševca, Reci, da boš moja, Najlepše dalmatinske. »Hvala bogu, sedaj lahko spet razveseljujemo naše poslušalce in ljubitelje po vsej Sloveniji, tako da smo vsak vikend v kakšnem drugem kraju, kjer pa tudi sami spoznavamo lepote Slovenije in raznolikost narečij in osebnosti ljudi. Upamo, da nam bo zdravje še naprej služilo in bomo lahko še dolgo delali to, kar nas veseli in notranje bogati, saj pri tem neizmerno uživamo. Zahvaljujemo se vsem, ki nam radi prisluhnejo. Nadvse smo srečni, če komu polepšamo dan in razjasnimo nebo, ko v življenju ni najlepše,« je v imenu ansambla Spev še povedal Edo Rednik. MG Gorišnica z 70 let Društva upokojencev Gorišnica Gonilo društva so ljudje Društvo upokojencev Gorišnica je eno izmed aktivnejših v občini. Pohvalijo se lahko z več kot 400 člani in številnimi sekcijami. Pred desetimi leti so se aktivno vključili tudi v projekt »Starejši za starejše«, v okviru katerega so pomagali več sto ljudem v stiski. Pred nekaj leti so se zavihteli med 13 najboljših društev za upokojence v Sloveniji. Izkazali so se namreč z izjemnimi dosežki na področju kulture, športa, rekreacije in gibalne kulture. Foto: EK Vili Horvat je vodenje DU Gorišnica prevzel pred 12 leti. Drug na drugega se lahko vedno zanesemo Predsednik Vili Horvat je med drugim izpostavil, da so si delo v društvu med seboj porazdelili, vsaka sekcija oz. področje dela ima svojega vodjo, ki je zadolžen za izvedbo dogovorjenih aktivnosti. »Smo zelo dobra, zagnana ekipa, drug na drugega se lahko vedno zanesemo, kar je najpomembnejše,« je dejal Horvat. Želi si, da bi se v prihodnjih letih povečalo predvsem število mlajših upokojencev; trenutno je namreč povprečna starost članov in članic 76 let, 17 jih je starih več kot 90 let. V prihodnje si želijo več sodelovanja pri načrtovanju projektov v lokalni skupnosti, predvsem tistih, ki zadevajo starejše. Poudarjajo, da jih občina podpira pri vseh njihovih projektih. Ob letošnji 70-letnici delovanja so bili nagrajeni še z veliko plaketo Zveze društev upokojencev Slovenije. Vodenje društva je pred 12 leti prevzel Vili Horvat, ki to funkcijo opravlja z veliko mero odgovornosti. Njihovo glavno poslanstvo je predvsem skrb za druženje in kakovostno preživljanje prostega časa starejših. V ta namen organizirajo različne dejavnosti, kot so kulturni in športni dogodki, praznovanja, zabavna srečanja, rekreativni športi, ročna dela, izleti, letovanja … Najbolj priljubljeno je kegljanje V društvu dajejo velik pomen krepitvi zdravja, saj se skoraj polovica članov ukvarja s katero izmed športnih dejavnosti (viseče kegljanje, šah in kolesarjenje). V visečem kegljanju so se dvakrat udeležili državnega tekmovanja, na katerem je moška ekipa dosegla odlično tretje, ženska pa peto mesto. Kolesarska sekcija deluje že 26 let; aktivnih kolesarjev je 17, Foto: DU Gorišnica Člani Sekcije kolesarjev pred Dominkovo domačijo kolesarijo pa vsak torek v tednu. Izjemno aktivna je tudi sekcija ročnih del, ki ima trenutno 12 članic (najstarejša je stara 85, najmlajša pa 65 let). Vsako sredo dopoldne se srečujejo v društvenih prostorih (gasilski dom Gorišnica) in si izmenjujejo izkušnje, izdelki pa večinoma nastajajo doma. Rokodelsko znanje nadgrajujejo na različnih strokovnih delavnicah, nabor najrazličnejših izdelkov pa je iz leta v leto večji. Njihova umetniška dela so bila nazadnje na ogled pred tremi leti, ko so pripravile že osmo razstavo. Na področju kulture že 30 let deluje mešani pevski zbor, ki poje predvsem zaradi veselja, sprostitve in prijetnega druženja. Gorišniški upokojenci pa so pred leti prevzeli tudi skrb za Dominkovo domačijo (čiščenje notranjih prostorov, urejanje okolice, skrb za rože in brajde). Lani so pomagali 42 starostnikom Eden izmed pomembnejših projektov je po Horvatovem mnenju prav gotovo »Starejši za starejše«, ki ga izvajajo vse od leta 2011. V desetletnem obdobju je bilo vanj vključenih 800 oseb. V lanskem letu so opravili 649 obiskov, pomagali pa 42 občanom oz. občankam. Po besedah vodje projekta Tilčke Šuman so osamljeni upokojenci največkrat potrebovali dostavo zdravil, nakup v trgovini, obisk patronažne sestre, kurjavo, prevoz ali samo pogovor. »Na terenu poslušamo različne zgodbe, tako vesele kot tudi žalostne. Šele z neposrednim stikom in obiskom na terenu vidimo, kakšne težave imajo ljudje, ki živijo v naši okolici. Zadovoljni smo, če probleme pravočasno odkrijemo in lahko pomagamo.« Ob 70-letnici so organizirali tekmovanje v kegljanju za pokal Občine Gorišnica in izdali bilten. Na svečanem občnem zboru pa so ob tako visokem jubileju najzaslužnejšim članom podelili priznanja in zahvale. Estera Korošec Štajerski TEDNIK torek, 2. 8. 2022 19 Zeleni nasveti Pravni nasvet Poletno gnojenje na vrtu Gnojenje je ena izmed dveh najbolj pomembnih postavk, če želimo imeti zdravo in živo zemljo, posledično pa tudi zdrave vrtnine. Poznamo temeljno, osnovno gnojenje, ki ga opravimo pred setvijo ali presajanjem rastlin spomladi, in seveda tudi dognojevanje. Poleti je veliko vprašanj in predvsem želja po dodatnem gnojenju, dognojevanju. A pogosto je táko dognojevanje bolj škodljivo kakor koristno. Gnojenje in vročina Na isti gredici lahko v eni sezoni pridelamo tudi več vrtnin Ko pospravimo prvo vrtnino, se pogosto pojavi vprašanje, ali je treba ponovno gnojiti. Ko sejemo prezimne posevke, solato, motovilec in špinačo, je to vprašanje pogosto. Moj odgovor je, da po spravilu prvega posevka za drugega ni treba ponovno gnojiti. Je pa dobro nekoliko razmisliti, kaj bomo sadili v nadaljevanju. Vemo, da stročnice v tleh za sabo pustijo nekaj dušika, zakaj ne bi te njihove odlične lastnosti izkoristili in po nizkem fižolu posadili vrtnine, ki so nekoliko bolj »požrešne«, na primer kapusnice, pa tudi endivijo ali radič. Rahla, globoko prekopana tla, ki jih pusti krompir, izkoristite za strniščno, poletno setev korenovk. Ponovno pa bi opozorila vse vrtičkarje: če želite dobro izkoristiti hranila iz organske snovi v zemlji, sejte vrtnine stran 19 Nasveti torek z 2. avgusta 2022 Letos smo se že drugič srečali z daljšim obdobjem suhega in vročega vremena. Nekatere vrtnine so se odzvale tako, da so upočasnile rast, nekatere opustile cvetenje ali pa so cvetovi odpadali in podobno. Pogost odgovor številnih pridelovalcev zelenjave je gnojenje, in ker je rast upočasnjena, dognojujejo seveda z dušikom. To je največja napaka, ki jo lahko naredimo. Dodajanje dušika v vročini in suši je tako, kot bi žejnemu dati piti morsko vodo ali jesti močno soljeno klobaso. Nasploh velja, da je dušik pri visokih temperaturah nezaželen, tudi za plodovke. Rastline, ki imajo preveč dušika, potrebujejo tudi več vode, saj so njihove celice velike in polne vode. Torej je potreba po vodi višja. Tudi namočene koprive so dušikovo gnojilo, zato z njimi v poletni vročini nikoli ne zalivamo, lahko pa z njimi škropimo plodovke, saj delujejo v tem primeru krepčilno, ker dvigujejo odpornost rastlin. Edino primerno v poletni vročini je gnojenje preko listov, listno gnojenje. Rastlinam pomagamo predvsem z različnimi izvlečki iz alg ali vitaminsko-aminokislinskimi kompleksi. Doma si lahko naredimo pripravke – čaj iz cvetov ognjiča ali regrata. Ti cvetovi so lahko sveži ali posušeni. V vročini se pogosto pojavijo tudi težave s pomanjkanjem posameznih hranil. Najbolj značilno je pomanjkanje kalcija pri plodovkah. Prav tako pogosto, čeprav manj opazno, je tudi pomanjkanja bora pri plodovkah, solatnicah in kapusnicah. Ob kalciju zaradi nepravilnega osnovnega gnojenja lahko vrtninam, predvsem plodovkam, primanjkuje tudi kalija. To najlepše pokaže paradižnik. Vse opisane težave v vročini, v suhem vremenu vedno rešujemo samo z listnim gnojenjem. Dokler vladata vročina in suša, pustimo zemljo popolnoma pri miru. Ne dodajamo hranil, samo namakamo in seveda tla zasenčimo, prekrijemo z zastirkami. COLOR CMYK V rubriki Pravni nasvet odvetniška pisarna Mayr odgovarja na dileme in vprašanja z najrazličnejših področij civilnega prava: obligacijsko pravo (pogodbe, odškodninske obveznosti ...), stvarno pravo (lastninska pravica in druge stvarne pravice), dedno pravo (oblike prehoda lastnine na dediče), družinsko pravo (zakonska zveza, zunajzakonska zveza in razveza ...) ter delovno pravo (zaposlitvena razmerja). Svoja vprašanja s kratkim opisom težave nam lahko pošljete na naslov: tednik@radio-tednik.si (ali na naslov Štajerski tednik, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj), s pripisom Za pravni nasvet. Odgovori predstavljajo splošne napotke brez prevzema odgovornosti za odločitve in ukrepanje strank v posamičnih primerih. Odgovori so brezplačni. Poroštvo Prijatelj si bo od nekoga izposodil denar in ta oseba zahteva zavarovanje s poroštvom. Prijatelj želi, da mu grem za poroka, in mi zagotavlja, da gre le za formalnost, da bo dolg odplačal sam in meni ne bo treba ničesar plačati. Sam se bojim dati poroštvo. Kakšne obveznosti imam kot porok? Poroštvo pomeni, da se porok nasproti upniku zaveže, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolžnika, če ta tega ne bi storil. Poroštvena izjava mora biti dana pisno. Obligacijski zakonik loči dve obliki poroštva, in sicer subsidiarno in solidarno poroštvo. Foto: MP Sušenje sredice rozet endivije je posledica pomanjkanja bora ali nepravilne oskrbe posevka v kombinaciji z vročino. vedno v vrste. Le tako lahko potem uspešno obdelujemo vrstice, jih okopljemo, skratka vzdržujemo v takem stanju, da bodo mikroorganizmi lahko opravili svojo nalogo, torej poskrbeli za hranila za rastline. Listno gnojenje Vse opisano je veljalo predvsem za gnojenje tal, zemlje, preko korenin. V vročini, kakršna je (upam) za nami, pa pregreta zemlja ne zagotavlja hrane rastlinam. Če se pojavijo znaki pomanjkanja, potem v takih pogojih rastlinam zagotovimo hranila preko listov – foliarno. Danes dobimo veliko različnih listnih gnojil, ki jih lahko uporabimo. Najpomembnejše je poleti listno gnojenje s kalcijem. Kalcij je namreč hranilo, ki se po rastlini od korenin do listov in nato plodov premika na povsem svoj način. Kalcij je zelo pomemben gradnik celičnih sten. Če ga ni, celice propadejo, mi pa ta propad vidimo kot suho gnitje, propadanje rastlinskega tkiva. Ta učinek je še večji, če imajo rastline na razpolago preveč dušika. Še vedno preveč ljudi meni, da bodo rastlinam pomagali tako, da bodo apnili ali dodajali kalcij v tla. To ne pomaga, saj kalcij iz zemlje preprosto ne pride do najbolj oddaljenih delov rastline. Pomaga samo redno listno gnojenje s kalcijevimi listnimi gnojili. Vendar to ne bo pomagalo, če rastline ne bodo pravilno, ves čas enakomerno, preskrbljene z vodo. Veliko kalcija vsebujejo tudi namočene koprive ali razredčeno mleko. Vendar je treba z naravnimi pripravki rastline škropiti, ne zalivati, s škropljenjem enkrat tedensko pa začeti že takoj ob nastanku prvih plodov in to redno početi vse poletje. Pomanjkanje kalcija v tkivih rastlin se lahko po koncu sušnega obdobja (z začetkom deževnega obdobja) pokaže kot slabša odpornost na bolezni, torej hitrejše obolenje posameznih vrtnin. Prav v tem času je nevarnost pojava različnih glivičnih obolenj na paradižniku velika. V hudih razmerah, ob previsokem ali prenizkem pH zemlje in preobilnem gnojenju z dušikom trpijo nekatere vrtnine tudi zaradi Foto: MP Pomanjkanje bora na plodu paradižnika pomanjkanja bora. Najpogosteje so to kapusnice, pomanjkanje bora pa lahko prizadene tudi plodovke, saj bor sodeluje tudi pri procesih oploditve. Pomanjkanje bora na paradižniku opazimo pri peclju, če se tam pojavlja rjav, krastast rob, ki sicer nikogar ne moti, problem pa je, da se zaradi vročine in pomanjkanja bora pojavlja slabša oploditev, manjši plodovi ali pa plodov sploh ni. Solatnice dobijo črne, rjave srčke oz. notranjost rozete. Votla, črna notranjost, počasnejša rast, manjši koreni so znaki pomanjkanja bora pri korenovkah, posebej zeleni in rdeči pesi. Dodajanje bora moramo seveda nekako uravnovesiti z dodajanjem kalcija, ker listnih gnojil nikoli ne mešamo med seboj. Bora ni treba dodajati tako pogosto kakor kalcij. Še ena težava se v zadnjih letih pogosto pojavi prav pri paradižniku. To je pomanjkanje kalija. Najpogosteje ga opisujejo kot »paradižnik ne zori pravilno«. To pomeni, da zgornji del plodu ostaja rumen, zelen, meso pa povsem trdo. Najpogosteje je pomanjkanje kalija povezano s pretiranim gnojenjem pomladi, preveč dušika v tleh, visokim pH zemlje in visokimi temperaturami. V tem primeru je treba uporabiti kalijeva listna gnojila in z njimi gnojiti vse do konca rastne dobe vse plodovke, pa tudi kapusnice in korenovke. Kalij nadzira porabo vode pri rastlinah (zelo pomemben je prav v vročih, sušnih razmerah), nastanek sladkorjev, s tem pa okusa vrtnin. Je tudi osnovni gradnik odpornega sistema vrtnin, zato ga ne sme primanjkovati, še posebej, ko se dolgo, vroče in sušno obdobje zaključi. Če povzamem vse napisano, bi rekla, da poleti na vrtu raje ne gnojimo, saj je škode lahko več kakor koristi. Nekatera listna gnojila, kot je kalcij, pa so včasih potrebna, da bomo imeli zdrav pridelek. Vse pa delamo zmerno, z zdravo kmečko pametjo in rednim opazovanjem rastlin na vrtu. Miša Pušenjak Foto: Pravni nasvet Subsidiarno poroštvo pomeni, da načeloma lahko upnik od poroka zahteva izpolnitev obveznosti (npr. plačilo) šele potem, ko je dolžnik ne izpolni v roku, ki je določen v pisni zahtevi. Upnik mora v primeru subsidiarnega poroštva torej najprej poslati opomin dolžniku, ni pa treba, da bi upnik plačilo od dolžnika tudi sodno uveljavljal. Solidarno poroštvo pomeni, da porok odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost in lahko upnik zahteva izpolnitev obveznosti bodisi od dolžnika bodisi od poroka ali od obeh. Pri solidarnem poroštvu torej ni treba, da bi upnik najprej zahteval izpolnitev od dolžnika in šele nato od poroka, ampak lahko zahteva takoj plačilo od poroka. Kot porok lahko jamčite za plačilo celotnega dolga, lahko pa svojo odgovornost tudi omejite in se npr. dogovorite, da jamčite le za del dolga. Kakršnokoli poroštvo predstavlja za vas nevarnost, da boste morali plačati upnikovo terjatev. Za plačilo terjatve odgovarjate z vsem svojim premoženjem, kar pomeni, da lahko upnik v primeru, če terjatve ne plačate, sproži izvršilni postopek na katerokoli vaše premoženje (plača, nepremičnine, premičnine …). Opozorili bi še, da če se bo nad premoženjem vašega prijatelja morda začel osebni stečaj in bo v stečajnem postopku izdan sklep o odpustu obveznosti, vašemu prijatelju dolga ne bo treba plačati. Odpust obveznosti pa ne bo vplival na vašo poroštveno obveznost, kar pomeni, da boste vi kljub temu dolžni upniku celoten dolg. Prijateljeva zagotavljanja, da gre le za formalnost, tako nikakor ne držijo. Res je sicer, da če se boste zavezali kot subsidiarni porok in če bo prijatelj posojilo odplačal sam, upnik ne bo zahteval plačila od vas. Če pa prijatelj posojila ne bo odplačeval, bo upnik segel na vaše premoženje. Če se boste odločili za poroštvo, je bolje, da se zavežete kot subsidiarni porok, ne pa kot solidarni porok. Če boste kot porok nameravali plačati upnikovo terjatev, pred plačilom obvestite dolžnika. Če plačate upnikovo terjatev, lahko namreč zahtevate povrnitev plačila od dolžnika. Vendar lahko dolžnik v primeru, če ste izvršili plačilo brez njegove vednosti, proti vam uveljavlja vsa pravna sredstva, s katerimi bi lahko zavrnil upnikov zahtevek (dolžnik lahko npr. uveljavlja, da je bil dolg že plačan, da je imel proti upniku nasprotno terjatev …). Po plačilu dolžnika obvestite o tem, da ste izvedli plačilo (višina in datum plačila). Kakor je razvidno iz navedenega, poroštvo nikakor ni zgolj formalnost, ampak vas zavezuje k plačilu. Posledično je treba dobro premisliti, preden se zavežete kot porok. Odgovor je pripravila: M Odvetniška pisarna Mayr, d. o. o., Ptuj Štajerski TEDNIK torek, 2. 8. 2022 COLOR CMYK Križem kražem 20 stran 20 torek z 2. avgusta 2022 Piše (in fotografira): Dani Zorko z Avanturist v Kurdistanu in Mezopotamiji Pri prijateljih Avtobusi so v Turčiji zelo udobni, na daljših relacijah pa je tudi obvezna postrežba čaja, kave in prigrizka. Tudi avtomobilska industrija nasploh predstavlja velik plus za gospodarstvo, saj poleg lastnih blagovnih znamk avtobusov in težke mehanizacije v Turčiji proizvajajo kar lepo vrsto ostalih avtomobilskih znamk. Tako ni redkost, da vzhodno od Bosporja nemalokrat naletiš na takšne nove avtomobilske modele, kot smo jih v Evropi že zdavnaj oddali na deponije ali za oldtimerje. Pri tem prednjačijo Francozi, ki so v preteklosti znali zelo dobro izbrati svoj trg in prilagoditi vozila tudi puščavskim razmeram. Med Kayserijem in Ankaro traja vožnja z avtobusom kakšnih 7 ur, čeprav te prepričujejo, da boš v dobrih petih urah tam. Ker je formacija sedežev trije v vrsti, je vožnja zelo udobna, poleg tega pa je na vsak sedež montiran še ekran- ček z multimedijskimi vsebinami. Vmes smo imeli pavzo, ko gresta šoferja dat kaj na zob in da se opere avtobus. Turki imajo namreč neko selektivno famo na urejenost: kar se tiče zunanjosti doma in okolice, je vse bolj kot ne odvisno od matere narave; če pa govorimo o imidžu, pa je treba iti vsake dva dni k frizerju in vsaj dvakrat dnevno oprati svoj avto. Teh avtopralnic in frizerjev je po Turčiji vsaj toliko kot na Štajerskem gostiln. Tudi v najbolj odročnih krajih, kjer Foto: Dani Zorko Z mojimi iranskimi prijatelji se poznamo zelo dolgo-Nader, Samaneh in Sahand. Foto: Dani Zorko Avtobusna postaja v Ankari bi v poletnih časih zagotovo morali imeti težave z dobavo vode, se veselo perejo vozila vseh starosti in stanj. Že vse lepo in prav, ampak če vemo, da obstaja npr. v sosednjih Siriji, Iraku in Iranu veliko območij brez vode, si včasih človek misli, kako nepravično so dobrine včasih porazdeljene. V Ankari sva se po kakšnih petih letih znova srečala z Naderjem, pri katerem sva stanovala že v Iranu, in ki se je zaradi nestrinjanja z domačo politiko z družino preselil v Hucho hucho Je največji sladkovodni salmonid, saj zraste od 60 do 120 cm, največ do 180 cm. Vretenasto telo pokrivajo drobne luske. Glava je velika z velikim gobcem in zobci na ralniku in nebnicah. Hrbet je temno pegasto zelenkast do sivkasto rjav, boki so svetlejši z bakrenim odtenkom, ki v drsti in pri starejših osebkih postane še bolj izrazite barve. Trebuh je svetlo srebrno siv. Plavuti so svetle, zmazano bele ali sivkaste. Med hrbtno in repno plavutjo je tolščenka. Spolno dozori v 3. do 4. letu. Drsti se od mara do aprila. Spolno zreli osebki se selijo na drst v pritoke, drstijo se v parih na prodnatih plitvinah. Samica izkoplje do pol metra globoko in prav toliko široko jamo. Vanjo odlaga ikre, samec pa jih sproti oplaja. Po končani drsti jamo zasuje in prepusti ikre vodni zibeli. Mlade ribe se hranijo s talnimi nevretenčarji in ribjim zarodom, odrasle pa so ribojedi, jedo tudi dvoživke, manjše sesalce, plazilce in vodno perjad. Življenjski prostor: Odrasli so teritorialni, živijo v večjih predalpskih in nižinskih vodotokih h močnim pretokom v matici struge v toku in med koreninami v tolmunih in ob brežinah. Mladi živijo nekaj časa v manjših potokih, z rastjo se selijo v velike vodotoke. JAY Z - ameriški raper in producent, mož pevke Beyoncé, KLINTON - samorodna trta z majhnimi, temno modrimi grozdi, NERC - kuni podobna, ob vodah živeča žival, ki daje dragoceno krzno, norka Turčijo. Včasih je delal na veleposlaništvu ene evropske države, danes pa deluje kot prevajalec in kritični mislec razmer na Bližnjem vzhodu. Zaradi svoje razgledanosti in informiranosti je vedno krasen sogovornik o aktualnih razmerah in situacijah, ki nikoli ne bodo obelodanjene v zahodnih medijih. Z ženo Samaneh, ki je gospodinja, imata enega sinčka Sahanda, ki že pri šestih letih govori turško, perzijsko in angleško. Izobrazba, sploh pa znanje jezikov, je v Orientu praviloma primat bogatih, zato sta ga vpisala v zasebno šolo, da bo imel za njihove pojme dobro izobrazbo. Stanovanje je zelo prostorno, najprej pa sem moral razpakirati svojo torbo, da se rešim še darilc za prijatelje. V Carigradu sem še mislil nabaviti nekaj drobnarij, zato sem potreboval prostor v torbi. Treba je povedati, da Nader ni goreč musliman in da uživa tudi dobrote zahodnega sveta: alkoholne pijače, svinjsko meso in ostalo. Tako se je iskreno razveselil, ko sem mu poleg ostalih drobnarij prinesel malo viljamovke in bučnega olja, Oto pa je dodal še domačo suho salamo, ki jo je Samaneh pri zajtrku spekla poleg jajc. Peči suho salamo? Ja, sama sva si kriva, zakaj pa nisva dodala še navodil za uporabo. Foto: Dani Zorko Notranjost avtobusov je zelo prostorna in opremljena KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,55 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,65 EUR. Celoletna naročnina: 159,51 EUR, za tujino v torek 165,82 EUR, v petek 184,55 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Štajerski TEDNIK torek z 2. avgusta 2022 COLOR CMYK torek, 2. 8. 2022 stran 21 Za kratek čas 21 Podravje z Iz studia Radia Ptuj Radijski voditelji nabirajo energijo za nove radijske projekte Poletni meseci so namenjeni sprostitvi in nabiranju energije za nove izzive, ki jih prinaša poletje. Tako je tudi v redakciji Radia Ptuj, kjer je delo v poletnih mesecih v veliki meri prilagojeno dopustom. Budilkar Dalibor poslušalcem dela družbo do 11. ure, kasneje delo pred mikrofonom prevzame dnevni voditelj, ki je s poslušalci do večera, drugi sodelavci pa imajo možnost za sprostitev na kateri od svojih priljubljenih počitniških lokacij, najpogosteje ob morju. Natalija Škrinjar je že dopustovala. Z možem Petrom se na dopust, zadnja leta v hiško tik ob morju na Pašmanu, najraje odpravi na začetku poletja, konec junija, in na pragu jeseni, v začetku septembra. Takrat ni velike gneče, temperature morja in zraka pa so še vedno primerne za uživa- nje na plaži z dobro knjigo v roki. A za branje nemalokrat zmanjka časa, saj se rada potepa po bližnjih vrhovih ter nadene masko in pokuka tudi pod vodo. Ker je bilo letos precej vroče, je uživala tudi v sončnem vzhodu in zgodnjih jutranjih sprehodih okrog mesta, kjer jo je na koncu pričakala prva jutranja kavica, pa tudi za osvežitev je že bilo treba poskrbeti. Sicer pa so dnevi na dopustu vedno zanimivi ob zgodbah »gazde hiške«, ki je bil nekoč poklicni potapljač in mu je morsko dno čisto domače. Ko iz kuhinje njegove žene zadiši po palačinkah s figovo marmelado, ki jih Natalija in Peter dobita za večerjo, Foto: MN Foto: MN pa je dan popoln. In tako se Natalija že veseli septembra. Tudi priljubljeni voditelj Marjan Nahberger je v tem času na lepšem. Lepe poletne pozdrave pošilja iz Novalje na Pagu, kamor se je odpravil z ženo Lidijo ter vnukoma Larikom in Inom. »To za dedka in Sudoku z Sudoku Od torka do torka Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tadejev znakoskop 6 1 7 2 6 4 9 2 5 5 8 8 3 9 4 7 6 4 4 9 8 Oven Bik Dvojcka Rak Lev Devica Tehtnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar Ribi Ljubezen Posel < <<< << < << <<< < << << <<< << < -------------- Denar €€ € €€€ €€ €€€ € € €€ €€€ € €€€ €€ babico pomeni dopust brez poležavanja, saj fanta, stara osem in šest let, zahtevata svoje. Skupaj smo si na morju privoščili veliko kopanja, vodnih radosti in zabave, vendar pa ni šlo brez obiska lunaparka, kjer sta vnuka nadvse uživala. Seveda sva še oba dovolj aktivna, da to zmoreva,« pravi Marjan in doda, da se pivo prileže šele zvečer, ko vnuka zaspita in se vse skupaj umiri. Vseeno pravi, da je tudi na tak način moč napolniti baterije za naslednje poletne in prihajajoče jesenske dni, ko bo na radiu še veliko dela. (NŠ) Zdravje › ››› ›› ››› › ›› ››› › › ››› ›› ››› Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog 3 8 (Velja za teden od 2. avgusta do 8. avgusta 2022.) 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 8. avgusta. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Prav vsi, ki boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo na naš naslov, boste brezplačno prejeli antistresno žogico Srečko, ki jo podarja Media impeks, d. o. o. Antistresno žogico lahko dvignete v tajništvu Radia-Tednika Ptuj na Osojnikovi ul. 3 – v pritličju. Izmed vseh pa bomo vsak teden dodatno izžrebali še dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja Talum, d. d., Kidričevo. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Pija Pisar, Kicar, 2250 Ptuj Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!  Tednikova nagradna razrezanka z Kaj je na fotografiji? Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________ Foto: ČG Štajerski TEDNIK torek, 2. 8. 2022 COLOR CMYK Poslovna in druga sporočila 22 stran 22 torek z 2. avgusta 2022 Vabljen‡'i ,&n,1‡a/1,' ”'¦%, www. ww ww w..av .av avto tobu busnnip i reevo v zi z .eeu ,ĭ1(‡*(1&,-(Ž:Hz ,  : 1 -,  H .‡ 1, (' Œ‡',‡|: – SEVERNA MAKEDONIJA (30. 9. – 6. 10. 2022) xizili룫££ ¤«ëtm|ë{xwuqvw~ AKCI ZZZWHGQLNVLZZZUDGLRSWXMVL JSKA C samo ENA: 590,0 0 po o EUR sebi NCGN NCGN NC GNC        NA NA   HY.QLN LN Nţţ@ @ HM MNA NA A 18 1 8:0 8:0 :00 0 iz iz Ptu tuja a UUQQ@Ĝ Ĝ@L LN RD RD         U UDĜ ĜDQQM MHHG G TQ TQ@ TQ@G @G G W  W WON NKO KODM ODM DMYHHNM N U 'NSSDKT DKKT 2UDS 2UDSH2S 2U 2SSDEE@M 2SDE M .GQ GQHC C  @U R @UMD @UMD MD MN NSQ S @M @MIIHH HM MYT YTM@ M@MI MIHHA A@ @YD DM M UURR@J J UDĜ ĜD DQQ ţHU HU@ @FK F @RA@ FK @RRA A@ @ HM MY@ Y@A @A@ A@U@ R RJT JTOH OM MN N 2 HKHKD 2L DHM D HM M OQD DCR CRS@ RS@ S@UUM S@UM MHHJ JHH1@ 1 CHN 3D 1@ DCM C HJ J@ @ /S /T TII NFKD NF FKD DCH CH URHH NFK F DC DCHHUNC UNCD UN CDMH Y UN NC CHĜ HĜH UJ HĜH U KITĜ TĜ ĜDM DMHHH UBD BDMN N NUEQLKSRćLWQLF]] GQLEEUH]VN G GLWH QH]]DPXG GDQ SUHMG 5H]HU YLUDMWHććLPS 7XULVVWLćQRDJHHQFFLMR$73 3WXMLLQ7 5DGLR7HGQLN3 GUXåER5 9æ,921('(/-$$9*867$ REXUL0HVWQLWUJ3WXM Re R eze erv r ac acijijje: Tu Turi r st ri stič ična ič na age g nccijja ATP, ATTP, P, Doom min inoo ce cent nter nt er Ptu tuj,j,j 0700 244 150 50,, pa p triccijja. a at a p@ p gm g ai ail.l.lco om. Družba Radio-Tednik Ptuj vam tudi letos omogoča, da preživite sobote na slovenskem morju. Pridružite se in doživite čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 25. 6. do 27. 8. 2022 vas bo Turistična agencija ATP peljala na nepozaben kopalni dan. Enodnevna sprostitev vas bo stala 26 EUR,, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 19 EUR.. Simonov zaliv Vabljeni – uživajte poletje NOVI NAROČNIKI POZOR! z nami! IInf In nfo form macij acc je in n rezzerrva vaci ciije e za ko kopa palni lln ni avto avtto av obu bus: Tu uri r st stič ična na ageencija ATP P, Do D omi mino no n o cen ente terr Ptuj, te t l.: 0700 24 244 15500,, www.av ww w..av w avto tob bu usn s ip preevo ozi.eu za tiste, ki se boste Posebno ponudbo smo pripravili ilnico oddate v naročili na Štajerski tednik. Naroč j, Osojnikova cesta 3. tajništvu družbe Radio-Tednik Ptu uživali Brezplačno boste na morju lahko . 8. 2022. vse poletne sobote od 25. 6. do 27 Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju dobite. Vsem tistim, ki boste s Turistično agencijo ATP čez poletje potovali najmanj osemkrat, bomo v soboto, 3. 9. 2022, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in zabavo s skupino Smile. Cena Ce a vkl k ju juču čuje ču je: avto je je: avvto obu usn ni prreevvo ozz in ko k paanjje. Od Od dho hodi ho di:: vssak di a o so obo oto to ob 5. 5.20 20 0 iz Or Ormo m ža mo ža in ob ob 6.0 00 iizz Ptuja tuja tu ja.. Do na Do ag gra rad de e ste te up prrav vič ičen eni no ovii nar a oč očni niki ki,, ki ki k pre red d te tem m vs vsaj a 6 mes e ec ecev e nis ev i te e billi na naro roče čeni če n na Št ni Štaj taj a errsk skii tedn te dnik ik in se se zav avež eže ette e,, da bost bost bo ste e na aro r čn č ik ost stal ali vssajj eno le al etto. o. POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! Štajerski TEDNIK torek, 2. 8. 2022 Mali oglasi V SPOMIN Ǝ*45*-/&/"13"7&JO3"#"%&Ç&7/*$& PREDNOSTI ZA VAS: KMETIJSTVO tÝUFWJMOJzadovoljni kupci, tmonolitnaJ[WFECB t 20 - letne izkušnje, tpoštena cena in kvaliteta, tMade in Germany, tEP35 let garancije. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM tri bikce stare 3 mesece, pašne. Tel. 041 893 594. XXXEF[FWOJDBTJ XXXDJTUJMOFOBQSBWFTJ SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO RABO PRODAMO belo in rdeče vino ter jabolčnik(tukla). Možna menjava za gradbeni les. Telefonska številka: 031 771 935. PREDNOSTI ZA VAS: tFOFSHFUTLBneodvisnost, t10- letne izkušnje, tplačate le razliko NFE QPSBCMKFOPJOQSPJ[WFEFOP FOFSHJKP tMade in EU, tpreprosta in hitra izvedba. Umrli so Marija Krajnc, roj. Zorec, Ptuj, Cankarjeva ul. 11, roj. 1946 – umrla 17. julija 2022; Franc Novak, Tržec 25 C, roj. 1944 – umrl 20. julija 2022; Alojzija Capl, roj. Klasinc, Zg. Jablane 12, roj. 1943 – umrla 23. julija 2022; Miran Zelenik, Markovci 67d, roj. 1959 – umrl 23. julija 2022; Vladimir Verlak, Dornava 108, roj. 1954 – umrl 23. julija 2022; Alojzija Pučko, roj. Kavčič, Mali Brebrovnik 9, roj. 1940 – umrla 23. julija 2022; Katarina Pajnkihar, roj. Cafuta, Bukovci 69, roj. 1932 – umrla 23. julija 2022; Štefanija Bohak, roj. Bohak, Moškanjci 94b, roj. 1935- umrla 24. julija 2022; Rozalija Horvat, roj. Osenjak, Kidričevo, Tovarniška c. 16, roj. 1936 – umrla 25. julija 2022; Angela Rotar, roj. Plohl, Drbetinci 59a, roj. 1931 – umrla 25. julija 2022; Vinko Megla, Sveti Tomaž 3, roj. 1942 – umrl 25. julija 2022; Terezija Petrovič, roj. Kumer, Cirkulane 56, roj. 1935 – umrla 25. julija 2022; Alojzija Klajderič, roj. Kramberger, Ptuj, Raičeva ul. 8, roj. 1937 – umrla 26. julija 2022; Alojzija Benčec, roj. Steinberger, Ptuj, Ob Dravi 8, roj. 1937 – umrla 26. julija 2022; Ana Hedl, roj. Švajgl, Grajena 42, roj. 1937 – umrla 26. julija 2022; Franc Štumberger, Kidričevo, Tovarniška c. 3, roj. 1949 – umrl 26. julija 2022. Danes, 2. avgusta, mineva eno leto, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek Janez Lah IZ NOVE VASI 5, MARKOVCI Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižgete svečko in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo večno ostal. OSMRTNICA V 86. letu je umrla Alojzija Slavica Benčec OB DRAVI 8 NA PTUJU 31. 5. 1937–26. 7. 2022 rojena Steinberger XXXTPMBSOBUFIOPMPHJKBTJ Pogreb bo v sredo, 3. avgusta, ob 11. uri, na novem ptujskem pokopališču. Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 9. uri na staro rogozniško pokopališče. Žalujoči: vsi tvoji, družine Benčec, Sedlašek, Lucić, Gaiser, Benkič in Šegula PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV www www w.re .repor repor p ter.si si 23 Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen … STORITVE NESNICE grahaste in črne v začetku nesnosti, prodajamo. Za rjave pa sprejemamo naročila. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. stran 23 Oglasi in objave torek z 2. avgusta 2022 PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. COLOR CMYK IZ NO ŠTEV VE ILKE AFERA CERKVENI DENAR Koga vse mika denar ljubljanske nadškofije in jo izsiljuje INTERVJU – Nataša Pirc Musar: S Kučanom se strinjam, da gre za sistemski problem HUMORIST – Vinko Šimek: Šraufciger je bil mlad fant, ki je hodil po robu ali še čez PISATELJ – Roman Rozina: Ne želim si več oblasti, kakršno smo imeli do nedavnega Štajerski TEDNIK torek, 2. 8. 2022 COLOR CMYK torek z 2. avgusta 2022 Črna kronika 24 stran 24 Markovci z Policijska preiskava tragične nesreče še vedno poteka Sanacijo mostu v Novi vasi ustavili na željo izvajalca del Direkcija RS za infrastrukturo je nameravala v drugi polovici letošnjega leta popraviti dotrajani most čez kanal HE Formin (občina Markovci). V ta namen so 28. junija 2022 s prometno signalizacijo in zaporami zavarovali delovišče in promet čez most speljali izmenično enosmerno. Kot je znano, se je še isti dan zgodila huda prometna nesreča, v kateri je življenje izgubila deklica. Dober mesec dni po tragičnem dogodku policija še vedno zbira obvestila zaradi suma kaznivega dejanja opustitve nadzorstva nad vzdrževanjem cest (po 327. členu Kazenskega zakonika). Slednji govori o tem, da se z zaporom do treh let kaznuje odgovorna oseba, ki opusti nadzor nad vzdrževanjem cest, mostov in prevoznih sredstev ter s tem ogrozi življenje ljudi. V primeru nesreče s smrtnim izidom kazen lahko znaša 12 let zapora. Na Policijski upravi Maribor so pojasnili, da bo več znanega v prihodnjih tednih. Zatrdili so, da za zdaj ni bila vložena nobena kazenska ovadba. Le dva dni po prometni nesreči so gradbena dela na lokaciji mostu v celoti ustavili in odstranili tudi vso prometno signalizacijo. Iz Direkcije RS za infrastrukturo so Foto: EK Dotrajani most bodo končno popravili in nanj umestili tudi nujno potrebno kolesarsko stezo. sporočili, da so to storili na željo izvajalca del: »Tragična nesreča je prizadela delavce na gradbišču, pri tem pa smo upoštevali tudi pieteto do žrtve in njenih svojcev.« Kraj dogodka si je ogledal inšpektor za ceste, ki morebitnih nepravilnosti ni ugotovil. »Gradbišče je bilo ustrezno zavarovano. Pri pregledu projektne dokumentacije je bilo ugotovljeno, da je bila začasna prometna signalizacija postavljena v skladu z elaboratom,« so zapisali na Inšpektoratu RS za infrastrukturo in dodali, da je bilo z znakom nedvoumno nakazano, da v času gradbenih del vožnja po obstoječi vzporedni kolesarski cesti ni dovoljena. Prav tako je že obstoječa signalizacija prepovedovala promet kolesarjev preko servisne površine mostu. »To je dvignjena površina na skrajnih robovih mostu, ki ni ne pločnik in ne kolesarska steza, čeprav ga tako pešci kot kolesarji uporabljajo v ta namen.« Foto: EK Prometni znak jasno označuje konec urejene kolesarske steze. Kolesarji lahko nadaljujejo pot čez most (v skladu s cestno označbo) po skrajnem desnem robu vozišča. Gradbena dela se bodo predvidoma nadaljevala avgusta Povprečen udeleženec v prometu bi sicer izjemno težko ločil servisno površino mostu in pločnik, saj sta videti skoraj enako. Med drugim so ugotovili še, da so na tem odseku kršitve kolesarjev zelo pogoste, saj se večinoma vozijo napačno oz. po t. i. servisni površini, ki je preozka za varno uporabo mešanega prometa pešcev in kolesarjev. »Njena uporaba ni prepovedana za pešce, med katere se štejejo tudi 'kolesarji', ki ob sebi potiskajo kolo,« so poudarili na Inšpektora- Za rekonstrukcijo mostu čez kanal HE Formin je Direkcija RS za infrastrukturo izdala dovoljenje za delno zaporo državne ceste od km 2.990 do km 3.420 na podlagi elaborata o začasni prometni ureditvi. Pri pregledu projektne dokumentacije so na Inšpektoratu RS za infrastrukturo ugotovili, da je bila začasna prometna signalizacija postavljena v skladu z elaboratom in dovoljenjem. Natančnejše postopke in načine označevanja ter zavarovanja del tu RS za ceste, kjer niso zahtevali začasne ustavitve gradbenih del. Slednja naj bi se predvidoma ponovno začela avgusta in zaključila do konca leta. Ves čas gradnje je predvidena polovična zapora mostu. Izvajalec del je podjetje IPI iz Rogaške Slatine. V okviru projekta bodo med drugim nekoliko razširili vozno površino in nanjo umestili nujno potrebno kolesarsko stezo. Prečkanje mostu bo tako po dolgih letih za kolesarje in pešce veliko varnejše. Celotna vrednost investicije je 1,6 milijona evrov. Estera Korošec Zavrč z Čez mednarodni mejni prehod letos že milijon potnikov V Zavrču prehod meje doslej brez posebne gneče V poletnih mesecih številni turisti iščejo manj obremenjene mejne prehode, ki vodijo proti morju. Na meji s Hrvaško jih je 57, od tega 32 za mednarodni in 25 za obmejni promet. Eden izmed njih je tudi mednarodni mejni prehod (MMP) v Zavrču, ki je precej manj obremenjen v primerjavi s tistim v Gruškovju. Zgovoren je podatek, da je lani v Zavrču mejo prestopilo 750.634 vseh vozil, v Gruškovju pa 2.973.291, torej kar štirikrat več. Po podatkih Policijske uprave Maribor se je v času epidemije promet na MMP Zavrč precej zmanjšal. Številke so se sicer začele že lani postopoma zviševati, letos pa bodo najverjetneje dosegle oz. presegle tiste iz leta 2019. V prvi polovici letošnjega leta so v Zavrču zabeležili nekaj manj kot milijon potnikov in okrog pol milijona motornih vozil ; povečalo se je tudi število tovornih in avtobusov. Kot so pojasnili na Policijski upravi Maribor, lahko potniki tudi na tem ob- močju v poletnih mesecih pričakujejo manjše zastoje, čeprav število odprtih stez poskušajo čim bolj prilagajati prometnim tokovom. V letošnjem letu sicer daljših čakalnih dob oz. zastojev na tem delu državne meje še ni bilo, predvido- Število potnikov in vozil skozi mejni prehod Zavrč Leto 2019 2020 2021 2022 (do 27. 7.) Št. vseh potnikov 1.914.930 1.220.358 1.376.122 944.883 Št. osebnih vozil 773.914 498.564 557.963 400.664 Št. tovornih vozil 180.811 172.237 191.392 109.074 Vir: PU Maribor ma jih tudi ne pričakujejo. MMP Zavrč je odprt 24 ur na dan, posebnih omejitev za prehod meje pa ni. V občini Zavrč je še en mejni prehod, in sicer Drenovec (Gornja Voća), kjer potnike sprejemajo samo med 6. in 22. uro. Gre za t. i. prehod za obmejni promet, kjer večinoma ni nobene gneče, kar je pričakovano, saj je prehajanje meje na tem mestu dovoljeno samo imetnikom obmejnih dovolilnic in prebivalcem EU. Na področju čezmejne kriminalitete policisti Postaje mejne poli- Če se megla zjutraj vzdiguje, slabo vreme napoveduje. Rojstva: Tjaša Leben, Formin 35a, Gorišnica – deček Brin; Taja Krajnc, Zrkovska cesta 188, Maribor – deklica Sofija; Maša Šešerko, Draženci 11, Hajdina – deklica Evelin; Anissa Strelec, Selce 106, Voličina – deklica Kiara; Mateja Vek, Zgornja Pristava 21, Ptujska Gora – deček Vito; Maja Kocuvan, Rjavci 8, Vitomarci – deklica Anika; Sanela Kešetović, Osojnikova cesta 7, Ptuj – deklica Sana; Karin Kenda – deček Mateo; Mirjana Golob – deklica Evita; Dolores Cafuta – deček Maurizio; Petra Praprotnik – deklica Mila; Zarja Žarn Štabuc – deklica Lora. Poroka – Ptuj: Klemen Hren in Larisa Ditmajer Klinc, Devina 16. Foto: ČG Na MMP Zavrč letos ni zastojev. cije Zavrč pogosteje obravnavajo kršitve zakona o orožju. V lanskem letu so zasegli štiri kose hladnega orožja, v letu 2020 pa tri. Prav tako odkrijejo kar nekaj ponarejenih listin in primere overjanja lažnih vsebin. Estera Korošec Danes bo spremenljivo oblačno. Sredi dneva in popoldne bodo v notranjosti nastajale krajevne plohe in nevihte. Zvečer se bo razjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 18, na Primorskem ob šibki burji okoli 20 °C, najvišje dnevne od 26 do 29, na Primorskem do 33 °C. OBETI V sredo in četrtek bo sončno, vročina se bo stopnjevala. Napoved za Podravje Vir: ARSO