286. številka. Ljnbljana, v torek 15. decembra. XXIV. leto, 1891.
MIŠKI MOD.
Iihftja vsak dan iveier, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeroan za avatro-ogerske dežele z-\ vse leto 1 F> gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.  Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za iVtrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poStnina znaSa. Zii. oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jeuenkrat tiska, po f> kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če Be trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Drednifttvo in up ravni fitvo je v Gospodskih ulicah St. 151. U p r a v n i a t v u naj se blagoj^jj^u, pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativna stvari.
Vašatvja zadnji govor.
Mladočeški poslanec dr. Vašaty je mož brez-ozirne resnicoljubnosti in s tega stališča soditi nam je tudi njega zadnji veliki govor, s katerim je tako silno razdražil naših ofieijoznih in nemško-liberalnih politikov živce. Senzacijonelni ta govor dal bi se tudi s podatki o razmerah na Slovenskem popolniti, potem bi bil šele celotnu, pristna, po naravi po-Bneta slika, toda z ozirom na tiskovnega zakona drakonična določila se ne upamo s svojimi opom-DJami na dan in zato budemo le na kratko podali čitateljem jedro tega, kar je govoril neustrašeni Va8aty.
Pravosodnega ministra zadnji budgetni govor o jezikovnih naredbah, veljavnih na Češkem — rekel je Vašalv — ho bile zgol puhle fraze, kar dokazuje preteklost pa tudi sedanjost. Tudi pravo krone češke priznavalo Be je Že večkrat slovesno, a objavljenje teh priznanj zmatra Be za hudodelstvo, za žaljenje Velečanstva, to je pa le mogoče za vlado sedanjega pravosodnega ministra, kajti Cehi so pred pisanimi zakoni sedaj brezpravni.
Tudi sedanjega pravosodnega ministra prednik ni bil nič boljši. Svoječasno povabil ga je bil češki klub, da mu poroča o svojem delovanji kot minister m zastopnik Čeških interesov. Govoril je bil nekaj o svojem .delovanju" in to je vzbudilo v klubu splošno, nezadržljivo veselost, tako da je nekdo celo uprašal ministra-rojaka, je li resnično občno mnenje, da on svojo ininistersko pero le jedenkrat na mesec za moči v uradno svojo črnilo, — samo tedaj, kadar podpiše pobotnico za svojo plačo. Od tedaj se mi« ni8ter-rojak ni več pokazal v češkem klubu. Kot minister-rojak ni Btoril Pražtik za Ćehe ničesar, a kot pravosodni minister gledal je molčd, da so se kršili zakoni, imel je celo pogum zagovarjati tako kršenje in ztto zmatrali bi češki rodoljubi za nekako koncesijo, da pošlje ministerski predsednik barona Pražaka tja, od koder ga je bil poklical, mesto njega pa nastavi vestnega patrijota, kateri bode dostojno zastopal pravice naroda češkega.
Pred kratkim šel je v pokoj predsednik najvišjega sodišča Schinerling in oticijozni in neofici-jozni židovski listi slavili so ga pri tej priliki na
LISTEK.
Kneginja Ligovska.
(Odlotuok romana M. .1 L e r tu o u t o v a , poslov. V r b a n o v.)
.Daljo.)
Pečorin je sel. Z očmi jo hitro ogledal sobo, vse bo mu je zdelo nekako čudno. Ko bi ga usoda zanesla kdaj na perzijskega šaha dvor, bi se gotovo prej privadilj nego bi se tukaj.
Na prvi pogled bil bi starki prisodil Šestdeset let, Četudi je v resnici bila mnogo mlajša. Razne tuge so zgrnile njeno postavo, posušile njeno kožo, ki je sedaj po barvi bila podobna staremu pergamentu. Modrikaste žile so se videle na njenih čistih rokah, obraz jej je bil zgrbančen. Vsa njena živ-ljenska moč zbrala se je, kakor se je videlo, v njenih očeh, iz katerih je sijala nenavadna dobro-željnost in nerušljiv mir. Pečorin ni vedel, kako bi začel razgovor in je zatorej začel prelistovati knjigo, ki je ležala na mizi. On nikakor ni mislil na knjigo, ali čuden naslov je obrnil na njo njegovo pozornost: Kako si lahko zmirom bogat in srečen. Spisal N. N. Moskva. Tiskal J. G. Gla-zudot. Cena 25 kopejk.  Pečorin se je zasmehljal.
vso moč. Kako upravičeno je bilo to hvalisanje, vidi se iz tega, da so se za Časa Schmerlingovega predsedovanja godile notorične protizakonitosti in storjene prisege se niso spominali niti Schmerling, niti sodniki. Za Časa njegovega predsedovanja odbile so pri neki priliki vse tri instance dotično čeiko ulogo in najvišje sodišče utemeljilo je svojo razsodbo tako-le: Pritožitelj upira se v svoji pritožbi na druge instance razsodbo, pisano v nemškem jeziku; pritožitelj umeje torej nemški jezik, ker se je pritožil proti nemški razsodbi in — zato je pritožbo njegovo odbiti. Iz tega pa sledi za češki narod nauk: Nič nemški, nič nemški in trikrat nič nemški! Cesarskih patentov, sodnega reda, celo prisege sodnikove ni upošteval Schmerling, centralist in sovražnik naroda češkega, in zato nimajo Čebi nikakega zaupanja v najvišje sodišče, dokler bodo ondu narodno nenasitni  možje zvonec nosili.
Oeški narod ve, da je samo v Pragi, samo na Ćeškem mesto, kjer mu je iskati svoje pravo. Pravosodni minister obljuboval je sicer že marsikaj, a ker je Bamo teoretski izobražen, praktičnega /mirnija pa nima nikakega, je to za Cehe še slabše, kajti sedaj upliva razen od prednika prevzete ne-dobrohotaosti do želja naroda češkega še praktična neBkušenost.
Vašaty govoril je nadalje jako obširno in temeljito o punktacijah, dokazal nezakonitost mini-sterijalne pogodba z dne 3. februvarja 1890 in, popisujoč sedanje razmere, tožil, da so Ćehi v umetno ustvarjenem območji nemškega jezika tujci in da se jim slabše godi, nego mej Culukafri. Sveto pravo, jednakopravnost, eskamolovala se je z jednim jedinim ukazom in levica terja celo naravnost, da naj vlada zasebni dogovor bolj spoštuje nego zakon. To zahteva tudi mož, ki hrepeni po mini-sterskem fotelji — Bog varuj narode avstrijske takega božičnega darila. Pravosodni minister je s svojimi punktacijskimi ukazi prekršil zakon in imel pri njih izdaji hudoben uameu. Ko so izšli ti ukazi, se je predsednik Praškega nadsodišča Temnitschka jokal veselja. — Ministra treba bi bilo deti na zatoženo klop. Moralno sedi že davno ondu, ako-pram ni dovolj Cehov, kateri bi tak predlog podpirali.
Ta knjižica je kakor prazen loterijski listek bila rezki izraz sanjarij, praznih nad, praznih, nesrečnih prizadevanj, da bi zboljšali Žalostno stanje. Starka je opazila smehljaj in rekla:
— Prosila sem sina, da mi preskrbi to knjigo, ko sem čitala naznanilo v Časopisih. V njej pa ni ničesa.
„Jaz mislim, da nobega knjiga no more človeka naučiti biti srečen. O, ko bi bila sreča znanost — ali je vse kaj druzega, odgovoril je Pečorin."
— Seveda — odgovorila je starka — utapljajoči se še prijema za bilko. Mi nesmo zmirom bili v takem stauju, kakor sedaj. Moj mož je bil poljski plomenitnik v ruski službi. V dolgi tožbi zgubil je večji del svojega premoženja, kar je pa nam ostalo, smo pa zgubili i poslednji vojni. Moj Bin — nadaljevala jo z nekim ponosom — ima sedaj dobro mesto in dobro plačo.
Po kratkem molčanju je uprašala:
— Vi ste gotovo prišli k mojemu sinu po kakem opravku? Morda bode vam dolgčas čakati, če je vam prav, pa povejte meni, mu bodem že izporočda.
„Meni je naročil.knez Ligovski", odgovoril je Pečorin: „da bi poprosil vašega Bina, da blagovoljno
Na jugu in na Beveru dela vlada v zvezi z Nemci proti Slovanom. Vlada dela pour le roi de PruBse. Današnjo situacijo karakterizujejo najbolje besede Pleuerjeve, govorjene 1. 1889. Tedaj rekel je ta mož: „Sedanja politika avstrijska je v vsej Evropi predmet pomilovanja in zloradosti, in vsak razsoden človek pravi: Tako slabo, kakor se vlada sedaj v Avstriji, se ni vladalo nikdar in to bode na stalno škodo države".
Da, na stalno škodo države bode, če že ne bode konca zatiranju zvestih in državi udanih narodov. Agresivna nestrpnost Nemcev pa raBe od dne do dne. Narod češki postal je v Bvoji domovini brezpraven in zato zasluži naša takozvana pravna država tisto kritiko, katero je izrekel o propadajočem Rimu Jugurtha: O urbem venalem, mox perituram, si emptorem invenerit
Govor poslanca dr. Gregorčiča
v 79. seji državnega zbora dne 4. decembra 1891.
(Dalje.)
Primeri se, da kdo v trafiki tega ne dobi, kar zahteva, ali zato, ker zahteva mnogo komadov dotične stvari, recimo 30 pisemskih znamk ali dopisnic, ali pa zato, ker hoče plačati z bakrenimi novci.
Kje drugod bi rekli, da je to smešno ali pa neumno, v Gorici pa ni to nič nenavadnega. Državne uprave dolžnost je pa, da to ubrani, da spomni trafike na prevzete dolžnosti, da ne bodo Slovenci primorani, ako hočejo kaj poslati v bližnjo, povsem Blovansko okolico, posluževati se pri tem italijanskih tiskovin.
Brzojavna postaja v Gorici ni namenjena samo za mesto, kjer je 7000 Slovencev, nego tudi za okolico, ki je, izvzemši kraj Ločnik, izključno slovenska in kjer je mnogo trgovine s sadjem in drugimi južnimi pridelki. Vilic temu nastavljen je pri tem uradu samo jeden uradnik, kateri je zmožen slovenskega jezika. Pred kratkim nastavljeni sta bili dve telegtatistinji, katerih nobena ne zna ni besede slovenske in za te službe se ni razpisal konkurs; je li sta zmožni nemškega jezika, tega ne vem. Po tem takem seveda se ni čuditi, da se odpravljajo pokvarjene brzojavke.   (Čujte! na desni) Goriški
priiie k njemu. Knez ima tožbo, katero ima sedaj v rokah nekda gospod Kraainski. Prosim vas, izročite mu kneževo adreso. Jako mi bodete ustregli, če pregovorite sina, da pride h knezu jutri zvečer; jaz sam bodem tam".
Pečorin je napisal naslov. poslovil se in odšel. Ta trenutek odprle so se duri, in zagledal je človeka visoko postavo. Pogledala sta drug druzega, njijine oči so se srečale in vsak je stopil za korak nazaj. Sovražna čuvstva pokazala so se obema na obrazih, začudenje je zaprlo obema usta.
„Milostlji gospod, povedati vam moram, da mi ni bilo znano, da ste vi gospod Krusiuski, drugače ne bi imel sreče sniti se z vami. Po kaj sem prišel, povedala bodo že vam vaša mati."
Razšla sta se, ne da bi se bila postovila. Pečorin je odšel. Silno ga ju vznemirilo, da je usoda slučajuo nanesla, da je v Krasiuskem »poznal uradnika, katerega je skoro povozil pred nekaterimi dnevi in s katerimi je imel afero v gledališču.
V tem je pa Krasinski, katerega ni nič manj osupnil ta sestanek, sel na stol proti svoji materi, podprl glavo z roko in zamislil se. Ko mu je mati pojasnila, kaj je naročil Pečorin, se je prizadevala mu dokazati, kako ugodno bi bilo, ko bi se on po-
list javil je o svojem času, da je bilo neki v kratki brzojavki 13 pomot. (Čujte! na desni ) Urednik do-tičnega lista prosil je nekoč v brzojavni urad, naj se mu telegram, katerega pričakuje, pošlje v tiskarno. Službujoči uradnik zmajeval je nevoljno z rameni, mahal z rokami okrog sebe menda v znak, da ne umeje slovenske prošnje in ostrim glasom zaukazal slugi: „Čujte, uprašajte tega-lo, kaj da hoče.u Ako kdo cesarskega uradnika slovenski ogovori, nazivljajb ga s „ta luM. To so lepe razmere ! Uredu.k moral je svojo prošnjo izreči slugi, ki se je dosti prijazneje obuašul, kakor njegov predstojnik. Dotični gospod urednik pritožil se je zaradi tega na c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu; odgovora pa še do današnjega dne ni dobil. Take pritožbe gredo vse ad acta.
Še huje nego temu uredniku godi se pa ljudem, ki se ne morejo porazumeti z uradniki in so primorani prositi drugo ljudi posredovanja (Čnjte! na desni.) Primerila se je, da je neki trgovec s krompirjem dobil kot posredovalca svojega kouku-rentu, katerega ni poznal, in le ta mu je sestavil brzojavko, ki se je glasila ravno nasprotno od tega, kar je hotel mož javiti svojemu kupovalcu. (Čujte! na desni.) Visoka zbornica! To se pravi norčevati se iz interesov davkoplačevalcev, to je pa le mogoče, ako nastavljeni uradniki niso sposobni za svojo službo. Prosim torej Njega ekseelenco gospoda ministra, da zahteva od vseh uradnikov znanja dotičnih deželnih jezikov iti da nikogar ne imenuje definitivnim in da nikogar ne pomakne v višji čin, ako tega znanja ne dokaže. Ako bi se Njega eks-celenea držal tega načela, potem bi bilo v nekaterih letih kouec tem pritožbam (Dobro! na desni), zakaj kruh, katerega reže država, je tako dober in sladak, da se ljudje zaradi njega ne uče samo češki in mudjarski, nego celo slovenski. (Dobro! na desni.) Toda zahtevati je treba in resno zahtevati.
Tudi c. kr. poštno-hranilničui urad v Gorici se ni posebno dobro zapomnil določil državnega OinoVnega zakona o jezikovni ravnopravnosti avstrij-skih narodov pri uradih in v javnem življenji. Dne 28. m. m. prišel je slovensk trgovec v Gorici v ta urad s poštno-hniniino ulogo in prosil pouka o „clearing"-poslovanju, ker bi kot trgovec rad pristopil tej skupini. »Jaz Vas ne umejem, ako kaj želite, pridite pozneje," odgovoril je službujoči uradnik. Ne vem, kaj bi rekli gospodje z one (leve strani), da bi v lastni njih domovini ravnala cesarska oblastva na tak način ž njimi. Slovenski davkopla čevalec pa mora na svojih tleh vse to pretrpeti, ako se pa pritoži, potem je hujskač in denuncijant. (Čujte! na desni.)
Istotako se godi tudi pri vožuji pošti. Ni še mesec dnij tega, da je neki posestnik iz Ajdovščine prosil pri pošti v Gorici voznega lista v svojo domovinsko občino, torej v popolno slovensk okraj. Uradnik ni tunel njegove prošnje, in poklical slugo, da posreduje. Tudi sluga ni umel proailčevega je zika. Poklicali so torej še neko tretjo osebo in vsi ti trije so naposled venderla ugauili, in poštni uradnik >■. :sal je vožnji listek, seveda na italijauski tiskovini. Dotični posestnik ni hotel vsprejeti tega vožujega listka in zahteval slovenskega, ker se pelje v Bvojo domovino, ki je povsem slovenska.    Na to
tegnil za kneza Izrekla je začudenje svoje, da mu Pečorin ni sam pojasnil stvari ; kar nakrat je pa Krasinski skočil s Bvojega mesta — vesela misel je ozarila mu obraz — udaril je ob mizo in za-klical: Da, vse, kako pojdem k temu knezu? Potem je pa hodil s počasnimi koraki po Bobi iu nekaj sam seboj govoril. Staika, ki je vidno že bila vajena takt ga sinovega vedenja, ga jo gledala brez začudenja. Nazadnje je zopet sel, vzdihnil iu pogledal mater tako, kakor bi želel, da zopet začue razgovor. Starka ga je razumela.
— No, Stanislav — rekla je — ali kmalu dobiš nagrado? Denarjev je nam že malo ostalo.
— Ne vem, odgovoril je jecljaje.
— Ti gotovo ne znaš ustreči načelniku oddelka — nadaljevala je — on tebe vedno odriva; tudi zate mora priti čas; če ne bodeš iskal pri ljudeh, te tudi Bog ne bode poiskal.
Bridko čuvstvo bilo je brati na lepem obrazu Stauislavovem. Odgovoril je z zamolklim glasom :
— Mati, vi hi radi, da bi žrtoval za vas že značaj. Sicer bi pa po tolikih žrtvah, ki sem jih že doprinesel, to bila le kaplja v morji.
(Daljo prm.)
uničil je poštni uradnik italijanski listek, vzel slovensk blanket in ga popisal — italijauski.
Istotako se godi pri vožnji poŠti po Soški dolini, porabljajo se sicer časih tiskovine z nemškim in slovenskim besedilom, toda popisujejo se vedno
le nemški ali pa itatiianski. (Dalje prib.)
j
Politični razglecf.
Notranje «lerzele.
V Ljubljani, 16 decembra. Državnd zbor.
Včerajšnja seja državnega zbora bila je dosti krajša nego dosedanje, kajti oglasilo bo je primeroma le malo govornikov. Takoj po seji zbral se je proračunski odsek, da z vrši končno redakcijo finančnega zakona. Državni zbor razpravljal bode o fiuančnem zakonu v sredo in bržkone bode dognan do petka. Tudi gospodsko zbornico sklicala bode vlada še pred Božičem, da se posvetuje in da pritrdi od zbornice sklenjenemu proračunu za leto 1892, a Najvišje potrdilo objavilo bi se po praznikih. 1» tnladočeškega kluba.
Mladočeški državni poslanec dr. Masarvk nastopil je v mestni skupini Pisek kot kandidat namesto dežel, poslanca dr. Mokrvja. Nekateri listi poročajo, da je radikalna frakcija tnladočeškega kluba zoper to kandidaturo iu da bode proti prof. Mastuvku postavila svojega posebueg* kandidata. — Ravno tisti listi javljajo tudi, da je bil veliki govor izvrstoega tnladočeškega poslanca dr. Vaša-tyja tudi zadnji njegov govor, ker Vašaty huje na-merja odložiti svoj državoozborski mandat. Upamo, da Be ne bode uresničila ta veat, kajti Vašaty je najpogumnejši govornik v državni zbornici in bi ga vsi zatirani Slovani močno pogrešali.
Hrvatski deželni mbor.
V hrvatskem saboru stavil je poslanec baron Rukavina, pristaš strauke prava, interpelacijo do baua, v kateri je uprašal, b čim misli ban zajamčiti svobodo bodočih volitev. V svojem govoru, v katerem je utemeljil interpelacijo, izjavil so je Rukavina, da bode odstopil b jiolitičuega pozorišča. Apostrotiral je bana, kateri hode pokoren Njega Velečanstvu ne pa sluga Madjarov ter izrekel za svojo načelo, da gre s tistim, kdor gre proti Nemcem, in da je proti tistemu, kdor je za Nemce. 15 m skušal je osmešiti Rukavino, kar se mu pa ni posrečilo, osmešil je le samega sebe Tudi konkretnih pritožb llukavinih o vladnem pritisku na vohlce ni mogel ban ovreči.
V nanje države*
Jx Srbije.
Dne 20. t. m. vršile se bodo v vsi Srbiji občinske volitve, in kakor vse kaže, zmagali bodo B ogromno večino radikalci. — „Narodni Dnevnik" javljaj da se bavi vlada z uprašanjem, bi-li ne kazalo razpustiti skupščino, kajti najradikalnejši mej radikalci nameravajo v zvezi z drugimi opozicijskimi strankami ovreči sedanjo vlado, s katero nikakor dihu zadovoljni. Ti nezadovoljni elementi, katere vodi Hajko Tajšič, sklicali bodo pred sestun-kom skupščine, bržkone začetkom meseca januvarja, shod stranke v Kragujevac, kjer Be bode odločilo v bodoči taktiki te frakcije.
Huska sodim o trgovinski pogodbi.
Ruski listi govore o novih trgovinskih pogodbah mej Avstrijo, Nemčijo, Belgijo, Icalijo in Švico jako previdno, nekateri, kakor z vlado v ozki zvezi stoječi „Journal de St Poterbourg" naznanili so to brez komentara, samo „Novoje Vremja pravi, da jo tem pogodbam glavni namen, zbrati za slučaj vojske vse sile na dveh straneh in — to se tudi nam vidi.
liismarck iti trgovi tiske pogodbe.
Tista strauka nemških agrarcev, katera se protivi novim trgovinskim pogodbam, postavlja posebno rada kneza Bismarcka v prvo vrsto in nekdanji kancelar je tudi že energično so izrekel, da ne odobrava teh pogodb. Nekaj časa se je govorilo, da bode prišel Bismarck sam v državni zbor pobijat pogodbe, a zdaj si je vso stvar premislil in ostane doma. Govoreč z uekim žurnalistom izjavil so je Bismarck tudi precej rezko o znanem izreku ce sarja Viljema „Suprema lex regig voluntas* in izjavil, da je protivuik vsakeršnemu absolutizmu.
Dopisi.
11. I,jul>l jaiic 13. decembra. [Izv. dop.] Čuli smo, da so podčastniki domačega pešpolka baron Kuhn flt. 17 z dovoljenjem gospoda polkovnika viteza Gariboldija ustanovili novo podčastniško društvo, kateremu je naloga, prirejati podčastnikom v prostih urah prijetnih zabav in pospeševati njih izobraženje.
Za prvo in najpotrebnejšo stvar zmatralo je društvo ustanoviti Že davno potrebno knjižnico, katera bi služila podčastnikom kot sredstvo večji iz-omiki ter bi poBpeševala patrijotično in tovarSijsko mišljenje. Zajedno pa bi knjižnica dala vsakomur priliko, da si osvoji za bodoči stan potrebnega znanja. Dotacijo knjižnice z drugimi  poučnimi  in za-
bavnimi knjigami primorano je podčastniško društvo Bedaj še prepustiti radodarnosti dobrotnikov in po-spešiteljev dobrega namena. — Avstrijsko vojstvo je že pred leti nameravalo ustanoviti knjižnice za moštvo, toda žal, da se je ta ideja do sedaj uresničila le pri posadniških kaznilnicah. Brezdvom.no so temu uzrok denarne razmere. Da le-ta ideja ni še popolnoma zaspala, je gotovo, kajti pogosto se razdelujejo patrijotične knjige in vojaške pesmi mej vojaštvo. Slednji čas razposlalo je c. in kr. vojno ministarstvo knjigo „Oče Ridetzky" v obilnem številu  in  naše vojaštvo jo čita z velikim veseljem.
Podčastniku je neobhodno potrebno, da razširi iu popolni svoje znanje, da bode po dokončanem-dvanajstletnem službovanju sposoben za svoj prihodnji stan, in to je potrebno tembolj* ker se od doBlužcnih podčastnikov zahteva ven in ven več zmožnostij. V večjih posadkah ima podčastnik priložnost naučiti se marsikaj koristuegii, ker lahko brez posebnih stroškov obiskuje različne večerne kurze, kar v Ljubljani seveda ni mogoče. — Podčastniki poprijel) so se torej misli, ustanoviti posebno druUvo. Te je vse hvale vredna toda težavna naloga, kajti za knjižnico treba je izdati marsikateri uovčič, in podčastniku je to le v dolgem in dolgem času mogoče. Namen podčastniškega društva, sezati v prvi vrsti po najvažnejših in najpotrebnejših knjigah, je brezdvomuo dober, to«la knjižnica, ki nima posebne izbire, ni mikavna. Častitati moramo podčastnikom, da bo se poprijel! te hvalevredno ideje iu prepričani smo, da bodo tudi tukaj pokazali svojo ueumornost, kakor so jo kazali vsekdar bodi si v mirnem času ali o vojni. Čitatelje našega lista in prijatelje naših vojakov pa opozarjamo, da pomorejo temu podjetju podčastnikov kolikor le mogoče, iu sicer /.lasti s podaritvijo knjig, kajti s tem store nekaj za sinove našega rodu, za uaše Ku-novce, ki so svoji domovini vsekdar branili čast in slavo. Prijatelj novemu društvu.
Prešernova slavnost akademičnega društva „Triglav"-a v Gradci.
(Dalje.)
Prijetno iznenađenje je pa pričakovalo navzoč-uega g. dr. B. Ipavca v prihodnji točki: Švabovi transpoziciji Gustav Ipavčevega „Mruka". Ta peser. se je ua Slovenskem tako udomačila, da jo smemo po pravici šteti mej najpriljubljenejše uaše pesni. Posebno srečna je bila tedaj misel „Mrak" prirediti za tamburico, instrument, ki je, rekel bi ustvarjen za glasbene proizvode te vrste. Kdor je kdaj slišal proizvajati na tamburici Jenkovo „Struuain", pritrdi mi gotovo. In Svu bovo transpozicijo za tamburico moramo imenovati srečno. V jednem pogledu našel je mladi, nadepolui komponist vse boljše strani instrumenta iu porabil je je tudi srečno pri svojem prvem delu te vrste. Tako je imitacija harpe v drugem delu pesni ka] srečna iu berdetu se čudovito priklada oponašanje zvona. Svojo zmožnost pa je pokazal gosp. Švab v postludiju, ki je kar najsrečnejše pogojen. V rtflukciji združuje glavne motive pesni zanese nas skladatelj nekako v višje sfere vetrov: v hladnem večernem mraku in pod opetovanim harpegiraujem bugarije in votlo iz daljine douečim donom večernega zvona zamrejo v dalji, liki strune Eilove harpe, nežni glasovi milih bisernic. Tako je bila ta točka nekako Častna točka celega večera in du so jo utneli vrli naši tamburaši pod vodstvom drd. med. gosp. II Šukljeja tako precizno prednašati, to šteti jim je vsekako v veliko čast. Točka ponuvljala se jo seveda. — Na občno zahtevauje dodal je vrli naš tamburaški zbor več lepih komadov, mej drugim risulutno poputnico zagrebškega „Kola" s svojim značajnim oponašanjem vojaških bobnov, ki je vzbudila najbumejše odobravanje.
Po vsem Slovenskem svetu Blovečega Vilhar-jevega „Mornarja" pel je gosp. Stubec prav lepo, še bolj pa se je razvil krepki, lepo doneči bariton solistov v prihodnji točki, ki jo je dodal tudi iz Vilharja, v pesni „L'itaš dušo". Gosp. Stuhec pel je jako izrazito. Jedna glavnih prednostij njegovega petja pa je lehkota in neprisiljenost, s katero poje in s katere je tudi zadnjič dosegel buren aplaua.
V Havlasovi „Davoriji na Kosovu" nastopil je zopet naš gudalački zbor. Tužnih jugoslovanskih motivov polna češka skladba glasi se kaj polno 8 spremljevanjem glasovirja — katero je iz prijaznosti prevzel poznati igralec na glasovirji, Srb g. Mirko Bersa. — Nehote zavede nas pesen a tužno glasečo
se prvo vijolico in karakterističnim kontrabasom, ponavljajočim ritme domaČega kola na Kosovsko bojišče mej mauo palih junakov in slika nam v duhu tužne dni zadnje srbske slavo. I ta zbor vodil je gospod Kuhar z znano spretnostjo in eleganco
Nedvedov dični zbor „Ljubezen in spomlad" zaključil je dostojno ves jako srečno sestavljeni program.
Po tej zadnji točki prečital je tajnik akade-mičnega društva „Triglava" došle brzojavne in pismen« pozdrave. Bilo jih je kaj dosti od akade-miČnih, bralnih in sokolskih društev, od imenitni-kov slovenskih, nekdanjih iu sedunjih uenavzočnib Triglavanov. S posebnim naudušeujem bil jo vspre-jet brzojav Mariborskih Slovenk iu oni maloruskega dijaškega društva „Sojuz"-a v Črnovicah, s katerim smo že davno v duševni zvezi. (Konec pnb.)
Domače stvari.
— (Družbi s v. Cirila in Metoda) je doposlala 2. decembra t. I. gospa Kotuikova, mati umrlega Frana Kotnika mlaj., njega volilo naši družbi, ki se glasi po testamentu! odločbi na 1000 gl. ter iznaša danes vsled odbitih pristojbin in interesov 8GG gld. 27 kr. — Častiti rodbini pokojnikovi se je poslala posebna vodstvena zahvala; napomiuani čin v korist naši družbi pa naj ostane zabeležen v naši kroniki v stalni spomin mladega slovenskega rodo ljuba. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
— (Vabilo na Sokolov d r u ž b i n s k i večer) v četrtek 17. decembra 1891 v dvorani Ljubljansko čitalnice, pri katerem nastopi prvikrat Sokolski tamburaški zbor (12 članov „Sokola"), s prijaznim sodelovanjem okteta „pevskega kluba" in 15 telovadcev „Sokola Ljubljanskega". Vspored: 1. Knobloch: Sokolska, za tamburico priredil Janko Macak. 2. Farkaš: Vieuue hrvatskih pesmi, tamburaški zbor. 3. B. Ipavec: Da te ljubim, poje oktet, teuor-solo g. Pavšek. 4. Skroup: Kje dom je moj? Za tamburico priredil J. Macak. 5. Nedved : Pozdrav Bledu, poje oktet, bariton-solo Jos. Nolli. ti. Necke: Božičui glasovi, valček za tamburico priredil Jos. Nolli. 7. Nove Bkupiue, izvaja 16 telovadcev „Sokolu*, zložila brata Benčan in Vernik. 8. Proste telovadne vaje, izvajajo telovadci „Sokola", spremlja tamburaški zbor. 9. C. Mašek : Strunam, poje oktet. 10. Kolo, narodno-brvatsko iz Slavonije, tamburaški zbor. n. Lichtenegger • Farkaft: Lepa naša domovina, tamburaški zbor. 12. C. MuŠek: Lahko noč, poje oktet. 13. Dekleva-Abram j Pot-pourri slovenskih uarodnih pesmij, tamburaški zbor. 14. Jenko-Katkič: Naprej, tamburaški zbor. Ustop-n i mu za člane „Sokola" po 30 kr. Za vse druge goste po 60 kr. za osebo. V dvorani bodo pogrnjene mize. Začetek ob 8. uri zvečer. Reditelja brata JoBip Nolli, Pavel Skale. K mnogobrojneji udeležbi vabi najuljudneje odbor .Sokola".
— (Naš rojak g. Josip Karo l Trtnik) sklenil je včeraj sijajno pogodbo z rnviiaLeljstvom opore v B emi na tri leta. Prvo leto določenih ima v plačo, pri le trikratnem nastopu na mesec, 7000 mark, v drugem 13.500 in v tretjem 10 500. Tako dokončal je krasno vstrajne iu uspešne svoje uke. Predno odide na jesen bodočega leta na svoje mesto, gostoval bode spomladi še po nekaterih večjih gledaliških odrih po Nemčiji v vnjo. Naš rojak je junaški tenor iu njegov glas ga uspo soblja, da bode dobro uspeval tudi na velikem odru Bremskem.
— (Stalni mestni zdravstveni svet) zboroval je v petek dne 11. t. m. pod uučeiništvom dr. vit. Bleivvriisu. Udeležili so se ga skoraj vsi člani. Mestni lizik poročal je o sedanjem zdravstvenem stanji, ki je precej ugodno, kaiti mortaliteta znižala se je v primeri z lanskim letom za 8 1 od stotkov, morbilitota pa jo ostala iBta. Na dnevnem redu bilo je nadalje uprašanje, kaj je storiti proti razširjajočim se ošpicam in skleuilo bo je, nasve-tovati mestnemu šolskemu svetu, naj se takoj zapro oni razredi ljudskih šol, v katerih je zbolela večja množica Šolarjev. O kanalizaciji nove deželne bolnišnice in o načinu odvajanja voiie — po betoniranom kanalu v Ljubljanico ali pa v betoniranih grebenićnih jamah — poročal je načelnik. Po živahni in obširni debati sklenilo so je nasvetovati občinskemu svetu sledeče: Dovoliti je deželi, da se po uzorno betoniranem kanalu odvaja voda iz bolnišničnih poslopij, kuhinje, kopeli in perišnico v Ljubljanico a le pod pogojem, da se vsa voda poprej
temeljito desinfkira, v kanal tedaj staka le očiščena. Odpadki in voda iz mrtvašnice nabira naj se v pravilno izdelanih grebeničnih jamah. — Dalje poročal je mestni fizik o raznih nedostatkih v tukajšnjih lekarnah z ozirom na prodajo tajnih zdravil, tekočin in krogljic, ki se ne izdelujejo po zdravniških predpisih in katerih cene so silno pretirane. Sklenilo se je, še nadalje poizvedavati o takih lekarniških proizvodih potem pa skupno razglasiti njih pravo vrednost in tako opozoriti občinstvo na ta tajna in neopravičeno draga zdravila. — Različni predlogi o potrebni večji snažnosti v mestu predložili so bodo magistratu, da jih čim prej izvrši.
— (Glas iz občinstva.) Na novi cesti, vodeči od igrišča na Tržaško cesto k novim hišam kranjske stavbene družbe, še zdaj ni ne jedne svetilke, vzlic temu, da stanuje v omenjenih hišah do 200 oseb in več kakor trideset otrok. Vsi ti prebivalci morajo po tej ulici hoditi in ker je kfln&l že zdavno gotov, bi bil pač že čas, da se narede potrebne Hvetilke. — Tudi drug nedo-Btatek, kateri je uprav ueodpustijiv, bodi pri tej priliki omenjen. V Ljubljani je okoli 80 novih hiS, katere nimajo številk. Da je to proti jasnemu besedilu zakona, pač ni treba še posebe naglašati. Nekatere teh hiš stoje že več let. Opozarjajoč pristojne faktorje na ta oedostatek, prosimo uljudno, da se na novih tablicah za te hiše naredi samo slovenski napis, iu upamo, da se bode ta prošnja uvažila.
— (liri pa) pokazala se je tudi v Ljubljani, kar ni čuda pri pustem, meglenem in vlažnem vremenu, katero imamo že precej dolgo časa. Danes na primer imamo ves dan zopet prav gosto meglo, ki se razprostira po mestu.
— (Cirkus Si dol i.) Predstave, katere prireja ta družba v jahalnici na Tržaški cesti, so vedno slabo obiskane, akopram so res jako dobre in vso pohvale vredne. Gimnastiki bo uprav izborni, kouji bo dobro dresirani, slon te družbe pa je itak že star znanec naše mladine.
— (Redek slučaj.) Prihodnje leto je prestopno le to in ima torej mesec februvarij 29 dnij iu pust je letos ravno 29 dan. Tako je biio zaduji-krat leta 1808 in bode še le zopet 1960.
— (Dolenjsko pevsko društvo v Novem mestu) imelo bode dne 19. t. m. v „Narodnem domu" zvečer ob 8. uri svoj občni zbor s sledečim vr, oredom : 1 Poročilo sedanjega obora. 2. Volitev predsednika ii. Volitev odbora. 4 Volitev revizorja blagajne. 5. Slučajnosti.
— (Najvišje darilo ) Nj.  Veleč, cesar daroval  je  za prebivalce v Trbiži   na Koroškem, katerim je bila  povodeuj po leti največ škodo sto rila, 1000 gld. iz svojo zasebne blagajnice.
— (.Popotnik*,) glasilo „Zaveže slovenskih učiteljskih društev", ima v štev. 23. nastopno Vsebino: 1 O nalogi šolskega vrta. — 2. Vzgojni pomen otroške igre. — 3 Prirodopisni pouk v jedno-razrednicah. — 4. Doneski  k zgodovini  naših Šol.
— 5. Društveni vestnik. — G. Dopisi in druge vesti.
— 7. Listek upravmštva. — 8. Natečaji.
— (Na smrt obsojen) je bil pri porotni sodbi v Cel ji Martin Lah, posestnik v Jurovcah v Majšperški župniji. Nesrečni mož ubil ju iz jeze dne 2f> oktobra svojega tasta, št. Šalamuna, ker ga je h;-ta tožil za 824 gld. Sploh pa so bile žalostno razmero v njegovi domači hiši. Na zna se, če dobi najvišje pomiloščenje.
— ('„Tržaški Sokol") napravi to zimo še nastopne zabave: 31. decembra t. 1. „Silvestrov večer". 23. januvarja 1892. 1. .Plesni venček", 1. in 20. februvarja   „Zabave",   1. marca „Maskarado."
— (Bralni oddelek „Tržaškega podpornega in bralnega društva") napreduje prav lepo. Za majhen mesečni prinos (20 kr., odnosno 30 kr.) se lahko čita vsak dan do 10. ure zvečer v društvenih prostorih raznovrstne časopise in knjige, katere se izposojajo tudi na dom. UpiSe se luhko vsak zuačajeu Slovenec, Če tudi ni član podpornega oddelka. Članovi se vsprejemajo vsak dan od 7. ure zvečer naprej.
— (Veselica vrlega pevskega društva „Adrija") v Barkovljah pretekli praznik privabila je prav obilo občinstva in je bilo došlo mnogo domoljubov iz Trsta in iz okolice. Pevski program izvrševali so društveniki prav povoljno. Novi tamburaški zbor, katerega člani so večinoma delavci domačini, obnesel se je prav dobro in je občinstvo odlikovalo pevce in tamburaše z obiluim
in burnim aplavzom. Mlada deklica, bivša gojenka otroškego vrta v Rojanu, deklamovala je prav dobro. V igri „Jaz nesem Italijanka" so posebno pohvaliti gospici Kobalovo in Kramarjevo in gospode Janša, Sulčič, Ivočič in SkaloviČ. Čula se je želja, da bi se igra kmalu ponovila.
— (Legar) je razsajal zadnje dni v Goriški okolici posebno v Št. Maverskem vikarijatu in umrlo je več mladih deklet. Tudi iz druzih krajev na Goriškem naznanjajo se posamični slučaji.
— (K o m e r s v p r o s 1 a v o i s t e r s k e zmage,) ki so ga priredili združeni slovenski in hrvatski visokošolci na Dunaji, izvršil se je prav sijajno. Navzočih je bilo nad 300 oseb, mej njimi mnogo drž. poslancev slovenskih, hrvatskih, mladočeških in maloruskih. Govorili so dr. Engel, dr. Lang, dr. Fer-jaučič, Hribar Ivan, dr. Liginja, SpinčiČ, dr. Frank itd., katerih govori so bili nauduŠeno vsprejeti. Pevci in tamburaši izvrševali so prav pohvalno muzikalni del zabave Mej dijaki bilo je navzočih tudi nekoliko Bošnjakov muhamedanov, ki se zavedajo slovauske svoje narodnosti. Po koučanem koncertu spremili so dijaki nekatere poslance domov.
— (Sličice iz Kranjsko.) C ška pisateljica Gabrijela Preissova je izdala v knjigi „Ideali" Sest črtic iz slovenskih logov pod naslovom „Sil-huette s Kranjske". Jedno od teh prinaša tudi zadnji „Vionac" v hrvaškem prevodu.
— (Jugoslovanska akademija v Zagrebu.) Bivši profesor na univerzi conte Kosta Vojnović, ki je bil nedavno umirovljen, voljen jo tajnikom jugoslovanske akademije.
— (Posestvo Pakrac na Hrvatskem) iz Kendlerjeve konkurzne mase kupila je neka belgijska družba za 880.000 gld.
— (S t a r o b 1 o v e n š č i n o) iu glagolsko pismo začel je učiti profesor Denunzio na papefikeni zavodu sv. Apolinara v Rimu. Sv. oče papež uHtanovil je tudi v vatikanski knjižnici mesto jiisarja za slovansko jezike.
Telegrami ,.Slovenskemu Narodu":
13eligraČL 14. decembra. Kralj Aleksander posetll bode prihodnjo spomlad sultana. Po naročilu regentsva naznanil je poslanec Gruič to visoki porti.
Sofija 14. decembra. Knez Ferdinand namerava baje preustrojiti bolgarsko vojsko po nemškem vzgledu. Bolgarski častniki bi šli v to svrho v kako nemško vojaško akademijo. Konjištvo bi se znižalo, pehota in topničarji pa pomnožili.
Draždane 14. decembra. Princ Georg padel danes, ko je jezdil na sprehod, s konja ter si zlomil levo ključnico.
Berolin 14. decembra. „Wolfov bureau" poroča iz Solijo: Ker je bolgarska vlada odbila pismeno zahtevo francoskega zastopnika, da se iztiraiiemu žurnalistu ('hudourne-u dovoli vrniti se v Bolgarijo, naznanil je francoski zastopnik, da so diplom a ti čne zveze z Bolgarijo pretrgane.
Dunaj 15, decembra. Buletin o zdravju nadvojvode Sigisinunda : V jutro bolnikovo stanje še vedno skrajno vznemirjajoče in nevarno.
Dunaj 15. decembra. Nadvojvoda Sigis-niund umrl danes opoludne.
Rio Janeiro 15, decembra. Reuterjevo poročilo: Včeraj začel se v San Paolu upor, ki ima svrho odstraniti guvernerja.
Bazne vest i.
* (O navadah krouanih glav mej govorjenjem) poroča Pariški „Figaro" nastopno podrobnosti: cesur Viljem vleče prav energično svoje brke, kralj Umberto jih nežno gladi, ruski car seza z roko preko sredino glave, princ Wu-leški namižkuje z levim očesom, princ Edvard, nie-gov brat, polaga prst na obradek, khedivo egijitaki premiku je levo nogo sem ter tja
* (Ljudska predavanja.) Ogerskl trgovski minister Baros sklical je za dan 3. januvarja bodočega leta veliko konferenco, ki so bode posvetovala o sredstvih, kako bi se dala prirejati popo-ludanuka nedeljska predavanja za tovarniško iu komercijalno službujočo osobje
* (Več bavarskih t o v ar n) za izdelovanje stekla za zrcala ustavilo bode z novim letom delo za dva meseca, ker nedostaje naročil
* (Hripa mej konji.) V Welsu začela se je hripa mej konji posebno tudi v dragouski vojašnici.   Mnogo  konj  pobrala je že ta bolezen v meatu in tudi v okolici.
Listnica uredništva:
Voćni pg. d o p i h n i k o m, ki ho nam dopoalali razne dopise, izrekamo srčno hvalo, ob jednom pa jih prosimo, naj blagovolijo potrpeti. Obilica gradiva ne dopnšča nam, da bi vsem mogli uatreci tako hitro, kakor belimo. Prija-viii bndeino dopise, kakor hitro nam bodo mogoče.
s Anatherioova nstna voda io zobni prašek s
obrani  usta, krepča  čeljustno DUMO   ter  odpravlja alabo sapo iz ost.
Jodna steklenica ustno vode volja 40 kr.; jodna škatlja zobnega  pruska 90 kr.;   12 steklenic 4 gld.-,   12 škatelj samo U gld. (81 —152}
Lekarna Piccoli, „pr| angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta.
Naročila ae izvršujejo z obratno posto proti povzetju zneaku. \ SMS—• * I Mi******^*i***iliMHl
„LJUBLJANSKI ZVON"
itojl
za vso leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Loterij ne srečke 12. decembra.
V Trstu:      12,     22,       4,     81, 25.
V Linci:       83,     54,     55,     11, 12.
TllJCl:
14. decembra.
Pri IfalICI s Friedman, Traun s Dunaja. — Weiss iz Bslfl peci. — Hofman iz Prage. — Kochler U Solno-grada.
Pri Slnmi : Čuden iz Trbovelj. — Cambiagio, Fa-nini iz Trsta. — Spitz iz Pečuha. — Hnland, Arnstoin z Dunaja. — Arko iz Zagroba. — Laptjne iz Idrije. — Utiti iz Prago. — Lambert it Inomosta. — Bettlheim, Eislcr iz Vel. Kaniže.
Pri Juftuein  kolodvora : Kohlmeier iz Opatije. Pri  liavarakrin dvoru : Geržina iz Št. Petra.
Meteorologično poročilo.
S o	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
v	7. zjutraj	72fV8 mm.	60" C	si. vzh.	obl.	
"O	2. popol.	796*4 mm.	8 ti0 C	si. zah.	jasno	0 00 mm.
	9, zvečer	72» 6 mm.	3 0° C	si. vzh.	jasno	
Srednja temperatura 5*9*, za 6*9' nad normalom.
TD-CLi^^slsa, "borza
dnu 15 decembra t. 1.
včeraj — danes
Papirna renta .....   gld.    99*46    — gld. 02-95
Srebrna renta.....„      0210     —   „ 91*95
Zlata renta......„     108-75     —   „ 109*16
f)° 0 marčna renta ... „ 10926 — „ 109*80 Akcije narodne banke . . „ 100H'— — n 1008'— Krc.bt.ne akcije   ....     „    283'fiO     —   „ 283-75
London.......,    117 «J0    —   „ 117-85
Srebro.......
Napol........i
C. kr. cekini.....
Nemške marke .... 4u/„ državne srečke iz 1 1854 Državno srečke iz 1. 18t>4 Ogcrska zlata renta 4"//, . Ogsnka papirna renta 5°/0 . Dunava rop. srečke 5" 0 . Zernlj. obč. avstr. 41/!0/0 zlati zast. listi
Kreditne srečko......100 gld.
Rudolfove srečke 10 „ Akcije anglo-avstr. banke. . . 120 , Tramway-drust. velj. 170 gld. a. v.....
0-36
6-60 67*97*/-250 gld. 100 .
100 gld.
134 179 105 101 121 115 185 19 169 219
9*86»/i 5-61
57-97'/, gld. 60 kv.
n n
■ 25 .
i 86 „
n 50 ,
* 25 ,
- 96 „
. 60 „
. 75 .
		Janez Jax, Ljubljana.
		Tovarniška zaloga (987-9) šivalnih strojev. < enlki, kdor jih žoli, pošiljajo ao '              lr.uikovano iu brezplačno,
puškar
v Borovljah (Ferlaeh) na Horoikem
izdeluje in prodaja vsakovrstne uove pnške in revol* verje ter vse lovnke priprave, piilron« ter drago
streljivo po najnižjih cenah. — Puške so vse pre-skuAene na ces. kr. izkušavališči  ter  zazuameuovaue z znamko tega zavoda. (175—80)
Za izbornost blaga jamči izdelovatelj. Stare puške popravljajo se ceno. Ceniki pošiljajo se brezplačno.
Veliki krah!
Valed amerikanskih carinskih razmer kupil sem vso zalogo neke velike, alavnoznane
tovarne ogrinja«?
za izredao nizko ceno in  prodajam   po neverojetno nizki ceni
gld. 1.40
debelo, gorko in nupoškodljivo ogrinjačo, katero koli barve, s krasnim obrobkom in s prami, poldrug meter dolgo in poldrag meter Široko.
Podviza naj ao torej vsak, da naroči, dokler je se kaj v zalogi, kajti vsakih 100 let se ponudi taka prilika le jedenkrat. — Dobiva ae proti gotovemu plačilu ali po povzetji pri znani pošteni tir mi
Jožef Chyba, razpošiljalitlca j
na XD-u.ia.SLJI,        (io68—8)
Spretne agente
vaprejmo pod ugodnimi pogoji in s stalno plaćo dobro anana In v Avstriji razširjena zavarovalnica za življenje. — Ponndbo, v katerih je navesti reference, pošiljajo na) se upravništvu tega lista. (1008—12)
Javna dražba.
Pri ekonomatu tukajšnjega c. kr. finančnega ravnateljstva prodajalo se bode
dne 23. decembra 1831.1.
ob 10. uri dopoludne
okoln 1000 kilogramov
skart - papirja
proti takojšnjemu plačilu. (io80) Ljubljana, dne 15. decembra 1891.
Mej narodna
PANOEAMA
v Ljubljani na Kongresnem trgu v „Tonhalle". Odprta vsak dan od 2. ure popoludne do 9. ure zvečer. — Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure dopoludne in od 2. ure popoludne do
9. ure zvečer. Ustopiilna za osebo 2© kr.  il ustopnio se dobi za 1»o kr.   Otroci IO kr. Od nedelje dne 13. t. ni. do n A tete srede dne H6. t. ni.:
X. serija: (986-25)
Švica in Montblank.
KAROL TILL
ŠpitalskB ulice 10. Ljub\jana. Špltalske ulice 10.
IM.nii papir in zavitki v kasetah in zavojih. Ce-r rt mita ali ostnorka z naglavnimi okraski ali napiai. Viaitnlce, litograforane ali tiskane (najbolj moderna oblika'. Vsakovrstne potrebščine za pi-Haruiee ali pisalna mize: podloge za pisanje, tintniki. podstavki za držala, obtezniki, ravniki, sušilni zvitki, pečatila iz proževine, sušilni kartoni itd. itd. Trgovske Kultu*-, kopirne Knjig*-, be-Ieinlce, glavne knjige, ozke atrazze, folijo knjige, kvart-knjige, kazala, upisno ali povzotne knjige, knjige beloznice, bt-ležnice za perilo. Ljudski koledarji, pisni in stenski koledarji, koledarji za beležke, koledarji z listki in za listnice, žepni in denarnični koledarji, patentu vani stebrični koledarji, dijaški koledarji in skladni koledarji v veliki izberi. (466-97)
Oklic!! Na vse čitatelje!
Pooblaščen sem, da spravim blago hitro v denar, prodati 1000 komadov jako elegantnih, dobro idočih in na sekundo rogulovanib
ffuliiitsNik remoDtoirur
zgol proti povrnitvi carine, troškov in poštnine, torej za vsako ceno. Proti povzetji «1*1- it.HO dobi vsakdo to prekrasno remontoir-uro s kristalnim ploftčatlin steklom in mehanično pripravo is kasala, kutero je navijati bres kljuca.
Kdor hoče kupiti dobro, cenono in jako suliduo remontoir-uro in to za neverojetno nizko ceno
naj se podviza, dajo naroči čim prej mogoče, dokler je Se kaj v zalogi, kajti taka prilika se ponudi redkokdaj. — Dobiva so po povzetji od firmo
Jožef Chyba, razpošiljalnica
na hmiitji. (1068-3)
V „Narodni Tiskarni"
ae dobivajo:
Dijaški koledar
za leto 1M1M/92.
Cena 80 kr., po pošti 85 kr.
Skladni koledar
(Blook) za leto 1H92.
Cena f>0 kr., po pošti 60 kr.
Stenski koledar
za leto 1M92.
Cena 96 kr., po pošti 28 kr.
^Sjfe 1 o o o o o o 60000000006000600
Za Božić m Novo leto
priporoča
vizitnice m vo silne karte
„Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
O o 000000 o o O o 00 o 06 09-00 o o
v;
A. A A A A A A A A
V četrtek dne 17. decembra
\ izideta
I. in II. zvezek
Levstikovih zbranih spisov.
Uredil
IF-rsiriči&el*: Leveč.
Levstikovi zbrani spisi obsozali bodo pet zvezkov, in sicer :
I. zvezek: Pesni. — Ode in elegije. — Sonetje. — Romance, balade in legende. — Tolmač.
II. zvezek obseza: Otročje i^re v pčsencah. — Različne poezije. — Zabavljice in puštce. — Ježa na Parnas. — Ljudski (ilas. — Kraljedvorski rokopis. — Tolmač.
III. zvezek bode obsezal: Povesti in potopise.
IV. zvezek: Kritike in znanstvene razprave.
V. zvezek: Doneske k slovenskemu jezikos! jo.
Cena vsem mehko vezanim zvezkom je v naročeva-nji 10 gld. 50 kr., v platno vezani stanejo 13 gld. 50 kr., v pol francoski vezbi 14 gld. 50 kr., v pol usnjeni prekrasni vezbi 15 gld. 50 kr.
Naroča so pri založništvu:
Ign. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg
y Ljubljani.
»i..i. »w _.,.
T  T  T  T T T T ^
lzdajutelj iu odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tiak .Narodne Tiskarno■