POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SLOlfEdSHO Is nRRonno CLEDflllŠČt'W U UUBUPI Gledališki list opera 1950 —1*^51 S MOZART: DON J IJ A N (BESEDILO OPERE) OPERNA BESEDILA ST. 3 DON JUAN ali Kaznovani razuzdanec Vesela drama v dveh dejanjih Uglasbil Wolfgang Amadeus MOZART Napisal Lorenzo da Ponte, prevedel Smiljan Samec OSEBE: Don Juan ........................... bariton Leporello ........................ bas Komtur ........................... bas Dona Ana ......................... sopran Dona Elvira ...................... sopran Don Ottavio ...................... tenor Zerlina .......................... sopran Masetto .......................... bariton Ljudstvo in godci Godi se v Sevilji v sredini 17. stoletja Cena Gledališkega lista din 30 Lastnik in izdajatelj: Uprava Slovenskega Narodnega gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Juš Kozak. Urednik: Smiljan Samec. Tiskarna Slov. Poročevalca. — Vsi v Ljubljani GLEDALIŠKI LIST SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI 1950 51 OPERA Štev. 5 DON JUAN GLASBENA PREDIGRA Prvo dejanje Prva slika L e p o r e 11 o : Skači, tekaj noč in dan, za gospoda se pehaj, lačen, truden in potan drugim delaj in garaj! Ne, tako ne bo držalo, nočem biti več lakaj, ne, ne, ne, ne, nikdar več lakaj! v To bi vsakomur dišalo: grof se z ljubico tolaži, jaz pa naj stojim na straži, stojim na straži, stojim na straži! Ne, tako ne bo držalo, Nočem biti več lakaj! Toda čuj, nekdo prihaja, pa stopimo malo v kraj! (se skrije; medtem prideta iz hise Don Juan in Dona Ana, ki xa drži trdo 7.a roko. Don Juan si s plaščem zakriva obraz) Dona Ana: O, ne misli, zver peklenska, ' da uideš mi od tod! Don Juan: Ne izveš, o blazna ženska, kdo sem jaz, od kod mi rod! Le po r el 1 o : Kakšno vpitje! In kakšna zmeda! Spet je v škripcih ^noj gospod. Dona Ana: Kje ste, hlapci, sluge,"|kje ste? f Don Juan: Boj se jeze pnif zloŽpste! A M* — 105 — Dona Ana: Podla duša! Don Juan: Blazna ženska! Dona Ana: Kakor furija peklenska bom sledila ti povsod! Don Juan: Kakor furija peklenska mi prestriči hoče pot! Leporello: O poštajna salamenska, kaj je spet zamešal zlod!? (iz hiše prihiti z golim mečem komtur; Dona Ana spusti Don Juana in zbeži v hišo) Komtur: Stoj, malopridnež, v bran se postavi! Don Juan: Ne, ker ne strežem po tvoji glavi! Komtur: Tako poceni bi rad ušel? Don Juan: Moriti nočem, ne! Leporello: Zakaj še nisem od tod odščl? Don Juan: Pazi se! Komtur: . Brani se! Don Juan: Pazi se! Pazi se! Le sunek in boš mrtčv! (prekrižata meče in se spoprimeta; komtur se zgrudi smrtno zadet) Komtur: Ah, zadet sem! Pomagajte! Malopridneža končajte! Leporello: O zločinstvo! O pregreha! Od razburjenja drgečem in z zobmi na glas šklepečem! S čim naj kožo bi otel? Don Juan: Ah, omahnil je nesrečnež . . . Glej, iz rane zevajoče vre mu mlaz krvi pekoče in vsak čas bo dotrpel! Komtur: Iz te rane . .. zevajoče . bo vsak čas . .. moj duh odšel... (izdihne) 2. prizor Don Juan: Leporello, kod hodiš? Leporello: Le-tod, na mojo žalost! In vi? , / — 106 — Don Juan: Le-tod! Leporello: Kdo je mrtev, vi ali starec? Don Juan: Kkkšno noro vprašanje! I, starec! Leporello : Bravo! Dvoje ljubkih podvigov: zapeljete hčer in umorite očeta! Don Juan: Zakaj pa išče nesrečo? Leporello : Kaj pa hčerka, je tudi iskala? Don Juan: Molči, ne nadleguj! In pojdi, ako nočeš svoje porcije še ti! (mu zapreti z batino) Leporello: Hvala lepa, gospod, mi ne diši! (se odstranita) 3. prizor Dona Ana: Ah! K očetu hitiva in nesiva pomoč! Don Ottavio: Kri zanj prelijem in umrem, če je treba: toda kje je predrjnež? Dona Ana: Nekje v bližini. (zagleda na tleh mrtvega očeta) m O strahotni prizor, ki nudi se očesu nesrečne hčerke! Moj oče .. . ljubi oče ... oče predragi! Don Ottavio: Vaš oče!? Dona Ana: Tisti zločinec ga je ubil! Ta kri. . . tale rana ... to lice, bledo in trdo v svojem zadnjem krču . Srce ne bije več! Roka ledena! Ah, moj oče, ljubi oče, oče predragi! Jaz padam! ... Umiram . . . (omahne) Don Ottavio: (služabnikom): Brž na pomoč skočite, ljudje dobrotni! Poiščite, prinesite ji dišav in krepčila! O pohitite! (dva služabnika se odstranita) O Ana! Čuj me! Nevesta! Bolest brezmejna šibko srce je strla! Dona Ana: Ah! — 107 — Don Ottavio: Dona Ana: Don Ottavio: Dona Ana: Don Ottavio: Dona Ana: Don Ottavio: Dona Ana: Don Ottavio: Dona Ana: Don Ottavio: D o n a Ana: Don Ottavio: Oba: Don Juan: (služabnikom): Že se giblje! Dajte ji brž še malo! Joj, moj oče! Prijatelji, nesite izpred nje obličja tole žrtev zločina! Dušica draga, pomiri se... Le hrabro! Beži, morilec, beži, prej pa ubij še mene! Sanje so vse zgubljene, umrl je oče moj! Čuj me, srce, o čuj me! V lice za hip poglej mi in to samo povej mil: mar nisem ženin tvoj? Si ti. .. si ti... moj mili? Se mar ti hčerka ne smili...? A kje je oče moj? Tvoj oče? Pusti, draga! Kaj ti obup pomaga? Naj ženin in oče bom tvoj. Ah, toda prej prisezi, da se osvetiš zanj! Prisežem, prisežem, pri najini ljbbezni, pri sreči mojih sanj! Prisega tvoja glasna se zgodi, kot je strašna, beseda njena jasna padi še danes nanj! . . . Prisega moja glasna ... itd. Lopov mora pasti, prisezi! Prisežem! Pri svoji časti! Na srečo svojih sanj! Prisega moja (tvoja) glasna .. .itd. padi še danes nanj! (odideta) Druga slika 4. prizor Naprej, brž jo iztresi! Kaj spet hočeš? — 108 — L c p o r e 11 o : Zadevica je namreč silno važna. Don Juan: Odlično! Leporello: Med najvažnejšimi! Don Juan: Vedno bolje, izkašljaj se! Leporello : Prisezite, da se ne razburite! Don Juan: Prisežem, da boš visel, ako komturja vzel mi boš le v misel! Leporello: Sva li sama? Don Juan: Kot vidiš. Leporello: Nihče ne sliši? Don Juan: Ne! Leporello: Tedaj lahko razpravljava možato? Don Juan: Da. Leporello: Prosim, če je tako, ljubi gospod predstojnik, I vi živite, milo rečeno, kakor razbojnik! Don Juan: O. predrznež! Da si upaš . . .? Leporello: In prej prisega? Don Juan: Kaj 'briga me prisega! Molči, sicer . . .! Leporello : Saj že molčim, še črke več ne pisnem. Don Juan: Tako bo najbolj zdravo. A zdaj poslušaj: veš li, čemu sva tu? Leporello: Kako bi vedel! A ker že zor se dela, najbrž pojde za naskok nove dame? Kar priznajte, da vnesem jo v sezname! Don Juan: Zares, ti si pa tič! Vedi, prijatelj, da sem zaljubljen v neko lepo donjo, ki prišel sem zdaj ponjo. Uzrl sem jo, ogovoril, in za sestanek sem se z njo dogovoril! Tiho! Od ondi se bliža vonj po deklici! Leporello: Za šmenta, ta nos pa ni brez talenta! Don Juan: Od daleč zdi se lepa. Leporello: ... In oko od zlodja! Don Juan: Pa stopiva v zavetje ^ ter poglejva, kaj bo. Leporello: Že spet razvnet je! - 109 — Dona Elvira: Don Juan: Dona Elvira: Don Juan: Dona Elvira: Don Juan: Leporello: Don Juan: Dona- Elvira: Don Juan: Leporello : Dona Elvira: Leporello : Don Juan: Dona Elvira: 5. prizor O, ko bi kdo zalotil, kje tisti lopov je, ki me je, žal, premotil, nato izdal za vse, podlo izdal za vse! Ah, če ga kdaj ujamem, najsi na sred pekla, mu dušo zlobno vzamem, iztrgam kos srca! Si slišal? To dekletce je ljubček bil zapustil. . . . Mu dušo zlobno vzamem, iztrgam kos srca! O sirota! O sirota! . .. iztrgam kos srca! Tolažil rad bi revico ubogo. Tako jih potolažil je že mnogo' Lepa Dona! Lepa Dona! (se obrne): Kdo tam? Moj bog, kaj vidim .. .! Prekrasno! Dona Elvira! Don Juan! O ti črni goljuf, podli razvratnik! Ej, kakšni komplimenti! Govori, kot da sta v žlahti z alimenti! Ah, draga dona Elvira, zakaj se le razburjate? Dovolite, da vse vam razložim! Kaj bi razlagal še po teh zločinih? Na pol tatinsko vdrl si v mojo hišo, potem z zvijačo in še s prisego ter z živo, sladko besedo si omamil mi dušo, si raznetil mi čustva in obljubil mi zakon. Nato si krenil in zbežal ter nesrečno prepustil grenkim solzam, morda ker sem preveč srca ti dala! — 110 — Toda nebo je hotelo, da te iztaknem in se za grehe ti maščujem! Don Juan: Bodite vendar pametni! (Ta ženska me spravlja v obup!) Če ne verjamete mojim ustom, verujte temu poštenjaku! Leporello : (Vsi hudiči!) Don Juan: No, daj, govori! Leporello: (potiho): In kaj naj ji rečem? Don Juan: Da, da, vse ji razloži! (se izmuzne) Dona Elvira: No, prav, a hitro! Leporello: No, torej... pa recimo . . . okoli ogla in kot naravnost splošno sploh velja, da ... kocka ni okrogla . . . Dona Elvira: Nesramnež! Iz mojih srčnih muk bril bi rad norce? (se obrne k Don Juanu, ki ga pa več ni) .A vi. ..? Moj bog, že spet je ušel, jojme nesrečne! Kam je izginil? L e p o r e 1 1 (^ : Kar pustite, naj gre, saj ne zasluži, da nad njim se jezite! Dona Elvira: Ta črni grešnik me je podlo izdal! Leporello: Potolažite se, saj vendar niste, ne boste in niste bili niti prva ne zadnja! Poglejte, knjižica ta ni majhna, a vendar polna je imen njegovih ljubic. Vsako mesto, vsaka vas in vsaka krtina ve že slabost tegale petelina! Lepa Dona, protokol ta poglejte: vsaka ljuba gospoda Don Juana v njem je točno zaznamenovana; če vam drago, prečitajva ga! V laški zemlji šest sto in pa dvajset, tam na Nemškem dve sto triindvajset, sto na Francoskem, na Turškem sto štiri, a na Španjolskem, - 111 - na Španjolskem že tisoč in tri! Tu so žene in device, selske, mestne krasotice, baronese in kontese, markizane in princese, tu so ženske vsake baže, raznih lic in raznih let, diven cvet, ničvredna smet! Plavolaska vzdihov hoče: nji šepeče tiho, sladko. Črne deve, te so vroče, tam opravi vse na kratko! Grudi bujne in kipeče, srne vitke k sebi vleče, velikanko premogočno, mucko malo, urno in skočno! Tudi starke pridobiva, le da lista bolj je živa, a najrajši je v objetju deve mlade v prvem cvetju! Za petice nič ne bara, belo, črno, vsako mara, lepa, grda njemu ne uide, če pa s pravo skupaj pride, vi že veste, kaj on zna! (odide) T ret ja slika 7. prizor (Masetto in Zerlina med godci in pojočimi ter plešočimi kmeti in kmeticami) Zerlina: Za ljubezen rojena dekleta, ne pustite, da mine vam kras! Ne pustite, da minejo leta, i da cvetove uniči vam mraz, ah, le ljubite, dokler je še čas! Masetto: E j, vi bratci, čemu vse zabave, ki jih iščete tu in drugod? Kdor ne najde družice si prave, ta vam zgrešil življenja je pot! Ah, le ljubite, dokler je še čas! — 112 — Z e r 1 i n a : M a s e 11 o Don J u a L e p o r e 11 Don J u a Z e r 1 i n a : Don J u a M a s e 11 o Don J u a L e p o r e 11 Z e r 1 i n a : Don J u a Z e r 1 i n a : Don J u a M a s e 11 o Don J u a L e p o r e 1 Don Ju; Primi, primi nevesto za roko, kmalu videli bomo poroko, oj, ljubimo, dokler je še čas! Daj, nevestica, mehko mi roko, kmalu videli bomo poroko, ej, ljubimo, dokler je še čas! 8. prizor n : Ta nadležna baburaL________ A glej no, glej no, veseli mladi svet, prelepe punčke! o : Med tolikšnim kupom deklet bo, upam, tudi zame skromen cvet! n : Dober dan, ljubi moji! Le nadaljujte s svojo zabavo, kar igrajte naprej in kot za stavo! Menda imate svatbo? Da, gospod, in nevesta sem jaz! n: Moje čestitke! In ženin? Jaz, na uslugo! n : Izvrstno! »Na uslugo!« Iz teh besed je spoznati dobro vzgojo! I o : Dober zakonski mož! O, moj Masetto je silno dobrosrčen! n : Jaz pa nič man je! Bodimo si prijatelji! Kako se zoveš? Zerlina. n : In ti? : Masetto. n : Predragi moj Masetto, draga moja Zerlina, pod zaščito bosta odslej gospoda! Leporello? Kaj spet počenjaš, prismoda? lo: (med dekleti) Tudi jaz vršim dobro delo in zaščito delim na debelo! . n : Hitro, zberi ljudi in jih pospremi na pir v palačo mojo! Naroči jim porcijo čokolade, mesa, vina in kruha, skrbi, da bo veselo in vsega v izobilju za moje goste in gostinje! Zlasti vneto - 113 — L e p < Mas Don Mas L ep i Don Z e r 1 Mas Z e r 1 Mas Don Mas glej, da bo zadovoljen moj Masetto! Si razumel? arello: Razumel! (kmetom) Naprej! e 11 o : Gospod . . . Juan: Kaj bi rad? etto: Naj Zerlino ,mar tu samo pustim? a r e 11 o : Saj ostane vendar z njo ekscelenca, ki bo že znala zastopati tvoje mesto! Juan : Tvoji Zerlini bo stregel kavalir! Le pojdi, čez hip bo že tam za teboj! i n a : ’ No, le ne boj se, saj sem varna v rokah kavalirja! etto: Prav zatorej. ..! i n a : Prav zatorej ni treba ti strahu! etto: Kaj nisem ženin? Juan: Hola! Pustimo pričkanje! Če brž mi ne izgineš, preden pipec bom izvlekel, Masetto, dobro glej, se boš opekel! etto: Saj razumem, da, gospod! Klanjam se in grem od tod! Če želite vi tako, nimam jaz nič zoper to. Kavalir ste velik, vem, kdo bi dvomil še o tem! Govor vaš in vaš obraz mi v zadosten sta dokaz. (Zerlini): Ti lisica, ti pretkanka, res, še tega se mi manjka! (Leporellu): Grem že, grem že! (Zerlini): Kar ostani, saj ti ženin nič ne brani! Le se primi kavalirja, kavalirka boš še ti, ej, kajne, to ti diši! Ti lisica, prevejanka! Le še tega se mi manjka! Kar se primi kavalirja, kavalirka boš še ti, e j, kajne, to ti diši! (odide s kmeti in Leporellom) - 114 — "v 9. prizor Don Juan: Ah, končno sva se znebila, o presladko dekle, tegale tesla! No, kaj praviš na to? Mar nisem spreten? 2 e r 1 i n a : Gospod, to je moj ženin. Don Juan: Kdo? Tale? Kaj misliš, milo dete, tak kavalir kot jaz, tak dičen vitez naj mar trpi, da tvoje lice milo, tvoj srčkani obrazek poljubljalo naj kmečko bi trobilo? Z e r 1 i n a : Ah, gospod, saj sem dala besedo, da ga vzamem! Don Juan: Te besede te jaz odvežem, saj rojena nisi za kako kravjo deklo! Ti drobni prstki, mehki laski in te očke plameneče, tele ustnice rdeče, zalite ročke, dražestne in bele, čakajo prav na me, da bi me objele! Z e r 1 i n a : A ne bi rada ... N Don Juan: Kaj ne bi rada? Z e r 1 i n a : ... nazadnje obsedela na suhem, i ker vem, da redkokdaj pri ženskah vi moški in veljaki ste zares poštenjaki. Don Juan: To so očitki trdobučnih prostakov! Plemenitašem se bere poštenje iz oči! Skratka, kaj bi še govoril: pri tejle priči poročim se s teboj! Z e r 1 i n a : Vi? Don Juan: Kdo pa drugi? Grad je moj tam ob strugi, v njem boš živela in v njem, o mucka moja, se bova vzela! I Tam boš roko mi dala in mi boš rekla: da! Kaj bi še*dlje čakala, podaj z menoj se tja! Zerlina: (zase): Srce me k njemu vleče in vendar trepeta! Želim si sladke sreče, a kaj, če me izda! - 115 — Don Juan: Z e r 1 i n a : Don Juan: Z e r 1 i n a : Don Juan: Z e r 1 i n a : Oba: Don Juan: . Z e r 1 i n a : Oba: Dona Elvira: Z c r 1 i n a : Don Juan: Dona Elvira: Z e r 1 i n a : Don Juan: Dona Elvira: Pridi, moj srček mili! Masfctto se mi smili! Dvignem te v stan grofice. Kri mi že sili v lice! Pridi, pridi! Tam boš roko mi dala! In mi boš rekla: da! Pojdiva skupaj tja! Naprej! Naprej! Naprej! Naprej, moj srček zlati, kar morem le ti dati, ti nudim od srca! Naprej! Naprej! Naprej tedaj, naprej, . kar morem, tu brez mej ti nudim od srca! 10. prizor (ju prestreže): Stoj, črni zapeljivec! 2e spet nastavljaš tod zločinske mreže! Poslednji čas je, da otmem to nesrečnico nedolžno iz razbojniških krempljev! Zaboga, kaj le slišim! (Naj vrag jo vzame!) (Elviri): Ne razumeš, preljuba, da to je le zabava? Le zabava? Resnično: le zabava! O, saj poznam te sleparske zabave! O gospod plemeniti, je res kar ona pravi? (Zerlini): Nji blede se po glavi. Do ušes je zaljubljena, zato naj hlinim, da tudi jaz sem trčen: sem pač, na svojo smolo, predobrosrčen! (Zerlini): O beži proč z menoj in tu nikar ne stoj! Kar pravi, vse je laž, vse lažna pena! — 116 — Don Juan: Don Ottavio: Don Juan: Dona Ana: Don Juan: Dona Elvira: Dona Ana im Don Juan: Dona Elvira: Don Juan: Dona Elvira: Dona Ana in I jaz bila sem žrtev prevare te zveri! Nikar zato že’ ti ne bodi njena! (odvede s seboj Zerlino). 1J. prizor Sam vrag se je zarotil zoper mene! Vse lepe sanje danes so zgubljene! (pride z D. Ano): O Don Juan! (Še teh je tukaj treba!) Prijatelj, sam bog vas je poslal! Imate dušo? Imate v srcu dovolj poguma? Na povelje! Svoje hlapce, svojo žlahto in svoj meč, svojo roko, imetje, še kri bi žrtvoval vaši službi! A vi, milostna dona, zakaj solzno vam lice? Kdo je tisti falot, ki vaše tuge si drzne biti krivec? 12. prizor (se vrne): Ah, in že spet si tu, podli lažnivec! (Ani): Beži od tod, nesrečnica, in čuvaj svojo čast! V krempljih tega brezvestneža čaka te zgolj propast! Ottavio: Moj bog, kako je vzvišena ta čudežna gospa! In kakšen- val usmiljenja vzbuja nje bol srca! Ta ženska neprijazna, kot vidite, je blazna, zato, če dovolite, me samega pustite, morda jo bom ugnal! Ne slušajte nesramneža! Zblaznela je, pustite! Zaboga, ostanite! Ottavio: Le kdo ima zdaj prav? V srcu strah se mi zbuja in pravi, — 117 — Dona Elvira: Don Ottavio: Dona Ana: Don Juan: Dona Elvira: Don Ottavio: Don Juan: Dona Ana: Dona Elvira: Don Juan: Dona Elvira: Dona Ana i 1 Don Juan: i Dona Elvira: Dona Ana i Don Juan: da je nekaj v tej čudni zmešnjavi, da resnica je nje govorica in da res ni, kar on je dejal! V moji glavi se gnete in plete: kaj če podlež odnesel bo pete in da krivec tet" podli lažnivec ne bi mene že spet pretental! (zase): Res ne grem poprej od todi, preden jasna ni ta stvar! (zase): Da se nji po glavi blodi, mislim, ne drži nikdar! (zase): Če odidem, tej prismodi bodo vsi verjeli kar! Tale človek po prirodi je zločinec in slepar! (Juanu): Vi trdite? Da je norica! (Elviri): Vi trdite? Da je lažnivec! Ni resnica! Zapeljivec! Zapeljivec! Zapeljivec! Ottavio: To je res prečudna stvar! (Elviri): Tiho, tiho, ne preglasno, že pozornost ste vzbudili! Če še dalje boste vpili, bo to, jasno, vam na kvar! (Juanu): O, ne misli, podla kača, da pomaga ti zvijača! Če mi stokrat rečeš: blazna, tisočkrat ti dem slepar! Ottavio : Ta pohlevnost in obzirnost in sumljiva ta bledica, to je znak, kje je pravica in kdo pravi je slepar! (Dona Elvira odide) Smili se mi sirota! . Za vsak primer popazim na njo, da ne bi storila kako neumnost. — 118 — Dona Ana: Don Ottavio: Dona Ana: Don Ottavio: Dona Ana: Don Ottavio: Dona Ana: Don Ottavio: Dona Ana: Don Ottavio: Dona Ana: Don Ottavio : Dona Ana: Oprostite, prelepa Dona Ana: že od nekdaj le sanjam, kdaj vas v svoji palači pozdravim! Gospoda, se klanjam! (odide). 13. prizor To je grozno, pregrozno! Kaj je, ljuba? Duša draga, pomagaj mi! Pogum, preljubljena moja! Zaboga! Zaboga! On je umoril mojega očeta! Kaj praviš? Ne, dvoma tu ni več; njegove kretnje, ko dal mi je roko, glas in postava, vse budilo je spomin na zločinca, ki je vdrl v mojo sobo! O bog, da res je mogoče tako podlo svetohlinstvo? In kaj potem? O, vse povej, povej mi brez ovinkov! Mrak se je spuščal in zagrinjal naravo. Sama v sobici tihi sedela sem in zrla predse v temino. Kar vidim vstopiti temno postavo! Izprva sem menila, da si ti, moj preljubi. . . A kmalu opazila sem strašno pomoto! Draga, govori! Tiho se mi približa in me zgrabi čez pas. .. Jaz se izvijam ... on ne odneha . . . jaz kriknem... Ves svet je gluh!...? Oj, ta njegova roka, ki mi brani kričati, in ta podli objem, ki jemlje mi moč in žene me v obup! Ljubi bog! In potlej.. .? Moj strah in gnus pred podlo in pohotno namero vse sile v meni je podvojil in brž sem se v ostri borbi z izvijanjem in upiranjem lopova otresla. - 119 - Don Ottavio: Dona Ana: Don Ottavio: Zahvaljen bog! In potlej? Še enkrat sem zbrala svoje sile in zakričala! Za njim planila prav do ceste sem v ogorčenju svetem. Da, dragi: sedaj je ovca volka sledila! Prihitel je oče, da zapre mu pot, ali oni, sto in stokrat močnejši kakor moj oče, dalje si ne pomišlja in ga zabode! Zdaj veš, kdo poštenje mi hotel je vzeti! Zdaj veš, kdo življenje končal je očeti! Osvete te prosim zato, dragi moj! Globoka je rana, od meča zadana, in kri plemenita, od njega prelita, te kliče, da vrni uboj za uboj! Osvete te prosim zato, dragi moj! (Odide.) 14. prizor (sam): Komaj morem verjeti, da tak, strašen pregrešek je zmožen kdo storiti! Storil bom vse, kar morem, da razkrijem resnico. Saj kot njen ženin in prijatelj sem dolžan to dognati. Moram zločin razkriti in maščevati! V njenem pokoju moje veselje, v njenem opoju vse moje želje, njeno trpljenje — 120 — Lep Don Lepi Don Lep Don Lepo Don Lepo Don L e p < Don L c p < Don moja je smrt! Kadar žaluje, z njo žalost nosim, če gnev jo truje, si smrti prosim, z njo veselim se, z njtf* sem potrt. V njenem pokoju moje veselje, v njenem opoju vse moje želje, njeno trpljenje moja je smrt! (odide) i 15. prizor r e 1 1 o : Prekipel je moj lonec: te lepe službe mora biti konec! Na, je že tu! Poglejte, mar ne blesti brezskrbnost mu v pogledu? Juan: Dragi moj Leporello, jeli vse v redu? rello : Ne, dragi moj Don Juan us, vse je narobe! Juan : Vraga, kako narobe? rello: Tisto družbo, kakor Ste veleli, pospremil sem v palačo. Juan: Bravo! rello: Nato z besedičenjem in z lažnim leporečjem, ki naučil sem se ga od vas, skušal sem jih zadržati. Juan: Bravo! rello: Tvezel sem Masettu različne bedastoče, da z njimi prenapolnil bi mu glavo. Juan: Bravo, bog in bogme, bravo! rello: Velel sem odpreti najžlahtnejše mehove, kar razvname duhove: ta zdaj pije, drugi poje, tretji jucka na -glas; na konec konca, kaj bi rekli, kdo pade vmes? Juan: Zerlina? rello: Bravo! In kdo ob njeni strani? Juan: Dona Elvira! - 121 — L e p o r e 1 ] Don J u a L e p o r e 11 Don J u a L e p o r e 11 Don J u a L e p o r e 11 Don J u a L e p o r e 1 ] Don J u a o : Bravo! In kaj je rekla o vas? n : Vse, kar zmerjanja ji je palo v glavo, o : Bravo, bog in bogme, bravo! n : In kaj si odvrnil? o : Nič. n : A ona? o : Kriči kot jesihar. n : In ti? o : Brž ko do dna so se gospa skokodakali, sem prijazno iz dvorane jo zrinil in še prijazneje v zadnjo sobico jo zaprl ter sem skoz druga vrata jo ucvrl, n : Bravo! Bravo! Bravissimo! Ne more iti bolje! Ti si zastavil, jaz pa stvar dokončam. Preveč so srčkana vsa ta brhka dekleta: resnično sladka noč se mi obeta! Dokler se pije, vroče so glave, višek zabave bodi nocoj! Pojdi na cesto, zberi vse mesto, vsako dekletce vzemi s seboj! Vse naj navzkrižema pleše in raja, dela naj skraja, kar mu ugaja, pa če magari , vse bi razbil! Jaz bom pa v strugo mreže pomakal, drugo za drugo, ribe lovil! Če v protokolu še je prostora, noter se mora deti še to! (odideta z Leporellom) — 122 — 16. prizor Z e r 1 i n a : Masetto, pridi sem! Masetto, slišiš? M a s e 11 o : Daj roko stran! Z e r 1 i n a : Zakaj? Masetto: Ti to še vprašaš? Zlobnica! Naj še prenesem mar dotik vetrnjaške dekline? Z e f 1 i n a : Nikar tega ne reci! Tega nisem od tebe zaslužila. Masetto: Nisi? Mi hočeš natvesti spet izgovor? Ostati s tujim moškim in ženina pustiti na cedilu ter na glavo poštenemu fantu rogove nasaditi! O, če bi šlo, če bi šlo brez pohujšanja, mejdunaj.. .! Z e r 1 i n a : Kaj pa morem zato, da sem nasedla lažnivi besedil! Sicer pa vedi, moj ljubi, zlati srček, da še z mezincem ni se me dotaknil! Mi ne verjameš? Nevrednež! Ah, daj, ozmerjaj me, pretepi me, kaznuj me, če misliš, da sem kriva! A potlej, ljubček moj, mir spet skleniva! Bij me, bij me, moj Masetto, bij nevesto svojo zvesto! Glej, brez vzdiha, mirna, tiha bom ostala noč in dan! Če mi ves hrbet ožuliš, če mi vse lase izpuliš, le dovoli, da poljubim prej še tvojo dobro dlan! Ah, že vidim, nisi jezen! Močnejša v tebi je ljubezen. Ah, odpusti, ljubček zlati^ in s poljubom zapečati tale svetli, spravni dan! Masetto: O priliznjenka sladka! Kot jegulja si gladka! Moška pamet za žensko je prekratka! — 123 — D o 11 Juan Z e r 1 i n a : M a s e 11 o : Z e r 1 i n a : Masctto : Z e r 1 i n a : M a s e 11 o : Z e r 1 i n a : Masctto: Z e r 1 i n a : M a s e 11 o : Z e r 1 i n a : M a s e 11 o : Z e r 1 i n a : (Masetto Don Juan (za odrom): Vse oskrbite torej za to zabavo! Joj, Masetto, Masetto, ali ne slišiš, da gospod je v bližini? In kaj potem? Sem gre! O, naj le pride! Ah, če uiti' mogla bi od tod! Zakaj bojiš se? Čemu drhtiš kot preslica? O, razumem, razumem te, pretkanka! Te je strah, da izkaže se morda, kako Zerlina laže? Hitro, hitro! Preden pride, bom se skril nekje v bližini, ondi v kotu, v tej vdolbini tiho, tiho bom čepel. Čakaj, čakaj! Kam odhajaš? O, ne izzivaj več usode! Če te najde, joj nezgode! V drobni prah te bo semlel. Naj poskusi, kar mu drago! Ah, že vidim samo zgago! Tu na glas mi z njim gov6ri! Prosim te, nikar ne nori! Naj spozna se vsa sramota, ki me lopov je z njo obdal! O strahota! O grozota! Bi me rad v obup pognal? se skrije) 17. prizor Prebudite se, zaspancii! Kje st r e 11 o : Če le pustiva ženske! Juan: Pustiti ženske? Gumpec! Pustiti ženske! Ne veš, da so ženske mi potrebne bolj ko kruh vsakdanji, bolj ko zrak jutranji? > r e 11 o : In kljub tej nuji jih tako goljufate? Juan: Vse iz ljubezni. Kdor je zvest eni sami, je trdosrčnež nad drugimi ženami. Jaz pa, mehak kot testo med ženskimi prsti, jih ljubim vse po vrsti! Toda ker ženske ne vedo ceniti širokega srca, mislijo, da jih varam. » r e 11 o : Doslej še nisem videl bolj širokega brezna od te vaše dobrote! Nu, prav, in kaj bi radi? j Juan: Poslušaj! Si videl mar že lepo hišno tu pri Doni ElviriS* > r e 11 o : Jaz? Ne! Juan : Tedaj ne veš še, kaj se pravi lepota, dragi moj Leporello! Še danes moram poizkusiti srečo! Zato sem sklenil — ker se bližamo večeru in najbrž s tem bom všeč bolj mucki' moji — da k nji v obiske grem v obleki tvoji. > r e 11 o : In zakaj ne bi mogli obiskati je v svoji? Juan: Ker niso čislana pri tovrstnih stanovih plemiška oblačila. • Sleci se! Hitro! ) r e 11 o : Gospod .. iz več razlogov ...! Juan: Požuri se! Ne maram dialogov! (zamenjata plašča in pokrivali) 131 - Dona Elvira: L e p o r e 11 o : Don J u' a n : Dona Elvira: Don Juan: Dona Elvira: Leporello: Don Juan: Dona Elvira: Don Juan: Leporello: Dona Elvira: Don Juan: Leporello: (D. Elvira 2. prizor (ob oknu): Srce, nič več ne plakaj, solza več ne pretakaj, zločinca nič več ne čakaj, izbij si ga iz glave! Tiho! Če se ne motim, to glas je done Elvire! Spraviva stran ovire: postavi se pred me! (se skrije za Leporellom) (D. ]. poje, L. krili pred njim z rokami): Elvira, moja mila! Kaj ni to on, nevrednež? Da, jaz sem, dražestna vila, odpusti, prosim te! Kaj se z menoj dogaja? Kaj me že spet razdvaja? (Glejte jo to norico, spet bo verjela vse!) O, pridi, vila jasna, o vila jasna! Prisega moja glasna te bo potolažila in z mano združila te! Ne, ne verjamem nikdar več! O, veruj mi, o veruj mi, drugače v vodo skočim! Ljubica, pridi že! (Juanu): Končajte že, končajte, sicer od smeha počim! (zase): Ali naj le pristanem, ali naj tu ostanem? Ah, kdo mi lahkoverja ospe mamljivi cvet?. (zase): Kmalu trdnjavo zmanem in spet na novo planem: bolj bistrega talenta doslej ni videl svet! (zase): V past kakor slepa kura reva ponovno dirja! Ah, kdo ji lahkoverja ospe mamljivi cvet? zapusti okno) - 132 — Don Juan: (veselo): In kaj porečeš zdaj? Leporello: Da res imate namesto duše kamen! Dt>n Juan: Bedak! In to nesramen! A zdaj poslušaj: brž ko odpro se vrata, k nji zleti kot granata, stisni trikrat jo vroče, govori nosljajoče, pri tem pa neopazno spravi od tod jo prav prijazno! Leporello: A... gospod .. ! Don Juan: Brez ugovora! Leporello : Toda kaj, če me spozna? Don Juan: Po čem naj te spozna, če tega nočeš? Tiho! Prihaja! No, pogumno! Dona Elvira: (se vrne): Tu me imate! Don Juan: (se skrije): Da vidimo, kaj bo!? Leporello: (O zadrega!) Dona Elvira: (Leporellu): Torej upati smem, da moja žalost vam je šla do srca? Vaša ljubezen in duša spokorjena se torej končno obračata spet k meni? Leporello: Da, o mucka! Dona Elvira: Okrutnež! Če bi vedeli, kako sem plakala in kakšno gorje ste mi povzročili! Leporello: Jaz, duša moja? Dona Elvira: Kdo pa! Leporello: O ti smola! Strašno mi je žal! Dona Elvira: Ne boste mi ušli? Leporello: Ne, gobček sladki! Dona Elvira: In boste zmeraj moji? Leporello : Zmeraj! Dona Elvira: Preljubljeni! Leporello : Preljubljena! (Ta burka mi pa tekne!) Dona Elvira: Moj prezlati! Leporello: Moja Venera! Dona Elvira: Jaz vas ljubim ognjeno! Leporello: Jaz pa pepelnato! Don Juan: (Petelin se razvnema.) Dona Elvira: Ne boš me več prevaril? - 133 — I Leporello: Ne, seveda! Dona Elvira: Prisezi mi! Leporello: Prisežem na te ročke, ki ustecam so drage, in na te očke . . .! Don Juan: (kot bi hotel v temi nekoga zabosti): Sedaj umri, nesnaga! D. Elviirain Leporello: Beživa! (zbežita) Don Juan: Hehoj, hehoj, oho j! Nocoj nam srečica je mila: postojmo! To so okenca njena, torej zapojmo! Daj, skloni se skoz okno, o dekle sladko, in reci: »Ljubi moj, nikar ne joči!« Poteši me nocoj, to uro kratko, sicer tu pred teboj mi srce poči! Kako je mehka koža tvoja bela! Tvoje ustne kot roža so polrazcvela. Zato nikar v obup me več ne ženi, skloni se, srček moj, vsaj enkrat k meni! 4. prizor (Masetto pride s kmeti) Don Juan: Nekdo stojii za oknom . .. To je ona: pst! pst! Masetto: Naprej, sosedje! Srce mi pravi, da ga najdemo tu! Don Juan: (Nekdo prihaja!) Masetto : Počakajte! Tam spredaj se nekaj je zganilo! Don Juan: (Ni hudika, Masetto?) Masetto: Kdo je tam? . . . Vse je tiho. Dvignite puške k nosu! Kdo je tam? - 134 — Don Juan: M a s e 11 o : Don Juan: M a s e 11 o : Don Juan M a s e 11 o : Don Juan (Cela truma! Zato le pamet!) (posnema Leporella): Prijatelj! (Da me le ne spozna!) Si ti, Masetto? Natanko pravi! A ti? Mar ne uganeš? Služabnik nesrečni Don Juanov. Leporello! Sluga tistega žlahtnega lopova? Res je, malopridneža! Brezčastne barabe! A reci vendar,* kje naj ga iščem, da bi mu s temi tu kosti polomil? (Ta je lepa!) Po perju za klobukom ga boste ko j spoznali! Prav zdaj je šel od tod korakov čvrstih. Le brž za njim, a urno in po prstih! Naj pol jih tja jo mahnejo in pol naj gre jih tod, tako ga brž iztaknemo, saj daleč ni od tod. Če srečate kak parček, zaljubljen eksemplarček, če slišite pod oknom besedo pritajeno, užgite ga pošteno, užgite ga pošteno, ker to je moj gospod! Po perju vrh klobuka ga boste koj spoznalii; krog pet se plašč mu smuka in meč binglja odspod. Pojdite, pohitite, pohitite, pohitite! (kmetje se odpravijo) (Masettu): A ti počakaj tu! To so pasti zavite, boš že spoznal, čemu! Molči! Daj, da prisluhnem! ... Nu, vse je v redu. Torej ga bomo zmrcvarili? - 135 — M a s e 11 o : Don Juan M a s e 11 o : Don Juan M a s e 11 o : Don Juan M a s e 11 o : Don Juan M a s e 11 o : Don Juan M a s e 11 o : Z e r 1 i n a : M a s e 11 o : Z e r 1 i n a : M a s e 11 o : Z e r 1 i n a : M a s e 11 o : Z e r 1 i n a : M a s e 11 o : Z e r 1 i n a : M a s e 11 o : Z e r 1 i n a : M a s e 11 o : Z e r 1 i n a : Tako je. Ne biilo bi ti dovolj, streti mu rebra in ga dobro prebiti? Ne, ne, naj zlod izdihne, preluknjan skoz in skoz! Imaš orožje? Presneto! Poglejte to mušketo, povrh še to pištolo! In še kaj? Ni dosti? Da, da, zadosti. Na, spravi: tole je za pištolo, to pa za tole puško! (ga premikasti) Joj, joj, uboga njuška! Tiho, kanalja! To je za ono mrcvarjenje, to pa za moje luknje! Ti gumpec! čeljustač! Baba brez suknje! (gre) Ojoj! Uboga glava! Ojoj! Hrbtišče! In rebra! 6. p r i z o r Vse se zdi mi nekako, da kliče moj Masetto! Jojme, Zerlina! Zerlina moja, pomagaj! Kaj pa je? Ta podlež, zločinska duša, mi rebra je polomil! Jojme, ti ljubi bog! Kdo? Leporello! Ali kakšen zlomek, . na las mu podoben! No, vidiš! Ti nisem rekla, da ta tvoja brezumna ljubosumnost te bo pripravila kdaj še ob življenje? Kje te boli? Tu! In kje še? Tu, potem pa tu! In razen tega nič več? O, boli me pod hrbtom, po bedresih in pod glavo! No da, ne bo hudo, če je drugo vse zdravo! Pridi z menoj do doma! — 136 - p*-- s' • ; \ •' • J r ■* $ Če boš se ljubosumja otresel tam motnjave, pri meni ko j boš zdrav od nog do glave! Ako boš priden, tih in spreviden, sladko zdravilce ženka ti da! Vse je naravno, in kar je glavno, da ga še doktor zvarit ne zna. Sladke te kapljice najdeš pri meni, pridi in vzemii, spij jih do dna! Vedeti hočeš, kje so doma? Čutiš tu trkanje, bitje srca?! (ga odvede) Sedma slika 7. prizor Tamkaj vidim bakle, ki se bližajo sem. Stopiva s poti, dokler ne grejo mimo! Kaj, bojiš se, o predragi moj ženin? Ne bojim se ... le iz previdnosti. . . pogledat grem, če luč se že odmika . . . (Kako bi jo ucvrl po drugi strani?) Počakaj, duša moja! Ah ne, ostani! Ah, kako v tem mračnem kraju mi srce drhti od straha! Moja duša, neskončno plaha, v hudih slutnjah trepeta! L c p o r e 11 o : (tipa okrog sebe): Vrag me vzemi, če kaj najdem! Kje so, vrata, nič ne slutim . . . A počasi: že jih čutim, zdaj pa hitro, kar se da! (se spet zgubi). (Nastopita Dona Ana in Don Ottavio z baklonosci) Don Ottavio: (Ani): Pusti žalost, moja draga, in otri si solzni sragi! - 137 — L c p o r e 1 1 o : Dona Elvira: L e p o r e 11 o : Dona Elvira: V grobu leži tvoj oče blagi, sen kali mu žalost ta. Dona Ana: O, da biserni' solzici bi s tolažbo me pojili, ker le s smrtjo, o moj mili, moja žalost se konča! Dona Elvira: (ki je prejšnji v temi ne vidijo): Kje je ženin moj zgubljeni? • Leporello: (enako): Če me najde, bo po meni! Dona Elvira: Tam so vrata, v trdi temi tiho, tiho grem za njim. Leporello: Tam so vrata, v tej se temi tiho, tiho v beg spustim! 8. prizor Z e r 1 i n a , M a s e 11 o : (ga opazita): Stoj, malopridnež, kam jo pa mahaš? Dona Ana in Ottavio: Tu je brezstidnež . . . Kje se je vzel? Vsi štirje: Smrt mu nesramnežu! Smrt tej hijeni! Dona Elvira: To moj je ženin, pustite ga! V s i š t i r j e : Ni to Elvira? Kakšna novica! Je to mar resnica? Dona Elvira: Pustite ga! • Vsi : Ne! Ne! Ne! Ne! Naj umre! Leporello: Ah, prosim, prosim: saj nisem pravi! Plašč, ki ga nosim, kriv je zmešnjavi! Dajte živeti mi, o prosim vas! Vsi: Kaj, Leporello? Ah, same zmede! Nimam besede, kaj bo iz tega? — 138 — L e p o r e 1 1 o : Vsi : L c p o r e 1 1 o : Vsi: L e p o r e 1 1 o : Vsi : (Dona Ana Z e r 1 i n a : Dona Elvira: Don Ottavio: Dona Elvira: Z e r 1 i n a : Don Ottavio: M a s e 11 o : L e p o r e 11 o : O, uboga moja glava! To je pravcata zmešnjava! Res je zmeda in zmešnjava! Kje iz zmede pot je prava? O uboga moja glava, kakšna zmeda in zmešnjava! Če ne stre me ta težava, je nad mano čudna moč! Moja misel po mraku tava, nova zmeda vsako noč! odide s služabniki) 9. p r i z o r Torej ti si ta lopov, ki je mojega Masetta neusmiljeno premlatil? Torej ti si oblatil me, nesramnež, v temi izdajajoč se za Don Juana? Torej tako oblečen si sem prišel z namero hudodelsko? Zato izdrem ti jezik! Jaz lase! A jaz srce! Pa se spravimo nadenj vsi trije! Ah nikarte, o gorje! Ah nikarte, prosim vas! Kar ste rekli, je vse resnica, le da zločinec nisem jaz! Moj gospod pognal me s silo prav nemilo v ta je ples! Dona Elvira, pomagajte, vse priznajte, kar je res! (Zerlini): O Masettu nimam pojma niti dojma! To lahko pove vam sama tale madama, saj je tega dobro uro, kar se z njo okrog potim. (Ottaviu): A vi, gospodek — 139 — Dona Elvira: M a s e 11 o : Z e r 1 i n a : Don Ottavio: (Ograjeno pokopališče. Don Juan: s prelepo suknjo, je mar predsodek, če kdo skoz luknjo, na pol zakrito, na pol očito, minuto zadnjo ugleda nenadno kot jaz poslednjo rešitev? Najbrž pohitel bi brž na pot, najbrž bi zdavnaj že bil od tod! (izkoristi priliko in zbeži) 10. prizor Stoj, zločinec, počakaj! Pobrisal jo je lopov . . . Premeteno se izvil je iz zanke. Prijatelji, po teh glasnih zločinih najbrž dvoma ni več, da prav don Juan je resnični morilec očeta done Ane ... Tu notri v hišo se za hipec potrudite, jaz medtem uravnam vse, kot je treba. Še tole uro maščeval bom krivico, saj je moja dolžnost dognati pravico! Tiho se k njii podajte tolažit jo gorja, z lica ji tam skušajte pregnati sled solza! S srcem, od srda vnetim, grem maščevat nje rane, ker le, če jo osvetim, rešena bo gorja! (vsi odidejo) Sedma slika Med kipi pokojnih vitezov je tudi kip komturja) 11. prizor Ha, ha, ha, ha! Ta je dobra! Sedaj naj kar me iščejo! Kako je jasno! Bolj svetlo kot podnevi! — 140 — L e p o r e 11 Don J u a L e p o r e 11 Don J u a L e p o r e 11 Don J u a L e p o r e 11 Don J u a L e p o r e 11 Don J u a L c p o r e 11 Don J u a L e p o r e 11 Don J u a L e p o r e 11 Don J u a L e p o r e 1 Don J u a L c p o r e 1 Don Ju; Kot nalašč za ponočni lov za nedolžnimi dekleti! Je pozno? (pogleda na uro) Na polnoč se pomika. Zelo me ima, da izvem, kako se jc končala zadeva Leporellova z Dono Elviro? Če le pamet je rabil...! o : (izza zida): Navsezadnje se res bom izpozabil n : I, glej ga! E j, Leporello! o : Kdo me kliče? n : Ne poznaš več gospoda? o : Hudič ga naj pobere! n : Kaj si rekel? o : Ah, to ste vi!? Oprostite! _ n : Si poparjen? o : Zaradi vas bi bil skoraj zmrcvarjen, n : I no, mar ni to častno, če izdihneš za me? o : Gospod, hvala lepa! n : 2e prav, že prav! Nu, brž! Imam novice, da boš strmel, o : A kaj počenjate tu? n : Le pridi, vse izveš! Različne dogodivščine, ki prebil sem medtem jih sto in eno, ti izpričam kdaj drugič: zdaj ti povem le tisto najbolj osoljeno! o : Spet babja zgodba! n : I kajpak! Srečam devojko,- lepo, mlado in vitko, ki je šla tam po poti. Pa vrag me zmoti1, da zgrabim jo čez pas; tedaj me pahne, a takoj se spet vrne. Kaj misliš, s kom me zamenjala je v temi? o : Kaj jaz vem! n : Z Leporellom. o : Z menoj? n : S teboj! Leporello : Don Juan: Leporello : Don Juan: Leporello : Don Juan: Leporello : Don Juan: Leporello: Don Juan: Komturjev kip: Don Juan: Leporello : Don Juan: K o m t u r : Leporello: Don Juan: Leporello : Don Juan: Leporello : Don Juan: Prekrasno! Pogladi me prav ljubko po roki . . . Nu, vedno lepše! . .. me poboža, objame . .. »Dragi moj Leporello! Leporello moj dragi!« Tedaj mi šine, da je najbrže tvoja .. .? Vrag naj vas vzame! Izkoristim pomoto ... A končno me le prepozna, zavpije, prikliče ljudstvo, jaz se naglo obrnem ter dirjam, dirjam in čez obzidek brž se semkaj zvrnem. In vse to mii poveste takole ravnodušno? Zakaj ne? A-če ženska bila bi moja žena? (se glasno zasmeje): Toliko bolje! Ne boš se več smejal jutri ob zori! Kdo je to rekel? Ah, nesrečna duša tuli skozi veter, ki vas pozna do jeter! Molči, tepec! Kdo je tu? Kdo je tu? Predrznež ti ničev, o, ne budi mrličev! Saj sem rekel! To bo nekdo od zunaj, ki iz me se norčuje. Glej, glej, če se ne motim, ni to kipec komturja? Daj, prečitaj oni napis! Oprostite... a nisem vajen čitati ob svitu blede lune. Čitaj, pravim! (cita): »Tu čaka moja roka, da maščevala zločin bo moje smrti . . .« Ste čuli? O groza! Šaljivec stari, burkasti! Reci mu, da k večerji na dom ga drevi vabim! — 142 — L e p o r e 11 ■Don Juan L e p o r e 11 o Don Juan L e p o r e 11 o Don Juan L e p o r e 11 o Don Juan L e p o r e 11 o Don Juan L e p o r e 11 o Don Juan L e p o r e 11 o Don Juan L e p o r e 11 o Don Juan K o m t u r : Križan bog! Kaj ste blaznii? Poglejte, prosim, kak grozeče bolšči mu v tmi pogled! Kot živ je, kot da sliši in bi rad spregovoril! Ubogaj brž, sicer te zakoljem in vržem na smetišče! Le počasi, gospod, zbiram besedišče! (Komturju): »O, strogi kip prevzvišeni častitega komturja! .. .« (Juanu): Gospod! 2e polt me kurja obliva čez in čez! Podvizaj se, da ne pičim pri priči te zares! Ta muha trmoglava! O šala in zabava! Drhtim že do ušes'! Vesel bo tale ples! (Komturju): »O, strogi kip prevzvišeni, nastavite ušesa! ...« (Juanu): O gospod, mraz me stresa, poglejte, poglejte, kako strmi' sem čez! V prah te zmanem! Ne, ne, že pristanem! (Komturju): »Gospod, v tej uri slabi, ne jaz, gospod moj vabi k večerji vas nocoj! .. .« (Juanu): Joj, joj, joj, mrazi me zima! Gospod, strašilo kima! Nikarte ne budali! Poglejte, poglejte, ta starec se ne šali! In kaj naj ondi bo? Kip s kamenito glavo pokimal je: tako! (stopi pred kip): Govori, če si pravi! Mar prideš drevi? Da! - 143 - L e p o r e 11 o : Don Juan: L e p o r e 11 o : Don Ottavio: Dona Ana: Don Ottavio: Dona Ana: Don Ottavio: Dona Ana: Strah mi srce navdaja in dih mi že zastaja! No, to bo stvar preslavna, večerja s starcem zares zabavna! Pripravit vse pojdiva, kreniva brž na pot! Za božji čas, hitiva, beživa brž od tod! (odideta) Osma slika (Soba v hiši Done Ane) 12. prizor Pomiril se, predraga! Le-ta zločinec bo kmalu kaznovan za svoje grehe! Maščevana bo bol! Moj oče... o groza! Sprijazni se z usodo, moje drago srce! Ne joči, preljuba! Tvoja grenka izguba bo že jutri lahko nadomeščena: to srce in ta roka ti ponujata srečo . . . O bog, kaj ste rekli? V tem bolečem trenutku! Nikar! Me hočeš li z odlašanjem novim spet mučiti po sili? Brezsrčna! Brezsrčna? Ah ne, moj mili! Nisem brezsrčna do tebe, ljubi moj, saj sama željna sem čimprejšnje združitve! A vendar, pomisli: rana moja je še živa, in solze še pekoče! Da pozabim vse to, res ni mogoče! O, ne reci, moj predragi, da brezsrčna sem jaz s teboj! Tebi znane so moje rane, in le tii zdravnik boš moj! Čakaj, čakaj vsaj še malo, da od ran ne umrem pekočih! — 144 Kmalu sreče dan napoči in tedaj gorja bo kraj! (odide) Don Ottavio: Ah, za njo bom tja krenil: naj z njo delim vse težke bolečine, ker le tako jo nemara žalost mine! (odide) Deveta slika (Dvorana v Dori Juanovi palači) 13. prizor Don Juan: Glej no, glej, že miza čaka! Dajte, godci, kar na delo! Rad potrošim mošnjo celo, če nocoj se razvedrim! (Leporellu): Leporello, sem z dobrotami! Leporello : Precej, precej, že hitim! (godci zaigrajo) Bravo! »Cosa rara!« Don Juan: So ti všeč te melodije? Leporello: Kot nalašč za čas gostije! Don Juan: Tale gos je čudovita! Leporello: (zase): To je višek apetita! S tako naglico požira, da od čuda kar strmim! Don Juan: (zase): Izpod čela se ozira, če škofijo mu pustim. Leporello : To je višek apetita, s kakšno naglico požira! Don Juan : Naj mu vendar kaj pustim? (glasno): Krožnik! Leporello: Prosim!... (Od kod je tale glasba?) Don Juan: Čašo piva! To je divna tekočina! Leporello: (izmakne bedro): Tu je gosje bedro mastno, hlastno, hlastno, hlastno, hlastno, hlastno v usta z njim! Don Juan: (zase): Mož se baše veličastno! Da ne vidim, naredim. Leporello: (zasliši melodijo iz »Figarove svatbe«) Tole pesem pa vsi že poznamo! Don Juan: Leporello! Leporello: (s polnimi usti): Kaj bi radi? Pon Juan: Kaj le godeš, stara škrga? Leporello: Po zobeh me nekaj trga, da res komaj govorim. ' Don Juan: Pa zažvižgaj, o lenuhari Leporello: Če ne znam!? Don Juan: Ehe! (najde pri njem kos gosi) Leporello: Oprostite, oprostite: tak odličen je vaš' kuhar, da težko perot pustim. 14. prizor Dona Elvira: (vstopi): Zadnjič usliši mojo besedo, v srce zapiši, kar ti povem! Vse ti odpuščam, kar si mi storil, če se spokoril boš, ti rada odpuščam! Don Juan, Leporello: Od kod? Zakaj? Dona Elvira: (poklekne): Nočem obetov več ljubeznivih, nočem lažnivih, jalovih fraz! Don Juan: Čudim se. čudim, kaj le želite? Če vi klečite, bom pa še jaz! Dona Elvira: Vi se še rogate duši trpeči? Leporello : Človek bi zjokal se ob taki nesreči! Don Juan: Vam da bi rogal se? Dona Elvira: Da, vii se rogate! Don Juan: Rogam, zakaj? Povej, kaj bi rada? — 146 — Dona Don Dona Don Dona Don Lepo Dona Don, Don Lepo Don Lepo Don Lepo Don Elvira: Pravico terjam! Juan: Smešno! Elvira: Zakrknjenec! Poboljšaj se! Juan: Daj, da večerjam, in če ti drago, sezi še ti! Elvira: V blatu zaduši se lastne grehote, krivec neusmiljeni vsega gorja! Juan: Živele rožice moške pohote, grešne dobrotnice tega sveta! r e 11 o : Če ga ne gane njeno trpljenje, je mož brez duše in brez srca! Elvira: (stopi k vratom in jih odpre) Ah! (prestrašena zbeži) Juan, Leporello: Zakaj je zakričala in česa se je zbala? Juan: Daj, poglej, kaj je vzklik ta nenavadni? rello: (pogleda skozj vrata in se enako prestraši) Ah! Juan : Že spet ta krik nenadni! Leporello, kaj pa je? rello: Ah, gospod, gospod, gorje! Ne hodite, prosim, tje! Zunaj čaka mož kamniti, ah, od straha ne morem stopiti! O, da vidite prikazen in da slišite njen stop:-cop, cop, cop, cop! Juan: Kaj blebečeš? Mar si blazen? t rello: Cop, cop, cop, cop! Juan: Brez možgan si kakor snop! (zasliši se trkanje) — 147 — L e p o r e 11 o : Don Juan: Leporello: Don Juan: Leporello : Don Juan: Leporello : Don Juan: Leporello: ■(Don Juan K o m t u r : Don Juan: Leporello : Don Juan: K o m t u r : Leporello: Don Juan: Komtur: Don Juan: Komtur: Leporello: Čujte! Čujte! Nekdo trka! Odpri! Ne morem! Odpri, pravim! Ah! Odpri! Ah! Šleva! Da straha te ozdravim, se podam odpirat sam! Jaz od tod se brž odpravim in na varno zginem kam! 15. prizor odpre vrata, v katerih' se pokaže kip komtur ja) Kar si želel, se je zgodilo: jaz prišel sem na okrepčilo! Dasi nisem mislil resno, rad ponudim, kar imam! Leporello! Daj, poskoči, biž poglej še v peč in v lonec! Ah, gospod, ah, gospod, tu obeh bo naju konec! Skoči, pravim! Čakaj! Postoj! ' Ni mi namreč za hrano človeško, kar okusil sem mano nebeško! Nekaj drugega hočem od tebe: poravnati imava račun! (zase): Kakor šiba trepečem brez daha in od straha spreleta me mraz! Spregovori, kaj hočeš, kaj terjaš ? Dobro poslušaj, ker kratek je čas! Spregovori, poslušam te jaz! Danes sem jaz pri tebi, ali poznaš pravilo? Izjavi se, izjavi se: mar prideš jutri ti k meni? Ojoj, ojoj, nima veliko časa! — 148 — Don Juan: K o m t u r : Don Juan. K o m t u r : L e p o r e 11 o Don Juan: K o m t u r : Don Juan: K o m t u r : Don Juan: K o m t u r : Don Juan: Komtur: Don Juan: Komtur : Don Juan: Komtur: Don Juan: Komtur: (se vdre; Don Juan: Zbor iz ozadja : Don Juan: I Leporello: Za ceno strahopetstva ne bom ostal doma! Odgovori! Sem že povedal! Mar prideš? Recite ne, recite ne! Sovražim strahopetnost, kar sem dejal, velja! V roko tedaj mi sezi! Seziva! (mu da roko) Ojoj! No, kaj? (ga drži za roko) Kot led je tvoja dlan! Blizu je tvoja ura, izmoli miserere! Naj vrag tvoj kes pobere, spravi se z njim od tod! Izmoli svoj kes poslednji! Nikoli, starec bedni! Izmoli ga! Ne! Da! Ne! Ne! Zamudil si svoj čas! vseh strani bruhnejo ognjeni zublji; grmenje) Kakšna neznanska groznica vlila mi strah je v mišice! Od kod ti zublji čudežni? Od kod ta grom glasan? Črna je tvoja duša! Prišel je sodbe dan! Po meni ognji segajo, srce in dušo begajo! O strašna bol pekoča, o strašni sodbe dan! Kako obupno gleda! Drhte mu lica bleda! Kako kriči od groze! Kakšen prizor strašan! — 149 — Zbor iz ozadja:Pridi! Pridi! Prišel je sodbe dan! Don Juan: O groza! Sodbe dan! (ga pogoltne ogenj) Leporello: (poln groze): Ah! 16. prizor (Dona Ana, Elvira, Zerlina, Don Ottavio, Masetto pridejo na oder) Vsi: Kje je ta zlikovec? Kje licemernik? Kakor nevernik bo kaznovan! Dona Ana: Kadar ga vklenemo v težke verige, tuge in brige čas bo končan. Leporello: Kaj bi iskali, kaj bi snovali, ko ga pogoltnil grob je teman! Vsi: Kako? Govori! Hitro, govori, hitro, no, zgani se! Leporello: Ah, saj ne morem, ah, s^j ne morem! V tresku in gromu, nalik fantomu, gost kameniti. . . ... ne tja stopiti! . . . ondi pred vrati zlodej pravcati s sabo ga v Sodome dno je pobral! Vsi: Sveta devica! Leporello: Čista resnica! Vsi: (meneč Elviro): Torej peklenšček je njo pregnal? Don Ottavio: Zdaj ko rana, o moja draga, je poslednja maščevana, — 150 — I reci, reci, da bol končana je, in kdaj boš moja zdaj? D o n a A n a : O, nikarte me še ne snubi, dokler žalnih dni ni kraj! Kdor resnično mene ljubi, ta se želji moji vdaj! Dona Elvira: Med zidove samostanske jaz umaknem se za živa. Z e r 1 i n a Midva pa, Masetto mili, na gostijo pohitiva! Leporello: Jaz pa pojdem v oštarijo boljšo službico iskat! Vsi: A ta ženske sreče tat naj v peklu se cvre tačas, mi pa zbrani enodušno si zapojmo tisto lušno, '•staro pesmico na glas: Greh je vsak nekoč težak! Kdor greši, ga čaka kazen! Mi ne gremo še narazen: konec je za vse enak! KONEC OPERE Opomba: Besedilo je prepesnjeno po ediciji Breitkopf-Hartel, Leipzig, B. B. 2180 in je bilo za tisk ponovno nekoliko popravljeno. Prevod izvirnega besedila te edicije je skoraj popoln, prevajalec ni sprejel k nekaj neznatnih mest, ki se v vseh uprizoritvah običajno izpuščajo. Ohranil pa je v prevodu nekaj mest (n. pr. prizor in arijo Done Ant na str. 144), ki se v nekaterih uprizoritvah včasih izvajajo, čeprav so bila v uprizoritvi ljubljanske Opere 1. 1950 izpuščena. Prevajalec je tudi sprejel v prevod kakih 100 verzov iz prejšnjih prevodov, tako n. pr. v celoti Leporellovo arijo »Lepa dona« (str. 111), katere prevod izrira verjetno izpod peresa Otona Župančiča. — 151 — o MOZART IN LJUBLJANSKA OPERA 1787. leta je Mozart sklenil v Pragi z Bondinijem pogodbo, da bo za 100 dukatov napisal novo opero. Z libretistom da Pontejem sta se odločila za staro snov, ki pa je prav takrat bila uprizorjena v Benetkah v novi priredbi. Bil je to »KamenitL gost« Giovannija Bertatija, izvajan kot karnevalska opera, ki jo je uglasbil Giuseppe Gazzaniga. Nastala je mojstrovina »Don Juan«. V njej je bila obsežena vsa zvijačnost gospodujočega viteza, ogorčenost njegovih ženskih žrtev, predrznost in šaljivost njegovega sluge in sila nadzemske pravičnosti. Da Ponte se je spočetka naslonil povsem na Bertatija. (Tu lahko primerjamo obe »register« ariji!) Toda vsak stavek je formuliran učinkoviteje in bolj šaljivo, osebe je ostreje karakteriziral. Vendar je pri njegovem delu oči-vidna Mozartova pomoč. (Brez Mozarta ne bi prišli v »register« arijo vrstici o zapeljani nedolžnosti, komponirani v skrivnostnem pianissimu.) Se uspešnejša je Mozart—da Pontejeva omejitev števila oseb od deset na osem in pravzaprav ustvaritev donne Ane. Pri Bertatiju gre namreč Ana takoj po umoru očeta v samostan, v Mozartovem »Juanu« pa je poglavitna ženska oseba in prava. protiigralka Don Juanu. Mnogo je bilo prepirov o stilu te opere, ki jo danes nekateri predstavljajo vedro, drugi tragično, nekateri poudarjajo finalni sekstet, drugi ga izpuščajo itd. Mozart sam je v dnevniku to delo imenoval »opera buffa in due atti«. Za nas je gotovo zanimivo dejstvo, da je bil »Don Juan« prva Mozartova opera, ki je. bila uprizorjena na našem odru. Premiera pod vodstvom Nika Štritofa in prof. Osipa Šesta je bila v Ljubljani 14. I. 1925. leta in je bila v isti sezoni izvajana osemkrat. Peli so: Juana Cvejič, Ano Frisekova, Ottavia Kovač, Komturja Zathey, Elviro Thalerjeva, Leporella Betetto, Masetta Zupan in Zerlino Lovšetova. V sezoni 1925/26 so izvajali »Juana« šestkrat, in to pod Štritofom in Šestom v sledeči zasedbi: Balaban, Čaleta, Kovač, Rumpel, Thalerjeva, Betetto, Zupan, Lovšetova. Tudi v sezoni 1937/38 so dajali v Ljubljani »Juana« šestkrat, takrat v režiji in pod taktirko Mirka Poliča. Peli so: Primožič, Oljdekopova, Gostič, A. Petrovčič, Vidalijeva, Betetto, Kolacio in Nonnijeva. Novo uprizoritev v letih 1943/44 sta pripravila dirigent Neffat in režiser Golovin v sledeči zasedbi: Popov, Heybalova, Lipušček, Lupša, Mlejnikova, Betetto, Dolničar in Patikova. Peli so opero 'desetkrat. V sezoni 49/50 je bila uprizorjena petkrat, vodila sta jo dirigent Leskovic in režiser Leskovsek, peli pa so: Smerkolj, Heybalova in Simičeva, Brajnik in Lipušček, Lupša in A. Petrovčič, Bukovčeva in Polajnarjeva, Betetto in Korošec, Andrejev, Anžlovar in Langus, Patikova in Vidmarjeva. Do zaključka lanske sezone je bil torej »Don Juan« v ljubljanski Operi izvajan petintridesetkrat. »Figarova svatba« je bila druga'v Ljubljani uprizorjena Mozartova opera. Premiera je bila 17. VI. 1926. Beaumarchaisova »Mariage de Figaro« je 1. 1784 prišla na pariški oder in našla odmev po vsej Evropi. Mozartu in da Ponteju ni bilo lahko ustvariti iz tega dela opero buffo. Toda zopet sta ustvarila mojstrovino, ki ji ne manjka socialnega poudarka, vedrosti in lepote. Vendar uspeh na Dunaju (1786) ni bil premogočen; šele v Pragi je bil popoln. Iz spominov irskega tenorja Kellyja, ki je v prvi izvedbi pel Basilia in Curzia, izvemo, da je bil Mozartu samemu iz te opere najljubši sekstet iz tretjega dejanja, v katerem se Bartolo in Marzelina razkrijeta kot oče in mati služabnika Figara. Bila sta karikaturi, toda zdaj postaneta resnična človeka- — 152 — resnična roditelja. V tem je bil Mozartu največji pomen »Svatbe«, ki po zaslugi da Pontejcve spretnosti in Mozartove veličine ne sodi več v opero buffo, temveč v muzikalno komedijo. Mojstrsko je Mozart upodobil v glasbi grofovo jezo, ko si predstavlja služabnikovo srečo, katere pa sam, gospod, ne bo užival! Mojstrsko je upodobil žalost in odpuščanje grofice, ženskost in ljubeznivost Suzane in čustvenost Kerubina. (O Kerubinu je menda Kierkegaard izjavil, da je to don Juan ▼ deški dobi: čustva do vsega ženskega spola v dveh nesmrtnih arijah!) To delo kljub obsežni partituri ni utrujajoče. Res je sicer, da ob koncu nismo prepričani o bodoči grofičini zakonski sreči, vemo pa kljub temu, da nas je s »Svatbo« prenesel Mozart v resnični svet višje vedrine. »Figarova svatba« je bila v naši Operi uprizorjena v sezonah 1925/26, 1926/27, 1939/40, 1940/41, 1947/48, 1948/49, 1949/50. Skupno dvainšestdeset-krat! V zadnji postavitvi (dr. Švara, Leskovšek) so peli: grofa Smerkolj, grofico Heybalova in Polajnarjeva, Suzano Otta, Patikova in Vidmarjeva, Figara Korošec, Kerubina BukSvčeva, Marzelino Stritarjeva, Bartola Anžlovar, vrtnarja Langus in Andrejev, Barbko pa Neubergerjeva in Zakrajščkova. Od prejšnjih zasedb moramo omeniti predvsem Janka kot grofa, Vidalijevo kot grofico, Betetta' kot Figara in Heybalovo kot Kerubina. V jeseni 1789 sta dobila Mozart in da Ponte od cesai ja Jožefa II. naročilo za novo opero, katere snov naj bi bil resničen dogodek v krogih višje dunajske aristokracije: stava starega cinika in dveh častnikov, katerih poštene neveste naj bi postale nezveste v štiriindvajsetih urah, in sicer vsaka zaradi zaročenca druge ... Nastala je opera »Cosi jan tutte*. Nobeno Mozartovo delo ni našlo toliko ugovorov, saj ga je odklonil tudi komponist »Fidelia«. Komponist »Lohengrina« pa je dejal, da je slabemu libretu nemogoče napisati dobro glasbo, ker je v operi drama moški, spoče-njajoči element, glasba pa ženski, sprejemajoči. Toda nedvomno je, da je da Pontejev libreto dober, in predvsem, da Mozartova glasba v tej operi ni prav nič slabša od glasbe v drugih operah. Saj je bil tedaj komponist na višku ustvarjanja, pisal je z veseljem in ljubeznijo. Cc svojega dela ne bi cenil, ne bi povabil k operni vaji v svoje stanovanje in k prvi instumentalni vaji v gledališče J. Haydna. V Ljubljani je bila gornja opera uprizorjena v sezonah 1926/27 (petkrat) in 1930/31 (trikrat). Prva izvedba je bila 25. XII. 1926. Kakor nastanek »Requiema«, je tudi nastanek »Čarobne piščali« ovit v legende. Mozart naj bi bil s tem delom rešil igralca in libretista Schikanederja iz finančnih težav s tem, da bi mu Schikaneder napisal libreto. Mozart se je obotavljal, toda komponiral kljub temu. 1791. leta je bila opera postavljena na oder in uspeh je bil z vsako predstavo večji. Bivši študent in poznejši profesor mineralogije in kemije v dublinski univerzi, Metzler, ki je bil svoje čase tudi igralec v Schikanederjevi igralski skupini, je sicer trdil, da je on pisatelj in libretist te opere. Če je kakšna beseda v libretu res njegova, je to Taminov razgovor z govornikom, kajti njegova dikcija je nad Schikaneder- jevim povprečjem. Vendar je slabost libreta šamo v dikciji, v dramaturškem oziru pa je Schikanederjevo delo mojstrsko. Uspeh opere pri prvih poslušalcih pa je imel tudi politične vzroke. Mozart in Schikaneder sta ‘bila namreč prostozidarja in libretist je odkrito uporabljal v svojem libretu simbole prostozidarstva. (Prvemu tiskanemu libretu sta — redkost!. — priložena dva bakrotiska. Eden predsta\'lja Schikanederja kot Papagena v pernati obleki, drugi pa vrata v notranje prostore, velike pira- mide s hieroglifi, peterokrako zvezdo, kotomerom, zidarsko žlico, peščeno uro in zvrnjenimi stebri.) Tudi osebe v operi so predstavljale določene osebnosti. (Kraljica noči je bila Marija Terezija). Pod plaščem simbolike je bila »Čarobna piščal« delo upora, tolažbe in upanja, ki jih predstavljajo Sarastro in njegovi svečeniki. Ljubljanska opera je »Čarobno piščal« prvič uprizorila 22. XII. 1927. Muzikalno in režijsko je delo pripravil direktor Mirko Polič, peli pa so: Sarastra Betetto, Tamina Banovec, govornika Šubelj, prvega duhovnika Jelnikar, drugega duhovnika Perko, Kraljico noči Davidova, Pamino Thalerjeva, prvo damo Majdičeva, drugo damo Mitrovičeva, tretjo damo Medvedova, prvega dečka Ribičeva, drugega dečka Ramšakova, tretjega dečka Španova, Papagena Janko, Papageno Poličeva, Monostatosa Mohorič, prvega oboroženca Jarc in drugega oboroženca Vlah. V tej sezoni so »Čarobno piščal« peli šestkrat, v sezoni 1928/29 petkrat. V sezoni 1944/45 je izvajal to delo operni studio sedemkrat. (Takrat so pod vodstvom M. Poliča nastopili tudi naši sedanji solisti Korošec, Franci, Smerkolj, Langus, ReboljevS, Patikova, Brajnik, Štrukelj, Zakrajščkova, Neubergerjeva in tajnik Rebolj.) Mozart je za svojo opero »Beg iz Seraja• uporabil Bretznerjevo dramo »Belmont in Konstanca«. Popravil jo je s pomočjo Gottlieba Stefanieja, dunajskega igralca, ki je Dunajčane zalagal z vsemi mogočimi prevodi in odrskimi deli. Dunajčani so zahtevali mnogo več glasbe, umetnosti petja in orkestralne polnosti od severnih Nemcev. In Mozart jim je to dajal. »Prelepo za naša ušesa in silno mnogo not«, je baje dejal Jožef II. po premieri 16. VI. 1782. Mozart pa je odgovoril: »Prav toliko, kolikor je potrebno!« Mozartova največja stvaritev v tem delu je lik Osmina, ki ni karikatura, temveč prav tako realističen kot Falstaff. Surov, žolčen, neskončno komičen kot prijatelj vina in žensk, toda tudi neskončno nevaren. Mozart ga je z glasbenimi prijemi stopnjeval do pravih izBruhov gneva in sadizma. Čudovit je kvartet. Vaudeville na koncu bi morda vsak komponist postavil v polni harmoniji, toda Mozart je hotel, da ga izpolni poslednji Osminov izbruh jeze. Tej dramatičnosti odgovarja bolj ko drugod razgibanost orkestra. V tem delu je komponist dosledno sledil vzpodbudam, ki jih nudi tekst in ustvaril prisrčno, živo in šaljivo umetnino. Vendar nobena od ostalih njegovih opernih partitur ni tako polna črt in sprememb in za nobeno drugo operno delo ni potreboval toliko časa: skoraj celo leto. 20. II. 1929. je bila v ljubljanski Operi prva izvedba »Bega iz Seraja«. Režira! in dirigiral je Polič, izvajali pa so opero: Drenovec (Selim paša), Popovičeva (Kostanca), Ribičeva (Blonda), Banovec (Belmonte), Kovač (Pcdri-llo), Rumpel (Osmin). V sezoni 1928/29 so to delo peli petkrat, v sezoni 1942/43 pa šestkrat. Tako je torej ljubljanska Opera uprizorila od svojih početkov do danes pet Mozartovih oper, ki so bile izvajane do konca lanske sezone: »Don Juan« petintridesetkrat, »Figarova svatba« dvainšestdesetkrat, »Cosi fan tutte« sedemkrat, »Čarobna piščal« osemnajstkrat (vštevši operni studio) in »Beg iz Seraja« enajstkrat. (Skupno stoštiriintrideset predstav). M. S.