•Tednik« izhaja pod tem skrajl«- aim imenom od -4 nov liiCl da- je na predlog Ob<^)nsk h odborov li našf-mi predsedniku vse najboljše. Re- publiško štafetno palico so no- sili učenci osnovnih šol Ivanj. kovci, Ormož, Velika Nedelja ir učenci iz Podgorc. Ob 10.30 sc pionirji občine Ormož v Goriš, niči predali štafetno palico pio< nirjem iz Ptuja. R. J. Vaš obisk v Varaždinu v okviru IV. tedna bratstva in prijateljstva med občinami Cakovec. Ormož, Ptuj in Va- raždin smo dijaki ptujske naziie obiskali prijazno me- sto Varaždin. Ko smo izvedeli, da so nas povabili v mesto so- sednje republike, je zavladalo na šoli veselje. Težko smo ča- kali dneva našega odhoda. Prišel je ta dan in z vlakom smo se odpravili bratski repu- bliki naproti. Kmalu smo pri- šli na cilj, kjer so nas čakali meščani Varaždina. Srečanje jf bilo nrisrčno. Na nostaii nas je sprejela godba s koračnico, povsod so bili prijazni in na- smejani prijatelji Varaždinci. Prisrčen in prijateljski spre- jem je napravil na nas globok vtis, vedeli smo, da smo med prijatelji. Potem smo odšli proti narod- nemu gledališču >Avgusta Ce- sarca«. Igralci varaždinskega gledališča so pripravili za našo šolo Goldonijevo komedijo jRi- barske svadje« ali po naše »Primorske zdrahe<. Gledališka stavba je mogočna in lepa, to- da njena notranjost je marsi- koga presenetila. Hodniki i »armornatimi stebri, luči in dvorana s secTožV v rdečem ža^, metli, vse to napravi na Člove- ka prijeten vtis. Komedijo Ri- barske svadje smo toplo spre- eli. Igralci narodnega gledali- šča so jo zaigrali odlično. Za- služijo vse priznanje, izrazili smo ga z dolgim, navdušenim ploskanjem. Lepo hi bilo, če bi imeli tudi v Ptuju bolj pogosto gledališke predstave pa tudi večje in lepše gledališče. Po predstavi smo šli na okrepčilo v restavracijo sredi lepo urejenega parka. Opazili smo, da v Varaždinu zelo skr-^ bi jo za lepo urejene nasadel Povsod so nasadi cvetja, grmi- čevja in dreves. Popoldne smo obiskali mestni muzej in si ogledali pokopališče. Muzej je v starem gradu. Po osvoboditvi je postal ustanova Narodnega odbora občine Va- raždin. danes skupščine občine Varaždin. V starem gradu je 27 manjših in večjih prostorov, kjer je nameščeno na ogled staro orožje, stara lekarna, zbirka slik znamenitih Varaž- dincev, kot sta slavist Jagič in zgodovinar Kukuljevič, zbirka cehovskih starin in vrsta so- ban opremljenih v različnih slogih. Na stenah vise umetni- ne starih mojstrov. V muzeju je tudi etnografski oddelek, ki prikazuje obleko, posodo, orod- je in opremo kmečkega ljud- stva. Nepozaben vtis je napravilo na nas pokopališče. To ni samo pokopališče, temveč pravi park s klopmi in peščenimi potmi. Hodiš po poteh, opazuješ gro- bove in občuduješ, lepo obre- zane ciprese. Ce si utrujen, se- deš na klop in opaztiješ po- mlad. ki je odela s cvetjem vso okolico. Samotno stoji velika grobnica padlim junakom v NOB. Obdana je z venci in pomladnim cvetjem, nekateri prižgo tudi svečke v spomin na naše junake. V grobnico je vklesanih mnogo imen tistih, ki so padli in s svojimi žrtva- mi nam ustvarili Ifpo. svobod- no življenje. Tudi Varaždin je (Nadaljevanje na 3. strani) : Uspele proslave 20-letnlce osvobo- ditve v občini Ormož Na proslavo 20-letnice osvobo- ditve so se krajevne organizaci- je SZDL v občini Ormož teme- ljito in vsestransko pripravile. Pripravile so pestre programe in poskrbele za množično ude- ležbo na proslavah. Proslave so bile množično obiskane in na- vzoči so bili prijetno razpolože- ni. Predstavniki krajevnih or- ganizacij SZDL in predstavniki ZB so navzočim govorili o po- menu in važnosti 20-letnice osvoboditve. V govorih so opi- sali zgodovino narodnoosvobo- dilne borbe. Na predvečer 20-letnice so v vseh pomembnejših krajevnih centrih v občini zagoreli kreso- vi in ob njih je bilo splošno ve- selje in ljudsko rajanje. Od kre- sov se je slišala slovenska pe- sem. Pri nekaterih kresovih je bila tudi vaška godba, ob kate- ri so ^ navzoči veselo zavrteli. Mnogi ljudje so se ob kresovih zabavali pozno v noč. To je kra- tek spomin, spomin na dobra štiri leta trdega boja za svo- bodo. Dvajset let je za nami. V tem obdobju se je marsikaj spreme- nilo v dobro delovnega človeka, ki je proizvajalec in upravljalec. Da, dvajset let je od tistega ča- sa, ko smo pregnali zadnjega sovražnega vojaka iz naše do- movine in jo osvobodili. Nismo osvobodili samo slovenske zem- lje, temveč tudi delovnega člo- veka od izkoriščanja človeka po človeku, ki je bil vsa prejšnja stoletja ponižan in zaničevan. Tujci, ki so gospodarili na na- ših tleh, niso priznavali doma- čina za enakovrednega, ni imel pravic, ki bi jih kot človek mo- ral imeti. Delovni človek se pred dvajsetimi leti in vse na- zaj ni bil svoboden in enako- praven državljan. Večna krivica in zbujena za- vest sta delovnega človeka spod- budili, da se je boril za napred- ne ideale in za človeške pravice. Borba je zahtevala mnogo življenj. Sovražnik je napredne ljudi pobijal, sežigal v tabori- ščih, jih mučil, delal na njih razne poizkuse in z njimi gnus- no ravnal. To vse ni ustrašilo zavednih rodoljubov, še z večjo vnemo so se borili proti sovražniku. Na območju občine Ormož je več sto preživelih članov ZB, ki so sodelovali ali pa pomagali pri narodnoosvobodilnem gibanju. V Središču je sovražni škorenj najbolj prizadel napredno gi- banje, ko je izselil nad 300 za- vednih Slovencev. Tudi na Ko- gu ni bilo mnogo boljše. Tam je živel narodni heroj Jože Ke- renčič, ki je s svojim napred- nim mišljenjem in zavzema- njem mnogo koristil pri širje- nju narodne osvobodilne borbe. V Hranjigovcih pri Tomažu je bil rojen drugi narodni heroj v občini, Vinko Megla. Slovenska zemlja je prepojena s krvjo, da si je priborila pravico in svo- bodo. Ustvarili smo tak družbe- ni red, ki ustreza našemu delov- nemu človeku. Socializem, to je višja stopnja notranje ureditve, ki je odpravil slabosti izkori- ščanja in dal delovnemu člove- ku boljše pogoje za življenje. Človek več ne prodaja svoje de- lovne sile, saj je sam gospodar in proizvajalec. O njegovi pro- izvodnji več ne odloča nekdo drug, ampak sam, saj jo dobro pozna. Na delovnem mestu si človek pridobiva delovne izkuš- nje kot proizvajalec in uprav- ljalec. Upravljalec to si ti, delovni človek, tvoja je tovarna in ti s svojimi sodelavci skrbiš, da pro- izvodnja dobro teče. Tvoja za- vest je postala večja in samo- upravljanje je postalo osnovna oblika gospodarjenja v našem fl rn «ii!;trTn'l- NOVE KNJIGE v Mladinski knjižnici v KremLjevi ul. 2l Idrizovič Nusret: Mravlja in zmaj. Gradnik Alojz: Izbrane pesmi. Kosmač Ciril: Iz moje doline. Jamniik Raj ko; Elementi teorije informacije. Vidav Ivan: Števila in matema- tične teorije. Jalen Janez: Bobri. Mihelič Mira: Pridi, moj mili Ariel! Swift Jonathan: Guliver med pritlikavci in velikani. Albreht Vera: Pustov god. Filipič France: Srebrna metlica nad goro. Samec Janko: Čenča Marina. Šinkovec Črtomir: Pomlad ob Soči. Jurčič Josip: Jama. po kateri se pride na drugi svet. Radičevič Branko: Trije lažnivci. Alečkovič Mira. Po četrtku sre- da. Zupančič Beno: Deček jarbol. Veliki in mali zajec. Ilustriral Miklavž Omersa. Ero 7 Ornega sveta. Naslikala Cvi- jeta J ob. OBJAVA — OBVESTILA Občane obveščamo, da si lahko nabavijo posebne spominske pisemske ovojnice in drugo številko medobčinskega lista TE- DEN BRATSTVA IN PRIJATELJSTVA na razstavah v dvorani na Magistratu, Trg mladinskih delovnih brigad l/II. in v Sindi- kalni šoli Franca Krambergerja v Ptuju, Ormoška cesta 2, vse do ključno 16. maja 1965 v času od 8. do 12. in od 16. do 19. ure. Prebivalce Cirkulan in Leskovca. ki so se veselili gostovanja in pripravljali na sprejem gostov iz Ormoža in Središča pro- simo, da oprostijo, ker ni bilo predvidenih gostovanj. Razlog: godba na pihala in pevski zbor sta zaradi nastalih tehničnih ovir odpovedala gostovanje v Cirkulanah in v Leskovcu. V ta namen je prebivalce Cirkulan obiskal mešani pevski zbor »Se- Ijačke sloge« iz Gornjega Mihaljevca. ki je priredil izredno bogat in kvaliteten program medjimurskih in slovenskih pesmi. Za prebivalce Leskovca pa bomo kmalu poskrbeli za gostovanje ene izmed ptujskih skupin. Vabimo občane na vse kulturne in športne prireditve. Vsem dragim gostom pa izrekamo toplo in prisrčno dobrodošlico. Ptuj, 14. maja 1965, Občinski odbor za medobčinsko sodelovanje in IV. »Teden bratstva in prijateljstva« Ptuj S slavnostne seje Združenja borcev NOV v dvorani občin- ske skupščine Borcem občine P«u'! pionikji po ruda sever iz gorisnice izrekamo ob 20-letnici osvoboditve vsem borcem obcine ptuj svoje tople čestitke. dvajsetic po vo.tni praz- nujemo dan, ko so zad- njic odjeknili in za- mrli topovski streli, ko so vriskajoč in pojoc napolnili nase vasi in mesta partizani, heroji veličastne borbe, v ka- teri so krvavela in umirala srca naših ma- ter in ocetov, sinov in hcera, da so se po smrti vzdignili v novo živl.ie- n.te, ki se je kalilo v njih krvl smo mladi rod, ki je za- živel po vojnl zato ne poznamo krvi in umira- nja. stoka in joka, kri- kov in vpitja, preklet- stva in Človeške podiv- janosti. v svojih srcih nosimo mladost in sre- co. ki ste jo našli vi, na- ši borci, ko ste hodii.i po dežju, snegu in blatu, skoz veter, burjo in sončni žar. povsod, kjer koli ste hodili, ste iska- li obličje domovine: v strmih gorah, temnih lesih, na blatnih stezah, trdem kamnu in v skal- natih pečinah, na za. tohli slami, na rosnih tratah in zelenih jasah. v njenem naročju ste bi- li povsod doma in na slehernem koraku vas je grel plamen njenega srca, dokler ni ta pla- men zagorel v mogočen zubelj, ki se je razlil cez vso našo zemljo, da je zažarela v svobod- nem pomladnem žaru. ostali so spomini, trpki in bolecl a tudi svetu in topll ujeli, izlili in izkipeli so se v pesmih in zgodbah, da bi naš člo- vek iz njih pil sovra- štvo proti zlu za tisoč let naprej, da bi sneli z nas vso Črno preteklost in da bi nas vodili v lep- ši cas, ko bo res vsake- mu od nas od srece, za katero ste se borili, ob- zar.ien obraz. Gorišnica, 12. 5. 1965 Pionirji osnovne šole Fr. Belšaka Gorišnica Program prireditev iv. tedna bratstva in prijateljstva obcin cako- vec, ormož, ptuj in varaždin 15. in 16. maja 1965 dornava, 15. maja 1965. ob 19. uri VEČER PESMI IN PLESOV NARODOV JUGOSLAVIJE. Gostuje Mladinsko kulturno umetniško društvo »Milica Pav- lič-Kata« iz Varaždina. — . gorišnica, 15 maja 1965. ob 19. uri VEČER PESMI IN PLESOV JUGOSLOVANSKIH NARO- DOV. Gostuje Delavsko kulturno-umetnlškO društvo »Sloboda« Varaždin s folklorno In zabavno sekcijo. PTUJ, 16 maja 1965, ob 8. uri TEK PO POTEH OSVOBODITVE. Start in cilj na Titovem trgu v Ptuju. Pokrovitelj Občinska zveza za telesno kulturo. Sodelujejo ekipe ptujske ih sosednih občin. / ORESJE PRI PTUJU, 16. maja 1965, ob 8. uri RIBIŠKO TEKMOVANJE v lovu rib s plovcem na naravno vabo v bazenu v Orešju pri Ptuju. Pokrovitelj Ribiška zveza Ptuj. Sodelujejo člani ribiških družin Cakovca, Ormoža, Varaždina in Ptuja. PTUJ, 16. maja 1965, ob 9. in 11. uri TOVARISKO SREČANJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANI- KOV. Ob 9 uri v veliki dvorani Skupščine občine Ptuj tekmovanje v »poznavanju cestno prometnih predpisov« in ob 11. uri na dvosteznem kegljišču »Drave« tekmovanje v kegljanju. Pokrovi- telj Združenje šoferjev in avtomehanikov Ptuj. Sodelujejo šo- ferji in avtomehaniici iz Cakovca, Ptuja in Varaždina. PTUJ, 16. maja 1965 TOVARISKO SREČANJE prosvetnih delavcev Cakovca in Ptuja. Pokrovitelj Občinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti občine Ptuj. POLENSAK, 16. maja 1965 ob 15. uri PESMI IN PLESI MEDJIMURJA Gostujeta folklorna in zabavna sekcija »Seljačke sloge« Prelog HAJDINA, 16. maja 1965 ob 16. uri PESMI IN GLASBA JUGOSLOVANSKIH NARODOV Program prirejata tamburžški in pevski zbor DKUD »Ivo Mikac« IZ Varaždina. JURSINCI. 16. maja 1965 ob 16. uri SREDNJA GLASEBNA SOLA VARAZDIN priredi zabavno glasbeni program, ki ga izvaja tamburaški zbor. ROGOZNICA, 16. maja 1965 ob 15. uri PESMI IN PLESI NARODOV JUGOSLAVIJE. Gostujejo folklorna sekcija in tamburaši DKUD *Vilko Jurec« iz Varaždina. SELA, 16. maja 1965 ob 15. uri ZABAVNO GLASBENO IN PEVSKO POPOLDNE. Gostuje, ansambel »Žibrat« iz Ivanjkovec. 2ETALE, 16. maja 1965 ob 15. uri BENEDETTI: -DVA DUCATA RDEClH R02«. komedija, ki jo uprizori dramska grupa iz Donjega v^idovca. stran 3 »TEDNIK«— petek. 14. maja Stran 3 K I D R I Č E V O lep rekreacijski centei Elektroindustrija in splošns piontaža Maribor, ki ima svo; obrat tudi v Kidričevem, ima n? ! pohorju izredno lep rekreacijsk; i center za člane kolektiva in nji- !■ hove družinske člane. Vendar j€ ; v lanskem letu v tem centru leto^,»alo le 9 članov kolektiva iz obrata Kidričevo, kar je glede pa 84 ali še več zaposlenih mno- premalo. Ker trpi vse stro- ške, ibzen prehrane, podjetje, je vprašanje, kje so vzroki, da člani iz obrata Kidričevo ne od- hajajo v večjem številu v svoj lepi center na Pohorje. Tam je 7 lepih weekend hišic, ki ležijo le 500 metrov od gornje postaje vzpenjače in hotela Bellevue. Vsaka je opremljena s štirimi ležišči in z vsem, kar potrebuje dopustnik. Sredi tega pravljič- nega naselja je kuhinja. Tam so tudi ležalniki za sončenje, pri- prave za pečenje čevapčičev in ražnjičev itd. Skratka, prekra- sen center, da bi bil marsika- teremu podjetju v ponos. Ta ko- lektiv odmerja lepo vsoto sred- ; stev za rekreacijo, člani obrata j Kidričevo pa ne vedo za vso to lepoto na Pohorju. V čast 20-letnice osvoboditve Pretekli teden je bila pred novo osemletko »Borisa Kidriča« v Kidričevem majhna sloves- nost, ker je mladi rod iz naselja in okolice priredil svečan spre- jem kurirčkove pošte, ki je s svojimi pozdravi predsedniku Titu šla tudi skozi Kidričevo. Ob tej priložnosti je bil impro- viziran napad sovražnika na mlade kurirje, potem pa je zbranim šolarjem spregovoril o pomenu kurirčkove pošte v času NOE član ZB Stane Lampič, ki je mladi generaciji opisal hrab- rost mladih kurirjev, ki so v časr vojne odigrali pomembno vlogo za osvoboditev naše do- movine. Mladi rod je z zanima- njem poslušal pripovedovanje starega borca in bil tudi pono- sen, da so tudi v minuli vojni bili taki hrabri junaki iz vrst mladega rodu. Po recitacijah in lepih partizanskih pesmih ter ob zvokih partizanske koračnice jekurirčkova pošta nadaljevala pot proti Ljubljani in nato dalje Pfoti Beogradu, kjer bodo izro- čili svoje tople pozdrave pred- sedniku Titu z željo, da bi še dolgo ostal med nami zdrav in neumoren borec za pravice in mir v svetu. Potrebujemo zobozdravnika v TGA je lepo in skrbno ure- jena obratna ambulanta, ki je namenjena članom kolektiva. Uspešno jo vodi obratni zdrav- nik dr. Stjepan Kožulj. S te strani je torej zdravljenje bol- nih članov kolektiva v redu, vse drugače pa je z zobno ambu- lanto oziroma z zobozdravnikom. V tovarni namreč ni zobne am- bulante niti zobozdravnika, zato morajo člani kolektiva hoditi na zdravljenje in popravljanje zob v ambulanto v naselju. Zo- bozdravnik je v naselju glede na precejšnje področje zelo obre- menjen in se, razumljivo, ne more tako posvečati zdravljenju zobovja, kot je to potrebno. Tam v glavnem le pulijo bolne zobe |n plombirajo. V zadnjem času je vedno več kritičnih pripomb f^a ta račun. To nezadovoljstvo postaja toliko večje, ker je de- lovni kolektiv TGA vložil pre- cej sredstev v to zobno ambu- lanto in nabavil instrumente, (^anes pa ima od vsega tega zelo fialo koristi. Nekateri pacienti hodijo celo v Maribor, ker tu ne Pridejo na vrsto. Glede na te okoliščine je upravičena želja članov kolektiva TGA, da bi naj v tovarni ustanovili zobno ambulanto in da bi v tovarni imeli zobozdravnika. Dxi bo seznanjena širša javnost v Kidričevem že več let uspešno deluje foto-kino ama- terski klub, ki je po svojih uspelih razstavah znan tudi iz- ven območja ptujske občine. V letošnjem predračunu je pred- videl nakup kinokamere, ki je stala okrog 600.000 dinarjev. S to kamero snemajo razne dogod- ke v Kidričevem pa tudi v dru- gih krajih občine in jih poši- ljajo radioteleviziji v Ljubljano, ki večkrat prikazuje razne za- nimivosti v svojem televizijskem obzorniku. S tem so dosegli za- želeni cilj, da bi bila z zanimi- vimi vestmi na našem območju seznanjena tudi širša javnost. Tudi za opremo laboratorija so predvideli 300.000 dinarjev, ki jih rabijo za nabavo peči za su- šenje slik, novega povečevalni- ka, novega fleša in drugih po- trebnih pripomočkov. Da bi vse to lahko nabavili in uredili, kar je treba, jim je delavski svet TGA odobril dotacijo v znesku 4,861.000 dinarjev. Ali ne bi bilo lahko drugače? Delovni ljudje po svetu so praznovali tudi letos svoj naj- večji delavski praznik, 1. maj. Letos je to praznovanje bilo to- liko pomembnejše, ker slavimo tudi 20-letnico osvoboditve iz- pod fašizma, ki je nekaj let tr- pinčil narode Evrope. Delovni ljudje Jugoslavije so tembolj ponosni in srečni, ker je to že naš 20. prvi maj, ki ga praznu- jemo v naši svobodni domovini. Toda to, kar hočem povedati, je druga plat tega praznovanja. Če je nekdo bil ob prvomajskih praznikih v Kidričevem v prejš- njih letih in letos, je kaj lahko ugotovil razliko, ki stanovalcem ni v ponos. Prejšnja leta je bilo ob tem velikem delavskem praz- niku res vse praznično. Okrog stanovanjskih zgradb je bilo vse počiščeno, balkoni so bili okra- šeni z zelenjem in zastavicami. Letos tega ni bilo. Okoli neka- terih blokov je bila nesnaga, zelo redki balkoni pa so bili okrašeni. "Edino zastave na zgradbah so dajale videz pra- znovanja. Kaj mislijo o tem prebivalci naselja, ki res niso prav nič pokazali, da praznuje- mo? Kje so hišni sveti in druž- beno-politične organizacije? -ko.- Po toči zvoniti je prepozno Vsak kmetovalec se veseli, ko spomladi opazuje bujno rast svojih posevkov in že tež- ko pričakuje pridelek — plod svojega truda. Toda nesreča mu cesto prekriža vse načrte. V nekaj minutah mu lahko to- ča popolnoma uniči ves pride- lek in ves njegov trud je bil zaman. Vsak dober gospodar si uredi svoje gospodarstvo tako, da ga nesreča ne more gospodarsko uničiti niti mu občutno škodo- vati. Toča napravi vsako leto ogromne škode. Kogar ta pri- zadene, občuti ogromno gospo- darsko škodo. Padanje toče -ne moremo in še mnogo let ne bo- mo mogli preprečiti, lahko pa preprečimo njene hude posle- dice, če pridelke zavarujemo. V mesecu maju je čas za za- varovanje pridelkov. Vsak kmetovalec že lahko ugotovi, kakšne pridelke pričakuje, za- to lahko zavaruje pričakovani pridelek. V kolikor kasneje razne bolezni, suša ali poplave uničijo del pridelka, lahko spo- roči zavarovalnici, ki mu zniža količino zavarovanega pridelka ter mu vrne del premije. To i, znižanje pa lahko doseže le, 0 če še ni padala toča in je bo- - lezen vzela najmanj 20 "/o pri- 1 delka. a V letu 1965 je za zavarova- >. nje pridelkov razširjeno jam- . stvo tudi za škode, ki jih na- . pravi nevihta, če jo spremlja 1 toča. To je velika ugodnost za zavarovanje žit Nevihta na- . pravi često mnogo več ^kode ' kot toča sama, posebno če je ^ nevihta polegla žito pred cve- ' tenjem. V tem primeru je lah- ko pridelek zaradi nevihte po- ' polnoma uničen, sama toča pa je napravila le malenkostno škodo. ^ Od letos naprej je možno za- ' varovati pridelke tudi še za na- slednje nevarnosti: za škode po viharju, četudi ne pada toča, za škode po slani, za škode po ■ poplavi in za škode na semen- ' skih žitih zaradi kvalitete. ' Družbena kmetijska gospodar- : stva lahko zavarujejo za dodat- ' ne rizike pod pogojem, da za- ' varujejo vse istovrstne pridel- ' ke enega obrata. Privatni kme- tijski proizvajalci pa lahko za- ' varujejo za naslednje nevarno- ' sti pridelke le pri kolektivnih ' zavarovanjih. Kolektivna zava- rovanja so tista, kjer je zajeto v zavarovanje SO "/n vseh pri- delkov ali površin ene kulture na določenem področju npr. na področju neke vasi. kmetijske zadruge ali občine. Pri teh za- ! varovanjih imajo zavarovanci tudi popust do 20®/o. Za takšna dodatna zavarovanja mora za- varovanec doplačati dodatno premijo, in sicer: za pozebo ^"/n in za poplavo 2—4 »/o od zavarovalne vsote, za škode po viharju 20 o/o in za škode na se- menskih žitih 30 0/0 na pre- mijo. Privatni kmetijski proizva- jalci pa imajo še to ugodnost, I da lahko zavarujejo vse koope- rirane pridelke pri kmetijski zadrugi. Pri tem imajo 20 do j 25% cenejše zavarovanje. Pre- mijo za zavarovanje lahko pla- čajo zadrugi kasneje, to je po prodaji pridelkov brez dopla- i čila obresti. Ce jim toča na- pravi škodo, prejmejo odškod- nino, premija pa se zaračuna pri odškodnini. Zavarovanje kooperacij sklepajo vsi kme- tijski tehniki na vseh obratih zadrug. Zavarovanje koopera- cij mora biti končano do 1. ju- nija. Kmetijski pridelovalci lahko zavarujejo prav vse pridelke: žita, vinograde, sadje, krmne rastline, vse vrtnine, sadne in gozdne drevesnice ter celo mla- de gozdne nasade. Pridelek je treba zavarovati pred padanjem toče. Ce napra- vi toča do 5 ®/o škode, tega pri- delka ni več možno zavarovati. Premija za zavarovanje pri- delkov je po novih cenikih ne- koliko nižja, kot je bila do se- daj. Za zavarovanje žit je pre- mija nižja za ll®/o, edino za zavarovanje vinogradov je pre- mija za 1,5 "/o višja, to pa za- radi tega. ker so bile pri za- varovanju vinogradov vedno velike škode in izgube pri tem zavarovanju. Premija za zavarovanje naj bi bila plačana ob zavarova- nju. Kdor pa ne plača premije takoj, bo moral plačati zako- nite 8®/o obre'sti. Ža 6 mesecev bo treba plačati 4«/o obresti od dolgovane premije. Najkasneje do 1. novembra pa mora biti plačana vsaka premija. Končan tečaj za poikvalifikaeijo v tovarni ^^Jože Kerenčič^^ Pred kratkim je bil končan te- čaj za polkvalifikacijo kovinske in plastične stroke v tovarni »Jože Kerenčič« v Ormožu. Te- č^j je trajal štiri mesece, obisko- valo pa ga je 10 delegatov. Na- men tečaja je bil strokovno in družbeno-politično usposobiti de- lavce za dobre proizvajalce in upravljalce. Tečaj je v celoti do- segel svoj namen in tečajniki so si pridobili ustrezno splošno, strokovno in politično znanje. Kolektiv tovarne »Jože Keren- čič« načrtno in sistematično izo- bražuje zaposlene delavce, kar se zelo pozitivno odraža na večji n kvalitetnejši proizvodnji. Uva- janje novih tehnoloških postop- cov v proizvodnjo zahteva dobre n sposobne proizvajalce, novi itroji v proizvodnji pa izkušene Dolkvalificirane, kvalificirane in /isokokvalificirane delavce. Tečaj za polkvalifikacijo je bil lamenjen za izkušene proizvajal- :e, take, ki so si že pridobili istrezno prakso na delovnem nestu. Na tečaju je bilo preda- janj približno za 250 učnih ur. ali povprečno mesečno 64. Pre- davanja so obiskovali tečajnik: v učilnici osnovne šole v Ormo- žu in njihov učni program je bi] zelo pester in širok. Imeli so de- vet predmetov in to: slovenski jezik, matematiko, tehnologije materiala, strokovno računstvo, tehnično risanje, strojne elemen- te in drugo. Zaključni izpiti so pokazali, da 50 tečajniki povprečno dobro se- znanjeni s predavano snovjo in da so med tečajem pokazali res- no voljo po izobraževanju in po i^ečjem znanju. S tem tečajem pa še ni končano izobraževanje de- avcev na delovnem mestu v to- varni »Jože Kerenčič«, marveč jodo posvetili prihodnjo izobra- levalno sezono izobraževanju lelavcev na delovnem mestu po- sebno skrb. Tudi ostale delovne organizacije v občini bi na) v :em pogledu posnemale tovarno, ci dosega pomembne gospodar- ske uspehe. Izpite za polkvalifikacijo ko- /inske stroke so položili: Anton 3anfič, Marija Skrinjar, Ivan Boksa, Janko Primožič, Stanko vanuša, Pavla Puntigam, Ivka d nas samih, v slogi namreč moč in bodočnost vseh. Darinka Sajovic, 1. razr. gimnazije, Ptuj Pisma ureclnišiuu SERVIS - SERVISI Oh vse večjem poudarku in pomenu turisfičnih dejavnosti v naših krajih kakor tudi afir- macije naše države kot turi- stične dežele, bi morali vpra- šanjem turizma posvečati več pozornosti in jih kompleksno reševati. Pri tem želim po- udariti neurejenost na področ- ju posameznih drobnih stori- tev potujočim potnikom, ki so vsi motorizirani. Urejen turizem še ne pome- ni samo hotela, gostilne z vi- nom, lepote pokrajine, ampak še mnogo drobnih dejavnosti, katerim naši turistični delavci in organizacije ne posvečajo dovolj pozornosti. S takimi drobnimi uslugami se v turi- stično razvitih deželah preživ- lja mnogo ljudi, samo vključiti se je treba in si najti pravo mesto. Omejiti se hočem samo na eno tako dejavnost, ki v Ptuju in okolici ni zadovoljivo reše- na, namreč na prvo pomoč mo- toriziranim turistom, ki ostane- jo s svojim avtombilom v okvari v Ptuju ali v bližnji okolici. V Ptuju ni servisne službe za motorna vozila, po poldne in v večernih urah. V kolikor za tako službo niso za- interesirane gospodarske orga- nizacije, ki jim je to predmet poslovanja, bi bilo umestno, če bi turistično društvo in drugi odgovorni organi poskušali vplivati, da uvedejo tako služ- bo privatni avtomehaniki in da jo primerno popularizirajo z reklamo, da vsaj gostinski de- lavci. uslužbenci pri bencinski črpalki in še kdo drug lahko da turistu nasvet, kje lahko dobi prvo pomoč za defektni avtomobil. Ponekod imajo tudi hoteli servisno delavnico za manjša popravila, kot so pranje, ma- zanje, odprava manjših napak pri avtomobilih svojih gos^tov. Mogoče bi tudi hotel Poeto- via uredil tak servis na svojem dvorišču in si s tem povečal priliv gostov? Upam, da se bodo vsi zainte- resirani okrog tega problema našli in ga pravilno rešili še pred začetkom sezone. Vladimir Škorjanec, Ptuj Zakaj ne izvajajo neka- teriji odlokov občinske skupščine? Znan je odlok Skupščine ob- čine Ptuj, ki določa, da orga- nizirajo škropljenje sadnega drevja kmetijske zadruge. Ka- ko se določbe tega odloka iz- vajajo, se vidi najlepše iz pri- mera KZ »Jože Lackoc, sektor Juršinci. Tamkaj sem nekajkrat pro- sil, da bi mi poškropili drevje, ker ne premorem škropilnice, pa tudi nobeden mojih sosedov je nima. Tako mi ni preostalo , :lrugega, kot da se obrnem na , KZ. Toda moje prošnje so bile ;aman. Zakaj so bile zaman, ; le vem. Pozneje sem nekako ( svedel, da so delavci-škropilci l zjavljali, da se v našo grabo ] le splača hoditi škropit. Kako morejo škropilci sami f )dločati. kam bodo šli škropit ^ n kam ne? Tu nekaj ni v re- 1 lu, kajti tam, kjer vsak odlo- i ;a, slabo gospodarijo. Zaradi tega so letos že četrtič ostala sadna drevesa nepoškropljena, čeprav so polna kaparja in drugih škodljivcev, kakor vse sadno drevje v okolici. Zanima me, kaj bo ukrenila občinska skupščina proti tistim gospodarskim organizacijam, ki so dolžne skrbeti za zatiranje sadnih in drugih bolezni in škodljivcev in ki tega ne de- lajo. V tej zadevi se čutim oško- dovanega in mislim, da bo tre- ba zadevo urediti. Zadrug nam- reč ne potrebujemo samo za to. da bi nam na podeželju pro- dajale umetna gnojila in že- leznino, ker si to lahko naba- vimo kjerkoli. Jože Bezjak, Juršinci Traktorist nima časa Mnogi kmetovalci na Polenša- ku nimajo še zorane zemlje za spomladansko setev. Vsi čakajo na traktor kmetijske zadruge. Toda traktorist na Polenšaku, ki bi naj opravljal poljska dela kot je oranje in drugo, ni najbolj aktiven, kakor so na primer traktoristi na drugih sektorjih. Tako seveda ni mogoče ugoditi številnim interesentom. V torek, 11. maja, je trakto- rist obljubil, da bo oral nekate- rim kmetovalcem. Ti so navozili gnoj ter uredili vse potrebno. Traktorista pa ni bilo od niko- der. Orat ni prišel zato, ker je odpeljal svojemu prijatelju hlo- dovino na žago. Poljska dela so zelo zaostala, vendar se trakto- rist v izredno lepem vremenu Ddpravi na vožnjo hlodovine. To bi zlahka opravil tudi takrat, ko ne bo nujnih setvenih del. Tak postopek ne prispeva k jovečanju zaupanja prebivalstva v zadrugo. Vse to kaže, da dela traktorist kar hoče, ne glede na lujnost setvenih del. E. K. Polenšak stran 4 »T E D M K« — petek, 14. maja 196? »tran i KONCERT srednje glasbene šole iz Varaždina v Ptuju Ob prazniku zmage, 10. maja 1%5, je priredila v okviru IV. tedna bratstva in prijatelj- stva srednja glasbena šola iz Varaždina zelo uspel večerni koncert v dvorani ptujskega ki- na. Zanimanje za to kulturno prireditev je bilo veliko, zlasti S« med našo mladino. Polno za- sedena dvorana je ustvarila svečano razpoloženje in se je koncH^rt tako rekoč spremenil v pravo mladinsko glasbeno ma- nife^itacijo. Prireditev je bila tudi uspel vzgojni doprinos za naše mlade poslušalce, saj je ve* program vseboval vredno in resno glasbeno reprodukcijo. Na tem koncertu se nam je pred- stavila varaždinska srednja glas- bena šola na eni strani s svojo mnogostransko glasbeno dejav- nostjo, na drugi strani pa nam je pokazala množičnost v glas- benem izobraževanju mladine. Mis'lim, da ta šola izpolnjnje vse pogoje in zahteve prave so- dobne ljudske glasbene šole. Program je bil zelo skrbno pri- pravljen. Mladinski pevski zbor je uvo- doma zapel pod vodstvom rav- natelja Marijana Zubra prazni- ku zmage primerno Gobčevo skladbo >Slava herojima« s spremljavo klavirja in zaklju- čil koncertni nastop z Liparje- vo harmTanzen und springen« ter tremi rusinskimi pesmimi za mladinski zbor in tamburaški orkester, ki jih je priredil di- rigent sam. Mladinski zbor je jselo homogen in zvočen kot ce- lota, zlasti ugajajo zelo lepi so- Erani. Vsi |>evci imajo prav do- ro zborovsko pevsko vzgojo, kar je posebno opaziti pri enot- nd artiikulaciji. lepi dikciji in diinamičnem oblikovanju teks- ta. Ni čudno, če se iz te množice dobrih pevk izoblikuje ta ali oni lepi glas, ki najde potem pot k znani pevski pedagoginji An- kici Opolski. Njen solo pevski razred je prispeval v tretji toč- ki programa Dumičičevo pesem >Konjuh plamino«, njen goje- ne baritonist Tomica Borič pa je v drugem delu programa za- pel Gotovčevo šaljivo solo pe- sem >Selim beg« ob spremljavi profesorice same. Prav nič ne zaostaja za p>et- jem igra šolskih instrumentalnih ansamblov. Štirje čelisti so z izenačenim zvokom in dinamič- no zaigrali v drugi točki spore- da Marx-Marcusov >Nocturno pastorale«, godalni orkester pa je pod vodstvom Tiborja Duke- ?a zelo temperamentno in z le- pim tonom igral Matzovo >Pjes- mu naše mladosti«, potem pa še Weingerlovo »Serenado« s kla- rinetom solo in s spremljavo orkestra. Pod vodstvom Vladi- mirja Sčedrova je mali simfo- nični orkester dovršeno igral uverturo Gluckove »Ifigenije v Avlidi«. Tudi zbor harmonikarjev pod vodstvom Vinka Horvata z Rossinijevo >Regino< in tambu- raški orkester pod vodstvom Milana Jadrošiča s Preačevim vencem narodnih >Prvo cviječe« sta z lepo igro in solidno orke- strsko interpretacijo prispevala k uspeli glasbeni prireditvi va- raždinske šole. Posebno pohvalo zasluži po- žrtvovalnost vodstva šole, da se ni ustrašilo vključiti tako ve- like množice pevcev in instru- menlalistov — bilo jih je nad 150 — v koncertno gostovanje v Ptuju. Zahvala gre seveda tu- di varaždinski glasbeni mladini, ki je tako dostojno in na tako lep način manifestirala ob praz- niku zmage bratska in prijatelj- ska čustva do nas. Ob samem začetku koncerta je spregovoril nekaj besed o prazniku in o pomenu prija- teljskih srečanj mladine ravna- telj Marijan Zuber, ob zaključ- ku pa je tajnik odbora medob- činskega sodelovanja Stane Sta- nič čestital gostom k zelo uspe- lemu koncertu in se jim še po- sebej zahvalil za prijateljski obisk. Drago Hasl 20-letnica osvoboditve - 20-letmca osvoboditve smo dajali denarne priiStpevke in še kaj drugega za narodnoosvo- bodilno vojsko. Prišla je no^^a j-esan, drevje se je upogibalo pod težo svojih plodov, lastovice so se že zbirale, da bodo poletele v tople kraje. Meni je bila ta jesen najlepša, odkar je iprišel okupator, ker sem se zavedala, da pomagam pri osvobajanju svoje domov ime. Upornicam so se pridružile še druge znanke, tako Rozo/ka Skr- binšek, ki si je nadela ime Alen- ka, Marija Klajnšek, Angelca Cartl, Fanika Jakomini in Ani- ca Lašič. Ivanko Hojnik-Ljubi- nico, ki je stanovala blizu želez- niške postaje, pa je že leta 1941 povezal z OF njen brait. Na mojem domu smo imeli se- stanke, na katere je prihajal? iz Haloz partizanka Albinca. Ona nam je govorila o uporu naistanjevaJi na jesen 1944 j vaseh nemški vojaiki, smo obv« ščadie naše o njiihovi opremi, s/kladišičih: ncjihovega orožja } hrane ter obleke. Te vesti ijjjj pošiljale tovarišu Alefcsaindru Slovenjo vas, oddaljeno od rx? nekaj kilometrov. Tovariša ženirja Zorca sem v Dražanci obveščala, kadar smo zbrali volj potrebščin za oddajo. Naš kurir Janko nam je pnj našal tudi časopise o osvobodil nem gibanju in letake, kar srn raznažale po naši vasi zanealjj vim družinam, lertake pa podtj kaJe po vseh hišah. 2e proti koncu okupacije i zadnji zimi pod okupatorjeij sem odšla v Haloze blizu Zeta kjer so naši priredili politični t« čaj za aktiviste. Tu sta bili pr« davateljici Boža in Grozdanj domači aktivistki in tovari IZŠLH JE NOVU TURISTIČNll PROPilGflNDNJl KNJIGA »PO JUGOSLAVIJI« Odkar so pred leti — po 25. letih izhajanja — usahnili »Ju- goslovanski biseri«, znana re- prezentativna turistično propa- gandna revija, vidna vr/.el v propagandni službi našega do- mačega turizma še vedno ni zamašena. V preteklem letu je Franjo Novak, znana že od leta 1927. po svojem posrečenem turistič- nem romanu >JOVO OMISA- NIN« in prvi soustanovitelj »Jugoslovanskih biserov«, obo- gatil slovenski knjižni trg z novo turistično knjigo, ki se je povzpela do prikaza bujno pe- stre slike vseh pokrajin nove Jugoslavije in njenega morja pod naslovom »PO JUGOSLA- VIJI«. Kako je bila ta edicija v razvoju našega vsedržavnega +nri7ma nntrpbna. ie nnlcazal njen sprejem s strani našega domačega turističnega občin- stva: v enem mesecu je bila vsa naklada razprodana. Zanimivo je, da je bil založ- nik knjige >P0 JUGOSLAVIJI« znani pohorski trg Lovrenc ozi- roma njegovo Turistično dru- štvo. Ohrabreni z uspehom svojega prvega dela imamo se- daj pred seboj že novo Nova- kovo turistično knjigo »PO JU- GOSLAVIJI«, ki je vsestransko izpopolnjena z novimi izvir- nimi podatki ter je kot taka še bolj funkcionalna. Izšla je v srbohrvaškem jeziku. Ravno sedaj, ko milijoni de- lovnih ljudi načrtuje, kam bo- do šli letos na dopust ali izlet, bo tudi ta knjiga vsakomur ze- lo dobrodošel svetovalec. fm. POSNEMAJMO JIH! Letos so vse osnovne šole lepo proslavile 9. maj — dan zmage. Na vseh šolah so bile svečane proslave, pogovori pionirjev z borci NOB in izleti v partizanske kraje. V okviru proslave je osnovna šola Desternik organi- zirala javno pionirsko priredi- tev 'pod naslovom KA.T VEM O LACKOVI CETI. Sodelovali so pionirji iz vseh razredov v 10 skupinah. Med poslušalci so bili tudi starejši prebivalci Desterni- ka in okolice. Sola je podelila najboljši skupini prehodni po- kal. Letos so ga osvojili pionir- ji iz 7. razreda. Pionirji so pre- jeli tudi knjižne nagrade. Sklenili so, da bodo vsako leto ob 9. maju organizirali priredi- tev na temo NOB. To bo velik prispevek mladini, ki bo spo- znavala vsebino na3XKinooisvo- bodilnega boja in znala bolj spoštovati njegove pridobitve. Učiteljskemu kolektivu gre vse priznamje za tako lepo inici- ativo in požrtvovalnost pri pri- pravah pionirjev na prireditev. 12. maja ob 15. uri popoldan so prispele v Ptuj pionirske par- tizanske patrole, ki so prinesle kurirčkovo pošto iz vseh krajev ptujske občane. Pionirji iz vseh šol so skupaj z borci že v zgod- njih jutranjih urah šli na pot, po kateri so hodili kurirji TV postaj med NOB. Obiskali so vse partizanske javke, obiskali so tudi borce, ki so jim pripovedo- vali o dogodkih in spominih na partizanske dni. Vse dogodke v posameznih krajih so pionirji vpisovali v svojo pošto in jo prinesli v Ptuj na partizanski miting. Pošto je sprejel tovariš Ivan Rau, ki je govoril na mitingu o pomenu TV postaj med NOB v ptujski občini. Pionirski pohod bo ostal vsem udeležencem v lepam spominu na najlepše dni obujanja sj^mi- nov na partizanske čase v na- ših krajih. Učiteljskim kolekti- vom, borcem in drugim sodelav- cem se pionirji za prijetno doži- vetje zahvaljujejo. Z. A. MNOGI OBISKUJEJO MUZEJ NA BORLU Od 7. junija 'ani do danes je obiskalo mnogo obiskovalcev tu- ristično točko BORL in tudi tamkajšnjo muzejsko zbirko NOB, ki je v prostor« pred re- stavrirano kapelo, desno od dvorane restavracije, pod vzhod- nim objektom gradu, kjer so sobe za tujce. Nekateri so vpisali v spomin- sko knjigo po ogledu muzejske zbirke svoje vtise, večina pa se je v spominsko knjigo le vpisala m podpisala ter se je s svojim podpisom prištela med ljudi, ki obsojajo zločinsko početje v le- tih 1941—45, ko je besnel pri nas fašizem, ki je bil 1945. leta končno premagan. Ti podpisi so obenem zagotovilo vseh, da se obvezujejo, da '^odo vedno na braniku miru in mednarodnega sporazumevanja, svobode in enakopravnosti. V tem oddelku razstavljene slike in grafikoni predstavljajo dragocen dokumentarni mate- rial, ki ponazarja neizprosnost boja z okupatorjem in z doma- čim izdajstvom, na drugi strani pa prepričanje borcev in inter- nirancev, da bo fašizem prema- gan in da bo sledil obračun za medvojna fašistična početja, ki je škodilo našemu ljudstvu. Letos 7. junija bo obletnica srečanja internirancev iz druge svetovne vojne v tem gradu, zbranih z območja bivšega ma- riborskega in celjskega okraja, ko je bilo odločno rečeno: »Nik- dar več nasilja in taborišč za naše ljudstvo! Vsakdo bodi na braniku svobode ter mednarod- nega sodelovanja, za ohranitev miru po svetu!« VJ. MLADINSKA ORGANIZACIJA V DESTERNIKU se je doslej v glavnem ukvar- jala s športom, predvsem z no- gometom in je organizirala tudi že nekaj tekmovanj. V zvezi s političnim delom ima težave, ker nima za svoje udejstvovanje ustreznih prosto- rov. Sedaj skuša to vprašanje rešiti s pomočjo drugih organi- zacij v kraju. Prihodnjo soboto, 15. maja 1.1. bo priredila mladinski ples, na katerega vabi mlado in ne več mlado iz Desternika in oko- lice. MR. D. 20-letnica osvoboditve - 20-letnica osvoboditve Gorišnica v NOB Cvetna nedelja, 6. aprila 1941, je bila lep, sončen dan. Nihče ob takem lepem dnevu ni mislil na vojno, na klanje in na smrt. Lju- dje so se vse mogoče pogovarjali in ugibali. Brali so »Jutro« in »Slovenca« in niso mislili na voj- no. Vedeli so pač za podpis pak- ta z Nemčijo, za upor generalov v Beogradu, niso pa vedeli, da bo v kratkem tudi Jugoslavija zapletena v vojno. Po pozni maši so se ljudje vsuli iz cerkve in hiteli proti domo- vom. Posebno veseli so bili otro- ci, ki so nosili velike in pisane velikonočne butare. Nenadoma pa so zaslišali nad seboj strašno rjovenje letal, ki so strmoglavila nad množico. Bilo je šest nemških »štuka« letal (strmoglavcev). Lju- dje so se razbežali in se pometali v obcestne jarke. Nemci so men- da spoznali, da je pod njimi množica civilistov, žensk in otrok, zato niso streljali oziro- ma bombardirali. Letala so se oddaljila in vse je postalo spet tiho. Ljudje niso ni- ti pomislili, da se je začela straš- na vojna. Ob treh popoldne pa so Nemci bombardirali in mitra- Ijirali železniško postajo v Oslu- ševcih in neki vlak, ki je peljal iz Prekmurja. Poškodovana je tii- la lokomotiva in nekaj vagonov. Ubit pa je bil en železničar — desetar. Zvečer so poškodovano lokomotivo in vagone že odvlek- li nekam proti Ptuju. Gorišniški orožniki so dobili povelje, naj zasedejo bunkerje na protitankovski liniji v Spuhlji pri Ptuju. Naša vojska je minirala tudi mostove čez Pesnico (železniške- ga in cestnega) in Dravo na Bor- lu ter brod v Placarovcih. Nekateri gorišniški fantje in možje so poskušali priti čez Dra- vo in se priključiti naši vojski ter se vojskovati proti Nemcem. Cez pa niso mogli, ker ni bilo več mosta in ne broda. Brodar pa je prevažal z one strane Dra- ve na našo gorišniško stran ju- goslovanske vojake, ki so se raz- bežali, ker ni bilo prave koman- de. Gorišničani so dobili na posta- ji v Moškanjcih in na sedežu ob- čine v Gorišnici mnogo orožja — puške in mitraljeze. Ker ni bilo 20-letnica osvoboditve še nobenega sovražnika, tega orožja niso mogli uporabiti v bo- ju. Zato so orožje zakopali v gozdu ob Pesnici. V četrtek po cvetni nedelji so se pripeljali v Gorišnico prvi nemški vojaki na motorjih s prikolico. Na cestnem križišču jih je pričakal domačin Franc Kranjčič — Amerikanec in jih navdušeno pozdravil. Nem- cem je izdal takoj Gorišničane, ki so skrili orožje. Zaprli so An- tona Feguša in še nekatere in jim zagrozili s smrtjo, če ne bodo predali orožja. Ker so Nemci le preveč grozili, so Gorišničani predali nekaj orožja. Vsega pa ne. Ves teden je nemška vojska prihajala in odhajala. Končno se je v Gorišnici in okoliških vaseh nastanila neka nemška divizija. Stab je bil v šoli. Po vseh hišah pa so stanovali naduti nemški vojaki. V Gorišnico so prišli tudi nem- ški orožniki in učitelji. Se pre- cej časa so se vračali gorišniški fantje in možje, ki so služili ju- goslovansko vojsko. Mnogi pase niso vrnili. Nemci so jih ujeli in jih odpeljali v nemško vojno ujetništvo. Nemci in domačini izdajalci so takoj pokazali, kakšen bo ta nji- hov novi red. Zaprli so župnika Ivana Sketa, kaplana Martina Krištana, župnikovo kuharico Li- zo Lesjak, učitelje Andreja De- benaka, Pavla Segula, Marijo Majnik, Ljudmilo Leban. Spravi- li so jih na Bori, od tam pa v Sr- bijo. Izseliti so hoteli tudi mojo staro mamo, mojega očeta in nje- gova brata. Vendar so pravočas- no pobegnili v Brežice. Tod so jih Nemci na meji med Nemčijo in Italijo na Dolenjskem ujeli in jih zaprli v Brežicah in Krškem. Izselili so tudi krojača Janeza Cofa in Janka Brumna na Hrvat- sko. Nemci In domeni izdajalci so pobrali v Gorišnici vse orožje in vse slovenske knjige. Orožje so odpeljali v Ptuj, knjige pa na šolskem dvorišču sežgali. Mnogo krjig so ljudje skrili (v haloških viničarijah ali pa v čebelnjakih). Mnogo hudega je storil Goriš. ničanom domači izdajalec ge<;ta- povec Franc Lovrenčič. (Nadaljevanje na 5, strani) Upornice na Hajdini Prežrin/^ela sem devetnajsto leto starosti, ko simo že nekaj mese- cev prenašali nemško nacistično okupacijo v naši lepd hajdimski vasi, sredi prostranih polj, kjer se vije cesta od staipega mesteca Ptuja do Maribora. Naša vas, ki leži uro hoda od Ptuja, je bila 8 Ptujem teeno povezana. Tja smo hodili v trgovine nakupo- vat, tam smo ob sejemskih dneh prodajali in kupovali živino in vnovtevali naše poljske pridel- ke, kolikor jih niiismo porabili doma. V Ptuj so hodili v šole tu- di naši najboljši hajdinski učen- ci, ko so doikoinčali osnovno šolo v Hajdiini. Pa še v marsičem smo bili povezaind s Ptujem, ki je leta 1941 zamenjal gospodarja. Ko so Nemci jeseni leta 1941 ustr., mlade haddinskietalce, sem začutila vsrcunekaj posebnega. Ob hudi bolečini se mi je poro- dila še ponosna misel, da so tudi v naši vasi junaški ljudje, kd so se pridružili upornikom. Leta 1942 so odgnali v zapore Maksa Najbauerja, trgovskega pomoč- nika iz Hajdine; zopet mi je bilo jasno, da s talci v letu 1941 niso ustrahovali pogumnih Hajddin- čanov, ki so se uprli nemškemu nasilju. Takrat so odpeljali še nekatere. Ma^ks pa se je v zaporu dobro držal. Mučili in mučili so ga, a on ni rekel nobene besede o upornih tovariižih. Sele leta 1943 je prišel tudi do mene glas Osvobodilne fronte. Prinesla ga je moja soseda in prijateljica Treziika Gojkovič, ki je delala v Ptuju, kjer je spo- znala aktivistko OF Grozdano, mlado šiviljsko pomočnico. Njej proti okupatorju, o narodno- osvobodilni vojski, o zaveznikih in njihovih uspehih, o uspehih Titovih borcev za novo Jugosla- vijo. Naša organizacija Zveza slovenske mladine je imela v svojih vrstah tudi mladince, med njimi Alojza Bedrača iz Zgor- nje Hajdine. Naš kurir je bil Janko, ki je prinašal in odnašal pošto proti Apačam. Mene so postavili za sekretarko ZMS na Hajdini in svpjo hišo sem ure- dila za našo postojanko. Tu sem hranila naš tisk, zbrano hrano in druge potrebščine, dokler jdh niiso odnesli našim borcem. Fanika Jakomini in Lašičeve so prinašale k meni papdr iz ptujsike tiskarne, sir iz mlekar- ne iin druge življenjske potreb- ščine. Za sir je skrbel Janez Me- tličar, ki je delal v mlekamii in ga oddajal Gojkovičevl in Skrbinškovi. Da bi postojanka v naši hiši ostala sovražniku prikrita, sva vse zbrano odna- šala iz hiše le Janko in jaz. S kolesom sva se vozila v Jurovce ob Dravinji blizu Vidma in vse oddajala v neki hiši, ki smo ji rekli Pri suhi hruški. Ponosna sem bila, da je bil tudi moj oče zaveden član Osvobodilne fronte. Večkrat je kar z vozom odpeljal v Haloze razne potrebščine in tako pomagal naši postojanki. Spominjam se, da s\'a. nekoč z očetom naložila v Novi vasi poln voz zdravniških potreb- ščin. Srečno sva prepeljala ne- varni tovor, za katerega bi tež- ko našla izgovor pred okupator- jem, skozi mesto in ga pripeljala v Doleno v Halozah. Grozdana je kmalu zapustila svojo službo v Ptuju. Ni več se- dela pri stroju in šivala ter si s tem služila svoj vsakdanji kruh, ne. ona se je odločila oditi med partizane — terence in delati le za osvoboditev. Vedno je bila na nogah, počivala je le kolikor je morala, da je lahko delo spet nadaljevala. Ko se je vračala s Pohorja, si je v naši hiši odpo- čial in se pri nas okrepčala. S Tre- ziko sva jo nato spremili skozi kraje, kjer so bili na straži nem- ški vojaki, pomagali sva ji nesti nahrbtnik ali kako drugo prtlja- go. Tudi drugi partizacnd so se ustavljali pri nas, posebno v le- tu 1944, kakor Zvonko Sagadin, partizana Mirko in Janko. Ne- koč se je pri nas mudil Meglič iz Skorbe. Vedela sva, da je pri našem sosedu Senekoviču nem- ški vojak. Vse smo tako uredili, da smo počivajočemu vojaku iz- maknili vse, kar je bilo za nas potrebno: puško, strelivo in dru- go vO«jaško opremo. Službena pot za Osvobodilno frorvto je na našo postojanko vodila tovarišice Tatjano, Albin- co, Tanjo, Savo in Tomisiava, aktiviste v Halozah in pa tudi drugod po ptujski okolici. Kadar je moral kdo od njih skozi Ptuj, ga je pospremil ku- rir Janko ali pa Goj(kovičeva. Zavedali smo se, da moramo pri ZSM čimveč koristiti osvo- bodilnemu gibanju, zato smo neprestano skrbeli za nove in nove akcije. Kje in kako bomo prišli do novih potrebščin, ki so jih naši borci tako zelo potre- bovali, smo v mislih vrtali vsak dan. Ko so nas poklicali, da bi pomagali zapleniti pisalni stroj na borzi dela v Ptuju, smo se trikrat potrudili z načrtom, a dvakrat smo naleteli na ovire, na ljudi, ki so bili tam v nepra- vem času nam v spotiko; šele tretjič nam je šlo vse po želji in stroj smo jim izmaknili. Ne bi pa seveda uspeli, če bi na uradu za delo ne imeli na svoji strani naših ljudi, ki so nam pomagali pri načrtu. Iz otroškega vrtca na Hajdini smo odnesli precej rjuh, perila in še druge potrebščine za našo vojsko. Pri zavednih Hajdinča- nih smo redno dobivali hrano: moko, sadje, krompir, mast, kar je nujno potrebovala narodno- osvobodilna vojska. Mladinke smo osvobodilne- mu gibanju koristile tudi druga- če. Naša naloga je bila. oprezo- vati za sovražnikom. Ko so se Sergej. Tu so mi povedali, d sem se dovolj izkazala in pristo pila sem lahko v Komunistični partijo. Tečaj je trajal le tri dni a veliko so nam na njem pove dali, veliko koristnega za naš< aktivistično delo. Ko sem odha jala, sem dobila še navodilo, na se povežem z aktivistko Bred« To je bila mlada učiteljiščnic^ Anica Kolarič v Novi vasi pr Ptuju. Bredo so že po druge« sestanku z našo Lenko iz Haj' dine zaprli in tudi jaz sem S( morala iz previdnosti uma/knit na vairno. Takrat je bilo v naši vasi ve- liko nemških vojakov, prihajal so iz dneva v dan novi in novi Na njihovih obrazih nI bilo vei zmagoslavja prvih vojnih le^ saj so se urniki s front. Le red. ki med njimi, ki jih je ideja na- cizma nagbolj zastrupila, so š« upali v zmago, v skrivnostoo orožje, ki bo NemčitJl v zadnje« hipu prineslo slavo in zmaga Med temi vojaki so bili tudi H^ vati, ki so se vdlnjaii sovražni- ku in so hodili otkoli v nemških uniformah. Okoli njih pa so se smukali naši mladanci, da bi zaplenili orožje in strelivo. Bilo je ob belem dnevu in jaz sem jih kar pošteno skregala. Povr- hu tega sta bili aktivistki Ljuba in Tatjana oblečeni v uniform« in oboroženi. Hrvatom sta obe ugajali, a uniforme so vzbujal« sum. Voznik je s konjem zavil po cesti proti Apačam, Nemd in Hrvati pa so hiteli za njimil ker sta z vozom odšli tud.i partj zanki. Voznik se je znašel in ri| neopazno zaipustil vprego, de- kleti pa so Nemci dobili v roki, ju preiskali in jima odvzeS^ orožje. Nato so ju gnali v Goj-j: kovičevo hišo, kjer so prijeli š< Treziko in našli v njeni torbici partizanske časopise. Dekleta so" morala v ječo. Prišli pa so tudi po mene. V zaiporu se mi je zde-| lo zelo dobro, da naim je paznik Glušič nDro- ga«. obnovljena je trgovin.^ na Grabah, zgrajen je vodni bazen in hala mizarskega podje»tja »Slog'<. Mnogo je obnovljenih novo zgrajeni tri j«- i jrma- torji in obnovljen c oila polo- vica električnega omrežja. Povsod je zaslediti znaten na- in-edek. Iz območja krajevne skupnosti obiskuje srednje, viš- je in visoke šole nad 20 dijakov - študen/tov. Dijaki iz Središča in okolice obiskujejo razne srednje šole v Ptuju in v Mariboru. V Središču imamo godbo na pihala in pevski zbor. Zelo agilno je med ostalimi čebelarsko društvo, Avto-moto dfuštvo vsako leto prireja tečaje za voznike A in B kategorije in tako usposablja tečajnike za voznike amaterje.« Drago Rizman zasebnih hiš, na novo zgraje- nih pa 37. V Središču so bili nA Spomenik žrtvam sovražne okupacije v Središču Motiv iz Središča Gorišnica v NOB (Nadaljevanje s 4. strani) Iz Gorišnice je moral pobegni- ti tudi zdravnik dr. Ivo Marticec, ki je bil Hrvat. 6. aprila 1941 je prenehala de- lovati osnovna sola pri Sv. Mar- jeti niže Ptuja, kakor se je ime- novala Gorišnica pred vojno. Ne- kaj učiteljev so izselili, nekaj pa jih je ostalo še nekaj časa v Go- rišnici, oziroma so se odselili na svoje domove. 3. maja 1941 je prišel v Goriš- nico neki dr. Edmund Schwarz, ki je organiziral osnovno šolo. Do- kler je bil sam, so samo telova- dili in peli nemške pesmi. V po- moč so mu poslali nekaj nemških učiteljic in žal tudi nekaj sloven- skih. V šoli so uničili ves sloven- ski šolski napisani inventar (knjižnico, matične liste, zvezke in drugo). Pouk je bil le v nemškem jezi- ku. V glavnem so pa itak samo peli in telovadili. Učenci so po- uk sabotirali in med drugim tudi uničevali Hitlerjeve slike. 25. marca 1945 so šolo zasedle zopet nemške čete (med njimi je bilo tudi mnogo hrvatskih ustašev). 25. avgusta 1943 so Nemci od- peljali tudi tri farne zvonove. Sam zvonik in prednjo cerkveno ladjo pa so 16. aprila 1945 mini- rali in do temeljev porušili. Okupator je organiziral v Go- rišnici tudi Steirischer Heimat- bund, Kindergarten, Frauenschaft in Wehrmannschaft. Prva leta okupacije so Gorišničani še ne- kaj sodelovali. 2e 1943. leta pa so začeli misliti na upor. Prve zveze z OF so dobili Go- rišničani Stanko Klančnik (1944. leta padel v boju z okupatorjem), Dušan Čoki, Ivan Prejac, Kazi- mir Gomilšek, Danijel Šugman. Ker pa leta 1941 in 1942 na goriš- niškem področju še ni bilo pra- vega partizanskega boja in or- ganizacije OF, je bilo delo prvih tovarišev bolj propaga'ndnega značaja. Pravo delo se je pričelo leta 1943, ko se je razmahnil NOB na vsem področju gorišniške okolice. Gorišniški fantje in možje so začeli odhajati v ilegalo v jeseni leta 1943, ko so tudi ustanovili prvi vaški odbor OF za vasi Go- rišnica in Moškanjci. V njem so bili Kazimir Gomilšek - Ivan, Ja- nez Šešerko, Jože Kokot, Janez Kelenc in drugi. Junija 1944. leta so ustainovili na gorišniškem področju kurir- sko slanico TV XIV.-S. Prvi ko- mandir je postal študent Ruda Sever, ki je padel v veliki bitki v Gorišnici 4. februarja 1945. Njegovo iftie nosita pionirski odred osnovne šole v Gorišnici in prosvetno društvo. V NOV in POJ je odšlo mnogo Gorišničanov. Njihove svojce (žene, matere in otroke) pa so Nemci zaprli v koncentracijska taborišča. V boju so padli štirje Goriš- ničani Alojz Muhič, Stanko Klančnik, Oto Lipa in Franc Ro- škar. Mnogi so bili ranjeni. Mno« gi bolehajo danes za revmatiz- mbm in živčnimi boleznimi. V Gorišnici je bila 4. februarja 1945 velika bitka med kurirji TV XIV-S, političnimi aktivisti in okupatorjem in domačimi izda- jalci. Domačin — izdajalec Jože Firbas je izdal gorišniškim žan- darjem, da se nahaja pri Topla- kovih v Gorišnici večja*" parti- zanska edinica. Toplakove so Nemci obkolili s tremi obroči in začeli streljati v hišo. Pri po- skusih jurišev skozi vrata sta padla komandir stanice Ruda Se- ver - Vojo in Anton Ferlež - Je- len. V hiši sta padla smrtno za- deta Franc Belšak - Tone (po njem nosi ime osnovna šola v Gorišnici) in Franc Tobijas - Zvonko. Ostali borci so se še ne- kaj časa borili, ko pa jim je zmanjkalo streliva, so se predali na milost in nemilost Nemcem. Štirje so padli, devet pa se jih je predalo. Preživele so odpeljali Nemci v Ptuj na gestapo, kjer so jih nečloveško pretepali. Iz Ptuja so jih odpeljali v Maribor. Ene- ga od njih so obesili v Šoštanju, tri so ustrelili kot talce v Mari- boru, enega so poslali v Dachau, štiri pa so poslali spet v nemško vojsko na fronto proti Amerikan- cem. Danes so od teh borcev živi še trije. Izdajalec Jože Firbas je bil ob- sojen na smrt, pomiloščen na do- smrtno ječo, odsedel pa le 13 let. Aprila in maja 1945. leta so se vračali v svoj »rajh« nemški v( jaki tudi skozi Gorišnico. Ob ne- ki taki priliki je neki nemški vo- jak Ukrajinec ubil nemškega ma- jorja in po uboju pobegnil ne- kam na Hrvatsko. 7. maja 1945. leta so Gorišnico osvobodili Bolgari. Vojne je bilo konec. V borbenih enotah NOV in POJ je sodelovalo 15 Gorišni- čanov, 6 jih je sodelovalo v od- borih OF, 6 jih je bilo v koncen- tracijskih taboriščih, 11 jih je bi- lo izseljenih, 4 so v bojih padli. Gorišničani so tako častno so- delovali v NOB in si tako zaslu- žili težko priborjeno svobodo. Bojan Cokl, II c razred, Gorišnica Stran fc Sfrnn 6 TEK »PO POTEH OSVOBODITVE PTUJA«. v nedeljo 16. maja ob 8. uri zjutra.i bo v Ptuju v počastitev 20. obletnice osvoboditve in za- i ključka TBP občin Cakovec, Va- ' raždin, Ormož in Ptuj tek po >poteh os:voboditve Ptuja«. Pro- i ga bo potekala predvsem na vzhodni strani Ptuja, saj so rav- I no cd tam prišle zavezniške sile ! in NOV pred več kot dvajsetimi ^ leti, ko so osvobodile med dru- gimi tudi naše mesto ob Dravi, i V spornim tega dogodka se bodo , pomerili ptujski in drugi š,port- ' niki v ekipnem teku, kjer pride do iz:rai7.a tovarištvo in medse- i bojna pomoč. Start in cilj bo j na Titovem trgu. Tekmovalci bodo tekli po Trstenjakovi, Lac- kovi, Osojnikovi, Cesti dr. Jo- žeta Potrča in daJlje proti vzho- du. Pričakujejo dobro udeležbo, s čimer se bo današnja mladina dostojno oddolžila vsem tistim borcem, ki so žrtvovali svoja življenja za našo osvoboditev. Za zmagovalne ekipe so predvi- deni pokali. OP Kovinar (Maribor) - Orava (Ptuj) 17:16 (9:7) Pred 150 gledalci so rokome- taši nesrečno izgubili Srečanje na domačem igrišču RK »Dra- va« z ekipo Kovinarja iz Mari- bora. Rutinirana ekipa gostov je s svojimi izkušnjami prepre- čevala prednost domačega tere- na ter razpoloženje domačinov, ki so ob bodrenju poskušali ves čas igre preprečiti zmago gostov. Prvi del igre so gostje prednja- čili in zaključili z razliko dveh zadetkov. Drugi del igre je vse kazalo, da bo domačinom uspe- lo nadomestiti izgubljeno, po- sebno proti koncu, kajti razlika je bila le en zadetek prednosti taktično vigranih gostov. Ob zaključnem žvižgu sodnika 2va- na iz Maribora jo bil rezultat ugoden za goste, ki so osvojili obe točki. Strelci za domačo ekipo: Jur- kovič 5, Belšak 4, Cernezel 3, Kovač in Cimerman po 2. Pri gostih je bil najuspešnejši Le- sničar s 5 zadetki. KONČANO PRVENSTVO GZJ KONC.ANO PRVENSTVO GZ.l V Slavonskem Brodu je bilo 9. t. m. končano prvenstvo Gim- nastične zveze Jugoslavije. Tek- movanja se je udeležilo precejš- nje število tekmovalk in tekmo- valcev vseh razredov. Ptujske- ga Partizana so zastopali tokrat tekmovalci v vrsti Slovenije in so povsem zadovoljili v uvrstitvi. V zaključnem delu so tekmovale ženske iz vseh krajev Jugoslavi- je. Ptujčanki, članici TVD »Par- tizan« Ptuj VRTICEVA in BER- LICEVA sta tekmovali nekoliko bolje le na nekaterih orodjih kot na republiškem tekmovanju. Skoda je bilo le, da sta obe ime- li dva večja spodrsljaja, kar ju je potisnilo z mest, ki jim po sposobnosti gredo. Kljub temu sta obe s svojo uvrstitvijo na vidnem mestu, in sicer VRTI- CEVA šestnajsta. BERLICEVA pa osemnajsta. Na posameznih orodjih sta celo med prvo šesto- rico, kar dokazuje, da bi se brez večjih spodrsljajev, posebno še v preskoku lahko uvrstile na vidnejše mesto. Velikega pome- na je tudi to, da sta obe tek- movali prvič. Manjka jima iz- kušenost, le-ta se pridobi s tek- movanji in vztrajnim trenira- njem. Dokazali sta, da se z mar- ljivo vadbo in poslušnostjo doseže zaželeno tudi ob skrom- nih pogojih. Želimo jima, da bi svoje uspehe nadaljevali; za do- seženo pa jima čestitamo! A. Gorše LUNINE SPREMEMBE IN VREMENSKA NAPOVED za čas od sobote, 15. maja, do nedelje, 23. maja 1965. Polna luna bo v soboto, 15. maja ob 12.56. Vremenska napoved: vsled pogostih ploh v zapadni in v južni Evropi bomo imeli pri nas v prihodnjem tednu še pre- cej oblačno vreme. Plohe ali nevihte je pričakovati med po- nedeljkom in torkom in med četrtkom in petkom. Dnevna temperatura se bo od torka do nedelje 25. maja dnevno zni- ževala. V nedeljo 16. maja bo dnevna temperatura nad 20 stop. C, v nedeljo 25. maja pa le okrog 15 stop. C. Jutranje temperature bodo še toliko nad ničlo, da se slane ni bati. Alojz Cestnik Kaj je odveč? v PTUJU? UGLEDNO IME na pročelju zgradbe podjetja, v katerem poslovanje ni ugledno. Pekarskemu podjet- ju s tako slabo materialno evidenco, kot je v ptuj- skem, kjer so šle po nepošteni poti v izgubo vagonske količine pšenice in kjer je bila skoraj polovica članov kolektiva v preiskavi, ne hi smeli dovoliti imetia re- volucionarjev. Ti so se borili za vse drugo kot pa za to, da bi v socialističnem podjetju z ttjihovim imenom lahko kdo kradel delovnemu ljudstvu pšenico in z njo kruh. RAZLIČNI KRITERIJI ZA OCENJEVANJE; v na- ši občini je po vseh šolah največ učencev z oceno do- bro (3), po vseh predelih občine pa tudi največ cest z enako oceno (III. reda). Razlika pa je le ogromna. Učenci v šolah morajo precej vedeti za oceno X na ce- stah III. reda pa ni potrebno mnogo delati in vseeno imajo enako oceno. Marsikateri učitelj ali profesor, ki ima jička, bi mirno dal nekaterim cestam na na- šem območju oceno nezadostno, zlasti če se po njih večkrat vozi in ne opazi na njih nikakega napredka. SAMOKRITICNOST V GOSTIŠČIH; gostinski obrati po Ptuju so obupali nad samokritičnostjo ne- katerih gostov, ki ne prenesejo v sanitarnih prosto- rih ogledala. Tega razbijejo ali pa odnesejo s seboj. Pri »Grozdu« so že namestili 4 ogledala in vsa 4 so zmanjkala. Radi bi le ugotovili, ali to dela bolesten zbiralec straniščnih ogledal, ali pa človek, ki je te sam na sebe tako jezen, da se več ne mara videti niti v straniščnem ogledalu. KAMENJE NA PANORAMI; sprehajalca po Pano- rami, zlasti i7ilajše atlete lažje stopnje, moti kamenje na Panorami. Po njihovem spada kamenje na cesto, ne pa v travo, zato ga pošiljajo dol na cesto po naj- krajši poti. Včasih pa le dobi kateri kamen premočan zalet in ne pade na cesto, temveč na spodaj ležečo streho iz opeke ali pa celo v okno. Šele oh deževju ugotovijo stanovalci, da morajo s podstrešja sprav- ljati kamenje, kamor spada, ali vsaj na cesto, na stre- ho pa novo opeko. V ORMOŽU? OKNA V NOVIH STANOVANJSKIH ZGRADBAH ob cesti od vrtca do žage; dokler se bo na tej cesti vedno tako prašilo za tovornimi in osebnimi vozili kot se sedaj, bo za stanovalce v tam ležečih novih stano- vanjskih zgradbah odveč odpirati okna. V enem dne- vu jim zadošča, da nametejo po stanovanju vsaj za 3 sesalčeve vrečice prahu. EKSPERIMENTIRANJE S PRIPRAVO ENO- LONČNIC; gostje bodo raje ostali en dan brez eno- lončnice, če bodo zvedeli, da so odpotovali za njo od- govorni v Ptuj ugotavljat, kakšna je lahko enolončni- ca za 140 din. Na njihovih želodcih ne bi bilo dobro vsak dan ugotavljati, ali so z njo zadovoljni ali ne. ZMERJANJE CESTARJA ZARADI SLABE CESTE V SENEŽCIH; raje hi ga nagradili za vsako jamico, ki bi jo napolnil, pa bi ga gotovo veselilo boljše vzdr- ževati cesto, ki je le že preveč propadla, da bi jo lah- ko še priznavali med ceste IIL reda. Prireditve ob 90'Ietnici l uiomersliega Sionšeniškega L uba v razgovoru s predsednikom konjeniškega kluba Ljutomer to- varišem Mirkom Rajhom o dose- danjem delu in razvoju kluba ter o pripravah na proslavo 90-let- nice obstoja kluba, ki bo v letu 1965, smo zvedeli naslednje: 6. junija letos bo klub konj- ski šport v Ljutomeru priredil v okviru občinskega praznika spo- mladanske dirke na ljutomerskem hipodromu. Letošnje spomladan- ske konjske dirke bodo obenem uvod v proslavo 90-letnice ko- njeniškega kluba, ki bo 15. av- gusta 1965. Ob tej priliki bo tudi jugoslovanski derby. Dan pred derbyjem bo v Ljutomeru raz- stava plemenskega kasaškega materiala. Značilno je, da je ta obletnica (90 let) vezana na II. najstarejši konjeniški klub v Evropi in vsled tega računamo v Prlekiji, da bo ta vrhunska prireditev privabila širši krog prijateljev konjereje in tega športa iz tu- in inozem- stva. Ta čas vključuje konjeniški klub Ljutomer prek 300 članov. Zadnja leta sem se je moral boriti z mnogimi finančnimi te- žavami, kar zadeva predvsem vzdrževanje plemenilne postaje in ostale sistematske reje ljuto- merskega kasača, ki se mu ni vedno posvečalo dovolj pozorno- sti. Z likvidacijo kobilarne Turni- šče je ta problem nastal še bolj zaskrbljujoč. Posledice se bodo pokazale že čez nekaj let. Sedanji upravni odbor konje- niškega kluba v Ljutomeru si prizadeva kljub vsem težavam najti najboljši izhnd za nadaljnjo rejo kasača na Murskem polju. Z zadovoljstvom lahko ugotav- ljamo, da je klub pri lokalnih či- niteljih našel razumevanje. Skup- ^ ščina občine Ljutomer po svoji ' močeh materialno podpira kl\j bova stremljenja. Tudi kmetijsli delovne organizacije, predvsej Kmetijsl