J-UblUBO IBP DISTRIBUTED UKB£S
Največji slovenski dnevnik v Združenih državah.
Velja za vse leto......... $6.00
Za pol leta............... $3.00
Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00
Fo. 68«) AUTHORIZED BY THE ACT OF OOTOBEtt g- 1917, ON FILE AT TM POST OFFICE OF NEW YORIL H T
GLAS NARODA
List slovenskih delavce* v Ameriki
Prte of the Pres t, A. B. Burleson, F. M. Ckflfc 1
The largest Slovenian Daily in the UnitJd State*.
Issued every day except Sunday* and legal Holidays. 75,000 Readers. "W®
TELEFON: 2876 CORTLANDT.	Entered as Second Class Blatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO. 214. — ŠTEV. 214.	NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 13, 1921. — TOREK, 13. SEPTEMBRA, 1921.	VOLUME XXIX, — LETNIK XXIX.
SOVJETI ZAPLENILI AMERIŠKE NAPRAVE
KRASIN JE REKEL. DA .TE B1. LA WESTINGHOUSE TVORNIMA EDINA, KI NI BILA N4CI0 NALIZIRANA. — ZAPOSLENA
ZA VLADO.
Moskva. Ri-i j.-», 12. s.-p*. — I.eonid Krasin, sovjetski trtrovski zastopnik. je |K.vedal nekemu čj-Miikarskemu ?»oroeevalcu. d.i .i«* bila Westinirlioiis" električna tovarna oh \*«»l«ri rtlira ameriška naprava, ki r,? Kil« naefonnl zir.i na od strani sovjetske vla.lt*. Kekel je. da je napravili« izj«--nu» v tem slučaju. ker niso ipra-x iti-lji zapustili tvorniec, pae p.t sklenili s sov ■ 'skd vlj\.» dogovor kr | »omenja s"uro isto kot oaeio-nalicaei jo.
Koncesij** » je sedaj pol.udi'*, izdelovalcem drugih dežel. je rt ki Krajin, v uaporu. da se oživi izdelovanje ter izrabljanje suro ^ .n. ki -.■< na raq>olago. Rekel je, da sovjetska vlada prevzema iz ,de 1 ke Westiughome naprave, k» še vedno obratujejo. Izjavil je. da J«* Singerjevo tvorrtieo za šivali:« stroje prevzela še stara ruska vlada'ter jo izp~emeniia v tvornieo za izdelovanj" orožja še pred uve-Ijavljenjem sovjetskega r«žinrt. \ >b-d t ep a II' priznava sovjetska vlada nikakih atnerinkih lastninskih pravie z mirom na to tvorni eo.
Rekel je nadalje, da se je sma-tialo interes** \>w York Lite Ir-• ui.to.-.- fompam m National Ci ty Bank \ Rn-.iji kot lastnino so*, jctske vl«<le.
1 hn im ik* priznava sovjetsk;: vlada. — je nadaljeval Krasin. — nikakih po^.j nili pravie kateregakoli tujca lo lastnine. katero je imel v K uniji pred revolucijo, j« vendar sovje« .ka vlada pripravljena napraviti tujo lastnino io celo inozemske do'pove temeljem podajanj v na.nenu. tla izboljša mednarodni polo/.aj t»*r zopet u-stanovi industrijo in trgovino.
Ko ve ga j«* ^ prašfllo, če bo dal i sovjetska vla-la zunanjim Jetnikom lastnine v Rusiji prednost pri podeljevanju koncesij v str« -kali. katere -o prej kontrolirali gotovi interesi v K tisi ji. je odgo voril:
l*oVNeiu naravno jemljemo v J pošte v |M»Mel»n » vednost in znanje j prejšnjih krvnikov tvornie. N'as.i J želja je. spraviti koncesije v rok *! n.ož. ki natančno poznajo sv« j p. -J
sel.
S«»g|;jxno / !i.»vo ekcnonisl:^ politiko se ho i" i jbrž kmalu daio j koncesije Les'ie i'rqiiliartu. m.' prevzame gotovo rudniško 1 isti i-
no. ki je hibi preje njegova. — Vrše m- tudi posraj-mja z Norvežani in Svetli /.a izdelovanje vžiga-lic in papirja ter z nemškimi finančniki za pridobivanje železne rude v K urskn. kjer so dragoceni skladi magnet'čnili rud.
Krasin je rekel, da bodo lahko ljudje, ki bodo dobili koncesij?, individualno postopali z dclavci. n posredovanjem unij in da se vlada ne bo vmešavala v to. Irjav.i je. da se sovjerska vlada še vedru« strogo drži principa državnega, monitpola glede eksportne in im-portne trgovi ie. čeprav priznava prosto tlomaeo trgovino, tako m drobno kot na debelo. Posebne oi-redbe bodo uveljavljene za eks portiranje produktov, iztlelanili od inozemskih podjetij. a one inozemske tvrdke. ki hočejo prodajati Kusoin. n orj'jo poslovati potom sovjetskih kooperativnih zadrug ali potom sovjetske vlade.
PROHIBICIJA'' NA NORVE SKEM
Kristijanija, Norveška, 9. sept Poslanska zborni« a je sprejela prohibicijsko predlogo, soglasno c katero je prepovedano uvažanje vina in drugih opojnih pijač, k" \sebujejo ve- kot štirinajst odstotkov alkohola. Domneva se. da I o tudi ncnat odobril predloge nakar bo postala postava.
Ljudje na Norveškem ima j« o«'i vidno več pameti kot pa naši ameriški prohibieijonisti, ki trdijo, da so osušili deželo ter hočejo same sebe na vsak način prepričati. da pomenja njih kampanja uspeh, dočim niso dosegli nič drugega kot 1a tečejo dohodki, katere je pre je sprejemala država, v žepe butlegarjev in drugih tigovcev z opojnimi pijačarii.)
DTKTATURA NA POLJSKEM *
Berlin. Nemčija. 12. septembra. X:. Poljskem se boje proglašen ja diktature. V deželi vlada velikan ska zmešnjava, a za enkrat se Pi' šolski še vedno vzdržuje na ki nrlur
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
M po to« aafle bank« Isvriujejo po nlski mbI. sanealjlvo tal hitre Mer tj so bila n*U em* alade««:
JUODSJAVUA:
Easpotfija a« zadnje poftte In ispla£uje
v Ljubi j M?!.
fcrtd" im "Jadranaka banka'
'Kr. pofttni tekov*
J00 kron 400 kron 500 kr m
SI.90 $2.50 $3.10
1,000 kron 5,000 kron 10,000 kron
$ 5.80 $28.00 $56,00
ITALLJA IH SAB2sD33ffO OZKMLJBl BazpottlJ* ma aadn> *ottm 1m ispla^nj« "Jadranaka banka1
50 1 r ...... $ 2.80	500 :> ...... $24.00
100 lir ...... $ 5.20	1000 lir ...... $47.00
300 lir ...... $15.00
KEMtU AVSTRIJA:
ftupoftOja m srfnjg po<14 la Kspla«nj« »AdrUtfaeh« JSank^ na Duuji.
1,000 nemško-avstr. !a-on $ 1.60 6,000 nemiko avstr. kron $ 6.50 10,000 nemške avjtr. kron $13.00 60,000 nemško avstr. kroj $60.00
Vrednost denarju tedaj nI stalna, Menja m večkrat neprMako vano; la toga razloga nam ni mogoče podati natančna cene vnaprej Mi računamo pc eeni iatega dne ko najn poolanft denar doapi v tek*
Kot generalni sastopniki "Jadranska Banka" ln njenih podrui nle imamo tajamčene izvanredno ugodne pogoje, ki bodo valike ko fM sa one. ki te ie ali te bodo poaluievali naie banka.
GRŠKA IN ZAVOJEVANO OZEMLJE
GRŠKA PRA VI, DA NOČE OBDRŽATI VSEGA ZAVOJEV ANE GA OZEMLJA, DA PA BO ZAH TEVALA SVOBODO GRŠKEGA
PREBI VALSTVA.
Slika nam kaze ladjo "Quest", s katero se bu podal slavni angle j;ki raziskovalec Sir Ernst Shack-leton v polarne kraje. Potovanje ho trajalo najmanj dve leti.
ŽIDJE V CENTRALNI EVROPI
RAZMERE MED ŽIDI CENTRA LNE EVROPE JE PROUČIL PO SEBNI KOMISAR. KI SE BO S EDAJ POSVETOVAL Z ŽIDOV SKIMI VODITI:. LJI V AMERIKI.
Morie En;^.*lman, tajni., m;-tralnega židov-hega jiomožnegs komiteja, ki sc j' vrnil iz Y. :rof»e po daljšem potovanju po cen»raln Evropi kot posebni komisar iz A-merike. je j)t-»*dložil svoje načrte za potovanje po vseh glavnih ume riških mestih, !: jer se hoče posvetovati z židovskimi voditelji. E-den njegovih trlavnih ciljev je tlo-ločiti. kakšne korake naj se stori. da se napravi konec Židom sov ražnim razmeram v deželah, katere jo obiskal.
—	Čeprav so razmere med ruskim narodom naravnost nepopisne ter niso poročila, ki so orišla na vlado v Washingtonu. v nobenem oziru pretirana, ne sme ameriški narod izgubiti iz oči dejstva da so razmere v nekaterih deželah centralne K v rope na enak nr.-čin skrajno slabe in to ve1 j a eledc obširnega dela prebivalstva in tudi prav posebno glede otrok.
—	V ccntralni Evropi je v največji meri priradet srednji razred Za popolnoma obubožane se precej redno skrbi in povsod obstoja tudi razred bogatinov. — a srednji razred, ki drži mase ter j* bil preje najbolj u«rleden. je sedaj popolnoma obubožan ter izročen bedi. Predvsem je treba resi'i življenja otrok, ned katerimi razsaja tuberkuloza, ki je posledica nezadostne hrane.
<i I |»«-t ';; i julija naprej sem obiskal <r!av»:i mesta Nemčije, Madžarske. ( ehoslovaške. Jugoslavije, Romunske, JSvice in južne
Kusije ter se povsod posvetovei /. voditelji naroda. Pogosto sen« šel celo v ma jhne vasi. da vidir. n;» svoje lastne oči razmere ter naberem materijal, katerega hočem predložiti ameriškemu židov-fctiiu, da stori nato ono svoje korake ter skuš t o d po moč i veliki bedi- ki prevladuje v deželah centralne Evrop • med srednjim stanom.
IGRALEC ARBUCKLE ČAKA PREISKAVE
Znanega kino-igralca, Fattv Ros coe Arbuckle so zaprli v zvezi s smrtjo igTalke, Virginije Rappe.
CHARLIE CHAPLIN JE DOSPEL V LONDON
PERMITI ZA LEKARNARJE V NEVARNOSTI.
Washington, D. C., 1*2. sept. — Prohibieijski komisar Havnes jf odredil, tla s.:- natančno preišče prošnje lekarnarjev za permi+.e. tikajoče se prodaje žganja v namenu. <la se bodo oblasti strogo dr žale predpisov, tikajočih se var v'inc. katero morajo staviti taUi lekarnarji.
Permiti številnih stotin lekarnarjev po celi deželi so v nevarnosti. «fa bodo preklicani, ker s<-bankerotirab? številne tvrdke ]> > srednjem zapadli, ki so stavil-:« jamščino za dotične lekarnarje.
KURIR LLOYD GEORGE V.
Razbita okna in veliko ljudi po-teptanih, ko so velikanske množice pozdravila Charlie-j a.
Fmk Saks« State m
n mi m sm, i»v)ynk
Dublin, Irska, 12. septem ira. — Kurir irskega republikanskega parlamenta ^e nahaja na poti v lvernef\ na Škotskem, kjer se mudi angleški nvnistrski pred^edni'. Llovd Georg,-.
EKSPL0ZIJ3 V HALIFAXU.
Halifax, Nova Škotska, 12. septembra. — Ceia vrsta eksplozij se je završila v Dartmouth, nekem predmestju, ko je zletelo v zrak par tankov s petrolejem.
WM jW5šj jWšg jwšš| [wšsi
rojaki. naročajte se na "glas naroda" naj. večji slovenski dnev
London, Anglija, 10. sept. — London se je \ rgcl danes jir-sl noge Charlie Chaplina. Njegova telesna straža, obstoječa iz močniii ljudi, je morala napeti vse sil:-, da ga je resda iz rok njegovih občudovalcev, ko je dospel na Waterloo postajo iz Southampto na. To je bil pozdrav, ki je presenetil celo Cliarlie-ja in naprosil je policijo +e- svoje ožje prijr. tel je, naj ga varujejo ]>re»l ljud sko množico.
Kljub vsem varnostnim odredbam pa se je nekaterim ženskair. 'vendar posrečilo priti v njegov.) bližino ter g.i poljubiti. Ko so g i konečno zrinili v čakajoči avtomobil ter je policija na konjih napravila pot ter potisnila ljud-j ske množice nazaj, je imel Carlic nekaj trenutkov oddiha dokler lii dospel do svojega hotela, kjer je nadaljna velikanska množica, ljudi razbila pol icijsk i kordon t * -zadušila njegov zahvalni govoi <"elo promet v bližini hotela je bil za nekaj časa ustavljen.
Ko so "kralja veselosti". kot je župan iz Southampton;! imenoval Charlie-ja ob priliki ofici-jelnega sprejema po izkrcanji-., konečno spravili v hotel, je bil naval ljudske množice tako velik,
da so se razbila vsa okna njegovega avtomobila. Ko je dospe! v svoje sobe. izpremenjene v cvetlič-njak, je stopil Chaplin na balkon ter vrgel med ljudsko množico par rdečih rož. S tem pa je povzročil nadaljni bučen prizor kajti vsak je aotel dobiti rožo za spomin. Krila številnih žensk so izgledala kot turške zastave no završenem boju. Tri ure po ten-, mučnem sprejemu, je odšel Charlie v spremstvu dveh prijateljev | skozi stranska vrata hotela ter
!se napotil po Piccadilly navzdol na Trafalgar Square.
San Francisco, <"al., 12. sept.— j v. obraza Roseoe -Vrbuckla je \a-•iinil večni sr.teh, s katerim si jc v kino-gledišču zisltižil mdjone. Mož, ki je bil poleg Charlie Chap-J lina največji ljubljenec ameriške mladine, setli sedaj v celici št. 1Ž tukajšne jetnlšni-e, obtožen umora Virginije Rappe. ki je bila tudi kino-igralka. Miss Rapoe je podlegla poŠKodbam. katere dobila tekom nekega popivanja v sobah Fatty Arbuekla v St. Francis hotelu.
Okrajni pravdnik Bi*adv je izjavil v zvezi s tragedijo:
—	V mojih rokah nahajajoči se dokazilni matenjal kaže u;< preproeevalea na '-iu, d:i je Koseot Arhuekle vprizoril napad na Mis.s Rappe ali ga vsaj skušal vprizo-riti.
Miss Rapp* »e u aria vsled dobljenih notranjih poškodb. Mi ve mo. da je Arbuckle prijel Miss Rappe ter jo odvlekel v svojo sobo z besedam : ' — Pet let sem čakal nate, a se daj te imam.
Začasna preiskala trupla je so-! glasno t. izpovedjo sodni.jskeg:i j zdravnika pokazala enajst podplutb. Popolno razteb sen je se b< vršilo prihodnji četrtek, pred zaslišanjem pred coroner jem.
Arbuekla lolže umora na te j melju ealifornijskih jiostav, ki j določajo, da je bil izvršen umor I K) prvem redu. če je stalo posiljen je ali ooskušeno posiljenjf človeško živ! i-nje.
Izza aretacije je Arhuekle, ki se ima v glavnem svoji maščobi zahvaliti za sloves, katerega uživa, trajno molčal na vsa vprašanja, ki se mu jih je stavilo z ozi-irom na žaloigro, a privolil je v to, da ga je neki fotograf slikid.
—	Prosim, prijazno. — je rekel fotograf.
•— V sedanjih okoliščinah ne, — je odvrnil Roseoe.
Danes zvečer bo velika porota naprošena, n.tj tlvigne proti Ar-bueklu obtoži»o umora po prvem redu.
Medtem pa se nahajata v rokah policije dva delikantna kosa obleke, bluza ter svilene spodnje hlače, ki nemo pričajo o tem, da se je ona, ki i.h je nosila, obupno borila, dokler je bilo v njej kaj življenja.
Orgija, na ko je posledicah je umrla Miss Rappe, se je vršila preteli ponedeljek. Miss Rappe so tekom zadnjih par dni zdravil', radi alkoholizma, a to je bila diagnoza, ki se je izkazala za napačno. Glede direktnega vzroka smrti so zelo deljena.
Patalog, dr. William Ophuls, ki je izvršil post mortem preiskavo, pa je izjavil, da ni najti nobene-
Washington 1). C. 12. sept. — Oficijelni grški obris mirovnih zahtev (irši.e, stavljenih turških nacionalistom, ki je bil tukaj ob-javlj-n. izjavlja, da lie zas'edu.ie tJrška nikakih imperialističnih e.-ljev in da ne namerava zahteva'i zase vsega ozemlja, katero >o z«-|sedle zmagoslavne ( ' i grške ai m a tie.
Soglasno z ugotovilom bo padce Angore. — katerega smatra pisec očividno neizogibnim, dogodek prve velikosti, ki bo imel velik in odločilen vpliv na končno rešitev celega iztočnega vprašanja, "kajti pomen jal bo popoln polom vojaške moči otonianskega cesarstva ter tudi njega politično
ga dokaza za kak napad in da je povzročila smrt rana v mehurju z nato sledeč mi unetjem trebušne mrene.
Orgije, ki n.- je končala na ta ko žalosten način, se je vdeležiio v celem osem oseb. Glavno ulogo. je pri tem igral "gic \
Vse te osebe so podale afidevi-te, ki precej soglašajo med neboj. Razlikujejo se le v gotovih toč kali glede dogodkov, ki so za vršili v pone-b ljek popoldne kroj-tretje ure, ko sta bila Arbuckle in Miss Rappe i aje eno uro jjo-poldne popolnoma sama. .
Vsi vdeleženci soglašajo ^ tem. tla se je serviralo (»pojne pija če. Miss Rappe ie baje le malo pila in Arbuckle, ki je bil oblečen le v pajamas, jo je baje neprestano dražil.
Kaj se je .-»godilo potem, ni popolnoma jasno razvidno iz afi-
• 'evitov. M iss Pv v roil in Mrs. Dcl-monte. ki sta bili tudi navzo i, na sta izjavili, da st;- kmalu n ito ču-li Miss Rapp- stokati v so*,» Arbuekla.
Skušali sta priti deklici na polnoč. a vrata so bila zaklenjena. Konečno pa j • prišel ven Arbuckle sam in obe ženski sta našli Miss Rappe skoro nago. N jena obleka je ležala vsepovsod liaokrojr, raztrgana.
—	Jaz morem umreti, jaz mo ram umreti. -- ie stokala mlada deklica. Nato .-o jo vtaknili v mr zlo vodo. v Tipanju, da lhi prišla k sebi. a ker ai nič pomagalo, s > poklicali zdra *nika.
Mrs. J ameson, ki je 4^kom zad njega tedna stregla gosi>odični Rappe v sanatoriju, kjer je sletl-nja tudi umrl i, je rekla med drugim :
—	Mihs Rappe mi je povedale, da je Arbuck' - čikal pet let nanjo, .da bi jo dobil.
Arbuckle j • prijatelj njenega zaročenca. Henry Lehrmana '.z New Vorka in ona je upala, da n»-bo prišlo ničesar -s javnost, kei bi drugače izgubila svojega zaročenca.
—	Miss Rappe je rekla nadalje, da bo pus: ila vnemar celo zadevo, če bo hitro okrevala. Ce pa bodo njene poškodbe težke, bo zahtevala, da plača Arbucke stroške v sanatoriju.
Arbucke j? . tar 34 let ter je bil rojen v Kansasu. Že kot osemleten deček je nastopal na odru ter šel pozneje v vaudeville. Kma'a je spoznal možnosti kino-gledišea ter se vdinjal kot pomočnik za tri dolarje na djin. Ravnatelji pa so kmalu spoznali njegovo nadarjenost in ni bilo dolgo, ko je že igral prve olo^re ter vlekel za to velikanske plaee.
Že večkrat se ga je imenovalo v zvezi s pivskimi orgijami Pred -kratkim si je :cupil v Los Angelas hišo, ker je mogel le na. ta način priti do "štora".
Miss Rappe jc bila stara 25 let. ter delala najprvo kot model za obleke.
likvidacijo". Značii bo tudi. da bo zavzela (J 'ska pozicijo glavnega faktorja v vseii vojaških in političnih razmislekih v tem deli* sveta.
, Verna pi-mcipom svobode in samodločhe, - se glasi nadalje v ugotoviln. — ne zasleduje CSka nikakih imp< rialističnili ciljev »* svoji kampanji *er ne namerav.; zahtevati zas.» celega ozemlja, ka tero so zased!evnjene zmagoslavne armade, čeprav je cela dežela posejana z znaki 2."» stoletij stai • grške kulture, ki je edina civilizacija. katero je Mala Azija videla v celem svojem zgodovinskem obstoju.
— Kot nagrado za svoje zmage bo Grška najbrž zahtevala prostost svojega zasužnjenega prebivalstva. ki je trpelo ter še vedno trpi nepopisne persektieije od — strani Turkov. Povsem gotovo ii odločno pa bo zahtevala mejo, ki bo zavaroval i njene osvobojene azijske province. Zahtevala bo svobodo za Armensko, ono nesreč no deželo, ki ie danes zanemarjena ter pozabljena oc vseh. Končno bo zahtevala, da Turčija, skrčena na primeren obseg, omeji
vojo vlado na ono ozemlje, ki j^-
prebival-
bistveno turško glede stva in značaja.
— Čeprav morajo zavezniške sile šele rešiti vprašanje Carigrada in ožin. bo vendar post a1 a G»-ška vsled svoje popolne zmage glavni dedič otonianskega posestva. To pomen ja. da se bo moral vsakdo, ki se t.o hotel pogajati * Turčijo, najprvo pogajati z novim lastnikon. to je Grško.
KRVAV UPOR PROTI SOVJE TOM.
London, Anglija, 12. septembra V neki brzojavki iz Varšave n:; j Daily Mail se glasi, da so izbruh nili v Beli Rusiji upori proti sovjetskim obla.-tim. Težkoče so se pojavile kot posledica prisi!neg» rekviriranja živil od strani bolj-še viški h oblasti. Prebivalci one pokrajine so s silo branili svoje zaloge živil t,-:- Se glasi, da ae up<-r \ edno bolj ši.i.
Prebivalstvo je pomorila bolj-ševiške komi-iirje in sovjetske o-blasti so se poslužile skrajn« i sedstev, da napravijo konec uporu. Poroča se, da so odredile, usmrčenja upornikov v masah.
GLAVNO MESTO ZA CENTAL NO AMERIKO.
Washington, D. C., 12. sept. — Kot zvezno glavno mesto feder^ i je centralno ameriških republik, katero se namerava ustano\iti, je je bil določen kraj Tegucigalpa, centralno ležeče glavno mesto republike Honduras. Tako je izjavil Julio Bianchi, poslanik republike Guatemala. %
Polni listi.
Pe najnovejši odredbi belgraj-*ke vlade dobe Jugoslovani potne liste samo tedaj, ako prinesejo a seboj kako listino iz starega kraja, da je raxvidno, od kod je doma. Take listine »o: Stari potni liat, delavska ali vojaAka knjižica, krstni list in domovnlca.
Navadne pismo ne zadostuje več.
Kdor tedaj nima nobene take listine, pa želi potovati v stan 'traj, naj piše županstvu ene občine, v kateio je pristojen, po do~ movnico, potem bo šele mogel de-biti jugoslovanski potni list.
Nikdo naj tedaj ne pride v New York v.namenu, da bi potoval v stari krpj, ako nima kake gor| TO-Hijeae listine.
Frank 8aks«r State Bank, OarUandt 9U New York. N. Y, '________ CAAwttsement)


/
_ - ' ;
s saiSibaSšL JaLi1',-- jl. -.
"GLAS NARODA"
SLOVENIAN DAILY
f '-— *------- -	owned and Published by	________
w m_tt SLO VEM C PUBLISHING COMPANY w A
(a corporation)
VftANK SAKiER, President	LOUIS BENEDIK, Treasurer
GLAS NAHODA, 13. SKPT. 1921
Place of Business of the Corporation and Addresses of Above Offlclers: 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
'Glas Naroda** Izhaja vsaki dan Izvzemšl nedelj In praznikov.
Za celo leto velja (1st za Arr.erlko	Za New York za celo leto
In Canado	»6.00	za pol leta
Za pol leta	.	»3.00	Za Inozemstvo za celo leto
Za Četrt leta	r '%	$1.50	za pol leta
»7.00 »3.50 »7.00 »3-U
GLAS NARODA
(Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Subscription yearly »6.00
Advertisements on Agreement.
Dopisi brts podpisa In osebnosti se re rriobftujejo. Denar naj bc blagovoli po-
llJlJati po Money Order. Prl bj rememtil frraja naro»Tnrkov prosimo, da se cair tudi prejfinjo LI valine naznani, da hitreje najdemo naslovnika-
GLAS NARODA Cortlsndt Street. BcroucJi of Manhattan. New York, N. Y.
Telephone: CoKlandt 2876

V ZNAMENJU PROSTOSTI.
West irjjriiiis<* pomirila. Včeraj .j«' odpotoval general Bandholtz v \Vashiii^1ou ter ob svojem prihodu rekel:
— Mir je \stanovljen in vsledtega nimam tam 110 bene^a pravka vee.
V kratkem t m » odšlo tudi vse zvezno vojaštvo. Medtem pa organizira ^ovei-ner Morgan državno milico. < astnike za to državno milico preskrbujejo premogar '-ki baroni. Mir je vstanovljen. toda priprave za novo vojno se vrše.
In s kakšno prost odličnostjo in odkritosrčnostjo se pripravljajo baroni na to novo vojno.
Neka velika porota je obtožila štirideset premogar-jev, ki so se vdeležili znanega majnarskega pohoda Govemer Morgan je obljubil storiti vse. kar je v njegovi moči. da bodo premogar j i najstrožje kaznovani. Kdo jib bo sodil.' Porotniki, ki so sle]»o orožje v rokali premogarskili "baronov, državno pravdništvo, ki veliko bolj vpošteva volj premogarskili baronov kot pa postavo.
1'staške ]>remogarje so z najrazličnejšimi obljubami pomirili, sedaj jih pa vlačijo pred soil i šee, ki jim bo milostno prisodilo par Jet.
Gospodarji in lastniki imajo pa v vseh ozirih pro sto roko. Javno in predrzno izjavljajo, da ne bodo sprejeli nobenega linijskega delavca v službo.
Javno izjavljajo, da bodo dali vsakega linijskega uradnika aretirati.
Pri okrožnem sodišču so izposlovali ustavno povelje, ki prepoveduje uradnikom in pristašem I'nited Mine Workers of America "stopiti na posestvo premogovnih družb ter motiti delavce pri delu".
Pred kratkim se je hvalil Samuel (Jompers. da ni na svitu nobene delavske organizacije, ki bi delavce tako ščitila kot jih ščiti A. F. of L.
Samo v West Virginijo naj pogleda, pa bo videl, kako je s to zaščito.
GNOJ.
\
Xe\vvorško časopisje je že dva dni polno dopisov in pon»čil o kinematografskem pajacu Arbuckle-u, tristo funtov težkem lahkoživem ki je neko mlado igralko tako zlorabil, da je umrla par ur pozneje v bolnišnici.
Igralec spada v one vrste ljudi, katerim je ljudska nerazsodnost in želja poceneni razdražljivosti ustvarila vel ika n s k o premože n j e.
Se pred leti je bil porter v nekem zapadnem salonu. Ker je pa izvanredno debel, je dobil delo pri kinematografu. ( haplinu je pomagala v nebo vpijoča neumnost, njemu pa obsežen trebuh k niiljonom.
Fant ni vedel, kako bi gospodaril s časom m z denarjem. Končno si je izbrai dvoje sredstev — šnops in ženske — da si je odpočil svoje prenapete živce, če jih sploh ima kaj.
V njegovem stanovanju so se vršile orgije najrazličnejših sort. <Josti so bili oblečeni v spodnje obleke, opijali so se do nezavesti in ob neki taki priliki se je debeli ga zda dejanski lotil mlade igralke, ki je umrla na posledicah njegove sile v bolnišnici.
Debekih je kriv. kljub temu je pa žrtev sedanjih razmer. Za delo. ki je vredno par dolarjev, so ga plačevali s stotisočaki. Ker ni znal zmerno živeti, je iskal v perverznosti utehe.
Pristranske oblasti ga bodo najbrže oprostile.
Vse sedanje pisanje po časopisih in zabavljanje čezenj bo zanj le največja reklama.
Kongres Zionistov.
Karlovi Vaii, Cehoslovaska. 9. septembra. — Organizacijski ko -untej svetovnega Zionist i:*nega kongresa, ki zboruje tukaj, namerava predložiti kongresu pred log, soglasno s katerim naj bi se kongres sestal vsaka tri leta. Predlagal bo tudi, naj se iz vrst sedanjih delegatov izbere 150 mož, ki se bodo sestali vsako Teto ter izvoli večje in manjše število izvrfevalniii komitfjev, ki bočo,
oficijrlno znani kot "akcijski komiteji".
Veliko štev lo delegatov iz iztočne EVrope je sklenilo naprositi kongres, naj stori posebne korake. da zavaruje ria tisoče židovskih sirot, ki so ostale brez stari-šev in podpore vsled zadnjih po-gromov "V Ukrajini.
Predlaga sf imenovanje posebnega komiteja, da se olajša pre-vaz teh sirot v Palestino.
Po vodeni v San Antonio. |P6ter Zgdgfl
Povodenj. ki je pri hrumela pred, kake druge potrebne s vrhe. tern-par dnevi nad San Antonio v vee za izdelovanje papirja. Texasu in ki je zahtevala veliko; Xi je dežele 11a svetu, ki hi na število človeških žrtev i>oleg ve- tako bedast in zločinski način like materijalne škode, je že dru- trosila i>aj>ir kut ravno Združene
ga veliko povoden j. ki
je te- države. Vsak. še tako neznaten kotit tekočega letu pojavila 11a in brezpomemben ameriški list našem zapadu.	izhaja danzadnem na tridesetih.
Vsem je še v opominu povodenj. štirideset ili ali" še več straneh in ki je prihrumela nad Pueblo. Co- glavno vsebino teh listov pred-lorado. kjer so bili prizadeti tu- stavljajo oglasi, smešni, n.potreb-
Xekdo mi je napravil sledeči kompliment:
— Prosim, priobčite priloženo v vaši koloni, /aša kolona je namreč najlepši becirk v (Jlas Naroda.
* * *
V pesmici o elevelandskem župniku Struni sem se v toliko zmotil. da je prišel po spiritus dr.
SlugnBlmmuafea
Ustanovljena 1. 1898
2Catnl. 3?imota
Inkorporirana L 1900
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
di številni naši rojaki, katerim,11' oglasi, velikih in malih. pp-j,žavha. ne pa dr. Žlindra.
je voda odnesla domove ter vsejniembnih in brezpomembnih tvrdk|	•	* ^ *
kar so imeli.	j'CJ' oglašajo na kričav način svojo
t, i	.r«	robo.
Povodenj v San Antonio, lex-,
as. ni bila sicer tako obsežna tei '
usodepolna kot je bila ona a Pue-J
blo, a vendar dosti velika, da
obrne nanovo pozornost merodaj-nih krogov na stvar, o kateri se je v zadnjem času dosti razpravljalo. ki pa ni vzbudila toliko pozornosti koi jo zasluži.
V prvi vrsti se moramo'vprašat i. kaj je vzrok teh številnih povodnji. ki vedno bolj pogosio ^»javljajo na našem zapadli.
Odgovor na io vprašanje je lahak. Povodnji so poslediee brez-►bzirnega izsekavanja gozdov.
Vzemimo, da stoji tukaj visoka gora ali pogorje. iz katerega izvira veliko število vreleev. ki se -tekajo skupaj ter ustvarjajo polagamo mogočne reke. Dokler je
Star pregovor pravi, da se do-ibro blago samo hvali in kakorhi-tro je trgovina enkrat 1 i red en a, ne potrebuje take reklame kot si jo privoščijo ameriški trgovei in podjetniki. (Jlavnih dobičkov od tega pa nima kupujoče občinstvo, k? mora r. blagom vred plačati tudi stroške oglaševanja, temveč listi sami. ki so postali bogati ter s tem tudi uplivni. Kako Iti bilo drugače mogoče istom kot so oni. Latere dirigira znan Hearst, diktirati politiko dežele ter uničiti vts. ki si drznejo postaviti se po robu temu tiranstvu rniene-neg& časopisja, ki ustvarja tako-zvano javno mnenje? < "e bi bili ti listi navezani skoro izključno le na naročnino, če bi se postavnim potom določilo največji ob-
bilo gorovje poraščeno in pred- seg dnevne izdaje, katerega sme-»tavljalo velik gozd. pragozd, je jo imeti, potem bi proizvedli v gozdna prst. stvar jena tekom ti-j resnici nekaj boljšega kot je ne-sočletij in stotisočh-tij vsrkala va-|sramni *Ašund"\ ki ga prinašajo -,e vso padavino. ki je prihajala |.seda j. Na ta način bi tudi iz<;i-/, nbea. Cozdovi po gorah n po- jnili proizvodi paraliziranh možgan gorjili so vsesali velikanske mno- kot se pojavljajo kine. ki je nižje plasti zemlje ter ustvarjala v globokih
Xekdo me j-^ vprašal, kaj pome<
ni izraz "dvorni socijalist " _
"Dvorni s .;ijalist" je. ki malo boža. malo kara. zdaj podh a. zdaj ustvara, zdaj se joka. zdaj nazdravlja, protestira in upravlja, svobodne načrte kuje. kraljem roke poljubuje.
Najhujše je. če greš v Teater z
deveterimi gosti;
in ti kot deseti zahtevaš vstopnice najbcljše vrst t;
pa t: kasi-Va pravi, da ?. d» -narjem. ki g,i imaš, lahko pelješ kompanijo v nikel-šov;
sorazmeren človek bi se v takem slučaju »besi!. Pire je pa vzei pero v roko ter napisal uredniški članek o slanih razmerah.
I Pred kratkim je bil v našem 1 uredništvu bistrogled Srb, ui je i izustil krilate besede: j Jugoslavija ima dosti ljudi, :» an za dnem!nima 1!ltl enega človeka, v ameriških listih, ki se smatrajo j ^ t'1'1 besedah je vse povedano, za pametne in razumne.	j V teh usodepolnih časih nam-
S tem mislimo lakozvane serij-j reč ni bilo irvd nami niti enega, .dasteh velike reservoarje vode. Iske povesti ki predstavljajo du-1 ki bi se za ped oovspel nad druge. \/. katerih so črpali studenei injševno hrano naše napol dozorele 1	* *
vrelei svojo zalogo. Deževje, kijamerške mladine in žalibog tudi j No, sedaj je pa že res skrajni ie padalo, je najprvo oškropilo; plešaste starine, ki m* ni v ee-1 t-as. «ia p<*stavi slovenska javnost drevje, nato padlo na tla ter iz-dem svojem življenju ničesar na- vlien minilo v mogočni plasti takozvane- .učila.
^a humusa ali či-ne gozdne zem-j Dejstvo ie. da bi se porabo p.i-Ije.	Ipirja v Združenih državahpovseni
Ko pa je zapela v velikan- j lahko skrčilo zii celih šestdeset ali skh prašumah severozapada in za- j sedemdeset odstotkov in s tem i,", Kajjie boš še izpolnila pada v splošnem sekira ter ozna-|s" tudi izdatno omejilo hrezobzir-! strasnega prerokovanja? njala smrt velikanskim gozdnim!110 izseka vanje gozdov ter s tem|
>rjakom. ki set stali stoletja in i'tlfli ^ podrezalo vzrok številnih j Kaj ti ni že struga vroča ' stoletja J'*r kljubovali vsem vi-[povodnji. ki se vedno bolj po-j Kdaj vzkipiš. kdaj se b<
Glavni odborniki:
Predsednik: RUDOLF miti »AN.	K. lS5th St.. Cleveland, O.
Podpredsednik: LOUIS bALANT, Box loti, Vt-arl Ave, Loram, O. Tajnik: JOSEPH PISHLKIt, E^-, iUiiU. Blagajnik: GEO. L. BROZ1CH, Eij, illoa.
Blagajnik nelrpiaeanili smrtnin: J«.»HN MOVKHX, 524 E. 2nd Ave., W. Dulutli, Minn.
Vrhovni zdravnik: l)r. JOS. V. GRAHEK, E. Ohio St., N.S.. Pittsburgh, Pa.
Xadiorcl odbor:
MAX KERŽIŠNIK, Box	Roek	Wyo.
MOHOR M I.A1 »!<*'. Utuc: So. I .aw ml ale Ave., Chicago, 111. FAANK SKRABEC, 4S22 Washington St . IVnver, i'ulo.
Porotni odbor: LEONARD SI.ABODNIK, Bex Ely. Minn. CREGOR .1. Pi »RENTA, Box 170, Bla« k Diamond, Wash. FRANK ZURICH, 0217 St Clair Ave.. Cleveland, O.
Združevalni odlior: VAI.ENTIN PIRC, 519 Meadow Ave., Rorkdiile. Juliet, 111. PAULINE ERMENC, 5:,9 — :ird Street. Salle, 111. JOSIP STERI.E, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo. Colo. ANTON CEJ.ARC, 70C Market Street. Waukegan. 111.
---___ JtHhiotino uradno plašilo: "Clas Naroda". _ ____
Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne TH.*i!jji-tvo n^i se 1 •<»Ciljajo na slavnemu tajnika. V-e pritožbe naj <e na predsednika i >0 rut nega edhora. Prošnje /a sj.-rejem iu>vib članov in bolniška sprifevala naj <e pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska KcteLiškc Jednota si> priporoe:i vsem Jugi»s!ovanotn ai obilen pristop. Kdor želi i*>siati elan 'c organlzjuije, naj rie zgladi tajniku Idjižnegn društvu J. S. K. .!, Za usuiuovitev novih drugtev se pa obrnile na gl. tajuikc. >'ovo društvo e »al>ko \Manovl z 8 elatii ali elan K anil.
žine vode ali pa« počasi pronicala v
Property
glavni urad .1. R.
«
*
•šo<'a. Sne ji *
* 'ustodiana
Z.
vlili
harjem in vremenskim nezirodam. — tedaj se je tudi pričela žalost-
frosto pojavljajo.
Stai
•a re-.niea je. da se narava
na povest, ki se nam sedaj razo-iA,M^no maščuje, počasi, a s smrtno leva v vedno rnnof.ee i h se povod-' potov ost jo.
njih.	j	--
Gorska slemen*, ki so nekoč polnila v. radostjo srea pomikov, so pričela kazati snlia rebra. Les j je od romal v žage in spoinladan-1 ski in jesenski nalivi so odnesli ( s seboj v dolno rodovitno prst. I katero so najfroinadila stoletja rasti košatih dreves. Kot je iziri-
V boju za zdravje.
i kot pošast polnočna tajna?
• škoda, da smo mi preroki j le koraj/ni <r*'di spanja . . . j A čnječi ? Kri/.em roki. ( praznih sre in dii^e plitve liadamo se i/polnitve drznega prerokovanja.
nila z gorskih slemen našem slo-venskemu Krasu, katerega s«» opu-tošili ter izpremenili v puščavo podjetni Benečani.
Xalivi so s,- še vedno pojavljali. a mesto da I>I vodo vkrsala einlja ter jo vrelcem, jo se<
11. f*. Cummins:, vrhovni zdravnik federalnega urada za javno! vprnšal natakar Amerikanen:
zdravje, je nedavno podal poro-j _ ka[-;;nr
čilo o delokrogu in delavnosti +e-Lra vladnega eddelka. iz ka+eresra posnemamo sledeče:
Dasi je bil Zdravstveni odsek, ™ ^. . . , ,
— lo je odvisno od dveh stv.i-
V jugoslovanski kavarni ie kar Amerikai :šna je kava? Atnerikan"-' je zaemokal / us{-mi in [>o kratkem premisleku odvrnil •
vlade Združenih držav srečen da 1 - ^	*
j je mogel vršči svojo dolžnost na -1 ri" (V J<i ^ kava' -ie slaba' Ce ^ pram bolnim in onesposol j en i m 11>a	voda, je še precej
polagoma dovedla •	.11 • J 1- , 1 dobra
. . j j	.. j vojakom, vendarle ni ta dolžnost J <»onia.
, -	, , .*' ."s '' l10sl" j spadala v delokrog: zdravstvenega I	* * *
Ija navzdol v dolino z elenien-! „, ■- ,	.	. ,	. . , ...
• , ,T	. ,	uiaaa, temveč je bila pretveza Angleške reke m vodopadi min
larno silo. Majhen potoček v "-o-f i- , - ..	.	. .
rah naraste, se združi z d,W ^ ^T* v ° ^ ! ^ I J° "" mi,JOn kon-,sk,h S,K fnn~ mi in ko pridrvi več takih vrel-! 7 ^	^ lZmed ^-|^ske šest miljonov, norveške se-
..... _ j 711'» agencij, imel na razpolaff<-» milionov predstavljalo vodnn^ ,.:mm.„„	- -- . . . . ,rm "M|J"m"-
'merno organizacijo ,n bolni- Xajvecja vodna sila je pa kljub
,	, ,	i—f4,i- ko je nastala potreba. Ka-
K. .Naravna nosleoiea te«a ie „„	1 -i , .	.
^ J ' sne je je bila ta služba zakonitim
Od vzakonjenja te dožnosti. ____
3. m area 191^. do maja 19:>1. ko ie bila skoraj polovica teh bolnikov dodeljena oskrbi War Risk Insurance Bureau, se je število
. da -i" vsak0 animal-Urt pacientov povišalo od !H)0 n nje na svetu nemogoče]2.1.000. Začetkoma se je število p;
cev v dolino
maso. ki je prevelika za rek. Naravna posledica
da stopi voda preko bregov. pre-,potom dodeljena tomil wadn plavi velika ozemlja ter odnese J jp pORta]a - a (lol/W rodovitna polja ali pa jih zasuje s peskom in gramozom.
To je posledica brezbrižnosti in brezobzirnosti ljudi.
Vsak biolog, vsak naravoslovec vam bo rekel, da jf sko živi ji
brez rastlinstva, kajti rastline predstavljajo ono veliko kemično tvoruieo. ki sprejema vsak dušik ter izdeluje kisk, ki je neobhodno .potreben za dihanje in s tem tudi za življenje.
Sekira, ki poje smrtno pesem gozdnim orjakom, poje tudi smrtno pesem človeški živalosti in moči. kajti zrak, kateremu primanjkuje kiiika. ne more vzdržavati zdravih človeških bitij.
Sedaj le še eno vprašanje, namreč to. kaj je vzrok tega brezobzirnega izseka vairja gozdov, ki ne najde nikakega nadomestila v zapetnem pogozdovanju kot je v navadi v evropskih deželah?
temu v Združenih državah. Ime nuje se prohioieija.
Otroška modrost.
Jaz sem velik prijatelj malega -Toška, ki je s,ar pet let in bo šele drugo let'» šel v šolo.
Xa izpreh"<iih se večkrat pogo-
! kili lukali in kasneje tudi ob nekaterih večjih rekah in ob velikih jezerih.
Namcšeenei te prv< tne služb: v obmorskih bolnišnicah s<. bili seveda prvi. ki s<» prihajali v d<>-tiko s takimi boleznimi, kot kolero. rmeno mrzlico, kozami, im-portiranimi iz inozemstva, in s., lahko pomagali državnim organom pri u ve! ja vi jen ju kvaranti-lie. Kasneje sn \s,* države, ena r.; drugo, predale svoje kvarantin-ske postaje t'mu zdravstvenemu uradu.
Leta 1 <9 je kongres poveril j temu Public Tlealih Service sodelovanje z državnimi in lokalnimi zdravstvenimi uradi v svrh 1. d. se prepreči meddržavno razširjanje bolezni. Ta kooperacija se čimdalje bolj raztegnila tudi na d mire oblike zdravstv<»ne<ra <le!-i-vanja in je postala redu« praksi, i To delovanj" je postalo od sdne
i koristi, kajti s tem s<. izkušnj i, nabrana po celi deželi. vpoi-.iblj;» za boj proti katerikoli bolezni •* tem ali onem mestu. S t^ni se je tudi povzročilo, da so poedir* države odredil * sredstvu za svoje posebne potrebe, tako da dobijo privilegij federalno pomoči ir» vodstva. Povprečno dobiva vs;> dežela za $r> vrednosti efektivne-sra zdravstvenega dela ra vsak dolar, ki <_ra ; ida potroši v *a namen.
Pomoč, dana v nadziranju rme-ne mrzlice, koz in druirih na1ezlj: vili bolezni je imela za pos'edie« , da se je urad začel pečati s preiskovanjem vzrokov in proučevanjem sredstev za njihov oprepr» čitev, kakor tudi z vzgojevalnim delom, s tem, da je obveščal ob činstvo v iznajdbah v tem pogledu in njihovih vporabah. Za lo znanstveno ]»reiskovanje je kongres leta 190:i ustanovil Higijens ki laboratorij v Zdravstvenem oddelku, ki se je od tedaj silno razvil, tako da predstavlja dandanes enega izmed najuglednej šili tak ili ustanov na svetu. Uspr-bi njegovih študij v kontroliranju bolezni zmanjšuje trpljenje ir-
/.avali; iznajdba Goldbergtr-ja o istovetnosti takozvane "Briliove"' bolezni in tifusne mivliee t*»r iz-niišljenja uspešnih metod za kontrolo te bole/.ni potom razsnševa-nja so prepre i!a vnašanje te strašne bolezni v Združi ne držav-• natančna preiskovanja fbddber gerja glede pelagre s,> odstranil-' razne prejšnje teorije «. vrt.jkih t- bolezni in ugotovili, da spada pelairra med one bolezni, ki i/\i-rajo iz pomanjkljive hrane ter s 1.111 podala uedstva za prenrečj. tev in zdravl jenje te važne bolezni : delovanje Zdravstvenega urada na polju indnstrijfdne hiiriie-1'e. proučevanja, ki jili je vršft ta oddelek na polju mentalne Iii<ri-j< ne. ter prispelo k boiu proti v:»-neričnim boleznim. z.N>'inst\n nila deži in slaboumnosti; študije o zdravju -iolsk • deec In sanitarije sol na deželi so mnogo doprinesle k izboljšanju v tem \ ižneni delu naraščaja; toT-na statistična lire iskovanja med boh-znimi nud <le-lavskim razivdom so prispevala jako koiMstn° temeljne informacije. na podlagi katerih naj se prfl učijo sredstvi ra rešitev tegi pre-važnega vprašanja. Vobče. Public TTenlih 5>erviee je prispeval mno-gostransko za uspešna s?- -dstva v preprečitev in kontrolo bolezni sn pospešitev javnega zdravja.
Nedavno je ^Zdravstveni oddelek poslal svoje zdftivniko v 1'ti. ldo. dn pomagajo bolnikom, ki
trpeli
■a
povodnji: nadalje med Indijanee na jugozapad *• s vrh d odst ran jen ja tifusa, proti |>elagri. ki začenja postaja ri nevarna. in to radi slabega gospo darskega stanja med farmerii. zlasti med na vi d o reje i ?ia jugu. ki so radi tega prisiljeni živeti ob posoljeni svin jet In i. koruznem kruhu in sirupih, katere jedi — a ko služijo kot izključna hrana tekom nekoliko mesecev. — morajo povzročiti pelagro.
na varjava o tem ali onem.
pacientov povečavalo mnogo hitreje kot so jih vladne bolnišnice mogle sprejemati. Raditega je bilo že skoraj ob začetku potrebne, da se namesti malone dve tretjini pacientov po raznih privatnih bolnišnicah, s katerimi je bil sklenjen dogovor.
Odgovornost za teh 10.500 pacientov. je od tedaj prevzel War Bisk Insurance Bureau; in akc zakonske predloge, ki se nahajajo pred kongresom, postanejo zakon. preide liospitalizacija vseh bivših vojakov, ki se nahajajo v vladnih ali kontraktualnili bolnišnicah. na War Risk Insurance Bureau. Tedaj prevzame zdrav
Odgovor na to vprašanje je stveni urad le' oskrbo onih 'bolni
kov. ki mu jih War Risk preda.
Na ta način se bo temu uradu nudila dolžnost, da posveča svoje energije v večji meri svoji tradi-cijonelni dolžnosti, to je: da obvaruje to deželo pred priselitvijo nalezljivih bolezni; da izvršuje znanstvena preiskovanja o važnih problemih, ki vključujejo vzroke.
je prav lahko kot na prvo. Vzrok tega opustošenja je brezobzirni komercijalizem.
Ni je dežele na svetu, kjer bi se uganjalo tako trošenje z lesom kot ravno v Združenih državah. Pretežno večino lesa. posekanega v Združenih državah, pa se ne rabi za kurjavo, stavbinstvo ali
On vse ve :xi vse zna. Ko sva šla zadnjič mimo razpela, me j-vprašal;	"'^fTtf
—	Zakaj so ga pribil i na križ*
—	Zato. ker je bil revež — sem odvrnil, ker se nisem moge] spuščati v natančnejše bogoslov ne podrobnosti.
—	Zato. ker ni imel denarja * — je pripomnil Jožek.
—	Da, zato.
"Kaiser - politika'* v Nemčiji.
lečenje in ozdravljenje prepreči ji- { vih in nalezljivih bolezni, da preiskuje bolezni, katerim so podvrženi delavci radi značaja svwjeg* dela ; da sod?!nje s poedinimi državami v kontroli epidemij, v lii-gijeni na deželi, v higijeni otrok, v boju proti veneričnim boleznim itd.
9 Public Health Service se je razvil iz Marino Hospital Service, — osnovane leta 1798 v svrho zdravniške oskrbe bolnih in onesposobljenih mornarjev ameriške trgovske mornarice. Bqlnianice so bile zgrajene ob poglavitnih po mors-
uspehi podaljšanja človeškega življenja so neprecenljivi.
Leta 1912 je kongres odredil naj Zdravstveni oddelek prouči "bolezni človeka". Od tedaj j** tj: urad prispeval nekatere važne iznajdbe za kontroliranje bolezni. Naj omenimo le nekatere prispevke; proučevanje Andersona in Goldbergerja o ošpicah so j>r.-kazale, da je ta bolezen nalezljiva le tekom prvih treh dni. radi česar je dolgotrajna izolacija bolnik.:, kakor je bila preje v navadi, postala nepotrebna; dalekosežro proučevanje Št i lesa o razširjenosti in životopisu trakulje je do-vedlo do efektivnih sredstev za kontroliranje tega jako razširjenega vzroka fizične slabosti; delo Lumsdena glede sanitacije na deželi je dovedlo do enostavnih in uspešnih načinov, kako naj se zdravstveno razpolaga s človeškimi odpadki, kakor tudi do boljše zdravstvene oskrbe na deželi; —-mnogostranska proučevanja ma-	_ _ _.
larije so bila od neizmerne kori-	ROJAKI. NAROČAJTE SS
sti. kajti ustanovil se je praktični NA "GLAS NARODA" NAJ-način. kako naj se kontrolira ta 1 VEČJI SLOVENSKI DNEV-pošast, ki prevladuje v južnih d**- MU. V SDS. D&ŽAVAJZ.
Senator V. Klofač. ki je odpotoval z večjo sokolsko delegacijo k ameriškemu sokolskemn izletu, je poslal 4'Češkemu Slovu*" nism > s potovanja, v katerem pravi, da vlada a Nemčiji na znotraj še vedno nohenzollern^ka era. Napisi; Kaiserliehe P et. Kaiser Hotel i • povsod le Kaiser. Kaiser. Stari monarliistični duh preveva "'•enn-blikanske" Xemce. Povsod visijo Vil j emove slike in vse go\*ori o cesarstvu. — Sicer pa. pravi Klofač, vlada v Nemčiji velik red. — Vse je na delu. Karakteristično za nemško disciplino, je slučaj, ki ga pripoveduje senator Klofae. V železniškem vozu. ki je bil rezerviran za. v-eško delegacijo, je sedel eleganten Nemce. Ko ga je sprevodnik onazil. je vprašal Cehe. če potuje / njimi. Ko so f'efii to zanikali, je rekel sprevodnik Nemcu, naj gre v drug voz. Xemce je brez b-sede vstal, vzel sr je stvari in šel v drug voz.
Na relikvija h svetovne vojne.
Delegatom združitvene konference v premislek.
ADVERTISEMENTS.
i » V '
Piše Prekogorec.
Kon »•♦»m oktobra Inula * štiri' izsekanih kavern se taui liaha ja. leta, kar mi po Goriškem topovi ki so s podzemeljskimi hoditiki nehali tuliti. Ampak tulili so vt-uuie med seboj. Tudi greben tam skoraj dve leti in pol. ne-jSv. (lore je kakih 150 metrov prestano in z vso smrtnonosno!]hm1 vrhom *koz in skoz po pre-energijo. Desetlja bodo prešla in !doru »prevrtan. Sredi predora iz-vojska se b
Na nekaterih mesnn pa je vtisni-jvoaa. Ki jo la svoje znake za v*e ease. Ke.jna vrhu dobi vsakdo na razpo-po stoletjih bodo dijaki imeli pri-jlago. Kaverne. izdelane globoko liko. tu na lastne o«*-i gledati, v gorsko pobočje in gorske ste-kako so vojaki v svetovni voj-ue s«* dobe tudi drugače povsod, ki 1. lHir». 191*. rili globoko j Ost ale bodo gotovo za .vedno spo-v gore. kako so kopali predore j menik na svetovno vojsko. v kozi gorske grebene, da bi se-j Tla sama. po katerih je vojska be lažje kr ili in sovražnika uspeš- divjala, še davno niso izčišeena
e vedno poznala.j vira prav dobra in hladna pitna est i h pa je vtisni-j voda. ki jo v Cernetovi družini
nje napadali.
•Sv. Gora in gorski vrhovi krog nje je dan za dnevom cilj prem uogih obiskovalcev. Ne prihajajo na Sv. Goro molit: večinoma so tujci. Italijani, vojaki iz svetovne vojske, ki jih zanima, da si ogledajo v miru kraje, hribe grebena in pota. pa katerih so •e borili in na katerih so i/.uu bili svoje tovariš«* ali pa bili sa >;ii nevarno ranjeni. Nekaj naravnega in samo po sebi umevnega .je to. Prav gotovo bi tudi iz naše .srede nekdanji vojaki, profesorji iti dijaki navzlic vsi krut' vročini, s kattro st* solnee na Goriškem v človeku zajeda, hitel k Soči. da bi tarn v mira gledali kar so prej v dimu in krvi si \ inru dali tolmačiti pozorišča. preko katerih niso mogli Italijani s puško v roki naprej.
Sv. Gora je z tak študij naravnost idealna točka. Ona ne nnd samo razgledu, kakor ga na Slo venskem nikjer drugod ne dobiš ona je tudi v bojih na Sošk fronti činjeiiica. ki vse obvlada Tu imaš krog nje zaporedom; vrhove, ki so -»e neštetokrat tedaj imenovali: Kuk. Vodice, Sa hot i n — Sv. Valetin. Kalvarija Sv. Mihael. Fajtov nižji in vižj vrh. Sv. .Marko. Sv. Katarina Sv. Gabrijel. Ifanjška planota proti morju Kras z l)obcrdobsk< planoto, (irmada in njeni vrhovi proti severu Sv. Geiidra Kora <la Kolovrat. Krn in v ozadju Kanin z Ramhonom. \'sc to j< preti teboj' Polega tega še Gorici in Soča do morja, vsa goriški okolica; na nasprotni strani Br tla. furlanska ravan. Videm ii dalje proti zapadli Tihuent ill ši dalje Pia ve. Ni čiula. da votl vsak dan številne potnike nr vrh. Pot je popravljena do vrha tinli z vozom, celo z ni o toči k Ion se pritle na vrh. Ko sera bil t< dni jaz na vrhu sta bila pole«; drugih tudi dva civilista. Hitri smo se seznanili. Eden izmed nji! je bil za čas vojske zdravnik nad poročnik v službi italijanske ar made. Drugi — Slovenec — j« bil istotako nadporočnik v te danji avstrijski vojski. Zanimive I je bilo to. tla sta s^ oba borili; ni Sv. Gabrijelu. Bilo je to v času koncem avgusta in počet kom septembra 1. MIT. ko so Ita lijani celo brigado žrtvovali, ti; hi vrh Sv. Gabriel jela dobili \ svo je roke. pa se jim ni posrečilo I Julijanski "medico tenente** j» bil tedaj smrtno-nevarno ranjen kot tak prenešen v bolnico rdečega križa v Solkanu, kjer so nac njim že vsi obupali. Pa je ven darle okreval. Sedaj si je prišel ogledat mesto, kjer se je boril ii: dobil tiste težke rane. Slovensk nadporočnik — pozneje se je bo ril po razpadu Avstrije tudi ni Koroškem. k.i«-r ju bil kakor i^al gaj. zajet in od Nemcev obsojen na smrt n;i venalih. pa zelo sre cen slučaj ga je rešil te smrti — je bil istodobno na na^prottr stran* Sv. Gabrijela, kamor je Trnovega in od Voglarjev vodil svoje čete proti Italijanom. Bil je naravnost užitek, kako sta s: ta dva moža sedaj stala nasproti slikala tedanje dogodke in s" vzbujala spomine. Italijan, zdrav nik je bil zelo prijetna osebnost čisto drugega tipa kakor tisti ljudje v Gorici ali Trstu, ki se šopirijo s svojo kulturo, dasi sa mi ne v svojem srcu ne v svojem duhu nobene nimajo, poznajo? le sovraštvo do Slovanov. — Lepo je bilo slišati iz njegovih ust da moramo delati za prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo! Pac ni znal. kako skrbe fašisti v Pri morju za tako prijateljstvo.
Kakor na Sv. Goro tako hodijc izletniki tudi na greben Saboti na, ki se pred Sv. Goro kakor štiri kilometre dolg skoraj na vpično položen, povprečno 50C metrov visok zid dviga v ozrae je. Cela množica globoko greben
orgainza-t-Ib
raznih izstrelkov, ki jih v najrez-ličnejših ohlikih pokrivajo. Sicer pobirajo vojaki ura na te in jih raz&treljujejo. Vsak .čas grme od te ali r'iie strani take eksplozije. Dostikrat se granate same raz-streljijo. ko se pod silno vročino razbeli jo. Kdor hodi stranpoti po Sv. Gori, Sv. Gabrijelu. Sv. Ka-ariit! itd. c«obi povsod težke •iiuiiicije bodisj v kupili bodisi •a z t resen* za cele vlake. A nevarna so taka nota. Tudi domači. ii4 jih radi ne hodi.jo. ker so se •adi njih pripetile že	nesre-
■e. Kdor jfti pa hodi. treba mix ;e naj\ eeje opreznosti: pred vsem
nora vedno vedeti, kam svojo [ govori več vzrokov. Glavni je. da togo nasloni. Ogromne »o urno- s,, pridružene organizacije in Ti-
bo-
Chicago, v septembru 1921.
V nekaj dneh se bo vršila združitvena konvencija v Clevelamdu. Zelo pomembna je ta konvencija, ker bo v večji ali manjši meri vplivala tudi na razvoj organizacij. ki za s«ilaj še ne pridejo vpo-štev pri združitvi. Združenje .je dobra in pametna reč. ako se izvrši pravilno, jiošteiin in brez sile. Vsaka sila rodi odpor, to se je ja.s-no pokazalo pri ponesrečenem po-skiLsu združitve s SSPZ. < asi diktat oi-stva in omalovaževanja državnih oblasti so minili. Združitvena konvencija naj široko odpre vrata za pridružitev iiadaljnih nr-iianizaci.j ugladi naj ]>ot. «>dst.rani vse legalne, isebne in druge zapreke. Dokler ho v vodstvu velike organizacije kakšen Pasač, bodo manjše. svolx>dol jubeče, avtonomne skupine vedno z nezaupanjem zrle v združitev.
Pri upravi združenih cij se sicer ne bo toliko prihranilo, kot marsikdo pričakuje, ker čim-več b<> '"-kinov. t<* m več l>o dela. Lepe svote pa se botlo prihranile jiri
kisnveiicijah, revizijah, odborovih sejali itd. Zalo še enkrat: ugladite pot nadaljnim pridružitvam! Ne obotavljajte ako >e vam zdi u-rnestno premeniti tudi sedež in sistem uprave. Za premembo imena
drugega, kot kamoflaža, 'za katero se skriva urednik, ako noče česa na lastno odgovornost priobčiti ali zavreči. 1"reduištvu neljub dopis se odJoži na zadnjo klop. dokler ne izgubi okusa, potem se pa napravi ž njim kot pač ured-nik želi ali zahteva. Pristriže je ga ali pa se mu priveze ko j mat rep v obliki komentarja. Da ni žalostno, bilo bi smešno, da izvršujejo cenzuro osebe, ki imajo tnalo več pojma <> časnikarstvu kot Tdovičev ( ali. Preti tiskovni odsek seveda nikoli ne pridejo dopisi, skovani v Chieagu. nato poslani na deželo, da se prepisani, podpisani ali vsaj opremljeni z zunanjim poštnim pečatom v mejo na Lawndale Ave., kot povzročitelji zdražb in prepirov.
Predsednik, stalno nameščen v uradu, je drag eksperiment, ki se je izkazal tako potreben, kot peto 1 kolo pri vozu. ali durček na angleškem prestolu. .Marsikdo je že vzkliknil s Prešernom: "Kaj ]>a je tt-be rreba bilo!" (Vbulo naj
ine bodeče žice in španskih jez-lecev ter železnih drogov in trn-erz. Ampak tn< 1 i to razpada. Rja "si z jet la zelo htro tudi železo, lovek bi ne verjel, kako hitro
organizacije ste. na katere računamo, da do pridružMe, ne bodo čutile ne-riako ponižane in manjvredne. Ako morajo one spremenit i svoje ime in popraviti svoje pečate, re-
e ta razkroj vrši. Poti so na ve-j galije in zastave, naj velja to tudi iko postlane z drobci min. gra- /a organizacijo, kateri so se pri-mt in šraplenov, toda vsi ti drob- družile, da ne bo nihče protežiran. •i bodo. če tudi so veliki, kar sa- j Podimo je sprememba imena pri-ni na zraku izginili. Italijansko "ojaštvo pobira po hribih tudi 'ico in železnino sploh. Velikanko je tega materijala nakupiče-iega na raznih postajah, ki ga mlagoma odvažajo v notranjost lržave v pretlelavo. Ampak leta' »odo minula, preden bodo hri-l ;ovi b* deloma izčiščeni bodisi
Interpelacije slov. poslan cev zasedenega ozemlja,
Dr. Will
v rimskem j v'd
interpela-p Tt'
lan je podal parlamentu nastopne e! je:
1 Na pra vosodnevra ministra, ali namerava odrediti pri sodnih bla-tilt v Ti-tu. da ostane jugoslovanski jezik v rabi v smislu za-nov. ki so pri nas še vedno v veljavi. in da se „-, sedanjem stanju ne spremeni ničesar, dokler se ta zadeva ne ure-i i potom zakona.
- Na ministrskega predalnika in notranjega ministra, tla naj odredita, da se bodo reševale pn šnje Zf. potrditev društvenih pravil, ki <o ustavljene v slovenskem ali hrvatskem jeziku, in da ne bo več zahtevalo italjan.sk.'-ga provoda.
ministrskega pred-ednika in m;nis{ra za prosveto. razb-gi zadržujejo otvorit ijih š.»i s hrvatskim
za pi
Oivalstvo m železnico 'in. < I a s,- izkoristijo izvirki pri m: pt•<I Nan >s<• i. ial.je gle-
ne
zveze uie.t podal.išr: i j.■ < »orica-Ajd«
• rico .n
/elezn i-ina do
it t to ji I' » -proge tojne.
Vsi jM^shinei so zalite val i na iu-rpciaci je pLsmeni odgovor.
o m
mnogo u.spesueja v tej največji slovenski naselbini. V slučaju, da
t no ti-' dal
■ s an,
Pazinu • •
tie
»V ill)
riteri jezi-
n Kastvu.
h
, : . .	„	—', konvencija odloči za
h« .sel trebit m krožnike pomivat|.,k.mi<i. bi imela ista v rb-
šideLSt° rPStaVrarij<i ,la Xorthjueprimerno lv,ljše pogoje z
, kot v Cbieagu opozarjam, naj bodo Sprožila se je id previtlni jm-i izbiri novih uradni
Delegati
pro/,; ta se je
,, , , ...	i nem organizator ju.
kov. Zelo dvomljiva čast je za or-|£j
ganizaeijo, ako zavzema bolniškega tajnika človek, lo sob rata in souraduika v uradu dejansko napadel in telesno poško-U'k7>m' ♦loyal. A rg: 1 men tiran je 2 batinamij raztrt^-m kaže eulukalrsl
•slmee dr. v rimskem i! rerpelaclje.
Prva vpr.-išu; J - ke odri !!>'» -e > jtHlnoti-; gor"
•land] Uspel
d gorili k je lanienhi tri
!i-;p
«'ja
l.epo ^e to
«i. premisliti ]»a moramo, tla je'priložen mesto dvomljivo, ako bi eyentuelne ko-l .<]«;
na katere zakon-iislanja «»krt»žnica »k.-ga civilnega komisarijata.
ina /'tpaos'vom. tla mora biti *m slovenskim vlogam
, .	,	ir.ja.jiH-i ura dsn o ]>overjeni
jejl-isti za jednotc. d. sežene potom lialjanski ;»reVotl. Odredi naj se organizatorji«, odgovarjale stro- nmjiudotna. da m* bodo v iroriš-kem Društva naše jednole sutpolitičnem okraju, kakor tudi d enegjj morja do dru-|vseh pokrajinskih
pn
'blast ih in
vsi |
ilru-
Za mesto upravnika naj dobijoip,. osebo, ki bo zmožna vsaj navadne- stroški
!:. odborniku BR^KK1"^?!^' ""	J°
7«<!ije. niti or»a n r/a ei ji -am if noi "i ai a "^t^uV T^t-T	T ^T-"
bene časti	J.	^ "/nj«i i \ sak, ki	sIo\eu^kern jezr^ru. I si o velja
1'inel priliko le nekoliko se voziti rudi sjiisc zacelniikov. Okrt.ž-tej deželi, mi bo pritrdil, da so!niča naj <=<• razv.-ljavi.
«-a kmuron	i - - r - -hrane in prenočišč zelo j Druga intr rpek-eija zahteva
knjigovodstva t i vsaj najna-tvisoki na potovanju. Organizatorkoritev
poroeljiva z ozirom na organiza-l	P™v.l	slovenske slov- bi moral torej prejemati višjo U,ri in na Goriškem v,a • v no
cije. o katerih upamo, da se bodoi	j plačo kot katerisibodi uradniki vem šolskem letu Teh 5.>1 ic T»0
pridružil, v bodoče.	V odgovorne	urade izvolite jednote. poleg tega pa še vozne! Tretja intertM-licija vi rašttie
Glasilo organizacije naj piše'?',n	|stroške. P<.teni recimo, da nasta-	' '
več o od]>ornih organizacijah, večj	. m """ Placa'u> IJh dobro. Mi vsi;vimo ^ oriranizatorja človeka ki
/a splošno izobrazbo in razvedriloVedno in	»hi
:n manj o j><»litiki. Pomnite, da je
Madžarsko nasilje nad juge slov. novinarjem.
"Riječ poroča; Kakor znano so madžarske oblasti preti nekaj meseci aretirale v Seiredinu E\ gena Rchorovskega iz Velikega Bečkereka in sicer s.- je i '.vršila aretacija na notllagi denuf-iaci-je. tla je Reln rovski v nek. ni bet", kerečkem listn kritiziral razmer«* na Madžarski n. Ker je bil Reht -rovski ju«.rosiovanski novinar, ce-hoslo vaški d rž a vi ja 11 in ker je i» sel njegt.v članek na o/.euil . miš«* države, j.' sekeija .INI v >iihoti.*i zaprtisila češut»s!i • vaškega ?>"sla-nika v Budimpcš; i. naj Jii'-v,-takojšnjo osvoboditev novinarja, ki je bil par mesecev v segedin-skih zaporih, k jer je mnogo pretrpel. Rehorov.-ki je pred par dn»*-vi dospel v Subotico 1
Habsburške intrige.
Beocrradsk 1 " Tribuna" noro." a da je prišel v Budimpešto bral bivše cesaric.* Žile. ki se hoče nfi licu mesta informirati o akciji le-
I gitinnstov. ki deln.
tek llabsburžaiiov.
.10 za povra-
b.venskih T.TniLskih šol v saj
ist glasilo podporne in ne politič-
ce.
več bodisi izstrelkov. Kmetje si •er urgirajo. da bi »ospešilo. pa rši, zato
s katerimi nam ko živeti. Za-
jne organizacije. Trije uriinikef|I>re<11
mo slabši, kot so kapitalisti. Kako
P-lf,-j!>o pri društvih nastopal s t'eldve-člo-.....
vse b
posebini.
izredno ve-iz stare do-
..... akti s» zato, bi list že lahko uapol-
.a» ♦ njt. njj- y })((| j^jn, gratlivtun zelo tiocasi	. . .
'	; Jvcr zavzema jo oglasi
t>a kmet celih predelov 1-1 .... .. 1	, . . li.vo prosttua, in n<»vn
mora za svoie namene '/rabiti, - -	,, ,.....
. .	mowne nt malo. Kdmi. v resnici
ie more trave kositi, ne mor«* po :__„•„• - , . . , .
.. zanimivi 111 koristni članki so oni, tel jo m ima radi tetra veliko S-	„„	,	, ..
, "I x. . . .	iK] .T'i napn>e vrhovni zdravnik,
kodo. Nekateri st» si svoje s»mio-	.....	.
........... i imgi je .obn-ajno strahovito sulci 1 ali svoja polja izcistili sami. » > ... ,	. - ,	.
. ' 1 ., n	.Iiojiarno m stoinstokrat nrezvče-
Irugi po delavcih. Poznam gospo-.. ,- . , ... . . 7 . .	. .	1 , !'JO. Kapitalizem, lzkt.nscaiije. iin-
laria. ki r* samo delavcem morali . • , - . .	" 1
. hatm bizntski mteriNi. dei.arna
>la«-nti IsOO lir. da st» mu vino-' ....	....
, v. . . ..	... ... mošnja, snmkavzarp m »se par ta-
rratl žice 111 izstrelkov pocitsili.
Koder je vojska divjala, ti i lobenega drevesa več. Samo nizko rrmičevje sili počasi na dan. Za-o ne dobiš sence na Sv.
je mogoče cio-| he] jskini dosto jau^ vom. koliko mmo pometat i škode in razburjenja lahko napra-pragom in ne bf>di-|vi! 3r«>je mnenje je. da l>rez organizatorja lahko izhajamo. Jedno-
moremo mi zahatAvati noštene t ~ •	• 1 -i
»«»ti pi^si« nt , t a, oztroma nje irhisii
plače od kapitalistov, ako svoje! v ven k lastne uslužbence plačujemo bera- ,K, j > Ško .' Vsi uradniki, zaposljeni stal-'ne«a
no v jednotinem uradu.
- ne vt ika > pre[>ričan.ie članov, tako postopa tudi glede p »litič-prepričanja članstva, pa bo-
kih fraz, t«, se vleče v kolonah «r'a-sila mesec za iiKwcm. leto za letom. Menda vendar niso vsi člani . laku trdih glav, da bi jim bilo
(xon.i ,	...	:
.. t»- , • . I treba eno in isito dan za dnem za-ia Sv. Gabrijelu, na Sv. Katarini , - .	.
.	. 1 - , •	- »Mati v možgane. Kakor v hrani
td. — vinogradov ljudje ne on-1 , .	. A .. , v
... .	. ,	_____„,-telo, mora biti tudi v tluse\nn
lavliajo vec. Tisočake bi morali :
liram spremwiba. Kadarkoli či-:am nredniški članek, moram se idomisiliti mojega viv<la preko ce-(ste Ze tri leta biva tam in vsak ! večer, ko s,, vrne od dela. vleče in
morajo mo napredovali prejemati take plače, da jim ne boj treba orledati za postranskim služkom. da ne bo primoran < ;ili drugi baviti se v s pošiljanjem denarja. /. grocerijo.|t.. z restavracijo Itdt
Vire/, organi/.ator-a. Se to naj om« :iim.. Z«li se mi. da s.- za te;ti nedolžnim t)riraniza-len!i 'i-jem sVtiva š«-1 nekaj drugega, prostem časujv (l.icagu je par oseb", ki že ča-
delo. Ker pri tem brez-
se inn pre-1-
uvest i rat i. predno bi jih mo.^li 'opet vživati: tudi so delavci zeti dratri, za vsako uro poljskega izir kinetskega dela sploh za-
ltevajo pti tri lire. orači pa, ako. , ..	...	..
. ... 1 . . . ..	draži staro, razglašeno harmoniko.
1 jih mora kdo najeti, pa HM) —| - .________,.
i:,0 lir na dan. Take zahteve one-! nogo*-ujejo /bog konkurence po-ebno ]tri vinu vsako obnovo vi-
togradov in celo polj. kjer nima rosptwlar lastne živine. Mnogo-erat .b-lajo kmetom ogromno ško-lo intli veliki požari ob gorskih >obočjih. ki nastajajo vsletl eks-»lazij težke municijc. Ko sem bil •.adnje dni na Goriškem, je za-»oretloma v velikem obsegu go-•elo nad Mirnom. ob Fajtu. na »obočjih Sv. <iore. Sabatina. Tra-/a je vsled vročine izsušena: go-•i kot slama, ogenj p;i zamori utli vse grmičevje, ki poganja z tla. Veliko škodo trpe tudi tisti imetje, katerim so zemljišča■ uni-*ena po rovih in nekdanjih strelnih jarkih, ki se vijejo prek oza-niščenih vinogradov, gozdnih in enožetnih parcel in ki se ne dajo izravnati. Kdino indijo v tem, ker tako živi sve-# ločijo, kako so posebno Italijani skali zavetja v zemlji, kjer so 'e mogli in ker se po njih čisto jasno zasledujejo črte. po katerih ;o se oni po hribih in gričih goriške okolice približali svojim sovražnikom. V živo skalo so tisti "ovi. da dva metra globoki, izkopani. neizmerno truda so stali. ; potoki krvi so jih daljšali — končno so bili prostovoljno in bliskoma ostavljeni. ko je prišla lovica. da je strela udarila v Kobarid.	?
Ampak vojaki in vsak, ki je .vetovno vojsko preskušal, vži-va. če to stran vojske tu zasle-luje. Vse se oživlja pred njim, vojne grozote pa tudi odpor pro-
Mož ima menda re> veselje do god-' be. to je pa tudi vse. kajti naj še tako skuša ubrati novo vižo. vedno mu uide na «*taro. izvoženo pot
ku-
jn }>ti okolici odmeva stara ret na. kuretna, kuretna'
Tiskovni rnisek naj se preustrt»ji tali pa sploh odpravi, ker ni nič
;n>gojno prisegajo na atov Pravila naj bodo obvezna za vsejuelaj. dela -e na to. da dane in enako obvezna za vse gl. -skrbi k' s jednotine j>e.-enKe. po-uradtiike. Xe /tli se nri posebno J sebno. k<r bodo med potoma lahko pošteno in ni-firistransko, ako sehxtanovljali klube in nabirali so-za enega na teza jo vsi mogoči pa-'druge. Jednota Ix» že plačala, saj ra grafi. samo. da bi se ira moglo J ima <koro milj«.n. En "•mil jonski" obsotliti. ker ne drži z mašino._sklad se je. pr-i vzornem ir«»s|>otlar-drug: pa svobodno krši popolno-)stvu. že skoro razkadil, treba si' ma jasno točko pravil, samo. da sejbo < bjesiti tam. k.j«*r je pravi, res-ravna po ugestijah "nevjtlne si-, nični niiljon. Popoln ona pravilno le". Samo "atov" prijatelj mora«1 je irietida tudi. da dva.;-er tisoč biti. pa si lahko v glavnih odborih j članov plačuje za vzdrževanje ne vem kolikih organizacij, dasi' strančice sedenistoterih sodrugov. je prr-ti pravilom.	To je ▼endar enakopr-avnost, ali
Ako pride na razrjnavo zadeva:11'* ' «» v-tan<.vitvi lastne tiskarne, naji Morebiti sc vr.111 bo čndno zdelo, dobo dejegat.i izredno previdni in <1;1 tfb na-vetov nisem poslal v nikar naj se ne prenaglijo. Tam se|Prio1n"'tPV .jednotinemu giasilu! lahko zavržejo deset tisoč i. .Taz!-^*1 kratko odgovorjeno: Nisem imam malo slutnje, da to skrb za P!'!.i*lt°li striženja in cenzure, ne lastno tiskarno povzmeuje, vsaj!maram zavlačevanja in ne komen-do gotove mere, krdelo raznih j1 ar-i;l 1' vsegavetlnih " in končno 'ex" in onjh, ki visijo tu Ln tamr^ {lo<"'ein izogniti maščevalnosti samo še za en krempe+jčetk in |sr*>to\-ili gospodov.
Olan SNP.T.
I vec ne ponavljale. Ta volja se stopnjuje v neskončno silo. ko stojiš ob svojih samotnih potih 'želijo zasigurati topel prostorček! po gorskih grebenih in pobočjih Vsa i Pr> tiiskarni. Manager j a ima-i —;—— nenadoma preti snežnobelo lo- J"	že dob-čenega. Ako tlele-j^SS, WSŠI
iraeija zadevo o lastni t iskarn-i i iWSS| iWSSj
banjo ali drugimi zadnjimi relikvijami človeškega telesa. O ko bi mati ali žena vedela, kje je tukaj njen sin ali njen mož našel svoj grob — brez cvetja in celo brez hladne zemlje! Res je, cele patrulje stikajo okoli, tla zbirajo kosti padlih vojakov; a
zanimivosti J^1 ostaJa mnogo neopaženih, da trohne pod milim nebom ob dežju in vihri in žgočem soLucu. Mog jim daj vefni mir na drugem svetu! T11 ga niso našli.
Sit •er pa se mora italijanski vojaški upravi izreči vse priznanje vsaj v eni točki: pokopališča, kjer počivajo vojaki ali kamor so iz raznih raztresenih kotov prenesli relikvije vojaških trupel, so uzorno prirejena. Lepo obzidana in ograjena, grobovi skrbno negovani. križi povsod nad njimi! Vlada res pijeteta do vojaka, ki je padel v vojni. Xi razlike med domačinom in sovražnikom! Jn-taktni so tudi vsi razni spomeniki, ki so izšli iz rok uekdqnje avstrijske vojske tu ob fronti. Tudi lepo. Saj spada to in ono k re-likvijam svetovne vojske, da jih njim in volja, da bi se nikdar [potomci študirajo.
vzame, priporočam, da voli v to svrlio poseben odbor, ki bo popolnoma neodvison od glavnega od-bora. nekako tako, koT je bil združitveni odbor. V ta odbor naj bi se volili strokovnjaki, torej ljudje. ki imajo nekaj pojma o tiskarnah. o časnikarstvu, o "real estate" itd. Odbor naj bi preskrbe! vse potrebne podatke o eeni, stroških. uslužbencih, o stalnih in nestalnih dohodkih, kakor tudi, kako bi bila stvar v soglasju z državnimi postavami. Načrt, oziroma načrte, ako bi jih bilo več, naj bi predložil v odobritev glavnemu odboru ali pa splošnemu glasovanju. Trdim pa. ako ne bo več ekonomije pri upravi lista, kot do-zdaj. tudi lastna tiskarna ne bo delala čudežev.
ADVERTISEMENTS.
LEPA PRILIKA
kupiti novo hišo za eno drušino blizo kare. ki vodi v New York za ."» centov. < ena ^650000 in več. •i'2000.00 na račun, ostalo v obrokih pt i dogovoru. Vprašajte za po-drobnosti pri: Thomas' Kumer, T. 50th 'M , Apt. 4. New York. X. Y.	(2x 13&15?—9)
.Clten
eV
ren
1 a razl<
lo\ e.ns!
zadržujejo 13 " ite-ljišč;
"on
.1-
ic irimnazije v Gorici, se otvorila vsaj v nov» m letr na naravnem
ot
in sio-ki naj M šol-si de/.ll V
»oriei.
: i te
iO
IliesJo dežele
Državni poslanec Lavrenčič je nterpelirai niini«atra za javna dela 'flede zboljšanja prometnih sretl-f dri jo in to zlasti gletle
Ct
cv za 'licčfie -te iz drija. t-.jne .
ze projektirain
Zg!Tlf]ht
Postojne s (0>v.Jo Logatec-Nadalje gletie nn^sta Po la s.- preskrbi potrobn«
Bolgarski poslanik v Bukarešti.
Bivši namestnik načelnik bol-gai-skega gem ralenga šfaba v balkanskih vojnah general Fi--ev je imenovan za polntuuočnega bolgarskega ministra v Bukar šti.
Španska b jiezen spet straši.
Fpidemija španske brdezui se j ■ z«*idn.,v' čase *"lo razširila po A1-zaeiji in Lor ni. Po uradnih poročilih je ta n 14.000 ljudi oho !elo za špansko boleznijtr.
ADVERTISEMENTS.
Kad lii iz\-ed»'i za svojVira bratranca FILIPA TI PK. donti i/ vaša; Okrivje. občina Plešee. Hrvatsko. ^Moj naslov je: Valentine
1 Turk. !,' -J. Pi o x l. Crews D'-jmt.
Ala.	(11-*i4—9)
GROZDJE JE DOZORELO in pričeli smo ga razpošiljati.
Tm amo 11a izbero vsake vrste in "a ne prodamo munj kot celo 1 earn. Po raznih naselbinah imamo svoje zastopnike 111 kjer še nismo zastopani želimo pa stopiti v zvezo s zanesljivo osebo. Postrežba točna in zanesljiva. Cene ss-jnižje. Pišite ie danes za vsa tozadevna pojasnila na:
W. L. PEEDOVICH & COMPANY
224 California fruit Building:	Sacramfnto, Cal.
2
GROZDJE
Ker mi je več Newyorcanov naročilo, da jim preskrbim dobrega grozdja, sem sklenil, da bom odpošiljal newyorsko grozdje tudi v iruge naselbine. Kdor torej hoče dobiti dobro newyorsko ali kako Govorilo se je že ttidi o preme-! drugo grozdje po nizki ceni, naj stitvi sedeža združene organizaci- se takoj oglasi, je iz f'hieaga v slovensko metro- Rabim zanesljive posameznike polo Cleveland. Po mojem mnenju | ali tvrdke za zastopnike po raznih je ideja vpoatevanja vredna. V naselbinah.
državah Ohio in Pennsylvania imamo največ društev, torej bi bil Cleveland naravno središče. Agi-
JOSEPH VOGRIČ 185 rsr 10th Ave 4 New York City.
Telephone: Chelsae 9086.
ftacija za nove člane bi postala (10,13, 15, 17—9)
laraTB t M*W~A
|(II7i7I ■ jS
TDRISRČEN smeh je naj-boljše zdravilo sveta.
Če ste otožni, zamišljeni — se prav na široko zasmejte — pa boste takoj ozdravlje-ii..
Knjiga Peter Zgaga vam povzroči smeh, kadarkol i pogledate vanjo.
Ena knjižica za 50 ccntov vam bo trajala za vedno.
Izrežite ta kupon prideatt* petdeset sen tov ▼ znamkah Ur ga pošljite:
■ji
Slovenie Publishing Co^
82 Cortlardt St., New Yurk.	^
Cenjeni: Za priloženih petdeset centov ▼ znamkah mi pošljite knjigo "Peter Zgaga."
* - • •	• • • m m m a * a	■ • ■ « a ta	'a • m'mi*
Naslov Država


k
GLAS NAHODA. 13. SEPT. 3921
10
Nadaljevanje.)
Zveza Jugoftl.
Glavni sedež:
Pev. Društev
Johnstown, Pa.
Noel Gerdy je bil star tri in trideset let, a je izgledal starejši. Bil je visok in lepe jx>stave, inteligentnega obraza, velikih črnih oči ter črnih las, ki so se naravno zvijali. Odvetnik po poklicu je uži-val sloves, da je talentiran in priden ter si je s Jem že pridobil pre-eej slovesa. Neumoren delavec, hladen in premišljen, je mogoče malo preve - usiljivo kazal strogost svojih pripcipijev ter čistost obt-čajev.
Oče Tabu ret se je skoro smatral za člana v družini madame Gerdy. Xoela je smatral za svojega sina. Čeprav je bila madamu Gerdv stara že petdeset let, je oč Tabaret večkrat mislil na to, da prosi za roko te očarljive vdove in pri tem '.ra je zadrževal bolj strah pred t*l kloni t vi jo kot pa pomisleki glede posledic. Ce bi stavil predlog ter bi se ga zavrnilo, bi bili s tem prekinjeni sedaj obstoječi od noša ji, ki so mu tako zelo i.gajali. V svoji oporoki, katero je deponiral -tri svojem notarju, pa jei menoval tega mladega odvetnika svojim edinim dedičem, pod edinim pogojem, da izplača letno nagrado dvet Vuoč frankov enemu policiiskemu agentu, ki bi v de-tičnem letu pojasnil in spravil na dan najbolj skrivnostni zločin.
Čeprav je bila razdalja do te hiše kratka, ,ie rabil o-"e Tabaret vendar dobre ('•♦•trt ure, da j seodnika, so se njegove m je bil stari dečko napram zunanjim predmetom, da so ga morali ljudje potiskati na stran. Vsled te ra je slabo napredoval.
Ponovil si je pač petdeseti«'- besede vdoee Leruž. katere je ponovila mlekarica: — Ce bi si želela taj več, bi lahko dobila.
— Vse tiči v tem, — je mrmral. — Vdova Leruž se je nahajala v posesti neke važne skrivnosti, katero so hoteli bogati in uplivn: ljudje na vsak način prikriti. Ta skrivnost je predstavljala njeno bogastvo. S pomočjo te skrivnosti so njeni mogočni prijatelji plesali kot je ona žvižgala. Ona jim je ali pretil i ali pa so se naveličali večnega plačanja ter jo spravili s poti. Kakšne narave pa bila ta skrivnost in na kak način j > prišla v njene roke? Ali ni biia
H koncertu jugoslovanskih pevskih društev.
Kljub temu, da je bil letošnji j Hrv. pjevsko d ruš Koncert Zveze Jugoslovanskih Pitt-burgha, Pa.;
društvo Javor iz
Pevskih Dni.-lev po glavnem predsedniku g. Ivanu Mladmeo vsled >'abih delavskih razmer odg od e 11, so v zadnjem časa pevska društva v Johnstownu iti Pktsburghu. Pa., ter v Yonngstownu Ln <Jirar-
du, Ohio, skupaj osem društev s
Hrv. pjevsko društvo Bratska Sloga i/. Pittsburgh:!. Pa.;
pjevsko društvo Stross-
Hrv
mayer iz Youngstowna. Ohio, in
Slov. pevsko društvo Ljubljanski Vrh iz <!irarda, Ohio.
Ta društva bodo nastopila po-približno 200 jn-vet. sklenila, da sels:n,lczno- vsak° s P»r lamami. na-priredi letošnji koncert, in sicerj"ar ,,otlr> nastopila v dcrrpnem dne 17. septembra, to je istočasno, I'^orii s spremljevanjem orkestra kot je določilo občno zborovanje ter zapela iepo umetno skladbo
Severova zdravila vzdržujejo zdravje v druzinjh.
Nervozne,
oslabele
žene,
ki trpe r.a bolečinah v križu, v bokih ali na stranah, na senzaciji, ki tlači človeka k tiorn in deia v spodnjem telesu težo. na .glavobolu in neredu pr; naravnih funkcijah, dobe odpcrrioč, kc vzamejo
Severa's Regulator
(Severjev Regulator). Priporočen ^e za -».dravljenje tistih posebnih lastnosti neredov in hiranja, ki so jim podvržene ženske. Dobite ga pri svojem lekarju še danes.
Cena $1.25.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
ADVERTISEMENTS.
KRETANJE PARNIKOV
Kedaj približno odpluje jo iz New Yorka.
KROONLAND
N. A M STE.? AM
LA TOURAINE
ARABIC
FRANCE
BET.ENGARIA
OLYMPIC
NOO^DAM
LAPUAND
RE. d* ITALIA
LAFAYETTE
AMERICA
ARGENTINA
CANOPtC
EMP. OF CHINA
FINLAND
LA LORRAINE
G WASHINGTON
aquitania
ADRIATIC *
PARIS
CARMANIA
ROTTERDAM
FRANCE
LA SAVO IE
OLYMPIC
*• Slovo'*. Omeniti je vredno, da i bo pevski zbor Jugoslavija " na-' stopil v moškem /boru ter zapel novo skladbo ''.Jugoslavija katero je ufrlasbil g. Ivan Potokar.
17 sept. — Cherbourg 17 sept. — Boulogne 17 sept.	Havre
20 sept. — Genoa 22 c«pt. — Havre 22 »ept. — Cherbourg 24 sept. — Ch-rbowirj 24 Sfcpt. — Boulogne 24 »ep(. —- Chert>vjra ?4 «pt. — Genoa 26 sept. — Cherbourg 28 sept. — Cherbourg 28. sept. — Trst S® sep*. — Geroa 1 okt. — Cnerbourg 1 okt. — Cherbourg 1 okt. — Havrs
4	ekt. — Cherbourg 4. okt — Cherbourg
5	oXt. — Cne-bourg 5 okt. — Havre 8 ckt. — Cherbou-g i okt.
12 okt.
PRES. WILSON ZE ELAN D RY N DAM BERENGARIA KROONLAND LAFAYETTE N. AMSTERDAM AQUITANIA CRETIC LAPLAND LA LORRAINE NOORDAM BELVEDERE
AMERICA ADRIATIC PARIS
WASHINGTON ARABIC CARMANIA FINLAND LA TOURAINE ZEE LAN D Boulogne ARGENTINA Havre PRES. WILSON
12 okt. — Havre ARGENTINA
15 okt. — Cherbourg i
15	okt. — Trst
15	okt. — Cherbourg
15	okt. — Boulogne
20	okt. — Cherbourg
22	okt. — Cherbourg
22	okt. — Havre
22	okL — Boulogne
25	okt. — Cherbourg
28	okt — Genoa
29	okt. — Cherbourg 29	oKt. — Havre 29	okt. Boulogna
1	nov. — Trat
1	nnv. — Cherbourg
2	nov. Cherbourg 2.	nov. — Havre
3	nov — -htrrlioutg ~	nov. — C_-noa 5	nov — Cherbourg 5	nov. — Cherbourg
i»	nov. — Havre
13	na». — Cherbourg
19	nov. — Tr»t
■n	dec — T>-st
12	Jan. — Trst
Glede cen za vozne listke in vse droge pojasnila, obrnite se na tvrdko: FRANK SAKSER STATE BANK,	8* Cortlandt St., New York
Iz Slovenije.
Hinavske solze.
, Pred okrajnega sodnika Kralja r Ljubljani je stopila 20le-tna mladenka. Tožena je bila. da je ukradla, ko jevslužila pri vodji oddelka ministrstva za trgovino
v Yonngstownu. Ohio.
Kot no nam pojasnjuje, se 1k> koncert vršil v Carnegie Music ifall v Pittsburgh«, to je v dvo-lospel do nje. Ko se je poslovil ot. Irani, ki služi nalaše v take svrhe. isli vrnile na po/oriš. e umora. Tako slep Ker bo ta koncert prirejen ravnojLcPa t»netna. po narodnem moti-
ob času konvencije XHZ., bodo|V11 usrlašena pc^m z lepim bari-imeli priliko slišati zastopniki |toilom ^ Porok* -ip »e »niotro "lanstva te velike " organizacije'Pri^a'k<)Vati f><l tti£r:l »^ega svoje mile narodne peTmi v mo-|metnika- ''Rodoljub*' bo zapel dočn^m zboru in kot zastopniki Vek?'	pesmi j angleškem
jugoslovanskega naroda IkkIo ponesli v svojih srcih prijeten opomin med svoje brate širnm ameri- Pr{>^raiT!a škeea kontinenta.
Ker je okrožje mesta Pittsburgh« obdano 7. močnimi jugoslovanskimi naselbinami. je upati, da boj	_	^__________
mogoče v svoji mladosti služkinja - kaki veliki družini, kjer je kaj j vdeležba koncerta ogromna od.vidno' <la 111 n-iimi_nitl e,ie"a z vso preskrtto in prehrano in še videla, slišala ali koga presenetila f Kaj / Oeividno je na dnu vsega U t ran i občinstva. Prieatknje se, dais'.'1>sk<ra pevskega društva. S tem, veliko obleke so ji dali. V stano-tega neka ženska. Ali ni mogoče pomagala svoji gospodinji pri kaki'ho občinstvo pokazalo, da zna ee-'11* 111 nam(>11 žaliti cut nekaterih, vanje, katero je vedno zaklenjeno, intrigi ? Kaj je bolj vrjetno! V takem slučaju pa postane zadeva niti neumorno delovanje pevskih !v,'ndar sem hotel opozoriti 11a to.]u|	p,-iti nihče, da bi ga ne
komplicirana. Xi treba najti le žensko, temveč tudi ljubimca. Ljubi- jdvušteV za p robu jo naroda. Najidtt.pn v<:ikl Prillkl kocejo neka-i^i videli. Dekle je še trclilo svo-
------------iteri -Tugoslovani imeti srbsko ime1:«	-r _ -	- , x •
jeziku, da se tako tudi ta vrzel iz- ;n in<illstrijo Ar. Rudolfu Marnu, popolni. V splošnem pa bo sestavU ziata uhana in 2 para nogavic.
razviden
para noga
v knjižicah, Dekle je jokalo in trdilo: "Ni-katere se bo delilo vsem vdeležen- sem vzela, xisemr - Kot priča za.
slišani dr. Mam je povedal,
cem ]>ri vhodu.
Iz zgru-ij>njega imenika prijavljenih društev za koncert je raz-
da
drugi teh reči ni mogel vzeti. Dekle je imelo mesečne plače 160 K
COSULICH ČRTA
Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) in Trst.
ARGENTINA ... PRES. WILSON BELVEDERE ..
......... 28. sept.
.......... 15. okt.
......... 1. nov.
Cene za T-st In Reko sc. Pres. Wilson »115 in %6 davka. Argentina in Pelvedere $103 In
$5 davka.	•
Potom listkov Izdanih zi vs». kraje v Jugoslaviji in Srbiji, liazkošne ugodnosti j>r vegj. drugega in tretjtgr. razredi. Potniki tretjega razreda, dubivajo Liezplačno vino.
PHELPS BROTHERS U Co.
Passenger Department
2 West Street New York
je bil namreč, ki je nastopil v tej zadevi. Če se ne motim, mo-	pesmi tudi drugi od
ra hiti to plemenitaš. Če bi bil človek iz nižjih slojev, bi plačal mo-i,ir"ni TlarfKli- P«t«m katerih bodo rilca. Ta mož pa se ni obotavljal. Udaril je sam ter se izognil napa- i^/Jlali- (lil Jugoslovan v tem ozi-ki »sokrivca. Bil je pogumen človek, pol drznosti in hladnosti, kajti iloein je liil nfcvršen na občudovanja vretien način.
— Morilec ni pustil za seboj ničesar, kar bi ga resno ko
potrebno
ige zabave, s ka-j
prvomestno. V načrtu pravil Zve-/p se nahaja: "Srpska. hrvatska i slovenačka pjevač»ka društva"'; To dolgovezno ime naj se enostavno črta. ker t<> žali čut večine pevcev, nadomesti naj se pa: ''Jugoslovanska pevska društva"'. Zveza žf obstoji peto leto in ves
ru zavzema odlično mesto.
Kot nam znano, so lokalna pitts-
Iburška društva zelo aktivna s pri-
# , £, . ...	,	mpromi" I oravami za ta koncert. Poleg dvo-
tii-alo. e t,t ne l>i!o mene. bi videl Gevrol v umoru «lelo roparja ter \ rime p, oskrbela v
prezrl resnični motiv zločina. — Xe, — je nadaljeval stari mož, — piimrk in drn	_
to mora biti ljubezenska afera. Čas nam bo pokazal to.	jterimi hočejo pobiti "svoje "so-|r'as te-a ol,st;mka SP ni prijavil«r?s vzela!""' Ukradene'uliaiie
Ove laharet je odšel po stopfjicali navzgor pred svojo hišo..'pevce in občinstvo. Vspored kon-Vutl onn ^^l^ko pevsko društvo. je spravila pri svo^ lllilteri Raz. Hišnica, ki je sedela v svoji lopi ter govorila s svojim možem, gajeerta nam sicer še ni znan, vendar/ato ne- <la se lih °,neil-ia 111 eel"!prava se je preložila, da se bodo je videla bkozi okno v luei svetilke, ki je visel-i nad glavnim vho-Jnam j^ znano, da bo isti po svoja ^aprverii mestu. _	^ ukradeni pameti cenili
vsebini nadkriljeval vse prejšnje.
Pri koncertu bodo sodelovalal.l»g^lovanskega "^roda v
poglej
dom.
—	(iJej, — je rekel hišnik. — gospodar se vrača
—	Kako izgleda. — je odvrnila hišniea. — Xjegova princcsin ia ga gotovo ne mara danes zvečer, f zgleda kot vznemirjen radi gotove htvari.
—	Poultvno nespodobno je, - je rekel hišnik. — za moža njegovih let. da se obnaša na tak način. Meni se zdi, da se mu mehčajo možgani. Nekega lepega jutri« ga bodo odvedli v blaznico ter ga vtaknili v prisilni jopič.
—	Le j »oglej ga sedaj, — ga je prekinila hišnica, ga sedaj, na odprti cesti.
Stari mož se je ustavil na verandi. Snel je svoj klobuk in do-«"im je govoril sam s seboj, je mahal z rokama.
— i** rekel, _ nimam še niti. a sem blizu. Tlim, a še ne
gorim.
Hišniea ga je spustila noter n šel je k vratom svojega stanovanja. kjr#* je pozvonil, čeprav je imel kljnč svojem žepu. Služkinja je prišla ter mu odprla vrata.
—	Moj Bog, gospod. Vi ste in ob tej uri ?
—	Da. jaz in kaj za to.' — je vprašal stari mož.
—	Ali veste, — je rekla služkinja. — da ia že poldevqtih? Mislila sem. da se ne boste vrnili danes zvečer. A!i ste večerjali?
—	Xe še.
—	Dobr i, da sem vam prihranila* večerjo. Takoj lahko sedete za mizo.
Oče Tabaret je sedel za mizo ter pričel zavživati juho. Vrnil pa se je zopet k svojim mislim, pozabil jesti ter nepremično obsedel z žlico v roki.
—	Gotovo se mu je zmešalo v glavi. _ si je mislila Manete, njegova služkinja. — Le poglejte tn neumni obraz. Ali bi se mogel človek pri zdravi pameti obnašati na tak
('darila ga je po ram" glnh :
—	Vi ne jeste. Ali niste lačni?
—	I)a, da, — je odvrnil on ter se mehani. no izognil Masu ki mu je donel v uho. _ Zelo sem lačen, kajti od zjutraj naprej sem moral___
Prekinil je samega sebe ter obsedel nepremično z odprtimi usti ter nepremienim pogledom.
—	Kaj ste morali?
- Sto vragov, _ je zakričal cn ter dvi-nil obe roki proti stro-pu. — Sedaj pa imam.
Njegove kretnje so bile tako silne in nenadne, da je Maneta pst rest rasen a odskočila ter se umaknila proti koncu sobe, v bližin vrat.
—	Da, — je nadaljeval on, pri tem mora biti neki otrok.
—	Otrok ? — je vprašala oni, vsa presenečena.
—	A tako, — je zakričal on divje. — Kaj pa delaš tukaj? Ail je tvoja drznost že tolika, da loviš besede, ki mi uhajajo iz ust' -Lmakni se v svojo kuhinjo ter ostani tam, dokler te ne pokličem.
—	Znorel je. — si je mislila Maneta, ko je ^elo hitro izginila.
Oče Tabaret se je vrnil k mizi. Juha je bila že popolnoma mrzla, a on jo je požiral, ne da bi zapazil to.
—	Osel. — je rekel sam proti sebi. — Zakaj nisem mislil že preje na to f Ubogo človeštvo! Postajr.m star. Moje orožje jemanj
ostro kot je bilo ponavadi. Jasno j« kot beli dan. Vse okoliščine dovajajo do tega sklepa.
Udaril je z žlico po mizi in služkinja se je zopet pokazala.
—	Peeenko. — je rekel. — in pusti n>e samega.
—	Da, — je nadaljeval, ko je jezno rezal pečeno jagnetino, - -otrok je bil v eeli tej zadevi. Ko je bila vdova Leruž mlada ženska, |
sledeča društva :
Hrvatsko prosv. društvo Rodoljub iz Johnstown a. Pa.:
Slovenski mešani zbor Jugoslavija iz Johnstowna. Pa.:
Slov. pev. in izobr. društvo Pded i iz rVnemaugh. Pa. t
Slov. pevsko društvo Prešeren ~ v/. Piftsburgha. Pa. r
gre za korist in napredek \meri-
i\i, sem prepričan. <la bo vsak, ki "ljubi li^po petje in ki ljubi svej
_ Nepravi dijak — tat.
Anton Orlovic iz Splita se je rod, pripomogel po svoji moči. dajvdeležil dijaškega kongresa v Sa-se bo ta narodna prireditev izvr-|ra-]evu;. S^)al Je skupno ^ drugimi i šila kar z največjim uspehom.
Andrej Vidrich. t
KSI !M1j ism rwn [win
Pozor potniki.
Jugoslovanski konzulat v New Yorku naznanja:
1.	Vsi državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki žele .potovati v stari kraj, lahko dobe j potne liste na podlagi kakega sta-
re^ra potnega lista, krstnega lista, domovinskega lista oziroma vojaških ali delavskih bukvic iz starega kraja.
2.	Oni, ki nimajo no'jencja takega dokumenta, se morajo obrniti na pristojne oblasti v starem j kraju ter jih od lam dobiti. Kdor
hc pri iskanju po'mega lista poki-|zal enega i>mtd gornjih dokumea-iov, V: dobil potni l;st kmalo po-j iein, ko se bo zglasd na konzulatu. , 3. Ol'1 ncai državljani, ki žele 'jtakoi odpotovati v stari kraj, pa j nimajo pri roki nobenega gor-iijih {dokumentov, morajo imeti potrdila naših podporuiti dn\i*tev, katerih člani so. V potrdilih mora biti 'uavedeno, da so resu»ruio državi ja-ili krsdjcvine SrLo^, Hrvatov in .Slovence^. V takih dučejih pa oo i morda konzu'at smatral za p.otreb-jno, iskati posebnega (lovoljeujii t>d ministrstva zunanjih zadev za dan je potnega lista. To se poseb-iiio tiče onib oseb, v kater'h se sami, da so že državljani kake druge ' J rž« ve.
4. Vsi oni državljani, ki sa iz-jdali
prošnje zz potne ILste, in potom katerih je bilo nairošeno zi:-nrnje ministrstvo, Oh jih je ssogo-iče izdati, jih bode dobili, kakor-^Litro se zglase pri tem konzulatu. ;To se tiče priglaiiitev vloženih do ______25. maja tega leta.
aa —Kai u_ai	(i]aiu kupujejo sifkarte za parnike
spal poleg njega, da mu je zmanj-|da je zanje prav, delavstvu pa vlkater3 jim je V^oroeil ta ali oni
je. Sodnik ji je prigovarjal, naj pove resnico, ker so solze, ki teče-j jo pred sodiščem, včasih resnične, i toda še večkrat so hinavske. Za- j stopnik državnega pravdi lišt/va j dvorni svetnik Andolšck je dekle-j tu prigovarjal, naj si s priznanjem olajša vest. in dekle si je iu>-
jkrilo z rokami obraz, rekoč: "Saj
e
CTRENCH LINE?
| Commgmie GENFMLC Transatlaniioui ■
tUv'eka K-»t.J ^civk«	^^^
Direktna služba v
Jugoslavijo
preko Havre
z velikimi parniki na '* in 3 vijake
tovariši. Ko so ob'koncu kongresa
Z bratskim pevskhn pozdravom I kIarl^'žki diJaki "ekega jut ra odšli, jih je on obdolžil, da so mu
ukradli 100 dinarjev. Takoj za
njim pa je javil tudi dijak, ki j.
TOIKAINK .. LE O PO 1.111 N A
FRANC E .... LAFAYETTE
17. 17. 21. 26.
sept, sept, sept.' sept
Za družina nudimo Izborne ugodnost« tretjfga razreda — k>.biuo z dvuma, fitlriml. fiestlml in o*iT)lnil !»• 'Stelj.inil. Val taki polnlkl i>o-Jo deležni 1st«! izborne službe ln
vsled katere it znaiia Franjorika Črta.
Za nadalje Informacije vproitjtt pri lokalnih ag-entih FRENCH LINE.
je bila v službi velike dame, neizmerno bogate. Njen mož, mornar.!^0, 250 <«n»rjev. Policija jeU^^^^	De Be ™ to> kakAni
je najbrž odšel na dolgo potovanje. Dama je imela ljubimca ter T**? ..te*a ytel?f?n.i5l,°. ^ve«tila 1>et obremenili z novim hrem^Lo^1 A"V 7T ^^
... • . r_ , . _ * . . . orožnike v Zenici in ti so notem Lw ... i	i • 'rocamo, naj mhce ne kupi prej
pnsla v drag. stan Zaupala je to vdov. Leruž m z njeno pomoejo j*,,. kariovške "o t rn -o	^ »i ^"'T'"i:"»t, dok'er o tem ne po,xv. pri je na skrivnem rodila dete.
Zopet je poklical. — Maneta, dezert in izgubi se.
Tak gospodar je bil očividno nevreden tako izvrstne kuharice
I	. ,	-*■	| ..win, ua 1II..1 .111111 Wlilj luimesio
premah karlovske d.jake, pri ka- :!9 K HO v 79 K 20 v pihati v bol-,	o... .„	„ ,
,,,,u pa niso	Stvar lliik„ M	ne J M .. za ..aj^^andlt. New To^k. n''v
vinar povišala bolniščina. In to j ______
izgovorom, da ni denarja. To mi vse radi verjamemo, ker seje tudi
se je preiskala in dognala, da Or-loviČ sploh l/i dijak, ampak tat, ki ga že dolgo zasledujejo. Tekom
kot je bila Maneta. Gotovo bi ne vedel odgovora, če bi ga kdo vpra- preiskave je dospelo tudi nazna- stanejo in bolniška kontrola tudi šal, kaj je jedel ali celo, kaj je v dotičnem trenutku. Bile so skuha- »ilo ljubljanske policije, da je <>r-
.■ikoravno so govorili, da se mora delati zastonj, povrhu tega pa še . .	govore, da so dobro crrnsrw>d^rili.
se ga je spravilo s poti? Ne Vdova Leruž, sokrivka pri umom otro-1; ^orju Jdiljeiiiku tz Splita. Kov- \'e povedo pa. za koga, ali za de-
ne hruške.
— A, kaj,
je mrmral. — kaj je postalo iz tega otroka? Al".
ovie nujno sumljiv tatvine kovčka, ki je bil ukraden akademiku
ka, bi ne mogla biti še nadaluje predmet strahu. Dete je ostalo živo j ter se ga je zaupalo oskrbi te vdove, ki ga je vzgojila. Pozneje s >
ček je bil ukraden v Ljubljani in j je bilo v njem za 10,000 K vred-
način ?
ter za vpila v njegovo uho, kot da je
ji vzeli otroka, a ji niso mogli vzeti dokazov njegovega rojstva inl^V M<>Ža 80 sevoda zaPrli- ^ obstoja. To je pričetna točka. Oče je mož plemenite zunanjosti. Ma- J	«™>teno študira,
ti pa je dama, ki je prišla v spremstvu lepega mladega moža. H^. ha, ha! Lahko si mislim, da ni stari ženski ničesar manjkalo. Imela je tajnost, ki je bila vredna velike farme na najboljšem mestu. Stara ženica pa je mila ekstravagantna. Njene zahteve so rasle od le-
Fantovski pretep.
Dne S. avgusta ob 3. uri zjutraj so se stepi i fantje iz Stanešič in < iz Medna. .Med pretepom je bil
i,.* ttu	^ , _	. .	----------.um pretepom je nu
ta do leta. Lbogo človeštvo! Premočno se je opirala na palico in ta ' U>jze Brodnik iz Medna obrezan
se je zlomila. Pretila je. Prestrašili so se ter rekli: — Napravimo z nožem na hrbtu in na roki. Ra-
bnnnn Tcor.ni lamn	ITJn	-Z . -____— -___T ___i	t	n	. i. "i	- . . ... „• _
konec vsemu temu. — Kdo pa je prevzel nalogo? — Oče? On je prestar. Sin torej, dete samo! Ko tel je rešiti svojo mater. Ubil je Pričo ter zažgal dokaze.	(Dalje prihodnjič).
ADVERTISEMENTS.
DOCTOR LORENZ
sdini slovensko govoreči zdravnik
ftPECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI.
644 Penn Ave Pittsburgh, pa.
MoJa stroka je Bdnt7ljen|e akntnlh in kronlfalh bolezni. Jas «« le zdravim na C 2S let ter Imam skaioje v vseh boleznin In ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma raznmotl in spoznati vaAo bolezen, da vas ozdravim la vmem soi ta zdravje. 8*ozi 23 let sem pridobil posebno aknfiojo prt ozdravljenja moških bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa Je, da vaz popolnoma ozdravim. Ne odlaSajte, ampak pridite čimpreja.
Ju ozdravim zastrupljeno kri. maauljo In Iteo po tslssu. bolezni v s rtu. Iz« padanj« las. bolečin« v kosteh, stare ran«, žlvčn« bolezni, oslabelost, bolesnl v* mehurju, ledicah. Jetrah In ielodcu. nnenleo. revmatlzem. katar, zlat« tile. naduha K*.	'
Uradns ura so: V pondsljsk. sredah la petkih od S. zjutraj do I, . popoldne. V torkih. Četrtkih ln sobotah od 9. ure zjutraj do •. ure zvečer. Ob nedeljah pa do 2. ure poooldne. PO POŠTI NE ZDRAVIM. / PRIDITE OSESNO. NE POZABITE CME IN
NASLOV. .
Dr. LORENZ w p« a™ Pittsburgh, pa.
Nekateri drusl zdravniki rablje Mmačc. da vaa razumejo. 4rj enam brvst-kraJa. zate vas ■ eft Jo zdravim. k«r vas razum—n.
I
nil ga je Feliks Tršan.
Kako se dela za delavstvo.
Jz Trbovelj piše neki delavec: Nepričakovana noviea je iznena-dila delavstvo - novim lLspeliom ori naši bolniški blagajni. Vsak se še spominja onih časov, ko so začeli najbolj radikalni elementi s svojim zahrbtnim obrekovanjem razbijati slogo me<l delav-stvom. V prvi vrati so se vrgli na stali odbor bratovske skladniee in iiolniške blagajne, očitajoe odbornikom, da so podkupljeni, da spijo itd. ter še ra^ne druge stvari, seveda brez vsakih dokazov, kakor je pač njih stara navada. Ker so vedno pripovedovali, da bodo delali za delavsko korist, zatorej si lahko danes pogledamo te uspehe, katere so napravili, da mora vse delavstvo trpeti zaradi nekaj naivneže v, ki xse toliko razumejo na bolniško »blagajno, kakor za-jee na boben. Kaj več se pa razumejo za -svoje žepe, za kar jim je
ra,
lavstvo ali zase. Po našem mnenju gotovo zase, ker so si kar za v-ako sejo določili 50 K za odbornika, tako je bilo tudi za bolniško kontrolo, preje 1(X) K, sedaj so si pa zvišali na 400 K. To je kar :SOO^ ! Ali je to še potem resnica, da delajo v korist delavs-tva ali samega sebe? Potem ni čudno, da je blagajna prazna, ker na tak način tudi ne bo nikdar polna.
Uporaba orožja pred sodiščem.
Jožef rv>tič in Alojzij Rek ar sta 20. majnika t. 1. delala službo kot uslužbenca finančno kontmle. Naproti so jima prišli trije tihotapci, katere sta ustavila s klicem: "Stojte!" Eden tihotapcev se je ustavil, druga dva sta zbežala. Oo-l,ič ju je zasledoval in ko na ope-' o van i poziv nista postala, je na-
ClIHARD^CHOR
V JUGOSLAVIJO,	BOLGARSKO,
RUMUNSKO IN	MADŽARSKO
prtko	
DUBROVNIKA, TRSTA In REKE.	
CALABRIA ......	.. 13. okt.
PANNONIA ......	... 22. okt.
ITALIA ..........	.. 29. okt.
Šifkartc: 1103.00 za	1'alabria ln
Italia.	
tlOO.lK) za	Panriouia, —
$5.00 davka.	
BERENGARIA ...	.. 22. sept,
.»AQUITANIA .....	____ 4. okt.
PREDNO SE ODLOČITE
fca svojo družino, sorodnika ali prijatelja naročiti vozni liitek, li poslati denar v domovino, da e ga potnik sam kapi, pišite naj-lrvro an tozadevna pojasnila na nano in zanesljivo tvrdko
meril s puško proti bližjemu v T1°~ jfKAHK SAKSEE BTATB BAN* ge sprožil, medtem pa je drugi ti- ^ CortljLlldt g^	York
liotapee izginil v goščavo. Precej |_________
se je začni klic: <;Xa pomoč!" Ko sta uslužbenca finančne straž" s pomočjo tretjf-ga tihotapca spre-iskala gozd, so na.šli Bizjaka s prestreljenimi prsi mrtvega na lleh. Deželno sodišče je Potica o-prostilo od rtbtožbe, ker ni prekoračil predpisov o rabi orožja.
Iz gluhonemnice.
Za šolsko leto 1921—22 je priglašenih za sprejem v gluhonem-nieo že toliko gluhonemih otrok, v glavnem šlo, nikdar pa ne za j da se radi pomanjkanja prostora delavstvo, ker eno govore, drugotne more nič več vpoštevati novih pa mislijo in tretje delajo, tako prošenj.
NAZNANILO in PRIPOROČILO.
i g i
Nas stalni zastopnik Mr. JAN KO PL3Č50 pobira naročnin« za Glas Nar<>da na 61C4-Bt. Clair Ave., Clevttland, Oblo, in daje vsa druga pojusmila glede potovanja v stari kraj ali dobiti avojee od tam, glede denarnih pcšiljatev in sploh v \-seb drugih zaderah. Ima v zalog: tudi knjigo Peter Zgaga. Bo jako m g a toplo pripor^iWmo.
Upravništvo Glasa Nrnroda.