Za razmah nadaljevalnega šolstva v Sloveniji. Širša akcija za razmah nadaljevalnega šolstva na deželi. — Dva tecaja za učitelje in dva za učiteljiee nadaljevalnih šol. — Gospodarska stran vprašanja. — Tudi za vodstvo nadaljevalnega šolstva je treba samo- izobrazbe. — Institucije za nadaljevalno šolstvo v inozemstvu. Obeta se nam velik razmah nadaljevals noga šolstva v Sloveniji. Oba oblasitna od« bora priredita po en ,tečaj za učitdje in po cnega za učkeljice. V mariborski oblasti se vršita tečaja v počitnicah, v ljubljainski v je* sen&kih mesccih. To jc smatrati kot začctek širše akcije, ki jo snujeta oba oblastna od* bora glede nadaljevalnega šolstva na deželi. Z zadoščenjem opazujemo, da si osva« jajo polagoma tudi drugi krogi naše nazira* nje, da je ismatrati nadaljevalno šollo kot nujno potrebno dopolnilo osnovne šole, ki brez prve riikdar nc more zadovoljivo rešiti prevažnega vprašanja izobrazbe širokih slo* jev naroda. Šele, ko vžamc ljudskošolsko učiteljstvo — primerno pripravljeno — tudi vzgojo in izobrazbo zrelejše kmetske mlladi* ne v svojc roke in bo znalo to izobrazbo po» klicno usmeriti, si smemo obotati gospodars ski im kulturni dvig onih šiirokih in najširših plasti našega kmetskega Ijudstva, ki jim stro* kovna kmetijska in druga izobraževališča v splošnem miso dostopna. Problem nadalje* valnega šolstva je torej nacionalen problem v najtehtnejšem pomenu besede in se da le s tega zrelišča velikopotezno rešiti. Vsako tesno stanovsko ali strokovnjaško stališče bi stvari več škodilo kot koristilo. S trenutkom, ko je začelo ručiteljstvo spoznavati veliko nailogo, pred katero stoji in se zavedati pomena nadaljevalnega šol« stva, je bil storjen prvi odločilni korak k rap  mahu tega šolstva, kajti brez razumevanja za stvar in brez sodelovanja old strani iuči» teljstva, samo z dekreti od zgoraj se .taka vprašanja ne dajo nikdar in nikjer uspešno rešiti — to uči izkušnja. Dokler ni zače'lo učiteljstvo pro.bilema motriti in pojmorvati z idejne plati v vsej njegovi širini in globini, se vprašanje kmetijskega nadaljevalnega šol= stva ni premaknilo z mrtve tooke. Pri tem seve nočemo prezreti, da nam v.se naše navdušcnje za stvar n& more poma* gati preko vprašanja finansiranja tega šob stva. Dokler smo mogli računati v tem pos -gledu samo na krajevne činitelje in na dr= žavo, ni bilo misliti na kako dalekosežnejšo akcijo v prid tega šolstva. Kljub temu, da nobena šola ni tako ipoceni in so njeni vzdr» ževalni stroški sorazmcrno z njenim pome* nom naravnost minimalni, pTedstavljajo veins dar pcrsonalni izdatki zanjo za gospodarsko šibke občine preeejšnje breme, ne glede na to, da nobena stvar ni za učitelja tako odTs •ozna, kot so pogajanja s krajevnimi činitelji za lastni akromni honorar. Kjerkoli so se dežeile ali države rcsno zavzele za madaljovalno šoistvo, so najprej urcdile vprašanje njego> vega vzidrževanja v tem smislu, da so pre^ vzele same plačevanje učiteljstva in prepu* stile isamo skrb za stvarne izdatke občinam. To vidimo n. pr. povsod v sosednih alpskih deželah. Danes lahko s precejšnjo gotovostjo ra= čunamo, da prevzame tudi v Sloveniji ob« lastna samouprava kritje personalnih stro» škov za nadaljevalno šolstvo — vsaj na de* želi. S tem bi bil ustvarjen drugi glavni 'pogoj za širok razvoj te šole, Da se nameravata oba ablastna odbora z vso resnostjo zavzeti za stvar, je razvidno iz prvega 'proračuna, ki ima znatne postavke za nadaljevalno šolstvc? vseh panog, kljrub temu, ida pri njegovi se» stavi še nista mrjigla imeti oblastna odbora v tem pogledu 'nobenega določenega progirama, razvidno pa je tudi iz njunc brige za izobraz« bo učiteljstva nadaljevalnih šol. Ni dvoma, da je to središnji problem nadaljevalncga šolstva. Od učiteljstva pred' vsem je odvisno, kakšen bo uspeh šole in kako jo bo naroid sprejel. Gotcrvo je, da po=> nokod krajevne razmere in nasprotstva uni^ čujejo najboljše nameTe učitelja, a itaki po= javi bodo postajali vedno iredkejši, ko se nadaljevalna sola med narodom udomači. Takrat bo tudi čas za upeljavo te šole kot ¦o.bvezne šole. Danes bi bilo to še preuranje* no. Prej je treba učiteljstvo usposobiti za novo nalogo in za razširjen njegov dclokrog med kmets.!dm ljudstvom. Kako si to uspo* sabljanje 'predstavljamo? — Samoizobrazba učitelja ostane v tem pogladu slej kot prej pre-važen činitelj, brez katere tudi najboljša' šolska izobrazba ne doseže svojega namena. A tej samoizobrazbi je <treba dati soliden te» melj. Kdor gradi tu svoje upe na reformo naših učiteljišč, sc gotovo vara. Od te strani ,se nimamo dosti nadejati. O usodi učiteljišč bodo odločali v naši centrali, ikjer zasledu« jejo svoje cilje in se jim s to stvarjo tudi ni* kakor ne mudi. V tej situaciji so kratki tečaji, kakor so se dosedaj prirejali za izobrazibo učiteljev nadaljevalnih šol in kakor se bodo letos zo« pct vršfli, nok izhod, toda izhod v sili, kar je treba povdariti. Slej ko prej moramo vztra* jati na svojem stališču, da je naloga učitelja med kmetskim ljudstvom, aiko hoče svoje mesto prav izpotoiti, tako ogromna, odgo* vorna in .težavTia, da bi za njeno pripravo bilo vsaj tako, ako ne bolj potrebno' posebno izobraževališče kot za meščanskošolske uči» telje. Seve nam ne prihaja na fum, da bi za naše namene kapirali ustroj višje .pedagoške šole. Za izobrazbo učiteljstva za njegove po^ sebnc naloge na deželi rabimo zavod, ki bo po vsej svoji zasnovi stal v najtesnejši zvezi z ži:vljenjem in potrebami našega kmetskega ljudstva, iki bo dal učitelju poleg potrebne praktične izobrazbe v onih strokah, ki jih rabi na deždi, tudi globje pojmovanje njes govih vzgojnih nalog, globje razumevanje položaja, Tazmer in problemov našega kmet» skega ljudstva in učiteljevih nalog med njim. Od tc ideje ne smemo popustiti. Izvedljiva je, ker vzidrževalni stroški takega zavoda razmeroma ne bi bili ¦vi.soki, ne daili bi se niti primerjati z vzdrževalnimi stroški kake po= polne srednje šole. Kot vzdrževatelj .bi pri« hajal v poštcv le oblastni odbor, oziroma oba oblastna odbora skupaj. Država ipa bi dajala učiteljem pcitrebni študijski dopust. Ti naši načrti niso utopični. Pri ljubljan=> skem ohlastnem cdboru se 'prav resno 'pečajo z 'vprašanjem daljših tečajev za izobrazbo učiteljev in učiteljic nadaljevalnih šol in pris pravljeni so upoštevati tudi naše želje in predloge. Seve se moramo danes zadovoljiti še s krajšimi tečaji, da se ustanavljanje na« daljevalnih šoJ, tam kjer so zanje ugodni po< goji, preveč ne zavlačuje. Ti kratki 3—4=tedenski tečaji, kakor se letos priredijo v obeh oblastih, seve ne mo< rejo im<eti namena, udcležencem dati vse po= tre-bno teoretsko in praktično strokovno znanje, ki ga rabi v nadaljevalni šoli. Saml bi omalovaževali svoje delo, svojo nalogo in kmetijako stroko kot itako. To velja.seve tudi za 5—6=tedenske tečaje. Taki kratki tečaji služijo, ali naj bi služili predvsem nalogi, da dajo učitelju pregled snovi, ki jo obsega uonl načrt nadaljevalne šole, da mu dajo napotke za obravnavo in izbiro učne snovi, za učni in •vzgojni postopek, da mu praktično demon» strirajo stvari, ki jih v pomožnih knjigah ne najde (tu sem spadajo n. pr. pra.ktične vaje iz sadjarstva in vrtnarstva, kmetska kuhi« nja). Zato mora diskusija igrati važno vlogo v tečaju. Poleg uvajanja v šols^O' dolo in ustroj naidaljevalne šole bi bilo umestno, ako bi se tudi pri «ias, slrčno kakor v učiiteljskih tečajih v Sv. Martinu pri Gradcu, posvetilo nekaj časa uvajanju učitelja v njegov delo^ krog na deželi, v spoznavanje položaja, go> spodarskih in dnugih razmer in problemov našega kmet&kega stanu, da se ga tako uspo« sobi za celotno pojmovanje njegovih nalog med kmetskim narodom in usmeri njegov interes in njegova miselnost v ono smer, da se bo čutil domačega na kmetih in med kmet« skim ljudstvom. Temu mamenu služijo v Sv. Martinu pri Graidcu prcdavanja iz Ijudske pedagogike; kmctskega narodopisja, kmetske zgodovine in narodnega gospodarstva. Da dosežejo taki kratki tečaji zaželjeni uspeh, je potrebno, da >prinesejo udeleženci s seboj v tečaj že nekaj poznanja kmi&tskih razmer in nekaj praktičnega znanja. To ve> lja zlas,ti še za učiteljice. Nemogoče je, da .bi se šele v tečaju učile clementarTiih spret= nosti v kuhanju in gospodinjstvu. Teh po^ slov morajo biti že vešče. Naloga tečaja je, da jih seznani s posebnostmi kmetske kuhis nje in gospodinjstva. Delo v tečaju bo zlasti za učiteljice naporno, keir bodo morale ude= lcženke vsa dela praktično izvrševati, kakor dekleta v gospodinjski nadaljevalni šoli in bodo ves dan zaposlene. Zagotovilo imamo, da bodo pritegnjeni k sodelovanju pri tečajih, ki se vršita v Ljiub^ ljani, tudi praktični šolniki, vsaj po en uči» telj in ena učiteljica. Oblastni odbor je po= vabil k razgoivoru strokovnjakov tudi zastop« nike učiteljstva in tam so se naši .predlogi upoštevali. Podrobnejša uredba mariborskih tcčajev napi ni znana, ker oblastni odbor ni usi.rugcl naši želji po jsodelovanju >pri sestavi programov. Pač pa nam jc sporočil, da se njegovi načrti v bistvu krijejo z našimi. Osupnilo je maTsikoga in izzvalo tudi pone* ikod proteste. ker je maribarski oblastni od? bor v svojem razpisu naznanil, da bo podpi* ral samo ome tečaje, kojih učitelji so se ude? ležili mariborskih tečajev. Tovarišem. ki so žc več let z uspehom delovali na kmctijskih nadaljevalnih šolah in obiskali daljšc tečaje, ni razumljivo, zakaj bi morali sedaj obiskati še krajši tečaj. Ni j.im bilo pojasnjeno, da se mariborski tečaj po svojem pirogramu bistveno razlikuje od strokovnih km&tijskih tcčajev, kakor so se do sedaj prirejali. Upa= mo, da dosežeta oba tečaja poln uspeh in bosta stvari v reisnici koristila. Nič drugega nismo hoteli, ko smo izrazili svojo žcljo po sodelovanju ipri sestavi programa. Pričakujemo. da se t&variši in tovarišice .tudi za Ijubljanska tečaja priglasijo v taiko častnerr, številu, kakor za mariborska in s lcm dokažcjo resno voljo učiteljstva, preiti glede nadaljevalnega šolstva od načrtov in bcsed ik dcjanjem.