30-7 kosov 17 500 dinarjev Stroški 1 in 2 so torej znašali skupno 1 216 103 dinarjev. Vseh rekreacijskih parcel je 246 in tako so navedeni stroški na parcelo znašali 4 943,50 din. Navedeni stroški pa so bili le del vseh stroškov za vzdrževanje celotnega rekreacijskega območja. Če bi prišteli še stroške za vodo, vzdrževanje in čiščenje skup nih sanitarnih prostorov, košnjo in čiščenje robnih zemljišč, urejanje poti in parkirnih prostorov ter dežurno službo, ki jo opravljajo invalidi RLV, bi morali že v letu 1986 zaračunati zakupnino v vsaj tolikšnem znesku, kot je določena za leto 1987. Od 1. aprila 1987 veljajo za vezane dinarske hranilne vloge nove letne obrestne mere: 48 % za vloge, vezane nad 3 mesece, 81 % za vloge, vezane nad 6 mesecev, 84 % za vloge, vezane nad 12 mesecev, 86 % za vloge, vezane nad 24 mesecev, 88 % za vloge, vezane nad 36 mesecev. Obrestna mera za hranilne vloge na vpogled ostaja nespremenjena - 7,5 odstotka. Hranilne vloge, vezane nad 3 ali 6 mesecev, se obrestujejo po zmanjšani obrestni meri, ki jo banke uporabljajo za predčasni obračun in izplačilo obresti. Pri letni obrestni meri 48 odstotkov znaša zmanjšana obrestna mera 41,19 odstotka, pri letni obrestni meri 81 odstotkov pa 69,07 odstotka. Odločitev, kaj storiti s prihranki, je vaša. Prepričani pa smo, da jih želite naložiti smotrno in s tem nekaj pridobiti. Koliko večje obrestne mere prispevajo k rasti prihrankov, si oglejmo pri hranilni vlogi 100 000 dinarjev: 7,5* 48 % 81* 84* 86* 88* po 3 mes. - 110.156.- - - - - po 6 mes. - 134.062.- - - - po 12 mes. 107.500.- - 184.000.- - - po 24 mes. 115.562.- - - 345.960.- - po 36 mes. 124.229.- - - - 664.467.- Ne spreglejte! Pri vezavi nad 36 mesecev se vloga 100 000 dinarjev poveča na 664 467 dinarjev. Potopis Borisa Salobirja iz skupnih služb RLV NEW YORK - INSTANT Četrtek- Povsem navaden dan. Še najbolj navaden pa za začetek potovanja čez lužo! Po kratkih pripravah, iskanju ameriškega vizuma (dovoljena za potovanje v Ameriko) pa drugih dokumentov in polnjenju kovčka stojiva z Bogdanom precej prezgodaj na brniškem letališču, srkava že drugo kavo in sva tiho. Potovalna vročica dela svoje. Skupina se zbira, vodnica deli vozovnice za letalo. Na hitro opravimo carinske formalnosti in se strpamo v B-737. Pogovor se razplete o letalih, vremenu, dolžini leta, slišimo brnenje motorjev, medtem ko se ogrevajo, kmalu tudi ukaz stevardese, naj se pripnemo. Motorji zahrumijo, pritisne nas ob sedeže, še malo - in že smo nad Ljubljano. Let je miren, pojemo sendvič; tako majhen, da človek ne ve, ali naj d& celega v usta ali dvakrat ugrizne vanj. Skozi okno gledamo polja, Savo, km a lu že Donavo, zaokrožimo nad Beogradom in po petdesetih minutah leta pristanemo. Zunaj je mrzlo. Na beograjskem letališču Čakamo v hodniku pred izhodom za let v Ameriko - natančneje: za let JU 533 NYC. Vodnik in vodnica delita druge vozovnice za letalo, dajeta skope informacije in se jezita nad nekom iz skupine, ker ima že napol prazno steklenico J and B. Zabavlja, norčuje se iz osebja in zabrusi vodniku, ker ga je opomnil, da njegovo početje ni lepo, da on lahko sam skrbi zase in še za šest drugih. Potem izprazni steklenico do konca, jo postavi na okensko polico in za spomin še fotografira. Po dobri uri čakanja smo že v prostoru za odhod. Pred WC je vrsta, ker so njegove zmogljivosti neverjetne - en sam pisoar (straniščna školjka za moške). Ljudje se zbirajo, v zraku je čudno razpoloženje - vse čaka na odhod in končno dočaka stevardese in pilotsko osebje, medtem ko pre čkajo čakalnico in gredo na letalo. Čez kakšne tričetrt ure se vkrcamo tudi mi. "Dobrodošli v J atu!" mi sikne uradnik v op ravi JAT in si nadene nasmešek "številka 8". Stevardesa tildi meni in Bogdanu poišče sedeža. Sediva ravno ob krilu. V vrsti so trije sedeži - poleg naju sedi neki Italijan in bere žurnal (časnik) o gojenju rož. Potniki še pri hajajo. Naša skupina šteje samo okrog petinštirideset izletnikov. Čas teče. Že skoraj celo uro sedimo v letalu, motorji so že davno ogreti, povelja za odhod pa ni in ni. Potnike opazno prevzema nestrpnost, strah pred poletom , izražajo tudi črne misli - v obliki obešenjaškega humorja. Stevardesa nas je že vse poučila o uporabi dihalne maske, načinu nadevanja rešilnega pasu in drugih ukrepih, nujnih pri prisilnem pristajanju letala na vodi ali kje drugje. Kislo se ji nasmihamo, jo poslušamo le bolj z enim ušesom in že res živčno čakamo na vzlet. Letalo je nizozemsko, na njem piše Marti-nair, vse osebje pa je Jatovo; razen pilota, kopilota (pomožnega pilota) in navigatorja (določevalca položaja letala in njegovega vodnika v letu). DC-10 z 282 potniki, 110 tonami goriva, 40 tonami prtljage in svojo lastno težo, kakršna že je, se počasi odlepi od tal. Med letom v Ameriko Dvignemo se hitro, kmalu smo že nekje nad Gradcem, preletimo Bruselj in gledamo kanal La Manche, London in zahodno Anglijo. Zajtrk in malico smo že použili. Sprehajamo se po letalu, iščemo stike z drugimi izletniki, otepamo se nervoznih stevardes in gledamo na uro. Dolgčas nas počasi utruja. Stevardese zatemnijo okna in na platnu se prikaže uvod v film Z,enska v rdečem. V našem delu letala ne deluje ozvočenje, zato so mi slušalke odveč. Bogdan se presede v srednji del letala, meni pa je vseeno, ker ta film sem že gledaL Malo sledim dogajanju na platnu, nato zadremljem. Filma je že davno konec, pod nami je morje megle, letimo že šesto uro, ko se predramim. Sprehodim se po letalu, večina potnikov drema. Motorji enakomerno brnijo. Zopet se usedem in premišljam o vsem mogočem. Potem z Bogdanom gledava na zemljevid sveta, kjer je vrisana pot našega poleta. Vprašujeva se, nad katerimi vodami smo že, kaj kmalu zatem pa kapetan letala objavi, da smo prileteli nad Kanado. Letimo preko Nove Fundlandije, prečkamo Reko svetega Lovrenca in krenemo proti Bostonu. Megle ni več, na tleh vidimo črno gorovje kamnite Nove Škotske pa zaledenele reke, avtoceste in od daleč že Boston. Potem se prikaže Philadelphi ja - in naš let se začne bližati koncu. New York je že pod nami, preletimo Manhattan in krenemo proti Long Islandu, na katerem je le tališče J.F. Kennedy. Točno po devetih urah letenja pristanemo. Ob dotiku koles s tlemi potniki bučno zaploskamo v zahvalo posadki za izveden srečen in uspešen polet. Razpoloženje je približno takšno kot pri občinstvu na koncu kakšne priljubljene opere. Torej, v Ameriki smo. Carinske obveznosti potekajo zelo hitro. Črnopolti uradnik - bolj črn kot njegova popolnoma črna kapa - nas vsakega posebej usmeri k okencem, pri katerih cariniki udarjajo žige. Na vrsti sem med zadnjimi. Prijazna carinica vzhodnjaškega videza pregleda moj potni list, udari vanj žig, pripne carinski listič , pregleda še knjigo sumljivih, in ker je vse v redu, grem naprej. Pomaknemo se proti drugi carini, ki jo zanima vsebina naše prtljage. Pri njej nas pravzaprav sprašujejo samo po hrani, sadju, klobasah, kačah in drugih bolj ali manj eksotičnih hišnih živalih v naši prtljagi. Živali seveda mi nimamo nobene, imamo pa kaj drugega; meni uspe pretihotapiti nekaj jabolk, domačo klobaso, malo kruha in hlebček sira - in to nama je kasneje reševalo življenje... V New Yorku Na letališču kupim zemljevid New Yorka in njegove podzemne železnice. Dva avtobusa nas potlej odpeljeta do hotela Lexington v 48. ulici na aveniji Lexington. Vozimo se malo več kot eno uro. Ravno pol pet je po lokalnem Nebotičniki za palačo Organizacije združenih narodov v New Yorku Najznamenitejši newyorški nebotičnik - Empi-re State Building času, in ljudje se vračajo z dela. Med vožnjo prejemamo prve informacije in dobivamo prve vtise o tem večmilijonskem mestu. Najprej me pritegnejo veliki avtomobili, široke ulice, množica ljudi. Dan je sončen, avtobus mirno brzi, vtisi so neverjetni; v začetku kot v filmu, kasneje pa se navadiš na vse. Buljimo skozi okna, opazujemo vse mogoče, komentiramo, primerjamo. Hotel. Tu smo. Hitro dobiva ključ od sobe. Hotel je lep, vse v njem deluje. Zlekneva se na postelji, da bi si po naporni poti vsaj malo odpočila. A raziskovalna žilica nama ne d£ miru. Preizkusiva televizor in ugotoviva, da sprejema vseh dvanajst programov od zunaj brezhibno in še tri programe interne, hotelske televizije. V hotelu imamo samo spanje in nobene hrane. Sicer smo pa v centru Nev Yorka. Skozi okno je mogoče videti delček prometa, ki pa ni tako zelo daleč spodaj, saj imava sobo že v šestem nadstropju. Zunaj se že spušča mrak. Greva na potep. Na njem dobiva prvi pravi stik z velemestom. Ulice, ceste, avenije, enosmerni promet, navodili za pešce na prehodih "HODI" ali "NE HODI", razsvetljene izložbe, raznovrstna kra ma v njih - koliko paše za oči! Ugibava,kje sva, saj bleščeče razsvetljene stolpnice naju zavajajo. Ob gledanju teh več sto metrov visokih čudes naju pot kar precej daleč odnese od naše postojanke. Tudi lakota naju zmaga. Pri slavnem McDonald’su si privoščiva hamburger, krompirček, sladoled, koka-ko-lo, ampak vsega je bolj malo, pa tudi drago je. Pet dolarjev dava za prej bolj lahko malico kot večerjo. Hladno je že in pozno. Ulice so prazne. Vr neva se v hotel. Prej še pokukava v lokal, na pročelju katerega piše PINK TOPLESS. Vidiva, da je to beznica s točilno mizo in nekaj mizami za goste, razporejenimi okrog podolgovatega odra - pravilneje: okrog mize, po kateri se sprehaja golo dekle in trza v ritmu glasbe. Komaj dobiva v tej beznici pijačo, že prisede dekle v bikiniju in naju vpraša, ali nama lahko kako pomaga. Ko ponujeno pomoč odkloniva, pa vpraša, ali bi kaj skupaj spili. Tudi za to nisva, ker predvidevava, kako se bi po- tem vsa zadeva razvijala naprej. Nasploh se počutiva neprijetno. Mogoče je vzrok tega še strah, ki ga občutiva prvi dan v neznanem mestu. Zato na hitro spijeva in greva. Verjetno vznikne v vseh, ki prvič "prijadrajo" v New York, strah pred barabami, zavijanjem siren in žvižganjem krogel, podivjanimi avtomobili, bolnimi prostitutkami, mafijo, drogo, črnci z železnimi zobmi. V nama pa je strah pred vsem tem še bolj razumljiv zato, ker je krog naju še noč, ki ima že tako in tako svojo opevano moč! Zavoljo tega sva kar lahkotno zadihala na ulici, pravi občutek varnosti pa nama je dal šele hotel. Seveda, teh in drugih takšnih strašljivih predsodkov, ki so nam jih vcepili ameriški filmi, se človek na kraju samem kaj hitro otrese in začne gledati na stvari, dogodke in okolico s svojimi očmi, in to bolj ali manj kritično, čisto nič prizanesljivo. Dobro je, če gre človek na takšno pot ravno toliko pripravljen, da ga prvi vtisi ne premamijo in zmedejo; da je zmožen videti dobro in slabo v pravi luči. Po spiranju umazanije s poti sva zleknjena vsak na svoji postelji poskusila telefonirati domov, in to kar iz hotelske sobe. In - zanimivo - uspelo nama je - obema v prvem poskusu. Neverjetno: čist zvok, takojšnja zveza! Najina pogovora pa sta bila zelo kratka; rekla sva le: "Srečno smo prispeli, sva v hotelu, živijo!" Domače sva s telefonskim klicem vrgla iz postelj sredi noči, v New Yorku pa je bila ura šest ur nazaj in kar nekam prijetno sva se počutila ob spoznanju, da se lahko tako brez težav po dolgi poti oglasiva domov. Po klicih prek telefona domov naju je utrujenost že krepko zmagovala. Saj dan za nami je bil za celih šest ur daljši kot v Jugoslaviji, ker smo leteli proti zahodu. Kljub temu sva si po televiziji ogledala ameriško uspešnico TOP GUN, ki jo bojda vrtijo že tudi pri nas. Ne vem, kako se zdi drugim, ampak nama se je original te uspešnice zdel limonada, razen seveda letalskih posnetkov v njej, pri gledanju katerih je Bogdan - športni pilot, kakršen je - neznansko užival. Med gledanjem filma naju je kar naprej pre magoval spanec, zato sva televizor sredi filma izključila in se spravila spat. Drugi dan v New Yorku Po zajtrku - midva sva si ga pripravila iz pretihotapljene hrane - je vso našo skupino čakal avtobusni ogled mesta. Avtobus, ki smo ga dobili - s stekleno stre ho, in kot se je med izletom izkazalo, dobrim vodnikom za nas - je krenil po nam popolnoma neznanih predelih mesta... vse od najbolj znane in drage Pete avenije, gledališkega Broadwaya z burnim nočnim življenjem, razvpitega Bronxa in Harlema - ki pa se vsaj me ni nista zdela nič kaj posebnega in kjer smo na enem od parkirnih prostorov lahko videli našegayuga - do pristanišča, od koder je lep pogled na Kip svobode. Spotoma smo skozi okna videli tudi Majhno Kitajsko in Majhno Italijo, Riverside pa agencijo Jugoslav Airlines in sedež naše komisije pri OZN. Peljali smo se tudi mimo palače OZN in krenili proti razgledni točki mesta -Svetovnemu trgovskemu centru, ki ga sestavljata dva 110-nadstropna nebotičnika, visoka okrog štiristo metrov. Ta dva orjaka naredita na turista zares vznemirljiv in veličasten vtis, vendar prav nič grozečega. Na vrhu enega od njiju je tudi razgledna ploščad, na katero je moč priti z dvigalom za petdeset potnikov v pičlih oseminpetdesetih sekundah. Seveda pa takšno vzpenjanje ni zastonj, saj ti za naše razmere potegne iz žepa kar precej denarja. Razgled po New Yorku je s te višine veličasten. Vsi drugi visoki nebotičniki, skupaj z naj znamenitejšim - Empire State Building-om - so videti majhni; tako mali, kakor da bi jih imel na dlani. Z vzorno urejene razgledne ploščadi vrh nebotičnika Svetovnega trgovskega centra vidiš cestne križarke spodaj nič večje kot mrav lje, ljudi pa skorajda ne. Z nje se ti odpira pogled tudi na značilne ameriške mostove prek reke Hudson in Vzhodne reke. Za razgledovanje po vsem tem je na njej nameščena množica daljnogledov, ki razgle-dovalcem seveda pridno žrejo cente. Poleg vsega drugega, ki je na voljo za zapravljanje: spominkov vseh vrst in možnosti, da se fotografiraš in dobiš svojo sliko takoj in v fotomontaži, kakršno si želiš - tudi namesto državnika v sredini bankovca za milijon dolarjev. Na zahodni strani je s te ploščadi lepo viden New Jersey City, ki spada v zvezno državo New Jersey. Na jugu se s te višine vidi čisto majhen Kip svobode - na otočku, okrog katerega nenehno plujejo ladje s turisti. Turistov je tudi v zimskem času v New Yor ku polno. Ni jih mogoče zgrešiti. V vetrovkah, s torbami in fotoaparati okrog vratu fotografirajo, sprašujejo, delajo gnečo. In če se ne znajdejo, kar se jim pogosto zgodi, gledajo v zrak oziroma v vrhove stolpnic in se po mišljenju navadnih Newyorčanov sploh neskončno neumno obnašajo. Taki smo se jim verjetno zdeli tudi mi. Na severu jeste opazovalnice v vsej svoji širini in dolžini - tja do Centralnega parka -viden Manhattan, srce New Yorka, ki pa ni preveč burno. Tako, da bi se hotelo kar razpočiti, temveč prej ležerno, umirjeno, podobno speči zverini, ki se je malo prej najedla! Na Manhattanu sva se z Bogdanom ločila od svoje skupine in se odločila, da si bova mesto naprej ogledala sama, in to peš. Po lahki malici in obilni količini koka-kole, ki so jo kljub zelo hladnemu vremenu ponujali ledeno mrzlo in še z ledom, sva se spustila proti trdnim tlem širokih ulic. Promet je bil zelo gost, vendar umirjen. Nobenega cviljenja zavor, nič naglih pospeškov ne pritiskanja na gumbe siren in divjega prehitevanja, na vsakem križišču samo semafor za zeleno in rdečo luč in računalniško usmerjanje prometa tako zanesljivo, da šofer na deset kilometrov dolgi Peti aveniji z vozilom ves čas lahko brezhibno sledi zelenemu valu. Resnično lahko vse to občuduješ! Vozniki so prijazni, nič nervozni. Mirno lahko greš prek ceste tam, kjer ni prehoda. Nihče te ne bo preklinjal. Vsi te lepo obvozijo. Počaka pa tudi ne nobeden. Zaradi tega so urejeni prehodi. A da prideš na drugo stran enosmerne šestpasovnice, je vendar svojevrsten uspeh. Nama se je tudi posrečil. Vse ceste v New Yorku so enosmerne. Parne so speljane proti severu, neparne pa proti jugu. To velja za avenije. Ulice pa ležijo počez; neparne na levo stran in parne na desno. Ko spoznaš bistvo orientacije prometnic, se v Nevv Yorku ne moreš več izgubiti. Tako enostavno je: podolžnice so avenije, preč niče pa ulice. Avenije štejejo od vzhoda proti zahodu -srednja je šesta ali Ameriška - in ulice od ju ga proti severu. Na vsakem križišču je tabla z oznako ulice in avenije. Tako hodiš po mestu in samo šte-ješ. In to velja tudi za postaje podzemske železnice, ki ji uradno rečejo Subway. Peš sva jo torej z Bogdanom mahnila ob reki Hudson proti pristanišču, od koder plujejo ladje na otok s Kipom svobode. Vmes sva fotografirala, preučevala tipe ameriških "kopenskih ladij" in čez kakšno uro prišla do pristanišča. Vozovnica za ladjo, ki vozi na otok s Kipom svobode, ni preveč draga: stane 3,75 dolarja. Precej nas je čakalo na odhod ladje. Naju je med čakanjem premagala žeja in segla sva pokoka-koliCLASSIC z obilo ledu, čeprav je bilo zunaj minus 5°C. Vožnja z ladjo na otok traja kakšnih dvajset minut. Pogled z nje na mesto je enkraten, saj ko se ladja oddaljuje od obale in se pred teboj pokaže ves otok Manhattan, stolpnice postajajo tako majhne, da bi jih skoraj lahko zajel v dlan. Ladja obkroži Kip svobode in pristane. Ogled tega veličastnega kipa je treba posebej plačati, čeprav ni na tem otoku nič druge ga kot samo ta kip. Zanimiv je ameriški način skubljenja turistov in ljudi sploh. Vozovnica za ladjo, denimo, stane malo in to te premami, da se popelješ z njo. Posebej pa je treba plačati vstopnino za ogled Kipa svobode. Enako tudi vse drugo, ampak v majhnih zneskih. Vendar k vsakemu od teh zneskov v trgovinah pripišejo še takso, o kateri nisi prej nikjer obveš čen. In tako iz sorazmerno male cene vsega na začetku nastane na koncu velik strošek. To je resnično značilen način skubljenja lju di v ZDA. Način, ki spodbuja potrošništvo! Kip svobode v New Yorku je verjetno že marsikoga razočaral. Ni ne tako velik ne tako lep, kot je videti na propagandnih slikah. Ima pa svoj čar. Na njegov vrh lahko pridete z dvigalom ali po 220 strmih in ozkih stopnicah vijačnega stopnišča. V glavi kipa je pros tora za pet ljudi. Za Američane je Kip svobode takega pomena kakor za Slovence Triglav. S povzpetjem nanj Američan dokaže svojo državljansko zavest. Zato prirejajo prava romanja k njemu, čeprav ni ameriško, temveč francosko kiparsko delo; konstruiral ga je inženir Eiffel. Po nakupu nekaj spominkov se z Bogdanom odpeljeva z ladjo nazaj na Manhattan, in to na njegov skrajni južni konec. Od tod do najinega hotela pa imava še daleč. Zato poiščeva prvo postajo podzemne železnice, kupiva žetona in vstopiva v prvi vlak. A v napačnega za naju, kot kmalu ugotoviva. Na prvi postaji potlej prestopiva na pravi vlak in začneva postaje šteti, da bi izstopila na pravi. Med vožnjo se razgledujeva po vagonu in ugotoviva, da je do zadnjega kotička počečkan. Same večbarvne čečkarije. Le luči, okna in kljuke so takšne, kot morajo biti. Tudi zunanja stran vagona je vsa počečkana. Vozimo se s precejšnjo hitrostjo. Druščina v vagonu je pisana, a vsi so tiho. Najina postaja je v 42. ulici. Poženeva se ven, ko se vlak na njej ustavi, ker izstopiti je treba hitro, saj vlak se ustavi samo za nekaj sekund. Zunaj sva. Znaj deva se v vrvežu ene najbolj razvpitih ulic velemesta. Skozi njega se prebijava proti najinemu hotelu. Vmes opazujeva ljudi, stavbe, promet. Zanimivosti je precej. V samopostrežnici blizu najinega hotela kupiva nekaj sadja in sendviče. Postreže nama prodajalka, ki nama je že zjutraj, čeprav se že večeri. Ko sva spet v svoji sobi, si malo urediva najine stvari, potem ob gledanju televizije počivava. A ne dolgo: spet kreneva proti Broadwayu raziskovat velemestno nočno življenje. A tokrat nisva sama - smo trije moški in eno žensko imamo s seboj "zaradi varnosti". Promet po ulicah je umirjen, razsvetljene pa so ulice sarho toliko, kolikor je nujno potrebno; bolj razsvetlijo jih reklamne in druge luči podjetij. Bolj ko se bližamo Times Sguereju, kjer se sekajo Sedma avenija, Broadway in 42. ulica, več je teh luči. Times Sguareju je mogoče reči tudi center Nevv Yorka, vsaj ponoči. Na ta trg se steka vse živo. Na njem so gledališča, kinodvorane, bordeli, vseh vrst stojnice. Pro dajaj o v glavnem črnci, dobite pa lahko na tem trgu vse: od zlatega nakita, krznenih plaščev, ure na vodomet, do petelinčka, ki na ritki piska. Poleg mnogih prodajaln, osredotočenih na prodajo zelo iskanih in vznemirljivih predmetov za oba spola vseh nagnjenj, je tu tudi trg živega človeškega blaga, ki se samo ponuja: po ceni, ki niti za naše razmere ni prevelika. Škoda, da se je pojavil AIDS... Mi se zadovoljimo z ogledom nekaj video filmov in plačamo za ogled enega filma po 25 centov; pa s kukanjem skozi line, za katerimi se lepa dekleta razkazujejo - tudi za tako ceno. Obiščemo še nekaj takšnih hramov in ugo tovimo, da je povsod vse enako. Potem se ustavimo v neki gostilni. V njej začnemo natakarico prepričevati, da je laško pivo najboljše in da je ameriški BUDVEISER ponaredek češkega piva in da bi ga mi najprej radi samo poskusili. Toda kljub vsemu našemu prepričevanju ga moramo drago plačati. Vsi že na široko zehamo. Ura se bliža že tretji zjutraj. Zato je najbolje vzeti pot pod noge in se vrniti v hotel. Malo si pot hočemo skrajšati, prek neke ozke uličice, in ko že zakorakamo vanjo, priteče za nami mlada črnka in nas opozori, da je bolje iti naokrog, ker da ta ulica ni varna. Pridno jo ubogamo in celi najdemo hotel. Kaže pa, da nama z Bogdanom pohajkovanja po Broadwayu še ni bilo dovolj. Zato si po interni televiziji ogledava še mehek pornografski film, vendar vmes malo tudi dremljeva. Utrujenega človeka pač tudi gole ritke ne obdržijo budnega. Naprej v Informatorju! ZA MALO SMEHA V TRGOVINI - Imate svilene hlačke? vpraša Franci prodajalko. - Kaj vas pa briga! besno odvrne ona. NA PLANINI - Poglej pastirja, dragi! Ne pije, ne kadi in vedno je srečen. Bi bil ti tudi lahko tak? - Jasno, če bi bila tudi ti takšna kot planina... - Kakšna? - Tiha in lepa... DOBER NASVET Z - Če bodo okna zaprta, se zadušim! reče potnica v vagonu. - Kar zaprta naj bodo, sicer bom zmrznila! se oglasi druga. - Najprej naj bodo okna zaprta, da se zaduši prva, nato jih malo odprimo, da zmrzne druga, potem bomo imeli pa mir ... se oglasi starejši možak. Nova rubrika NABAVA KNJIG ZA STROKOVNO KNJIŽNICO NAŠEGA RUDNIKA (V času od 1. 10. ’86, ko je bila knjižnica preseljena v sklop NOP, do 20. 4. ’87!) TUJE KNJIGE - Oxford Advanced Learner’s Dictionary of C ur rent English As Hornby (1 izvod) - Computers and Programming (1 izvod) - Strength of Materials (1 izvod) - Structural Analysis (1 izvod) - Advanced Structural Analysis (1 izvod) SLOVARJI - Slovar tujk (2 izvoda) - Nemško-slovenski slovar (2 izvoda) - Srbskohrvatsko-slovenski in Slovensko-srbskohrvatski slovar (1 izvod) - Tehnološko-tehnični rečnik; nem.-srbo hrv. (1 izvod) - Rečnik industrijske opreme; nem.-srbo hrv. (2 izvoda) - Slovensko-nemški slovar (1 izvod) - Veliki angleško-slovenski slovar (1 izvod) - Angleško-srbohrvatski in srbohrvatsko -slovenski slovar (1 izvod) - Rečnik mašinske tehnike; ang.-sr bo hrv. (1 izvod) - Rečnik mašinske tehnike; srbohrv.-ang. (1 izvod) KNJIGE S PODROČJA PSIHOLOGIJE - Človek in njegova pisava (1 izvod) - Temelji ekonomske psihologije (1 izvod) - Ekološka psihologija, problemi in perspektive (1 izvod) - Od krize psihologije h kritični psihologiji (1 izvod) SLO in družbena samozaščita - Fizička i tehnička zaštita u organizaciji udruženog rada (4 izvodi) - Tajnost ljudske obrambe in njeno varovanje v SFRJ (3 izvodi) - Temelji varnosti in družbene samozaščite (3 izvodi) - Ekonomika splošne ljudske obrambe (3 izvodi) - Oboroženo ljudstvo, teorija in praksa (5 izvodov) - Splošna ljudska obramba, strategija miru (13 izvodov) RAZNA LITERATURA - Povezivanje obrazovanja i rada (1 izvod) - Škola i društvena sredina (1 izvod) - Teorija, proračun i primjena transpor- tera s gumenem trakom (2 izvoda) - Nevarne snovi (3 izvodi) - Pot iz neinovacijske družbe (1 izvod) - Uljna hidraulika - II. del (1 izvod) - Zbirka službenih objašnjenja privredno finansijskih propisa (1 izvod) - Primena elektrohidrauličnih upravljača u mašinogradnji (1 izvod) - Savremena hidraulika i elektronika (1 izvod) - Tehnologija održavanja opreme u industriji (1 izvod) - Skok čez kožo (1 izvod) - Ekologija, energija, varčevanje (1 izvod) V tem času je torej bilo nabavljenih 68 knjig. /Vodja knjižnice Majda Lampret/ Letošnje knjižne zbirke PREŠERNOVE DRUŽBE Naročite se lahko tudi na revijo Prešernove družbe OBZORNIK! REDNA LETNA KNJIŽNA ZBIRKA Letos bo 3. decembra, ob obletnici rojstva našega velikega pesnika,izšel že 35. letnik Redne letne knjižne zbirke Prešernove družbe. Zadnja leta število naročnikov te zbirke hitro narašča - letos jih bo vsaj že 50 000 - zato je pravočasno naročilo edina možnost, da si zbirko resnično zagotovite in z njo dopolnite vašo domačo knjižnico. Cene za letošnjo Redno letno knjižno zbirko so za naročnike, člane družbe, in vse no ve naročnike, ki se obvežejo, da bodo ostali naročniki zbirke tudi prihodnje leto, takele: Čas plačila CENA ZA ZBIRKO - v dinarjih naročnine trdo vezano mehko vezano do 30/6 8 500 5 600 od 1/7 naprej 10 500 7 600 Cene zbirke za enkratne naročnike! Čas plačila CENE ZA ZBIRKO - v dinarjih naročnine trdo vezano mehko vezano do 30/6 9 500 6 600 od 1/7 naprej 12 000 8 600 Knjige Redne zbirke Prešernov koledar 1988 Vsebinsko in oblikovno je zasnovan kot vedno: letopisni in leposlovni del bosta takšna, da bosta pritegnila vse bralce, reprodukcije umetniških slik pa bodo obo gatile koledarski del. Miha Mazzini DROBTINICE, nagrajeni roman Petindvajsetletni pisatelj je v tem romanu svojega junaka, mladega boema, postavil v manjši industrijski kraj, kjer živijo ljudje z dna družbene lestvice. Glavni junak se občasno preživlja s pisanjem pogrošne literature, v kateri slika svet iluzij, drugače pa je nezaposlen, prosjači in opazuje svet okoli sebe. V pripovedi, ki je napisana odkritosrčno in z veliko ironije in humorja, je čutiti močno družbeno kritično vsebino. Pavle Zidar MEDENI TEDEN, roman Ta Zidarjeva tekoča in zelo berljiva pripoved, ki govori o veterinarju Antonu Gerdlerju in njegovi družini, je eno tistih del, ki bo zadovoljilo tudi zahtevnejšega bralca. Uvrstimo ga lahko med najboljša dela tega našega priljubljenega slovenskega pisatelja. Astrid Lindgren BRATEC IN KLJUKEC S STREHE, mladinska zgodba Avtorico tega dela poznamo že po Piki Nogavički, ilustracije v njem pa so od Marlenke Stupice. To je pripoved o navadni hiši, kjer živi čisto navadna družina s tremi otroki: Boštjanom, Barbaro in Bratcem. Nenavaden pa je Kljukec s strehe, zato so nenavadne tudi dogodivščine in norčije, ki jih skupaj doživljajo. Sandi Sitar STO NAŠIH ZNANSTVENIKOV IN TEHNIKOV, ilustrirani priročnik To je knjiga, ki jo lahko označimo kot biograf sko enciklopedijo slovenske znanosti in tehnike. Gre za izbor stotih osebnosti - od raziskovalcev do odkriteljev in izumiteljev v naravoslovju, tehniki, medicini in drugod. Zares zanimiv in sodoben priročnik o zgodovini in sedanjosti slovenske znanosti in tehnike! dr. Dražigost Pokorn Z ZDRAVO PREHRANO V POZNA LETA, ilustrirani priročnik Priročnik, ki ni zgolj bogato strokovno delo o prehranjevanju! Zakaj uči nas, kako bomo z zdravo prehrano lahko še v poznih letih zdravi in sposobni za delo in veselje. Vsebuje tudi veliko število nazornih kuharskih receptov za vsakdanjo rabo. ZAKLADNICA USPEŠNIC PREŠERNOVE DRUŽBE Gre za tretji letnik zbirke Zakladnica uspešnic Prešernove družbe, ki je že izšel. Prešernova družba je imela pri izbiri in oblikovanju knjig za ta letnik srečno roko, kar dokazuje izredno- dober sprejem letnika pri bralcih. V tem letniku je v sedmih knjigah zbranih šest romanov. Njihova cena je za člane Prešernove družbe, naročnike njene Redne letne zbirke, 27 000 dinarjev, za druge naročnike pa 35 000 dinarjev. Posamezne knjige niso v prodaji! Letos boste I. in II. letniku te knjižne zbirke Prešernove družbe lahko dodali tele knjige: 1. Ernest Hemingway: Imeti ali ne 2. Honore de Balzac: Vojvodinja de Langeais 3. John Knittel: ABD-EL-KADER, oba dela 4. Edgar Vallace: Bledoličnik 5. Rolf in Alexandra Becker: Dovolite, ime mi je Cox 6. Richard Gordon: Zdravnik se zaljubi ZBIRKA ROMANOV LJUDSKA KNJIGA Letošnje knjige te zbirke bodo izšle do konca leta, njihova cena pa je - v primerjavi z lansko - osupljivo velika, saj skoraj ni razlike med ceno zbirke Zakladnica uspešnic in zbirko romanov Ljudska knjiga. Če ste član Prešernove družbe - se pravi, naročnik njene Redne letne zbirke - boste za šest knjig, ki bodo letos izšle v tej zbirki, morali odšteti 25 500 dinarjev, drugače pa je prodajna cena 31 000 dinarjev. Teh knjig pa vam na žalost vsebinsko ne moremo predstaviti, ker nam je kljub prošnji Prešernova družba poslala samo njihov seznam , in ta je takle: 1. Jara Ribnikar: Življenje in zgodba 2. Heinz Stadler: Voda na soncu 3. Phyllis Naylov: Ljubljeni blaznež 4. Guy de Maupassant: Ljubezenske zgodbe 5. Oliver Cravvford: Usmrtitev 6. Francoise G ir and: Lepo je pa bilo NAROČANJE NA PREDSTAVLJENE ZBIRKE Če vas zanimajo še podrobnejše informacije o vseh teh knjigah, se oglasite v uredništvu našega glasila Rudar-Informator (soba 23 v upravni stavbi SOZD REK, telefon 855-231, interna številka 260); to lahko storite vsak delovni dan med 6. in 14. uro. V uredništvu Rudarja-Infor matorja se lahko na knjige tudi naročite. Za vse tri zbirke, ki smo vam jih predstavili, zbira naročila Tatjana HU DOM AL J! Srečno! T. H. Prvomajska nagradna križanka ČLAN POROTE BEL m-RATURE MOŠKO IME BENEŠKO KOPALIŠČE REKA NA JUŽNEM ŠKOTSKEM STAREJŠI AMER, PEVEC ZAB.6US1E (,Harry■„) ČLOVEK I VELIKIMI OČMI TORINO PASTIR OVNOV ZELO, PRECEJ (inbohrv.) OSEBNI ZAIMEK PREDZADNJA ČRKAABCt« K mwA Vojteh >sny United Nations HEM.RLODF OTOK ZA HODNO OD SICILIJE Ljvdsko RepaU. SLovcn/ja KOSOVSKA MITROVIČA MEDNARODNA AVTOH. oznaka TAUMaitt 5TROKOVN NJAKI IA 5ENDR0MET- TURISTIČNO MESTO NA JUZ. TIROLSKEM ELEkTRlč. MER. ENOTA IA MOČ (nota pl*.J EKAR IZ LOČJA Tru,man LANTAKI 5TAROE6IP. BANSKI BOR SONCA TOVARNA CELJU smišče MOLDAVIJE URELEŽEUČJ MN JA ZARDEVA= KRATICA ZA SKUPNE SLUŽBE RTIČ SKRAJŠANI ODSEK FRANCOSKA REKA JEZERO V MAVRETANIJI VISOKA 16R. KARTA JAPONSKA GORA NEODIM STEBRI PE. MSTILNIKA TSraao Ibter STARO slovanska PIJAČA LIV MO JESTVINE element SESANJA MALIK PREBIVA- LEC cent KARTOTEČ- NI LISTKI ZELIŠČA SLOVARČEK ZA POMOČ PRI REŠEVANJU « A ST - Georg, nemški filozof in filolog e ECIJA - mesto v jugozahodni Španiji e EGA Dl - otok v Ti-renskem morju, zahodno od Sicilije • ESK - škotska reka, ob južni meji z Anglijo • IASI - mesto v Romuniji, središče Moldavije - 123 500 prebivalcev e IIDE - japonska gora (2 105 metrov), na otoku Honšu e ILEK - reka v Sovjetski zvezi, ob južnem Uralu e OISE - francoska reka, desni pritok Sene, dolga 300 kilometrov • RKIZ - jezero v Mavretaniji Rešitve s svojim točnim naslovom pošljite v uredništvo Rudarja-Informatorja do 15. maja. Izmed pravilnih rešitev bomo tri izžrebali in nagradili s knjigami, vrednimi okrog 3 000, 2 000 in 1 000 dinarjev. /Uredniški odbor/ Prijetno praznovanje! Srečno!