Leto LXIX. ŠL 2*9 ijuhHuuk, p—ed€t|clc 2*. mofftuSMUL 193» Ctfta Din i.- •^oajb irsaM jma popoiane* i^vmriif** aadaije a* pcasnut*. — ummrmB oo *u petu /rat 4 Din 2, eto 100 vnt * OtB *M. oa 100 ao 800 vrst t Lttn & rećji maeimo petit 'rat* DId 4.-. Popust po dogovora inseratzu lavefc poaebej. — »SlovenaJd Narod« «»11* meee^no v JugoalavtD Din IZ*, sa taosematvo Ote 25- ftoltopiaJ ae ne *ra£a)o UREDNIŠTVO IM 0PKAVNUTVO LJUBLJANA. »«afUw» alte atev. a. Telefon: 81-22. 31-2& 31-24. 81-25 tu Sl-St foarutoio«: MAIUBOR Stru—mayeijeva 8b — NOVO MJESTO, LoubijtuuMc* ^ telefon tt_ 26. — GELJfe: celjsko uredništvo: 8trosamayer3eva ulica 1. telefon St. tto; podružnica uprava: Kocenova ulica 2. telefon at. IM. — JESBNICE: Ob kolodvoru lui Fostsa nranllnlca v Ljubljani at. 10.361. Kočljiv položaj generala Franca: Oblegovalci Madrida zmrzujejo,„ Nenaden vremenski preokret resno ogroža uspeh nacionalistov -ćeie generalu Francn ne posreći, da v par dneh prisili Madrid k predaji, labko doživi popoln poraz — Tndi na morju brez tuje pomoći ne bo ni£ dosegel Pariz, 23. novembra, r. Najnovej-še vesti iz Španije kaže/o, da je postal položaj generala Franca skrajno kočljiv. V Madridu je naletel na nepriča-kovano trdovraien odpor. Zc tri tedne zaman napadajo nucionalistične čete špansko prest olnico in četudi je vrgel general Franco v boj vse svoje čete in se poslužil vseh sredsiev modernega vojevanja, ni prišel doslej niti za korak dalje Boji se \>rše še vedno na periferiji mesta Edini uspeh, ki so ga doslej dosegli francovci, je ta, da so pol mesta spremenili v razvaline in pobili na tisoče zensk in otrok. Znano je tuđi, da tvorijo večino armade generala Franca tujski legionarji in Maročani. Te čete so iz vrst ne za nagle akcije in ljute napade, so pa popolnoma nesposobne za boj v posto%nkah, ki jih je treba dotrtnfratno hraniti ali dolgotrai-r\o napadati Po dveh treh neuspelih napadih navadno omagajn in njiho\a borbenost naglo pnjema Xa drugi str a ni padela Generalu Francu velike skrbi nasfopajoča 7ima. Dočim severni Špan- ci prenašajo tuđi hud mraz, južnjaki, zlasti pa Maročani že pri prvem naj-manjšem mrazu otrpnejo in postanejo nesposobni za uspesno bojevanje. Zad nje dni je tuđi v okolici Madrida začel naletavati sneg in to je tuđi glavni vzrok, da so ljuti napadi generala Franca na Madrid preko noći prenehali Od sobofe dalje ni bilo večjih bojev General Franco je sedaj prisiljen opustiti nadaljno ofenzivo na Madrid Kakor zatrjuiejo, bo skusdl sedaj popolnoma obkoliti mesto in ga oblegati, da bi ga izstradal in na ta način prisilil k predaji. \a drugi strani pa bo sk"šal svoj kočljiv položaj popraviti / akcijo na moriu Baš ?arudi tena napoveduje bombardiranje in blokado vseh onih luk, ki so v oblasti madrkfske vlade Veliko pa je vprpšanje. pli mu bo to uspelo General Franca sam nima na razpolago d'>\'oli voinih Jfdii, nortfo' od 7unai r>n h; /tjo«'/;? i7z\ at'i rririfnf*rf^ ne komnl't'ticf ie 1:; bi n*<--i,;;i(, položai generala Franca še poslabšati. Tu ja intervencija že privela? Prvi napad titjift podmornic na ladje madridske vlade Madrid, J3. novembra. A A Le-tatsktt in mornansko minisirsivo je ob-ja\ilo. da je nekaj podmornic. ki pripada jo neki ttiji državi, včeraj zjutra j ob 9 uri napudlo vojne ladje tnadrid ske vlade, ki so zasidvane v Cartageni Krt žarko »Ccnantes« je zdel torpedo in jo precej poškodo\-at Neraška podpora London, 23 novembra .1.1 Dana&iiji »Dailv Mati* objavi ja dopis svojega berlinskoga dopisnika \Varda Pricc. ki pravi, da se je razgovnrjal z upliviiirm jsebnostmi v Berlinu in prejcl već izja\ da priznanje generala Franca pomeni. da bosta Italija in Ncmčija podpirali nacionaliste. \\'ard Priče poroča. da ima vtis. da bosta jbc vladi podpirali generala Franca tedaj, će bi se njegov položaj poslahšal V BcrHnu so prepričani, da se borba v ^paniji tako dolgo vlečc Mmn zaradi pomoći Sovjetske Rusije niad-ndski vladi in da ti dve državi ne moreta dopustiti, da bi se boJj^evizem ra/.mahnil v zahodni Fvropi. Deklaracija madridske vlade Valencija, it\ uoverala Franra po radiu jrovor. ki so pr» prenašalf vse naoioTialiptičTie postaje. OČitajo nam. je dfjal. da |»o^treliTiio vpp ujotnike. ki nam padejn v roke. V re?niomo unicilt. Ve« dva kilometra široki pa* neposndnih l»ojov ho monl no.-iti vojno posledice. Vojno porobilo madridske vlade Madrid, i*!! ni»v< ml»ni. AA. Ravas: ^ ojno ministrstvo jo objavilo ob 21.30: Na o*ih ku nb Taju včeraj ni bilo borb. Na ara^ronski fronti jo bil neprijatelj odbit. Pri San Mar-tinu so naše eete s* silnim navdiiš^njem mv-7.c\v \lbijqjiif-r*\ Na S^ommosieri jo neprija-tolj >troljiil s topovi hroz u spo ha. Na od->oku pri Ruitrajro se jo samo lantvo streljalo .s pušknmi. Na madridkseii odseku je sov-ražnik bil zolo aktiven in je bombardira! na.^f* postojanko. Nacionalisti so hofelj prsiti v ofenzivo, podprli r»d svojoira topništva, toda prvi napad je bil takoj odbit. Umak-nili so sr z volikimi 17.jrub.1mi rn odvzeli smo jim dva topi. Nn ostalih frontah ni bilo n"«'fsar novpjji Utrjevanje Barcelone Barcelona, 23. novembra. A A. Vojska se pod vodstvom ruskih oficirjev naglo pripravlja na obrambo Barcelone. PospeŠeno gradi jo betonske utrdbe, žične ovirc iin jarke Letalska zveza Barcelona—Madrid Salamanca, 23. novembra. A A DNB: Štab nacionalne junte objavija, da se v Barceloni pripravlja \-postavitev redne dnevne Irtalske /veze med Barcelono tn sovjetsko Rusijo. Izgredi v Barceloni t'erpingnan, 23. novembra AA V Barceloni so delavski demonstrant je razdejali e^lo vrsto trj^ovin in dniffih lokalov n*»*m- MokiTal luko v Ra ~eIon i. |)ane« bo Ede»n najbrž no* vedal v »nodn'i zbornici, kai eo ministri »klonili o t^m vnrašanju. Poučeni krogi izjavi ja jo. da #sta teoretiSno d\> možno*sti: 1. Franco 8r opozori. ia Ag\-eMja nikdar ne bi rtopiistiln. da ***» n>r*»T*Mej ie ni Ha-rila. ko «o n^kateTi »rgajii madridske rlade preiskovati anffl«ške (adj«. London, 23. novembra, AA+ BmitDcz'Da- našnji »Times« zopet piicjo o nameravani blokadi tJarceionc. List pravi, da nacionalisti nimajo dovolj pomorskih enot in da bi bil polo/aj /elo resen. će Di nacionalistična letala načela ovirati angltršk- ladje pn nji-h(?vcm prometu. V članku se opa/:irjajo nacionalisti, da je v Anghji prepovedano i/ važati orožje v Španijo in da že zaradi tega ne bi smeli ovirati angle^kih ladij Francoske ladje se ne bodo umaknilc Paru, 23. novembra. AA. Službeni krogi demantiraj.-* ^ovorii't1. prtjele fr;»noo sko la*lit- v H.ir«*-ft!oni ii> drugih šj»a uskih piistanišo-ilo Mokirali in nnp.-nlli .--panske luk** ki ?'» v roknh rPiHililikansk«^:* rt'/.hna. Frain<»\«i vlada jrv pa pripravljam pris'Mti \\i\ /naiif-anjrleške pr^i'ojre in u ma kn i ti ?v(»je vojno ladje i7, bar«*elonske*r:i pristani^ori. lX>se-7P71 j#? bil sporazum, da sf bosta obe vladi za v.*ako ceno izo^ribali m.^iuarodmui za-l'ljetljijev. ki bi lahko nastali radi u?t4»v Ij.inja, in preiskovanja trg:ovskih ladij po jp vrho^-^>o poveljstvo anjrlešk'1 vojn*1 mornarir^ f** od radilo. *!a e<* imajo ^firi nnjrlpške vojnp lad-}f*. ki po zasidmno v raznih «p>rs^ili lukah nmakn'ti v novtralm* Ton*1, kolikor ro bilo v dotirnih lukali *n ns*anovl^n^. Amerika za varstvo svojili državljanov VTashington, 23. novembra AA Ameri-ška vla^ia j(*. poslala svojemu poslaniku v Ma«lrid in jr^neralnp-nm konzulu v Rnrf-plo-ni kablojrraTno v kntprih jiin pTppušča. naj sami o^ločijo. kdaj bo napočil trpnotek. da zapro svoje tirade in odložijo fimk-cije. N"n vprašanj**. kako j*» troba to navodilo tolmačiti. je zastopnik zunanjf^a ministra Hnlla. državni [K>ltajnik Moorr izjavit: Ta naš sklep se ne opira na kakšne politične pobude, marveč je v zvezi samo s praktić-nimi pc*trebumi in z o^ebno varnostjo na-ših zastopaikov v Španiji. Moore je pristavil. da se prt^l Barcelono na-K-ija američka ladja. ki !>o p*> potrobi sprojola o^obie amoriškeira ponora Inejra konzulata in aineriškp državljane, ki se še nahajajo v Barceloni General Franco odklonil angleške zahteve London, 2i'>. novembra, hr. ^Kvendinff Standand* poroč-a* da j^ jreneral Franco »urj;<»šk:« vl;*d;» posln la vapiti vla milijard fran kov. npi|pr:il Fran trdi. da sp roorp s španskim zlatom razpol.ij^ati N'imo s p<» nhlpstilom parlamenta. S prnvne«rn sfali>»\'i pvipominj.njo k te-nm. da Kranrovt- vlado v:«.";n-i držnv ^o ni priznala Angleški narlamentarci v Spaniji London, 23. novembra, u'. ?>est anglc-:,k\h parlamentarcrv. ki po odpotovali v španijo da bi dobili irform.ieije o položaju v Spanij' iz prv<^T vira. jr pr>pHo veeraj v AMcnnte. Nov minister generala Franea Satamanca, 23. novembra br General Franeo jp jnonovMl rrtnor.Un Mar:an'iji, ustanovit^ljn šnansk«> tnjskf lpjrij** z-i pr«> pa^andnojm mini>trn nacionaliptične* vlndf. Pogreb notran jega ministra Salengroa UdeležUo se ga je nad pol milijona ljudi, v Parizu pa je bilo istočasno ogromno zborovanje IMle, 23. novembra, A A. K pogrehu po-kojnega ministra Salengroa se je zbrala nepregledna masa ljudstva, ki je hotela s tem oćividrvo dati i/raža čustvom najširšin ljudskih plast i za moža. ki je vsc svoje raz-meroma kratko življenje posvcril obrambi njihovih interesov. Krsta na velikem kata-falku v mestni palači je bila naravnost zakopana v vence. Med množico drugih so bili tuđi venci prezidenta Lcbruna, ministr- skega predsednika Bluma in vsch ministrov. K. pogrebu so prišli poleg drugih brat pokojnika Henrv Salengro, predsednik poslan-ske zbornice Hcrriot, predsednik vlade Blum, elani vlade ter mnogo poslancev in senatorjev. V Parizu se je vrsil v času, ko so v Lilleu pokopali pokojnoga ministra Salengroa velik žalni sprevod. ki se ga je udeležilo nad pol milijona ljudi. Pogreb grškega kralja Atene, 22. novembra. A A. Danes se je vršil zelo svečan pogreb zemskih ostatikov kralja Konstantina tn kraljić Olge ter Sofije. Pogreba so se udeležili Nj. V. kralj Jurij. prestolonasledntk Pavel, princi in princese, diplomatski zbor, člani vlade, drugi odličniki in velika množica ljudstva. Zentski ostanki kralja in obeh kraljić so bili položeni v mavzolej v Kativiji. Novi lordi Londcm, 23. novembra. AA. »Sundav Ex presa« poroča, da b© Nj. VeL kralj Edvard VIII. o priliki svojega kronanja imenovaJ 21 osebnosti za član« lorđske zbornice. Med temi bo tuđi- 7 glavnih prvakov deJavske stranke, med dmgimi Walter Citrine. plavni tajnik sveze delavskih »indikator. Arttrr Pu^K tajnik zrete metalvrgljskih delavcev in Thomas In»qaip, mhiister državne obram-be, štednji bo bkratu prevvel tuđi kance-larske funkcije, ki JDi Je do«lej tmel lor»l Hafelmm, ki se pameiara ba|e iz sdravstvo-nih mtJo^ov amaknitl me politi&iega življenja. Vraistivtvo dribivne obrambe pa bi t takem pikneiu ptct»eJ ali J^maH Hoar« ali Winstoa CharcMR, ki ie sedaj kanđiđi- Ipoiiticni oC$e*ttili Votttve v AlbaniH Tirana, '12. novembra XX. (Stefani). S kraljevim ukazom so parlamentarne volitvp dolocenp nn dnn 31. januar ja 1937. Smrtne oteodbe v moskov-sketn ipifonažnetn procesu Moskva, 23. novembra. A A. V proceau proti vohunom in saboterjem v Novem Sibirsku je bilo vseh devet obtožencev obao-jenih na smrt. med njimi tuđi nemški ni-darsk,i inženjer Picklino. Nemški poslafuk v Moskvi je takoj intcrvcniral in zahteval pomilostitev. Velika devizna afera na Dttnafn DunaJ, 23. novembra. l>r. Dunajaka policija je prišla na sled veliki aferi s tihoiap-stvom deviz in valnt. V zvezi g tem je bilo dofrlej aretiranih 30 o»eb, ki so pripadali rfvema različnmia tihotapskiroa organizacijama. IVlovsnje teh dveh družb ge^a par let nazaj. Država je oSkodovann xa težke roili-jone. Po% stotetM *« dm%mU CMDV , šmww4mm im %m wi sirnUUml Kaj fe z ver+ihom? U gotovih smo, da se nu nekaterih tred-nješolskih zavod ih veronauk. sploh ne po-uČuje ali pa samo po eno uro na teden. l'pra&uli smo, kaj je temu krivo? Ali ni na ra/po/ago sposobnih katehrtov, ali /vi IM J*> trebnih kreditov za izplacilo nagrud ra prt uk veronauka katehetom? Mesto da bi n.t ta v$esko7.i dostojna vpralanja odgovoril, kn kor se spodobi, se »Slovenec«, razsajajoć zaletava v nas, nas obklada z vsemi mogoči-mi »fjtibeznivostmi«, ki jih je najii satno v njegovan znanem leksikonu psovk, obrcko-vanj in podtikanf, ter kriči in vpije, da Mi »Slovenski .Varod« skuša s svoji mi u^otovlt-vami glede pouka veronauka »hladili svoje protirežimske instinkte.« A'e prihaja nam na misel, da bi reagirali na neslanosti. surovosti in bedasta podtikanja častivrednega glasila »Katoliškegu ti*ko\mep,a društva«., ugo-*avljumo in podcrtavamo pa to, da W »Slo-venecv ne upa odgoj narod v prognansh*u, počiva v taji zemlji, U i ga je gostoljubno sprejela v življenju In v smrti.« — Prav hvaležni smo g. piscu, da se je knt <**ch in dobri nas prijatelj sponmil 3W letnice smrti ustanovitelja slovenske književnosti in ga tako pravilno itcenil po-vdarjajoč, da je bil Primož Trubar tuđi »prvi propagator jugoslovenske vzajemno- „Francija naj se potrudi spoznati Jugoslaviio" V časopisu »Revue des deux Mondes« je napisat Pierre Lyaatey svoje spomine s polovan ja po Jugoslaviji. Tu pravi pisec med drugim: »Duša Jugoslavije bi zaslužila, da bi jo Francija spoznala. Je na cni strani nemirna in pesniška, na drugi strani realistična in konstruktivna. Zahvaljuje svojemu trpljenju v preteklosti so Jugosloveni postali dobri delavci in — pesniki In s tem dusitz-mom je najbolje izražen njih značaj... Du-naj in Pcsta posi-ećata svo>}o pozornost predvsem preteklosti, Beograd pa bodočno-sti. Tam živi narod, na katerega ne smemo gledati z očmi preteklosti... Obžalovati je, da se Francija ne potrudi, da bi tpoznata Jugoslavijo. Imela hi napeti vse svoje sf/c, da bi razumela jugoslovenske tožbe, sanje in stremljenja.*_____________________, Panameriška konferenca Rvenos Ayres, 23. novembrm. AA. Ha- vas: Včeraj je začela z delom vseameriška konferenca. Kongres se je zacel v navzoč-nosti zastopnikov 8 drlav. Prvi so govorili zastopniki Argentine, USA in Chfleja. Preći tane so bile mnogo pozdravne brzojarvke, pt>sebno od tistih ameriakih dižav, ki Se nišo zakopane na konferenci. Pročitana >e bila tuđi brzojavka tajništva DN. Poiig cerkve na Dmia|ti Dtmaj, 23. norembra. AA. Včeraf so neznanci vdrli v neko cerkev na periferiji mesta. Zločinci so zvtekti vse stvari na kup v sredino cerkve in to nafo zažgaJi. Ljudje, ki jo hodili mimo cerkve, str> pravočasno opazili požar in tako /e bilo ie dovolj čanm prepreci ti, da cerkev ni do rsl zgorela. Sorzna porodila. INOZEMSKK BORZK Corth* 23. novembra, Beograd 10, Pori* 20.236, Landcm 21.2775, New Tork 439, Bruselj 73.575, Iflta 22.925, Amsterdam 236.4O, Berlin I75. EHjnaj 76.75 (8^20), Kraga 16.404 V^tifia. 8140; ĐufcveAU Stran 2 »SLOVENSKI NAROD« poMdelJek, 88. novenbi* lflML Stev. 2r<» Delavski zastopniki so zborovall Letos s« j« poloia) v aaleai au»ydm1»M ie a«koBk« zbol|lal Ljubljana, 28. novembra V prost oriti na Miklotkevi cesti te jo včeraj vršila l\. skup£ćina Pelavake zbornice, na kat eri se je sbralo okrog 60 dele-ga^v u v»e bauovine. Za &k u pučino ja viadaiu iiieU delavstvooj živahno MUiiuiar nje. smj so se obravnavala na njej vsa vai-Đa tlvlavstvo uulevajoča vprašauja. Skup&ino jo otvoril preusttlnik g. Lojste Sodvj. ki je poadravil tiolvgate. ia predstavnika oblasti komisarja mini>trstva suc.alno politike in narodnega zdravja g. banskega svetnika dr. Dogutaja. Zbornica je imt'la od zadnje skupj>0in© 13 sej predsedčtva, iu 8 sej upravuega odbora, poleg drugih sej o«lsekov in komisij. Dne 31. Juliju je bii vnokojen dolgoletni iii svesti sodelavec g. Jooip Kopafi, *ki je kumo val roJBtvu in kistu delavske^a parlamenta ter prežived i je rakljnC-Ho z enotno kolektivno poprod-bo 7m vse tekstilne obrate Slovenije. Kolektivne noirodbe obsegajo danes že okro-plo £0.000 d^lavcev in namešoen^ev. 13. ©k*ohrr\ ie htl upravnomu o^lboru DZ izro- oen odk>k miniatiatva socialne politika in narodnefa zdrav ja & tpremnim pianom g-ban*, » katerim to postavlja v Delavski ibomici poseben komisar. H konca je. ome-njal predsednik, da je sedanja skupe&ina sadnja ▼ tej poslovni dobi. ki poteoe t 10. decembrom. in naglasa) potrebo po po I ne delavske in nacaeščeoake solidarnosti. Sledilo je poročiJo tajnika DZ g. Filipa Uratnika. o položaju delav^tva v Sloveniji ▼ letu 1936. Z njojrovec:* it^rpnega poro čila je razvidno, da se je začelo med letom stanje našega gospodarstva bolj^ati. kar iz-haja tuov-prečne za varova ne mezde sporedno. V'se to ne prihaja nepričnkovano. 0.1 leta 1929/30 ko je bilo zaposlenih v naši industriji in obrti do sedaj najvišje število delavstva. bo ktnalu minilo sedem let. Zaenkrat smo še vedno za dobrih 10.000 pod stanjem zapo-slitve pred sedmi mi leti. V tekstilni industriji se jo povećalo številn delavstva n«^-pr.im letu 1029 za dobrih 5000. Zato pa po drugih etrokafo delavci še nišo polno 7apo-sler.i. Naša čevljarska obrt je odpustila \z svojega staleža prfd sedmimi leti 1800 de-Irvcgv. Naši rudnik! so ?e vedno v krizi. Kriza v rudnikih ni le kr'zi konjunktur-ne?a valovanja. temveC stalni kriza, pov-zroeena po reorganizaciji mdaTske industrije v državi. Foročevalec* s*1 je nadalje dotaknil vseh pere^ih delavskih vprašanj in pa gledanja na nje cxl strani oblasti in vohSe merodajnih ^initeljev. Blajrajnik ČeleJnik je porodi o raCun-skom zaključku za leto iftSfi delegat Pe^e-jan iz Maribora pn o fmaneni kontroli. Proračun za prihodnj«* 'eto je obrazlnjn delejrat Zužek. Delegat Koscm je poročil o spre-membi volilneza reda zi r»odoc> volitve. dočim "j<» deleprat dr. Bohinjec oVrazln^H novo sliižbfno praermatiko n^me5"encev D7. Sle"ir-na revolucija, ki \>o odposlan.i na merodaj-na mest*. Branjevci in mestna občina V ZO letih so plakali branjevci občini l,524*4OO Oin na najemnini Ljubljana, 23. novembra VJasih so irevilke zelo zanimive, zla-•ti tište, ki jih nnvadno ne objavi jamo. Ub tcj priliki pa ne gre san>o za ženi-mive š'eviHce, tcmveč bi tuđi radi zopei opoaorili na naio »moderno tržnico« na Pogačarjevcm trgu. Kakor dobro vesie, je ta tržnica, ki jo med seboj imenujemo tr/nj lopi, odnosno baraki. tako knenitna, d« jo prihajejo prouče vat arhitekti, pro-jclclanti modernih vsem higijenskim zali rev.un odgovarjujočih tržnic v velikih mestih Pri nas je pač vse vzomo, kajii napredek imamo v zakupu. \" resnici človek ne «nore govoriti resno, ko govori o iwši tržnici« in tako značil-ni!i mesarskih sto>nicah za Ljublj*wio. Prcšujti stol et ja s*i stale podobne stoj niče na lesenem mostu, kjer je zdaj slavno tromostje. Tradicija je pri nas še rek» živa: mesarske stojnice na znvilskem trgu in tržni lopi na Pogadarjevem trgu so v redne naslednice »tojnic srednjeveške Ljubljane. Ljubljana je baročno mesto, kar t*iko r«di uagUšanio s ponosom. Pri tem pa bi ne smeli pozabiti, da &o baroč-ne tuđi značilne I jubljansike stojnice, če-pr«v ne spadaju pod zaščiteiia mestna po-slopja. Vend*r bi človek misUl, da so tuđi za>ščitene, ker »o tako tirdožive. Na Poga-čaiTjevem trgu so bile pred v^jno »navadne« stojnice sa prodajo sadja. L. 1^16 pa LjuMjaua beleži ne&a-vaden dogodek; pomislite, na Pogao«rjevem trjju so postavili dve »moderni« trini lopi! Bili sta sicer kriti z lepenko, d*a je ie d*-leć suinljivo smrdelo po barakah, a napredek je bil kljub vs©mu nezasliian. Dobili smo torej tržnico. Prav letos je 2 cearte in trgi okrog !a okrog živilskeg« trga ie tlaicovani- Tud! Vodnikov trg je dobU napol trd. tako /vani sprameksiran tlak. Ceate ob kraajji ao tlakovane tik do tržnih k>p na Pogačarjevem trgu* cesta med lopama pa 9eveda ni, ker bi bil to prevelik lukans in ker hi ađeor bnmjevoi ne mogli prodajari p,«in»ga aadja. Ce bi pa kd«j vs««bo ifakoTali Hsti* nebaj kvadratnih metrov cesta, bodo naj* bri morali sa tdakovanje poacbej pftepe* rati branje*c4. Pmv tafco je majbrt a pro» jdktirano trinioo: ko bodo prodaJaJci pcio-žili za njo denar ie poseboj, čeprav ao I* že sdavMJ pladali. bo oMma htdi poloiHi temaij« s& ijo. Alcksaadcr Kolado l4vM|soUt SflL aovaaBbn Baritoni«* c Aioktasidir K«*«*to, kluii drugo leto odtteno ud<)«tvuj» pri ljobljan *ki operi, bo tadi nnalopU kfjt solist na no vhiar»kem koacertu 1. dteaibra na Tabo- ru. Za »voj maMop je tzbral posmi akfedate-lja in kapeiaika g. dr. DaaOU ivare, ki bo do na novlmf kem konOartu doiivele avoj kreL O teh po»mih govori f. KoUcio s vr likim navdnlaojem. poadarj|ii|oi» da fio pol ne lWiije in f*ebine tar telo aimpaticjie in lepe. Z gdčao tupevčevo bo pol duet Nedd* Silvio. To mo|»tpsko dalo *• Mmo najbolje priporoca. G. AJekaander Kolacio ja doma s Suiaiu. dovrsil je trgovako akademijo, v Zagrebu vi «oko trgovako akademijo, potom pa je po elal bančni uradnik. Prijatelji in znanci &o ga pripravili do tega. da ee je e evojimi krasni mi glasovnim! cmoinoHmi predetavil vod stvu zagrebite glazbene akademije. Z od-prtimi roka mi ie bil Sprejet. Iz Zagreba &e je potial na glazbene Studije v Milan in «lav-ni glasbeni potiasogi ao priznali njegove ve like pevipke in umetr.iške 6poeobnoe»U. Vee njegove do«edanje kritike so odlične. V^ftopnice Ln scdeži za novinarski koncert p-o že na razpolago v Matični knjigarai na Konpre«neni tr^u v poslopju Filharmoni&ie družbe (kino Matica). Cene za eedeže »o po &"i. 30, '^S. 20 ra 15 Din, lole e petimi «ede ž| po 150 Din, a*ojiica po 8 in 5 Di-n (diia-ška), programi koncerta pa po 2 Din. Ker bo gotovo tndi leto* na koncert velik naval, priporoČamo v«em. ki »e ga nameravajo ude-leŽiti. da *i pravo?a»no pre^krbe vetopnire in eedeže po lastni izbiri. ^,Baron Trenk" v Mariboru Maribor, 23. novembra V eoboto je bila v n?»^©m gledališdu druga glazbena pxe-miera. Uprizorili 00 Alb^iijevo opereto >Baron Trenk«. Gledališka javnost je vodstvu mariborskega Na rodne ga gleda ližča hvalefcna, da je postavilo na oder domaće glazbeno delo. ki nič ne zaostaja za tujimi operetami. Znano je» da ie Albini, hrvatski skladate1] zagrebške opere, znan ba^ po »Baronu Tre»nku« tuđi v tujih gledalfaš&h. kjer je opereta dosegla velike uepehe. Zato amo y Mariboru premiero še tem bolj iie-etrpnd pričakovali. Opereto je zrežiral nestor maribonskega gledali-&Č-a g. Pavel Ras-berger z zelo srečno roko. Njegova režija je bila prepriievalna in je postavil »Baro-na 1 remka« na našam odru tkko, kot to do-puščajo razmerc. leto velja tuđi za kapelni ka g. Hercoga, pod oi^ar taktirko je orke &ter zveneJ polno in ubrano, za kar je žel že pri uverturi narušen aplavz. AJbimijeva plasba je polna lepih melodij in «e zrcalio v njej v od tenk ih tuđi narodni motivi. Baš ta opereta je naložtfa fiolMom teisko nalogo, kajti v njej je toliko moono&ti« da ee pevci razživijo v polnem razmahu. In to na^ogo fio vsi dobro i&vedli, zlasti prr Jljubijena nova prima(ioiia gdč. JeJika IgU-Ceva in g. Saoicin. Oba sta zadovoljila tako pevsko. kakor ^ral^ko. Zla**i Ig'hčeva je ponovno dokazala izredno izdo^anost in bar-v&tost svojega gla^n. 1 prasko je pokazala od prvega na^topa velik korak naprej. Prijet-đo preseoetila je tuđi gdč. F.lza Babiceva, ki pevsko od vsakega nad to pa bolj napreduje in si brez nje maribon&ke operete »ko raj mi«Uti ne moremo v«č. Verdonik se je izjava! ^a^ti kot dober igralec, pa tuđi pev-e(ko je še pre^ej zadovolji!. Njegov gla« rabi šale in bi Be tako lahko v opereti vidno uveliaviL V«i ostali igralci «0 mnogo pripomogli k uepehu. GledaJišce je bilo popolno-ma razprodano in navduienje je veckrat prišlo do izraza. Solisti ep bili obdarovani s 6vož-m cvetjecn. Pleše je naštudiral g. Ha-raslovič zelo dobro. Vfie kale. da bo >Đa-ron Trenkc doćrvel Se mnogo reprisz v na »em gledattSSu._________________ I. CK Podivjani fantie Kranj, 23. novembra Kako podivjani 00 danes nekateri faotje na dežeh, kaže dogodek, ki se je v soboto popoldne oiligTal v Zjr. Bitnjem, ko bo tri je divjaki najprej razbili v»o gostil&o, potem terorizirali vso družbo, končno pa napadli ćelo orožništvo. Na kazenskem oddelku sreskega sodišća v Kranju se je v soboto dopoldne vršila razprava proti fantom — bilo jih je osem — ki so vsake- nedeljo v meseeu oktobru gostilničarju Benedi^ieu Kudolfu na Psevem pod »v. Joštom razbili vse pohi&tvo. Sipe ter inventar v gostilnL Benedičič se je po razpravi tako bal fantov in njihovega mačevanja, da ga je na poti domov spremljal stražnik MibeJčič, ki je BenedičiČu svetovaJ, naj ne gre domov Bko-zi Stražišče. kjer »o ^a nad stopnic^nii te čakali na«protniki. marveč okrog Smarjctue ćore. Od skupine o&mih fantov, ki bo bali dopoldne na sodiSču, ao trlje in sicer V. J. breaposelni delavec iz Torovega pri Smled-niku. P. J. iz Zabnice ter t. I. iz Stražišča oba brezDoaelna mizarja, od katerih le eden včasib nekoliko dela. prišli popoldne v go-stilno Fabjan v Zgr. Bitnju, kjer 60 prićeli teroriiirati oetaJe goste in vaščane, končno pa zače4l pobijati aipe in lomiti pohiStvo. Pripomiujamo, da go Fabjanu fantje v zadnjem času ie večkrat razbili ^ostilniško opremo. Da je bila topot sila res velika priča dejstvo, da je gostilničar telefonično klical i% Straiiiča na pomoč oroinike iz Krmu ja. Podivjani fantje pa nito imeli re-špekta niti pred oroinisko patruljo, marveč so navalili na oba orolnika t ttoli ter jima po vsej stti hoteli irtrgati puiki. le prej 50 se bahaJI, da jhn nihoa mi ne more tei da se vseh kranjskih orolnikov ne boje. Ljudje 6O te jfh v«i bali, kdor jih je kaj opominjal, to mu takoj sapretOi 1 groin|a* ml. Tako sta se orolnika nekaj 6asa borila 1 napadalei Ie z goliml rokajni Jih odrirala le s pestmi ter odbijala napadi s stoll s po* Sklnhn kopitom, ker so pa fantje postajali vedno bolj agresivni, sta bila orožnika prisiljena boj konenti c oroijen. Pri ten rta dobBa V. m %. t nogo k bajonetom rano. Đaka? Je todi P. odnehai. Vte tri napadalfkn đr. BeilS m dr. FovoeelJBlrt. naio pa 00 jih saprti sa tieakem totiffn. LMi» te M» orofnfkoma. ki sta posiopala ttroiro po pTOopitiB sakonav. selo trvaleliii, 4a tsa akrotih. raafpaMtaa. Kratck sportu! pregled LubHana, aa. navenbra V«eraJI»je koto državnoga prvenstva je apat apramesalo vrstni red v tabeli. Sarajev eani bo ponovno tavzel* vod&tor* Na domaćih tteh «0 porasUi Ljubijano 3;1 sa e tem do-segli U todk. Prihodnjo nedeljo igrajo i« zadnjo Jeeeaako tekmo a UrauMan^mi ui k&r je aratenje na njihovam »grišču, tniajo na^vedia nada* da si pribore naslov jc*eo»ka-ga prvaka v driavni ligi. Za SUvijo pome-ni to velik uspeh, ki ga menda niti *ami n1-ao pritekovalL Ljubljana je od legla v&eraj ie tr«H*č laporedoma in bo akoraj gotovo ^ jeseoakem prvenstvu zaviela 8. we*to-Igrati mora ie a Concordio v Zagrebu, torej a poslednjun v tabeli, vendar je ind popai noina negotov, kajti ne »menjo pozabiti, da je ieta Concordia pred osmini i dne vi kot edino mostvo poraz4a na ^voj-Lh Ueh «ara jevsko Slavijo. Driavni pr\*ak BSK se je po ne>t»r««tTi«a» startu znatno popra vi 1. Tokrat je prwno^:vo odpravil Ba&ka 6 4:0 in prehitei llaj-luka in Uradjaneikega ter zavzel 3. mesto. Crle.le na njegovo odlično formo je pricajcovati. da se bo po končanem je&enskean prvemstvu učtalil na 2. nie&tu in ima torej xa ponilad naiboljše nade, da obdrži naslov državue^a prvaka, ker if?ra većino tekeui doma. Bask. je zaradi poraza padel na dru^o me^io. Conrordia leios ni v formi. VHrpe'a je v Beogradu od Jugoslavije kataćtrofa^ poraz 7:0 in ima lc malo nade. da se pomakne 2 zadnjega meeta. Jugoslavija je z zmago dosegla enako števi!o tofk kakor Ljubljana, ima pa snatno boljdi »ćore in je tato za-menijaia z njo me*to. Vse kaže. da *e bo potWiiJa Še bolj v gornji del tabele, kajti i« treh pred&toječih tekem bo prav gotovo dosegla najnianj 4 točke Osječani 60 igrali v Zagrebu proti Hašku 2'1. Čeprav je rezultat žanje ftaeten, je Ha5k lahko zadovo Ajan. da mu Slavlja ni odne«la obe W3d — po igri bi to v^ekakor saaJužiia. Gradjaa* aki je le vedno v Ang^iji in je zato tektiia a Hajdiakom odpadla. Trenolzii Tratnj rea^k 8 lo ia fi*^k 7 in 0, Hajduk 7 m tt» vira-JjauaJti ft in 7, Jugoslavija 6 m ti. Ljubljana 8 m 6b Had ki. Izredno zanintivo &e razviju pod'aveoio prveuaivo ljubljan*ke^a prvega rm*reiiKxi prvim in z.a>inj-m «o le tri to^ke razlike. VČeraj je Hernie* na la«t-neon igrLŠČ'u dozive! od Reke poraz 2.0, Slo-van ie v Trbov'jah I/^i'1l proti Amaterju neodlofen izid 0;U in tuđi O-ianp ai iuo«^l dcniav Ćelu doSi^u pro-ti Korotanu v*»5 kakor 1:1. Tabela nam kaže «*eđaj nas!e!ja-na in SK tHHja na lto>:niku cot l.ne Utke. O»be prireditvi «ta dobro uctpcM. lk)c*eženi 6uđi ni5« važni kon* je >'o pred vuem za kon li-djo »mufarpkih tektnovalcev. Uradjaa^ki bo dane?' o^ligra! zadnjo *ekniK> na a.nfilo^k; turneji. Naetcp-1 1h"> v Wol«ver-hamptonu jroti t^anu I. an-jl^ke proft^io-naLne Uge ^'olveihnrnpton \V>t1ai»*1nf. Ok» de na odMOmo ijrro (.tradjan^ke^a proti Uo-art^u, vlaot;aja za veliko turnejo po Južni AmeriJci. \'se kaže, da bo v kratkim pri* 1 «k) do ugodnih lakl^ufkov. Nase eledališče DRAMA Ponedeljek 2S-: Zaprto. Torek 24.: Zaprto (Gostovanje drame v Celju). Sreda 25?: Za narodov blagor. Red B. četrtek 26.: Kvadratura kroga. Izven. C^ne od 20 Din navzdol. Prihođnje noritete v drami. V režiji C. Debevea fitudirajo J. Zigonovo rzvT.rno dramo: »KaHar «e utrga oblak«. V dehi fio wr poeleoi gi*e. Marija Vera, Milena Bo^tarje* va» Levar, Gregor^n, Skrbinžak. Potokar *n Lipah. Bratko Kreft režira Zerkaulerjo-vo komedijo v treh dejanjih >Skok iz vealkdanjo-«tic. V igri bodo igrali gg. Cesar, Mira Da-nilova^ Kralj» Drenovec, Brat5na, Plut, Da-nes. Stupica, Rakarjeva, Gabrijelčičcva. Le-varjeva, Pianeeki in Vertin. OPERA Ponedeljek 23«. Zaprto. Torek 24.; Botra Smrt. Red A. Sreda 25.« Pod to goro zeleno. Red Sreda. Cetrtek 26.: Mati ja Gubec. Rod Cetrteflt, Pnccinijeva opera »L» Boheme«, (katere libreto je posnet po snameautetn Murgerjer vcm istoimenskem romanu), ki jo študirajo pod muzikalm^m vodstvom dirigenta Stritofa, obeta postati zopet v»Viik dogodek te sezone-Odlična za«edba glavnih partia: Misni— Gjungjenčeva, Rudolf—Gost^. Marcel—Pri-možič, Colin—Betetto, Schaunard—Kolacio, Mu«ette—2up«vČeva in gospodar—Župan. Ta Puecinije'va opera apada med one dale operne literature, ki «0 naj&ŠČe na repertoasrjn veeh gledališč. Preaniera bo prex)vidnnla I^x> roko in dob-la še druge poskodbe po teleeu. Ncsfcca s staro granato Dolenji Log*tec, 22. novembra V sobofco po^ioktne je prišel ljetni Skv-Joo Sirca, katerega ster&i stanu je jo v stairi Dc Glerievi hiši, v Petrovškovo kovaćni-co. V rokah je sukal malo granato za mi* traljezni top. Pravdi je, da jo je prineseli* Jačke. V Ja£kit požiralniku Logaščk^, so našli letos pri Čišćenju in odkopavaoju &> već take nevarna ropotije. poseboo ročnih granat, ki so jih pometali v vodo m«đ voju> avstrijski. madžarski in pozneje med okupacijo talijanski vojaki. Najdene ročne granate je nadčorstvo odišSevahtih del vse-lej skrbno spravilo na vara© v zaiklenjeno baralco za orodje, da bi se s t«n prepre-Ćile nesreie, dasi ae po dvajsrtlerncm ležanju v vodi In zemlji na «de već tako neraiDa* Sirca ae ja aukal s svojo nevairao igraoo okoti kovacndc« baja ša cbpoMna. pa ga * bhb^ aBRaflaUBataf m^flaHataO^HBalB^C ^IHfe^P^aflB flB IBH bhbV6^ povrdal vstop v kov«5n!co. Nato Je fta« zbežal. Popoldne, ko je bil mojstftr odmotan, pa je fant izrabiJ priliko in zape* put* Šel. Hotel je najbrž granato iiptnuniti, č«-sar pa ni mogel storiti brez potrebnega orodja. ?a tući pri pomoćniku, ki K bil zaposlen v kovaćnici, na opravi^ si6esar, ker ga je zapodil iz kove ekaplodinalal Ko s« je ponioan-Lk ozrl. |e stal .^tc« te m sraztrgano levo roko. RaziTgalo mu jo )e ▼ zapeartju, prati ia kn pa so bcirv^nfli j*o oknih in po vsem prostoru. Ksnzen tef^a, ima tuđi nekaj drugih poškodb. Pomoćniku se po srečnem nakljuiju nd zsgodilo **te Imdega, Prvo pomoč je »odru! Sarci »drav-n2k g. dr. Hcrmam Woa"intz im ga je obr ▼ezaJ. na to pa so ga odperVjali z večOmiin vkJcom ▼ Ljubljeno ▼ bokiioo. Sirca je zakrivil »vojo nesreon aatn- Ne-rešemo pa ostane Se vpna^an^ kje je granato dobil, ker b«>e ne izvira ix »bracrhba oirodjai «a ofti&čevalna dela tn je pri tem delu zaipo&leni dejavcl tt*d4 nišo rM.^1. KOLEDA* Dane«: Pbnedaljek, 2S. norerobr« kasatt-čani; Kiement. DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino Matica« BoCcaotAo. Kino Ideal. Peter Ibbe»tson. Kino Sloga: Konturov^^a. Kino Union: Lili. Kina Mo»te: fipizoda — Eifeadra «tartt Kino Kodeljevo; Smrti r oci % I^ra s ognjem. iVu&tro indn«trijcer in veletrgeTcev. predavanje minifetra n. r. ki generalce^a ta^nkji Zbortn-ice za TOI %. Ivana Moiiorica o aar tuaktih gospodarskih vpražttnjiii ob 2tX w društveni dvorani T>'n5eva ce»ta lb~IL DE2URNE LEKARNE Dane«: Dr. Kmet Tvr&eva c**>ta 4a Tra- koczy ded^ Me»tni trg 4 in Ustar, Serfcnbar-gova ulica 7. Skrb za ceste v Kranju Kranj, 23. uoveianra Je^braka ct«ta je ena onih glavnih ceat, ki vodijo z debele v mesto, saj prihaja po njej ve« promet iz Jezerske in Kukrftke doline, tx rttevUnLh vaši od Prian&kovega do Preddvora, od vihod* pa gTavrtira na Je-z-arsko oesto ves promet od Cerkelj, Brni-kov in Stjnčurja. Kijub velik«mu voxnema prametu pa Jezertka cesta ni ravno v tfc-betn stanja, Je ravna, dovoij široka, na preveč blatna, za kar ekrbi coetni odboc, ter bo ob primorni no^i občine in cestzrega. odbora postala ena najlepših oest, saj leti med vrtovi in vilamL kaj ji daj« posebno prijazno lice. Pred leti je oNSina napra%ila za pe^c« nekaj nad en me ter širok bodafle x beUmiranim robnikom. Hodnik, ki se na^ sipa s finkn peskom. je tuđi ob tiaben vremejiu suh, b€£& pa od Ko-klnove vĐa» do konca Ađamičev&ga vrta. Letos bo pa hodnik ali kot mu pravfjR banket rKKlaljšan do kriziS6a J^zerbJte oe-ste 9 Tvrčevo. V to naraen so vrtno ograjo g. in«p. Tajnika i© pomaknili za en metar navznoter. sedaj bodo pa podaljšali ?« hodnik. Mogt>Če že letos. sigrirno pa 8pomladi bo pa hodnik podaljšan Se do Frančilko-vejra. Preurejcna ba t'mli električna ra»-s\-vtlj:iva in vi prostavljcni. Obeta>-jo se pa. še dru je preureditve. ki bodo po-Icp^ale Jciersko costo. Hodnik bo napravila ol>eina in bo tođ Sokol — Sokolski pevskf zb<>r. Vse ljubljanske sokolske pevce vnbim na skupno pevsito vajo. ki bo drevi ob 20. v lutkovni dvorani LjuMjanAke^a Sokola v Narodneoi don«. Vai Ia točno. PavovodK gfrv 2f>U »8LOVBN8KI NAROD« pontđtljek 0L novembra I9M. Stran 3 DNEVNE VESTI — P»roka h;erk« pokojncg* mio istr« dr. Gregorja 2erjava. V »cb^to popoldne s^ e j>~ročil« v evangeljskj cerkvi v Za-^reou hčerka po-kojne lava janje vladne odredbe Lz leta 1935, po katen se srne da ja U ribolov v za) up aajno strokon m poklicnim ribičem. V rcaolu. dji je tuđi zahteva, naj se izda ribarski zakon po možnoeti S« pred novim letoam. Zveza bo naprašila državo aa 500.000 D»in brezov zlorabili trošarine pa«o«fco aol, zaradi česacr je zveza izgubila pravico do dobave ta.ke soli. S tem je utrpeio rtbarr-fttr.-o poldrugi mllljon Škode, prteadetih je okrog 1S.0OO riblćev In danov njihovih rođbtn. — Ustanovi naj se prosvetna zbornica, Zagrebška sekcija Jugx>slovenskega pro_ avetnega društva je imela včeraj občnd zbor, na Vatercm je bila postavljena zah. teva po Čimprej&nji izpremembi tn dopol-nitvi zakona o srednj:h in strokovnih So. lah. Ustanovi naj se prosvetna zbornica. sa vso državo, ki naj bi bila regulator te-jfconj in za£c>itnica vseh prosvetnih delav-cev. V nji bi bili zakopani pro»vetni de_ lavoi od učiteljev do vseučiliSkih profesor-jev. fclaTrTfr\ iBtBi"* W ^w\ m ^ W m ^^™ Izvrstna burka po oderskem komadu KONTUSOVKA Irta \Vtist — Inge List — Theo Lingen Razko?na opereta ljubavnih pustolovSčin BOCCACCIO Wiliy Fritsoh — Heli Finkenzeller PauJ Kemp FRANĆUKA O A A L v svoji najnovejši kreaciji v veseloigrri L« » 9 Han§ Jaray 1 lrf £ Szoke Szakall Danes zadniikrat! — Ivan prijatelj in naš* kuMurnl stikl 8 Sfrbi. Prv^tokli teden je Tzšel v be-Jr^aj. ski »Pravj!* v kulturni rubrici daJjši ćla-nek a ^.r. Iv. Prijatelju psec. M Rako-šević. ki se sn-notreno bavi z našrm kul_ tumiim življenjem v s\T>jih temeljitih štu-di;ah, je v tem članku po^al v rem'ci lep .portret v.ina Priiato-lfa im op:«al njegxyv*o delo z jasnim posrledom na r.Aže kvltuimo d^srn^nnie. To vrt* a^or ssnshifi praso-^o.^^ in priznanja, kaiti piša*" sam dovolj jano kar"^Vr-?rr:-7r"ra ktrltume rxino «e med nannl in Srbi. kn rvrar i - Dr P^H.TntHi ie 7^a" t-i-di pri nas. Njo-sron.'ha kratka »g'odov'sia slo-venske r>j!ievnoarfc». ki jo je iz ruSČ'-'e preA'edei Mo^kovlje\*ić tn ti predofovo»* na. p:s-^1 Pavle Popović. je bila skora.i edrioi nosti. Zna Ci Ino za na^e knjževne rrzme-re *e dn ie t» kr^-ti « zero^'in« i !h bila "i^pi naT^^sn."^ zi n«*kr* m^.'a* ^i ejoc^klopo-Mjo vn *z nie pre-V«^ n»"nJb»?a prp^or'A t>re*ia > rf4c; ru.^V n^'ž-^'-TJ* č»-sr-pis. sele po ci**knlp<»:i! skoz? e*T~:> ^e prev'•■(*€. pr-'S!a ^ npm To ^e 1^^ do'"ume"t prKe^o-ti in opami-" z<* r*oio/v^-->st.« — NetIHpk! pocitek ttKli na Jesen>ah. Pr:Jiodn1o neđelio »tc-T*« v vel'avo tuii na Jesenicah. Javomiku in KorcSHi «eli ne-delv*ki po*itek f* m*>» «*rsk« pomoćnike v soglasju naed Združenjem mesarjev In pre- i*«,jevalcev In delavsV:o orga^iz*»cjo. kavor je v vel*«vi v LiubTjanJ od 15 seotembra do 15. maja V teh industrijskih k^iih je 12 mesarskih obrtni ov. Zdaj je uveden 4e Fkoraj v \-»eh v-ečrb kr^Vh nedftl>»Ki po-ćito , kjer je već mesarskih poijetij iz. ieraa > le Celie Tu primarmltag* in pcoor-skeira življenja to »«*• pow<»r»ke agodo. vine — Odloćna zahtev« po racVrJOTija po. Kojnlnskesa «av»rav«ai^ V Zagrebu je btlo vfteraj aborovioje prtvatnih natm*-šćencev. ki so ga * »cfcto Sve« bančtrib, zavaro^alnih, trgordtito to toduatrtjpkil) uradnikov. Zveza prtvatnclh nameflftencc'v tn Zveza lefcarottttili •otrudoikov. SokU«. no je bila oprejeta rtpoloeljft o tmteJ po. trebi raz^irjanja pokojntnrf«e(ra iaiv«iuva-nja na vso državo potom saanortoinlb po. kojniu^kih zavodov * Ljubljani, Zagvetou, Beogzttđu, Sarajevu, Norvetn 8«đa to po potrebi *e v drugih v«čjfc amtlL Pit ra*. ftirjenju zanruovaajft im majo b*U pr»a-dete priđobljeo« pravice zavarovaocer pcL vatoih pokojnlnaklii fcodov V atfconu prodvideoA 40-letn« fcarenetia doba naJ ae akrajfta. — Putnik Ljubljana organizira potovanje z posebnim vlakom na Dunaj od & do 10. decembra 1996. Ottod te Ljubijta« i brzim vlakom ob SSJM. Povtstek r LJuMjsao ob 22.03. Prijave do 30. novembra. Informacije pri biletarnicah Putnika v Gajevi ulici 8 in t Hotelu »MetropoU. — Opocorilo. ProeUei za izvrševanje go-»tDnllkih podjatij ae oposarjajo na atodače: Mefttno poglavarstvo v Ljubljani ne bo ii-dajaio aikakib uradnih potrdi) za izdajo uč&tne točilne pravice In tuđi ne pradbod nih dovolll ii Isvrlermiije fottUni*k©f» obrta. Protiloi. ki rlole proanjo za doroiUo za gofttilniiko obrt ▼ imUlu 9 7^ obrtnoga sakona, ne amejo prlčeti b foatflnttktoi ob-rttoni dotleL dokler ne erejmejo dovoUU sa itrrlevanje tega obrata od mettnega po-crlavarstva kot obrtne oblaat! prve stopnje. Žoper vmakogar. ki ne bo apoMeval ten predpboT. bo m«etno poglavarstvo uvedlo kateneko postopanje po zakona o obrtih — Bakorden tojakl promet v SpUtu. Letos je taneđ 8pUt zelo ugodno tujsko prometno sezono. Nafttti đrtavljanov tn toocemcev je bQo v prvih đevetiti nese. čili Ut očega leta v Spttu S5.9d6, ćočtoi jih je bilo lani «asno 24.649. __ Vreme. VrecnesiAka oapoved pravi, da bo hladno, detoma ohlatoo vrem«. Vfte-raj je znašaia na^ižja tamperatura v Splitu 15, v Skoplju 12, v Mariboru to Sarajevu 7, v Ljubljani in Zagrebu 6, v Beogradu 5. Danrt je kazal barometea- ▼ Ljubljani 769A, temperatura je znaSaJa 0.4, _ ZagreUkl ođvetnfk teginil. V petek 13. t m. Je bres rtedu teginil iz Zagreba odvetndje cfcr. Nfko Kreković. Baje je dko-čil v Savo. — Nevaren ponarejevalec deo^rja pod ključem. Zagrebaka poUctja je arettrala v sobo to oervaroega pca^airejevalca đezutrja Ivana. Ro&mana baš ko se je hotel ođpe-ljatl v Brezice. Rožm&n je doima iz Zck>L kjer je bil rojeo 1. 1893. Pri njem na domu so naSli več pocarejenlh Vovaaicev po 10 in 20 Din ter nekaj kilogn^acnov kovine za pomarejanje đenatrja. Rožanan je začel ponarejati deuar že pred tremi mesaci ta je bol v svojem poslu te precej izurjeo. Izročen je bil sodi&ču. — Dve, ki sta obupali nad življenjem. V Zagrebu se je včeraj zastrupila mla- 6a Io5e>na žena Ruža Kerop. Po ločitv ->d moža k imela nekaj ćasa lubavno raz-merje z drugim, ki jo je pa tuđi zapusti! Videč, da n.cne sreće v življenju se je zt-strupila z ogljik-ovim oksidom. Nad življe n?jem je cbup«la tuđi 22Ie'na Vlma .I«l-čič. ki se je ustre'iila v prsi. Prtipaljali t>o jo v bolnico, kier se r>on s smrtjo — Slepar Vod pivec aretiran v Dub ov-niku. Iz Dubrovnika poro:ajo. da so tam aretirali znanega slepurja Ru-doša Vodo-pivca iz Sarajeva, k; je bil nđj^i na La-padu lepo viio, čcŠ. da bo s'anoval v uji ; angleški admiral HendersK>n Takoj je po-j kli^a' obrtnike da bi mu vilo renovirali ' RaćuiiMl je pao. da bt^ diobil nđ to način nekai denar^a Iju-dem je pa natve^l. M mora vsak čas prisr*etf den-iT> iz Ancjliie Ker -pe donarja ni b\k> in ker ni moge! plnčati las*tn;ku na;cnm'lne za vio <*a te le*^ ova-di! p>olieiji Vodopivcc je baje pr bc^ni! iz zapora v Ljubljani. — lj Kupon i z 20*/* p";u t m za ohls"1 pređs-^-v v N'ar^nero gl^tl 1 SCii v i_juh-ij-^iii. Da ^ ?imogX)Ci re !en o'is!-- Narod. :ie£a grledaJišća tudd oiim p. n, pr jnteljem slov^en. i-:e drame in opere, k: se z katere-gaJtoIš razloga ue morejo 1 bon:ratu pa najnera'i-ajo obs^at najma^j 20 predstav v sestru 1936/37, retfrLsuje up-ava Narcxi-negra gleđai čča. v Ljubljani prodajo se. rije kTipor.ov za 10 predat a v v dram- iv 10 p*re.lstai ■- D.peri Na pot*lf»T kupana e inevrua ceaa rstoipnoe nrvža z.; .0'». 2C upo>-iow stane 100 Dan in se dob »ajo p« irievni bla^a^oi v drajn ter veljaj^ za v»e predstave irvzemSi premvjere in p-©drtave z gx>el»tva -ktfve In DvofaJtome vVeew XV*đ M*o Locknaanore na »>be tn a"4o2-ii— i*^ 1JMO Ote aa ******** 6 ■Mšaosv* lakva. nm tiialaT trgoriae «0 trgOTlacT Naravnost n aam pndiu po fttof«, svilo, platno* Oanel« i. U d. N« boate se keMkU! „Manufaktura" lu d. Ugovlaa, ki vaa *aa bopta postM« Hc«tel trs 17. —U Krakovo in Trnovo v okdj« pnd CMtvijo in ob GradaMleU potaja Aedalje prijazneje in po xa*lug:i mititeku Pločnika redno lepfle. Z ureditvijo Emonske ceste pa bo ta def tDfcta Se bolj prklobil. V dogleđ-oem času bodo podrli 6e nekaj hi? cu koncu Emonske ceste, ki te bodo morale umak-niti da bodo sezidali nove. v regulacijski ftrti. Sa koncu Elmonske ceste poJeg R.ra-kove^a je pri?©! ndati podjetnik g Puh lepo dvonađstropno sta00vanjsko hiSo naj brte pa ne bo dolgo. ko bodo priCeli graditi hifle tuđi na sedaj 3c praznih vrtovih. nekaj m«trov vigje proti mestit —Jj Umili »o ▼ Ljubljani od 13. do 19. novembra: Radovan Martin. 85 let. č>v~ ljar tn medćan ljublj^ Jeaerftek Fran, 56 let, ravnatelj »Narodne tiskane«, Oućek Vojko, 28 let, artU poroćnik v p. Gal« Marija, roj. Habijan, 7* let, vtiova oprr vodn dri ttL, Goriack Ana, roj. Sano-•kar, vd. RobeŽnik. 71 let, zana soJakega •luge, Teuente Poioolf 78 let, trgovec ča posestzidik, Kunorvar F*ranc, 18 let, sin kmetovalea, Dravlje, Stra^nar Marija, 60 let, aJuSkluja, dettna Mlrlca, 1 In pol leta, h« poTofinldka Jadranske straže za ljubljanske podanladf e srednjih, strokovnih čn medčaoskih Sol. Prostorno dvorano je neJadnn* napolnila do rKxslednjega kotička. Okoli tecć mladim rx>filušo.V^fii je ob sprem'jevaini krasnih lia^pozit^ov govnril ravnatelj Tur. z\'eze 3 Suša) a g\ Srci'io Vri^riaira. Zanimbo In pous^TLo predavanje so prepletale tud Ste. vllne »liike naSe primorske folklore in slavnih umetniških apomerrkov. Predavanje '« ot'A>ril sekc jski tajnik g. Vi: tor Pirat. ki? j« tuda ofa -s&lepu tastovi! aa th-ano mla:*Sno nekaj prriar-ftndi besed-Paka predavanja so zelo um« toa ta na51 nTi^aanć potrebna, kar ie do azala tuđi *>'t3cLr;ost mnog-li profesorjev bi na^t^v. ->ikov, po'verjenic in po erjeniJcov PJS na ^naenie-uh Ijubliajislcih Solah —lj VH, po judno zn nstveno pre&tva. iije Fr iott>s?ovncga društva. Uoiv. pn>f. t**. M. Reba3-c. K&včuk. Predavatelj nas bo •^csnanil naiprej 9 pr'rfr>bi^anjem naravne-ra *ri.. i 90 pinv©<©' v mnogih drit^ivah rto razl:^ifh umetah kavCukov. ProdufecL ^a teh nademest^o *e pitala za v»e one '«ržave naravnost življenjflkega pamena. kl ntoo v pomasti ka'v^ukovlh plantaft. Ore tu aa mufi oolb moo^li uap«bov modeme etnije, ki ho6e ne samo nadome-atitl, «j"p*j[ ceJo prekoriti naravni pro. đidct. Predavanje bodo pojaaajevali stevU-nd diapogitivi in vzorci kav^uka. Predavanje bo ▼ torak 34. t. m. ob 20. uri v dvo. trna* Ddavske zbornice —lj Dobrodema priredltev. Podpoma in pogrebna sadruga &rt. polic. ncuneSćencev# In upokojencev vijudno ipo>ro6a vaem dru-•tvom tn knrporacijam, l akor tuda cenj. obtinctvu, da priredi 9. januarja 1937 P°đ pokroviteajvtvom g. xma dr NatlaCeaa, ohfcftajno letno (tobrodeloo prire-nujeno za 21 oseb posredovanj je bilo izvršenih 12. odpotovalo je 2?>. odpndle so 3 osebe Dne 20 t. m je ostalo v evidenci 581 brezposelmb (368 moskih in 213 žcn&k) na-sproti 495 (302 momcima in 193 ženskam) dne 10 t m Delo dobMo po 1 krojač, mi-zar. čcvljar in moisrer «a izdelovanie ša-motne opeke. 2 kuharici (\ zn Beograd in 1 za Sarajevo). 2 služkinji. ki znata kuhati, tn 2 kmeik' dekli. ^-c Umri je v petek zvečer na Cankarjevi cesti 10 v starosti 78 let želeani^ki zvanič- niit v p g Ivan Vorbach, oče učiteljice in soproge blagajnika Mestne hranilnice gc. Angole Sadarjeve, v soboto p* je umrla v Vodnikov u!ici 3 v visoki starosti 84 let vdova po sodnem izvr^evalcu ga. Marija Udermanova. roj. Tarmanova mati soproge ! banovinskcjja cestnega nadzornika ge \Veix- !crjevc. Pokojnima bodi ohranjen blag ?po- | min. svojcem naše iskreno sožalje! j —c Nesreća w mesnici V mesnici ge. Lo- : garjeve v Hrastuiku se je v petek pone- j srečil 17-letni mesarski vajenec Martin Stro- i uhaJ iz Hrastnika Pri sekanju mesa se je ; po neareči vsekaJ v de»no roko in si pre- ' sekal ktte Zdravi se v ceijski bolnici —« SK Korofan • SK Olimp 1:1 (1:0). Na OHmpovem igri.šću ie bila v ntdelio popoldne pred 300 gledalo odigrana podsavezna prvenatvena tekma med obema kluboma, ki sti »i razdelila obe to>ćki. Tekma je bila zelo živahna in napca Olimp je nastopil v boljci postavi nego zadnji dve nedelji. ifiraJ je tehni-Čno v splošnem zadovoljivo. glavna njegova moć pa ie bila v elanu in požrtvovalnosti Obramr»9 ic bila dobra, napad pa ni 7.nal izrabiti mnogih iepc pripravljenih pozicij. Gostje >*o v tehniki in kombi-nacijah nekoliko prekaša!' domaće Zlasti se je odlikovala obramba s Starcem in Un-tcrrcitcrjem na čelu, ki je točno čistila in resila već navider že izgubljenih stvari. Napad je bil premehak in se pred golom ni znal takoj znarti. Že v 1 minu*" se nudi fCorota-nu lepa prilfka. a je ne zna izrabiti Sledijo akcije na obeh »traneh, polagoma pa pre ide Olimp v lahno premoć KSjub lepim prilikam poteka prvi polčas brez zgoditka. V 42. minuti izvede jo gostie hitre akcijo in Senica pobije iogo v mreio. Po odmoru za5-oc KoroUn pritiskati, a kmalu popusti. V 12. minuti nastane pred Korotanovim goioui gneća, Cater je na meatu in ft premi&ijenim srrftiom izeaaći. Olimp preide zopet v prc moi ia z vsemi stiami po&kusa zvišati rezultat, o£ja obramba gustov pa prekrua doma činom vse račune. Sodil je g. Keinprccht objektivno in brez večjih nanak Predtekma med kombiniranima moAtvoma Olimpa in Atletika se je korvčala neodločeno 1:1 (1:0). —c Nov grob. V CanJcarjcvi ulici 10, je v petek prenrmul g. Vorbach Ivan, oče učiteljice ge. .Stidar Angele ui tast g. S*dar Čiirota. bUgajunka celjske merfne branil-nic«. Pokojniku bW^g &ptnun. prco«*ad*n na^ soialje. Iz Maribora — Zitotlovina 23. ooveinhra 1918. Dane* praznuje maribortiki *o. pehotni po% s-Uivm v s^>o.uxLn na '23. november 11>18, iu> je g*> nOra^ .Mai^tor Ofevobodll Marihor a tam, da je v L>r;'j\csk; voJaSiiici razoroi.il zeleno j:ar-do. Zato La z^oJovin^ki dan ni *amo pramik 45. pehotnega polka, uiarve^ je praznik vp--' ga elove-nšiiejj'ii Mar:bora. — Posneinajino in ravnajmo ^0 po napred nih in kulturnih državah in pokažu nm na žlui ^OK*edom. da smo tuđi mi di««*pi ini rani in 4oe*Lopjii. kadar gre za z&AČBto na^ejja fiaiveč-jO^a bot^a^tva — zdruvja, kj pomeni ve^ ka denar in edino ro^li veseljV m bkij:kn protitubrr kulozna Ws,a z v^o Mifnio in priza-*levanjean. da zaradi jeti tmini bol 11 ikom prepotrebni dom, g tem. da izročimo iiika«an!om. ki p/v bira}o deiiar za elektri-ko k\ piifb ^B«aj ®n d*nar za azi^ki t^kiad. Narelonia rifti velja ec dinar rva me**ec in o^ebo. razunirljfvo p« je. da to od te^a napola izvzet: rt vnej^i rilo-ji. Vsak naj prijotiiore po svojih močeh, n^hfe pa naj ne ^toji te] plemeniti akcij' brezbrižno ob strani. Ozrimo »e »amo jia «0-eeda. KakSen odmav L-n u^peh ie rodMa «U>' niilijon«ka zbirka, kako zvana >Hundert -Millonen—f»ro*chen~Sammlungf ob Itttet nici roj^tva nemškejja pikate1 ja Roe^oggerja in poi>n£\iiiajnio narodno d^^iplino. kadar Ure za *>p!o£no korist. — Z davčne uprar©. V »inMu čl. 148 uk. o nep, davk-h je potekel 1. t. m. akrajni rok /a {»latilo v 11. pol;etju zapad'lega polletne-pa obroka zemljarine in dne 1&. t m. fV. tvtrtletni obrok z^radarine, pHdolmlne, day-ka na f^osiovni prome>t in lukmuz (r-«ftali. ran), rentnine. davka na. neož-enjem« »»db«, družbonejja davka, vojnice tn po-^jnega davčneira dodatka na skupni brutU> promat Zato s*e OjMJiu njajo v»i da'.vni zavezajici. ki ^) zaostali 13 p^aejoir. teli ka.kor tuđi to po* prej v plači!o za}>;iJlih davkov in taJc«, da jih p!a<"ajo v o*>mi'h dneh, eicer se bo irrod' la pricJihia izterjava. _ v Inshrurk* aretirana Hariborfaaka. Te drii je policija ob priliki nnke veČj«* taWi-ne v In£bri*\ku aretirala 'Jlletao Iv*no La* vač. Pri la^Ufeevanju je aretirmjJca 'ipuro-da'a. da je uz Maribora, Tukajšnja pofkij« je po poklani sliki sicar »>po2iiaLa v ni ej svojo staro znanko. vendar pa je ime La\aii neznano Aretii luilta je gotovo povedala natpe^ rio ime. __ St. Iljskini morUcem eo i« na •!«!». Zverin^ki ropar.-ki unior. ki }e b^ irv^Seai aad piSmonoŽo LudvLkom Žunkom, S« Tedno ta/buna v^o oko] 100. Orožniki «o uv€*±k I©-nie-j:to preiBkavo in w«o kate, da *o inoril^ ceni že na »leda. Iz St li^j« je uftodoega dae ne»ziuuH> kč*m ^ginil .'^lilottu brezpo*el-n.i rudar J. l\. ki je de-Lil ne.kaj &a*va koi progovni deliiveo v St. Uju ler hlapčeval pci rai^iih posetetniiciiD. Videli eo ga v druibi nekega neznanc-a, ko t>la ^e ugodnoga ckie f^tilcala blizu ko!oilo 2a<.oprano< Orožn^d «o kzdaAi za 1*. tiraJ!co vt>em oroajaJ^kiani poMajam ia [K>hcijaju te»r je upali, da bo unior km»W [X)ja6Jijen, _ Napad iz za&edo. V Trfiavi pri 5^r. PV lm je poetal :H4ieUii pope*>tniik Jo^ip (iatmOe žrtev /avfatnega naft&dajca. Ko »e )e v6©* raj zjutraj naootil z doma, ga je ▼ »a*ed! pričaLaJ nezaianec in a ¥ ne^re^i. Trgovec Vaclav Vo*v nek je v Stoini ulici boteJ spraviti »voj u^fbirf avto v pogon. Pri tem je pozatttl prts makniti brzirbi^ r.a pro<&t aa tla tn arvtomao-bil je prljaj preko njega ter sam vozil po Stolni olici do Glavnesa trga. kjer je toz*-lo tr?-lo v vogatao hi^o in *e udavilo K nreci je g. VoSinek doNi pri t^j nontiTadnl nezgrv+i 1c lažje poSkodbe na t»lavi. — Konia s»> ukradli neznani aknStai po-*t*tn-ku Pavoi Martmeu 6 Kozjaka in g* ođkodovaii sa 2600 Din. Kupuj domaće blago! MALI ^M. " P* «f. — " " " "----•*— OGLASI Seaeđa 50 para daveit Dto a—. oeaeda 1 Om. dave* S Din prekHct 2a plamene oagovore glede mUU) of laaov jt (reda prtlotiti suamko - Popustov za male oglase oe prlznauno RAzno *Weda 90 ptf. bo z n3hn bodočrvisIJM. Kako je ?. vojno in revolucijo? To %'p-ušati je se kakor rdeti« nit vicče po ea*>pisiu že od sveto\~ne vojne. Todrt nihče ne ve, kaj se skriva z;» zastorom. Mnogim j>hzg-deva ta misel velik*- skrbi, vprftšanie je predmet oštrih debat. toda po*jle.imo kaj pnavi sociologija. DANES KAKOR PRED 100 LETI Vidimo, kako je leta 1830. izbruhnil.^ v Frnnciji julijaka revolucija pod vpl'vom površne filozofije o okolju. Poslcdica: nič munjšega. kakor reforma beraškega prava na Angleškem let« 1832. Zlasfa Engels m MeJci sociolog pisal v n-emškem časopisu, da v bodočnos*i ne bo vojn. Drugo leto je ▼s*al svetovni požar. Ruski sociolog Mi-Ijukov je v oktobru 1916., koraaj nekaj me-•eccv pred febmarsko revolucijo iz>j«vljal. da cei« desetletja ni možnosti za kake revolucije. Malaparte pravi v knjigj »Tehni-Jca državnega udara« (1931) o Nemčiji. da je weimarska Nemčija čvrsta kot nikdar, d« je Hitjcr nekak ženski Kerenskij. Dve leti rn tem je nostal Hrtler diktator. On sam pa je spet prerokoval. da tisoč let ne ho v Nemčiji nobenih revolucij. Vse to j-e dnkaz. da se varajo ćelo /godovinarji in urenjaki, kadar hočrjo dvigniti zaveso od zagonetne bodočnosti. Socioloziji je po*-\nz/t sole Avgusrt Oonfes (1830) 7 naukom, da more reševa«ti probleme na metodicen način. KONGRES V ZENEV1 1933 Leta 1933. se je v Žencvi sestal 11. sociološki internacionalni kongres, ki je v svojih prerakovanjih glede bodoćnosti po" ka;al velik pesimizem Tajnik je izjavil, da se sociološke prerokbe nišo prav nič dvinnile iz-nad nivoa dobe hiromantizma. ornkuia in vraž. Poljski sociolog je n pr. prerokoval današnji Rusiji propad, ker ima ! v sebi dosti heterogenih. dru£orodrih elc-mentov. Ce bi bil dosleden. bi moral is*o trdih o Poljski, ka.iti tuđi lu je dr>st: dru- * gih elementov. Contes je n. pr, 1854. leta prerokoval. ti* bo čez 30 let človcSrtvc za?mstilo btnli-zem. kršćanstvo in se oprijelo r«ligije filo-većanstva Glede prerokb o usodi vojn p* velja. da i/vtrajo n«jvcč iz žHjc. da vojne prenehajo Spenc^r je n pr. v delu »Si-stem sociologije« trdil, da se nahajamo iw pragu prehodđ iz vojaške v industrijsko socia'n.> strukturo Zgodilo se je pa prav nar. bc r»»diia se je vojna industrija. Neki msk' Sfu:!olo» d«ije v svojem delu formulo, ki pravi, da imamo v družbenem življenju večno borbo, toda oblike se menja-jo: tako loć'mo ihi prirner fiziološko borbo (Iju dozre i), ekonrm-sko borbo za kruh. politično in intelektualno borbo, to pa je žc doba. ko o knkih vojn«h ne bo več govora. /n;jč:lno je na primer. da je v prav-nem življenju znragal DurkheimOv sistem kazenskega prava, ki ima sploh prinmt proti drugim vrjrtsm prava; tako je n pr. načelo, da se ustvarjanje politične stranke smatra ta težak zločin (Nemčija) Ali nišo po'em i me'i prav pesimisti na socio-loškem kongresu? Toda v čem ;o stvar? T ovpmsanje ima svojo filozofsko stran. Vzroke neuspeha moramo videti v tem. da so polagali preti-rane nade glede možnosti pTerokb. ki 9O zclo skromne, druaić pa je kriva nepravilna metoda reševanjn. OI>KOD IZVIRA TA ZMEDA Prcdvscm je res, da prevelike nade izvi-rajo iz negotovosti sedanjega položaja. Želimo si ljudi dalekovidnosti in intuitivnih sposobnosti, ki morejo iz pretekk)sti in se- danjotti sklepati o tem, kaj nam prinese bodoteostL Sociologija je stopila na to pot, toda prva xmota t tem pogledu je bil na-turalizem. ki je »pciotoAc pojave toimačil kakor fiziko. V astronomiji je neutononu-nij« videla perfektno abaoiutno snanost. ki je dosegla popolno objašnjenje. Vesolj-stvo smatra kot zaokružen stroj, ki se suce okrog sebe. To so potem prenesh na člove-iko družbo, ki naj bo prav tak avtomat v tej veaotjni maiini. Rodil se je determini-zem% ki pa je spet proizvod svobodne čio-veške volje. Ce ga namreč sprejmemo, od-klanjacno kriticizem. Posebna smer so pro-gresisri, ki trdijo, da je razvoj prirodna nujnost, da je današnji dan boljsi od vče-rajsnjega. V zadnjem času pa je v neki meri obveljalo načelo probaboiizma, ki do-voljuje relativno verjetnost nastopa nekih dogodkov in to na osnovi statistike. Nič več ne velja za utemeljitelja sociološke ve-de, katere zdaj lahko ločimo dvanajsf raz-ličnih tipov August Comtes. ampak Que-tclet, ki je trdil. da je ideja zakonitosti samo relativnega pomena Prevlada! je torej v tem oziru statistični način raziskavanja socioloških faktov ... Tako v kriminalistiki kot v gospodarstvu, kjer se skuša na tej osnovi ugeniti cene blagu za nekaj časa na- prej__Tako je na primer berlinski institut za konjunkture prerokoval čisto pravilno kretanje cen nekemu blagu za enajst mese-cev naprej Obveljalo j« načelo, preroko-vati »malo, tada f© zrelo«. Tako je bil sociološki kongres v 2enevi upravičeno pesi-mističen glede človeške bodoćnosti. ko je prišel do zaključka, da je ts veda komaj na 5topnji hiromantife. orakula in vraž Zdaj res ne vemo. komu naj se verujemo. Ali naj rečemo s Prešernom, vsi poj te rakom žvilgat. lažnjivi, preroki! PrišJi smo po vsem tem do zaključka, da nas morda že jutri zbude s postelje vojne, revolucije, prevrati in potresi, ali pa borno še dolgo lahko mirni spali ni uživali udobnosti miru. Ob 50 letnici Ivana Jelačina Ljubljana, 23. novembra Naš najugrlednejM g^oepodarstvenik vele-trg'ovec ^. Ivan JelaČin proslavlja dane* svojo 50-ietnlc© in 8 tem več desatletij svojega izredno plodnega doU, borb in uspehov. Ivau Jelačiu je bii rojen 22i>. uoveiubi*t 1. 1886 v Ljubljani kot sin trgovca Ivana Jelačina st,. ki je bil rojen L 1866v Seno-žeča'b na Krasu in je ustanovil v Ljubljani tvrdko Jela-čin, katera se je od »4cromnih začetkov raz.vila v trdno in ug"ledno slovensko trgovsko hišo. L. 1900 je jubilant za-pustil ljubljansko gimnazijo in odšel v Pra-go. kjer je absolvirai trgovsko akademijo 1. liH^o. \ tej dobi svoje strokovne in splotfiie izobrazbe po prakticiranju v inozemstvu si je pridobil obzorje in zveze. ki so mu bilo potrebni?, da je vstopil kot drug v p*.Hljetjo svojega očeta. Podjetj© je dvipr-nil in spopolnil v veletrgovino, ki je za-čeln Oilločilno l»nrl>o za osamosvojitev glo-venske trgovin** v Ljubljani. Strukovno in splosno izobražen je s t^m Ivan Jelamn stopil 1114 ] i v vrsto slovenskih gospodar-, stvenikov in izrfvlno p!o*lrto delo na tean jxxlročju je šteti mod njegove dosedanje najvevje zasluge. Ivan Jelačio je ufitauovil več podjetij. s katorimi se je afirmirala naša trgovina in % usponom konkurirala z nemš-kimi jKKljttji, ki so doti ej obvladovala naš trg. Po prevratu je bil Ivan Jelačin glavni u sta no vi-ielj delniake dražbe Merkur, ki si je uredila v Gregorčičevi u4ici moderno ti&karno m taakaia »Trgoveki list«. L. 1923 je Ivan Jelačin ustanovil društvo >Trgov6ka aka-demnja«, ki je pred leti pod Jela čino vim preaeđstvom zgradilo palačo Trgovske aka-deorije. Več let je bil od 1. 1921 pre\ ohrani samo?tojnost in da v dobi voHfce stagnacije ne pade v bedo na vsej ertf. Na srećo je bil na čelu na?e najviije gospodarske institucije v tej dobi nude preir-kusnje moz. ki je s svojo žilavo kralko od-pomostjo. s svojo odločno rnitri>eno»tjo »n ne-izčrpno inicijativnostjo vodil slovensko gofipodarstvo ii najve^Jih nepririk in tež-koč v mirnejše pristaniSfte. Ta mož je bil današnji jnbilant pred«e»1nik Tvan JelaČin. Tiho je opravljal vztrajno dan ta dnetn in leto za letom svojo odgovorno funkcijo v obrambo in korist slovenskih gobpodar-stvenikov. V najbujšin <^^sih je tvegal tuđi svoj položaj. d» izvojuje pravično resitov naših slovenskih gospo«iarskih zahtev. Vsi, ki so mu pri tem plodnem delu ta slovensko gospodarstvo pomagali in bili njegovi* sodelavci. so mu ostali učlani tovariši. Ob žhijenjskem jubileju so Ivanu Jela^i nu hvaležnt tuđi vsi tUoči velikih in manj- ših grtspodarstvenikov tar prido+>itnikov, katerih interese je Ivan Jela^in vedno s uspehom sčitil. Jubilantu tuđi mi ob tej priliki iskreno čestitamo i Željo, da bi • svojo j«klhno*tmi še dolpa desetletja d*l»l t.* L'»ri*t in napredak slovea-skega gospodaj stva. Dve in pol letna deklica ima snubača Sletai dc^ek Iz Washitigto«m je sacaoMl eam iamad o Kanad&kiiii) r»t lorcKamj defcgo vedno veojo rcđdamo. Zadnje senzacija je bil film, v katerem nastopajo petarčke ra loi je prineseJ podjetju kjeT je bil izdeđan, lep« tisocake. Ljudje so mislili, da bo s tem kofiec sen/acij in da bodo imele petorčke mir, toda krrtalu je priilo še veoje prese-nečenje. Kanadskim petorčkam so dodeHVi posebnega zjdravnika in 1e-ta je izjavil. da mala Yvon-na. ssfara dve le»ti in pol, ž« ima snubačia. To je pač prvi primer na svetu, na, ki je posLal svoji mali izvo-Ijenln lepo pistno, zaklju^«SM> % bfs-edami: »Tvoj prvi aoprog Bobby«. D^ček piie z«-k> energično: ZaanubU sem najprej tebe i-n nobeuie druge ne rnaram aa iemo. Kalcor drugi atn^ri^ki dećski, pravi tuđi on, da hode postati po Rooseveltu ameriSka prezii-denrt. Ce bi pa btl »hucamo od«oten, če bi moral Hi ikdaj n-a boji»č<*. Ni i«rr»6il vod* sto državrHli poslov svoji Yvontii. Ameri-ski Iw*i ne popočajo, kaj je de1clic-«i odgovorila svojemu siruba^u. Ženska lepota in sugestija V Nizzi, kjer i>i pač lahko dovolijo mar-sikatero senzacijo, je otvorila Adriena Bri-gnarova nov saion lepote. Brignaro^Ti skrbi za lepoto dam a poroočjo su^e^tije. Vsaka ženska je po njenem prepričanju lepa na svoj način, kar je tuđi resniea. Nesreća je pa v tem. da skoraj veaka žen&ka dvomi o svoji lepoti in to ubija njeno mikavnost. Zato je treba vzbuditi v ženski prepričanje, da je lepa, da tako res postane lepa. In to baš dosega Brijrnarova s svojo sugestijo, s katero baje izpremeni sa,mozave«r ženske tako. da se vse njeno notranje življenje osredotoči na razvoj in uve!javljenje tište mikavnosti. ki jo ima vsak člnvek. Nerodne ženske se počasi o«lva<"lijo okor-nih kretenj. začno lahno. j*Tai"ijonozno ho-diti. ilrupiče drže đavo. drnjrače jrovore in g-estikulirajo z rokami. skratka izpremene se tako. da hi jih ftlovek no spozna]. Rri-jrnarova je hi!a proj 7/1 kot 01 rok nulnn hitje. v hininih nočeh «r jo prehujil v nji pTeroški duh in poznej^ rp je proslavila s tem. da je v Monte Carlu rmpovedovaln na reluti št-evilke. ki so zndele in prineMe mnojnin l^po premo7onjr. Z^inj p* *]<*h\]p na drujrprm poljn. kjer ho lahko zaslužila mno-jro več s^aj je vsaka ženika rada lepn. Štttdentovska tragedifa Slušatelji viš}e pedagoške sole v Baski-riru v Rusiji so nekeg« dne debati™li « umom 18-letni student Slovokotov je trdil v debati, da človeške volju n? pozna nobeaiih meja. čes, da je on >arn vedno sitoriL kar j« bil sklenil. d.i i* /« to vseg« zmoien im da bi ga vest nit: <>d umora ne mogla odvrnifi. Tovarišcm je zatrjevai d« bi tistega. Ici bi kazal jasne samomorilne namene, bre/ pomisleka umoril. samo če bi nni v posebnem pismu potrdil, da je res imed končati si življenje. Tako pismo bi mu bilo potrebno, d« bi ga ne moglo «odišče klicati na odgovor. č^š, da je ^toril zločin. Tovariii so smatrali njegove besed-o /« ša^o, samo lepa sfri^ateljica Zrinaidn Gnn-kov* je izjavila, da bo napisa!« in mu poslala tako pismo. To je tuđi stonla '.n pdsmo je pritiesla v sobo, kjer so se vsri zbrali- Na vpraianje svojeg« tovariš«, ali se nič n* bo|t, >e od-povor**, da strahi »ploli ne pozna. Slovofantov je tebi ni4 meni nmf potegnil hodalo in ga »noi lepi 17-detm dtodentki v prai. To ie fttori tako hitro, d« tov^riži niao mogli prepre* oiti tnagedije. Dfc hi <*nk«xAl, da svojngf dejanja niti na>menj ne obisinje. je sam ugotovH smrt «poje žrtve, potam je p« odfel mirno v Icrčino tn paune je še t Ici no Dni^i dam se je sam jarrr] na poKcifi ir pred loži I usodno pismo. ZoVavniki so ugo-(tovili, da je v polnri mart odgovoren na svoje dejanje in obso->em je b'v\ rm. K) le* težke ječe. Mili}ofiar]i dolgo spe Anploški Hsti s\--etujcjo svojim čitateljem, naj se ravnajo p° milijonarjih, ki ho ie. dz č'ovek dolg/, spi. Takrat s^ved« n-i mogel doisjo ^>,£ pa je ka-7.noval n t«m. da ni bo moraj sliržiti kruh v potu »voj^pa o+>m7Mi. — Kaj p-i Eva? — Eva si ho pa morala služiti kruh v potu Adamovefra obraza. — odgovori po kra-tkem p"rmt*-Ieku razborita učenica. MOOEREN ZAKON Nevefeta: Papa mi ]*» oMjnbil. da ho kril polovico najinih izdatkov; Ženin: To je imerrUno. Zd*j morava pa najti Se nekoju ki bo na*na kril dni^o polovico. FMILE GABORiAU fi7 ZfIKONSKI IN C| U MEZHKONSKI 3111 Mož, ki ga je advofeat tako težko prićakoval, je v ulici St. Lazare in v kraju Notre-Dame-de-Lorette dobro znan. Nima sicer trgovine, vendar pa prodaja vsakovrstno robo, ćelo tako, ki je zakon ne priznava za trgovsko blago. Včasih pravi, da ni posebno bogat, kar utegne biti res. Njegovi naj-boljši odjemalci so lahkoživke, igratke, umetnice in oni pogumneži s poklici, donosnimi samo glede na osebe, ki jih »premljajo, kakor advokati in zdravniki. Posoja ženam na njihovo lepoto, možem na obe-tajočo se nadarjenost To so pač zastave na slabih nogah. Njegov nos, to je treba priznati, uživa velik sloves. Redkokdaj se zmotL Lepo dekle, ki ji Cler-geot opremi stanovanje, napravi dobro karijero. Biti dolžan Clergeotu pomeni za umetnika boljše priporočilo, nego še tako imeniten feljton. Gospa Julie je preskrbela svojemu ljubčku to koristno in podteno poznanstvo. Noel, ki je vedel, kako je ta dobri mož dostopen ozirom in kako mu laska vljudnost, mu je takoj primaknil naslanjač in ga vprašal po njegovem zdravju. dergeot se je razgovoril na dolgo in široko. Zobe ima &e vecmo dobre, toda o6i mu pe&ajo. Noge mu tuđi ne siu-rijo več dobro ki naglušen je postal. In ko je tako potožil Noelu svoje težave, je Se pripomnfl: — Sami veste, po kaj prihajam. Vaše menice so danes zapadle, meni je pa denar na moč potreben. Ena se glasi na deset, druga na sedem, tretja pa na pet tisoč frankov. Vsega bo torej dvaindrajs«t tisoč frankov. — Tođa, gospod Clergeot, pustite te neokusne šale, — je odgovoril Noel. — Frosim, saj mi niti na misetl ne priđe šaliti se. — Meni se pa zdi, da 90 to šale. Teden dni je tega, kar sem vam pismeno »poroci 1, da ne morem plaćati in prosil sem vas, da bi mi menice podalj-ša!i. Debil sem vaše pismo. — Kaj torej hočete? — Misli 1 sem, da boste razumeli, da vaši prošnji ne morem ugoditi, če vam na pismo ne odgovorim. Upal sem. da vas bom s tem napotM k iskanju rJenarja. Noel je neatrpno zamahnil z roko. — Saj sem ga tuđi iakal, pa ga niaem mogel nikjer dobiti. Drez beiiča sem. Pogled na odenihov obraz pa ni obetal advokatu nič dobrega. — Ali naj vam to ponovim? — je nadaljeval. Brez belica secn, suh kakor poper. — Žare«? — se je zareaal Clergeot, — to je pa neprijetna stvar. Vidim, da bom moral odnesti menice k aotarju. Advokat je zardel od jese, oči ao ae ma niakrile in ođločno je protestiral. — Vem, kaj delam, — je nadaljeval Olergeot mirno. — Čujte torej. Predno bom tvegal ta korak, se bom Informiral, kako stvar stoji. Zadnji materini vrednoatni papir ji so šli že v oktobru. Ah, ulica Provenee je ze!o draga. Julie je dražestna iena. To je res. Priznam, da nima sebi enake. Toda predraga Je! Pravim vam, da je naravnost vražje draga. Noel je v dubu kar besnel in najraje bi bil pri priči zavezal temu nesrečnežu jezik, da bi ne btl ve£ govorll O njegovi Julii. In ker ni mogel več prenasatl njegove nesramnoeti, je v^kliknil srdito: — Dovolj Je tega, storite, kar se vam zdi potrebno, goapod Clergeo-t! Ce hočete. lahko greste tuđi 1c notsrju. Ce sem storil nepreviđnost, jo lahko tuđi popravim tn sioer na način, ki vas bo prese-netn. Da, goepod Clergeot, lahko si preskrbim đvajset ttooč frankov, da, imel bi jih jutri zjutraj ćelo mtotlsoč, če bi le hotel, zadost cvalo bi samo zfthteratl jih. Tođa tega ne bom storil. Moji izdatki ojtanejo ta^ii kaikor 90 bih doslej. Nočem, da bi mog«! fcđo misliti, đa sem v denarnih stiskah. Iz ljubesnl đo vas ne bom žrtvoval svojega cilja. — Ja ie imam! — je vriritknil Clergeot. — Oženiti ae hoćete. Bogme, prav zdi se mi, đa ste iz-tsfcnfil bogato nevesto. Vaša Julie mi je davi po-veđala nekaj pođotmega. Ah, oženiti se namera-▼ate! J« lepa? Sicer pa to ni važno. Glavno je, đa Ima pcfcio moanjo đeaarja. Drugače bi je Hak ne rmK. No, niwiHe se in bođite pametni Velja torejr pHpnrHte mtnfeo na itlriindvajset tisoč frankov. vzamem jo v ponedeljek 4co vam pffineaem denar. Clergeot se je delal kakor bi hotel oditi, toda ▼ trenufkn, ko je že stal na pn&u, «e je naenkrat obrnil, rekoč: —Da ne pozabim, pripravite menico na šestin-dvajeet tisoč frankov. Vaša ženica me je patMfla, naj ji prinesem jutri novo obleko. No, zdaj pa St hitim. V ponedeljflk torej na svidenje! Noel je prisluhnil, da bi se prepriča!, če je ođe-ruh res od»el. Ko je zasli^al njegove drseče kor»ke na »ropnicah, je \rrfclilcnil: — Ta mrcina! Lopov! Razbojnik! V lepo Inč hl prUel pri grofu, če bi zvedei to. Ta ^i«Mi«H»i ođe-ruh! Bil je trentitek, ko sem se bal, da mu bom moral vse povedati. Med srditim preklinjanjem je advokat pogledU na uro. — Pol šestih je že, — je dejal. Bil je v silni zadregi, adi naj gre k svojemu oumi na večerjo. Ali more zapustiti gospo Gerdvjevo? Večer ja v domu grofa Conunarina mu je bila selo pri srcu. na drugi strani se pa ni mogel odločHJ, da bi zapusti 1 bolnico. — Ne, ne morem z doma, — je zamrmral kon£-no. Sedel je k pisaini mizi in hitro napisal svojem* očetu opravičilno pismo. Gospa Gerdvjeva, je pisal, lahko vsak trenutek umre, ne morem je pustiti same. Izročil je pismo sluškinji, češ, naj ga takoj posije po sktgi grofu. Kar mu je Štitila v glavo nova mise!: