2. Številka DeUreo uhaja vaak petek ■ datumom naslednjega dne. — Naročnina za odo Jate K 20'—, sa pol leta K 10-, začetrtleta K5—. Posamezna številka 40 vin. naročnina v inozemstvo sorazmerno več. PoSUjatve na uredništvo in upravni« tvo Ijakliuu, SehBbargor* nllea štev 6. □. nadstr. Telefon St 225. ¥ Ljubljani, dne 10. januarja 1920. VH leto iiokopisi se nc vračajo. — luserati se zaračunavajo, milimeter vrstica in sicer pri enkratni objavi po 60 vinarja, pri trikratni po 58 vinarju, pri šestkratni po 66 vin., pri celoletnih objavah po 54 vi«, za vsakokrat - Za razne izjaveitd. stan® mm vratiča 50 vin. — Reklam, so poštnine proste. — Nefrankira-na pisma ee nc sprejemajo. Težave sociaiizacife. Proletarijat je dosegel v večini držav vzhodne Evrope več ali manj politične moči, tudi če ni povsod sam postal gospodar. Toda njegova samozavest je izredno, narasla, in ta posledica revolucije ostane že trajna, tudi če prežive revolucionarni dogodki tekom časa še razne izpremembe. Težko, da bi se mogla v zrevolucionira-nih državah v bodoče vzdržati vlada, proti kateri bi staje združene mase proletarijata. Ali s tem ginejo tudi temelji produkcijskega sistema, ki sloni na izkoriščanju in podjarmljenju brezposestnih mezdnih delavcev od strani monopolistov velikih produkcijskih sredstev. Neizogibno bo treba nadomestiti ta produkcijski sistem s tako obliko izdelovanja, ki }o mezdno delavstvo prostovoHno nriz.ua. Toda le tedaj Je mogoče popolnoma prevladati faz-ledne spore, če pride namesto kapitalistične lastnine produktivnih sredstev dru* žabna uorava, torej če ne bo gonilna sila izdelovalnega procesa kapitalistični interes na nadvrednosti, črpani iz delavčevega dela. temveč družabna potreba vrednosti. Toda ta cilj se ne doseže, če ne stopi a mesto kapitalistov vsa družba, temveč le mezdno delavstvo, najsibo v posameznih podjetij ali v celih industrijskih stro-kali, ali pa v vsej industriji sploh. Taka uredba bi bila le tedaj socialistična, če bi obstajala vsa družba izključno iz mezdnih e.avcev. Taka pa ni stvar. Socializem ,ni le stvar proletarijata,, temveč vsega človeštva. Velikost in vzneseno*. Proletarskega poklica je v tem. da E je edini razred, katerega interesi pokrivajo z interesi vsega človeštva, če jih presojamo z višjega stališča, ne j>a z vidika omejene trenotne politike. Človeštvo se more povzdigniti edino z zmago proletarijata. Toda zmaga proletarijata ne more voditi do tega cilja. Najlažje se to doseže tam, kjer je proletarijat intelektualno in moralno tako zrel, da mora razumeti zveze svojih interesov z interesi družbe in eventualno. podrediti .svoje posebne interese tem družabnim interesom. Čim bolj je proletarijat v tre/notku svoje zmage oddaljen od intelektualne in moralne velikosti, tetn bolj je nagnjen, da smatra socialno revolucijo za samo mezdno gibanje, in tem manj nas dovede taka Zmaga do resničnega trajnega socializma. Odpor kapitalističnega razreda ni edina zapreka zmage socializma nad kapitalizmom; niti ni treba, da bi bil ta odpor zapreka. V zrevolucionamih deželah vzhod ne Evrope na prirtier je ta odpor sedaj zelo slab. Razred industrijskih kapitalistov je tam po svojem številu brez pomena. Industrijama podjetja so v teh krajih večinoma osnovana na tujem kapitalu; kapitalisti, katerim pripadajo na Ruskem in na Ogrkem železnice, rudniki in tovarne, niso doma, temveč v zapadni Evropi. Malo število domačih kapitalistov pa ne predstavlja tukaj, kakor v zapadni Evropi, razreda, ki' bi se bil dvignil proti sili svoje države, ampak prej so splodeni od te državne moči. Ta jih je tudi varovala pred množečim se ^roletarijatorn, medtem ko so bili kapitalisti zlasti v anglosaških državah prvotno proti proletarijatu odkazanl pretežno na svoje lastne sile in tiavihanosti. listek. Stebri strokovne organizacije. Zvestoba Prepričanja! Zavest, da je delavcu neobhodno posebna organizacija v strokovnem boju za obstanek. Strokovna organizacija na~ H«d kakih huzarjev v vojni, ki doseže s presenetljivo lahkoto trenutne uspehe, marveč je predstaviteljica vztrajnega, resnega in vedno požrtvovalnega boja. v katerem sa ne smc nasprotnik nikdar podcenjevati. Zavest, ki pravi delavcu, da brez strokovne »organizacije ne gre, ter da treba vse toriti, da se ta okrepi, da treba vedno zidati in prenavljati na nji, da bo trdna tudi v hudih časih. ZxiVest, ki pravi delavcu, da strokovna organizacija ni Igrača. ni zadovoljevanje osebnih muh. predvsem nikakšnn loterija, v kateri bi zadeli 2 deset vinarji vloge sto K dobitka. Prepričane zavesti je tisti, ki pripoznava. da ♦ ftr°kovna organizacija neobhodno potrebna za izvojc vanje boljših življenskih razmer in višje kulture, ki jo skuša oču-vati kot svetinjo in varovati pred omalovaževanjem, obrekovanjem in vsakršnim oškodovanjem. Požrtvovalnost! Ta je sad prepričane zavesti. Kdor ima to, se ne boji žrtve, ker ve, kaj je potrebno, da se strokovna organizacija okrepi. Plačuje rad svoj prispevek, ker ve, da je potreben in prinaša stotere sadove. Pazi tudi na. to, da tudi drugi enako store isto dolžnost. Ne hodi le na shode, da se uči, marveč uči tudi sam in ksuša navduševati tovariše s svojim trdnim prepričanjem. Tak tovariš gre v vsako kočo in pridobiva tovariše za organizacijo, za svoje prepričanje. Opominja k slogi in pazi, da se vez sloge v strokovni organizaciji ne kvari. Tak delavec stoji v boju vedno na pravem mestu in ne vprašuje po žrtvah, marveč hoče le uspeh in zmago. Solidarnost! Delavec z delavcem koraka s prepričanjem in požrtvovalnostjo. Solidarnost je izraz one plemenite nesebičnosti, ki zapostavlja lastni jaz za blagrom celote. Namen ima pomagati trpečim In bojujočim Številno slabi, nevajeni bojev z delavskim razredom, niso kazali kapitalisti vzhodne Evrope koraj najmanjše odporne sile, ko se je zrušila državna moč. Gotovo ni bilo treba diktature, da bi bil proletarijat z njimi gotov. Da je bilo mogoče označiti kapitaliste za politično nevarnost, jih je bilo treba dati z inteligenco pod skupno označbo: Buržva. Pri visoko razvitem kapitalizmu ne učinkujejo kapitalisti s svojo osebnostjo, več s svojimi kapitali. Če obvlada te kapitaliste dtžavna moč, ne pomenijo dosedanji lastniki kapitala nič. Drugače je z inteligenco. Njene najvažnejše lastnine, znanja, ji ni mogoče vzeti z nobeno konfiskacijo. To znanje je pa za upravo modeme države prav tako nepogrešno kakor zal moderne industrije. Noben režim se nemo-re danes doigo držati — nele ne proti delavcem, ampak tudi ne proti inteligenci, Uspešna socializacija je brez inteligence enostavno nemogoča. Ni znamenje doboke previdnosti, čel niso naši boljševiški sodrugi na Ruskem tega vnaprej razumeli, ampak so jih morale šele bridke izkušnje privesti do tega spoznanja. In še danes se niso po tem uredili in se ne morejo, ker jim brani to ves njih sistem. Kot buržvaji so bili inteligenti oropani vseh pravic in postavljeni nap ram zmagovitemu proletarijatu v tak položaj, v kakršnem se po kolonijah domačini na-pram evropskim osvojevalcem. Da bi sc pa premagala njih opozicija in se iz njih’ srede /pridobile potrebne moči,’ so dobili tisti izmed njih, ki so se udinjali sovjetski1 birokrafciji za novi red. priviligiran položaj. ter jih podpirati, tudi če bi posameznik nekaj trpel na sebi. Nje namen je stvar, ne oseba. V vsakem sodrugu vidi sotrpina in brata, prijatelja, sobojevnika za blagostanje in pravico. Podpira celoto, hoče dobro celoti. Solidarnost je poseben izraz strokovne bratovske ljubezni. t Disciplina! Disciplina pomeni potrebno požrtvo-vanje samega sebe v splošni blagor celote. Ta je ono prepričanje, ki nam pravi, da odločuje le volja človeštva in da se mora vsak tej uzakonjeni celotni volji ukloniti v interesu organizacije, da se to in ono srečno izvede. Slediti mora vedno izdani paroli v interesu celote in enotnosti gibania. Spoštuje podreditev volje posameznika volji celote, ter spoštuje kot zakon kot; naivišje navodilo v boju za dosego gotovega smotra v prid celoti. Ti štirje glavni stebri so temelj stro-. kovnih organizacij. Ti so brezpogojni predpogoj uspehom strokovnih organizacij. Vsaka strokovna organizacija nosi pečat nesposobnosti na čelu, če nimajo nje člani prepričanja zavesti, požrtvovalnosti, solidarnosti in discipline. Za dosego uspehov so te lastnosti potrebne. Pazite torej tudi Tako so bili pač pridobtjenl hitelteentf, ali tisti, ki so se dali na ta način ukrotiti, niso bili baš najbolj karakterni izmed njih. Ni čuda, da je bila ta nova birokracija, če mogoče še bolj koruptna. kakor birokracija starega režima. la vendar ni treba, da bi stale mase inteligence v odporu proti socializmu. Nobeni razredni interesi jih ne navaiaio na to. Sploh ne predstavljajo enotnega razreda s posebnimi razrednimi interesi. Sloj prebivalstva z najraznovrstnejšimi stanovskimi in osebnimi interesi so in njih večii del živi od tega, da izpolnjujejo tuje. bodisi izobrazba jim pa daje sposobnosti, da lažje spoznavajo velike družabne interese. Ce napravijo proletarci v sedanjih produkcijskih razmerah iz svojih razrednih interesov prvo gonilno silo družabnega razvoja, je' inteligentu najlažje mogoče spoznati njih pogoje in se postaviti v njih službe, če ga v tem ne ovirajo posebni osebni interesi ali pa morda cehovska omejenost. Ali ta omejenost naravnost raste iz napredujoče delitve dela, ki omejuje razgled posameznika. V IS. stoletni je inteligenca veliko bolje razumela skupne družabne interese, kakor začetkom 20. stoletja Toda kljub temu ni inteligenca s kapitalizmom tako Spojena, da ne bi bila pristopna socializmu. Toda najboljših in najsposobnejših inteligentov ni mogoče pridobiti za socializem s silo ali s podkuMie-njem in z vero v moralno in intelektualno njem in z vero v moralno in itelektualno zrelost preleta rijata. Nasilen režim prole- tarijata je pri tem najbolj neuspešna pot. / UJ edine nje. Zaradi Jasnosti glede ujedlnjenja strokovnih organizacij v Jugoslaviji doslej še nismo mnogo razpravljali v naših listih, dasi bi bilo to potrebno. Med organizacijami smo že imeli posvetovanja, ali pokazala se je razlika v nazi ran jih. Dočim hočejo srbske organizacije popolno centralizacijo v Belgradu, stoje naše in tudi organizacije na Hrvaškem in v Slavoniji na stališču, da naj bodo centrale tam, kjer so organizacije najmočnejše in je največ te ali one industrije. Poleg tega stoje v Belgradu na stališču stroge centralizacije, to se pravi, da se vse delovanje in imetje organizacij izroči centrali v Belgrad. Pravijo namreč, da je to potrebno zaradi tega. da centrale potem lahko delajo po svojem preudarku neovirano od pokrajinskih organizacij. Seveda mi ne stojimo povsem na tern stališču. Mi vemo, da imamo tukaj že več razvitih in discipliniranih organizacij, ki imalo svojo zgodovinsko nalogo in ?o bodo še imele, posebno če pride do federativne državne oblike. Te sedaj samostojne orga-/ uizaclje sc lahko uiedlnito tako. dn osta- mm—iMiffln1 'Mi iinuM^niTi'1 i 11 m mrT-i-p—t o* na globino prepričanja vaših članov, ne samo število članov in krajevni obseg! Dajte furtdamentu jakost, ki je potrebna, da nosi stavbo. In Čim višja je stavba, tem iačf morajo biti tudi temeljni zidovi! Ne bodite torej člani le iz kratkovidne sebičnosti. Ne hrepenite tudi ne postati voditelji iz osebne domišljavosti in saino-jljubja. Razumevajte plemeniti namen naših strokovnih organizacij, našega gibanja, ki je njm solnce ‘n moč. Krepite zavest prepričanja, zbujajte požrtvovalnost, bodite solidarni in spoštujte vedno strogo disciplino? To so predpogoji uspeha, ti jamčijo v prvi vrsti za vrednost, jakost in zmago v strokovnem gibanju. nejo sicer samostojne, vefiuar pa tvorilo skupno zvezo, za katero nosijo stroške ter se v skupnih stvareh posvetujejo in sklepajo o skupnih akcijah. Ce gre tu le za ujedtnenje, za skupno delo. potem ta oblika popolnoma odgovarja trenutnim potrebam. Ne gre tukaj za novce, kakor nam tukaj očilaio belgrajski listi, gre pa za to, da se naše razmere med organizacijami urede demokratično, gre za zaupanje, ali nam bc Ig rajske organizacije zaupajo ali ne, da bomo kot organizacija izpolnili svojo dolžnost v vrsti proletarijata. Tega vprašanja se prijatelji na lugu nočejo dotakniti; nočejo priznati, da nam kot organizaciji gre Isto mesto v ujedinjeni strokovni organizaciji kakor vsem drugim organizacijam. Neumestne se nam zde torej opazke, ki hočejo omalovaževati naše organizacije, dalje očitek, da smo Slovenci analfabeti, ko je vendar v Jugoslaviji naše ljudstvo naibolj pismeno. Take metode ne vodijo na prava pota. ker imajo namen diskreditirati slovenski proletarijat. Naš namen je. da se zbližamo, da si podamo roke kot bratje, ker vemo. da je to potrebno, da se jugoslovanski proletarijat ujedlni kot enakovreden, enakovpo-števan. Na peta sumničenl pa mi ne pojdemo, ker smo proletarijat. Razdirali mi ne bomo. Naše delo je pošteno in socialistično, škodeželjno. V Trbovlje in drugam. Med trboveljskim delavstvom se pojavljajo nekam čudne stvari. Razumemo, da je delavstvo nezadovoljno, ker je rnize-rija vedno večja, toda pojavi, ki se tam pojavljajo ne ozdravijo razmer. Trdna organizacija je edino sredstvo, da kaj pomaga. Zadnje dni smo čitali v Napreju, da je pisal neki neznanec v Trbovlje, da bo dne 15. t. m. tam revolucija. Kai takega more pisati le bedak ali pa zlobnež. Najprej revolucija ni igrača, drugič se pa nam zdi, < da hočejo meščanske stranke s takimi stvarmi razbijati naše organizacije. Nič drugega ni tako pisanje kakor nastavljena past. cla bi se delavtvo zavedlo v nepremišljene koraka in potem prelivalo kri, dočim bi se mu nesramni hujskači rogali škodoželjno. ' V tem oziru je torej treba velike previdnosti. Med delavstvom se pojavljajo sumljivi elementi, najbržc naleti agenti, ki skušajo škodovati našim'organizacijam na vse mogoče načine. Kni obrekujejo odbornike in zaupnike, eni obetajo nemogoče stvari, eni delalo /dražbe v delavskih organizacijah in hodilo okoli naših ljudi s prijaznim licem. Tu nai velia načelo: Kdor hujska proti organizaciji, kdor bujska k dejanjem, ki jih organizacija ni odobrila, kdor obrekuje in opravlia zaupnike in odbornike ob nhh nenavzočnosti, ni poštenjak. nima poštenih namenov, fn takim ljudem treba, da organizacije pokažejo vrata. Delavci., delavke! Vsi vemo. kako težko, s sSamopožrtvovalnostio smo zgradili in utrdili naše organizacije: da bi to naše delo sedal razdirali agent! provokatorji. tega ne smemo dopuščati. Organizacije so delo nas vseh in vsi moramo braniti to svobj svetinjo do skrajnosti in delati zanio. Razdirate na poženimo! Kdo je član strokovne organizacije? »Neumno vprašanje!« bo marsikdo re kel. ko bo čita! to vprašanje. »Član strokovne organizacije je tisti, ki pristopi stro- kovni organizaciji In plačuje »vole prispevke.« Toda. ljubi prijatelj, tako enostavna pa stvar vendar ni. Ce samo pristopiš organizaciji In plačuješ prispevke, s tem še nisi vse storil. Ce hočeš biti član strokovne organizacije moraš storiti še več, in sicer nekaj prav važnega, pridobiti moraš čut strokovničarja. sodelovati moraš v strokovni organizaciji. Kaj je to »čut strokovničarja«? Got strokovničarja je prepričanje, da se more doseči za strokovno osganizirano celoto uspehe le s sodelovanjem vsakega posameznega člana; zapostavljanje osebnih interesov za skupnimi interesi; neprestano zastopanje strokovne organizacije napram podjetniku; neprestana agitacija za pristop k organizaciji med tovariši. Kaj je to. sodelovanje pri strokovni organizaciji? Sodelovanje pri strokovni organizaciji je to, od česar strokovna organizacija živi, ki ji da vsebino njenega dela, življenje in oporo. Sodelovanje v strokovni organizaciji vsakega posameznika glavni pogoi za uspešno delovanje strokovne organizacije, je predpogoj za zmago v gospodarskem boju. Kako more član sodelovati? V prvi vrsti, da pridno obiskuje strokovne shode in druge priredbe. Kdor vstopi kot član, plačuje prispevke. pa ostaja lepo doma za pečjo ali pa hodi kam drugam namesto k društvenim priredbam, ta ni čkm strokovne organizacije. i Sodelovati moraš z otvarjanjem razgovorov o tem ali onem predmetu, z raztovarjanjem o slabih razmerah, o službenih razmerah, stavi na razgovor pametne in utemeljene predloge, izvajal in se ravnaj po sklepih, ki jih organizacija sklene, pošiljaj dopise, stvarne in blagohotne strokovnim listom, razširjaj ideie In namene strokovne organizacije jmed tovariši. Le ta. kdor izpolnjuje vse te namene ; z dobrohotnostjo in poštenim nastopom, sme reči, da je dober strokovno organiziran član. DopISIi Guštanj. V trgu Guštanju imamo dva mesarja. Dočim so mesarji povsod zvišali ceno mesu, prodaja Dri nas en mesar, ta le Ivan Šmaucer, še vedno najlepše meso no 12 kron kilogram. Opozarjali so ga tudi ljudje iz sosednjih občin, da nai zviša cene, pa tega ni storil in Sl. L. S. ga Izziva z neručurjem zaradi tega. Šmaucer le tukaj upošteva! bedo delavstva. Dočim so drugi mesarji dvignili ceno na 14 K. ie ostal edino ta na 12 K. in delavstvo mu Izreka s tem priznanje za razumevanje položaja delavstva inza n levovo stanovitnost Slabe gmotne razntere rudarjev In paznikov na deželi. Iz krogov rudarjev in paznikov na deželi nami pišejo; Rudarji m pazniki pri »prostoslcdih« na deželi žive v zelo slabih gmotnih razmerah. Zaslužijo namreč pri trudapolnem svojem poslu po celih 18 kron na dan in ne uživajo prav nobenih ugodnosti - recimo kake aprovl-zaciie ali sličnega. Nasprotno! Kar nas le, na deželi pri »prostosledih«’, moramo ves živež plačevati precej dražje, kakor do-lovstvo v industrijskih krajih. Vse prošnje za izboljšanje gmotnih razmer na pristojna mosta so zastonj. Tako n. pr rudarsko vodstvo Llresno-Hudajama v Laškem na naše prošnje nikakor nd reagira. Obliube. d« dobimo aprovizaclje iz kon-surnov, pa se še dosedai ni ničesar IzcimK I lo. Zahtevamo /ato pvav odločno, da so nam nemudoma daio tiste pravice in isto i ugodnosti kakor jih imajo rudarji. Ni pa» dlM pr! rudoTcopffi. ter da dobimo potrebni tivež po isti ceni. kakor je v konsumih, iiferenco pa naj plača obratno vodstvo. Ne zahtevamo preveč. Zahtevamo samo to, kolikor rabimo zase in za svoje družine. Hrane hočemo imeti in obleke! Še ne kaj! Pri »prostosledih« je nekai paznikov, opremljenih z dekreti okrožnega rudar, ga urada Celje, ki so že po šest in več let »aposleni, ki pa jih obratno vodstvo Bres-no-Hudajama še sedaj ni sprejelo v pod-uradiniško kategorijo. Ukrenite torej tudi v tem oziru, kar je treba! Naša vodstva naj že vendar enkrat izprevidijo, da se uslužbenci ob teh slabih gmotnih razmerah m 540 K mesečne plače nikakor ne morejo več preživljati in oblačiti, posebno pa ne oni, ki so družinski očetje z večjim številom otrok. Zahtevamo torej takojšnje od-pomoči! Prizadetemu delavstvu pa, predvsem onemu iz Hudejame, kličemo: Vsi do zadnjega v organizacijo! S, Iz strokovnih organizacij. Mezdna pogajanja v usnjarski stroki so se prekinila. Zaenkrat se je dosegel nekak priboljšek plač. ki pa ni velik. V kratkem se pogajanja nadaljujejo, ker se ugo-tove še rodbinske doklade. Tovarnarji Pravijo, da manjka surovin, ker je tudi Hrvaška zaprla meje za surovine. Prihodnjič poročamo kaj več. Osrednje društvo usnjarjev in sorodnih strok za slovensko ozemlje objavlja s tem članom in članicam zapisnik glavne skupščine kakor sledi: Na izredni glavni skupščini, ki se je vršila dme 16. novembra 1919 ob 9. uri dopoldne v prostorih bivše Mahrove šole. Krekov trg št. 10 so bile zastopane razen osrednjega odbora še delegati krajevnih skupin: Ljubljana Miha Jagodic. Iv. Glavan, Ptuj Anton Mikulec, Maribor črevlj. Iv. Lončarič, Tržič! Oblak, Follanc, Šoštanj Fr. Forstner, Ant. Kerne-s?k. Radeče Fr. Rupnik, Kranj Ant. Kreš-cič. Predseduje sodrug Tomo, ki v kratkem nagovoru razloži pomen izredne glav-jjkupščine, S Novšak da blagajniško ? nakar preide skupščina na glavno ,e Povišanja tedenskih prispev-pednji odbor predlaga zvišanie pri-stopnme na K 2 I. r. K 1, II. K 1.30. 111. • - mSZ,vila « ie debata, po kateri se ^ nf i rin zvišati tedenske prispevke na 1 20, 1.60, ? K Kra?evTli podružnici ostane od I. r. 8 v., n. io vin. in III. 12 v. seveda ?d ysallke, uhane pralane i. t d. Okra sna ■© Smška 9 i * Ljubljani J »na Pisarna: Turja&k trg fctev. 4. prvo nadstropje. Uradne . i e so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah in praznikih je blag ; na zaprta. ...................................... Zdravnik blagajno Ordiniru stanovanje «0?5L |«j)Si. Ur. Košenina Pet« splošno zdravljenje 1 »11 - V*1 iurjafiki trg št 4. v okr, bol. blag. Or. m Zalet 10—V*li iajitti tu *.♦. splošno zdravljenje 2—3 (rnlifkaaOi il 2. m nmoi mm ! , 1_*/«12 »Utajen u 12. splošno zdravljenje ■ t-2 fojjftl tri tL 4 i)i. Alejz Kiais&er 8—9 Tutjiiki lij fl. 4 splošno zdravljenje 1—3 j Peljuuki enta IL zdaniti v piaarni bolnice blagajno, da «« jim ia-btavi nakaznico *a zdravnika (bolniško aglasnico): brez ta ordinirajo zdravniki e v uujnih »lučajih. TroSkov ki nastanejo, kadar .bololi član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, no povrne bol-niška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpol- i. iifti RA mnrM U klln*L ois k a uiujtajuu. v njem bolniški »i«1 80 ,mora takoj oddaU v blag^j. niški piaarni. Ob uedeljah in praznikih so ordiuira le v nuinih »lučajih- Za vstop v bolnico je treba wirflT.nir.ft. Zdravila ae dobe v vseh ljubljanskih laUm.h Boinidčnina se izplačuje vsako »oboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. *Jutraj d« L popoldne. S pritožbami se je obračati do čeinika okrajne bolniikr blagajne. Načelstvo. LISTNICA UREDNIŠTVA. Delavstvo vas kliče na pomoč! Takega dopisa ne moremo objaviti, pač pa bo naša naloga, da se na licu mesta prepričamo o stvari. Potrebno je. če je kaj napak, da nam sporočite tiste, ki te napake vidijo in vedo. ker le s člani se moremo razgovarjati. Ce pa nam ne pošliete nobenega imena in nobenega naslova, pa ne vemo s kom bi govorili o tem, zlasti, ker o že večkrat tudi nasprotniki poSiljali take dopise, da bi škodovali organizaciji. V želite prospeh naše organizacije: prav, to-rei delaimo na to. toda delat} moramo kot priiatelji. ki drug drugega poznamo In s? lahko zaupamo. Vsaj vsi želimo delavstvu najboljše uspehe. Karl Kautskv: Izdajatelj in odgovorni urednik IVAN TOKAN Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani. Sirite list „Delavec“. Naročajte ”fcT n f in Sirite F 1 C J UČITELJSKA TISKARNI! Mimika Dlka itn. 6. itgtormM zrtfBfB i nsjoo zrnu