inannta. mantipift a. Mii na. 011.01 Ifthata mk tfa popoUbM, lmrst«il — <1f !■ pnnlkt, lns«r«tl t Prostor 1 m/m X 54 mlm ix male oglase do 27 m/m viSnt 1 K, od 30 mlm visine dalje kupOjski in aradnl oglasi 1 m/m K 2*—, notice, poslano, preklld, Izjave In reklame 1 mlm K3-. Poroke, ztroke 80 K. Ženitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—* Pri vcčjih naroOlih popust VpraSanjem glede inseratov naj se prtio ti znam tu sa odgovor. BpravnlitFO »ilov. Naroda" tu „Narodni Tis*«ra«** KaaJUva nlloa *t 5f prltllftno. — Ta!«?OB it 304. »•toteishl Saro«1 vH* « M«M|—« ta 90 pooUi w Jf aaiotipt cetoletno naptej pltćaa • K I«*— polletiio.......» 90*— 3 mesetno. ..•..„ 45*— 1 .15-- ¥ nm—iii ifelotctao......K24O*— polletno .•••••• „120*— 3 mesefao......M 60*— .......20-— Pri roortbitnem po vi Sanju se ma daljSa naroAilna doplačati. Novi narofnikt naj pošljejo v prvtć naroćnino veđno M^ po nikaznlđ. Na samo pismena naročita brez postatve deaarje se ne moremo oziratL frottalttvo JBmw. Naroda^ Kaaflora alSoa ŠL 1» U aadatfafja^ a> ^Wi^PB^m awa^y| a^r^^B ^s\^k^i&A^^ ^k^h^st^LC^h^^Audh fl^t ^k^J^^A^^* a^iB ^s^k^l,^haaa^BA^k ^^BflMft^bABBA^B^h ■■■■■ ^■aVar^sVB^B^B^HPM M ^BlsVaMB^H^B^B^^BaB MaV ^^H^bIbSb^^^HbS ^s^^B^^B9B^BaVWa^B^slV* ajaf* Rofcoptsov m vrate« ~WH Poiamtina Itevilka veli« 1 krono. Poitnifia platofia v gotovini. joso jurkovia: Prcskušnla. Od sreČc se večno ne da žive ti. To velja za posameznika in za na« rode. Dolgo gre lahko čisto gladko, tako da je nemogoče ločiti videz od resnice, a ob najmanj pričakova-nem trenotku se znajde narod pod obtežilno preskušnjo, pri kateri mora pokazati, kaj je, in ne, kaj se zdi. Ta trenotek, ki ne odloča mo-goče naravnost o obstoju, vendar pa o notranji vrednosti naroda in njegovi bodoči kulturni visini, se bliža za Italijo. Italijansko kraljestvo je v zadnjem izrastku produkt tujih anta-genizmov in tuje pomoči, lastna ve-Iesilnost se je začela razodevati takoj ob Soči in bi se bila odkrila popolnoma po Kobaridu, če je ne bi bila zopet zakrila — tuja pomoč. In danes, ko se je zdelo, da je pre-skušnja sijajno prestana, sele priđe najhujše, kajti Italija se hoče postaviti, oziroma se mora postaviti na Iastne noge. Kitchener je rekel rte-koč, da je izgubila Anglija vse bitke, a dobila vse vojne. Tega izreka so se preveč držali v Italiji, in nišo pomislili, da je zmagala Anglija končno — z Iastno moČjo. Ko je Nitti tuđi v drugič poka-zal, da ne zna prav držati vajeti in da je utrujen ter se mu nekako ne ljubi, je nastopil zopet Giolitd. pa bo njegova ura se prišla, je bi!o pričakovati in je naibolj pričakoval Giolitti sam. a da je prfšel tako zgodaj, še pred sklepom miru, kaže, da je v državi italijanski ne samo nekaj, ampak mnogo gfnilega. Pri Oiolittiju se ne more govoriti o kakem filstvu al! fobstvu na-sprotf tujim državam, zanj taka, nekoliko po sentimentalnosti dišeča čuvstva, ne obstojajo, on se drži tfste stranke in države, ki ima moČ, da pomaga njemu na minfstrski sto-lec in Italiji do veliave. To je bilo navadno načelo vseh večiih poiiti-kov, ki predstavljajo z osebo program. Da ni notranff položaj Italije kakor vseh drugih držav danes posebno rožnat in da presega OlolitH po svoji zmožnosti tud! nadsrednje italijanske politike, je gotovo, vendar je tuđi prav tako gotovo, da se ni odločila Ttalija za ta korak vsled malenkostnih neprlik, kajti Oiolitti pomeni novo smer zunanje politike. Kaksen vrišč bo nastal po ententi in zlasti po Franciji, ko priđe iz Rima vest da Je sestavil Oiolitti kabinet, si je lahko predstavljat!. Res ni več Clemenceauja in Pofn-careja, ampak Oiolitti živi še vedno v srcih Francozov kot sovražnik franeoskega naroda, kot zaupnik raznih Bulov, Flotowov In Ma-chiov, kot politik, ki je deloval protf Franciji, ko je bila v najveći stiski. Sicer se mu dela v tem oziru krivica, kajti on ni nič bolj ljubll ali so-vražil Francije kot NetnčUe.on je bil mnenja, da je za Italijo najbolje, če ostane nevtralna, ker bo stala ob koncu vojne neizčrpana med zrna-govalci in premaganci kot razsod-nica. Ali Francozi nišo mogli ražu-meti v tistem trenotku tega argumentiranja in ga ne bodo tuđi sedaj. Ententa z Giolittijem v sredi je nemogoča. To Giolitti tuđi dobro vć, in če je prevzel navzlic temu poverjeno mu nalogo, kaže to samo, da ne smatra entente kot dovolj — moč-ne, da bi mogla Italiji dosti škoditi ali koristiti. Izločil bo Italijo iz do-sedanje zveze in šel samostojno pot. In tukaj je vprašanje, ali ne podcenjuje moči dosedanjih zavez-nic in precenjuje mo<3 svojega naroda. Kako stališče bo zavzel Oiolitti v jadranskem vpraSanju, se da sklepati fz vesti, kl so v tem pogledu prodrle v javnost iz njegove okolfee. Zđf se, da smo prišli tre-notno z dežja pod kap. Cntenta bo skušala spodriniti Italijo zlasti v ko-lonijah in otokfh in bo protežirala poleg sebe tuđi Grško, Oiolitti pa se bo obrnil v smer najsfabšegra od-pora, t. J. v Albanfjo in jadransko obal. Ker pa ne bo imela sedaj Italija svojih moćnih zaplečnikov, bi bilo dobro, da preldemo tuđi mi iz soprana v tenor. Naši »dobri« zu-nanji prijatelji so nam svetovali, naj za Boga ne Izrečemo na mirovni konferend besede Trst ali Oori-ca, ker bi si s tem vse pokvarili. No In ker smo po navodila naravnost vzgledno molfiali, je pa odprla Italija usta in rekla: Reka! Ker se za-čne najbrže vsa ifirra znova prav tam od londonskega pakta in so se razmere od početka 1919 precei spremenile ter vidimo sad dobrih in pametnih nasvetov, k! nam bodo kmalu prigovarlali, naj pustimo blagohotno in velikodušno še Bled — bo treba enkrat brez ovfnkov povedati, da ni naša zemlja nekako odškodovališče za različne despe-radose. Naj bi se nehalo na naši strani tisto večno poudtrjanje po načinu nesrečnegra zaljubljenca, ćeš, da smo obsoienf, da moramo živeti v večnem prijateljstvu z italijo. Pa ne samo vsled manjšega odpora na naši strani, ampak ludi iz nekega bolj instiktiv. občutene-ga kot pa zaveđnega nagiba pri ita-lijansfcero ljudstvu, se je bati, da bo navalil na nas Oiolitti z vso silo. Moč Italije ne leži na jugu, ampak na severu, sever s svojo Še neza-brisano germansko primesjo Ie ustvaril Italijo — kolikor je bilo italijanske Iastne moči pri tem — to občuti cei narod, četudi se rao-goče tega ne zaveda. Odtod težnja proti severu in upanje na regene* racijo s pomočjo asimilacije tujega, močnejsega življa. Italijanski narodno - gospodarski in socijalni politiki so se mnogo bolj ukvarjali s Trstom in Goriško kot pa z nacrti 2a osušenje moČvirij in za zboljša-nje higijene y južnih kraiih. In če se je opogumila sedaj Italija-—ali je bila v to prisiljena — da vodi politiko angleške »splendid - isolation«, — kajti iz entente fzstopa In z Nem-čijo si za sedaj ne more pomagati, — ki naj bi dokazala obenem z uresničenjem plemenskih nagonov notranjo trdnost države, moramo gledati, da se ne bo zgodilo to na naše stroške. Dr. AL Rostoftar: Pomen naSe suobode. Svetovna vojna je končana in nam. ki smo jo preživeli. je nsoieno, da živimo na njenih razvalinah in gradimo bodočnost človeštva. Iz teh razvalin oa se dviea sfin^a na5e dobe. Rodila jo je najstrašneiša vojna, kar jih pozna zgrodovina. — Pred to sfingo stojirao danes državljani Jugoslavije. Naše prašanje je: biti ali ne biti. Ako ga nerazrešimo, nas ne-usmiljeno pahne v prepad. Eksistenč-no prašanje našega naroda in njegove države bi ntts moralo iztrezniti; moralo bi nas prisiliti k razmišljanju in pripraviti do tesra* da se otresemo končno vseh političnih predsodkov. ki smo jih podedovali iz predvojnih dob. Treba ie misliti in iskati po tov v bodočnost našesra naroda. Namreč za nas ostane kruta resnica, da nale vstajenje še n! prišlo. Diplomati nam pišejo poirodbo, ki o«tane za nas vnebovpijoča krivica, dokler je ne borno sami uničib'. Državne meje bodo poteprnjene po živem telesu slo-venskega naroda. Velik del našega ljudstva bo iztrsran iz državnesra organizma SHS. Ali ie to naša usoda ali naša krivda, nočemo razpravlJati. To prepuščamo zeodovini. Nam, ki smo se zaobljubilf, da svojih bratov ne izdamo, pa ostane delo osvo-bojenja. Verufte, da priđe tuđi naše vstajenje. Priđe, ako borno delall. Zakaj v delu je življenje; z delom stremo smrt. Realno torfšče našega osvoboie-valnesra stremljenja pa more biti Ie lastna država, v kateri zamoremo nailož^e in najbolie organizirati to delo. Kdor to državo razdfra, dela nroti našemu ujedinjenju. Zakaj za nas Slovence ni danes nobene ooll- tične orijentacije, ki bi bila realnejša, kakor je ujedinjenje v Jusroslaviji. 12 tega razlaza mora biti vsak narodno zaveden Slovenec za politično edin-stvo v državi SHS in mora iz dosled-nosti z vsemi močmi na to delati, da se naša država okrepi in razvija. Politična svoboda, katere trden temelj in ščit je Jastna demokratična država, pa je tuđi eden glavnih po-£Ojev za naš kulturni napredek. Zaradi očitkov, da nimamo Iastne raz-vite kulture, kakor jo imajo dnisri narodi, smo se vedno zasrovarjali s tem, da nismo imeli politične svobode oziroma Iastne države, ki bi nam nudila možnost kulturneja vstvarjanja. Danes pa to možnost imamo, in če jo lahkomišljeno zapravimo. nas bo ves kulturni svet po tem presojal in ob-sojal, da smo narod brez zdravih živlieuskfh inst^nktov, Earod, ki nima smisla za resno kulturno vstvarja-nje, ki nirra idealov. za katere bi Ži-vel kot socijalna individualnost. Tak narod ne zasluži svobode in je tuđi ne potrebuje. Prisel je čas. da svojo narodno eksistenco upravičimo pred svetom. Da to dosežemo, mora naše narodno življenje temeljiti na nacijonalnem vstvarjanju, na lastnem, kiilturnem delu. ki gra borno lahko položili na tehtnico, kadarkoli se sproži naše eksistenčno vnrašanie. To mora biti naš narodni ideal bodočnosti. Ta ideal pa zamoremo doseči zopet Ie v demokratični Jugoslaviji. Zdi se pa. da se narodi Jugoslavije te svoje naloge še ne zavedaio. Zakai, od kar smo uiedinjeni v Jugoslaviji, se samo prepframo med sebof za strankarsko hegemonijo. na vsrvarfafoče delo Da smo pozabili. Od prepira za kvorum, od spo rov za centralizem in separatizem, od riva-; liziranja političnih »ličnosti« in več-nih vladnih križ ne raore živeti mlada država, ki nima nobenih političnih reserv. Življenje je razvoj, ki zahte-; va plodnejra dela. ako tejara ni, pra-^ pade. Živimo v najbogateiši državf Evrope. In v tej državi trpi ljudstvo pomanjkanje! Splošna draginja postaja od dne do dne neznosnejša. Ka-| ko je to mogoče? Zato. ker se preveč eksperimentira pa premalo delai in vstvarja. Naša gospodarska politi-' ka je za vožen a. Valuto smo reševali tako dolgo, dokler si je nismo uničilL Naše narodno predstavništvo že pol-drugo leto >zboruje* oziroma nezbo-i ruje. Ravno tako dolgo se izdeluje naša ustava in se izenačujejo zakoni, pa Še danes nimamo ne enera* ne drugega. Ljudstvu se je obljubila nacionalizacija premoženja, agrarna reforma in socializacija podjetij. Izvršilo pa se ni ničesar. Ljudstvo se čutf prevarano in je postalo dostopno za^ radikahia politična gesla. Vsled tega vlada v naši državi splošno nezadovoljstvo, iz katerega se porajajo; stavke in neredi, ki ogrožajo njenoj eksistenco. Nič ne pomaga skrivati se za izgovorom, češ vsaka mlada država ima svoje porodne težkoče.j ker še nima razvitega državnega in-! stinkta. Tem večja nevarnost je zai njen obstoj. In če tega instinkta nd borno začeli sistematično gojiti, garl tuđi nikoli ne bo. Temelj države je interes držav-1 ljanov na obstoju države. Brez te po-f litične kohezije, ki veže državljane in njih raznovrstne skupine v neraz-1 rušljivo celoto, se država ne morej razvijati. Sredstvo, s katerim se dat pri nepokvarienih državljanih uspeš-no gojiti, ta kohezijska sila pa je zaJ dovoljstvo državljanov, katero izvi-1 ra iz zavesti vsakega DosameznikaJ da država zanj skrbi in da je v dr-j žavi omogočena dostojna eksistenca« za vsakega. ki hoče delati. Iztrebiti je treba torej iz našd države najprej splošno nezadovoljf* stvo. ki danes vlada v vseh slojih' ljudstva in to je prva naloga vlade* in parlamenta. ČIovek z zdravim razumom S prerokoval, da borno Slovenci, Hr-; vati in Srbi sedaj, ko imamo Iastnd' državo, med se boj tekmovali v tem; da se naša država činrorej uredi, da" se odpravijo hude posledice vojne, vsled katerih trpi naše težko pre-^ skušeno ljudstvo. Vsi politični fak*] torji bi morali delati na to, da že sko-*j raj vzevete v tej od narave blagog slovljetii Jugoslaviji blagostanie zm Fran Govekar: 66 Solfanje. (Dalje.) Prazna in pusta je ležala pred njlnti blatna cesta* ki je bila še minole dni nabito polna ma-roderjev, avstrijskih infanteristov, kavaleristov, topov,voz in kočij. Strahoten mir je ležal kakor pred bližajočo se nevihto na vsem trgu; vse imovitejše niše so bile prazne, ker njih posest-niki so z rodbinami pobegnili že pred nekate-rimi dnevi proti Ljubljani. Le v najubožneffih kočah so ostali ubožei, ki nišo imeli razun svojega življenja in uboštva ničesar izgubiti. Nad Sovičem se ie vrtel, gostil in redčfl ogromen črn kolobar. Bile so kanje ali pa kro-kan'L Kolobar se je dvigal, zapleta), padal, raz-prševal in oprezoval nad nevidnim plenom; nad hribcem pa se je bočilo sivo, megleno nebo. Neka] akacij in nnirb )e ob cesti štrielo gole, rogovilaste veje v mrzli zrak. Nanos, Javornflc, Oštri vrh in Sovfč so nosili snežene kučme in semkaj s Krasa le puhnU včaslh leden veter. Hitro, nervozno so stopali mož> k izhođn iz trga: debeli, rdecelični žapoik v dopetnem Čmem talarfa s trirobte baretom na gUvi te z brevirjem pod levo pisdnho k korakal m, sredi, visoki, sohi in miličasti poitar z bdo kito in crnim čopom na desni in nudi, drobnf pisar s siviml, do vratu nm segajočimi lasmi na tevi strani »Ce bo treba govoriti,c je izpregovoril po dolgem moiku poštar, »boste govorili vi, prijatelj! * >Flat! Plat!« je odgovori! župnik in se za-topil iznova v svote misli. Menda je Že sestav-Ual svo) diplomatski nagovor. Nenadoma pa se se je ustavil. »A če bosta morala govoriti tuđi vidva, gospoda, ne pozabita: vidva zastopata tržane in cesarska oblastva!« »Seveda, seveda!« $ta delala z osorno ner-voznostjo m koračila dal}e. Moj Bog, če bo treba govoriti! Pa so dospeli tako do zadnjih bli, se mfa-vfli v Ma&hrih jamah hi pogledali tla proti jugu. Borja ie brfla tn naflrafe, piši so se križali in tepli, da Je bilo redko drevje vse zvtto hi krtveučasto. ta ie so zagledali v daliavi veH-kansko kaco, kl se Je od HraSč valila semkaj po cesti Hrbet se ti je fepretninta! čmo, bdo4 rdeče, modro hi zeleno, po tieJt pa |e gomajelo tisočero njenih nog. Včasib se le posvetfio po njej kakor zlate in srebrne hnUne ia včatih se Je xabHskak), kakor bi Svtgali iz me đoki pbn inetiđrfi Ib zaCu! se Je Čnden hrnp» topot ve» itetlh noć in koplt; saio pa )e zadovelo, zapelo hi ttgrmeto* v zralm Je ragoaUilelo ter odme-vak> od ztmtfUmšh hrfbov hi goflfiav. Oeter rita vesele franeoske koračnice Je napoloff vso dottao, da te ie zbmffla hi sasmejala v 1*-dos^Mtn moMiieg—lii. »poma so se raztrgale ^Bkm n^tfdfi te MMfislo Je **&*~~ 2e so razločili, da jezdi jo na čelu vojske! konjeniki, da korakajo za njimi pešci s celiml ?ozdom bajonetov In se vije za njimi dolga vrsta topov in voz, zeleni drasronci. ki so jim mahali s svetlih čelad dolgi konjski repi na hrbet, beli karabinjerji z ogromnimi rdečimj grebeni na bleščečih čakah in modri kirasirji s črnimi oklepi in šlemi ter z rdečimi epoletami in rumenim! gumbi so jahali v lahnem diru in držali pred sabo oštre palaše, Kakor bi mignil so bili pred njimi. Ob cesti, tam. kjer je jstala Kazarjeva stara voz-ni&a gostilna, Je obstala vojska, zastopniki Postojne so se fl pribllžali, se globoko odkrfll in se priklonili. Zaorfl Je rog fn vsa pehota je snela puške z ramen m jih gromko posadila predse na da. Le iskri konjici so poskakovali, hrzaH, metali grivate glave kviScu in Jih sklanjali nizko med noge, kakor bi vračali vdane poklone teh treh možičkov, ki so se drhte pri-bBžaB, da izvrše nalogo, ki so si jo naložili sami Iz strahu to Itobend do svojih m sirotne Postotne. Nnadomt se Je poiavil izza prvih vrst modrih Hrastriev na visokem vrancu orjak — čudovite zunaajosti. Viinjcva, z zlarimi cveticamJ rmzktOmo Urezena, z redovi pokrita, s kofei-ho^rlno obrobljeoa hi poB11 sem mdporoeoik pri Tbmrmxtm*^sfđ£ poOca«. 17 stran« .SLOVENSKI NAROD', dne 2& fcnija 1820. 188. ltwr. Jrce stanove bi za vsakega. kl fe va- njo veroval in upal. Toda mi včeraiš-nff snžnU smo navajenl 1© razdirajo-jSesra dela. S političnim metodami. a katerimi smo razdejaH mogočno monarhijo, pa se ne da graditi nova dr-jžava. Treba je. da s© preučbno: treba ie. da se začnemo zavedati. da lastno državo imeti. pomeni nove. fđoslej nepoznane dolžnosti samoza-jtajevanja In obzirnosti do državnega ^stroja, za kateresra obstaj in razvoj je treba doprinašati vsak čas w*0 žrtve. Ako hoćemo imeti svojo drita-vo, moramo za njo tuđi delati: ako na. ž njo vred propadema Za politično svobodo, će si jo hofiemo obrani* tL ie treba delati in se trudHL kakor za vsakdanfl kruh. Takega soocnania je danes treba vsem državUanom Jugoslavije, posebno pa našim političnim strankam in njenim reprezen- tantom. .: . # m w Pismo Iz Praae. Praga, 14. JunUa 1920. Poslanska zbornica in senat $ta nadaljevala debato o vladnem programu ter je poslanska zbornica debato že v petek skončala ter program odobrila. Vendar pa je ve-Jčina, ki jo je dosegla vlada, znašala kamo 31 glasov, ker je bilo 140 gla-|£ov za in 109 proti. Za ylado so glasovali agrarci, narodni socijalisti, (socijalni demokrati, madžarski so-f'cijalisti in 10 članov kabineta, proti !so glasovali narodni demokratu Ii-^davci (klerikalci), 19 nemških soci-(jalnih demokratov ter ostale nem->Ške in madžarske skupine. To raz-Imerje glasov kaže približno, kako [nesigurna je vladna večina. Tem važnejše je to, ker ima vlada na svoji strani tuđi glasove komunl-;stov. Komunisti tvorijo sedaj levo krilo kluba socijalnih demokratov ter so se podvrgli sklopom kluba. Vprašanje pa je, ali bodo ostali v klubu ali ne. Debata je dosegla vrhunec v •fcetrtkovi seji, v kateri se Je govorilo [o tešinjskem vprašanju ter je mini-Istrski predsednik ta dan v poslanski Izbornici In prejšnji dan že v senatu Szdal Izjavo glede tešinjskega vpra-!??ija. Naglašal je, da sedanje sta-;lišće ne more zadovoljiti. Z ozirom |na vladnl program in na nemške ■napade je podal dr. Kramar* razlo-!čen in odločen odgovor. Izjavi! je obžalovanje, da vsled veta socijalnih demokratov in vsled neupravi-ičenih ozirov na Nemce ni prišlo do listan ovitve vsenarodne koalicije, obrazložll je naše historično pravo !na Tešinjsko in našo zakonito pra-vifco do plebiscita ter orisal, kako stališče zavzema Antanta v tej za-ilevL Vrnil pa se Je na to k svojemu glavnemu predmetu ter v oštri pole-Imiki z izjavami voditeljev nemških strank osvetlil stališče Nemcev v fca§i državi. Zavračal je njih zmede-iiost in njih* dogovore ter postavil proti temu striktne zahteve našega naroda. Povedal jim Je v obraz goto resnico. Očital jim Je narodno hestrpnost, obenem pa izrekel tuđi lupanje, da bodo tuđi NemcI končno spoznali, da se njih sanje nišo iz-polnile ter se bodo skupaj s Cehl ipoprijell gospodarskega In socijal-ttega dela v čehoslovaški republiki. V seji poslanske zbornice % ftne 15. t. m. se bo govorilo o vlad-jnem predlogu glede odškodovanja jlmetnikov dolžnih pišem avstrijskih ^n ogrskiK vojnih posojil In o četr-S'tem posojilu čehoslovaške republf-■ke. Vlada je v tej zadevl združila debato o vojnih posojilih z debato 0 |novem državnem posojilu. Honori-brati hoče vojna posojlla svojim dr-Savljanom na ta način, da morejo podpisati večje Število deležev pri jnovem državnem posojilu, pri od-Iplačilu tega posolila pa bodo preje^ |malf povračilo avstrijskega In ogr-ifekega vojnega posojila v 50 odst. [nominalni vrednostl, v kolikor pa ?£re za hranilnice, posojilnlce, kreditna društva, zavarovalnlce, . pod-porna društva hi pokojninske fonde, toa 65 odst. Ta predloga je tako s politične kakor s flnančne strani ze- lo neugodna. Tako n. pf. zahteva ta predloga, da naj se pri podpisova- nju državnega posojila sprejemajo tuđi posojila onih pripadnikov čehoslovaške republike, katerih vojna posojila so dosedaj v tujini, a se bodo pozneje prenesla na ozemlje čehoslovaške republike. Na ta način se omogoča prevažanje vojnih posojil iz Avstrije. Tešinsko vprašanje je močno razbudio vse naše javno življenje. Vrše se shodi In tabori po šlezfji pa tuđi po vsej naši ostali republiki ter se na teh taborih tn shodih sprejemajo resolucije, v katerih protestira ljudstvo enodušno proti razkosanju Tešinske, energrično zavraČa gro-zečo arbitražo ter kliče po Izvede-nju plebiscita. Težak položaj.v kate-rem se nahaja to vprašanje, se izraza tuđi v naši notranji situaciji ter ogroža obenem rudi nadaljni obstoj ravnokar s težavo sestavljene nove vlade. Čuje se že datfes, da grozi zaradi tešinjskega vprašanja vladna kriza. Taka kriza v resnicl ob-stoja, vendar pa se razglaša, da je vzrok te krize spor med agrarci in socijalnim! demokrati glede dolo-čitve maksimalnih cen za IetoŠnjo žetev. V soboto, 12. t. m. dopoldne, so imeli praški komunisti shod na Sta-romestskem trgu. Muna in dr. Sme-ral, ki se je vrnil iz Rusije, sta govorila tu zbranim zastopnikom, od katerih pa je bila večina radoved-nežev, kl so hoteli videti Muno. Shod se Je končal popolnoma mirno. Včeraj se je število praSkfti dnevnikov pomnožilo za enecra. >Ćas«, ustavljen 1. 1915., je začel zopet Izhajati kot glasilo realistične stranke, t. j. onega dela stranke, ki ni vstopil v narodno demokracijo. Kolikor moremo soditi po prvi Ste-vilki, je prevzel novi »Čas« od sta-rega samo zunanjo obliko, doćim se je pokazalo, da njega prvi usta-novitelji dr. rferben in glavni so-trudnik Machar nišo v tem časti zopet vstali do življenja, Včerajšnja druga pfeflzletna nedelja je bila posvečena dijaStvu. Zbralo se je na zletišču kakih 100 tisoČ gledalcev med njim! na časi-ni tribuni okrog 500 Sokolov in 400 delavcev med njimi 300 socijalnih demokratov iz Kladna, kateri so prišli od dela kakršni so bili v de-lavnih oblekah, v katerih so pomagali dokončati stavbo zletfšča, Že v soboto opoldne so dospeli iz Kladna, da so brezplačno dali na razpo-lago svoje delo pri tem velikem podvzetju. Zletišče so zopet posetill predsednik Masaryk In mlnistrski predsednflc Tusar s član! vlade. Te-lovadne točke Je tzvajalo 6260 dija-kov in 4900 dijaklnj. Njih krasni na-stop dovršeno Izvajane proste vaje in elegantno izvršene skupine bi Igre so navdušlle Števflne gledaice k vedno ponavljajočemu pioskanju. Poffled na telovad!55e med telova-deče dijake in dijakinje Je slikal polje posuto z rdečim cvetom maka. Pogled na rumeno opravo dekllc Je slikal sliko valovečega žltnega po- t£ JBbtdo* nmi U#m ubojit ty inmm m je $BkaU ▼ ****** *Sb Mfcg> sokolakeca mraŠ&d«. ki Je ob wajw ruriiodu s svojim p*t#m oživi prdke fito. Pn«a Um t^J dve vatal vprmfanj! % o«trom m svoja gl^dišča, katerlli resite tvori velike tožkoče. Jo «00 i«Med tih vprašaaf vprašanj© isseženja non-škega stanovskega gledališča ostro-ma startna nemškcga gledallšča za češko gledališče tn vprašanj* na-meSčeaja vinogradske opere. V narodnom rfedaliSču se Že leta in leta borita drama in opera in že davno se je raznesel klic po razdelitvi drame In opere. Naravno je, da se Je takoj po prevratu pojavila zahteva, da naj se zaseže staro nemSko gteđatfšče, kl Je za praške Nemce danes preveliko. Toda ne-odločnost in prevelika obzirnost do Nemcev je preprečila ta korak, ki bi se bi! takoj po prevratu lahko Iz-vršil igraj e in brez veČjega odpora Nemcev. Ža! se to ni zgodilo, med tem pa je nemška smelost In pre-drznost zopet narasla in danes je to vprašanje že politično. Danes se vrši o tem vprašanju anketa, skli^a-na na zahtevo kluba socijalistov, vcadar pa je prlčakovati ie dolgo pot v parlamentu, odborui, klubih Hd. precmo bo vprašanje rešcno* Češko gledališčo pa so bo šo nadalje sdskalo m prepiralo v svoji do* sedanji teflrf sitoaciJL V še mučMišeni položaju je vinogradska opera. Operni zbor vinogradskoga gtedišča je zaradi ne-soglasja % gledališko upravo stav-kal In so osamosvoJU. Opornemu zboru Je bflo obljubljeno, da dobi na razpoiago gledališče »Variete«, ka-tero bo opernemu zboru na ljubo zaseženo. Ko je pa prišlo do zase-ženja, je trajalo še mesece, a vinogradska opera Je med tem životarila v dvorani nemške Heinove restav-racije na Vinogradib ter se Je morala končno še tam Izseliti ter vpri-zarjati svoje predstave v Piškovem gledališču, posojenem mu do konca t. 1, in v gledališču na prostem. Spor glede »Varieteja« se med tem hrezkončno vleče zaradi odpora njegovega posestnlka Nemca Tiche-ga, ki se je na vse mogoče načine branil proti zaseženju gledaJišČa. Gledališče je sicer zaseženo, toda Ie na papirju in se bo razsodilo v tej zadevi te dni. J. K. S. Dnbllansko mrtoflo. Ljubljana je središče Slovenije. Smatrala se je vedno za ono kulturno ognjišče, odkoder izhaja Impulz za vse naše narodno gibanje, za ves naš narodni pokret. Na Ljublja-no so uprte oči vseh Slovencev ne samo zdal, ko ne poznamo več Kranjske, Štajerske, Koroške am-pak bile so rudi takrat, ko nas je avstrijska vlada nasilno ločila. Človek bi sodil, da so Ljubljan-čani prožeti narodnega duha, narodne zavednosti, da so v narod-nem oziru trdni kot skala in da so v vsem tem vzor vsem drugim Slovencem. A temu ni tako. Že pred vojno se je veČkrat poudarjalo, da so »Ljubljanci za-spanci«, da jih batine avstrijskepra biča nič ne bole, da nimajo smisla za narodnost. Bili so apatičn! na-pram važnim kulturnim napravam, in če si jih vzdignil na kakšno narodno slavnost bili so merodajni vsi drugi vzroki kakor pa tišti, ki bi edino moral biti. Spominjamo se, kako mrzlo so sprejemali svoj čas tržaške Slovence. — Kako drugače smo bili mi sprejeti od teh v Trstu! — Kako dolsročasno Jim Je bilo vsako količkaj resnejše predavanje! Tn danes? Tuđi danes n! nič boljše, ampak še slabŠe. Danes vlada v Ljubljani mrtvilo kakor v kaki zanikrni hribovski vaši. Kino, cirkus, Tcabaret (samo predrag je bil!) porotne razprave o goljufih. umorih, dirke, footljal, to še vleče, za kaj drugega LJubljančan nlma smisla. Kaj Ljubljančanu mar, da smo dosegli svobodo! Ne ve, kakšna reč je to in kaj hoće ž njo! On Je ne po-trebuje. Njemu zadostuje, da Je vsak dan sit, da se ga napije in ker je vino precej drago, zabavlja čez državo in njeno upravo. Kaj svo-boda! Vino naj bo cenejše, potetn borno navdušeni za svobodo! Ali boš od idealov in idealizma debel, ali boš s tem verižli ta kupoval hiše in odiral svojega bližnjega? Dobro jej in pij, pa si srečen ta ni ti mar, če ti gospođuje Nemec ali ItalUan ali pa magari Turek. TaM nazori eosnodujejo clanes v Ljubljani pri većini prebivalstva. Njega ne brigajo naše meje čisto nič, njim je vseeno, ali imamo Ko-ro9co In doriško ali ne. Ker smo v Ljubljani najmanj trpeli izmed vseH Slovencev med svetovno vojno, zato ljudje tuđi nimajo smisla za be-gunsko gorje, ne vedo, kaj se pravi biti pregnan iz rodne grude in Izgubiti vse, kar si si ćelo življenje pri-dobil s trudom in znojem. Zato so njih srca trda, neusmiljena, materi-jalistična. Reklo se bo, da pfetiravant Vzemimo samo manifestacijo ob ustanovitvi Jugoslovanske Mad-ce. Kakšna manifestacija Je bila to? Ko bi godba ne bila igrala krepkih koračnic, mislil bi, da greŠ za pogrebom. Sama zijala Je prodajala ljubljanska publika* nobenega na-vdušenja ni bilo v nj ej. Ljubljanski publiki je bilo vse samo velika zabava, drugega pa nič. Ogledovali so, katera ima novo obleko, katera je nima in materijala za opravljanje je bilo za par dni. Koliko bi se naši ljudje, pa rtK di mlajši, lahko naučili od koroške mladine, ki Je bila pred tednom pri nas! Koliko iskrene navdušenosti je bilo v teh mladeničih in deklicah, nič priučene, nič prisiljene! Pri nas je pa treba naprei povedati, naj se da izraza navdušenja z vzklika* njem, pa še potem je samo mrtvilo. LJubljančan se lovi samo za zuna-njimi efekti, drugače je pa klada, v se zaljubljen, ki misli, da se ves svet vrti samo okol njega, da je Ie on rnoder, Ie on ve In ma« kaj Je prav. Teh razmer mora biti enkrat konec. Ce so stari apatičnl, okoste-neli, obrnimo se na mladino. Tu je naš up, te] Je treba vcepitl že v naj« nežnejši mladosti duha narodne navdušenosti ta Idealizma. Narodni in-diferentizem, ki ga z besedo ta de-janjem propagrirajo naši socijalni demokratje vseh struj, Je treba unl-čiti, streti. Zato moramo v našffi društvih, političnih, telovadnih, prx>-svetnih, pevskih, dobrodelnih, sta-novskih, povsod vzgajati članstvo, da vpliva na svojo okolico* da ljubljansko mrtvilo izgine ta da na njegovo mesto stopi pravi mladeniški ogenj narodnega navdušenja, kl mora prevevati vsakega izmed nas. Se hočemo, da borno res vredni svo-bode, k! smo jo dosegli. Potem se bo videlo, da smo reai zreli vladati sama sebe. Tclcfonfefl !■ brzofaona pornCIla. ITALIJA V ALBANUL LDU Beograd, 17. junUa. (Ut.) Presbtro objavlja: Neki Italijuskl listi prinaSajo vest, da v borbah, kl jth vodi prebivalstvo kneževine Albaniji z italjanskta četami, povelju-Jejo častniki, poslani iz Beograda ta Sarajeva. PooblaŠčeni smo izjaviti, da to absoiutno ni res. Ko so mese-ca septembra lanskega leta na sli-Čen način z italijanske strani tožill beograjsko vlado, se je predlagala enketa* ki jo naj bi lzvedla komisija, imenovana po mirovni konferen-ci in ki naj bi ugotovila, kdo Je vo-dil borbo v albanski kneževini. Beo-grajska vlada vztraja tud! danes pri tem predlogu. LDU Beograd, 17. Junija. Pres-biro poroča: Poluradna objava v rimskem listu »II Temps« pravi, da Je dal Esad paša Beogradu na ra>> polago ves svoj vpliv v Albaniji, beograjska vlada pa da se zavezu-je, da bo podpirala neodvisnost Albanije pod kontrolo Esad paše, to da obeta, da ga bo imenovala za dosmrtnega guvemerja v Albaniji, po njegovi smrti pa, da bodo vse njegove pravice, kl bi Jih imel do albanskega prestola, prešle na Ka-ragjorgjeviće, Pooblaščenl smo, da to objavo najkategoričneje demen-tlramo. Ta objava ima samo namen, da zavede s prave poti preiskavo, ki se vrSi v Parizu med zaveznikt, in da odvrne 3um na drugo stran, ker so Esad paši pred nekaj tednl ponudili prestol njegovi rojaki, ka* kor je to rimski »Tempo« sam ob-Javi! v dopisu iz Valone pred nekaj dnevi. LDU. Đeosrad. 17. junija. »Ideš Nazfonale«* znani hnpertalistični tta-Hjanski list piše, da se Je krvava borba neprijateljskoga prebfvalstva kneževine Albanije proti italijansktm četam, sklonila na seji mimstrskefta sveta v Beogradu In da so na tej seji ftodeiovali albanski častniki ter đa Je dala JujTOsIaviJa Aibancem na razpo-lafjo vae orožje In municOo, ki se nahaja v vojaškib skladiščih v čmi j?«> rt Absardnoež te trćltve je očividna, Dejstvo ie^ da se t Skadru nahajaio (talijanske čete tmfl danes In da sa đasiravno brez pravice, zasedfe ostali dei meto proti Crni gori od Sv, Ivana Meduanskecra pa đo Malezife, kakor javlja »II Marino« od 13. t tn Potemtakem ima »Idea Naziomle« vedno isti cilL da kali odnašaje mad Ualijo in Jugoslavija LDU Beoerad* th InnOa, Ptafe Bši »Tempsc objavila brz^avto bi Rtmst AlbaBdd vttaS $0 dalle oaiM^j dajo Valooo, mm toporcrt italiianskili vofnJb ladQ tadržujejo V prtaerni oddalJenostL tAanfšo itaUJanske pcw sadlce v notrenjl ABjanDi 90 sa preda-1 Ie Albancem. Albancev Je okoli 900Q] ta jto poveljeje Mustala pala. V^taS 96 v notranlosti d&tely ^eil ofcoil 30t Č^B^nflcov, nekoliko stoim voiakor ta VeS tOpOV. Tto^jan^irff posađka V Vftifi kjai je ojb&ena 9 kontinenti |z Trsta^ LW komentira to v»tajo to Jo spray^ 8ft v wec5o s šplofco 6tavko v Baji< Ju« kl to izbmhnlfa breos $t vttiiie^i Dovoda 3 stavko felaznKSarfev v ta^ srovshođni ItaHJi m s dosodM r TV Mn Jc5cr hrraio tnaso orožie irvitrfto skevra Izraza. Presblro prfetavBa K tel vesti đa te datirana od 15. t rit tn đa se sedaf *e čulet da» UafiJaat vrtenl ta Valona tlMOP ESAD PASE IN ITALUAl LDU. ĐeooradL 17. jttnifa. Ix Pariza sa MvUa: Komeuitiajog mnor Esad paSe uouđarfa *V Hofnme U-brek. Clemeoceaidev orarant Italija je smatrala Esad pašo x& oevarnaea nasprotnika ta era ie zato odstranila tfosto Kremen: 25 let slooensha opera. f Pa skoči takle peteiinček na ob-cestno osrajo, zalrfota s svojimi §ib-idmi perotnicami ter hripavo zakiki-Ska. In si domišlja: Še nlhče ni za-bel tako krasna odkar stoji svet! S temle trenotkom se je začela umet-post Napočila Je nova doba* kajti Vse, kar je bilo prei je smešna šuS-inarija«• • ; In vsak peteiinček si domlSDa Isto, Tako ne bo domiSUavcev med petdini nikdar kooec dokler bo ob-^staial ta svet* Tuđi stari peteUnf so bili nekdaj fpoWlnčkl m kfldrikall so ter bfli do-mlsUavL Ali spoznali sa da obstofa petelinje življenje pravzaprav te iz krečno isteka kikirikanja: najorej Iz imeSno hripavega. nato Iz zatmo lasnecra in končno zopet Iz smesno hripavega. Vse skupaj pa traja te bed časa in smešneira je vselej naj- ye& 25 let slovenska opera. »Sele?« Ivprašujcmo stari ali stareJSL — »Ni mMočeU vzklikajo mladi »Saj bnar pak, saj obstoja zanie vsa crledališka umetnost in secra niih poznanje $rle-dališkejra repertoarja sele dve leti nazaj. Zato pa tem objestneje frfota-jo in kikirikajo; in če sllšljo. da se svet vendarie ni začel Sele tisteea dne, ko so sami zlezli iz Soiskih ple-nic, se namrdnejo zaničljivo: »Ni da bi govorili o tistih diletantovsklh ča-sih!< Zadnje čaše vsak hip čKamo o »faliranih« gledaliških ravnateljlh, in Krpanovo kobilo zaničnjejo ter pre-sranjaja da bi bila reva že pofrfnila. ako bi JI Levstik ne bfl vdihnil toli klasično moćnih živcev in miSic. Zadnjič so jo spodili tuđi iz celfsken gledališča kakor smo brali v »Jugoslaviji«; a takoj so drugi zooet «a-vzdihnili za nio, kakor smo brafl t »Novi Dobi« ... TmB na Jesenfeafa so jo pregnalL a ojrfaSajo se drugi, kl trdljo, da te ne pojde čisto bret nje. Jaz bi đeiaL da nam to rova po-Steno in zvesto služila od L 184a dalle doslej ter da se imamo baš nJd v veliki merl zahvaliti, da smo končno vendarie premagall ^Đrđavsa. Pre-sneto trda nam je že včaslh oredla. in ćelo v LJubUanl so se v gtedaltfkt blagajni Đradcail rasUCnl oesari J*-omi: »KaJ b* ta« bo* te w Đrdm pozobije in pokolje vse naše Junaštvo?« — Pa so poklicali Krpana s kobilico — blagajnik se je oddahnfl — igralci so zopet prejeli svoje gaze in — svedrali smo se dalje s Taliji-nim vozičkom za Brdavsovim hrb-toen * • • AU je bilo tako? — Ce danes Kr-panove kobile res več ne potrebuJe-ja hvala Bogu! Kar v hlev ž nlot II konjederco bi Ie pa jaz za vsak slučaj vendarie še ne gnaL zakaj , . . Bog ve. Bog ve ... no, na mogoče jele vie... Toda ooero pa hiiff11110 resnično že 25 let Veliko ooero! Tuđi naša opera |e prišla s počasnim razvojem* ne pa kar če* noč. S kupleti smo sa* četi. bara Zols jtm ie ba* sam zl»~ gal besecttkv—> preili smo na posa-mezne operne artje, ee dvigniH đo opernih odlomkov, dvetov. tercetov, kvartetov, sekstetov, — sačell vprl-sarjati pol ut%. uro. poMingo ero đolge opetmtei vsevefierne soevoigrt ter se prav polagana povspetl do operne enooeianke. Pregied stovenskega opernega In eperetnen repertoarla od leta Idii.—1892. kaie 35 glasbenoM^ sUh dri s ĐdblffM 1» isflsofttvft- ml. Dr. Benjamina Ipavca »Tičnik«, I Miroslava Vilharja »Jamska Ivanka« in A. Foersterjev »Gorenjski slav-ček« so do L 1872. prve slovenske operete. IUnerjeva operna travestija »Kralj Vondra XXVI.« s Foersterj*. vo instrumentacijo je služila za pust-ne in Siivestrove večere. Po raznih nemškflu franeoskih. čeških hi hrvatskih operetah so L 1889. vprizorill prvič češko opero dvodejanko »V vodnjaku« (V. Blodek) ter jo peB ▼ 3 letih — petkrat! L. 1890. so peD Ceha Razkošnega enodejansko oporo »Mfldavž« dvakrat ta L 1892. Wurnbovo opero »Codrillo« enkrat Ves ostali repertoar tekom 26 let so nam tvorite te operete ter par ooer-tdh dnetov. Bili smo pač nacionalno tn narodnogospodarsko še veBkl re-vefl: Brdavs je kruto prlnskal na nas, bi Krpanova kobila je bila vsak čas naša rešitev. Sele z 29. septembrom 1892. smo sačeti nekoHko svobodneje dihatf: otvorilo se je novo (dežeino) gleda-Ifiče In smeli smo Igrati — pomisli, te! — vsak teden po dvakrat Tako smo se v tej prvi sezoni (1892/93) novspen do — 90 predstavi t Ignacti BoHNnlk Ie bil mš dramski, f Josip NoBl nai operni lefiasc In $ Bum I Gerbič naš kapelnik. Za Jurčičevo tragedijo »Veronika Deseniška« je bila na odru takoj ViL Đlodkova ooe* ra »V vodnjaku«, nato operete Iv% Zajca, Suppćja in Offenbacha. pa dxv B. Ipavca tzvirna opera »TeharsM plemići« in končno že Mascagnjjevg »Cavalleria rusticana«. To je bi uspeh prve sezone! Naša opera Kl imela 7 »solistove: Pavška, Nollija. Fedyczkowskega. Oerbičevo. Dane« sovo. Nisninovo in Polakovo, vofaškl orkester In zbor 24 oseb! Ze v drugi sezoni je prfaesla nak ša opera poteg ponovitve »Cavalle« riae nisticanae« hi »Teharskih ple^ mičev« kot novitete še Karla Bendl^ trodejanskega »Starega ženina«« Kreutzerjevo dvedejansko »Ptenočl« šče v Oranadl«, Webrovega trode« Janskega »Carostrelca« in Smetano« vo trodejansko »Prodano nevesto«. Tako naglo smo napredovali} Igrati smo smeli po dvakrat in vsai drugi teden po trikratna teden, od sezone 1894/95 po triV— * ali štlrikrat, od sezone 1909/10 pa štirlkrat af petkrat na teden. V sezoni 1894/9! smo slišali prvič slovenskega »Tn* bađurja«t v sezoni 1895 /96 prvič slo-vensko »Carmen«, 1896/97 »LoM» ffdniu. 1902/03 >Tinnhintfrtu M& 138. Itev. JLOVPBM NABOD\ doe 20. Jum> 1*30. 9» Alta« I Kaj vse smo torej vprizorill v 25 letfh na našem opernem odru? Ali te T)ilo naše delo res tako brezplodno in slabo, kakor kikirikajo neki hrioavi t»etelinčki po plotovih? — Poslejmo! Na repertoarju smo imeli: Adam:. Postilion iz Lonžimoa: ~ d' Albert: Dolina (V nizini); — Auber: Fra Diavolo, — Nema iz Portiči; — Bellini: Mesečnfca. — Nouma; — B e n d e 1: Stari ženin; -— Bi zet; Ribiči biserov. <— Carmen; — Blodek: V vodnjaku; — Caj-kovsk\fi Onjesm, — Pikova dama; — Donizetti: Lucija Lam-mermoorska. — Pavorltka; — Dvorak: Rusalka; — Ferrari-Wolf: Suzanina tajnost; — Flotom: Marta. — Alessandro Stra-della: — Franchetti: Asrael: — Glinka: Ruslan in Lfudtnfla; — Goldmarkr Kraljica sabska; — Oounod: Faust — Romeo in JuH-ja; — Ha 16vy: 2?dovka: -Hum-mek Mara: — Humperdinck: Janko in Metka: — Kienzl: Evanuelnik; — Kovarovlc: Psoslavci: — Krcutzer: Preno-čiSče v Granadi; — Leoncaval-lo: Giumači; — LortzinR: Car in tesar; — MafUart: PuSCavnikov mite; — MtictffVit' Cifran*- ria rusticana: — Massenet: Ma-non. — Werther. — Žomrler; — Meyerbeer: Afričanka, — Huge-noti: -r- Minheymer: Mazeppa: — Moniuszko: Halka: — Ne«, mann: Llubimkanje: — Ni cola!: Vesele ženske vtndzorske: _ Offenbach: Hoffmannove Dovesti: — Pucclni: Bohtme. — To-ska, — Madame Butterfly: — R e-bikov: Jelka; — Rosslnf: Bri-voc scvfliski. — Vfljem Teli: — Saint-Saens: Satnson in Dalfla; — Smetana: Prodana nevesta, — Poljnb, — Dalibor; — Thomasi Mijmon; — Verdl: Trubadur, — Ernani, — Rfarofetto, — La Traviata, — Ples v maskah, — Afda; —W a *-ner: Lohengrio. — Ve&đ rnorntr, — TairafiSoser: — Weber: čaro-strelec; — We!s: PoBskl SUL — Naskok na mlin. Jugoslovenslđ skladateM. kate-rih operna dda smo vprteariaB, na so bili: '* t Albini: MartBon: — Inavlc B. dr.: Teharsid plemfS: — Poer-ster Anton: Oorcnfekl glavčefr: — Mandlć Josip: P*tar SvaOĆ: — Parma Viktor: Udu crof ceiisfcl Kscnaa, — Stara pesan; — Savin Rtotos Prutić ***. — Let* Vid2; — ,ViI*?aL Pr- S.: SmflJana; — Zajclv. pL: 2rinjski. Mislim* da setn navedel vse. __ V 25 letih (od L 1892„ odštevSi voraa leta ter leto pred vojno) smo vprizorill torei 76 različitih oper ali poprečno vsako sezono po tri nova operna dela. Največ repriz so Imele opere »Prodana nevesta*. »Trubadur«. »Carmen«. »čarostrelec«. »Hoffmannove prioovedke«. »Rteo-totto«. »Fausta »Cavalleria ništica, na« ta »OltnnačU. — in imeli smo tuđi krasne ^predstave! Kdor se soo-ntfnja taknttnega oevskecra materi* jala solistov in zbora, se zaveda, da nismo nikakor zaostajali za seđa-njostfo. Primadone Đerta Leičinska* Marenka Sev&kova, Cla Nottni. Amalija Carnert Leotv Hanuš - Svo-bodova, MaFenka Skalova, Marila CoUiKBon. Lfli Nordgartova, Mar. Si-pankova, rianU9ra Rfchterteva i. dr.« tanoristt Jos. PftvSek. Jos. BuČar. Fr. FStrkrabdu V. Rnder. Iv. Rasković. TH Oksewski Stan. Orzefeki. Fr. Krampera. Fr. VKek. St Jastrzeb-skt Fr. F*a1a t dr.: baritoni Jos. NbIM, Jan Oorednflr.. A. AneetL B. VrfaJrovtt, K. KraL V. Novak L dr.: ^^^e^efw^s^e^e^^^^^ ^e^ee^p^p^, ^^pw^^V ^* 4imVHiBHII^Bl^^ va. Mar. Glivarčeva, Mar. Stolzova, Raža Reisova i. dr. ter basi M. Fe-dycrkowski# Lev Pestkowski. Jos. PeršU JuL Betetto, Jos. Križaj, Ed. Aschenbrenner i. dr. pod kapelniki. H. Beniškom, VacL Talichom. Boh. Tom šeirn Frid. Reinerjem i. dr. so producirali nepregledno vrsto pred-stav. ki smo se ž niimi postavili tuđi pred najstrožjo. a pravično kritiko. V navedenih naslovih In števil* kah leži zirodovlna najtežjih borb in često neznosnih skrbi za obstanek in napredek naše opere. Kaj pomenja delati brez stalnecra zbora, brez odra, z vojaškim orkestrom, z enim samim kapelnikom in z letno subvencijo 14—25 tisočev kroiu kl so m o -rali zadoSćati za vzdrževanjc 6me-seCne sezone z opero, opereto m dramo, vedo le oni. ki so hodili tišti križev pot, a nišo omagali! — Hva-leinosti nišo žeU takrat in ne žanlejo ie niti danes. Taka |e bila pač vedno usoda slovenskesra kultornega de-lavca in taka ostane. Petelin&i so m bodo vedno skakali na plotove. frffotaB in kiktrikali: kultura pa «re le naoref. ml vstaiamo.! rasteroo. se razvijam©. lulo le glavno! In to oam ie v zadotčenje. i z njeirove postojanlce. Vbodar na te upala, da si «a bo pridobila, ker ie ltaLjanski guverner Vmcenci meseca marca 11. poizkušaL da bi pristal na sporazum, ki sta ga podpisali itali-janska vlada in začasna italijanofil-ska albanska vlada v Draču. Esad paša Je to odbil, kakor ie to storil tuđi Prenk Bib Doda. ki je istotako umorjen. Čudno je vsekakor to. da je eksaltiran Albanec, stipendist itall-janske vlade, prišel v Pariz z italijan-skim potnim listom in italiianskim denarienu ki je menfl. da stori dobro delo, ako ubije Esad paSo. OBOROŽEVAN.FE MADŽARSKE. LDU. Beograd. 17. junija. Iz Budimpešte javljajo: 2e dalj časa se opaia. da prthajajo po Donavi ladie z raznim vojaškim materijalom, na-menjenim za Madžarsko. Zavezniška vojna misija je komisijonalno dosma-la, da so dospele v Pešto ladje z že-leznimi in jeklenimi deli za strojne T>u5ke. lafetami, cevmi in po većini vojnim materitalom. ki gra je Nemčtja poslala Madžarski. Na Donavi ni no-bene kontrole. Zaveznjška vojna se je obrnila na konferenco poslanikov z zahtevo. da se organizira na Do- ' navi kontrola in s tem v zmislu skle-pov mirovne poeodbe prepriči obo- j rožanje Madžarske. ' krka na cetnm . LDU Prata, 17. funiia. (CTU) Pokajanja so se vrffla ves dan. Češka ljudska stranka zahteva zase dvoje mfnistrstev. Miuistrsld pred-sednik Tnsar jim ponuja ministr-stvo za trgovino, za katero bi prišd v poštev Sramek (češka ljudska stranka). Sedanji mmlster za trgovino Sonnta«: postane ndnister za poljedelstvo raesto odstopiv^en DOMAĆA VOJNA NA KITAJSKEM. LDU Amsterdam, 18. junija. (DKU) Castern Service poroča iz Tokia: Z ozirom na negotovi položaj, ki ga le povzročila na Kita!« skem domaća vojna, so Japonci po-slali vojne ladje v varstvo japon-skih podanikov na Kitajsko. RUSIJA IN POGODBE. LDU Kodan], 17. junija. (DKU) Litvinov je izjavil, da je popolnoma neosnovana vest, da namerava Rusija vztrajati pri prejšnjih, z njo sklenjenih pogodbah, zlasti pri londonski pogodbi iz leta 1915, ki obe-ta Rusiji Carigrad. Interpelacija poslanca dr. P. Pestomilia. I Radi obdačenja prireditev kulturnih draitev je stavil poel. dr. Pestotnik tole intepelacijo na finančaega ministra: Službene novine od 6. aprila t. L Št 78 prinašajo naredbo ministrstva ra ^inance glede stalne lestvične in od-stotne kolkovne pristobine. Nova naredba kruto zađene vsled visokih pri-stojbin javne produkcije tndi disto kulturnih, telesno ia nmvno - vzgojnfli društev (resna uuieftniška, glasbena, sokolska društva, — dru$tva» ki z lastnimi sredstvi vzdržujejo ja-vne knjižnice za splošno ljudsko prosveto). Nato je izdalo finanfino minietrstvo 16. aprila t. L št. 3005 pravilnik, v ka-tfrem je ćela vrsta novih določb, ki po-višujejo odstotne pristojbine, odgovornost sodnikov, me§a državne upravne ^posle s sodnimi posli, uvaja nov način postopanja, ki pri nas onemogoca zem-Zjeknjižne prepiše. Vprasm torej gospoda ministra za finance: 1.) ali je pripravljen kruto odredbo, ki zadene zgoraj omenjena društva, irpremeniti v tem inislu, da kolkovna pristojbina ne zadene in ne uničuje društev, ki krepko podplrajo državo z resnim prosvetnim in vzgojnim delom ali ki s produkcijami zHrajo prosto-voljne prispovke za institucije javnega kultnrnega ali fizično - vzgojnega po-mena; 2.) ali je pripravljen ukiniti pravilnik od 16. aprila, ki je nezakonit. Pravilnik lahko zakon interpretira, ne more pa uvajati brez parlamenta novih zakonskih določb. 3.) finančni odbor se je 2e pričel o tem predmetu posvetovati, zakaj fi-narcri. ministru ni na tem Iežeče, da se redne seje tega odbora nadaljujejo, • " . Politične uesff. =r Politična situacija, Beograd, 18. junija. Kakor se zatrjujo v političnih lirogih, se je politični položaj tako v notra-nje- kakor zunanjepoUtičnih vprašao)lh znatno poostril. Dr. Ninčlč ie povabil odlične politike na zabavo v svo] vinograd ter se je tega sestanka udeležil tuđi mini-fSter dr. rt. Krizman s soprogo in sdč. Pro-[tićeva. Na tem sestanku je skušal Inscenl-•rali nekako spravo med straukami, kar se mu pa ni posrečilo. V političnih krogifa se dvomi, da bi prišlo do sporazuma, zlasti ker obstojaio velike diference v vpraganju rekonstrukcije pokrajinskih vlad in se smatra za gotovo, da priđe v kratkem do krize, nakar bo aii demokratska, ali parlamentarna zajednica prevzela vlado v svoj© roke. — Kar se tiče osnovani* Nln-čićeve »SredfSnle zadruge za izvoz«, po-bijajo: »C»x>ha€, »Demokratija«, »Pravdac [in »Trgovinski glasnik« ustanovitev take 'zadruge, medtem ko brtnita to ustanovitev Tribunac. = Borba proti »fcancelparagrafa«. •Beograd, 18. juniia. Nacrt, da se uvede »kancelparagraf«, Je izzval v vseh klerikalnih vrstah ljut odpor pron temu za-•konskemu osnutku. Kakor se zatrjuje, se »klerikalci boje, da se njihova stranka z Hivedbo »kancelparagrafac postavi v eno tvrsto z Gstalimi strankanri in da na ta način izgube svoje najboUSe orožje za strankarsko propagando. •=z Demokratsko glasilo v SoboticL jSubotica, 18. junija. Te dnl bo pričelo ^od vodstvom urednika Gavre ZmiSa izha-jati demokratsko glasilo »Narodna Rićc = Vesti o zusedbl SoSaka doslej ne-potrlene. Beograd. 18. jtmlja. Vse alarmantne vesti o zasedbi Sušaka po ET An-nunzljevih četah, ki so se raznesle v ad- njih dnevih po Zagrebu in Beogradu, do-slej 5o nišo potrjene. Vsl znak] kažejo na to, da se bo Reka z okolico vred v naj-krajšem času sremeoila za Italijane v drugo Albanije = Štcvilo volilcev v Prasci po urad-nem izkazu znasa 155.269 in sicer na Starem Meetu in Josefovem 96.854, na Nevem Mestu in Vvšehradu 60.933, na Mali Strani in Hradčanih 19,777, v Go-lešovicih Bubmh 30.314, v Libni 17.391. ~ Madžari napadli o©gk» lađjo ▼ Budimpešti. Iz Bratislave poročajo, da je bila v Budimpešti napodena češka ladja, ki se je vračala iz Komuni je. Napadi a jo je oborožena četa 35 roož, ka-teri je poveljeval častnik, ndrla na lad-jo in odnesla petrolej. Pritožbe pri m*d£ar»ki vladi so bile brezuspe^ne. Madžari ostajalo stari Madžari, ne-sramni in nasilni. Ne bo đrugače, da bo treba ž njimi od severa in jnga po-etopati prav po madžarsko. — O isredni važnosti Soie piše >La '-ilbertac (Svoboda), nov list v Gorici. Pravi: >S solo uiorje toliko lepih in dobrih stvari, da se nikomur niti ne sanja, da bi mogle imeti kako- zvezo s 9o-lo samo. Vse življenje kake dežele stoji in pade s solo. Ljudsko solo posebno moramo vzeti v postev y prvi vr«ti-Njen pomen je neprecenljiv.< Tako je! Hesnične so te besede. veljajo pa ne le za ltalijo — ne, ampak tuđi za Slovon ce na Goriškem, katerim 8ed«r»j% vlada odreka Sole v Gorici iu jib jim krča na deželi. Vzeti jih jim hooe popolnoma in pahniti Slovence v temo, da bi }!)■ po-tujčila in uničila prav za to, ker dobro i posna pomm ljudske lolo % ^M*f^^ I =: Omi kMigfvv K0dB8f^A# imB » *■*■ T0^1* »■•▼i« «e je vriU t leocrvi od 6. do 13. t m. Zutopanili ja bilo 38 drtar, med oiimi Avptrmiiia, Julaa Airika, Effipt, I^Ua^ Japonsk* itd. Hajpravljaio se ieol&irno p tonskih prmviomh, o parlkaenUrnem delo-vmnju ion. o vlogi žen v Zvesi naro-dov, o boju proti nenravnosti itd. = tmštmU Mi, da aastopi v Ne»-iki Avrtrifi «e«anski kahinet. >Cenke Slovo« prinaSa s Dunaja dopis, ki pravi, da ae opačajo že dalje časa stiki med antantmini sastopoiki na Donaju in krdčanakimi socijalcL Ti zastopniki so se obrnili od Rennerja in koketojejo z njegovimi nasprotnikl Đolžijo ga, da se preveč vdaja komunistom, da je narodno obrambo izročil soc. dem. levi-čarjem, ki uvajajo Leninove in Kunove iretode in da vsled svoje popustljivosti napram stavkam upropašča državo fi-nančno. Kršćanski socijalci se tako s pomočjo entente pripravljalo na pre-vzetje vlade; ententnim z&stopnikom obljnbljajo red in delo in skrajni boj boljševizmu. I — Ceski Necnci žele gospodarsko sknpnost V čehoslovaškem senatu je nemški senator Jesser podal v imenu Nemcev programatifino izjavo, v kateri je naglažal med drugimi: >Nemsko češko vprašanje ni notranjt, marveč sve-tovni problem. Mi nočemo nobene do-navake federacije, nri nočemo, da bi se vzpostavila stara Avstrija, hočemo, da se zopet vzpostavi stara gospodarska skupnost, ki je obstojala pred vojno, k©r smo medsebojno navezani na go- I spodarsko ozemlje stare Avstrije. V I tem pogledu bodo Nemci radi sodelova-li, vendar pa samo pod pogojem, ako se bo tuđi oziralo na njihove zahteve. Nemško posestno stanje se je v mnogih nemški h delih države porušilo tekom 24 ur. Tuđi v češkem posestnem stanju lfrhko nepričakovano priđe do poloma, I ako se razmere v Evropi spremene. Stvar je takšna in ne drugačna. 80 mi-lijonov je vec^ kakor 7 milijonov. Mi zahtevamo zvezo narodov, preureditev Evrope v skupino prijateljskih držav, Zveza narodov pa ne more obstojati, ne da bi ee revidirale mirovne pogodbe. Ponujamo vam roko k miru in sporaz-umljjenju. Želimo in hočemo imeti centralno evropsko politiko, nočemo pa obnavljati starih pogreškov, marveč hoćemo interesno skupnost, ki temelji na medseboini pomoći. Pod temi pogoji smo Nemci pripravljeni, da sodelujemo v čehoslovaški državi.* >Verjamemo, da Nemci še vedno hrepene po oni gospodarski skupnosfi, ki jim je dovolje-vala, da so sedeli pri pohiih loncih, do-čim so morali Slovani pobirati drobti-nica ki so padale iz bogato obložene nemške miže, dasi so hila jedila na tej inizi in slovenskih zemelj. — Poljaki in slovanska realnost. Podpisujem, kar je g. Joso Jurković napisal pod tem naslovom v 133. števil-ki >Sk>v. Naroda^; odobravam vsaj glavne poteze njegovega Članka: ho-fiem pa dodati nekoliko nians: Onega brzojava, ki se je poslal s Poljske Akademije v Ljubljano, bi jaz nikoli ne bil pripustil, če bi bil navzoS. Zvedel sem zanj tu v Zagrebu Sele đober teden dni pozneje. Vsi, ki sem z njimi o tem go-voril, vedo dobro, kako sem mislil o telegramu, ko načelniku panstvac, Pil-sudfikemu, a brez vaakega ozira na ar-mado in njeno ofenzivnost. Verjamem, da bi tuđi tak, recimo, civilni ali čisto nepoliHcni pozdrav zadel na desni ali na levi: toda na to se bodo sigurno i Čehi i Rusi navadi li, da borno pozdravljati tuđi Poljake. Baš to je bil došle elovanski greh, da smo Poljake hoteli izbrisati iz slovanskega sveta ali preko njih iti na dnevni red ter smo jih na ta način tirali v neprijateljske vrste. Afirmacija Poljstva je nuj« nost ilovanske bodočnostL In še enkrat poudarjam, kar sem re-kel že v prvem članku: Ta stvar je tem v&znejša, čim bolj smo jo došle zane-marjalL Začegko stvar se ni treba ▼•8 tako gnati, ta je v naravnem in do-sti krepkem razvoju. Konferenoe jugo- alovanaklli in češkili novinarjov so bd-ie dotti političnoga značaja; aokoiaki zlet bo krepka manifestaciji. Gospod Jurković se boji, da borno žalili na desno ali lovo, >če borno drli s prevelikim elanomc. ZPoljaki in slovanska realnost«. Dr. Fr. Ilešić. = Mflitarizem živi tndi v sovjetski Ru^iii. Velika sveto,vna vojna ni udo-eila militarizma. Živi v državah, ki so zmagale, in v onih, ki so bile poražene, živi pa tuđi v sovjetski Rusiji. Rdeča arroađa šteje 3 miiijone bojevnikov. Streliva se rabi v Rusiji mnogo več nego kjerkoli drugodi. Municijsk« tovnr-ne so militarizovane. V armadi služi ćela vrsta carskih oficirjev in generalov, disciplina je trda, postopunje z, vc jaštvom brezobzirno in kruto. — 2>Ne morerao slepo posnemati vsega, kar delajo Rusi.« V razgovoru z urednikom >Czasa< je na vprašanje, ali smatra demokracijo za sovražnico in oviro socijalizma, odgovoril pred-sednik češke in slovačke republike z ozirom na prevrat v Rusiji takole: >Eer zahtevam vobce, da je treba poznati dejstva, moram zahtevati tuđi po-znanje Rusije, a kdor jo pozna, mora priznati, da ne moremo slepo poenemati vsega, kar so delali Rusi. To se tiče tuđi ruskih avetov. Ti sveti so nastali i v Rusiji, ko je razpadel caristični cen-frallzem. Ogromna Rusija, redko oblju-dena, brez zadostnih železnic in čest, je razpadla neorganično na razne svoje dele. Tako so postala posamezna mesta — Petrograd, Moskva, Kijev itd. — in ćelo posamezne vaši samostojne ter po-poLnoma izolirane od celote. Samostojni so postali tuđi različni veliki zavodi in tovarne ter njih organizirano delav-stvo. V Rusiji so bili delavski in kmetski sv«ti reakcija proti pretiranemu centralizmu ter so bili naraven izraz hrepenenja po avtonomiji. Toda po-rDanjklj\vi bo že zaradi tega, ker nišo tili med sabo organično spojeni. Centralizacija in avtonomizacija se vza-^enono izpolnjujejo. Druga brez druge je nedostatna. Pri nas eo razroere dru-ffe: Naša država je roajhna, goste]e ob-ijudena in njeni deli so organičneje spojeni, ker industrija, zemljedeljstvo in komunikacije so na višji stopnji kakor v Rusiji. Zato bi pri nas taki sveti ne mogli imeti političnoga in admini-strativn. namena, nego bi bili kvecje-mu v smislu svojega imena posvetoval-ni gospodarski sosveti. Verujem z Marxem, da je republika pogoj socijalizma, toda parlamenta ne ematram za preživelo institucijo. Nedoetatki parlamentarizma, o katerih se govori mno-gokrat, obstojajo predvsem v tem, da volilcl ne odpoMljajo najboljših parla-mentarcev. Ce pa boljših res ni, potem bi tuđi sveti ne bili nič boljSi. Tuđi ti sveti bi se namreo morali organizirati, nastal bi centralni svet, to je vlada in parlament v drugi obliki. Brez parlamenta bi se razvila diktatura in absolu-tizem večine. Stremljenje proletarjevo po reformah je naravno in upravioeno, toda — kakor je rekel Marx — >glad ni programe. Vsaka diktatura, torej tuđi proletarjatska, brez strokovnih admini-stračnih znanosti in birez velikega po-litićnega nacrta vede k političnemu in gospodarskemu debaklu. Politika ni le hrepenenje po idealnem đružabnem ustroju, nego mora biti tuđi zvezana s apoznanjem sredstev, a katerimi naj se te idealne razmere doseže. Naravno je, da bosi zahtevajo čevljev in ko jih dobe, vedo, da jih tišče, toda napraviti jih in popraviti more le čevljar: taka je tuđi v politiki. Demokracija mora akr-beti za politično strokovnjaštvo iu za- ▼edaM so moramo, da n*pake Gmmlam Usma no izrirajo iz p^lamentarianaJ nego iz napak aodanje dražbo Tobfo,; Ko je Mane govoril o diktatori proletarijata, je misUl na proletarijat i ded-j ščino Kanta in Fiohteja Strokornjaštvo je potrebno tndi sa sooijalisaeilo; wM socijalizacijo so potrebni kvaliftairanf delavoi. Mi se moramo in hoćemo powj vspeti na visjo stopnjo gospodtfskegd in socijalnoga razvoja. Socijalizacija jej v današnjih razmerah, ki jih jo sata*' vila svetovna vojna, težak in aeved« vrhu tega svetoven problem. Ne z*do-šca morilo, po katerem bi se posamez-Diki ali posamezni sloji ali ćelo le defi posameznih delov imeli dobro. Gro zsk premembo vsega gospodarskega in sor1 cijalnega ustroja, a v to svrho je po^ trebno strokovnoga znanstva, dobre vJugoslovenski Galeb< s se-dežem v Feogradu. Jugoslovanska Pomorska Matica v Dubrovniku postane sekcija tega udruženja. Izvoljen je odbor, ki bo redigiral pravilnik udruženja. V ta odbor so bili iz voljeni admiral Koch, general Živković, bivši minister Ljuba Jovanović, poslanec Stanko Banić, dr. Grgin iz Vojvodine, drJ Ljuba Leontič Iz Dubrovnika in že nekoliko voja&kih in drugih delegatov. — Francija za naso deco. Po zahte-vi franeoske vlade bo ministrstvo za. prosveto poslalo jeseni v Francijo po' 10 siromašnih dečkov in deklic, katerih. očetje so podli v vojni na Franooskem, kjer bodo ob stroških franeoske vlade hodili v solo. — Ldu. — Predrage kože sa opanlte. V Splitu se je vršila kazenska razprava proti 6 obtožencem, ki so se okoristili izvanrednih razmer, nastalih vsled vojne, ter prodavali kože za opanke po previsoki ceni. Nepravični dobiček je znašal nad 2000 K za vsakega. Obeoji-ni so: Peter Šnlenta na 6 meseeev stro-gega zapora in 15.000 K globe, Vilko Labič na 10 mesecev in 25.000 K, Ivan Puharic na 1 leto in 50.000 K, Marko Simič na 6 mesecev in 30.000 K, Peter Hankič na 8 mesecev in 40.000 K, Josip Bančid je oproščen. . neodređena domo-Dlnfl. =^ Na »slovenflkem«: užitcljiS^n v1 Tolminu podu&uiejo Ijudje, ki ne po-' znajo našega jezika, tako da učenci na-i pačao umevajo u^no snov. Sploh je ves! Skodnikov zavod tak, da ne služi slovenski soli. Na zborovanju tolminske^ ga učiteljskega društva se je o tem go-j vorilo in sprejele so se reeolucije, kl? zahtevajo: da naj se razpišejo učnal mesta na uSiteljšču; ravnatelj mora biti! odličen pedagog in sin našega naroda?! nastavijajo nal se profesori!, ki so za toi vsposobljeni in imajo potrebne izpite iz; udnega jezika; učateljgce naj se preselij b prihođnjim solskim letom iz Tolminaf v Gorico, kjer stoji v ta namen zgrage^i no moderno šolsko poslopje; vlada naj razpiše dijakom običajne ustanove. Za obnovo goriške dežele itaKjan-ske oblasti še nišo ničesar storile. Dr.j Tuma obljublja Slovencem paradiž pod, ltalijo, italijanski generali kriče po-Gorici kako je dežela srečna, ker Jo že gotovo, da bo >per sempre< pod ita-! jansko oblastjo, ali naše ljudstvo vee te sreće, katere imajo toliko na jeziku*] prav nič ne občnti. Brzojavke iz Kima sicer pogostoma naznanjajo nakasilai milijonov za obnovo >odrešene< zem-; lje, ali ti milijoni kar*e morejo priti iz Rima do Gorico. Opatjeselo na Kra-j ea je vse razbito. Strašno je divjalai vojna po tej občini. Ljudje so se vrailij oblasti pa so za te reveže, ki so brez, streha okoli 1300 iih je, postavile do-J slej celih pet barak. Druga bivališča so postavljena b oetanki desk iz strelskitij jarkov in s kamenjem. Sedaj je ^®116^ ralnl civilni komtsar Mosooni obljubiT pomoS. .. . — Delavstvo v Goriel poj sedanji-' ml razmerami hudo trpi, posebno stavbni delavd. Daška svojemu trpljenju so dali na snođu oa Tolovađnem trgu, kjer so zahtevali, da naj vlada taka j izplača vojno škodo, da bodo mogli ljndje za5eti zidati. Jako nraogo zidar-iev je brez poela. Vlada naj nakaze za javna dela vešjo svoto milijonov, da Btt more začeti z obnovo dežeie. V revoluciji so zahtevali tudi> da bo ima ustaviti; dotok delavcev is kra^eetva v Gorico, ker niti domaćini nimajo xaeluik». Ako bi se vlada Se obotavljala izpolniti opravfeeno delavake zahteve, stopi de-lavstvo v Štrajk, kakor se Je to zgodilo v Karniji in videmaki provinciji. Vabila na sbod eo bila slovenska In laiks, raspravljalo se je slovensko In laško- koloneko tfveae ▼ Biljani eo spr^ett ; '4 reaotoollo. ki ■aMwf% 4a » prafg^i 4« straiL »SLOVENSKI NAROD«, Piccoloc, i>a rekel, da Repossi laže. >Pučki Prijatelje v Pazinu odgovarja in n avaj a jkraje, kjer so bile hrvatske sole zaprte. 'Samo v Puli so zaprli dve hrvatski šo-*U, v občini puljski pa 11. V Vodnjanu jeo tri hrvatske sole zaprli, dve pa ia-'premenili v dvojezični, kar pomeni to-jliko kot da sta poitalijančenl In tako Se v paainskem, poreškem in lošinjskem tokraju polno hrvatskih sol zaprtth. Ke-hpossi ]e govoril resnico, iPiceolo« pa t|e po svoji stari navadi lagal. fc — Velika tatvina v Škodo vojaŠke ndmini&tracije v Sežani. Finančni ■stražniki in karabinerji so sumili že [nekaj Časa. da bencin, ki ga rabijo raz-mi avtomobili, ne more biti dovoljene (provenijence. Kon&no so prijeli Ivana Katerna, ki biva v Sežani. Izpovedal Je, da je dobil bencin, ki ga ima, od ne-fcaterih vojakov. Kmalu na to so ustavili v Sežani vojaski avtomobil, priha-ijajoČ iz Trsta, namenjen v Poetojno. JVodil ga je korporal Callegari Gerar-Feuerwehri« so bili skoro [nemškonacionalna društva, dasirav-[no so bili samo Slovenci njihovi [udje. Kjerkoli je bila potreba, da se fioemčurstvo pokaže tuđi na zunai, [pritegnili so vedno ta sicer nepolitič-ha društva na pomoč. Po zasedbi JKoroške so ostala edinole se ta društva, na ktera so stavili vse svoje (tipe, A vzeli smo jim tuđi ta, odpra-[yili nemško komando in napise. Naj-itiujši zagrizenci, ki se vedno upaio in jčakajo, so seveda ostali, vse drugo j>a je vstopilo v naše vrste. Kako ve-vselje in zanimanje do narodnega de-f|a ie sedaj v našem društvu, so se kadfljo nedeljo na lastna očeša mogli Wepričaoložljivimi denarninii sredstvi, stav-biščem ali na drug način, Vsekakor pa je smatrati stranke, kojih priziv se je definitivno zavrail, za podlago, na ka-tero se bo oprla ćela stanovanjska akcija, kolikor gre pri tem za zasebnike = milijonarje. Poleg omenjenih 47 slučajev je načelno zavrnilo še 31 nadaJjnih pri-zivov, ki so jih vložili manj premožni Kasebniki - milijonarji. Tu se bo &ele naknadno po zaslišanju prizadetih strank končno določilo, na kakšen način bodo morale sodelovati pri gradbi oziroma prirejanju novih stanovanj. Tem strankam je na ta način dana mož-noet, da si same izberejo isti način so-delovanja pri stanovanjski akciji, ki jim bo povzročil najmanj škode. Posebna pozornost se bo obraćala na one slu-čaje, kjer se nudi prilika, da se s pre-zidavo (zlasti dvignenjem) že obstoje-čih stavb z razmeroma majhnimi stro-ški in malo vporabo stavbenega materijala pridobi kako stanovanje. To je važno zlasti radi tega, ker se bodo take prezidave lažje dogotovile v predpisanem roku kot nove stavbe in ker je treba delati na to, da se 6 čim manjšo vporabo stavbenega materijala pridobi kar najveo stanovanj. — Pruadete stranke lahko v tem oziru koristijo sebi tn olajsajo delo stanovanj. uradu, ako se iz lastne inicijative zavzemejo ta vse take prilike, ki bi se dale ugodno iskoristiti ttr stavij* stanovaniskem oradu tozadevne konkretne predloge. Od prizivov, ki so jih vložile banke, lavarovalndce i dr. večja gospodarska pedjeija (§ lt točka 2 in 3 naredbe 166) ee jih je zavrnilo 94. Tuđi ti prizivi so se savrnili eamo načelno. To pa radi tega, da se da pri zađe tim strankam enako kot privatnikom prilika, da sd s konkretnimi predlogi smanjfiajo neiso-gibne stroške, ker se bodo njihove želje po možnoeti vpostevale. Jasno pa je, dm od načelne sahteve. da mora v»a-ko ismed navedemih podjetij brespo-gojno sodelovati pri Kgrftdbi ozironaa prir«ditvi novih stanovanj, ne bo mngo-če v nobenem slučaja odnehati. O p«r metni izrabi vseh prilik za prezidavo in adaptacije ter s primemo kooperacijo različnih podjetij, ki sama na sebi ne morejo zidati novih stavb, se bo dalo to vprasanje brez prevelikih težav ugodno rediti. Vsi drutfi prizivi so ostali n^-rešeni, kar se v smislu % 2 nar. 166 smatra za ugodne re&itov. Poverjenistvo za socijalne skrb bo s pomočjo pristojnih oddelkov deželne vlade storilo vse potrebne korake, da se bo dobava stavbenega materijala po možnosti olajšala, ter bo tuđi v vseh drugih ozirih sknšalo prizadete stranke kolikor mogoČe podpirati. Ako se računi, da bo vsako podjei-je eezidalo, oziroma priredilo sa svoje uslužbence povprečno tri stanovanja, se na podlagi navedenih etevilk lahko približno preeodi, kakšen naj bi bil uspeh letošnje stanovanjeke akcije. Precej strank »e je že do sedlaj izjavilo, da bodo zidale. Da pa se tuđi prt ostalih isto doseže in da se bodo ta za-gotovila v polnem obsegu irvršila, bo treba končne odloke, s katerimi se bo strankam v najkrajsem času definitivno določil obeeff in način njihove«a so-delovanja pri gradbi, oziroma prirejanju novih stanovanj z vso doelednoetjo izvajati. Vsak odpor v tem oziru se bo moral brezpog^ojno i» bresofarirno kIo-miti. Kdino na ta način se bo letos doseglo, kar se da in tuđi mora do«e£i, kajti potreba, da se stanovanjska beda do prihodnje zime vsaj za silo omeji, je ekrajna. Fizična in moralična Škoda, ki jo trpijo valed pomanjkanja najskrom-nejsih stanovanj srednji in revnejši sloji, je tolika, da je ne odtehta nobena materijalna žrtev. Llabllanahl obCinskl soet. Ljubljana, 18. jnnija. Župan dr. Ivan Tavčar otvori sejo, konstatira sklepčnoat ter naznani, da je po časopisnih vesteb posneti, da po-seti prestolonaslednik regent Aleksan-der 26. t. m. Ljubljano. Ob tej priliki povđarja g. župan, da ga sprejme narod z radostjo, da pa noče prikrivati svojih razmer in da ponos ljudstva ne dopu-šča, da bi se iz naso Ljubljane napravila kaka bogata Potemkinova vas. Na ta način se bo pokazala prestolonasled-niku regentu prava slika, prepričali ga borno o iskrenosti naših Čttfltev, a nepotrebno pretiravanje ni na mestu. — Da se pa dostojno izvrSe vse potrebne pređpriprave, prosi #, župan za kredit 100.000 K proti naknadni položitvi računov. — CSprejeto). — Gospod župan nato na kratko zavrača neutemeljene vesti, ki so se v zadnjom času lansirale v javnost radi >velikanskih izgube pri me-stni aprovizaciji, povdarjajoč, da o ka-ik izgubi ni mogoče govoriti, Če 8© vpošteva poslovanje mestn© aproviza-cije ne samo v zadnjih petih mesecih, ampak ćelo poslovanje v zadnjih petih letih. Take vesti, ki so se trošile sedaj v svet, nimajo drugega namena, kakor da begajo ljudstvo, ki ni poučeno o raz-merah. — Nato imenuje g. župan za overovatelja zapisnika gg. občinska svetnika Planinska in Biljaka. Ob priliki 501etn£ce »Gasilnega in reSevalne-ga društva« predlaga g. župan, da se podeli gg. Lapajnarju Joe., Medicu Fr. in Permetu Ivanu, ki so naistarejsl Slani društva (1879, 1880) ljubljansko mesčanstvo brez takse. (Sprejete). Končno poroca |f. župan še o raznih do-pisih, nakar se preiđe na dnevni red in odobri zapisnik zadnje seje. Poročila personalno pravnega odseka, Občinski evetnlk g. R. Pustoši e m 6 e k poroea o dopisu mestneg* Solekega. sveta glede nadomestne Ivro-litve enega člana mestnega solskega sveta ter predlaga v imenu odseka» da te isvoli na mesto odstepivieira oMfn-•kega svetnika g. Jos. Pipenbacherjt občinski sretnik g. Iran PetriC (dprs* Jeto). Nato poroča O dopisa ravnateljstva Meetne hranilnloe gleda volitve Slana upravnoga odbora Mestne hranil-nice t&r predlaga v Imenu odseka na mesto odfltopdvsega obćinakega sretnika g. J. Plpenbacherja ob6 pretnlka gi BiiBMMi Brspmtoilrtt J0VpK4M4b ^ Končno poroča o županovem dopisu glede popolnitve službenoga mesta v mestni fcivinozdravnifeki službi v svrho tržnega nadzorstva ter predlaga v imenu odseka, da ae že sistemizirano mesto razpiše in sicer za 10. ali 9. činovni razred. (Sprejeto). Porobilo finanenega odseka« Občinski svetnik g. Smole poro-6a o dopisu županovom glede kapitaliziran ja obresti mestnih posojil pri Mestni hranllnipi ljubljanski in predlaga, da se anuitete meetnih posojil ka-pitalizirajo s 1. julijem t L (Sprejeto ob navzočaocti kvalificirane večine.) Podžupan dr. K. Triller poroea e dopisu magistrata glede nacrta za predpis in pobiranje novega obćinske-ga davka na prevozila in avtomobile in predlaga v imenu odseka, da se uvede s 1. julijem t .1. novi davek in sioer: 1.) za enovprežne zasebne ekvip&že let-no 500 K; 2.) za dvovprezne zasebne ekvipaže letno 800 K; 3.) sa sasebne avtomobile do 30 HK letno 2000 K; 4.) za zasebne avtomobile preko 30 HP 3000 K; 5.) sa tovorne avtomobile nad 3 tone 3000 K letno. (Sprejeto.) Gospod podžupan poroca na to o dopisu magistrata glede nacrta za predpis in pobiranje novega občinskega davka na hotelske postelje in predlaga pobiranje 25* dnevnega davka na postelje. (Sprejeto.) Občinski svetnik g. Likozar poroca o županovem dopisu glede pedalj-danja veljavnoeti meetnega papimatega drobiia in predlaga, da se veljavnost tega drobite podaljša do 90. {unija 1981. (Spreieto.) — Nato poroca o prošnji »GasUnega In reftev&lnega đrustvac aa Isređno podporo povodom đroitveiie 501etnice in predlaga v imenu odseka, 4m se đavoli podoar* ▼ sueska 80.000 kropolnoina nezdružlilvo favoriziraeniie nemSkfh aspiracii. — Dež. vlada in od. uradnlštvo. Somisljenik s Štajerskepra nam Dlšet Kakor čitam v Valem listu, se nada-Uujejo jrnuotne in moralne krivice na uradništvu i>o sedanii deželni vladi. Vzeli so sedaj tuđi vladnemu svetnl-ku Lasicu vodstvo okr. jrlavarstva ljubljanske okolice. Sedai je to že 5. slučaj v kratki dobi. Vse te vodje okr. fflavarstev (mestnega magistrata v Mariboru): dr. Pfefferja. Sima — Oalla, Mencinjjeria, dr. Ogrina. Lasica. Je seđanja pokrajinska vlada, ne da bi bila v to kompetentna, nasilno fn krivično odstranila z mest kjer so uspešno ddovall in jih pre-stavfla k deželni vladi ali pa podredila ceio đrmrim okr. firlavarjenL Tako prestavija SLS. na vplivna mesta namesto objektivnih, vrelednlh urad-nikov avoie vnete pristaše, ki bodo sleoo orodje v nienih rokah. Vemo, zakaj srre. Klerikalna gospoda se pripravlja na volitve, zato hoče bne-ti na vseh uplivnih mestih svoje izrazite srrankarle. Sicer pa sam do-verlenik za notranja dela nič ne skriva, da terajo pri premestitvi tdavno vloico — volitves. vsai tako čujemo. No, nadejamo se. da bodo pravočas-no tuđi njemu pHstrižene perutL — O premestirvali pot vradirt-kor. Od odbora »DruStva koncept-nlh urednikov politične uprave za Slovenijo« smo Izvedeli, da se Ie prideiitev vodle okrajnega giavar-stva v Ljubljani g. vladne«ra svetnika Trana LaSiCa k de^eini vladi Izvršila na tak način, da Je odbor sporazumno & *• vladnhn svetntkom iMaiBim gfw« powdwaitfe. * njegovo zaščito. Čuval bo pa na tem, da prideiitev ostane zares za-časna, kakor je zagotovljeno v dekretu in da se ne izpremeni pod ro-ko v definitivno, ki bi oškodovala g. Lasica brez vsakega vzroka. — Maribor hočejo »osvobo-đid«! V sredo zvečer so v Gradcu ustanovili »izgnani« Mariborčanl in Mariborčanke podružnico »Stidmar-ke«. Na zborovaoju so govorili profesor dr. Mtlhlbacher, znani Henritf Wastian in prof. dr. Hflgler. Dn. Miihlbacher Je med drugim izjavU: >Mi iz Spodnjega Štajerskega smo bili vsikdar najzvestejši sinovi in borci »Sfldmarke«. TisoQ naSih bratov ječe pod tujim gospodstvom. Te osvoboditi in našo iz^ gubljeno zemljo zopet vrnlti našemu narodu, ta zavest mora izpolniti vse naše hotenje in čustvovanje. Nat najvišjt zakon bodi, da ohranimo svojo narodnost Na to ne smetno nikđar pozabiti. Zato na delo za na* Še brate, za našo izgubljeno zemljo.« Za Mfihlbactierjem je govoril Wastian. Njegov govor Je Izzvenei v klic: »Prišel bo dan plačila in ma* ščevanja in naš narod bo zopet Ži* vel na obeh bregovih mogočne ia šumeče Drave!« Dr. Hflbler Je slikal bolestna čustva vsakega zavednega Nemca v spričo dejstvu, da se na-hajata nemška bisera Celje in Maribor v tuji, Nemcem sovražnl oblasti In končal svoja Izvajanja z vzkll-kom: »Naj nam vsem še zaslne daii, ko se bo zopet zalesketala trobojnl-ca nemškega naroda na stolpih mariborskih !t — Kakor se kaže, na* meravajo »Stidmarkovci« započeti organizirano pangermansko propagando na Spodnjem Štajerskem, zlasti pa v Celju in v Mariboru. Hvaležni smo jim, da so nam od-krili svoje karte, borno vsaj pravo-časno lahko uduSili že v kali vsako vsenemško gibanje, ki bi se pojavilo morda v Mariboru, Celju in drugih bivših netnškutarskih trdnjavah. — V spremstvu regetria. Po sklepu ministrskega sveta bodo spremUali Nj. Vis. prestolonasled-nika na njegovem potovanju v 7a-jrreb in Ljubljano, predsednik vlade dr. Vesnlć, minister za agrarno reformo dr. Krizman, minister za do-što hi brzojav dr. Drinković in minister za socialno politiko đr. Koko-i vec. — Dva naša ministra gfesia v Praga Minister za trgovino dr. Ninčič In minister prosvete Sveto-zar Pribičevič bosta na čelu našega uradnega odposlanstva na svečanost prvega vsesokolskega zleta po osvobojenju, k! se bo vriil v Pragl od 26. JunUa do 1. Julila. — Iz rudarske službe: Minister za gozdarstvo in rudarstvo Je imenovat *;. inž. I*o PehanUa, ntdar-skeica komlsarja in vodjo okrožnega sndacdBMBa, •***£+> v LJuhUailL mm. flk i 35. flev. »SLOVENSKI NAROD*, ot'20. j«aija 1990. 5« stran* i rskega nadkoralsaria na telo za Slovenijo in Hrvatsko netko monopolizirati promet s ko-^ ml In oddajo usnja v družbf ^erma«. Usnja in kož manjka in je aginja kruta. Tuđi za vojaštvo je eba obutve. Skrb je na sebi umev-i. To Je vse lepo. Ali nemogoče je vesti posebne vrste promet le v iem delu kraljevine. Videli smo > v Sloveniji, kjer se Igra z obrtom trgovino že vsak upravni vežbe- - k, ki nlma pojma o življenju. Po-rjeništvo za socialno smrt je el->rado za take tiče. Proti »Dermf« nastal med obrtnik! odločen od- if. Obrtnik! se ne dado zadaviti. 7 osegel je pa rudi vmes minister ' inčič, ker je tak usnjarskf kartel oti načelu slobodne trgovine v •žavi. V »Jugoslov. Llovdu« čita- - o sledeče razglasilo: »Ker deželna ada v Zagrebu navzlic naredbi z i ie 17. Januarja t. I. vzdržava pre-' wed raznih predmetov, je minf- er NinČIČ zahteval, da se odpra-' jo te prepovedi, sicer jfli proglasi : i neveljavne v »Služb. Novinah« In ' istopi proti banu v ministrskem etu.« — ObrtnfcH Izlet na Koroško, 1 • Je bil prvotno določen za 27., 23. 29. junija, se mora preložiti zara--■ i regentovega obiska v Sloveniji. Vseslovenski obrtmškl tabor« to-)j začasno odpade, ostane pa na išem programu do izvršitve. Pribave za ta velevažen obrtniški lod se vodijo naprej in se bo čas ioda pravoČasno objavil. Občeslo^ 3nsko obrtno društvo v Celju. — O DomsnHranJa vaironov se itožutejo hrvatski trgovci, ki žele oziti drva in les iz Slovenije na rvatsko. JZahtevajo jednako pravo x vse, čes da jfe pri nas obilno va-onov za naše interesente. Gospoda i mrvti. Pri nas ie revščina za vago-j. Vsak dan so tožbe. — Splošno žensko društvo v iubfjanJ je darovalo 250 lepih knjig i knjižnice v zasedenem ozemlju. Isti namen je darovalo tajništvo D. S. 200, knjižnica za Št. Jakob-ci okraj 40, knjižnica za Dvorski Ti so pa iz Križevniftke ulice !c — Po dobljeoih informacijah se je nadzornik Canjko odločil poiskati >vlomilsko gnezdo v KriŽevški ulicic. V nedeljo 13. t m, je stopil v neko eta-novanje KriŽevniške ulice št. 6. Bilo je to stanovanje verižnice, korpulentne ženSčine Neže Zonta, sedai omoiene G o r k i ft. — Preiskava je bila nspeš-na. Našli so rjuhe in blago» ki je bilo last Antona Osoli na in njegove žene. Vlom je izsleden. Hkratu pa so odkrili dobro organizirano družbo vlomilcev in tatov, ki so živeli dobro in razkošno od samih vlomov in tatvin. — Med aretira-rimi so naj\tižiiejše osebe: Ivan Gorki č, 261eten Goričan, ki je užival bc-giinsko podporo. njegova žena Neža Gorkič, roj. Zonta iz Cerknice, Anton Pere in njegova žena Gabriela (>Ela<), Josip Herman iz 2aloa, Ka-rol M i s e k, rodom Ceh, Franc C i 5, Josip D a o a r, invalid, katerega je enkrat porotno sodifeče oprostilo od obtožbe golju-f i j e, vpokojejii oroiaik Fran K 1 a j -n e r, ki je izdelal premeteni nacrt go-liufije s podpiaom delegata financ dr. Savnika in drugi. — Državno pravdništvo vodi sedaj strogo pre-iskavo. — Koncert godbe đrarske divizije bode jutri v nedeljo od 11. do pol 1. v Zvezdi na korist koroškl deci. Vabi se k obilni udeležM. — Vrtni koncert danes 20. junija in vsako nedeljo pri Travnn na Glincah — pri slabem vremenu v no^ranjih pro-storih. Začetek ob 4. uri popoldne. — Vstopndna 2 K; otroci prosti. Najceneja družinska zabava. Točilo se bode tuđi brezalkokolne pijace. """ (4501) — Koncert se vrSi vsak reJfer v restavraciji »Zlatorog?«. 4482 Priprave za sprefem regenta u Ljubljani. — Poziv okolBktm občanom! Pododsek za olepSavo in dekoracijo mesta povodom bivanja Nj. Vis. pre-stolonaslednika prosi vse jrozdne pq-sestnike v ljubljanski okolici da pri-peljejo v prvih dneh prihodnje^a tedna, kolikor mosroče smrečnih vei za okrašenje hiš v našem mestu na Kon- I grešni tr*r v Ljubljani ter jih tam iz- I roče našemu zastopniku brezplačno ali pa prodajo. — Vsa društva, orsranlzacHe In korporacije, ki se udeleže slavnost-nejra sprevoda ob prilikl sprejema Njesrovecra kr. Visočanstva Prestolo-naslednika in ki se doslej še nišo prijavile, naj store to nemudoma, naj-kasneje do ponedeljka. Prijavijo naj število udeležencev odseku za slav-nostni sprejem (arhitekt Vurnik na mestnem magistratu, glavno poslop-je, I. nadstropje, soba št. 2 osebno od 5. do 7. ure popoldne ali pa pismeno kakor rečeno do ponedeljka)._____ — Pododsek za oleošavo In dekoracijo mesta povodom bivanja Ni. Vis. Prestolonaslednika v Ljubljani pozivlja mestno prebivalstvo, da v slavnostnih dneh okrasi poslopja« stanovanja in prostore na najdostoi-nejši in svečanostni način, ki odsro-varja našim čustvom napram našemu prvemu narodnemu vladariiL V splošnem je sklenil odbor sledeče smernice: 1. Vsako poslopje našega I mesta mora imeti na cestni strani I najmanj eno večjo državno oziroma narodno zastava Vsako okno čest* neita pročelja mora biti okra&eno vsaj z dvema zastavicama, in sicer menjajoč državne, srbske, hrvatske in slovenske, s cimer naj se edlnstvo našega troimenega naroda osvedoči. Da se izogne nepravilni razdelltvi barv. se občfaistvo oooraria, da Je vrsta barv sa zastave, vzeta od koučnice drastt. sledečar Za držav-no: modnu befat rdeča: n srbsko: rdeča. modnu belas sa hrvatsko: rdeča* bela, modra: slovenska: bda. modra, rdeča. 2. Prtooroča se. da se hiše in stanovanja do možnosti na xunaj okrasa s cvetiicami in sele-nteau potalMo s vencl iz smrečJa. katero boda na prodaj v prvih dneh prfliodiijett tedna m Kongrsasem trgu. Balkone in okna se prlporoča okrasiti % lepimi prepronamL |l Na dm bakljmde am vrši svečer soloftu raasvetUova mesta posebno sa r^b javnfl ta včfih iioilnuili OdtA m Jo MinriM* w j|t • Mfu&MUuB a^1 I razpolago potreben materijal in da tuđi stroški z ozrfrom na kratek čas razsvetljava ne bodo preveliki. 4. Trgovci se naprošajo. da sigurno v slavnostnib dnevih primarno okrase svoje izložbe in jih kolikor mogoče razsvetle na dan splošne razsvetlja-ve. 5. Misne posestnike se vabi. naj preskrbe, da bodo tište dneve troto-arji prav po ceietn našem mestu oči-Ščeni v najzgodnejših jutranjih urah, in če bi bili prašni pa tuđi poškrop-ljeni. 6. Dalje pozivljamo hisne j?o-spodarje, da zaprašene hisne tablice cendar enkrat že obrišejo. kar po-vzroča le truda par minut. Kdor bi to opustih se bo storilo na njegove stro-ške. 7. Zanemarjeiii napisi tvrdk, osobito oni, ki so bili po prevratu v nagiici in začasno prebarvani, nai se lično popravijo, obnove in kjer to ni mogoče, odstranijo oziroma pokrije-jo z okraskL Odsek upa, da ne bo treba javno opozarjati posameznika na take nedostatke, marveč. da si bode vsekako sam ogledal napise na svojih prostorih in reklamnih tablah in potrebno preskrbel. 8. V splošno priporočamo in naročamo našemu ob-činstva, da vsaj v teh dneh skrbi za največjo čistost in snažnost našili ulic, trgrov in vseh prostorov. Naj se neha vsaj že enkrat z metanjem pa-pirja, sadnih in drugih odpadkov na ulico in z odkladanjem smeti tih hiS in čest. Upamo. da bode vsak prebi-valec v našem mestu to upoŠteval in tuđi na druge uplival. da se taka stolnega mesta nedostojna nesnaga za vedno odpravi in prepreci. Ravno tako priporočamo naše javne in zasebne nasade največii skrbi in sna-gl Prepričani smo, da bode ta naš poziv našel ne-le potrebno umevanie in upoštevanje, temveč, da bodo pre-bivalci stolnega mesta med seboj tekmovali, da čim najdostojnejse in najlepše izkažejo ljubav in udanost Nj. Vis. prestolonasledniku ob prili-kl ko «ra bela Ljubljana prvikrat pozdravlja v svoji sredi. Dokažimo, da smo vsi iz lastnefca nagiba in srč-nega čustva okraslli svoja domovja, kar smo morali v času našega rob-stva storiti prisiljeni, in s tem damo vidni izraz veselju in našemu neo-mahljivemu državnemu prepričanju. Načelnik: Ivan Frelih. s. r. — Odsek za priredftev veselice ob prilikl regentovega obiska se je konstituiral včeraj pod vodstvom gospe dr. Tavčarjeve. Naročila za izvršitev del na veseličnem prostoru so poverjene g. inž. Viktorju Skabernetu, ki je v vseh teh zade-vah strankam na razpolago vsak dan od 12.—13. ure na gradbeni c?i- I rekciji, Turjaški trg, III. nadstropje, I št. 20. Važen sestanek cdotnega veseličnega odbora z vsemi odseki se vrši v soboto. dne 19. juni ja ob 18. uri v mestni posvetovalnici, h kateremu naj izvolijo priti vsi, ki imajo voljo sodelovati. — Za sknplno narodnih noš se potrebu je nad 1600 oseb moških in žensk. Prosi se torej, naj delujejo posamezniki, društva in organizacije po deželi, v Ljubljani in ljubljanski okolici, da bo udeležba čim večja. Potrebuje se pa tuđi nad 40 voz, okrašenih z zelenjem in zasta-vicami, na katerih se vozijo skupine iz posameznih krajev. Na veseličnem prostoru se bo sestavila že-nitovanjska skupina s 30 do 40 ose-bami. Prosimo vse one, ki žele na-stopiti v tej skupini, da se zglase tuđi za to. — Naša skrb bodi, da kar najslovesneje in v kar največjem številu pozdravimo svojega regenta in se mu predstavimo v nošah naših pradedov. Nastopiti moramo složno ne glede na stan, in ne glede na stranke; tu smo vsi edini. Ker pa je treba, da se natančno ve število udeležencev, kl bodo nastopfli ali posamezno ali v skupinah, prosimo nujno, naj se nemudoma priglase vsi udeleženci ali posamezno ali pa po skupinah »Odboru za organizacijo skupin nar. noš«, Deželni mu- Ize}, Bleiweisova cesta, in to pismeno ali ustno (tuđi lahko pri hišniku dež. muzeia). Navede naj se vrsta nose, ali s pečo, avbo, ali zavijačo v crni ali pisani obleki. Gasttna društva, ki se bodo v pol ni gasilski opravi udeležfla prestolonaslednflcovega sprejema v Ljubljani in kojih zbirališče bo pred Mestnim domom, naj ne mu doma, vsaj pa do torka, naznanijo I itevflo svojih ndeležencev Jugoslo-venskt gasilski zvezi v Ljubljani. OasHsIra iana brežiika naj na^ stopi s svojiml društvi na postaji v Brežicah. Oasftsfca i^pa Utfjska naj na-stopt s svotiml društvi na postaji v UtUL , — Wtm&mmtmw v—t Zagreb«. Zagreb\ 18. JonlR V«t «^r«b«ki Sasopisl pri-nftla|» pedrobitt program, kl m bo i»-▼sdel sa časa ngintovega poseta v Za-grsb«. Regfota iodo pri sprei«m pri-cikoTAlt Tsa ascr«bik* đrnitvm In ob-CiastTO. Tbjbsji eraiega trtđnoTnega Vvmmf* ▼ ****** M» fifS* o4 r^ v*, in sastopnikf -vaeih taltumlh inatim tueij Zagreba. Regent bo posetil vae h»* vatake naučne, kultnme in goepodaih ske institucije y Zagrebu^ ^^ Knltnra. — Iz gledaliSke puarae. V soboto 19. t. m. se vprizori v dramekem %\edar ližću kot zadnja novoat letoćnje sezone iLjubosumjec, drama v petih dejanjih, koje pisatelj Arcibašev spada, med književnike svetovne slave. Njegov roman >Sanin<, ki je vzbudil v Rusiji zanimanje, je preložen na vse kulturne jezike. Od njegovih dramskih del so najbolj&a >Sovražniki<, >Zakon divjakac in >Ljubosumje<. Zadnja drama, ki jo predstavi našemu občinstvu dramski ensemble v prevodu svojega Člana, re-žiserja Šesta, nam kaže problem lahko-žive ženske, ki v nezmiselni razuzda-nosti gradi stavbo svoje tragične krivde, dokler ne postane katastrofa neiz-ogibna. >L3ubosumjec se je z velikim uspehom igralo v Berolinu, v Pragi in mnogih drugih večjih mestih. »Vesele žene wlmlsorskc«. Menda kot poslednje glasbeno delo v te] sezoni je prišla minule dni na vrsto Nicolaijeva stara, teda vendar še mladostno Čvrsta opera >VeseIe žene wlndsorske«. Živi humor, ki ga dihata dejanje in glasba, U jo pomogel do popolnega uspeha, zlasti Še zato, ker je Falstaffa predstavlja! gospod Nikola Zec basist državne opere na Du-najiL Prvovrsten umetnik tako v muzikalni kakor v igralski interpretaciji, le z ob-sežnim, zvonkim organom, s sijajno masko in z vrlo skladno igro podžigal občin-stvo na viharno pohvalo po vsaJd slikt Prozaični del svoje vloge Je govoril slovenski tako, da bi bfl lahko temu in dru-gemu za zgled. Gospodični Z i k o v a in G a j e v'a sta okusno obvladovall svoji partiji; prva Je kot gospa Fluthova razvijala dojemljivo komiko, druga Je predstavljala Ano s čustveno nežnostjo. Obe-ma Je bila gospodična Ožesovlčeva kot gospa Pageva všečna družica. Izmed mosicega osebja je gospod Levar toi-mačil Flutha s potrebnim temperamentom; gospod Kovač Je Fentona lepo oanače-val v pevskem oziruf ker Je njegov pri-^ kupni tenor kakor nala5Č «a to viogo; ni pa ustrezal v igri in mimiki, kolikor se pri njem sploh da govoriti o teh rečeh. Gospod Trbuhovič je bil jako zabaven Slender; gospoda Stamcar In Povbo kot Page Jn dr. Cajus ništa kvarila celot-nega vtlska. Orkester pod vodstvom gospoda BrezovSka je pođal ouverturo v kar najvestneje izdelanl obllki ter tud! vobče skoro brezhlbno uveljavljal btstru-mentalno barvovltost; moškl Acft le bil dober, dosti boljši od ženskega; balet fe primerno poživljal radnjo sliko. ■—o— ~ Soholstuo/ — Posebni vlak v Prago odide dne 22. junija 1920 iz Zagreba ob 13. uri 33 minut Iz Ljubljane se odpeljejo delegati z osebnlm vla^ kom ob 14. uri 15 minut in dospo na Zidani most ob 16. uri 10 minut Ttf se priklopijo posebnemu vlaku, kf priđe iz Zagreba in odide od tam ob 16. uri 34 minut. Iz Celja ddhaja posebni vlak ob 17. *uri 24 minut, Iz Maribora ol 20. uri 35 minut Delegati, ki so poslali svoje potne liste Savezu, jfti na Zidanem mostu ali v posebnem vlaku dobe pri bratu Bajželju, — Starešinstvo.So* kolskega Saveza SHS. Sokolsfca župa Ljubljana I, priredi jutri svoj delni župni zlot v Višnji gori. Brate in sestre opozarjamo na o&hod vlaka ob % na 8. Ejntraj. Zbor društev je ob 7. m4 pred glavnim kolodvorom, kjep se razdele zletne izkazni-ce. Vstop v sokolske vozove bo dovo-ljen edino z zletno izkaznioo. Na svi-' denje! Zdravo! Pređ«eđstvo. k — Sokol v Siiki vabi v»e prijatelje sokolstva, da posetijo đanaSnjo vesefi-co, katera se vr$i 04 Ko^wjerem vrta nasproti pivovarae tTiriotu TMeiek. ob 3. nri po-poldne. (t) — So&ol v Zagorju ob Savi Minula 90 tri desetletja, odkar je Sokol v Zagorju ob Savi razproetrl svoja krila. V zgođovini slovenskecca sokotetva Iteje-mo to društvo kot šesto ustanovljeno Pred 10 leti ei je zgrađll svoj lastni dom, — drugi v Sloveniji — kateri je središce veerrra tukajšn^emu narodnemn življu. Dne 27. junija *. h praznnje društvo Jubilej. V njega proslavo prt-4 redi ta dan tuđi Celjska sokokka župa svoj zlet v Zagorja s gledečim »pore-dom: Dopoldne: ob pol 9. eprejem go-8tov na postaji; ob 10, sfcufoja proetfh vaj sa popoldanaki nastop; ob pol 12. sprevod na Toplice in naša}. Opoldne' Skupni obed v dvorani Sokolakega doma in po raznih goetilnAh. Popoldno: ob 15. javna tekvradba. Po tolovadbi ljudska elavnoet, ori katert godoluje vojaška ^odba in Glasbeno društvo ij I Zagorja. Na predvečer slavnostl 26. Ju-; nija vprizori dram, odsek Criaabenegtk druStva Oankarjevo komedijo fZ& n^a«-rodov blagorc. (k) — Snimi sM Celjske w*oUk* *+.< pd t Zagorje ob priMki SOletnioe ot, stola in lOletnioe otvoritve Sokolskoga doma y Zagorja ob Savi je pratavljcn rsled poceta Nj. Vis. regenta Aleksandra na mMJo fee 4. folija 1«». Spo-red in vse ostalo ostane kakor je bilo đolooeno za 27. junija t L Vabimo vaa sosedna đrnfttva k udelefbi hk Jih pro-aimov da se oeirajo na naš* nriređiier. — KMetttleii nroala^a Sokol ▼ Tretajm dne VS. avguata, t 1. Pri tfj priliki hode tndi pokasati »rojo ne-utrndliivo delo na prosretoem in teli-, nifiDem polju. Vea bratska dmitva m 6. Stran. »SLOVENSKI NAROD', d— ». jonija 1930, Jdes. itev. iienje y Trebnjem na sokolski slav-taosti! (k) — Sokol I. Za koncert Glasbene ^Jatice na čast regentu Aleksandru teprejema pribave za vstopnice br. Go-trup, trgovina Mejae, Prešernova u. k * —* Švedske telovadke na vsesokol-$kem zletu. >Dagens Nvheter« poroča iz Noordkopinga, da priđe na vsesokol-jeki zlet v Prago kot reprezentant švedske telovadne zveze Noonlkopinska ženska telovadna jednota, — Slovenski sokolski koledar in Sokolska pesniaricu sta razprodana, na kar opozarjamo društva, da no bodo po nepotrebneni trošila denar s postnim naročanjem. Skupni dohodki so zna šali ■16.004 K 58 v, stroški pa 14.767 K 90 v; j>es prebi tek v znesku 1236 K 68 v je -dzročil br. Janko Sa3'ovic — ker se je :Slov. Sok. Zveza razžla — Savezovi "blagajni v svrho podpore sokolskega tiska, za kar mu veljaj iskrena bratska tzahvala! Da bi našel đosti posnemo-Valcev! — Pomladanska prireditev Sokola i U. društva za zgradbo doma Sokolu II. ,v Ljubljani je dne 13. t. in. v Hribar^e-»vem gaju dobro uspela z javno telo Pvadbo s sodelovanjem godbe dravske divizije in pevskega društva za Krako-!yo in Trnovo. Prvo točko so tvorile ,6eške proste vaje deklic. katere je z •dobrim uspehom izvajalo 27 deklic pod (Todstvom načelnice sestre R. Urbanei-,eeve. Izvajale so dve vaji. Sledile so češke proste vaje dečkov in sicer je izdvajalo 45 dečkov 4 proste vaje pod vodstvom brata Vineenca Jerška z dobrim uspehom. Nato je- nastopil ženski naraščaj z loki, 38 po številu, Ier izva-jal dve vaji pod vodstvom sestre M. Ćukove. Največji uspeh in odobravanje ^o žele češke proste vaje članie-, katere je izvajalo 20 sester pod vodstvom načelnice sestre E. Urbančičeve. Konečno je nastopilo 26 bratov s iremi dništvenimi prostimi vajami pod vodstvom brata Pavlina. Pri teh vajak bi imeli opom-niti samo toliko, da kakor je dobro iz-vajati društvene proste vaje morda na društvenih prireditvćih. vendar smo do-elej še vsikdar pri nastopu Sokola II. pogresali predpisanih čeških prostih vaj. Tuđi izvajanje prve proste vaje nikakor ni bilo na višku. S tem seveda nikakor nočemo odrekati sposobnosti niti vaditelju. niti telovadcem, marveč je bila to le skromna želja, ki jo bo brat .načelnik v bodoče sigurno vposteval. Orodna telovadba članic in članov je uspona jako dobro. Nastopilo je pet vrst in so bila izvajanja tako članov. kakor 'članic na vseh orodjih izborna. Pri zaključni skupini, ki je bila jako slikovita in je vseskozi dobro uspela, je nastopilo nad 170 članov, Članic, gojenk ,in narasčaja. V splošnem ie prireditev v telovadnem oziru, izvzemši par ma-jlenkosfnih hib, jako dobro uspela in si more Sokol II- oziroma društvo za zgradbo tako v moralBem. kakor tuđi v telovadnem ozinz na uspehu le čestitati. Po koncanem sporedu se je razvila ■.po idiličnem Hribarjevem gaju prosta ; zabava, ki je trajala neprisiljeno do *noči. B. V. Tiiristfha in sport. — Jugoslavenski Jocikev klub v Zagrebu naznania, da se je za 27. juni ja nameravana. vozna dirka preložila na 11. in 12. julija t. 1. Prijave epreje-majo se do 5. julija t. 1. pri upravi dirke, Jurisićeva ulica 18. (k) — Slovenski dirkalni klub v Ljubljani objavlja spored za 3. (vozno) in 4. (galopno) dirko, ki se vršita v ne-deljo dne 29. juni ja t. 1. na vojaškem ■vežbaliscu. Zacetek ob 15. (3.) uri po-vpoldne. — Spored 3. (Vozne) dirke: 1. Enovprežna za toplokrvne konje. Določila kakor pri 1. točki objave za dirko dne 20. junija. 2. Enovprežna za toplorkrvne konje. Določila kakor pri .3. točki objave za dirko dne 20. junija. 3. Enovprežna za mrzlokrvne konje. Določila kakor pri 2. točki objave za &fcko dne 20. junija. 4. Dvovprežna za toplokrvne konje. Določila kakor pri 6. točki prvotne objave za dirko dne 20. iunija. 5. Prva cestna dirka v Ljubljani za eno- in dvovprežne. Amerikanci in njih potomci izključeni. Dir- ' kalni voz prepovedan. D*l}aw» priblii-no 24 km in stoer od starta na fllTaraflj-3ču k Savskemu mostu pri Tacnu, od tam nazaj k cilju na dirkališce. Pot si izbere voznik poljubno. V Tacnn se javi pri sodniku, ki bo stal na jusnem bregu, dobi od njega potrdilo in se po Jesetminutnem odmoru vrne. V Sloveniji rojeai konji imajo 10 minut odpu-sta. Vloga 100 K. Tekmovalci se od-puste v presledkih 5 minut. Dobitki: I. častno darilo in 1000 K, — II. 800 kron, — III- 600 kron. — Spor«4 4. (^alopue) dirke. 1. Kme^a dirka. Določila kakor pri 1. točki prvotne objave za dirko dne 29. junija. 2. Dirka z zaprekami. Določila kakor pri 4. točki prvotne objave za dirko dne 29. junija. Dobitki: I. častno narilo in 1000 kron, II. S00 K, III. 600 K. — 3. Dirka sa m as trom. Določila kakor pri 5. točki prvotne objave za dirko dne 29. junija. Posebna določila kakor objavljena za 3. in 4. dirko. Prijave se morajo vpo-slati do 26. junija. (k) — Seja Centrale dirkalnih klubov za Jugroslavijo vrši se dne 12. julija t L v Zagrebu in ne 27. junija, kakor prvotno objavljeno. (k) DrnStuene uestl In priredltoe. — »Žensko telovadno društvo v Ljubljtni - priredi v sredo 23. junija ob 5. zvečer na prostem v hotelu Tivoli >Proslavo kresnega večera« s sledežim sporedoiu: 1.) Koncert godbe dravske dmzije. 2.) Sen kresne noći: 1. Slika z dežele. 2. Vesele vile. 3. Ples z bakljami. 4. Iz prošlih časov, 5. Apoteoza. Prihod kralja Oberona in kraljice Titanije. Solo v 4. točki plešeta g. Vlček in gdčna. Wizjakova. 3.) Prome-nadni koncert. Plesne točke nastudiral g. Vlček. Numeriran sedež z vstopnino 20 K, vstopnina 10 K, dijaki in otroci 5 K. Predprodaja vstopnic v trgovini Skof, Dunajska cesta in na večer pri-reditve pri blagajni. Preplačila se hva-ležno sprejemajo. — Gork3 in mrzla jedila, sladoled, bovla, kava. K obilni udeležbi vabi odbor. (k) — Društvo slovenskih absolventov kmetijskih sol ima dne 29. t. m. na praznik Sv. Petra in Pavla ob 10. uri do-].oldne pri Xovem svetu v Ljubljani svojo glavno skupščino z zanimivim in obširnim sporedom. Vabijo se vsi Clani, kakor tuđi ostali tovariši - absol-venti širne Slovenije, ki še nišo član i društva, da se udeleže obcnega zbora in se kot zavedni kmetovalci prijavi jo k vstopu v društvo, ki ima namen po-speševaid strokovne in stanovske koristi svojih članov. Tovariši, pridite vsi, da preštejemo naše vrste ter tako manifestiramo za našo stvar in postavimo rase preosnovano društvo na trdno in širšo podlago. Dandanes, ko iščejo vsi stanovi svoj obstoj in dobrobit v zdru-ženju. mora rudi zaveden in strokovno-naobražen kmetovalec korakati z duhom časa naprej. V družbi je moč! k — Narodno slavje priredi pevsko društvo >Slavec< v nedeljo 11. julija t. 1. na vrstu in v dvorani hotela Tivoli, spojeno s promenadnim in vrtnim koncertom ter veliko ljudsko veselico, k — Društvo zasehnega uredništva Slovenije vabi svoje elane in članice, da se udeleže izleta na Vrbsko jezero, katerega bo priredil zabavni odsek društva dne 1. avgusta. Da bo mogoče preskrbeti pravočasno točno oskrbo in drugo ter eventuelno posebni vlak, prosimo, da se vsakdo, ki se namerava udeležiti te^a izleta, prijavi pismeno ali ustmeno v društveni pisarni, Gospo-svetska cesta 12/IL in sicer najkasneje do 1. julija. Visina prispevka se dolo-či kasneje, ker je odvjsna od šte-vila udeležencev. (k) — Čevljarska zadruga v Ljubljani naznanja, da se je povišala cena iasdel-kov za 25%, na kar se občinstvo opo-zarja. Opozarja se nadalje, da občinstvo izdelke takoj plaža, ker mora čev-ljar istotako takoj svoje blago plačati Naznanja se tuđi članom, da ima zadruga na razpolago nekaj litrov ^orilsega špirita. Dobi se pri g. Korota Korde-' licu, Rimska cesta 5. (k) firimntelSii poroCIla. ITALUANI V ALBANUL Trst 17. junija. Italijanski listi poročajo preko Brindisija: Iz vesti, ki jih prinaiajo albanski begunci, iz-baia, da se je položaj italijanske po-sadke v Skadru izredao otežavil. Dva srbska polka stojita pred me-stom, da je zasedeta. Dobave iz Sv. Ivana v Medovi so ustavljene, ker so vstaši pretrgali vse zveze. Na jezerski strani pred utrdbo, kjer so se utrdili vstaši, križarita dva srbska monitoria, ki preprečujeta oskrbo italijanske posadke. Italljansko časopis je objavlja sedaj to vest, ko je bilo čitati v istih i talijanskih listlh že pred par dnevi poročilo, da so se Lahi sploh te umaknili iz Skadra, Bara in Ulcinja. DoČim z Reke poročajo, da ho-Čejo D1 Annunzijevi prostovoljci, med njimi baje kar 300 Častnikov, ki hočejo služiti kot navadni vttfaki, oditi na bojfšče v Albanijo, se v Trstu zatrjuje z vso gotovostjo, da Italijani že nimajo več Valone, da se je vojaštvo iz zasedenega ozemlja Ie zato poslalo v Albanijo, ker se je v Italiji ali vojaštvo uprlo pohodu v Albanijo, ali pa so mornarji ustavili prevoz preko morja. Včeraj se je raznesla po Trstu vest o nekem ne-uradnem poročilu, ki pravi, da ar-navtski stasi nišo le zavzeli Valone in vrgli iz nje i^ilUanske posadke, lemveČ tuđi uničili pred mestom križarečo laško vojno ladjo *San Marco«. ŽELEZNIŠKA POGAJANJA V TRSTU. Trst, 17. junija. Danes so se zaključila pogajanja, ki so se vršila od ponedeljka sem na tukajšnjem ravnateljstvu državnih železnic med zastopniki avstrijske, Jugoslovenske in italijanske železniške uprave zaradi direktne zveze Dunaja z Egiptom z ekspresnim vlakom, ki bi vozi! po enkrat na teden med Duna-jem in Trstom ter imel direktno zvezo z Lloydovim parnikom, ki vozi iz Trsta v Aleksandrijo. Poga-janj se je udeleževalo okoli 20 za-stopnikov razliČnih železniških uprav, seveda predvsem južne že-leznice, zastopano pa je bilo tuđi jugoslovensko ministrstvo saobraćaja. Pogajanja sa se zaključila z ugodnim uspehom in sicer tako, da se omenjena zveza uvede nekako sredi meseca avgusta. V sredo, 11. avgusta, odpelje prvič ta novi ekspres z Dunaja in sicer ob 19 ter pri-spe v Trst naslednji dan ob 8; 15. avgusta se vrne vlak na Dunaj. Ta vlak še ne bo imel direktne zveze z aleksandrijskim parnikom, ki odplu-Je iz Trsta 15. avgusta, pač pa naslednji, ki odide z Dunaja 18. avgusta in se bo vračal iz Trsta 22. avgusta. Vlak, ki se bo imenoval »Llovdov ekspres«, bo vozil potem z Dunaja vsako sredo in se vračal iz Trsta na Dunaj vsak ponedeljek. Vlak bo imel zasedaj po dva spalna vozova in po dva vozova prvejra razreda, pozneje, če se bo pokazala potreba, pa se števflo spalnih voz pomnoži na štiri. Revizija se bo vr-Sila v vlaku. Vlak bo jemal^ s seboj prtljago, ekspresno in carini podvr-ženo blago pa je izključeno. V svr-ho odprave neprilik pri vidiranju potnih listin se je sporazumno z ju-goslovenskim delegatom v Trstu uredilo, da si morajo potniki iz Egipta že na jugoslovenskem konzulatu v Kairi preskrbeti vizum za potovanje v Jugoslavijo ali skozl Ju-goslavijo, vsled česar jim potem ni več treba vizuma jugoslovenskega delegata v Trstu. Z ozirom na se-cfauiji dunajski ekspres se morda vozni red novega Llovdovega eks-presa še nekoliko izpremeni. — Na konferenci se je razpravljalo tuđi o novi ekspresni zvezi Pariz-Beo-grad-BukareSt-Niš z vlakom, ki bi vozil vsak ponedeljek in četrtek. Pogajanja za ta vlak se še nišo zaključila. — V torek, 22. t. m. se prično nova železniška pogajanja v Celju, katerih se bodo udeleževali za&topniki čehoslovaških, avstrij-skih, jugoslovenskih in italijanskih železniških uprav in oblasti. Namen tem pogajanjem Je ureditev čeho-slovaškega prometa v smeri proti jugu. ŠKODOVE TVORNICE. LDU. Praga, 18. junija. (CTU). Plzenjske Skodove tvornice so ure-jene na graditev do 250 lokomotiv na leto. TESINJSKO VPRAŠANJE. LDU. Praca. 18. juniia. (CTU). Minister za zunanje stvari dr. Beneš je na skupni seji odsekov za zunanje stvari obeh zbomic o tešiniskem problemu izvajal. da odločitev še sploh ni padla. Njegova izvajanja so povzročila veliko vznemirjenje. narodno gospodarstvo. — ng Davek na vojue dohicki*. V člankih, ki so bili objavljeni v >Slov. Naroduc in >NaxodaDgospodar3kem Vestnikuc v zadnjem času, je bilo za-dostno pojasnieno, kako trd, nepromišljen in vsled tega neprevedljiv ja novi zakon o vojnih dobičkih. V jso«pod^r-«?kih krogih je moral nastati proti temu zakonu odločen in utemeljen cdpor. Ce bi se prevedel ta zakon v pra&so, je neegibno, da bi nain udušil na^e produktivne gospodarske Kile. Najveoja krivica bi zadela našo Slovenije Pri nas so davčna bremena itak že naj-v^čja. Tuđi je dejstvo, *la bi se v raz-merah, kakor obstoje danee, pri t\«3 izvajal zakon z največjo natanSuosijo. V naši državi je sedaj se položaj tak, da polovica kraljevine &e ni prišla do pla-čevanja davkov. V Sloveniji aftvamo sploh poseben privilegium odiosam v toliko, da se pri na« pobirajo vsi dav-ki, zlasti od kupčijskih ititeresentov, ter da se delajo naši trgovini in industriji vae mogoče ovire in težave, do-eim v drugih krajih cvete polna svo-boda za trgovino in obrt Ne da se držati več položaj, v katerem sedaj živimo. Treba je, da pridemo do ureje-nega državnega gospodarstva. Samo caiine, pristojbine in nesprejeroljive takse ne morejo ostati edini državni vir. Groepodarstvo z deficitom mora nehati. Priti moramo do urejenega enako-memega davčnega sistema. Davku sa vojne dobičke noben razsoden človek ne ugovarja, ali zakon mora bita zm^g-Ijiv in se dohođki tega davka ne smejo porabiti za tekoče đohodke. Trgovdka in obrtnička zbornica v Ljubljani je poslala finančnemu ministru obširno, s preglednimi tabelarni ilustrirano spomenico, v kateri dokazuje, da je davek na vojne dobičke v sedanii oblici po-polnoma nesprejemljiv. Zbornica zahte-vas da se izvedba tega zakona ukine, odnosno da se postavi izven veljave zakon o vojnih dobičkih. Tuđi Zveza in-dustrijcev na slovenskem ozemlju in Zveza trgovskih gremijev in zadrug sta se bavili s tem vprasanjem ter sta v obrazloženih vlogah zahtevali, da ge ne provede ta zakon. Na Hrvatskem je istotako odpor v gospodarskih organi-zacijah. Trgovska zbornica v Osijeku in Savez industrijalaca v Zagrebu sta izdelala jako dobre predstavke proti temu poBtavnemu monstrumu. Tuđi pri nas je čas, da se prerinemo do spozna-z»i& o potrebi premisijenega dela v vprašanjih, ki najgloblie zadevajo eko- nomske prilike. Zaradi same popularnosti ne gre objavljati zakonov, ki pre-te nničiti nače mlado gospodarstvo^ Nadmerni davčni zakoni so v stanu, da izpodkopljejo temelje gospodarskih na-prav. Ce je pri nas kaj preudarnosti v finančnem mdnistrstvu, zakon o vojnih dobičkih v sedanji oblUri ne more postati reenica. Gospodarske oesfL Borze. LDU. Dunaj, 18. Junija. (CTU). Devize: Amsterdam 5875, Berlin 420, Bukarešta 0, Curih 2790, Kristijanija 2700, Kodani 2500. Stockholm 3225. Valute: Nemškc marke 416. romunski leji 310, boljrar-ski levi 280, švicarski franki 2765, franeoski franki 1175, italijanske lire 900, angleski funti 600. ameriškt delarii 146, carski rublji 220. Kurzi v prostem prometu: Zagreb 186—19S. Budimpešta plačilo v denarju posrne hranilnice 87—99. plačilo v žij?osa-nih kronah 87—99, Prasra 348—270. Varšava in, Krakov v poliskih mar-kah 90—102, čehoslovaške krone 5000aki 348—370. manjši bar.knvcl 348—370. novi dinarii 725—775. LDU. Praga. 18. junHa. (CTU). Devize: Beosrrad 209.25. Dunai 27.75. Valute: Jusoslovenski dinarji 206.25. avstrijske krone 26.75. Repertoir Narodnes» gledališča v Ljubljani. Drama: Sobota, 19. junija Ljubos^mje. Abonm. B. Opera: Sobota, 19. lunija Jevgenij Onje-gin. Abonem. E. Nedelja, 20. junija Vesele žene Windsorske. Abonm. A. Polzuedbe. "— Zffubila se je listnica z nekoliko denarja in dokumenti. Ker so dokumenti važni, naproša se poštene^a naj-ditelja, da iste vrne na naslov: Avgrust Čopič. Vrhovfeva ulica 12. Denar lah-ko obdrži in dobi še dobro nagrrado. — Potna legitimacija se glasi na isto ime. — Proti nagradi! V noči od 16. na 17. t. m. sta bili ukradeni 2 popolni konjski opremi (BrustReschirr> za bosanske konje. Prosi se najditelja, da javi proti nagradi J. Poga&iikii, Pod-nart, Gorenjsko. (4470) — Iz^nbil se je otroski čevljiček St. 30. Na čevlju je razvidna tuđi cena 800 K. Kdor ga je našel, naj ga odda proti nagradi v kurilnico državne že-leznice ef. Lotriču. — Zamenjan je Ml 17. t. m. zvečer okoll 11. ure v kavarni Evropa dežnik. Prosi se, da ga dotičztdk prinese tja nar zaj> kjer dobi svojega._________(4485) Darlla. Mestnemu magistratu so došla sle-đeSa darila: Za mestne reveže: 1. Neimenovan povodom sprejema v obč. zvezo K 1000; 2. Drago Schw»b, trgovec. povodom sprejema v obč. zv. K 600; 3. Ivan Gregorc, trgovec, povodom sprejema v obć. zvezo K 400; 4. Neimenovan K 400; 5. Fran Kos, trgo-vecT povodom sprejema v obč. zv. K 300; 6. Narodno - socijalna zreza o priliki zborovanja delegatov K 100. Za rodbini ponesrečenih žrtev Lovca in Žargija: 1. Zbirka Pompe in Goli 2789 K 60 v; 2. tvrdka St. in C- Tauzher K 160. Za revne šolskeotroke: Stefan Miholič, ka-varnar, povodom sprejema v občinBko zvezo K 200. Za revnega dijajka, kateremu je bila ukradena pri transportu na Dunaj obleka in perilo. sta nabrali ga. Fr. Pfeiferjeva in gdč. Zabretova 705 K. — Srčna hvala. Glavni urednik: Rasto Pustoslemšelc. Odgovorni urednik: Božldar Vodeb. IImiI« m oljnata slika holandske sole rlDuB 1C iz 16. stoletja (Rudbardt). Na ogled: Gradišće 8/11, 2 mU levo. 4467 ,Mnil«iiiaAR£i/?? .proda. Naslov pove upravništvo Sloven-skega Naroda. 4461 Več tesarjev se sprejme takoj v trajno đelo. Aston Stoteer, Jaranovrn wL 11. Llabllun. 3277 fecja misSn takonga Mlja se proda franko vagon. Ponndbe z na-vedbo cen na poStiH preial 1fl> 42^4 PrfomtBaiajNpK^^er) po 50 vio. nudi Ea. Sflpaic ? topteo Hapniai ie »sestri ^D^T/ vsako obrt ali industrijo. Naslov se po* izve pri Val. Battelino v Roinl do Uni 289, Ljubljana. 4231 I Umri nam je naš dobri soprog, skrbni oče, stari I oče, tast, gospod Nihael Premk I po dolgem, mnkepolnem trpljenju, previđen s tolažili I sv. vere. I Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 20. I junija 1920 ob 2. uri popoldnc iz hiie žalosti St. Petra I cesta St. 5. I V Ljubljani, 19. junija 1920. Frtnfci *m*+ , hmfa M M«l»ra« keto, znamka nlM K Neckarsolm. Poizve se na Poljanski cesti 19. v traflkL 4496 bm4*i U parna setalka (Damnf* pmi II spelapumne) v parni opekaral v IttiMrtl« prt Kaanftm. 4192 lili i frtM u let r;:^vr:: aamenja sa tnaibno hlio ali proda. Po-l*ve ae: UtA Kapt. Hej,________im Witrtaft »rt1:;,:«^^ Potasnila daje A. ftdt UiUJaia. U WkaclJ.________ 4421 imami u^v^i:: Ttjta Itoa, IJBMjiM, toafMvettka c it 1^^^ c^ m% toliden wmm HraHHI Hl «odRik t»koj «H a t. a^mi MOL Poovđbe rođ .F. •/ ¥mm na upcaro Sor. Naroda. 4466 pro^Pmdba jjgd J*m ¥tr u upnvitttvfll SoVt Itaoda, 44S2 m^dm^ r UuMjmA kpo amal« FIW1 ^MfMiltoviitaMtoam m|ib mu Wd i prii ia ^a la intap *• pa I €i(^Pt SiTffie H iifHL Pla& dobra. 1. Battaam, !!•*. 4504 Mm fiaa khM za niolko obleko S UH 11111 in moško kolo. Mihmel 0raie|J# Zelc« Java 141. 44G8 311 sttflildlttril Ii2 je uartaj). Ki«. pove upravnjitvo Slovenskoga Naroda. __________________4413 i^Mli^ Baidai atrai CevilarsU celen- pnra OTin nni <*« ei**ttk. atp-tetika cetU 1____________4500 Ij^j^ dobre sKo P, tef.__________443J MOlb v boIjM tostilni natakarica, ■1 velča slovenskega, ne " Ikega, francoakega in nnraikega jezika ter unirjeai v boljseni serviranja. I. !• UslerjeTiiJteilleVB.Sp. Ittsa, 4468 Baa faatifl stedl L|«bl|ane# a 3 ■ PHIsasHalkMaWsnil.ee; aa »eto sJiks, kmsj pofofi ngodnL Poia«ma odro. mjjTm. »***! 188. itev. „SLOVENSKI NAROD', đmt 90. Jarijt 1930. 7. stran« f bnlnia kompletna, « aovo paevma- . IDIKfti tiko, se prodaje. H. SttoUfta. čj«.______________________ 4432 /LflK^II Irci, Ponnđbe pod .Pat ta- ■ nj 4379*na upravništvo Slovenske« aroda. 437$ iffrfllhi ia takoJ zeI° 6obT0 branjen IPIDIHI J8 poitni voz 8 m/m nosil-)sti. Cena: 60.000 K. Vprašanja na islov: MatuŠ Helena, posestnica v olenji Lendavi (Prckmurje). 4416 -odu eno veliko ali dve mali nernebTo- *.3ni sobi takoj ali pozneje. Naslov na prav. .Slovenskega Naroda* pod Siiro Takoj ali pozoeje 4472* 4472 iSKirOilSliiflm, strojih inbLdnovih -lOtorjih, iiče primerno stalno službo v ; Ioveniji. Ponudbe pod .Strojnik" na ;astopstvo Jugoslov. novin, Maribor, lovenska ulica 15. 4478 ilopfi&ii aparat fJ^všmi n ti kl ina mi, sveti Iko, 2 kopirnima i ClaUfit Ljuti^M, MiUofičcva cesto tt «. 440 Vrmšmf šmf^mmK^ *J*m IMjajav pananKl imaj l m» an G. Flint OostAska alka 4» L aaiitmajt lava. namešča službe liCoCe bolji« vrate. Pri zuaaajih aaraCHli ?■■■>■ za iin notOfFkolo 7 konjskih moli, t priklopnim vozom za dva sgdeža, vse v dobrem stanju. s^atvasi svaMCt •ovaws)HHta MfJcai St. t#1f Novi Vodmat, Ljubljana. a I tsbaraa vtsfsfio pivo i sttiab I razpošilja v vsaki množini I I MaivrHU Mayr mL v Kran ju. MU A. LavrenHE I^abllana, Dnnajska o. 47, prodaja na drobno In oa debelo oaU*t cirva, sabofst« soda la saao sa stsJJo; kapala vsa vrsta drv. 600 R nagrade, ^J^ mlist atnaald ja tanaj ali s L jttitiup stanovanje z 1 prazno sobo in knhinjo v BMSta ali okolici. Potadbe do %k\ t m. pod .Bina slraaka 44Hm na uprav-iristvo Slov. Navoda. 44Sa\ tiSfcat SSTSi P»weB 1686/15 nT* MlBIff lU. 1710A2 tik kolodvor* južne tcleisjce Vsrd pri VrhniU (L^ IjansJd vrh) sto na ptodaj. Ponudbe na* Ivaaa Creake^ Paaalca stf aarliaia, *t' SI. Jrflja 1920. 4473 LCP3 fH! Hl S4fW|JIIB zelenjadnim vrtom ter goadom (približno 15 ha) se z mobflijarjri aMSMfta« prods. Po-sredovalci Izkljnčenl. Naslov v uprav. Slov. Naroda. 4497 Tf JimiMla *m* ° "K a" '-^-j- '"F aiđUOfls|C trgovec proti dobri najem-nini v okolici alt oddaljeao od Ljubljane do cea 40 kilometrov. če mogoče blizu ŽelezniSke postaje in z električno razsvetljavo, oi pa pogoj. Ponudbe pod: ,F. Z. 4373' na upravništvo. Slovenskega Naroda. 4373 m se za takoj&jo duno v^ ni eisikST oksisd, svtaOMo IjsUBo. boHiev snltat9 ćist, zmlat, gllce-rfai kasa« etst« — Cenjene ponndbe z navedbo cene in množine pod .Barvo' na AnonČne ekspedicijo At. Mitelie, Ljib-Ijtaa. 4350 DndSsl radi PreseIitve po zelo ngodnf rlUUU ceni bencinovo lokomobilo 4 do 51/2 HP, ležeči bendnov motor 3 HP; stroj zm mešanje betona na vozu in Steđflnik belo emajliran. Vsi navedeni predmeti so v popolnoma dobrem stanju ia se lahko oglecajo pri Fraočftki Kiritc Oomlteko pri Celja. 4236 fil trgordsa i bMl^ima javljam da sam v najiepsoj najživljoj ulici Sarajeva otvorio a gen tur n u i ko-rnisionalnu trgovinu na veliko te se| preporočujem im. vse trg. poslove kao1 i za zastupstva i posredovanja. Spo-1 štovanjem Milo* Podario, Kralja' Petra nllea Sanjcva. 490t Vodio pisarne sprejme lesna trgovska in industrijska družba v Sloveniji. Prednost imajo gospo d je s prakso v lesni trgovini in s poznavanjem hrvatskega in nemSkega, po mogočnosti tudi italijanskega jezika v besedi in pJsavL Plaća po dogovoru, nastop službe takoj. Ponudbe pod šifro .Leaaa iadostrija' aa upravni&vo list*. _________________________________44^ Javna dražba. 11.800 kg Ia grSkih »Calamata" Bg v malih vencih, se bo vršila dne 24. junija ob 10. uri dopoldne v skladftča ,Đalkantf Dunajska cesta 33. Blago je zdravo ter se bo prodajalo v edem ali v par-tijah po jako nizki vzklicni cenu Fige se lahko poprej ogleđaja. MARIBORSKA ESKOMPTNA BANKA. MAJEUBOR, juuija 1930. Vabilo na subskripcijo delnic. Redni občni zbor dne 31. majnika 1920 je sklenil zvisati delniško glavnico od 6 na 10 milijonov kron ter pooblastil upravni svet izdati 10.000 komadov novih delnic po 400 K nominale pod slede« cimi pogoji: 1.) Starim delnicarjem se zagotovi opcijska pravica na ta način, da pripadeta na pet starih delnic dve novi delnici po kurzu 700 K. Za izvrševanje opcijske pravice je treba deponirati delnice pri centrali v Maribora ali pri njenih podružnicah r Murski Soboti in Velikovcu. 2.) Ostalih 4000 delnic se prepusti po kurou 850 K novim delnicarjem. 30 Delnice participirajo na cistem dobičkn banke od 1. julija 1920. 4.} Kurzni dobiček po odbitku stroftkov in pristojbin se dodeli rezervnemu zakladu. 5.) Kupnino je pri prijavi polno vplacati. Od tega zneska se povrnejo 5 % obresti do 30. junija 1920. 6.) Prijavi se lahko osebno pri banki r Maribora in pri njenih podružnieah v Murski Soboti ia Velikoveu ali pismeno 8 priloženo tiskovino v času att L M Vttttoajl 30. faMlfai 1930. 7.) Dodelitev delnic m pridrii upravni avet . „ Upratni stet Mariborske eskomptne banke. 8* strui. SLOVENSKI NAROD', <*» » Jinij« 1M0. 138. »tev. Vsakovrstne slamnike, rarlične torbice, predpražnike* slamnate šolne in druge ple- torske izdelke priporoča po primerni teni g. trgovcem franie CSRAR, tovarna slam-nikov v Stobu, pošta Domžale pri Ljubljani. 1772 frapistovski sir v Jilebifi po V/2 kg. Greyerski sir v blcbih po 8—10 kg nadi vi prodaf Puma mlekara Nova Građi* ika (Slavonija). i^a cementne tvornice i. t. d. .mlin na krogle z največjo tvorikio sposobnostjo proda: JVA" um. Lasto SHS. Preli H inzan dlim) iirti (Pressfalz) in za vrhno opeko, * aajvečjo tvorflno spoaobaoatjo. Fabrikat Raubi- ček, Prah«, proda: JW ceauihnu, Ciifci SJB. Erjavec & Turk trgifi z Wm pri „Zlati lopati** preje Hammerschmidt, Ljitiljaia, Vilvmdn tn ttn. 7. nasproti Križanske eerkve. 4049 Stenice in njihova zalega poginejo, alco upo-trcbujete MORTIN stcklenica K 12 — pri zavodu ML JOnker, Zagreb, Petriniaka «llea 3. HI________________________3815 F. 1PENES mttm Prt HilMiil, nM»»m "• drobao la aa dabelo: tlMfcajr, kflf% ^ik^alLk a^avlhau §•■» «^^j^^* ^Iia Ut. pate. ffaiai fuUk tar vaako-vmtno ftpcccrijsfco ta *rnln>|aijin Utgo a« amjattjia iiiitl caaatj *r m *• mBo«oat«vilaa aarafiai priparoia. 4Sif Drva trtfa kapi «Mlw HMatMo Aloizii Haustelner, St. Juri! ob im. aat. Šajkače (ćaftea) za čtatnike, orofnike in ura-dništvo se doUjo zoptt pri hmšmvVkm ■otp krisar, LjaMJtaa, OraaiiU Me?. 7. I stota m se proda lirajj z« kužuhovino. UglatarMle in po-pravBanie Mavirjev ZikA a^aaa aaaM. 4L 4082 lalfiTpafclf «a im UpiailiH Brata Sever. KMMlMaV flMB#0Walfea •• CKiHttj) priporoča vsakovrstno potoiitvo po zoicrnih cenah. Vabimo aa ogled! Sylikat cement poboljiani Roman i. j. cement za me- ianje Portiand«. Pocenjuje Poftlaad- cement. Prodaja iz tvornce: ,AVA< oam«Btaraaf LaJko 8H8. vsakovrstna tlTime potrebićlme Giorgje Grujić a^BflAaamS *• Ctptftaft trt, cav! aa • \IUHN itoopOmcc. alain ta ceri za koksa, vaatfiae cevl, gnmijevo ras-I topilo Itd. aa nalceati« kupi pri tvrdki r iPk ▼•*, MaJlMiail 3868 1 Stiskalnica za seno in slamo skortj novi. | dobro obranjena. M tek«! I aHa. Za vpraUti: p#)itel *rc*al iay €•!!•. 4424 ; KLINGERIT 1 UuMiana, Kolottvpralca ul« 97« Telefon it 460. Parni STROJ fali lokomobOa) dobro obranjen od 30 HP naprej. se takoj kupi. Pomtdbe pod .Parai stroj 4283* na upravništvo Sk-venskega Naroda. 4283 Kosti, ro9ove MEZDRO suho ln mokro, kakor vse nsniate od- padke. kupuje vsako količino Tataraa a Me) i LjiMiaiL „a KoiUiisliiia oopolooma vešča stenografi je in strojepi ja in drugih pisarniSkih ddf se takoj sprejme v veletrgovini in razpošiljalnici a*L 8tar- mtokl« C6lf0. 4311 : lio: za sušenje ovočja itđ. sistem Dr, Zimrnermanna, građena od Sem- meringer Waggon Fabrik, ima na prodaj: Alin( ceraentarna, 9HVH Laiko SHS, r Pila dražila W&\ pirovaren Zalec in Laško f laftem Vabilo na subskripcijo 9000 novih delnic po K 200-— nom. P. n- Na oodlagi sklepa rednega občnega zbora z dne .25. 1. 1920 in v smislu do-voljenja ministrstva za trgovino in industrijo od 24. maja 1920 VL St 911, je sklcnil upravi svet ^ati^avnico^^ ^ ^ ^^^^^ ;« <=:cer tako da se ponudi: 1.) posestnikom temeljnih, odkolekovanih delnic, na vsald dve odkolekovani delnici pet novih po kurzu 250 K tel quel ali na wako Mođtoto-kovano temeljno delnico po eno novo po istem kunu. 20 poMstaikom pnontetaih delnic na vsako prioritetno delnico po dve novi po kurzu K 250 tel quel. 3.) Nove dete oe partidpirajo na dobičku podjetja za leto 1919-20. 4.) Subsknpcijski rok traja od 20 junija 1920 do vštetega 4. julija 1920. 5.) Subskr.birane delmce je polno vpla-čati ob podpisu subskripcije na subskripdjskem mestu. 6.) Mesta za izvrševwije sub-SriMiie so ■ Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Posoj.lmca. v Cdjn, Savinjska SSoSScTv žilcu. Delniška družba združenih pivovaren Za ec m Lalko v Laškem. posojiraica v ^ z& na podlagi starih d^cje treba predložiti pri soredai navadenih subskripcijskih mestih plašče starih delnic v odprtem subsknpajskem ?oku 7.) Na prijave, ki bi ne bile izvršebe v smislu spredaj navedenih subsknpajskih pogojev, se ne more ozirati. Upravni svet OeU dr. xdruž«nlli pivovara« talac m ta«« v m»«i. i JUGOSLAVENSKA TVORNICA ELEKTRIČNIH STROJEVA 0. Q. «^.m.«-u«c KARLOVAC »»««-*« PRIMA NA POPRAVAK «*• •«• «*"•* UttMlm drai«N MfrtaaH 11*3^ 6RAM . - FftOJEKTltiE 1 fZVADJA -v ^ajkMiajA £mašntm n tfldo«^ y|| 1 dohlfe Slovenska eskomptna banka LJUBLJANA, janija 1920. Vabilo ne subskripcijo 25.000 novih delnic po 400 K nom. i Aon uesil 10,000.000 K. P. n. Nm pođlugi .klep« ređnega ob«nega «bor» > đne IT. .pril. 1920 in t smida doToljenim gompodm mini.tra trg -vine in indoatrije z dne 28 maja 1920 VI. St 912 je aklenil upravni »vet ivilati delnilko giamico od kron 10,000.000* na 20,000.000'- IIOVO PO •*««"£ JW»" đ«n.c w ^ M Mpoll|O nOTi- MWkrib«io« m .tari* delni«ar}e», v kolikor uti sele podpiamti ve« delnie, kot .,.,-.•*- .^-* —*-»—• „^^, „^ j^^jfc ejtomptne banke. JaW« Ivo * .flLOVgNSKI NAROD*. +m 30. junifr ifrtP Strmu 9. kzm ion vi Hlntai ok-ftatat Prejeli smo: Maribor kat obmef-no mesto, Je gotovo tno tamed naj-važnejfflh obtnejnih carinskih posto-jank. Vsakdo bo gotovo nverjen, da je vsaj na tej važni carinski postaji n*ottkQ toC reda, veC smotrenosti in nvidevnosti, kakor po drugih manj važnih carinskih urađlh naše države. Toda vse dosedanje fcrfdke izkuSnJe kažefo, da se ravno mariborski carinski urad odlikuje po najbofi vnebo-vpijočih razmerah, In sicer so to vazr mere, ki ne samo, da strankam — tako našim, kakor tucfi nemškim — na-ravnost onemogočajo redno poslovanje, atnpak te razmere so tuđi med glavnim! krivci dragin)e vsega, % uvozom zđruženega blaga v Jugoslaviji. Pred vsem velja to za Sloveni-Jo in po pretežnem deln rudi za Ko-roširo. Ves ustroj tega urađa je nam-reč tak, da stoji uvozno blago po ce-!e tedne, da, rudi mesece na tirih pred carinskim poslopjem ali kfe na »transkih tirih. če vpoštevamo, da je preko meje v Maribor dospeli vagon 2 blagom carini podvržen, samo šest tir prost stojnine, si lahko predstavljamo, za koliko se povišajo stroski samo zato. ker mora blagro toliko časa čakati na odpravo po carinskih uradnikih. Povprečno se ti stroški računajo na 10.000 K od voza, v po-edinih sVučajih pa presegaio tuđi — 20.000 kron. Kje so potem Se stroški za med tem časom unfčeno ali ukradeno blago in kdo drugi jih mora p!a- čati kot ~ kousnmcnt? Primamo, da za vsak tak slučaj ne no* odgovornosti carimki urad sam. ampak Han, ki so ranj v prvi vrsti odgovorni ta-med mnogih alučajev na] navedem samo entga: Neka tvrdka Je oktobra lanf naročfla v Nemškt Avstriji blaga za recimo 200.000 K. Blago je morala plaćati potom centralne uprave vna-prej. Naročeno In plaćano blago pa Je vslod raznih vzrokov dospelo tu sem Se le koncem aprila letos. Ker pa je, kakor rečeno, uvoz dotičnega blaga med tem časom bil — ukinjen, je moral transport blaga, kl ga nujno potrebujemo, se zavrnlti pre^to meje nazaj, od koder je tekom pol leta pri-šel v Maribor. Kdo bo končno trpel to ogromno fzgubo? Trg^vec gotovo ne, ker bo to izgubo skuSal porazde-!lt? na cene drugega blaga. Toref jih bo plačal zopet — konzument Konstatirati pa moramo, da teh notranje-obratnih razmer ni krivo uradniStvo naše pokrajine, kaftl tud! to v carinski službi v Trstu izborno tzvežbano uradniStvo trpi pod vodstvom, ki spada morda v Albanijo, nikakor pa ne na tako važno obrne jno postojan-ko, kot je naš Maribor. SnanH ilitinie Kralintia flšT V dneh 26 .do 28. maja se je vržilo zborovanje delegatov vseh dosedanjih irozdarskih draštev Kraljestva, v Šu-marskem domn v Zagrebu v svrho osnovanja enega sainega močnega društva. Slaveni jo 90 zastopali na tem zborovrvnju t. č. pređsednik ini. Lcnar-či£ sen., podpredsednik Inš. Pahernlk, dvorni svetnik inž. Rustija. inž. Slvlc, is*. Urbaa iB ini- *■•*• Zaetopaiia ao bila tuđi Hrvatsko, Srtako in Boaait-ste - Heroetfovaike goadvsko društvo. Takoj početkom zborovanja, kate-reum je predsectoval predseđnik Hrrat-ekega đre&tva baron Turicovi«, se Je dogmalo, da reeložkov ▼ pojmova nju in miftljenju sploh ni in se je brez debato eprejel predlog inf. Ijeuarčiča gen., da •e vsi aklepi sprejmejo enoglasno. Zborovanje je poteklo nepričako-vano ^ladko in je imelo popolen uspeh. Redakcijski odbor je izdelal putvila >3umarakog udruženja Eraljeetva Sr-bov, Hrva tov in Slovenoav«, katera je plenum po dališi debati sprej^L Sedei udruženja bo Zagreb. Naloga udruženja bo povzdisuniti eroEdarstvo in gozđno gospodarstvo. Vsi doeedanji elani goar darskega društva v Sloveniji bodo sprejeti v udruženje kot redni članl, z vsemi pravicami. Udruženje bo uprav-ljal >glavni odbor« Po potrebi se bodo osnovale podružnice po Kraljevini. Vsa imovina dosedanjih društev (hrvatsko ima premoženja 7 mi lij ono v kron) postane last udruženja. Redakcijski odbor bo izdaj a 1 naiinimj po en-krat meaecno Šumarski list, ki ga bodo dobivali vse elani brezplačno. Tajniki podražnic bodo obenem Mani redakcij-Bkega odbora za svoje področje. Clanki se natisnejo v črkab in besedilu lokalne redakcije. To so bili glavni sklepi, — Pri slavnostnem komerzu v dvorani >Ko-la<, ki so «»a 7>riradili »ostoliubni 6Iani bruatskega Sumarskega društva, je vladal edinofe duh bratstva in sloge. Iz srca vseh je govori 1 tuđi zastopnik zasužnjenega opusto&enega Krasa: Blagodarim na današnjem dnevu, dne-vu novega počerja in novega zelenoga fđvljenja v Ju£wlaviji! J. L*en*rHJ5, t5. predsednik. Darllfl. — DruJU gv. Cirila ia Metoda v I4<^U««i je imela meseca maja 1. 1920 aladeče priepevke: 1. Podružnice: Snmrtoo ob Paki 150 K; dt Pavel %. 58 K; Trbovlje m. 200 K; Ribaica na Pohorju «0 K -h 386 K = 446; Šava, Javornik, £oro&ka Bela 500 K; Vransko 1000 K; Kranj m. 859 K 30 v; Liublj.v na, meetna ženska 50K + 7K + 46K = 103 K; Ljubljana šentjakob. trnov. ž. 2 K; Borovnica 2000 K; Novo mesto ž. S70 K; skupaj 6188 K 30 v. 2. Družbeni nabiralniki: dr. Fr. Hubad, Ljubi3nna 10 K; nar. 5italnieaT Ljubljana 1K 86v; trg. Iv. Zure, Semič 9 K 91 v; A. Ur-bančič, Catež 60 K. Skopaj 81 K 27 v. 3. Obrambeni sklad: Josip Zii-panc, Ptuj 200 K; Lojza Kresnik, Vu-zenica 200 K. Skupaj 400 K. 4. Kazni darovi: Anton Komel, Murska Sobota 10 K; Jadranska banka v Ljubljani 5000 K; Mara Koprivnik, Maribor, vo-lilo pok. gdfi. Mare Koprivnik K 200^ Gusta Janežič, Sv. Benedikt. nabrala 60 K; jd. podružnica Maribor, od zbirke za slov. solo v Mariboru 79.193 K 60 v; m. podružnice Col je od zbirke za slov. solo v Mariboru 2795 K; Iv. Re-bolj, Rhnfike Toplice, zbirka 50 K; obi-teJj Gselmanova, Sv. Martin mesto ven-ca umrli M. Kostanjšek 30 K; dr. A. Ko-bal, Ljubljana, kaz poravnava A. N. — A. V. 100 K; neimenovan, Ljubljana 20 K; uredn. >Slov. Naroda« Ljubljana 340 K; popofilnica Čmomelj 100 K; po-sojilnica Ribnica 250 K: Sokol, Vrbnika od Mat. Peckaj, Velikovec 10 K; družba pri Šturmu v Poljčah 15 K: tvrdka Knauth Nachod in Ktihne, New York, zbirka Amerikancev 656 K; Zof-ka Euntarič, učit. Hodi&e, zbirka dol. otrok 40 K; Dr. Kronvogel, St. Lenart 20 K. Skupaj 88.869 K 60 v. — Za Jugoslovansko lUttoa to ia- rovali: Albin Ravnihar, Markovec >Za tri vjete knltnronosce< K 30. Jaka Fiigl, Ljubljana, darilo poštene družbe K 30. Mesarič Zvonko, Ormož, nabral na avat- bi Brančič - Reicher pri sv. Barbari T i-alozah 122 K. Anton Bezjak, Pttber, nabral med prijatelji K 20. Sodno oeob-je in sodni funkeijonarji v ElrSkem, darovali mesto venca na grob umrlega nadoficijala Ivana Roth K 240. Milivof Ernadek 40 dinarjev. Aifred Krstelj, Beograd 40 din. Dr. MetkQ Oinfrija, Dubrovnik 40 din. Vinko Majdič, Kramj 40 din. Stijepko Gjivič 40 din. Dr. Mila 40 din. M. Herzojr 40 din. Ang. Toeti 10 din. Dr. Janko Eav&nik 100 dan. Pri-morec in Primorka 1000 din. Dekleva 20 din. Dr. Fran Novak 50 din. Dr. Dra-l?o Treo 40 din. Jerko Bonačifi 10 din. Praprotnik Avg. 10 din. Pintar Jernej 10 din. 2 Dalmatinca in 1 Tržačan i K> din. Kreditno društvo Meetne hranllnice Ljubljanske mesto venca na krsto umrlega Mihajla Weissa K 200. Pri Iglicu v Srednji vaši nabralo omizje K 190. Deleerat ministrstva financ đr. Karl fiavnik in višji finaneni svetnik Makso KjO3tanievec iz Ljubljane v hraleien epoinin za goatoljubnost v goetilni Gla-sar v SmeJniku (Ruše pri Mariboru) K 120. Telovadno druStvo Sokol v Mo-stah. mesta venca na krsto umrleg* brata Frana AIbrehta K 50. Ludovik Loo-par, fin. resplc. K 25. Adalbert Flnžgar K 20. Anton Skala nabral med Slanft an-tialkoholne^a druiStva >KraherU iz So-štania, Topol§ice in Zavodnj# pri Hro-vatu v Zavod ni ah K 150. Ljn«ka lola V15 32 K. Zbirka «dč. a MegHftera, uci-ljice Sevnloe ob Savi K lia MM sekretar za hotel sa jezikom srpskim, francuskim i nemačkim. Plata 700 dinara sa hranom. Ponude slati na Dragomlr ZdravkoTi^i Beograd, (Sava). 4406 Dnlna lib! Avt#mobil 35 HP, s seeežl, skormj novo pnevmatiko. prvovntne znamke, dobro obranjen, se radi okoUŠČin proda Ponndbe pod ,Arto 4470" na uprav. Slov. Naroda. 4470 VeOeposestvo mi prafaf. Proda se leuo večje po-»crtvo v SpitallČu pri Konjicah, Štajersko, obstojeĆe iz polja, travnikov, srozda in gospodarskih rosiopij. Na-tančne poizvedbe pri r. Jirij Prah. Sf. Dmh-uu pri PoljCinak, Štajersko. 4477 Obi. konces. Informačni zavod "Jrago RiseljaL" Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5 dobavlja vse kreditne in privatne informacije v ta in Inozemstvu. V abone-mentu trr poaamezno cene zmerae* „BALKAN« Trgovska lpedicl|slcai Itt fcofitisi|sfcji «l«fft»R«i druSMi« — Brsofairnl Mislav i „BaUcanspad*«- IUUBUANA, MARIBOR, ZAGREB, BELORAD, TRST, WIEN. Spedicija vseh vrst- Sprejemanje blaga v skladišta. Zaorinjanja. Mednarodni prevozi. Selttve s patentiranimi vozovi na vse strani. Skladište, spojeno s tirom južne žeteznice. — L qabi|au(k9 |avn* ikladttie. ________Spedicila - Import» Eksport- Komisija, ' Obrtna banka v Ljubljani. Poziv na podpisovanje delnic. Minister trgovine in industrija )e s tvojim rišefljem z dne 5. maja 1920 VI šk. 734 dovolil ustanoviti delnllto družbo „Obrtno banfc« v Ljubljani". Mlntstntvo trgovine In Industrije, oddelek v Ljubljani je z znpiaon z dne 26. maja 1920, it. 3708 potrdilo predlolena pravila. Po & 3 in 4 potrjenfb piavil znaJa delnilka glavnica 2,000.000 K ni je razdeljena na 10.000 v gotovini polno ipjafanili ddnk po 300 K. Delnice se glase na imejitelja. Deirlika glavnica ae sine na aklep obCnega zbora poviiati da Meska 5,000.000 JC Za osnovno glavnico 8,000.000 K razpiaujemo J«vm o«««kHpol|o 10.000 delnic po K 200"— K nominale. Nottrfnatoo ceoo m podpUan« defarfoe Je pfi sobskrtpdjf takoj ▼ gotovini pteML Za veako đateleo Je pleEatl m ftrolke Udaje po 30 K. ^^^^ Podpisovanje delnic se vrli v času od M. J«**l|ai *m SBm.tmMim tttS. Prijave sprejema : LimbHmmmUm ki^dltia feMka v M»haJ—I In ajeBi podndEald v Oosjai lai ■—»tiioita, Vsak podpisovalae dobi od vpJa«lnega mosta potrdilo o itevllu dnfjftjsnfli dehste. Kdor iploh ne bi dobll datok. ali natajše štavilo, aagD Jih je podpiial, prejme povrajano ćelo, odnosno delno vsoto svojega vptoflja. Delnice same se Uroce interesentom svojcas proti vrnitvi potrdU o dođeSjeafli delnlcalL - Obrtna banka Je flamenjena naiemn obrtntttvtt. V prvi vrsti boce sfatettzakredttae potrebe safega domscea/obrtnega stas«. Oo|fla bo vse vrste kredita, kakor je potreban obrtnikom in njih organizadjam jjdeti je, da se Iniifi obrtaJitvo okleae novega zavoda tsr sa v obUoan tovila odzove poatvn ne podpisovaiije delnic Ob dodeljevanjsi ddmic se bo Jemalo poeebeo odr nm prijave k ksoevv obrteikov. W LJfjbfljaissa; 17. junija\ 1020. ^ Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Engefbeft Prandictti9 brivski mojeto in načelnik Zveze obrtnih wifcwc Joetp) JeAoflf, pOicelaAlBia^ta^ ilitMjtni, Fnm KavCte» gostflničar ta nsAWk ****#*** ninejt ▼ IjetiijMJ, **m Wr*m*mmMMm+ ster in pradeednik Obftnega pomožnegt čnmm w Ljabijeni, toiwi Mirtaia, ■»■nlri "nj^ i» mUs** «b> droge netatjer ▼ Ljubljani, Inm Mlkesl^ nrm^Dtšekmbmkt^li^im^ y^mmn%mfk$kuie*l woj*m in natdnik Kovinake zadruge v Ljubljani, hag, Vatior Tf slisaT, mmtšđj IJrada»pmniii»ipJa i»ilm>H^Mteai, Pf.mm Wiodiadwr> tajnik tajotite ia <***±**nk* * Ijiliilt Dr.M*m ******* nI HsfcTL^fani Kniigoveznica I v Zagrebu ustanovljena 1. 1876. I z mnogoletnimi stalnlmi narotni- I ki, opremljena s potrebnim mate- I teri jalom se proda s cei im Inven- I tarjem radi smrti v obitelji. Na- I slov v upr. Slov. Naroda. 4419 I Vino pristao staro, belo in rdeče, igania slivovko, rum in tropinovec, vse Specerijsko in kolonijalno blago: fino jedi Ino o!je, kis, sol, svece, milo, riž, kavo, cikorijo, kisovo kisllno, metle, kolomaz, vži galice Ltd. prodaja SjBjp* najceneje na debelo "1MI BL Mnw*wi Kranj Ksqra|*m suhe gobe, fliol, vse gozdne in poljske pridelke in dobro obranjene ielesne sode. 4199 POZOR! Baker WEISS, _ Maribor. AoooČl Ia iafana. tavođ Veđei Hsribor Fabrikacija sodavice in tvornica pokalic Bogato skla- diiče steklenic, vse kompletno, za takojlnji električni ali ročni pogon proda: Jfl" ertraa. Lasto SE m Vsled padca

št 14. Klavirie planine In harmonij«, prodaja In iipo-soja Alionz Bresalk. aajveeja saMfa vseh ^lasbil, mnzfkillj li strše, Uablia-oa, Koagreni trg 13. 189? Keii-ii sitarj "W UUBUAIM ^V" Cigaretni papir Patentni. 100 kosov v kaftooa Abadla,.......K 300^r Samom. ,.«.,.. K 195*— Ottomaa. ....... K 200--^; AltesaiT.......K »«>--*i ttolnbT........K I70wt UgareHa papir: ▼ knjižicah 100 koso? v kartoao Bis Abadle s tiskom . . . K 18*— Tabn, dober papir . . . . K M0*-» Stročnice: Beoommee) 1 mile . . . . K 40^—] PetetBl voaek K kg . . . K 60*— RazpoiUJe na debek^ Paplrnloa Uranosv LlaMlaiu, MhU tt« MU ANILINSKE BARVE volno pa vol o I /i kg Muil s sUaditta Hsf»SsM zadruga za kemiCoe t9rOiriO potrebSčtne, Zagretf PreradtTtoia eL U. Tclelti: li-tt. Naslov za brzojave: J(rtpalravZsgreir. Iahtara|ta aansjiafli te van*** jgj^ Slaliia umi« iBcraiia im lami iriH[. MttB uh. StnHinlB. asl- iMmHa. hnttint- sl agUdusi ali ■aisaOBBi frtt takpdn f ol mAMHSv HtaaimlMiMak sjBBSLllSbSlMl Stran 10. •SLOVBNSKi NAKOD*. te« 20. jttnijl 1920« štev. 138. | huliti: Eđiiilu SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA i lUBuami. lruMMunnovu uucu rrtv. i INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO EftKOMPTHO BANKO IH SRBSKO BANKO V ZAGREBU. ts¥rf ui* vm bamin« traftsafccU« naikutentnej«. ___ DENARNE VLOCt. - NflKUP IH PRODAJA: EFIKTO*. DEVIZ, VAIUT. - ESKOHPT MENIC, TERIflTtf, FAKTOR. — AKREDIKTIVK - BORZA. RL tufllinif . NI. u CfanllAiti tufiiiib ^ved^n v visoki, glot>okl in železno betonski stavbi, tlflUlIlHII iPlllltl sPrcten "sar in statik i§če nameščenja. Ponudbe poslati VllllllfcUI lfeUlIUl, na oglasno odpravo .JADRAN" Maribor. Gaspaska ul. 44. If-ft^SlI^tk polzaprto, lahko, novo ali staro, dobro ohra-BVOCIJ V) njeno, kupi Šentjanžki premogokop Jakll, KrmelJ, Dolen.sko- 4455 ttw7?ii< gamase revnokar došle iz Amerike od gtav. zastopstva Jugoslov. banke v Zagrebu kna v zalogi v raznih velikostih tvrdka K. fl. KREGAR, LmaUnaa, Si>. Petra cesta 23. I Bez konkurencije! V^^/Bez konkurencije f I JUGOSIAVENSICA IMDOšmilA PAPIRA TgLEP br ©-38 GUSTAV SSrL.GMANN tele* br. *-3a I Brzojavi:Jip"hakoličeva 3. ZAGREB ' Nikcliieva ul. 3. | J9tCCTe;le dobava In bogate sMadTRe: reznlh vrsi papiri kokor: tlskotneaa, pisahtega, | ^nceptneea. dok_mentnega, konceptnega bei-ga itd. papirnatih prtov, pipfria za police Meteže) trgcvsidh in Irant, omoiov. map. Iraset Id ortaiega v to strofo spada-I ječega blaga. I &fck.... ~ ■_,_- - * ~. ? sJ& *%3_r ^BS _flH 9a_H ^Lt ____■ ^H n___F ____P ______ ____■ ____■ gotovo posve nov, 18/24 HP, fabrikat „MORS* sa 4 cilindera, 6 sjedala, zimskom lirnousinom i ljetnom karoserijom, koja je presvučena smedjom kožom, posve nove gume, električno i karbidno svjetlo, u svakom pogledu vrlo moderan, prodaje se uz povoljna cjenu. — Samo ozbiljni kupci neka se izvole obratiti pod šifrom /AUTO41 na anončtm ekspediciju Rodolf Mosse, Zagreb. Hica 21. r—^ŽEiiSSCO ZDRAVILiŠČE----- TOPLICE DOBRNA PRS CELJU. I poprej NEUflAUS bel CILLI. I Nadomestuje v poinem obsegu FrantiŠkove lažne (Franzensbad). I Izrednl uspehi pri ženskih In žlvčnih boleznih, boleznlh srca, leđk, I slatiDkrmosti, revrnatiimn, protinn in vseh pojavili oslsbelosti I Termalne naravne ogljikove kopeli, termalna pitna voda. Žeieznati vrc- I lec, masaža, električne, solnčne in zračne kopeli ter kopeli v vročem zraku. I Krasen park. — Smrekovi gozdovi. — Divni Izleti- I Nikdar megleno1! — Vcjaška zdravi!iŠka godba. — Serija: maj-oktober. I Prospekti zašto nj pri upravi kopališČa. komanda Iftzšslsove voiasnio« 7 Troofom proda od 1. ulija 1920 naprej ves producirani gnof od približno 200 konf. Reflektanti naj predlože ponudbe najkasneje do 30. junija 1920 za ćelo količino produciranega gnoja. Ponuditi je dnevno vsoto za vsakega konja. Ljubljana, dne 18. junija 1920. Komanda Nušakove volaSnice, • Transmisije • gonila, vretena, okrogla ležiSča, kovine, kroglasta ležišča, les, pločevina, liti koluti, Iteclilfl« p#ll NlICOlo, vse točno dobavno. a) tvornice strojev, b) fužine HANS UTOTTLE, Wlen X. FernkorngasM 96 T 522S8 8» III. Arenborgrfng 11 T 11861. I Bencin, Dieselovo olfe9 strojno oljtf mast-Tovot ■::::;r, Hlnenlno nfinano Drovotnl I Dopisi na Centralo v Mariboru. — Telefon 80. — Brzojavi • Rafinerija. — I Oddajo se zastopstva zmožnim tvrdkam v vseh vefjih me?tih Jugoslavije. — Cevlji, gamaše, sandale ■■ V^llk« isfeira. — Zmarn« C6H6. == Prodaja trgovcem na debelo ■■■■ iT^rftO^i? <3 i dril^e m—m Mablfana, Zfttfreb, Beograd« Strliarjeva ul. 7. Messl^ka ni. i. Sara|«raka vL 8. Modni salon Slutilf - Mu . LJUBLJANA, I Židovska ul. 3, OvorsNI trg 1. PriporoČam veliko izbiro najnovejših BlOdalOT, svilanlk klobukov, d«pio ln alamnlkov sa dama In daklioo« Popravila ioćno hi talal kloimkl vaaao w I ceno. talofll. Pozor! Pozor! Trgovci in hotelirji! :s Ogrske specijalitete i as Ia segedinska rižna paprika lla domače tarane la zimske salame | Ia domače milo. To blago razpošiljamo v poštnih paketih po povzetjn Kolonijalna trgovino na debelo Braća Prottonovit, Novi Sad, Uofvođlno, M133. Koćlie noprodo). i Vel lepSh, novih In malo rabljenih koelj | in dr*ugih voz naprodaj. I Vprašati: i Košta Vukašinović, trgovina fevljev, | Altksaairova aHoai Maribsrb I ^^bhb ^^^^ a^H^n ^MMMi ^^hhb ^^^^ ^^^^ fli a^aBa* Ba^HB ■■■■■■ ■«■■«■ ■■B-a-aa—aa_ _____ Hipotecni ' zavod Mestne hranilnice v Maribor ti« Ttttaff. Int. 3. Rumw 1,900.000 K. dovoljuje posojila po 4V*%, izdaja 4Vt%ne zastavnice, ki uživajo sirotinsko varriost, ter se lahko aporabljajo za plodonosno naložbo kapitalov občin, cerkva, ustanov, sirotinskega denarja itd. Denar je najvarneje naložen, ako si kupite zastavnice hipotečnega zavoda v Mariboru, Id se visoko obrestujejo in za katere jamčijo pupi-larnovarno vknjižena posojila. Ker se izda satno omejeno število 4V»%nih zastavnic, si jih je treba pravočasno zasigurati. Zavod stoji pod stalno državno kontrolo in je edini zavod te vrste v Jugoslaviji Konja za Jahanje, °E3~ opremo alf brez n|e ▼•nćo Jakll« -lrt«C)l|t Doltialađio. 4456 a__a______ _a mlattlnlea zdvojnim eiSCcnjem, elcva- BeFara^_l4f-l--a-l !S_PI vatorjetn, klasnovačem, dotresofkom f^ m W ^_F%al*fial •JP^BV O praktično pripravo za obeSanjc vreč, bo-ben s kolki 5S8 mm iirine, rabi za pogon 3-4 HP. Stabilni BlOtOT 4-6 HP, 250 obratov v minuti. MlatUafCl t dvojnim či.čenjem elcvatorjcro, klasno, vačem, dotresnkom, koikovi boben 9CK) mm širine, rabi za pogon 6*—8 HP-Ponudbe na Anonćno ekspedicijo AL MateliC. Ljubljana. 4400 Družabnik. zmožen starejSi trgovec, Ćehoslovak, nahajoč se več let v Inozemstvu, se želi udeležiti dobro uspevajočega industrijskega ali trgovskega podjetja s K 300.000*— Ugodna ponudbe pod šifro ,tE-_porr4405 na upr. Slov, Nar.________________________4406 Glavno zoloja tvornice bonDonov ln slaSlt Jos. Ra].ter. Soštanj - Celje priporoČa svoje prvovrstne izdelke. Tovarniške cene. Originalni tovarniški ceniki vsakomur na razpola^o. V Ljubljani se na ha ja zaloga na 6ospo8vet8_tl cesti 7. 4281 St- 12713. ret,Xin. Javna dražba koruze. Dne 22. junim 1920 ob 9, uri dopoldne se vr§i ¥ skladfščtt JANKA POPOVICA, Cesta v mestni log 15, prostovoljna javna dražba pola>u«oga ragoaa (ea 15000 kg) kornza. Mestni magistrat ljubljanski, dne 17. junija 192a 4471 DOKUHEHTNIKOHCEPTHI kancelijski in omotni papir v vseh formatih in teZinah, alvo l*p*nko, V9t pU saln« In risaln« potreb&člno, cigaretni papir in tnljoe »agreb- ftke tvornlc«- konfekcioniranl papir nudi samo na veliko trgovcem HIHDHN'* veletrgovina papira t pisaćeg mate~ »JAlllUin rijala DANE SINGER I DRUG, Zagreb, Prankopanska ulica 8. Zdranlna kopali! Glikiieolierg. Zdravijenje od maja do septembra, Prebivalno dovoljenje od občine Knrort Gleiebenbetg proti vposlatvi 30 K in uradnozdravniškernti spricevalu. Razglas. PoStno tu brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani bo prodalo na javni dražbi motorno kolo nPucti11 v soboto, 10. juli ja 11. ob 9. uri dopoldne v „Tonhalle", Kongresni trg, najviSjemu ponudnikn. Izklicane cene in kolek po lestvici Ul. je treba plaćati takoj. V Ljcbllani, dne 16, jnnija 1920. ________________ i~ Pohištvo — i Spalne, Jedine, in gosposke sobe, kuhinjska oprati, podložiti, rao-I drod, otomane, »pa I ni ln dekof acijaJU divani, postelje, omare, mlze m ia »toli Iz mehkega ia trdega lesa, felezne postelje in umi val ni W I ter vse vrste lesenega, leleznega in tapeciranega. pohi-tva v vsa-■ kem slogra ođ proste do najfinejše ftvrlitve po jtko nizkfli cenah J pri trrđti ia potoflrro KAREL PREISf Haslbor. Stolni trg 0. ] fTObotfm ogltdl 1118 CfcaUii fastonjl | Tovarna Jos. Relcb ___-_l k_-^Hl___---M-iM-il«l a^ — _«■■_____ vsakovrstno - - DarVa ......biag0. Kfimlžno žisti ike Cuilflftlilfa ovratnike, rape-jVcilUlIKd stnice in smjee* Ljubljana, Polianski nasip 4. Podružnica: Selenburgova ul.3 ■ Podružnice ■ »■ Maribor Novomosto Sočevjo iMHlki wL SS. SUtkI trg ttov 39. ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarieva ulica itev. 2. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Saraje¥ii, Gorici, Celju, Mariboru, Borovtjah ter ekspozitura v Ptufu. OmUtitkm aiaonl— »P.ooo.000 — Icron. tkm»fvnl tendl 2O,O0O.O00»— fcron. ' SpraitMM ' vloge na knjiiice In tokofi ratun proti usodfMHNi obr—tooiMu , Iftajmilai ln proctal« **• vratavrednoatnih papirje¥t valu* ln dovoume vsakovrstne KREDITE