r.lasifnO izhaja od meseca oktobra 1965
Št. 10
oktober
1985
Število
izvodov
1400
Leto
izdajanja
GLASILO DELAVCEV T O S A M E
POT, DOLGA 20 LET
»Obveščanje in seznanjanje sta osnova človeškega napredka. Človekov napredek pa je zlasti potreben v naši socialistični družbi, v kateri naj sleherni delovni človek na tak ali drugačen način sodeluje v družbenih, političnih in ekonomskih dogajanjih. Piedpogoj za uresničitev takih teženj pa je obstajanje širokega zaledja razgledanih posameznikov ...«
S temi besedami je pred dvajsetimi leti, v oktobru 1965, urednik Toni Laznik začel prvo številko našega glasila TOSAMA. Dejstvo, da je dobro obveščanje predpogoj za enakopravno odločanje samoupravljalcev, je bilo nesporno.
Potreba delavcev, da se aktivno vključujejo v čedalje bolj zapletena gospodarska dogajanja, je rodila idejo o glasilu, ki naj bi preraslo okvire splošnih obvestil in suhoparnih
20
let
^ strokovnih podatkov. Glasilo naj bi spodbudilo tesnejše sodelovanje med člani kolektiva, skrbelo za spoznavanje družbenega in političnega življenja v delovni organizaciji in tudi izven nje. Težko nalogo, ki si jo je zadal prvi uredniški odbor — objektivno obveščanje namreč pomeni vsestransko angažiranost — izpolnjujemo še danes po dvajsetih letih, ko je naša »Tosama« že postala del vsakdana. Vemo, da nas bo ob mesecu čakala pri vratarju in z zanimanjem jo vzmemo v roke.
Uredniški odbor skuša slediti usmeritvi, ki so jo podali predhodniki pred 20 leti — glasilo naj bo pestro, aktualno in zanimivo, informacije naj bodo objektivne.
V.

Pot, dolga 20 let dokazuje, da smo Tosamovci »Tosamo« sprejeli. Postala je del naše zgodovine.
ŠTEV. 1 LETO I
★
OKTOBER 19 6 5
GLASILO TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE
V dvajsetih letih s »Tosamo«
TONI LAZNIK:
Kot prvi urednik našega časopisa je imel verjetno najtežjo nalogo, saj je bilo treba najprej poiskati koncept izhajanja glasila, oblikovanja, širine objavljanja, sestaviti krog sodelavcev in drugo. Sam pa o tem pravi takole: »Takrat smo želeli, da bi bil časopis vezni člen med člani kolektiva in notri take rubrike, ki bi to povezavo utrjevale. Način objavljanja preko časopisa je za ljudi sprejemljivejši kot preko oglasnih desk, ker časopis dobi vsak in tako je bil bolje seznanjen s poslovnimi dogodki. Objavljali smo rubrike »Rojstni dnevi«, »Naš razgovor« . .. kar je bilo za ljudi zanimivo. Želeli smo, da ima časopis stalni rok izhajanja — na plačilni dan. Na tem smo vztrajali in to je pravzaprav predstavljalo takrat glavni problem, ker smo morali »disciplinirati« tiskarno. Želeli smo pospešiti idejo o veznem členu in pritegniti k sodelovanju čimveč ljudi. Zato naj bi se vsako leto menjal vsaj urednik, če ne del uredniškega odbora, da ne bi prišlo do privatne skupine. Dober občutek pri tem stališču je, da se je razvrstila dokaj široka masa ljudi. V mojem mandatnem obdobju ni bilo problema pripravljenosti za sodelovanje pri časopisu niti pri pridobivanju zunanjih sodelavcev.« Tov. Laznik časopisa ne bere več, ker ga ne dobi, kajti že nekaj let ni več član naše DO, vendar pa pravi o razvoju glasila tako-
le. »Gre za kvaliteto časopisa, ki se je oblikoval v optimalnem prostoru in je skozi vso dobo vztrajal na isti vsebini in obliki, ki je bila zasnovana. Včasih smo ga malo zlorabili za kake ozke obračune, praviloma pa uporabili za predstavljanje stvari, ki so imele širši pomen.«
- G -
MIRKO POŽEK:
Pred 20 leti smo v tovarni ugotovili, da naš sistem informiranja ni popolen, zato smo se odločili, da bomo začeli izdajati časopis pod imenom »TO SAMA«.
Glavno vprašanje, ki se je pri tem pojavljalo, je bilo glede vsebinske plati časopisa — o čem pisati?
Pisalo se je o vsem, kar smo mislili, da bo bralca najbolj zanimalo. Časopis je seznanjal kolektiv o vseh pomembnih dogodkih, o uspehih in težavah, ki jih je imela tovarna pri svojem gospodarjenju ter o vseh ciljih, ki smo jih zastavili in naj bi jih v prihodnosti uresničili.
Pri tem smo se opirali na vse člane kolektiva, ki so bili vedno pripravljeni sodelovati pri pisanju člankov, kajti naša želja je bila kar najbolje oblikovati svoj lasten časopis in mislim, da nam je to takrat tudi uspelo.
Danes, ko prebiramo »Tosamo« vidimo, da nas res seznanja o vsem, kar nas zanima. Menim, da je dosegel visoko raven tako po vsebini kot po obliki in obveščanju, kar je velik ponos in zadovoljstvo vseh zaposlenih in upokojencev.
- O -
VILJEM DOLENC:
»Želja našega odbora je bila, naj bo glasilo »Tosama« zanimivo in zabavno. Želeli smo pestrost vsebine. Vsak naj bi našel na straneh, kjer so bile posamezne rubrike, svoje berilo.« In s kakšnimi problemi se je takratni odbor srečeval? »Menim, da je uspeh našega uredniškega odbora preprečil ukinitev našega glasila, oziroma pripojitev glasila »Občinskemu poročevalcu«. Tako se je glasilo »Tosama« samostojno razvijalo naprej in tako kot vsak časopis napravilo razvoj, ki je pri nekaterih temah vidnejši, drugje pa smo tudi nazadovali. Predvsem mi je žal, da glasilo več ne prinaša risanke »Filter Filip in Vatka Votek«, ki je na tako simpatičen način kritizirala naše napake.«
-O -
FRANCE PERŠE:
Svoje sodelovanje prične v letu 1966 kot član uredniškega odbora.
Leta 1968 postane odgovorni urednik le za nekaj številk, nato da odstavke zaradi navzkrižja s tedanjim direktorjem, ki je zahteval cenzuro
posameznih kritičnih člankov.
Ko 'je bil na seminarju za urednike, je spoznal slog pisanja in takega je želel ustvariti v svojem glasilu. Preprost, dostopen v besedah in slikah vsakemu delavcu na kateremkoli delovnem mestu, s prikazom problemov, ki so bili aktualni v tistem času. Spominja se voženj s kamionom v Valvazorjevo tiskarno, dobrodušnega šoferja Berta, pa tudi Kosa, ki ga je mimogrede pobral v Krškem, ko se je vračal iz svojih službenih poti. Najbolj pa so zanj nepozabne karikature, ki jih je ustvaril Srečo Vodlan. Po njegovem je bil časopis prav zaradi njegovega sodelovanja tako pester in privlačen.
Sedaj še vedno rad vzame v roke na svojem delovnem mestu glasila posameznih podjetij. Najbolj je zadovoljen s tisto vsebino, kjer je osvetljen določen problem podjetja že v naprej. Delavci so seznanjeni s spremembami, o katerih bodo morali v bližnji prihodnosti odločati. To pa je po njegovem še vedno glavni motiv vsakega glasila, ki bi ga morali upoštevati odgovorni uredniki pri svojem oblikovanju nove številke.
— O —
JANEZ LESKOVEC:
Dolžnost urednika sem prevzel pred šestnajstimi leti. Bil je to čas. ko se je po gospodarski reformi splošno stanje hitro izboljševalo, posebno pa še v TOSAMI, kjer smo takrat dobro služili z avtomobilskimi apotekami.
Urednikovanje v tistem času niti ni bila preveč prijetna zadeva, ker se je večkrat našel članek, ki bi buril duhove, če bi bil objavljen brez korekcij. V tovarni je namreč bilo takrat precej mladih kadrov, ki so se hoteli uveljaviti tudi s pomočjo pisanja člankov v tovarniški časopis. Ra-
zumljivo je, da so bili članki napisani v ostrejšem črno - belem tonu. Uredništvo je moralo potem iskati resnico in rešitev problema. Zamere na eni ali drugi strani je bilo zmeraj dovolj.
— O —
DUŠAN BORŠTNAR:
Kot tehnični urednik je sodeloval že v prvem uredniškem odboru. Nje gova naloga je bila skrb za obliko časopisa in tehnično izvedbo. Za vsebino pa sta skrbela urednik in lektor.
»Ker je časopis izhajal enkrat mesečno, se je dogajalo (in še tudi danes), da informacija ni bila dana v pravem trenutku, ampak z zamudo. Zato se je kasneje tudi uvedel Bilten, ki je strokovne vsebine in kot tak boljši pripomoček za odločanje. Časopis pa naj bo reprezentativen.
Želja takratnega uredniškega odbora je bila, da bi bilo glasilo zanimivo za slehernega člana kolektiva. Mislim, da nam je to kar uspelo. Poleg strokovnih tem smo objavljali tudi prispevke, namenjene vzgoji (glede zdravja, obnašanja) in zabavi. Izogibali smo se dolgim in nerazumljivim člankom. Za popestritev smo v glasilo dajali različne razgovore, karikature in celo strip — Filip Filter in Vatka Votek, ki je pokazal na aktualne nepravilnosti na humorističen način.
Naš »moto« je bil, da Tosama redno izide vsak mesec, da nima več kot 16 in manj kot 8 strani. Trudili smo se pritegniti čim več dopisnikov, šli smo med ljudi in jih vzpodbujali k pisanju.
Danes je časopis na nivoju, ki se je gradil nekaj let. Sledi prvotni usmeritvi, vsebina pa je pač glede na obdobje enkrat bolj, drugič manj zanimiva.
Da je časopis obstal toliko časa menim, da je zasluga tega, ker uredniki niso profesionalci, ampak se menjajo. Lljudje v uredniških odbo-
rih morajo živeti s Tosamo, menjavanje pa vnese v glasilo svež veter in izboljšave.«
- o -
MILAN DRČAR:
»Jubilej našega časopisa tudi mene navdaja s ponosom. To pa zato, ker sem kratek čas, vendar z vsem žarom pomagal pri izhajanju glasila vseh nas. Takrat je zame pomenilo veliko čast pa tudi obvezo.
Že pred urednikovanjem sem polnil stolpce Tosami in se navzel tudi duha tiskarskega črnila. Takrat se mi je izoblikoval koncept kakšna bi moralo biti tovarniško glasilo. Tega zagovarjam še danes.
Gre za glasilo delavcev TOSAME in ne samo za delavce Tosame. Ne mislim s tem kritizirati našega časopisa, temveč tovarniška glasila nasploh. Preveč so »uradni listi«, že drži, da je osnovni namen informiranje delavcev. Vendar informacija mora biti oblikovana tako, da vzbudi pozornost in še tako neveščemu bralcu razumljiva. Dobro glasilo mora imeti tudi kar »najširšo« »mrežo« dopisništva iz vseh področij dela in. aktivnosti delavcev. Torej od obveznih direktorjevih poslovnih poročil do pesmic. S tem postane vsebina pestra, zanimiva in res postane last nekega kolektiva. Ne boste verjeli, veliko je med nami ljudi, ki nikoli ne odpro knjige, tudi ne časopisov, toda »svoj« časopis preberejo. In tudi zato je odgovornost tovarniških uredništev še veliko večja.
Ta moja spoznanja so se okrepila tudi na tečaju o informiranju delavcev kamor me je poslal občinski sindikalni svet (!). Z vso zagnanostjo sem se lotil presajanja tega znanja v TOSAMO glasilo in širše. Kakšnega posebnega .posluha za tudi drugačne načine informiranja ni bilo in vse je ostalo pri poskusih. Bilten se je pojavil šele pozneje kot proizvod nujnosti (nekako z ustanovitvijo Tozdov). Morda ni prav, da s tem kršim nekakšno nepisano pravilo. Ob praznikih se navadno govori samo najlepše. Toda življenje vendar prinaša svoje vzpone in padce in ča-
sopisi in informiranje niso nobena izjema.
Predno sem začel pisati, sem prelistal takratne strani Tosame obdane že s patino časa (14 let je že tega), sem se spomnil prenekaterih veselih in tudi konfliktnih situacij povezanih z današnjo jubilantko. Ena takih je bila tudi VATKA VOTEK IN FILTER FILIP, ki ju je risal Vodlanov Srečo na idejo uredništva, seveda je risal tudi karikature intervjuvancev, ki so dali poseben mik naši Tosami.
Hotel bi reči tudi o ljudeh, sodelavcih, ki so mi pomagali, da je TO-SAMA bila takrat taka kot je bila. Nekaj jih ni več v Tosami. Moram ob tej priliki pohvaliti prav vse, tudi Mirota Pavliča, ki je skrbel za pravočasne fotografije. Samo tako je TOSAMA lahko izhajala točno (na plačilni dan). Izgleda, da se je zdaj upehala in zamuja kot mlado dekle na randi. Takrat se je točno vedelo, da bo glasilo skupaj z kuverto v tovarni. V začetku s kuverto, kasneje pa pri vratarju, ker je menda branje Tosame med delovnim ča-sol ogrožalo produktivnost (!). Zdi se mi, da je bil v tistem času korak nazaj v informiranju s pomočjo TOSAME. Morda mi bo kdo zameril sa-tiričnost, toda žal resnica velikokrat boli.
Z nečim se pa nemara lahko pohvalim. Zdi se mi, da sem bil s svojimi 22 leti dosedaj najmaljši urednik. Torej le nekoliko starejši kot je danes naša jubilantka. V času svojega urednikovanja sem jo pospremil v prvi razred, dopolnila je namreč 7 let.
Še anekdota iz tistega časa: Ali veš, da je Drčarjev Milan postal direktor TOSAME?. Daj no mir, saj je ja Pogačnik. To že, imata pa vsak svojo TOSAMO!
Na koncu sedanji urednici in vsem bodočim želim kar največ uspehov pri urejanju glasila. Dopisnikom pa naročam naj kar veselo pišejo !.
- O -
FELIKS VODLAN:
Kot član uredniškega odbora, ki ga je odbor za medsebojna razmerja imenoval za obdobje 1972 in 1973, sem opravljal tudi naloge v zvezi z urednikovanjem časopisa Tosame. Ker sem že prej sodeloval pri uredniških odborih, mi priprava in urejanje časopisa nista bila neznana. To je veljalo tudi za večino drugih članov uredniškega odbora.
V	takratni oktobrski številki Tosame, to je v prvi številki, ki jo je pripravil novi odbor, je v uvodniku med drugim zapisano tudi: Pričujoča številka Tosame proslavlja majhen jubilej. Mineva namreč sedem let, odkar to glasilo izhaja. V oktobru 1965. leta je izšla prva številka tovarniškega časopisa pod imenom TOSAMA.
V	času izhajanja Tosame so se
spremenile in izpopolnile oblike obveščanja članov delovnega kolektiva, vendar pa glasilo s tem ni izgubilo na pomenu, ker Tosama ni samo informacijski list, ampak tribuna vseh zaposlenih z vsemi njihovimi pozitivnimi stremljenji in hotenji.
Nemajhno zaslugo za dosedanje uspešno izhajanje Tosame imajo prav gotovo tudi dosedanji uredniški odbori. Do tedaj je pri urejanju Tosame, se pravi v uredniškem odboru, sodelovalo 43 članov podjetja, to pa je glede na število zaposlenih kar precej. Ljudje so se v uredniškem od boru menjali in s svežimi zamislimi niso dopustniki, da bi uredništvo postalo nekaj vas zaprtega.
Iz uvodnika je razvidna osnovna usmeritev odbora in sicer ohranitev Tosame, izoblikovane v prehodnih sedmih letih ter širitev števila sodelavcev — dopisnikov kot sooblikovalcev tovarniškega časopisa.
Iz takratnega obdobja urejanja časopisa se spominjam predvsem dveh posebnosti in sicer v zvezi z obletnico tovarne in razpravo o njeni prihodnji obliki organiziranosti. Triinsedemdeseto leto je bilo namreč leto, ko je Tosama proslavljala 50-letnico obstoja in jubileju sta bili posvečeni dve številki tovarniškega glasila. Slavnostno številko, ki je še zdaj pravzaprav edini celoviti tiskani vir o razvoju Tosame, je zaradi zahtevnosti pri pripravi gradiva pripravilo posebej za to priložnost imenovano uredništvo. Zaradi zakonskih sprememb se je ta čas že tudi začela razprava o organiziranosti Tosame. Odraz tedanjih razprav so bili prispevki o večih številkah, izdana pa je bila tudi izredna številka Tosame (zdi se mi, da je bila to edina izredna izdaja Tosame doslej) v zvezi s samoupravno organiziranostjo.
- o -
PAVLE FURLAN:
»Osnovno načelo, ki nas je vodilo pri ustvarjanju glasila je bilo, da pre-zentiramo življenje delavca. Poročil o obračunih nismo prepogosto objavljali — mogoče ob koncu leta, raje smo predstavljali resnično problematiko delavcev in oddelkov.
Uvedli smo rubriko Naš razgovor. Delavci so to radi brali, za popestritev rubrike pa so bile tudi posrečene karikature. Osnovno področje je bil ČLOVEK! — ne investicije in stroji.«
Pavleta Furlana že dalj časa ni več v naši delovni organizaciji, zdaj je zposlen v Mladinski knjigi. Na To-samo pa ima lepe spomine:	»Naš
uredniški odbor je živel in delal v »srečnem obdobju«. Šlo nam je dobro, Filtri so živeli z veliko žlico. Kasneje sem zamenjal dve službi, pa mi nikjer ni bilo tako lepo, kot v Tosami. Zdaj so časi gotovo drugačni.
Glasilo smo pripravljali na uredniškem odboru. Kot urednik sem redkokdaj napisal članek. Delavci so se sami dovolj dobro znašli. Radi so delali. Spomnim se Vulkana, pa Oso-linove Ivanke — zelo sta bila angažirana. Pa tudi drugi. V veliko pomoč nam je bil Dušan Borštnar, pa Vodlan. Časopis je bil naslovljen na krog približno petdesetih sodelavcev. Nikoli ni bilo problema, ali bo »TOSAMA« polna ali ne. Če bo dobra, je bilo seveda stvar okusa. Rad sem delal pri glasilu, dobro sem se počutil v Tosami. Lahko rečem, da je bila v TOSAMI moja edina »pametna« služba. Na žalost so me objektivni razlogi — zlasti oddaljenost bivališča — prisilili, da odidem. Prepričan pa sem, da bi še danes pomagal pri glasilu, če bi ostal.«
VLADKA BERLEC:
Biti urednik glasila, katero izhajanje je lepo utečeno, ni posebno težko, pa čeprav ti je dolžnost naložena poleg tvojega rednega dela.
Seveda, največ k temu pripomore uredniški odbor, ki je bil tudi v »mojih« časih prizadeven in vesten pri sestavljanju in oblikovanju našega priljubljenega mesečnika.
Porajale so se že ideje, da bi »To-sama« izhajala poredkeje — morda na dva ali tri mesece, vendar se je vedno našlo toliko zanimivega, da smo zapolnili vsaj osem strani časopisa.
Dogajalo se je, da so kasnih članki, fotografije, pa klišeji, kar je povzročalo zamujanje pri izdaji; no, to me je edino spravljalo v slabo voljo, saj smo bili nekoliko navajeni, da smo s kuverto nesli domov tudi »To-samo«.
Tisti čas je potekala akcija — »tisoč delavcev —• sodelavcev«, z namenom, da se razširi dopisniška mreža.
Privabili smo nekaj novih dopisnikov, vendar teh imen danes ne zasledimo več.
Morda bi kazalo akcijo ponoviti, saj je ravno razgibanost vsebine privlačna za branje.
»Tosama«, ki nas tekoče seznanja o rezultatih dela, novostih v proizvodnji, novih izdelkih in žvljenju v DO nasploh, nas med -seboj tudi spoznava in združuje.
Želim si, da bi nas naša »Tosama« še naprej, vsak mesec »čakala« pri vratarju.
— O —
MARJANA LUBINIČ:
»Tosamo« urejam že peto leto in moram reči, da mi delo pri glasilu ugaja. Le škoda, da ni s strani delavcev več takega sodelovanja, kot je bilo pred leti. Ko listam stare TO-SAME zasledim zanimive članke iz delovnih sredin, katerih avtorji so delavci, ki bi jih danes zaman pro-

sila, naj napišejo kakšno vrstico. Ne vem, kaj je temu krivo. Verjetno malo dirka s časom in za boljšim standardom, malo pa tudi nezainteresiranost, kajti časi so se močno spremenili. Naš uredniški odbor se trudi, da bi bila Tosama čimbolj pestra. Večkrat smo sicer že slišali, naj ne objavljamo poročil, prepolnih številk, procentov, indeksov. A brez tega ne gre, to je sestavni del dobre obveščenosti delavca. Bralci imajo najraje pogovore s sodelavci, na dober odziv pa je naletela tudi »okrogla miza«, ki smo jo do zdaj dvakrat organizirali in bomo z njo nadaljevali.
Vesela sem, da so člani uredniškega odbora prizadevni in zanesljivi. Skupaj se bomo — s še redkimi rednimi dopisniki — trudili, da bo »Tosama« še bolj »naša«.
KAKO »NAREDIMO« TOSAMO
Vas mogoče zanima, kako nastane časopis? Postopek je precej dolg, vendar ni zapleten. Glavno vlogo odigra uredniški odbor. Ta se sestane približno v času, ko izide prejšnja številka in pripravi gradivo za naslednjo. Urednik si ponavadi že sestavi okvirni predlog, kaj naj bi Tosama v prihodnjem mesecu vsebovala. Uredniški odbor predlog pretrese, doda še kakšno točko in se do meni za avtorje. Tu nastopi prva težava. Sodelavcev izven uredniškega odbora skorajda nimamo. Sem in tja se oglasi s člankom kak upokojenec, pohvaliti je treba tudi gasilce, ki vestno izpolnjujejo zadolžitve, ki jim jih da uredniški odbor, redni sodelavci so tudi vsi trije direktorji, nekoliko redkejši pa vodje nekaterih sektorjev, strokovne službe in oddelki.
Tosama vsebuje približno vedno iste teme: gospodarjenje, novosti in zanimivosti v proizvodnji, pomembne dogodke v delovni organizaciji, novi-
ce s področja samouprave, za popestritev pa se domenimo za kakšen pogovor s sodelavcem o aktualnih temah (počitniško delo, dopustniki, petdesetletniki, upokojitve) ali pa organiziramo okroglo mizo, kamor povabimo različne sodelavce z različnimi izkušnjami, težnjami in mnenju. Prav te okrogle mize so naletele na prijeten odmev, saj se lotevajo perečih tem. V vsako številko Tosame spada nagradna uganka, navadno križanka, pa osebne vesti, mali oglasi in zahvale. Vsak član uredniškega odbora ima po nenapisanem pravilu svojo nalogo: Bogdan, Janez in Marta nas obvestijo, kaj je novega v mladini, ZK in sindikatu. Sonja ima »na vesti« večino obeležij državnih in republiških praznikov ter drugih obletnic. Oba »proizvodna« moža — Stane in Anzi — poskrbita, da smo seznanjeni z novostmi v proizvodnji. Silva in Marjana poskrbita za področje samouprave in novosti v normativni ureditvi. Pogovore s sodelavci v večini opravi Vida, ki je tudi avtorica vseh križank. Pri intervjujih ji pomagata Marta in Marjana. Tone priskrbi fotografije. Že prej se domenimo, kakšna fotografija naj bi popestrila članke, tako, da se Tone z listkom odpravi po tovarni in fotografira. Majda pregleda članke in jih slovnično in oblikovno obdela. Večino prispevkov natipka Nada iz tajništva, ki sicer ni član Uredniškega odbora, a rada priskoči na pomoč. Obračun honorarjev za prispevke je Silvina zadolžitev.
Ko je gradivo zbrano (domenimo se za datum, do katerega naj bodo članki pripravljeni), ga pošljemo v tiskarno Papirkonfekcijo v Krškem. Klišeje za fotografije nam naredi tiskarna Jože Moškrič v Ljubljani.
Ko je material odposlan, čakamo en teden do deset dni. Toliko časa je namreč treba, da so klišeji narejeni.
Medtem tudi iz skrinjice poberemo križanke oz. rešitve nagradnih ugank. V skrinjici najdemo tudi zahvale, zaman pa čakamo na kak drug prispevek, ki bi ga bili zelo veseli. Izmed odposlanih rešitev izžrebamo tri pravilne, ki potem dobijo nagrade.
Potem se odpravimo na pot v Krško. Običajno »potuje« urednik in en član odbora, ki skrbi za korekcijo.
S fanti v Papirkonfekciji dobro sodelujemo. Stolpci so že pripravljeni, zato lahko Igor, Bojan ali Vinko začnejo z delom. Urednik določi, kakšen bo razpored prispevkov, kakšni bodo naslovi, kje naj bo fotografija. Ko sta dve strani postavljeni, se naredi t.i. »krtačni odtis«, na katerem se popravijo morebitne napake.
Tu se postopek, pri katerem sodeluje uredniški odbor, konča. Za ostalo poskrbijo fantje iz Papirkon-fekcije, ki se v tej številki sami predstavljajo.
Preostane nam le še teden dni in že novo Tosamo lahko dobite pri vratarju. Uredniški odbor pa se že pripravlja na novo številko.
Obveščamo vas...
NAKLADA
Da je naš časopis obstal dolga leta, so gotovo najbolj zaslužni vsi dosedanji uredniški odbori. Le-ti so poskrbeli, da smo bili Tosamovci obveščeni o vseh važnih dogodkih in zadevah, ki jih vsak samoupravljalec mora vedeti. Nedvomno nam je To-sama pomagala pri odločanju, spoznavanju lastne delovne organizacije, tehnologije, seznanjanju z dosežki
Pavla Buždon (Kamin)
Danica Merkužič Mirko Požek Franc Peterlin Feliks Vodlan Dušan Borštnar Toni Laznik Viljem Dolenc Vida Grlica (Vodlan)
Miro Pavlič Franc Perše Franc Roglič Lojzka Rojc (Hribar)
Zalka Cerar Rezka Demšar Franc Kerč Marjan Merkužič Pavla Vojska Franci Kosirnik Albina Miš Ani Rožič Jelka Premru Ciril Zarnik Vladka Berlec Janez Rozman Franc Rožič Milena Limovšek
naših društev, zlasti gasilcev in športnikov, skrbela za razvedrilo s šalami in križankami in tako dalje.
Vsaka številka zahteva mnogo dela. Angažiran je celoten uredniški odbor. Dvainosemdeset (82) članov uredniških odborov je po svojih močeh pripomoglo k boljšemu obveščanju Tosamovcev. V vseh dosedanjih uredniških odborih so sodelovali:
Tone Teran Mari Juvan Magda Orel Milan Drčar Pavel Furlan Jurij Vulkan Franc Juhant Maruša Murn Jože Podpeskar Majda Žagar Franc Arnuš Mojca Jarc Julijana Avbelj Martin Kos Miha Andrejka Marta Drčar Olga Jeretina (Resnik) Marjana Lubinič Marjan Poznič Sonja Rode Bogdan Florjančič Silva Mežnar Majda Štempihar Metka Jeretina Zdenka Kokalj Friderik Anzi Janez Pižmoht
Helena Breznik Dano Juteršek Ivan Kosirnik Lovro Mokorel Urška Kersnik Lojzka Križman Tone Arnuš Miha Kerč Janez Leskovec Slavko Rosulnik Karel Strehar Marjan Hafner Marjan Svetlin Jana Vidergar Francka Kerč Janez Kerč Marjan Štrukelj Tone Stare Ivan Drolc Stane Tomažič Franc Anžin Štefan Rozman Danica Merlin Ivanka Osolin (Ogorevc) Marija Presekar Slavko Bajec Franc Cerar Dušan Dolgan
V dvajsetih letih se je izmenjalo
it urednikov:
Toni Laznik — oktober 1965 — september 1966
Mirko Požek — oktober 1966 — september 1967
Viljem Dolenc — oktober 1967 —• september 1968
Franc Perše — oktober 1968 — december 1968
Janez Leskovec — januar 1969 — september 1969
Dušan Borštnar — oktober 1969 — september 1971
Milan Drčar — oktober 1971 — september 1972
Feliks Vodlan — oktober 1972 — december 1973
Pavel Furlan — januar 1974 — julij 1975
Dušan Borštnar ■— avgust 1975 — november 1976
Vladka Berlec — december 1976 — junij 1981
Marjana Lubinič — julij 1981
Listamo po „Tosami"
Število izvodov posameznih številk TOSAME je raslo oziroma padalo v skladu s številom zaposlenih.
Leta 1965 je bila dov, kasneje pa je
—	marec 1966
—	april 1969
—	oktober 1971
—	januar 1973
—	januar 1974
—	maj 1974
—	junij 1976
—	marec 1979
—	april 1979
—	julij 1980
—	december 1981
—	april 1985
—	maj 1985
naklada 650 izvodilo natiskanih:
—	700	izvodov
—• 800 izvodov
—	850	izvodov
—	900	izvodov
—	950	izvodov
—	1000 izvodov
—	1200 izvodov
—	1500 izvodov
—	1400 izvodov
—	1300 izvodov
—	1200 izvodov
—	1300 izvodov
—	1400 izvodov
-	G -
Gradilti so začeli novo skladišče
1967
Prodaja slabo kaže, saj je v aprilu zaloga gotovih izdelkov že 19-dnevna.
— O —
V	članku: Kako priti do stanovanja? preberimo pravljične besede tov. Klemenca, trakratnega direktorja banke: »Smatram, da za postopno kupovnje materiala ni več potrebe, ker je gradbenega materiala vedno dovolj, pa tudi ni več pričakovati povečanja cen.« Zlati časi!.
-	O -
V	novembru je bilo zaposlenih okrog 600 delavcev. Začela se je pripravljati reorganizacija podjetja, ko naj bi od ekonomskih oziroma delovnih enot prešli na strokovne službe z razdelitvijo posameznih nalog s točnim opisom del — pričeli so nastajati sektorji.
-	O -
Že tedaj, kot tudi danes, so se spraševali: Kdaj bo mogoče strokovnjake nagraditi po delu?
-	O -
Kolektiv je imel protestno zborovanje zoper vojno v Vietnamu.
-	G -
Decembra smo dobili novega direktorja, bivšega župana občine Domžale, Jožeta Pogačnika.
1965
V	prvi številki TOSAME izvemo, da je minilo 15 let od izvolitve našega prvega delavskega sveta, težave smo imeli s prodajo, saj proizvodnja ni mogla izdelati v zadostni količini izdelkov, za katerimi je bilo povpraševanje največje, približevala se je gripa, v JLA sta odšla Kerč Miha in Kovač Jaka.
1966
V	januarski številki 1966 zasledimo stavek, ki nam je čudno znan: ... Zato se pač moramo zavedati, da prihodnje leto ne bo minilo brez težav, katere bomo samo skupno premagali z dobrim sodelovanjem in
vztrajnim delom.« Zgodovina se ponavlja.
-	G -
Planinska sekcija je imela pod vodstvom Marjana Merkužiča prvi izlet. Šli so na Veliko planino.
-	o -
Volitve delavskih svetov in delovnih enot v maju.
-	G -
Penzion v Novigradu za Tosamov-ce 20 din, za nečlane pa 23 din; v Izoli pa 18 din za člane kolektiva in 19,20 za nečlane (na dan).
-	G -
Razmišljali smo o prehodu na 42-urni delovni teden.
1968
Smo proti deljenemu delovnemu času.
-	G -
Naj se odločimo za gradnjo prepotrebne nove tkalnice?
-	G -
Mizarska delavnica je dobila nove stroje.
-	G -
Pereča tema oz. rdeča nit skozi vse številke: nagrajevanje.
-	O -
Avgusta je gorelo v mikalnici.
-	G -
V filtrih montirajo nov stroj MO-LINS.
45-letnica podjetja TOSAMA.
— O —
Prejeli smo jugoslovanskega Oskarja za embalažo: avtomobilska apoteka.
- © -
Dobili tovornjak (avtobus) za prevoz naših izdelkov do kupcev.
1969
Iz Bileče se oglaša vojak Milan Drčar.
-	O -
Florjančič Matevž nas seznani z ustanovitvijo strelske sekcije.
-	O -
V	mikalnico se preselijo novi pletilni stroji.
-	O -
Razmišljajmo o izboljšanju samo upravnega sistema.
-	O -
Športno srečanje z delavci Ivo Lola Ribar iz Karlovca — revanš je bil uspešen — Tosamovci so zmagali.
1970
Modernizirajo se tkalnice.
— O —
Iz Travnika v BiH se oglaša vojak Marjan Merkužič, iz Dolnjega Mi-holjaca pa Kovič Janez.
— O —
Delavski svet sprejme sklep, da se ukine proizvodnja v tkalnici Zvezda zaradi pomanjkanja PC preje, stroji pa se odprodajo za staro železo.
V	prostoru tkalnice se razširi proizvodnja cigaretnih filtrov.
— O —
TOSAMO je obiskal predsednik CK ZKS Franc Popit.
-	O -
V	Tosami se objavi shema racionalnega parkiranja, da bi bilo prostora čim več. Do danes se tega ne drži nihče.
— O —
Vatka Votek in Filip Filter neusmiljeno »obelodanjata« perečo tematiko.
-	0 -
V	Trbovljah so na tekmovanju industrijskih gasilskih enot naši gasilci prejeli zlato gasilsko značko.
- © -
V	tretjem tromesečju nismo gospodarili najbolje.
-	O -
Nova predsednica mladine v Tosami postane Žebovec Olga.
1971
Ime »podjetje« se zamenja z »organizacijo združenega dela«.
-	O -
Pripravljajo se amandmaji k Ustavi. O njih je spregovoril republiški poslanec Cene Matičič, ki je obiskal Tosamo.
-	© -
Ljudi razburjajo »beatlesi« (dolgolasci) in vroče hlačke.
- © -
Veliki gospodarski uspeh — otvoritev nove mikalnice.
- © -
V	tehničnem sektorju pričenjajo s stabilizacijskimi ukrepi.
-	O -
Borci so odšlina izlet v Kumrovec.
-	© -
Začeli so se že dogovori o možnosti TOZD-ov v naši Tosami.
1972
Tkalnica Studa se ukine.
- © -
Filtri so v krizi. Skorajda bi že umaknili izdelek iz proizvodnje.
- © -
Popravili smo kočo na Veliki planini.
-	O -
Na tekmi med suhimi in debelimi so zmagali debeli z rezultatom 5 : 2.
-	© -
Mislili smo na novo upravno stavbo, ki je žal še danes nimamo.
Prostorska stiska je bila huda.
-	O -
Uvede se nov sistem nagrajevanja »kategorizacija delovnih mest«.
-	© -
Sklene se pogodba o dolgoročnem sodelovanju s TT Senožeče.
1973
Novi direktor postane Slavko Bajec.
-	O -
Poleg mikalnice je montiran šotor, ki služi potrebam skladiščne službe.
-	© -
Poslanec gospodarskega zbora skupščine SRS postane Lojzka Rojc (danes Hribar, vodja sanitetne konfekcije).
- © -
15. smučarska Tekstiliada je bila na Zatrniku. Arnuš Franc je dosegel 8. mesto.
-	O -
Ljudi se seznani, pod kakšnimi pogoji se lahko ustanovi TOZD in kakšni so cilji.
-	© -
Glasovali smo za samoprispevek za rekonstrukcijo cest.
— O —
Kupili bomo nov mali Philipsov računalnik in nov fotokopirni stroj.
-	O -
Izide izredna številka Tosame o pomenu delavskega samoupravljanja v Jugoslaviji.
-	© -
Slavnostna številka ob 50-letnici TOSAME •— vse o zgodovini Tosame. »Zlata številka« je štela 24 strani.
- © -
V Hali KC Domžale se organizira razstava ob 50-letnici Tosame.
- © -
»Pokaži kaj znaš« je bila prireditev ob zaključku športnih tekmovanj ob Tosaminemu jubileju.
1974
Dobili smo novo telefonsko centralo.
- © -
Sprejeli smo novo Ustavo.
- © -
Člani samoupravnih organov odi-
dejo ob zaključku mandata na izlet v Metliko.
- © -
Delegat na 7. kongresu KPS je bil za domžalsko občino naš Franc Kerč.
-	O -
TOSAMA se udeleži mednarodnega sejma zdravstva in medecinskih pripomočkov v Moskvi.
-	© -
Obvestila začnemo oddajati po ozvočenju.
- © —
TOSAMOVCI so osvojili TRIGLAV.
- © -
Dosegli smo največji izvoz »vseh časov«.
1975
Predsednik sindikata postane Drolc Ivan.
- © -
Nabavili smo nove traktotkalske stroje.
- © -
Ustanovita se TOZD Saniteta in TOZD Filtri.
- © -
Tosamovci zasedejo Vrsar — prikolice Pingvin, Mrož in Tjulenj pomenijo razširitev počitniških kapacitet.
1976
Osebne dohodke smo začeli dobivati na hranilne knjižice.
- © -
Povečali smo počitniške kapacitete z nakupom stanovanj v Cervarju.
- © -
Pridružili smo se akciji za pomoč prizadetim v potresu na Tolminskem.
-	O-
Sprejet je zakon o združenem delu.
-	O -
TOSAMA dobi novo skladišče surovin in repromateriala.
© i—
Gasilci so dobili nov kombi.
-	© -
Pričeli smo z gradnjo nove jedilnice.
1977
Obiskala nas je delegacija iz južne Afrike.
- © -
Na 10. Tekstiliadi Tosama doseže 3. mesto.
-	© r-
Tosamo obišče delegacija predsedstva SRS in predstavniki JLA.
-	© -
Glasilo Induplati Jarše »KONO-PLAN« praznuje 25-letnico.
-	O -
Mladi iz TOSAME se udeležijo akcije PEČE '77.
-	O -
Obrat družbene prehrane dela s polno paro.
1978
Na 8. kongresu ZKS je bil delegat Franc Arnuš.
-	O -
TOSAMA praznuje 55-letnico.
Občinska priznanja prejmejo: Vik-
V
tor Gaberšek, Franc Peterlin, Urška Kersnik, Vida Hrovat, Marija Star-bek, Viljem Dolenc in Janez Rode.
— O —
Na pohodu so trije novi izdelki: vložki Vir 55, Molnv plenice — nočne in Tosama povijalne rute.
-	O -
Na Viru smo sprejeli tovariša TITA.
-	O -
Ob Tosami gradijo pločnike.
-	O -
Tkalnica dobi nove pnevmatske tkalske stroje, ki ne povzročajo več neznosnega ropota.
— O —
Domača proizvodnja vlaknovin pridobiva na pomenu.
-	O -
Tisoči TOSAMOVEC postane Zajc Branko iz Trojan.
1979
Kupili smo dve novi prikolici za Vrsar.
-	O -
Od 1. julija dalje izdeluje TOSAMA standardni zavitek za novorojenčke.
— O —
Prva akcija Nič nas ne sme presenetiti.
-	O -
Uspešni pogovori za izvoz filtrov v Turčijo.
-	O -
1979	— mednarodno leto otroka.
-	O -
Filtri pričenjajo z nadomestnim programom — medicinska plastika.
— O —
TOSAMA objavi zamudnike.
-	O -
Naši strokovnjaki obiščejo sejem ITMA v Hannovru.
1980
Bralci se seznanijo z dvajsetimi stabilizacijskimi ukrepi.
— O —
Oktet Tosama praznuje 10-letnico.
-	O -
Predsednica sindikata postane Ivanka Ogorevc.
— O —
Umrl je tovariš TITO.
-	O -
Dobili smo novega glavnega direktorja — Edvarda Peternela
— O —
Izdelovati smo začeli Bitsra krpe, Jasmin blazinice in hlačne plenice Tosama.
-	O -
Začne se akcija glasil Tisoč delavcev sodelavcev.
— O —
Občinska priznanja prejmejo: Murn Maruša, Leskovec Janez, oktet TOSAMA (plaketa z znakom), Bajec Slavko (red za zasluge).
— O —
Praznujemo 30 let samoupravljanja.
1981
Tosamovci se jezijo nad poledenelim dvoriščem.
-G -
Imeli smo tekmovanje v veleslalomu in sankanju na Rogli.
-	O -
V akciji NNNP smo preizkusili usposobljenost enot CZ.
— O —
Pričela se je poiskusna proizvodnja predelave še uporabnih odpadkov.
-	O -
AVTOSUK 2007 nov križno--previjalni stroj v pripravljalnici.
-	O -
Ustanovljen je Klub upokojencev TOSAME.
1982
Na novoletni razgovor smo povabili vodje oddelkov.
-	G -
Pred nami so volitve.
-	O -
Imeli smo prvi Tosamovski piknik — Srečanje Tosamovcev na Studencu.
-	G -
Srečamo se s krizo proizvodnje cigaretnih filtrov.
-	G -
Delegatka na 10. kongresu ZSS je Kosmač Albina.
-	G -
Nov izdelek — ženske hlačke za enkratno uporabo.
-	G -
Dobili smo registrirne ure.
-	O -
»Prepiramo« se o pomiku delovnega časa.
1983
Vozači se pritožujejo nad slabili avtobusnimi zvezami.
-	G -
Začeli smo s proizvodnjo Virkol vrečk.
-	G -
V mikalnici je spet izbruhnil požar.
-	G -
TOSAMA prejme Zlati znak, ki ga podeli Republiški svet ZS Slovenije.
-	G -
Praznujemo 60-letnico TOSAME — —• osrednja slovesnost v Hali KC Domžale.
-G -
Novo vodstvo sindikata — predsednica Konference postane Marta Drčar.
-	G -
Organizirali smo uspešne sindikalne izlete — po dolgem času.
- G -
Navdušimo se nad mešanim pevskim zborom, ki se ustanovi v počastitev 60-letnice.
1984
Predstavili smo dr. Gorška, obratnega zdravnika.
-	O -
Stekla je proizvodnja tamponov — Virtamp.
-G -
Brigadirka Brigita Križman je prejela priznanje — udarniško značko —-na akciji Kozjansko 84.
-	G -
Začnemo z obiski v Drami in Operi.
VABILO
Vse Tosamovce vabimo na otvoritev razstave v počastitev 20-Ietnice našega glasila.
Otvoritev bo v petek, 25. oktobra 1985 ob 19. uri v jedilnici delovne organizacije.
Vabljeni!
Razstavo so boste lahko ogledali v tednu od 25. do 31. oktobra 1985.
Valvasorjeva tiskarna od leta 1955 do 1967	Novi poslovni prostori Papirkonfekcije Krško
v ozadju vinorodni Sremič
20 let skupnega dela
SPOŠTOVANI BRALEC!
Dovoli, da se ti predstavim! Jaz sem kriv za vse napake v časopisu. Ali poznaš moje ime? Ne!? Čisto preprosto: sem TISKARSKI ŠKRAT. Zakaj tako ime? Nekdo pa vendar mora biti kriv za vse polomije, ki jih naredi urednik, novinar, oblikovalec, korektor ali tiskar. Moja naloga pa je, da se v naslednji številki opravičim, pa sva spet prijatelja.
Rodil sem se v Nemčiji okrog leta 1450, ko je oče tiskarske umetnosti Johannes Gutenberg izumil premakljive črke, ki so se dale večkrat uporabiti. Do tega časa so knjige pisali menihi z gosjimi peresi. Od tega leta dalje je tiskarstvo v svetu hitro napredovalo.
Namesto prvih lesenih črk so pozneje začeli uporabljati vlite kovinske črke, tiskarski stroji pa so postajali čedalje hitrejši.
Moje trenutno delovno mesto je v Krškem. . Sem v mali tiskarni v središču starega dela Krškega leta 1955. Sama tiskarna je bila slabo opremljena s stroji — eden je bil celo iz leta 1890 — vendar so moji fantje z njimi lepo ravnali in naredili veliko kvalitetnih izdelkov. Pravi razvoj se je začel leta 1967, ko se je takratna Valvasorjeva tiskarna preselila v nove prostore Papirkonfekcije. V tem času smo kupili stavni stroj, ki uliva cele vrste besedila, in nov tiskarski stroj Heidelberg. V novi stavbi Papirkonfekcije sta že od leta 1957 tekla proizvodnja papir-
Stavni stroj N-240 Strojni stavec uliva svinčene vrste, za kar je potrebno dobro znanje slovenskega jezika
Oddelek ročne stavnice, kjer se vrši prelom časopisne strani, ki je opremljena s strojnjm stavkom naslovnimi črkami in slikami
Oddelek knjigotiskarske strojnice.
Na stroju Heidelberg tiskamo istočasno štiri strani
Zgibalni stroj Multi-efekt kjer se časopisna pola iz formata A-2
zgiba na manjši format A-4
Offset oddelek — na sliki sta dva dvobarvna stroja za tiskanje barvnih tiskovin v formatu 50 x 70 cm
Tiskovine, plakati, časopisi, prospekte, koledarji — izdelki narejeni v našem TOZD
Oddelek knjigoveznica v katerem so stroji za razrez papirja, perforirni in šivalni stroji ter ročna dodelava izdelkov
Priprava — montaža valjev za tisk na anilinskih strojih
Tovarna celuloze in papirja D JURO SALAJ Krško je največja jugoslovanska proizvajalka celuloze in papirja. Ustanovljena je bila leta 1939 kot proizvajalka celuloze z letno kapaciteto 10.000 t, v povojnih letih pa je z rekonstrukcijami in novimi obrati zrasla v gigant, ki proizvede letno 130.000 ton magnefitne celuloze ter dnevno 350 ton standardnih in voluminoznih web offsetnih vrst časopisnega papirja. Prav tako proizvede 28.000 ton/l ovojnih papirjev in valovite lepenke.
Krško je kraj s petstoletnimi mestnimi pravicami, bogato kulturno dediščino in lepo okolico, ki privablja vsako leto večje število obiskovalcev. Razprostira se na obeh bregovih naše najdaljše reke Save. O življenju Krškega v preteklosti pričajo izkopanine, ki so razstavljene v muzeju v gradu Brežice, ter gradovi, samostani, cerkve in pisana beseda.
Hiter povojni gospodarski in kulturni razvoj je dal Krškem poseben utrip upravnega in gospodarskega središča pokrajine. Občina Krško ima danes 28300 prebivalcev, samo mesto z bližnjo okolico pa več kot 7000
natih vrečk in razrez ciklostilnega papirja, leta 1962 pa smo kupili anilinski stroj za tisk reklamnih ovojnih papirjev. V obdobju od leta 1970 do 1979 smo nabavili nove stroje za obrat konfekcijo (anilinski stroj, stroj za izdelavo vrečk Seriana ter več strojev za obrat kartonaža. Leta 1973 smo za obrat tiskarne nabavili nov ofsetni stroj Dominant, dve leti kasneje pa še dvobarvni ofsetni stroj Rapida.
Z novoustanovljenim ofsetnim oddelkom smo našim kupcem začeli nuditi kvalitetne izdelke v barvnem tisku.
S 1. januarjem 1974 se je podjetje Papirkonfekcija združilo z DO Tovarna celuloze in papirja „Djuro Salaj" in postalo njena temeljna organizacija združenega dela Papirkonfekcija.
Do konca leta 1979 je naš obrat kartonaže dobil nove prostore v
Brestanici, mi pa smo v tem času zgradili novo halo za obrat spiralno navitih cevi in istočasno povečali delovne prostore obrata tiskarne.
V letih 1981,	1982 in 1983
je obrat tiskarne z nabavo novega ofsetnega stroja, stavnega stroja in ostale opreme začel s tiskanjem kvalitetnejših del (barvni tisk) in izdelavo etiket in blanket za tobačno industrijo. V obratu konfekcija smo z nabavo še enega anilinskega stroja začeli s proizvodnjo ovojnih papirjev za tobačno industrijo, obrat spiralne embalaže pa se je specializiral za izdelke, ki jih potrebuje papirna in tekstilna industrija.
Leta 1976 smo v naši TOZD predelali okrog 2700 ton papirjev, letošnji plan pa je 10.500 ton. Za izpolnitev tega plana imamo
lastne kadre, ki bodo sposobni opraviti zastavljene naloge.
Tako, dragi bralec, predstavil sem ti TOZD v katerem se je rodila tudi ta številka tvojega časopisa TOSAMA. Z slik boš videl, koliko faz dela je da pridem v tvoje roke. Naj ti jih naštejem: uredniški odbor, ki zbira gradivo, urednik, ki prispevke uredi, jih da lektorirati, nato pošlje v Krško, kjer strojni stavec postavi vrste, ročni stavec oblikuje strani z naslovi in slikami ter napravi krtačni odtis. Vse napake, ki nastajajo v teh dveh oddelkih, popravi korektor, in če ni dovolj pozoren, nastane „tiskarski škrat". Po opravljeni korekturi se časopis tiska v knjigotiskarski strojnici, gre v knjigoveznico na zlaganje in obrezovanje ter v ekspedit, ki časopis pošlje v Domžale.
Ob 20-letnem jubileju glasila TOSAME se zahvaljujemo vsem članom kolektiva, uredniškim odborom, urednikom in ostalim sodelavcem z željo, da še naprej krepimo naše poslovno in prijateljsko sodelovanje.
Kolektiv TOZD Papirkonfekcija
BAJEC SLAVKO, 1 968	BIZILJ FRANC, 1969	BORSTNAR DUŠAN, 1966	PETEHUN FRANC,
Iz slikovnega gradiva
1975 — Mladina in borci v muzeju NOB
Podelitev priznanj športnikov
Otvoritev jedilnice	Skupina iz tkalnice — 1960
Za spomin — 1972
Priznanja delavcem ob 55-letnici
1962 — cvet deklet pred upravno stavbo
Priznanje oktetu TOSAMA
KONSnO \nwio UREJENO KAUBORIlACliO P61DV-NIH NESI IN KfZMEMA m OSEBNIH DOHODKIH.... • SEVEDA St MIJE TO
t-ovaR»< riLTC^J žalostma stn J/

Občni zbori sindikalne organizacije
Minilo je še eno mandatno obdobje delegatov izvršnih odborov in konference osnovnih organizacij. S tem kratkim člankom vas želim samo opozoriti na volitve, ki bodo v mesecu oktobru oziroma novembru, kjer bomo izvolili nove delegate izvršnih odborov sindikata, konference in nadzornih odborov. V Biltenu, ki bo pripravljen v ta namen, vas bomo seznanili s finančnim poslovanjem v tem obdobju in kar je najvažnejše z delovnimi usmeritvami sindikata za naslednje leto. Posebnost delovnih usmeritev v zadnjih obdobjih je, da so v njih povdarjene naloge, za ka tere je po dolgoročnem programu gospodarske stabilizarije zadolžen sindikat. Poleg teh nalog bo sindikat
„ Vici z brado"’
Gost je moral med kosilom za hip nekam oditi. Da bi mu kdo med tem ne snedel golaža, je pustil ob njem listek za opozorilom: » V golaž sem pljunil«.
Ko se je vrnil, je našel jed nedotaknjeno, na listek pa je medtem nekdo pripisal: »Jaz tudi«.
— O —
Direktor narekuje svoji tajnici izredno hitro.
»Ali mi lahko sledite?«, je vprašal pravkar nastavjeno tajnico.
»Kamor koli želite, tovariš direktor!« odgovori ponižno mladenka.
— O —
Stara prijatelja se pogovarjata: »Ko smo mi hodili v šolo, še nismo imeli spolnega pouka. Edina stvar, ki smo se je lahko veselii, je bil odmor.«
— O —
Moški ogovori žensko: »Ali so vam že rekli, da ste podobni Brigitte Bardot?«
»Ne«, odgovori ona, prijetno presenečena.
»Prav so imeli!« zaključi on.
-	O -
»Ti, Gustl, tile z letečimi krožniki gotovo niso z Zemlje.«
»Kako to misliš?«
»Če bi bili, bi se naši že z njimi dogovarjali za kredit.«
-	0 -
Kakšna je razlika med kapitalizmom in socializmom.
— V kapitalizmu se borijo proti revščini, v socializmu pa proti bogatenju!
— O —
Gašper je prišel zjutraj k obrato-todji in zaprosil za dopust.
»Moram k veterinarju«, je rekel.
»Kako? K zdravniku misliš!«
»Ne, ne k zdravniku, k veterinarju! Saj živim kot pes, delam kot vol, ležim zraven koze, pa mi verjetno lahko le dober veterinar pomaga.«
deloval tudi na vseh drugih področjih, ki so pomembna za delavce.
Prav zato je zaželjeno, da na občnih zborih predlagate oziroma nakažete na področja kjer menite, da je potrebna še večja aktivnost sindikalne organizacije.
O vsem boste še tekom priprav pravočasno obveščeni!
Vabim vas, da se občnih zborov udeležite v čim večjem številu in da se aktivno vključite v razpravo.
Drčar Marta
S sej
1.	Tosama pristopi k Samoupravnemu sporazumu o skupnem nastopanju in zastopanju na tržišču Sovjetske zveze.
2.	Skupni delavski svet je obravnaval stališče delavskega sveta TOZD Saniteta v zvezi z vlogo tov. Drčarja in sprejel sklep, s katerim ugotavlja, da ni pristojen za spremembo 45. člena Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev in o skupnih osnovah in merilih za dodeljevanje stanovanj in stanovanjskih kreditov iz združenih sredstev, ki je bil sprejet na referendumu 6. 3. 1985 in ki določa pogoje za pridobitev posojila za gradnjo.
V kolikor tov. Drčar meni, da so mu kratene samoupravne pravice, naj se obrne na Sodišče združenega dela.
Potrdi se razdelitev sredstev za adaptacijo, novogradnjo in nakup stanovanj in sicer:
a)	Za adaptacijo je namenjenih 1.000.000.— din, od tega se nameni za:
—	tozd	Saniteta	311.000,-	din
—	tozd	Filtri	55.000.-	din
— DSSS	634.000,- din
b)	Za novogradnjo in nakup stano-
vanj je namenjenih 18.500.000.— din, od	tega se nameni za:
—	tozd	Saniteta	11.150.000,-	din
—	tozd	Filtri	1.400.000,-	din
— DSSS	5.950.000,- din
3.	Sprejme se sprememba Poslovnika o izračunavanju OD 1985/86 in sicer 16. člen, točka 3 — dnevnice in druge povrnitve stroškov:
a)	dnevnice za službena potovanja v državi:
—	dnevnice nad 12 ur 1.714,00
—	dnevnice od 8 do 12 ur 884,00
—	dnevnice od 6 do 8 ur 633,00
b)	stroški za prenočevanje v državi
—	v hotelu B kat.	1.353,00
c)	povračilo stroškov za uporabo
lastnega avtomobila za 1 prevoženi km	26,80 din/km
Spremeni se določilo Poslovnika
o izračunavanju OD 1985/86 in sicer v 16. členu točka g) — višina in spe-cifiranje izdatkov za prehrano, ki se spremenjen glasi:
Regres za prehrano med delom znaša 4.164,- din. Za vsa dela in naloge v DO Tosama so izdatki za prehrano med delom materialni stroški.
Temu ustrezno se korigira rebalans plana za letošnje leto.
Določbe tega dogovora se uporabljajo od 1. 1. 1985 dalje.
Sprejme se sprememba višine osnove za izračun stimulativnega dela OD šoferjev in sicer:
—	prevožen km s tovorom 3,40 din
—	tekoči km	2,40 din
—	spremljevalec tovora 1,60 din
Sprememba velja od 1. 9. 1985
dalje.
Sprejme se sprememba, da se tekst 16. člena točke d) Poslovnika o izračunavanju OD 1985*86 v celoti či ta, doda pa se novi 17. člen, ki bo opredeljeval določbe s področja nadomestil OD za čas odsotnosti z dela. Sedanji 17. člen pa se spremeni v 18. člen z isto vsebino. Tako se sprememba glasi:
17. člen
Nadomestila OD za čas odsotnosti z dela
a)	Mesečno nadomestilo osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela ne more biti višje od delavčevega dohodka, če bi delal in ne višji od najvišjega osebnega dohodka v organizacijski enoti, v kateri uporabnik dela. Mesečno nadomestilo osebnega dohodka tudi ne more biti nižje od najnižjega zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca in ga določi Izvršni svet Skupščine SRS.
b)	Osnova za nadomestilo osebnega dohodka je mesečno poprečje, izračunano iz osebnih dohodkov, ki jih je delavec dobil za svoje delo v predhodnem obračunskem obdobju za poln delovni čas. V osnovo se šteje tudi osebni dohodek, ki ga je delavec dobil za delo v času, ko je bil po Zakonu o delovnih razmerjih dolžan delati dlje, kot poln delovni čas, pri delavcih, ki delajo nepolni delovni čas, pa osebni dohodek za nepolni delovni čas. Tako določena osnova se poveča z odstotkom rasti poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v organizaciji združenega dela v tekočem letu, do meseca pred nastankom začasne zadržanosti z dela.
c)	Delavcu, ki je z dela odsoten več kot mesec dni, se osnova za nadomestilo osebnega dohodka valorizira vsak nadaljni mesec odsotnosti z odstotkom rasti poprečnega mesečnega osebnega dohodka, doseženega na zaposlenega delavca v organizaciji združenega dela v prejšnjem mesecu.
Določbe 17. člena Poslovnika veljajo od 1. 7. 1985 dalje.
Potrdi se predlagani sistem zagotavljanja evidenc o osebnih dohodkih in drugih prejemkih delavcev. Skupni delavski svet obvezuje službe, ki razpolagajo s temi podatki, da zagotovijo ustrezne evidence in na zahtevo delavcev omogočijo vpogled v podatke.
Priznanja za športne dosežke Upokojenci!
V prejšnji številki smo objavili nekaj dosežkov naših športnikov in sicer v kegljanju, veleslalomu, nogometu in streljanju. Kasneje pa so bila izvedena še tekmovanja v namiznem tenisu, šahu in balinanju.
Rezultate teh športnih panog pa vam predstavljamo danes:

Ob 1. novembru
V lepem jesenskem dnevu, ob Dnevu mrtvih, se je korak nas vseh verjetno ustavil na pokopališču, ob grobu. Svojci in prijatelji so na ta dan obujali spomine na pokojne, ker med letom morda ni bilo časa za pogoste obiske pokopališča, pa tudi sam način dela je tak, da bolj mislimo na življenje kot na smrt. Jesenski čas pa nas s svojo otožnostjo kar nekako prisili, da mislimo na svoje drage, pa tudi na vse drugo, kar je povezano z njimi. Vsak pa ob tem misli na svojo končno usodo.
Ko sem tako zamišljen hodil po pokopališču mi je pogled taval od groba do groba, sem se v mislih povrnil v pretekle mesece in ugotovil, kako so bili nekateri grobovi zanemarjeni, zdaj pa se na njih bohotijo mogočne ikebane in vaze s krizantemami. V prvih razredih osnovne šole smo vsako leto na grob padlih borcev odšli prižigat sveče, sedaj pa gredo samo delegacije iz vsakega razreda. Na naši lepi slovenski zemlji je tudi veliko samotnih grobov, grobov neznanih junakov, ki so dali življenje za našo svobodo. Na njih le redkokdaj zagorijo sveče, tudi bohotno cvetje jih ne krasi. Vendar nad njimi jeseni šelestijo listi dreves in veje smrek se jim klanjajo.
Naj nam tudi vsi ti neznani junaki ostanejo v trajnem spominu kot opomin, da do vojne ne bo nikoli več prišlo.
Hrovat Robert, OŠ Martin Koželj, Dob
— Namizni tenis:
za 1. mesto: CERAR Marko za 2. mesto: RODE Janez za 3. mesto: PRELOVŠEK Boris
—	Šah — ženske:
za 1. mesto: BURJA Julka
—	Šah — moški:
za 1. mesto: VIDOVIČ Ivan
za 2. mesto: RODE Janez
za 3. mesto: ŠTRUKELJ Zdravko
— Balinanje:
za 1. mesto: splošno-kadrovski sektor
za 2. mesto: tkalnica ovojev za 3. mesto: skladišče surovin
REKREACIJA UPOKOJENCEV TOSAME
POT SPOMINOV NOB OBČINE DOMŽALE
Na prvi seji novega odbora kluba upokojencev Tosame, ki je bila 1. 10. 1985 pod vodstvom novega predsednika Kosirnik Ivana, smo se med ostalim dogovorili tudi o tem, da se ponovno podamo v akcije, prehoditi domžalsko »Pot spominov«.
KDAJ?
Tale del članka velja prečitati večkrat, kajti, v tem trenutku ko beremo današnjo 10 številko letošnje TOSAME, si moramo zapomniti, da bomo šli na »POT« takoj drugi teden in to v soboto.
KAM?
Ker je celotna »Pot spominov« dolga 110 km in je razdeljena na štiri (ali pet) delov, smo se odločili, da bomo prehodili del poti od Domžal do Moravč.
Pot je dolga nekako 7 ur, lahka in avtobusne zveze za povratek so zelo ugodne.
KAKO?
Seveda nič drugače kot peš. Ob tem smo upokojenci tudi že dovolj stari, da vemo, da v takih primerih uporabljamo že ponošeno in vremenu primerno obutev. V nahrbtnik (ne vrečko) bomo poleg obvezne malice v obliki sendviča in čaja (ali še kaj?) zapakirali obvezno še zložljivi dežnik, tudi če bo sijalo sonce in se vremenu primerno oblekli. Kdor ima palico, naj jo ne hrani doma.
ZBIRALIŠČE
Domžalci se bomo zbrali ob 7. uri zjutraj pri pošti v Domžalah od koder gremo proti Šumberku.
Prebivalci Vira in okoličani se dobijo ob 7. uri, na križišču glavne ceste (pri Pučkotu) od koder jih bo pot popeljala čez Podrečje proti Ihanu. Obe skupini imata stik pod Šum-berkom proti Ihanski smučarski skakalnici.
Skupina iz Doba tudi ob 7. uri, bo odšla mimo Krumperka na Tabor nad Ihanom, kjer bomo že ob 8. uri počakali eden na drugega. Za informacije se boste obrnili osebno na Danico Kuharjevo.
VABILO!
Na pohod po »POTI SPOMINOV NOB DOMŽALE« vabimo vse upokojence, tiste, ki smatrajo, da hoja 7 ur za njih ni še nobenega problema, saj bomo vmes tudi počivali in se razgledali po enem najlepših predelov naše občine.
Posebno vabilo pa velja vsekakor tudi zaposlenim delavcem v Tosami, med njimi tudi mladinski .organizaciji-
Stiki med nami, stari — mladi so po našem mnenju vedno dobrodošli, kako mi, kako vi, zato pa prav gotovo debate o preteklosti in sedanjosti nc bo manjkalo.
Srečanje upokojencev
PRIPRAVE!
Ker bomo na naši »POTI« obhodili vse zanimive kraje, ki so bili zelo pomembni v tistih težkih časih, ko se je pisala naša nova zgodovina, bomo spotoma obstali pri mnogih spominskih obeležjih. Na nekaterih mestih so postavljene skrinjice z žigi in vpisne kontrolne knjige. V ta namen naj si vsakdo obvezno nabavi knjižice »Vodnik poti spominov«, katero se dobi v trgovini Mladinske knjige v Domžalah, ali pa pri obč. odboru ZZB NOV, po ceni 100,00 dinarjev. (Tudi tovarniška kurirka Ivanka vam bo naredila uslugo.)
POSEBNO OPOZORILO!
Zapomniti si velja naslednje!, kajti, že na prvi trim akciji, pohodu, se bomo dogovorili za naslednjega, zato ne zamudite, ker pa v »TOSA-MI« ni mogoče objavljati razporedov za vsak teden posebej za naprej, bodo zato držale naslednje »ZVEZE«: za Domžale Vulkan Jurij, za Vir Avbelj Francka in v Dobu se pogovorite z Danico Kuharjevo.
Nikakor pa ne zamudite priložnosti, in se nam priključite že na prvem pohodu!
Z nami je prijetno!
~ Klub upokojencev Tosama Za »POT« odgovarja Vulkan Jurij
☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆■j
CD
☆ ☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆■S
Vsakoletno srečanje upokojencev TOSAME je tudi tokrat potekalo v nadvse prijetnem vzdušju. Udeležilo se ga je okoli 220 upokojencev, torej, le malo je tistih, ki iz kakršnekoli zadržanosti niso prisostvovali snidenju. Resda je nekaj tudi takih, ki jim bolezen ali oddaljenost to preprečuje.
Pozdravni govor nekdanjim sodelavcem je posredoval glavni direktor tov. Peternel. Zahvalil se jim je za ves vložen trud in delo, ki so temelj današnje Tosame, seznanil z uspehi pa problemi, ki nas pestijo ta čas ter jim zagotovil, da bomo njihovo delo odgovorno nadaljevali.
Oktet TOSAMA jim je zapel nekaj pesmi, prisrčen program je izvedla tudi skupina mladih Tosamovcev.
Klub upokojencev TOSAME, ki je na ta dan štel 267 članov, je nadaljeval z letno skupščino.
Dosedanja predsednica tov. Ivanka OGOREVC je člane seznanila z akcijami v preteklem letu in lahko je bilo ugotoviti, da je odbor Kluba upokojencev zelo aktivno deloval in zaključil postavljene cilje.
Sicer pa je v glasilu Tosame sprotno objavljena vsaka njihova akcija in namen. Morda niso povsem zadovoljni le z udejstvovanjem v športu, in kulturi. Torej bo v bodoče potrebno na teh področjih malo več angažiranosti.
Imenovali so nov odbor KU za leto 1985/86, ki ga sestavljajo:
1.	BANKO Francka
2.	KOSIRNIK Ivan
3.	KUHAR Danica
4.	MESTEK Francka
5.	POGAČNIK Jože
6.	STARBEK Minka
7.	VULKAN Jurij
8.	VOLKAR Ivan
Za predsednika so imenovali Ivana KOSIRNIKA.
V enem letu, od zadnjega srečanja, se je število upokojencev povečalo za 14 članov.
Vsi ti so bili s šopkom nageljnov toplo sprejeti v KU Tosame.
Na srečanju se vselej spomnijo najstarejšega upokojenca. Že vrsto let trdno in zdravo stoji na čelu — IVAN SOTLER.
Prišel je na srečanje in dejal, da že dolgo ni doživel tako srečnega dne! IVAN — želimo ti še mnogo zdravih let!
Tudi nekaj jubilejev je beležiti v tem letu, saj ena upokojenka — FANI POHLIN — v letošnjem letu slavi 80. ROJSTNI DAN.
Pet upokojenk pa praznuje svoj 70. jubilej:
—	Angela DOLINAR
—	Rezka GREGORIN -- Nežka RESNIK
—	Angelca ŠTRUKELJ
—	Terezija TOMINC
in 12 upokojenk in upokojencev slavi svoj 60 jubilej:
—	Ančka HAFNER
—	Angela HRIBAR —- Ivanka JUVAN
—	Marija JAZBEC
—	Bogoljub JOVIČIČ
—	Nežka KUŠAR
—	Ivan MIHELČIČ
—	Bogomir PAVLIČ
—	Francka POVŽ
—	Cilka RAK
—	Jože VIDMAR
—	Pepca ŽEBOVEC
VSEM KLIČEMO ŠE NA MNOGA ZDRAVA LETA IN ISKRENO ČESTITAMO!
Tako se je tudi uradni del skupščine sklenil, z vso zahvalo tov. OGOREVČEVI za uspešno delo predsednice v minulem 2-letnem obdobju in vzpodbudo za nadaljevanje vsega začetega — novo imenovanemu predsedniku odbora KLUBA UPOKOJENCEV TOSAME, tov. IVANU KOSIRNIKU.
Oglašali so se zvoki domačih viž, na mizah pa kadilo iz domače juhe in dišalo po okusnem kosilu. Tudi tokrat so ga pripravili v našem obratu družbene prehrane.
Stekli so prisrčni pogovori, pozdravljanja, nazdravljanja in veselje je trajalo do večernih ur.
Oglašala se je pesem, na odru so se vrteli plesalci.
Povsod dobra volja in smeh. Koliko čilosti, dobre volje in moči je v teh ljudeh, se ti utrne misel.
Pa vsem skupaj SREČNO DO DRUGE JESENI!
B. V.
Uredniški odbor:
Majda Štempihar — korektor, Marta Drčar, Florjančič Bogdan, Sonja Rode, Silva Mežnar — blagajnik, Janez Pižmoht, Stane Tomažič, Friderik Anzi, dipl. ing., Vida Vodlan, Tone Stare — fotograf, Marjana Lu-binič, dipl. iur. — glavni urednik.
Naklada: 1400 izvodov Tisk:	Papirkonfekcija Krško
OSEBNE VESTI
* Rojstni dan praznujejo v mesecu oktobru
TOZD SANITETA Pripravljalnica
Koderman Ivanka, Lisjak Branka, Zupan Rafael,
Sanitetna konfekcija
Javornik Martina, Jenko Metka, Kreč Mihaela, Marič Cveta, Urankar Dragica, Volkar Marija, Žavbi Justina,
Mikalnica
Erbežnik Nada, Florjančič Irena, Hrovat Pavla, Jeretina Betka, Kos Dragica, Kosec Marija, Kovač Urška, Mavsar Marija, Pervinšek Stanislav, Pučko Tatjana, Sedeljšak Marija, Svetlin Vinko, Urankar Ivanka, Zule Bojan,
Otroška konfekcija
Hiti Milena, Kovačič Jožefa, Vodlan Sonja,
Tkalnica ovojev
Peterka Anton, Planinc Marija, Praznik Terezija, Prelovšek Marija,
Belilnica
Berdajs Franc, Kosmač Pavle, Urankar Pavle,
Tkalnica širokih tkanin
Dolinšek Zdenka, Guberinič Darinka, Kos Janez, Mihalič Martina, Ravnikar Marija, Rojc Olga, Stele Frančiška, Vidovič Sonja, Zemljarič Terezija,
TOZD FILTRI
Batič Ivanka, Breznik Mihaela, Bud-nar Daniel, Banko Vida, Cerar Franc ing., Kodba Fani, Ravnikar Ivanka, Rems Ljudmila, Urankar Nataša, Urbanc Ida,
DSSS — SKUPNE SLUŽBE
Dernulovec Urška, Kovič Ivan, Kolbl Martin, Novak Miran, Prstec Stjepan, Pestotnik Anton, Strehar Karol, Žargi Miloš, Berlec Vladka, Bergant Andrej, Dolgan Marija oec., Domitrovič Vanda, Demšar Terezija, Hafner Francka, Korošec Nada, Kunstelj Darinka, Klopčič Stanka, Kern Stane, Klopčič Stane, Kušar Franc, Kubelj Andreja, Presekar Marija,
• Prišli v delovno organizacijo:
Žle Marko — TŠT Bergant Andrej — TRS Turčinovič Ljubomir — KS Jančigaj Anton — KS Majce Ljudmila — Pripravljalnica Kamin Miranda — ERS Podmiljšak Zdenka — Filtri Podbevšek Mateja — Filtri Hribar Stojan — Pom. obrati Požek Melita — sl. za org. dela Kcrč Jože — pom. obrati
• Odšla iz delovne organizacije:
Brodar Dušan — JLA Trdin Joži — upokojena
• Rodili so se:
—	Arh Ivanu in Mariji — hči
—	Štiftar Nuši — hči
—	Budnar Danijelu — sin
—	Štefe Vandi — sin
• Poročili so se:
—	Florjančič Bogdan
—	Cerar Tone	*
—	Jenič Viktor
—	Flis Milena por. HITI
—	Gabrovšek Milka por. TOMAŽIČ
—	Erklavec Marija por. ROVŠEK
ZAHVALE
Ob smrti moje drage mame Marije Krumar se vsem sodelavkam in sodelavcem iz mikalnice, enako sindikalni organizaciji najtopleje zahvaljujem za izreke sožalja, spremstvo na njeni zadnji poti in denarno pomoč.
Nada Erbežnik
Ob boleči izgubi moje drage mame Marije MESTEK se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz tkalnice širokih tkanin za denarno pomoč, izreke sožalja in vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti.
Enako se zahvaljujem tudi sindikalni organizaciji za denarno pomoč.
Mestek Silva
Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavcem iz pripravljalnice iskreno zahvaljujem za prejeto darilo.
Zahvaljujem se tudi podjetju To-sama z knjižno darilo.
Trdin Jožica
Ob smrti moje mame se vsem sodelavkam in sodelavcem otroške konfekcije iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje in denar. Enako hvala vsem za izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti.
Zahvaljujem se tudi OOS za denarno pomoč.
Mimi Pirnat
MALI OGLASI
•	Prodam kombinirani zložljiv otroški voziček (italijanski), otroško posteljico z jogijem in otroški varnostni sedež. Int. 219
•	Kupim motor Tomos APN 6. Int. 220
•••••••••••••••••••••••<
NAGRADE
1.	nagrada: NOVAK Igor, gasilska služba
2.	nagrada:	ŠUŠTAR Roman, mikal-
nica
3.	nagrada: JUTERŠEK Vida, nabavna služba
Čestitamo!
IME:
PRIIMEK:
ODDELEK: