TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEK-IROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ Kako daleč smo z elektronsko obdelavo podatkov v Iskri ? Razgovor z v. d. direktorja Centra za avtomatsko obdelavo podatkov Iskre, dipl. ing. J. Baumanom m Glede na pogostna vprašanja s. strani naših bralcev, smo naprosili tov. ing. Jožeta Baumana, v. d. direktorja CAOP, za odgovore na nekatera vprašanja, s katerimi želimo dati odgovor vsem, ki jih je zanimalo. Pred časom smo se v Iskri dokaj obširno razpisali o nujni potrebi po centru za avtomatsko obdelavo podatkov. Naše bralce bo prav gotovo zanimalo, kako daleč smo z organizacijo te prepotrebne službe. Povejte prosim kaj o tem! i Po dokončni odločitvi za uvedbo elektronske obdelave podatkov in v zvezi s skler-njenemi pogodbami za nabavo ustreznega računalnika ■ sp se začele priprave na uvedbo elektronske obdelave podatkov 'v iskri. Te 'priprave v prvi fazi laiifco označimo: kot obdobje zbiranja in pripravljanja kadrov za to zahtevno delo. Že sredi lanskega oktobra se, je začelo šolanje prve skupine programerjev. V tečaju šo'sodelovali tudi organizatorji iz organizacij sto-ladrovslkega področja ZP in iz nekaterih naših tovarn. Skupno je ,y začetku tečaj posedalo 12 slušatelj ev, vendar jih je :.med.. tečajem precej odpadlo iz različnih vzrokov.' S tečajem je bilo- precej težav, .zlasti zaradi', jezika ipofrebno je bilo namreč obvladanje angleščine). ' Prisiljeni smo bili takoj za .prvim tečajem organizirati frugega in sicer v slovenščini. Tega 'so voditi, že naši strokovnjaki. Navedene tetive so zaikrivile to, da je Pria čklpa . osmih programerjev šolanje končala štele v letošnjem maju, pri čemer je. efektivni pouk. trajal 12 ,ted-npv. Vse te tečaje je obiskovalo 23 delavcev iz' orga-.nizacij ‘ ŽP jn ZZA. Posebne-ta .šolanja za organizacijo ■Obdelave podatkov pa doslej aeni.bllo. - ¿-zaključkom omenjenih tečajev ®o bili dani prvi ■Podoji za začetek organizacij-■Ji|. priprav. .Vsaka uvedba elesfrohske obdelave podatek0''1 namreč . zahteva analizo heriutnoga načina poslovanja f s tem povezanega poteka .iri uporabe informacij. Sistemi - organizacij v naših tovarnah so različni in tudi organizacija sama na različnih ravneh, zato je bilo treba izdelati skrbne analize za vsako tovarno posebej. Povsem razumljivo je bilo to zelo obsežno, zahtevno in tudi zamudno delo, kar je razvidno tudi .iz-tega, dal smo ga uspeli dokončati šele . zadnje dni avgusta. Seveda je -pomanjkanje sposobnih organizatorjev prispevalo svoj delež k temu, da se je- to de- -io zavleklo, saj je vsa teza analiz' obvisela na ramenih le -dveh organizatorjev in, da sta ga dejansko lahko opravila, je pripomoglo sodelovanje''organizatorjev in drugih strokovnjakov iz posameznih tovarn. Vzporedno s študijem sedanje organizacije pa smo ob pomoči tujih stebtovhjakov . — dva je angažiralo naše podjetje, enega pa firma CDC — izdelali koncept elektronske obdelave podatkov za naše podjetje in predlog za uvajanje v organizacijah ZP. Računamo, da borno celotni program uvajanja elektronske obdelave podatkov, ki bo vseboval rezultate izdelanih analiz, koncept organizacije'in program uvajanja, lahko dali v razpravo po organizacijah ZP v drugi polovici septembra, S tem bo za "nami že dobršen kos poti,, ki pa do uvedbe elektronske obdelave podatkov vendarle še. ne bo tako kmalu prehojena, Na osnovi sprejetega programa bomo namreč šele lahko začeli z uvajanjem tega na-■ čina obdelave podatkov na posamezna poslovna področja tako, da bi piva obdelava stekla nekako ■ do konca letošnjega leta. Slišati je bilo, *da računski stroj CDC, predviden .za naš center ne more dati vsega, kar bi od njega zahtevali. Je mar to res in kako naj bi se tem pomanjkljivostim izogniti? Že pri sami izbiri dobavitelja potrebne opreme smo predvsem pazili na tehnično raven opreme itt ustrezno izbiro sistema (računalnik in njegovi priključki) za obdelavo podatkov za po-, trebe Iskre (za planiranje proizvodnje - in re-. sevanje znanstveno tehničnih nalog). Pri tej izbiri nam je pomagala tudi ameriška firma ‘ Control Data Corporation (CDC), ki je kot Veste tudi naš kooperant in za katero imamo v okviru PSO tudi zastopstvo za prodajo njenih računalnikov. Tudi po '•izjavah- tujih strokovnjakov,, ki ne izvirajo in niso povezani š firmo GDČ. je izbira računalnika za potrebe našega združenega podjetja optimalna za obdobje 3 do 4 leta, razen tega pa so ob povečanju potreb dane 'najširše možnosti za njegovo razširitev. Vsakršna bojazen, da nam izbrani računalnik s (Dalje na 6. strani) ¿S | mmgm ¡11 11H HH ■ I Iz obrata za proizvodnjo uporov v Šentjerneju: Končna faza proizvodnje je docela avtomatizirana Ne samo pridne roke, tudi znati je treba IIIIÍeííí O šentjernejskem kolektivu »Iskro« gre že od nekdaj glas, da je to eden izmed najmarl j ivejših \ v našem združenem podjetju. Žal se je izkazalo, da ta sicer ‘tako čudovita lastnost ni dovolj za sodoben napredek proizvodnje, njena rentabiliteto in konkurenčnost zlasti na tujih JIII!IUI(lllff!IIIIII!lllllllllllflHUIIUIIIlil!IIIIIIIII!llll!Vlt!IIIIIIII!iflIIIIII!!!V!IIIIIIIIIIIIfl!!!!I!UllliU_ | Primerjava sedemmesečne J | proizvodnje Z P (1967-1968) § E Izpolnitev Izpolnitev = Tovarna v 000 N din 1967 - v 000 N din 1968 % Elektromehanska 132.011 138.981 105,3 Elementi 36.876 48.953 132,7 Avtomatika 28.171 28.470 101,1 Sprejemniki 23.553 14.548 61,8 Aparati 26J713 27.488 102,9 Avtoelektrika 52.503 61.551 117,2 Elektromotorji 10.486 13.561 1293 Naprave 17.900 12.410 69,3 Elektronika 4.943 8.703 176,1 Kondenzatorji 19.037 20.494 107,7 Instrumenti 10318 11.352 110,0 Polprevodniki 11.871 12.527 105,5 Usmerniki 6.527 4.592 70,4 Orodjarna 553 — Mikron 4.298 - 3.173 73;8 RIZ 5.857 12.610 215,3 SKUPAJ TOVARNE ZZA PSO BAŽ 391.064 25.015 7.595 419.966 24.897 7.864 970 107.4 99,5 103.5 SKUPAJ PODJETJE 423.674 453.697 107,1 jiiiiiiHiiiiiuiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimimiHiiiiHiiiHiiiiiiiiiiiimniimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiinii ' tržiščih. Spričo, minultir .teh-niških oz. natančneje,.ttehnoio skifa' -napak je namreč obrat | vzllc pridnosti, in neverjetnemu enfuziazmu pošamezni-; tov zašel'v tako stisko,' da je le začasna uprava z radikalnimi posegi lahko uredila kritično situacijo. Morda- zato. ne bo. napak, da po obdbbju začasne uprave primerjamo: v obratu’, na kratko sedanje poslovne rezultate s prejšnjimi in hkrati nanizamo tudi perspektive za. to za" seda j f še zelo ton-jukturno proizvodnjo. Sentjernejski:' obrat plastnih uporov in potenciometrov tovarne ELEMENTI šteje danes 541 zaposlenih,.. Pri lanskoletni redukciji delovne sile je izgubilo. V obratu za- ■ pbslitev 150 oseb,-vendar so medtem 40,, delavcev ponovno ■ zaposliti. Od lani se je precej izboljšal kvalifikacijski sestav. tako da ima obirat danes 6 diplomiranih inženirjev pa tudi večje število visok-o kvalificiranih in kvalificiranih delavcev.; Najvažnejši problem, katerega so se lotili v obratu je bil dvig produktivnosti. V ta namen so v temelju spremenili tehnologijo proizvodnje - ni uvedli za posamezne faze dela ; večjo mehiihizacijo oz. avtomatizacijo. Sami. so konstruirali potrebne avtomate in dogradili 500 m2 novih dglov- - Tuti, prostorov. Uspeh zaradi' tega. seveda nr .izostal Tako.se je produk-(Dalje na 6. strani) Pogovor o problemih tovarne »Artematika« Vprašuje UREDNIŠTVO, odgovarja direktor tovarne »Avtomatika«, tov. dipl. ing. Andrej Pardubsky. VPRAŠANJE: Kako je tovarna za elektroniko in avtomatiko zaključila poslovanje v prvem polletju? ODGOVOR: Poslovanje v prvem polletju smo zaključili z 91,5 milijoni starih dinarjev poslovne izgube. Do te izgube je prišlo zaradi tega, ker v prvem četrtletju nismo uspeli izrabiti več kot le nekako 45% razpoložljivega fonda proizvodnih ur. Proizvodnja ni tekla normalno zaradi tega, ker nismo imeli dovolj obratovalnih sredstev. Le-ta namreč ležijo v starih zalogah AG-5 (okrog 250 milijonov S din), nadalje v zalogah gramofonov in ostalih nakurantnih materialov, kar tudi predstavlja vrednost okrog .250 milijonov starih dinarjev. Pomemben vzrok za naše težave pa je bil v tem obdobju tudi dolg starega žiro računa do naše tovarne v višini 450 milijonov, razen tega pa je v poslovanju s tovarno radijskih sprejemnikov v Sežani dosegla v tem času vrednost zapadlih terjatev višino 200 milijonov starih dinarjev. Vsa ta zamrznjena sredstva so onemogočila pravočasno nabavo reprodukcijskega materiala, kar pa je imelo za posledico praktično 'popoln zastoj v proizvodnji tovarne v prvem četrtletju. No, k sreči se je v maju stanje rahlo izboljšalo in smo proizvodno obveznost uspeli izpolniti, v juniju pa celo nekoliko presegli. Upamo. da bodo ob vsestranskih naporih naslednji meseci v pogledu izpolnjevanja proizvodnih obveznosti uspešnejši, s tem pa omogočeni tudi boljši poslovni rezultati. VPRAŠANJE: Ali letošnji proizvodni, oz. gospodarski plan tovarne zagotavlja dovolj sredstev za uspešen zaključek poslovnega leta? ODGOVOR: Gospodarski plan sicer zagotavlja boljši poslovni zaključek od tega, ¡kakršnega je tovarna dosegla ob polletju. V uvodu je predsednik sindikalne podružnice kranjske tovarne tov. Janko Kočnik povedal, da je namen sestanka v tem, da bodo vsi, ki kjerkoli delajo na vodilnih vendar pa je jasno, da tolikšnega izpada iz prvega trimesečja s še tako pospešeno proizvodnjo do konca leta. le ne bomo mogli nadoknaditi. Menim, da uspešno poslovanje ni samo zgolj izpolnitev vseh obveznosti tovarne, pač pač je treba doseči takšne rezultate, da bomo lahko učinkoviteje uredili vprašanje osebnih dohodkov delovnega 'kolektiva. Namreč — po moje izpolnitev ostalih obveznosti ob 85 % osebnih dohod-koh še ni uspešen poslovni rezultat! Zato bodo morali biti vsi naši napori usmerjeni v to, da bomo nadoknadili čim več zaostanka in tako ustvarili pogoje za reševanje vprašanja osebnih dohodkov. VPRAŠANJE: Kako je z morebitno razširitvijo proizvodnega programa? ODGOVOR: Program »Avtomatike« je tipično program izdelkov za široko rabo. če bi ga hoteli povečati, bi morali imeti zelo dobro organizirano službo, ki bi z analizami omogočila dolgoročnejše planiranje, tako količinsko, kot tudi asortimansko. Glavno vlogo bi tu moralo odigrati naše programskotehnično področje, oz. raziskava trga, hkrati pa bi morali pred leti začete načrte in investicije smotrno izkoriščati v tistem smislu, kot so bile planirane. Tu gre predvsem za vprašanje našega oddelka »Tehnični tisk«, katerega smo v zadnjih letih modernizirali s sodobnim strojnim parkom in katerega zmogljivosti so bile predvidene za potrebe vseh organizacij ZP. žal pa je videti, da bodo zmogljivosti zlasti v smeri profesionalne tehnike ostale neizkoriščene, ker pač znotraj podjetja ne najdemo dovolj interesa za to, v svetu sicer zelo moderno in eeneno teh rnikoi Konkretno: zakaj na primer »Elektromehanska« ne bi s svojimi dokajšnjimi naročili izkoristila naše zmogljivosti, pač pa usluge naro- ddovnih mestih oz. so voljeni člani samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij čimibolje seznanjeni z zadnjimi dogodki v (Dalje na 6. strani) ča v tovarni »Saturnus«, čeravno bi jih tudi naš »Tehnični tisk« 'lahko enakovredno izpolnil in tako z boljšo izkoriščenostjo prispeval k ugodnejšim poslovnim rezultatom tovarne. Posebne potrebe po nadaljnjem razširjanju našega proizvodnega programa sicer ni, pač pa bi bilo treba zagotoviti plasman izdelkov našega obstoječega programa in zasedbo razpoložljivih zmogljivosti. VPRAŠANJE: Kakšno je sedaj, stanje v obratu za proizvodnjo elektrolitskih- kondenzatorjev v Mokronogu? ODGOVOR: Proizvodnja elektrolitskih kondenzatorjev se je letos v primerjavi s prejšnjimi leti občutno dvignila, prav tako pa se je zaradi strokovne pomoči, ki jo je obrat imel, izboljšala tudi njihova kakovost, kar odbira možnosti za izvoz, teh naših izdelkov tudi na zahtevna tuja tržišča. Jn- Cetrtna organizacija ZKJ v Savskem naselju v Ljubljani je organizirala v osnovnih organizacijah sestanke v zvezi s politično situacijo, ki je nastala bb okupaciji ČSSR po vojaških silah petih držav varšavskega pakta. Osnovna izhodišča za oceno je vsekakor podala že resolucija 10. plenuma CK ZKJ, ki je nakazala tudi akcijo komunistov in vseh naprednih ljudi Jugoslavije, zato je bila tudi na sestanku vodilna nit referata in razprav. Sestanek v Aparatih je bil v torek 27. avgusta skupno z osnovno organizacijo iz uprave tovarne elementov, ker sta obe vključeni v isto četrtno organizacijo. Sestanek je vodil član mestne konefrence ZKJ tov. Vinko Korošec, uvodno tolmačenje pa je podal tov. Železnik, ki je dogodke na čehoslova-škem podrobno analiziral in povdaril predvsem vzroke, ki so povzročili takšen razplet situacije in pa posledice, ki so ob takšnem vojaškem posegu nastale za vsa napredna socialistična gibanja v svetu, posebno pa za nas. ki smo tem dogodkom teritorij alno zelo blizu. Obsodil je vsakršno vojaško intervencijo od zunaj in oborožen:o vmešavanje v notranji razvoj kakršnekoli države, pa čeprav so parale za takšno akcijo še tako pobarvane s proletarskim intemacionaiizmom. Prav okupacija ČSSR dokazuje, kako daleč je blokovska politika od socialističnih načel odnosov med državami in vesticijski program« za ta obrat, izdelan- pred leti, pa v celoti še ni izpeljan. Za moderno proizvodnjo bi namreč potrebovali še nekatere specialne stroje,, katerih pa ne moremo izdelati sami, so pa nujno potrebni, če hočemo obdržati d-oseženo kvaliteto in si zagotoviti z njo- pot v izvoz. Obrat v Mokronogu kljub dosedanjemu izboljšanju stanja še vedno ni dovolj rentabilen, vendar pa so v teku ukrepi, katerih sadovi se bodo morali pokazati v bližnji prihodnjosti. Vendar bi bilo-o tem govoriti podrobneje še malce prezgodaj, zato menim, da ne bi bilo- napak, ee bi se o tem pogovorila čez nekaj časa. VPRAŠANJE: Kakšne ukrepe nameravajo samoupravni organi in vodi stvo tovarne podvzeti, da bi tovarna čimprej prišla iz sedanjih težav? ODGOVOR: Predvsem moramo tovarni Leninovega nauka, d'a se revolucionarni razvoj nobenemu narodu ne da vsiEti, ampak da mora težnja po napredku izvirati predvsem in izključno- iz lastnih sil in v 'lastnem programu proletariata vsake države posebej. To je načelo, ki ga zastopa v vsej svoji politiki ZKJ. Iz tega načela pa izvirajo tudi naše bodoče naloge, da še bolj strnemo svoje vrste in da še z večjim- zanosom kot doslej, večamo ekonomski -potencial svoje domovine; saj bomo s tem lahko največ storili za razvoj socializma in vsemu svetu dokazali, da je naša teorija pravilna. Svoja omogočiti, da se reši težkea bremena zamrznjenih obta tovalnih sredstev, katera na» bodo sicer v naslednjih me secih_ onemogočila potreb® povečanje proizvodnje in s tem vsaj delno omilitev » gube, nastale v "poslovanju, prvem pollletju 1968;. ‘;~ S- tem- v zvezi- smo pripra. vili interni sanacijski načrt po katerem že dokaj uspeha poteka, odprodaja, zalog g® mofonov, vendar pa si je a vsemi silami treba še napni prizadevati, da bi tovanjj dobila zaprošeni sanacijah kredit za odpis AG-5 in do, segla ekomomičnejše poslov» nje z največjim dolžnikom, tovarno- radijskih sprejemni kov v Sežani-. Vsi ti ukrepi, od kateri lahko sami izvršimo- sanj prvega, to je sanacijski načrt, katerega že intenzivno izvajamo, bi tovarni omogočili, da zaključi letošnje poslovanje bolj ugodno kot i preteklih letih. , načela bomo- s tem najboUjl branih in bili- sposobni, dt se uprem©- vsem pritiskaj od zunaj, pa najsi bodo S: tako težki. Razprava, ki je sledila, j bila zelo živahna in pestu Dokazala je, da so komunisti enotni v obsodbi okupaciji ČSSR in da dajejo vso pod poro stališčem CK ZKJ. Zavedamo se, da pot v socializem- ni lahka in rožnata it borno morali po zakonih dia lektike še vnaprej odstranjevati- vse- negativne pojave v razvoju družbenih socialističnih odnosov ter se boriti, a zmago naprednih načel v nas L. »Elektromehanika« Kranj Agresivna politika ima močan vpliv tudi na gospodarske odnose Torek, 3. septembra — Danes je bil v dvorani delavskega samoupravljanja sestanek članov samoupravnih organov in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij. Zbor je sklical sindikat z namenom, da se navzočm objasni dogodke na Češkoslovaškem in vodi razgovor v zvezi z resolucijo CK ZKJ. -J. C.- Enotni za resolucijo CK ZKJ S SESTANKA OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZK APARATI IN UPRAVE TOVARNE ELEMENTI dražbi. naBBnHHHHnHBSSESaBHHHHBSSBBBBHHBnaBnBHnnHSHISHBCHianEBnHISBaHBUfflIiJSaaHEHHBliUHB»»» Zbor komunistov »Elektromehanike« in uprave ZP Kranj, 2. september 1968 — Osnovna organizacija Zveze komunistov v tovarni »Elektromehanika« in P** upravi ZP je za danes sklicala zbor članov ZK. V dvorani delavskega samoupravljanja se je zbrato lepo ste vilo komunistov, da bi razpravljali o vzrokih za “ godke v mednarodnem delavskem gibanju in nadaljne® notranje političnem razvoju pri nas. ... Direktor tovarne »Elektromehanika« Boris iek je zbranim komunistom obširno pojasnil zgodovur ska in druga ozadja dogodkov na Češkoslovaškem, so poslediea odnosov v mednarodnem delavskem ¡P nju in blokovske politike Sovjetske zveze. ,, Zanimiva izvajanja je tov. Boris Kryštufek s»*®®“ s pojasnjevanjem pomembne resolucije desetega P,enu ma CK ZKJ. Tovarna »Elektromotorji« Železniki Preveč vezanih sredstev pri kupcih A Pomanjkanje delovne sile | Zunanji vplivi — problem št. 1 j g Premajhne kapacitete 0 Previsoka izvozna provizija V prejšnji številki smo objavili pod naslovom »Naročil je več kot dovolj« razgovor z direktorjem tovarne »Elektromotorji« Železniki. Ker naš sodelavec takrat ni mogel govoriti s predsednikom DS tov. Tonetom Rakovcem, ker je bil na dopustu, je na vsa vprašanja odgovarjal predsednik UO Tone Mohorič, dipl. ekonomist, rojen 1. 1940. Delovno mesto: vodja prodajnega oddelka. Vprašanja in odgovori Definicija statuti Na razna vprašanja naših bralcev o definiciji statuta odgovarja pravna služba ZP Vprašanje: Po uspešni sa-tadji tovarne, ki jo je izvedel odbor za začasno upravo, so po volitvah v letošnjem aprilu spet začeli z dejan samoupravni negami. Vi sle bili izvoljeni kot predsednik upravnega odbora, če mamo v poštev dobo od letošnjega aprila do avgusta, kaj lahko rečete k delu sa-itajpravnih organov in kalkš-no mnenje' imate o poslovanju in tekočih problemih? Odgovor: če vzamem v potov material in vsebino razprav petih sej, tedaj lahko reiem, da smo zadovoljni z naročili, nikakor pa ne moramo biti in nismo zadovoljni :Y finančnim efektom. Tu sta mišljena predvsem dva faktorja oz. argumenta: prevelika provizija in nizka cena pri izvozu ter preveč vezanih sredstev pri kupcih, ki se ne držijo pogodbenih obveznosti. Polletni obračun je pokazal izgubo. Analiza kaže, da so predvsem našteta dejstva, obresti na kredite, & ne priznan delež pri neto deviznem efektu za- leto 1967 - ddkajšan vzrok za nastalo izgubo. K temu lahko pri-fejem tudi pomanjkljivosti 1 tovarni in zastareli montažni opremi. Vprašanje: Prav gotovo so vaši samoupravni organi’ ob td problemih sprejeli kakšne sklepe? Odgovor: Vsekakor! Z ozirom na navedene probleme', analizo bilance, stroškov 'in zadevne sklepe DS — je sin- dikat sklical sestanek družbeno političnih organizacij s predstavniki samoupravnih Predsednik UO t®v. Tone Mohorič, dipl. oec. organov in uprave tovarne. Povabljeni so bili tudi sekretar občinskega komiteja -ZK in predstavnik občinskega sindikalnega sveta iz 'škofje Loke, predstavniki podjetja »Iskra«, sindikata in ZK. Od povabljenih — -žal ni Mo nikogar od navedenih iz združenega podjetja »iskra« hi to brez opravičila! Zdi se nam, da to Mi prav; večji interes. s strani forumov ZP bi bil zelo zaželen. Na sestanku smo razpravljali o vzrokih nezadovol j ivih poslovnih rezultatov, ki smo jih razdelili na Interno področje, kjer lahko, sami mnogo vplivamo na spremembe — in na zunanje vpliye, kjer smo nemočni. Tri notranjih problemih smo ugotovili pomanjkljivo tehnologijo in tehnološke postopke, zastarelo montažno opremo in premajhne kapacitete, in — skoraj ni moč verjeti — pomanjkanje delovne sile. Zunanji vplivi so pa tale prepočasen priliv finančnih sredstev, slabe izvozne cene, previsoka izvozna provizija ter velike zahteve kupcev. Vprašanje; Kakšne naloge imajo sedaj samoupravni -organi in uprava? Odgovor: Bile so -dane zadolžitve, da na osnovi zaključkov storimo vse, -da popravimo zdajšnje rezultate, zvišamo osebne dohodke, ki so sedaj dokaj nizki, ter ustvarimo tak -ostanek dohodka, da bo poslovanje rentabilno. Seveda pa to ni odvisno le od nas, pač pa tudi od vseh naštetih zunanjih faktorjev. Ben Statut je temeljni splošen akt združenega podjetja. Statut podjetja določa notranjo organizacijo, delavno področje pni odgovornost organov upravljanja, položaj in pravice delovnih ljudi v upravljanju delov podjetja, kot tudi -druga vprašan ja, ki imajo pomen za samoupravljanje v podjetju in za poslovanje podjetja. 'Statut določa zlasti: 1 notranjo organizacijo ali samo načela za notranjo organizacijo podjetja; 2. organe upravljanja podjetja in njihovo sestavo, pravice in dolžnosti (delovno področje), odgovornost in njihova -medsebojna Razmerja; 3. položaj delov .podjetja, pravice in dolžnosti njiho-vih deilfovnih skupnosti v uprav 1 j am ju, njih owe organe, upravljanja in medsebojnega raz merja med njima.; 4. kateri -deli (enote) imajo poslovno samosto mast, ter njen obseg, kot tudi načela za urejanje notranjih poslovnih razme-rif' v podjetju; 5. delitev dohodka podjetja in. osebnih dohodkov, -ali pa samo načela za delitev dohodka in osebnih dohodkov v podjetju in v delih podjetja; 6. sklade podjetja in način uporabe njihovih .sredstev; temeljne •določbe ,-o de» lovnih razmerjih; fi. splošne akte, ki jih sprejemaj® organi upravi a m ja in oigjmi delov podjetja; 9. nadzorne,) im strokovne organe, njihovo sestavo, Izvolitev -m delovno področje, ■če jah. podjetje ima; 3®. pogoje' za dmehovamje direktorja; 11. temeljne določbe o poslovni tajnosti; 12. natančnejša postopek za sprejemanje statuta in drugih splošnih aktov (priprava -osnutka in način sodelovanja -delovne skupnosti pri predlogih za te akte);; 13. postopek za sprejemanje načrta in ukrepov za izvrševanje načrta podjetja ter ža njegovo spremembo; 14. vprašanja, o katerih odloča delovna skupnost z referendumom, in način izvedba referenduma; (Dalje na 7. strani) Proizvodnja ZP v juliju Tovarna v Plan 089 M din Izpolnitev v 99© K din % Eleklromehanilca 16.351 17.031 «542 Elementi 5.584 6:873 128,8 Avtomatika 5.884 4.370 74,3 Sprejemniki 3:837 1.766 58,1 Aparati 2.531 3.718 146 ;9 Avtoglektrika 1535 €332 83,2 Elektromotorji mn ISTI 148,9 Naprave 1.838 1.057 552 Elekt maika 678 1.280 177,0 Kondenzatorji 3:904 3.326 88,1 Instrumenti 1.224 2.068 164,1 Polprevodniki 1.436 2.959 1502 Usmerniki 629 699 111,1 Orodjarna 956 553 57,8 Mikron L376 318 232 mz 17:690 12.610 71,3 SKUPAJ TOVARNE 71.830 65.237 90,8 ZZA 3.350 3.733 111,4 PSO L380 1.175 852 RAŽ 125 143 114,4 SKUPAJ PODJETJE 76.685 70.288 91,7 Nov temeljni zakon o ugotavljanju in delitvi dohodka v delovnih organizacijah Na svoji seji v juliju letošnjega leta je Zvezna skupščina sprejela nov Temeljni zakon o ugotavljanju in delitvi dohodka v delovnih organizacijah. Pred -sprejemom tega zakona je -bila na osnutek dana vrsta pripomb. Osnova za izdajo tega zakona je predvsem v tem, da se vsklajuje razdelitev družbenega proizvoda s sistemom razvoja samoupravljanja, s čemer bomo lahko hitreje dosegli cilje tako gospodarske kot družbene reforme. iukon je izhajal pri regu-gknju te materije od stali-**■ da je treba omogočiti “lovnemu človeku ter nje-Mm tako ožjim kot širšim •sodacijam neposredni vpliv S odločitve o rezultatih ta ■ Posameznega kot združena dela. Ta vpliv naj -tudi J™vnemu človeku omogoči “posredno odločanje o razganja materialne baze tako kojega kot združenega dela. nadaljnji razvoj samoupravljanja in izvajanje principa delitve dohodka po -rezultatih dela. Na osnovi vsega tega je tudi vi. členu v Temeljnem zakonu o ugotavljanju in delitvi dohodka v delovnih organizacijah, naslednje določilo: »Delovni ljudje v združenem delu z družbenimi sredstvi pridobivajo dohodek in razpolagajo z njim kot z rezultatom svojega in družbenega dela.« Osvaja se tudi princip, da delovni ljudje sami odločajo o vseh oblikah združenega dela, kar je določeno v 2. členu prvi odstavek, ko se navaja: »Pravico do pridobivanja in delitve dohodka uresničujejo delovni ljudje v vseh oblikah združenega dela (delovne enote in droge oblike združenega dela v delovni organizaciji, delovne organizacije in asociacije delovnih organizacij"). Medsebojni odnosi v okviru združenega dela se regulirajo s samoupravnimi akti delovnih ljudi. Drugi odstavek 2. člena določa: »S statutom de- lovne organizacije ali _ s pogodbo na podlogi statuta se določajo oblike združenega dela in urejajo medsebojna razmerja pri pridobivanju in delitvi dohodka ter pri uporabi -sredstev in razpolaganju z -njimi.« Zakon tudi daje pravico delovnim ljudem da odločajo in sklepajo o delitvi dohodka v raznih Skupnih organizacijah kot .so poslovna združenja, pogodbene skupnosti ali druge poslovne asociacije, prav tako pa navaja, da se določbe tega zakona nanašajo na vse samostojne organizacije združenega dela. Nesporno je ena izmed najbolj važnih določb v zakonu — ugotavljanje; dohodka. Dohodek ugotavlja samostojna organizacija združenega dela tako, da odbije od celotnega dohodka stroške poslovanja oziroma dejavnosti in amortizacijo. Glede ugotavljanja celotnega dohodka pa je prevzet sistem fakturirane realizacije. &. člen zakona navaja v prvem -odstavku: ¿Celotni kl-ohodek samostojne organizacije združenega de a je -vrednost, ki jo je ta -dosegla s svojim poslovanjem.« Zakon tudi določa, da -se v celotni dohodek samostojna organizacije združenega dela vštevajo -tudi vrednosti, ii so bile dosežene z drugimi samostojnimi -organizacijami združenega dela v sestavu iste delovne organizacije. To se prarvi, da sc priznava v celotni dohodek tudi interna realizacija. To naj bi omogočilo vzpostavljanje 'čistih odnosov med samostojnimi deli posameznih podjetij, kar bi tudi nesporno uspešno vplivalo na razvijanje integracijskih procesov. V zvezi z izpolnjevanjem zakonskih -obveznosti je zlasti omeniti določbo v 17. členu NAŠ RAZGOVOR Vprašuje UREDNIŠTVO, odgovarja predsednik aktiva ZB združenega podjetja tov. MIRO MIHOVEC. 8ÜÜS En dan letovanja je bil določen za nadvse zanimiv izlet ob Kornatih. Slika kaže barko s skupino izletnikov tik pod vi' soko in divje romantično steno Kornatov tem je' treba poudariti, da nje članov ZB in druge ak-gre posebna zahvala vsem cije odobrili tudi potrebna samoupravnim organom, ki finančna sredstva., so za zbor v Semiču, letova- ABC lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll.n Na obisku v tovarni ur »Solari« Udine Vprašanje: Že nekaj let se posveča bivšim borcem v »Iskri« posebna pozornost, predvsem je treba poudariti zdravstvene preglede, preventivo in rekreacijo. V to zvrst spada tudi letovanje borcev v naših počitniških domovih. Koliko članov ZB je bilo letos poslanih na oddih in okrevanje? Odgovor: Komisije po naših organizacijah začnejo s svojim delom že v marcu, tako je bilo letos izbranih prek 80 članov ZB za letovanje in oddih. Od teh jih je največ (prek 70) letovalo v našem kampu »Mir« na Du-gem otoku. Nekaj jih je bilo tudi v Poreču in v Trenti. Kot kažejo poročila, so se borci povsod dobro počutili, največ pohvale pa je prišlo od tistih,. ki so letovali na Dugem otoku, pa tudi tisti, ki so bili v Trenti, so poseb- no pohvalili gostoljubnost osebja in dobro postrežbo. Lani so se nekateri pritožili čez postrežbo v Poreču, letos pa kažejo dopisi, da je bilo tudi v Poreču vse v najlep-šem redu. Predvsem je treba pohvaliti vse osebje v omenjenih domovih, ki je z veliko požrtvovalnostjo in ljubeznivostjo izkazovalo izredno pozornost našim članom. Vprašanje: So hili letovalci, ki so člani ZB, izbrani iz vseh organizacij ZP Iskra? Odgovor: Da! Vsaka organizacija je predlagala svoje člane. Predsednik ZB je skupno s Počitniško skupnostjo in sindikatom določil le čas letovanja in organizacijo prevozov. Vprašanje: Ste na teh letovanjih prirejali tudj. kakšne izlete? Odgovor: Na Dugem otoku je bil na željo letovalcev or- ganiziran izlet ob Komatih, Dve motorni barki sta'“vzeli na krov visaka po 25 oseb. Hrano so letovalci vzeli s seboj, kajti to je bil enodnevni izlet. Čudovita vožnja ob divje romantičnih Komatih, je bila nekaj posebnega, ■ vznemirljivega ... Morda je bilo marsikoga celo strah, ko so valovi malce preveč plešah. No, tudi to se je kmalu poleglo. Ob mogočnih stenah Komatov je zadonela partizanska pesem in odmevala kot v pozdrav daleč naokrog. Pripomniti moram, da je izredno ljubezniv komandant svetilnika na Komatih povabil vse naše izletnike, na ogled svetilnika, odkoder je pogled na morje prečudovit. Med izletniki je bilo tudi nekaj Čehov. Le-ti se niso mogli načuditi tej lepoti; niso mogli odtrgati pogleda od našega morja. Dejali so: »Kako ste srečni Jugoslovani, da imate morje.« Le nekaj dni za tem je skupina Čehov, ki je letovala na Dugem otoku — imela povsem druge misli; tesnoba zaradi .okupacije Ceš-škoslovaške jim je odsevala z obrazov. Vprašanje: Kakšno je vaše mnenje kot predsednika aktiva ZB ZP Iskra o letošnjem delu komisij in aktiva ZB? Odgovor: Smatram, da je bilo v letošnjem letu mnogo narejenega in da so komisije, tako organizacije kot tudi glavne komisije — plodno delale, za kar jim gre vsa pohvala. Že pomladi 1. 1969, pa se bo treba pripraviti ža akcije v naslednjem .letu, ki naj bodo organizirane tako kot letos ali celo boljše. Pri tem je prav, da se zahvalim vsem, ki so se letos angažirali - 'i akciji im organizaciji naše Iskrine manifestacije dneva borca v Semiču, ki je po organizaciji in uspelosti prekosila vse dosedanje. Pri Obrat urnih mehanizmov v Lipnici že več let uspešno sodeluje s tovarno ur »Šolali« v Italiji, za katero izdelujejo razne električne ure. Pred kratkim je na povabilo vodstva omenjene to» vame odšlo 30, članov kolek«* tiva iz Lipnice na ogled njihove tovarne, saj je spoznavanje sorodnih tovarn ekonomska nujnost; kot vse kaže, se namreč š to tovarno obeta še tesnejše in večje so¿ delovanje. Tovarna »Solari« je lepo urejena. Delovna disciplina pa je na zadovoljivi ravni. V tej tovarni so namaščeni tudi avtomati za osvežilne pijače in ekspres kavo, kar se dobi po zelo zmernih cenah. Mogoče bi bilo tovrstne avtoma, te vredno in potrebno n alba-viti tudi v »Iskri«. Po končanem ogledu j« vodstvo tovarne ur »Solaiii pripravilo okusno in bogato zakusko. Kot vse .kaže, bo v kratkem prišla na obisk v Lipico tudi skupina članov tovarne »Solari«,.«»ki 'ji izrekamo že vnaprej iskreno dobrodošlico. I. M. pfflfT TiiiBameaaagj^aaiMrBMM Dopisujte v »Iskro!« člani ZB ZP, ki so letovali v drugi izmeni v našem kampu »Mir« na Dugem otoku, se kar niso mogli ločiti od tega romantičnega kraja. Kot kažejo poslani dopisi, so se v sedmih dneh letovanja dobro počutili, pa tudi s postrežbo so bili zelo zadovoljni drugi odstavek zakona, kjer je določeno: »Če samostojna organizacija združenega dela iz svojega dohodka po zaključnem računu, ki ga je izračunala na podlagi materialnih stroškov poslovanja i-n amortizacije, obračunane po predpisanih stopnjah — od vsega znesek, ki se nanaša na poslovanje, iz katerega je bil dosežen celotni dohodek (prvi odstavek 10. člena) — ter iz sredstev, ki jih ima v svojem rezervnem skladu, ne more nadomestiti poleg pogodbenih obveznosti iz dohodka in minimalnih osebnih' dohodkov delavcev ter zakonskih obveznosti — od vsega del, ki se, nanaša na poslovanje, iz katerega je bil dosežen dohodek — je oproščena tega, da bi morala izločati in nadomeščati iz dohodka; sorazmeren del vseh zakonskih obveznosti — glede tistega dela ki se nanaša na poslovanje, iz katerega je bil dosežen dohodek — kolikor ji omenjenih sredstev manjka.« Zakon tudi uvaja institute o samoupravnem dogovarjanju, o pogojih za pridobivanje dohodka in o načelih, ki jim bodo kriteriji pri določanju osnov in meril za delitev dohodka. V sporazumih doseženih (18. člen, drugi odstavek) z medsebojnim dogovarjanjem, lahko« prevzamejo samostojne organizacije združenega dela obveznosti, da se bodo ravnale po določenih osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov, in predvidijo sankcije za primer, če bi katera kršila posamezna pogodbena določila. Sporazumi so pravno veljavni, če so sklenjeni v pismeni obliki in sprejeti od samostojnih organizacij združenega dela v skladu z njihovim statutom. Predvidena je tudi pravica družbeno-pplitičnih skupnosti za družbeno usmerjanje delitve dohodka. Z zakonom še lahko namreč predpisujejo ukrepi, vštevši tudi ukrepe, s katerimi se odpravljajo razlike pri dohodkih in pri osebnih dohodkih, ki ne temeljijo na rezultatih dela. Nadalje je tudi spremenjen način ugotavljanja poslovne izgube, prav tako pa so določeni kriteriji za podvzema-nje družbenih intervencij v slučaju izgub, člen 17., prvi odstavek določa: »če sanio-’ stojna organizacija združenega dela ne doseže po zaključnem računu toliko dohodka, da bi rnogla iz njega nadomestiti izplačane akontacije osebnih dohodkov ali poravnati minimalne osebne dohodke, obračunane za poslovno dobo, za katero ni izplačala ak-ontacij osebnih dohodkov, sredstva, izplačana za , tekočo skupno porabo delavcev, ki nima značaja investicijske potrošnje, ter pogodbene in zakonske obveznosti — od vsega del, ki se nanaša na poslovanje, iz katerega je bil dosežen dohodek — se šteje, da je poslovala z izgubo.« Tretji odstavek istega člena se glasi:, »Samostojna organizacija združenega dela, ki je poslovala z izgubo, mora sestaviti svoj sanacijski program, v katerem predvidi, kaj bo ukrenila za odstranitev vzrokov, ki so pripeljali do izgube, ter do kdaj in na kakšen način bo v naslednjem obdobju nadomestila potrošene, pa še ne krite izdatke iz 1. odstavka tega čle-pa. Zakon tudi navaja, uporabo zakonitih ukrepov zoper take organizacije. Z zakonom se tudi uvaja obvezno spremljanje gibanja vseh elementov poslovanja, ki vplivajo na doseganje ce- lotnega dohodka in dohodka; zlasti- pa je treba evidentirati stanje, vire in uporabo vseh sredstev; dohodke in osnove zanje; materialne stroške poslovanja in amortizacijo ter dohodek in osnovne elemente za njegovo delitev in dobiček. V prehodnih in končnih 1 določbah pa se predlaga ^razveljavitev cele vrste predpisov, ki so v nasprotju z do- j ločbami Temeljnega zakona o ugotavljanju in delitvi dohodka v delovnih organizacijah. To so najbolj ošnovhe določbe Temeljnega zakona o ugotavljanju in delitvi dohodka v delovnih organizacijah-V zvezi s tem bO izdana. vrsta predpisov j tako, da; bo j možno v celoti - ta zakon M: j četi uporabljati od 1. 1. 1969. Kreditna prodaja v naših industrijskih prodajalnah Danes: ojačevalniki, kinoprojektorji in telefoni PRENOSNI Hi-Fi OJAČEVALNIKI 2x10 W STEREO OJAČEVALNIK EO-0983 za moino, stereo in divokanalno (t. j; ločeno za dva različna programa) ojačanje programa iz radijskega sprejemnika, magnetofona ali gramofona. širok frekvenčni obseg 1— izhodna moč 2 x 10 W na 2 x 4 Ohm —j omrežni priključek: 220 V, 50 Hz. ; Velikost: 300 x 80 x 220 mm; teža 3 kg. Cena: 690,00 15 W PRENOSNI Hi-Fi OJAČEVALNIK-EO 0951 za kvalitetno Hi-Fi reprodukcijo iz gramofona in radijskega sprejemnika oz. magnetofona ter z mikrofonskim vhodom. Tiskano vezje — širok frekvenčni obseg — 3 vhodi — možnost medsebojnega mešanja vhodov — regulacija nizkih in visokih tonov — izhodi 110 V, 667 Ohm in 15 V, 16 Ohm — omrežni priključek 220 V, 50-60 Hz; možnost pre-vezave na 110V. Kovinsko ohišje v kombinaciji sive in rdeče barve; velikost: 320 x 95 X 210 mm. Cenac 1,074,00 35 W PRENOSNI Hi-Fi OJAČEVALNIK-EO 0952 za Hi-Fi reprodukcijo ali za ozvočenje manjših prostorov, Kombinacija transistorjev in elektronk — dva mikronska vhoda — vhod za gramofon in radio oz. magnetofon- — 5 izhodnih priključkov — širok frekvenčni obseg — majhno popačenje — omrežni priključek 220 V, 50-60 Hz; možnost p reveža ve na 110 in 150 V. Velikost: 320 x 95 x 210 mm. Cena: 1560,00 PRENOSNI ZVOČNIKI S 15 W Hi-Fi OJAČEVALNIKOM — EO — 0955 so zaradi izredne priročnosti zlasti primerni za ansamble in pevce. Kombinacija je vgrajeni v specialnem kovčku: v pokrovih sta po dva 4W ovalna zvočnika, na podnožju pa je pričvrščen 15 W Hi-Fi ojače- valnik EO-0951. - Velikost: 370 x 200 x 370 mm. Cena: 2.040,00 jektorji tipa KA-12S za projekcijo super 8 mm filma in brez avtomatskega vlaganja. KINOPROJEKTORJI Kinoprojektor ISKRA 8, tip KA-13, je kvaliteten 8 mm projektor, ki je za svojo popolno obliko dobil več mednarodnih priznanj. Konstruiran je za omrežno napetost 110, 127, 220 in 240 V. Projekcijski objektiv VEGON z relativno odprtino 1:1,4 ter žariščno razdaljo 17,5 m daje izredno koostrastno sliko. Svetlobni sistem ima vgrajeno 8 V> 50 W žarnico z zrcalno oblogo z optimalnim svetlobnim tokom. Projekcija filma naprej, in.nazaj se lahko regulira kontinuirano od 15 do 25 slik v sekundi. S projektorjem ISKRA 8 moramo pro-jecirati tudi 'posamezne slike. Vlaganje filma je avtomatsko, Kinoprojektor ISKRA 8, tip KA-13S, se od opisanega projektorja razlikuje le v tem, da je konstruiran za projekcijo super 8 mm . filma. Vlaganje filma je avtomatsko. Na voljo so še: projektorji ISKRA 8, tip KA-12 — brez avtomatskega vlaganja 998,40 filma in za projekcijo navadnega 8 mm film ter pro- TELEFONI AVTOMATSKI TELEFONSKI APARATI namenjeni predvsem telefonskim naročnikom: — ATA-32 je prejel za dobro funkcionalnost in estetsko obliko več mednarodnih priznanj. Ohišje .telefona je izdelano iz tennoplastične mase, gladke površine, v svetlosivi ali za ton temnejši sivi, ali v kombinaciji obeh barv. Cena: 210,00 — ATA 22 ima tokokroge izvedene na principu tiskanega vezja. Aparat odlikujejo: sodobna tehnika in modema oblika. AVTOMATSKI TELEFONSKI APARATI tip ATA-31 in ATA 21 se od opisanih ločijo po tem, da imajo ozemljitve-no tipko, ki rabi za vspo-stavljanje zveze z javno telefonsko centralo, .za predajo pogovora, povratne zveze i. p., ter so zato zlasti primerni za priključitev na hišno avomatsko telefonsko centra- lo. Cena: 216,00 Avtomatski telefonski aparat ATA 21 ’ X10 W transistorski stereo ojačevalnik EO 0983 Naš 8-milimetrski kinoprojektor KA-13 »ELEKTROMEHANIKA« KRANJ "" 1 Preskrba z materialom v prvem polletju 1968 Večji problem kot je nabava materiala s tuzemskega tržišča, pa je uvozni material. Preskrba materiala iz uvoza je v prvem polletju 1968 predstavljala zelo velike težave, pa tudi za sedaj in v bodoče . ne vidimo, vsaj ne ža enkrat, izboljšanja. Znano je, da so v začetku leta 1968' izšli novi devizni predpisi, tako da’ je bil dotedanji način nabave uvoznega inateriala takorekoč postavljen na glavo. Uvozni material mora biti vedno plačan vnaprej, —'kar predstavlja dokaj šne in stalne težave zaradi pomanjkanja finančnih sredstev (predvsem dinarskih), v zadnjem času pa tudi konvertibilnih sredstev! V začetku leta smo imeli tako stisko pri dinarskih sredstvih, da nismo mogli sproti plačevati niti najbolj nujnih materialov, ki so bili potrebni za proizvodnjo. Plačevati nismo mogli niti tistih dobav, katere so nam nekateri inozemski dobavitelji pošiljali na odprt račun. Zaradi tega je nastal drug problem in sicer to, da je poslani material ležal na carinskem skladišču, proizvodnja pa je bila delno paralizirana, nekateri obrati pa niso mogli zaradi pomanjkanja materiala normalno delati; pa čeprav je bil material, kot smo že omenili, na carini. Ko smo v začetku marca prejeli .kredit za uvoz materiala v znesku 450,000.000 S din. se . je situacija bistveno izboljšala, na žalost pa le za kratko obdobje, kar pa je razumljivo, saj potrebujemo mesečno za uvozni material okoli 250,000.000 S din in še to samo za material iz zapadne-ga uvoznega področja, kot to imenujemo za konvertibilno valuto. Velike težave nam je predstavljal uvoz iz Francije zaradi stavke, kateri je sledi- la tudi ohromitev celotnega železniškega in ostalega prometa. Zaradi tega nismo mogli dobiti materiala, predvsem proizvodov črne metalurgije, t. j. dekapirariih in, trafo pločevin, ki so sicer bile'izdelane, ni pa bilo možno izvršiti odpreme. Naj pripomnimo samo to, da bi morali trafo pločevino prejeti že v. začetku maja,-zaradi omenjenih nemirov v Franciji, pa smo pločevino prejeli šele sredi, avgusta. Nevšečnosti nam povzročajo tudi dobavitelji, predvsem iz Zapadne Nemčije, ki so v zadnjem času pričeli izredno podaljševati dobavne roke, kar nam povzroča težave, ker ne moremo za tako dolga obdobja naprej planirati repro materiala oz. razne sestavne dele. Spričo navedenih težav je, v I. .polletju dostikrat prišlo do zastojev v' proizvodnji in sicer pri vrtalnih strojih zaradi nerednih dobav sestavnih delov od firme »Perles« iz Švice, pri števcih zaradi magnetov od firme DEW iz Zapadne Nemčije, nemirtk za stikalne ure od firme L'epe iz Francije. Pri proizvodnji stikal smo imeli naj večje težave z dobavami srebrnih kontaktov, ki nam jih dobavlja tovarna DUrrwechter iz Zapadne Nemčije, delno, pa tudi s kasnjenjem dobav sestavnih delov iz Nemške demokratične republike. Tudi z dobavami sestavnih, delov za kino naprave so obstajale težave ;in sicer zaradi precejšnjega asortimana uvoženih sestavnih delov, ki jih dobivamo od mnogih dobaviteljev, razen tega pa. še iz več držav, kot so Nemčija, Anglija, Avstrija, Francija, Italija in celo ZDA. Ce bi ocenjevali težavnostno stopnjo nabave iz raznih razlogov, ki smo jih tudi že na- (Dalje na 8. strani) Agresivna politika... Kako daleč smo z elektronsko obdelavo podatkov v Iskri? (Nadaljevanje s L strani) svojimi priikljjuički ne bi mogel nuditi pričakovanih rezultatov je pa odveč tudi, če vemo, da je firma Conirol ¡Data Corporation svetovno mana kot dobavitelj tehnično najboljših tovrstnih strojev. V čem so največ^ ¡problemi organizacije računskega (‘entra in kako jih uspevate reševati?' 'Problemov za uvedbo «tektonske obdelave podatkov v našem podjetju je več, vendar so najhujši naslednji trije: pomanjkanje strokovnega kadra, organizacijska neurejenost v naših tovarnah i;n doslej še neurejeno vprašanje finan dram ja te dejavnosti. Kadrovske težave- se zlasti izražajo v .pomanjkanju sposobnih in razgledanih organizatorjev, ki bi se lahko hitro vključili v organizacijo elektronske obdelave podatkov. ■Trenutno je v našem CAOP-centru za avtomatsko obdelavo podatkov v okviru Strokovnih sítazb ZP zaposlen samo eden organizator s ¡prakso v obdelavi podatkov po sistemu luknjanih kartic. Ostali so na področju organizacije začetniki. Spričo takšnega stanja smo bili pač prlsffljeni predlagati zaposlitev dveh tujih strokovnjakov, ki bi nam pomagala premostiti začetne težave. Pri vsem tem •pa tre smemo pozabiti, da se Organizaci jska Sposobnost pri posamezniku pokaže morda šele po -enem letu, medtem ko ustrezno šolanje samostojnih organizatorjev "traja vsaj S leti. Pomembnost kadrovskega problema je razvidna tudi iz ugotovitve, da je uporaba računalnikov predvsem odvisna od kvalitete organizacijskih rešitev, ki morajo vedno biti perspektivno usmerjene, ker je .spreminjanje poslovanja, ki teče v strojih, zelo drag in tvegan podvig. Ker želimo z računalnikom priti do boljših informacij in ¡hitreje, kot nam to uspeva sedaj, je treba najprej definirati — kaj je tisto, kar hočemo bolje im hitreje. Pri tem vprašanju pa naletimo na velike probleme, ker namreč še doslej niso izoblikovani predlogi za rešitev sedanjih pomanjkljivosti v postavanju našega podjetja (organizacija tržnih funkcij^ mesto in funkcija razvoja v Iskri, itd). Razen tega obstaja po naših tovarnah veliko število posebnih zahtev, ki zelo otež-kočajo razvijanje racionalnega in čim bolj enotnega poslovanja. Vodstvo Iskre si je na zahtevo samoupravnih organov ZP že od vsega začetka prizadevata k financiranju računskega centra pritegniti tudi zunanje partnerje. Po daljših razgovorih smo aai tako uspeli zagotoviti finančna pomoč s strani Izvršn-oga sveta L'S SRS in delno podporo ljubljanske, univerze. V ta Ti.aim.pin je bilo treba prvotno izbrani računalnik nekoliko razširiti, s čimer bi center postal -sposoben zadovoljevati potrebe tako proizvodnih organizacij, kakor tudi javne uprave, statističnega zavoda in univerze. Seveda. je bito treba ustrezno izvesti rebalans prvotnega investicijskega elaborata, ki je zdaj še v dokonča cm razčiščevanju. Omenjeni tri je partnerji bodo med seboj skleniti -pogodbo o skupnem financiranju in. uporabi elektronskega računskega centra. Ker pa so se razgovori v zvezi s pogodbo tako zavlekla, tudi še ni bil sprejet rebalans investicij- Skega programa in zaradi tega tudi še niso zagotovljena sredstva za fimaminranje. To je pa imelo za posledico tudi zakasnitev pri izgradnji centra, ki bo končana šele ta mesec. Hkrati s .tem pa nastopajo tudi težave pri fi-naoiramju pripravljalnih del za uvedbo elektronske obdelave podatkov, predvsem na področju izdelave sodobne tehnične dokumentacije (v ZZA). Kdaj, upoštevajoč vse črnite! je, menite, da bi center lahko organizirali do tiste faze, da bi lahko začel dajati prve rezultate? Ce nam bo predvsem uspel©' rešiti težke' kadrovske probleme v samem centru in doseči sodelovanje strokovnjakov iz naših organizacij (-planerjev, analitikov, tehnologov, itd) lahko pričakujemo prve. dejanske rezultate v začetku prihodnjega leta. \ čem so po vašem mnenju vzroki,' da v nekaterih organizacijah z nekakšnim malodušjem oz. nerazumevanjem gledajo na formiranje centra? Raztegov za malodušje v naših organizacijah je precej, predvsem pa bi v zvezi s tem omenil zavlačevanj e tako pri izgradnji samega centra, po drugi strani pa negotovost v Zveži z organizacijskimi rešitvami. Postavni problemi v organizaciji so pa že danes tolikšni, da se na osnovi klasičnih načinov obdelave podatkov ne dajo več učinkovito reševati. Bo drugi strani pa se verjetno vsi zavedamo, da smo si z odločitvijo o nabavi računalnika zadali težko nalogo, ker bo njegova prisotnost zahtevala od vseh bolj premišljeno im natančnejše dete ter veliko naporov, da bomo svoje dete opravljali tako, da bo računalnik s svojimi možnostmi lahko opravljal vsa rutinska dela in tudi velik del analiz o poslovanju. Pomisleki o tem, ali bo računski center res dal Iskri tisto, kar od njega pričakujemo, slonijo predvsem na tem, da ne zaupamo v lastne sposobnosti, ali konkretneje — v sposobnosti skupine strokovnjakov, ki je zadolžena za uspešno uporabo računalnika. Dejstvo sicer je, da zaenkrat še nimamo nobenih dokončnih rešitev, vendar je sedaj postavljena vsaj osnova za uvedbo elektronske obdelave podatkov. Ob tej priložnosti bi želel še enkrat poudariti, praktično nespretnosti jivl faktor — to je čas, ki je potreben za šolanje dobre in prodorne ekipe — najmanj dve leti! -C- (Nadaljevanje z 2. strani) Češkoslovaški državi tar političnimi in gospodarskimi posledicami. Direktor kranjske tovarne ■ Boris Kryštufefc je v svojem govoru na kratko osvežil dogodke zadnjih dni: okupacijo •Češkoslovaške po oboroženih silah držav čLanie varšavskega paleta; pasiven odpor množic ter reakcijo v sveto. Tudi pri nas v Jugoslaviji je ljudstvo spontano reagirate; naši delovni ljudje so smatrali vdor čet za politično nasilje, s čemer se- niso in ne morejo strinjati »Ko gledamo v dogodke nazaj« — je nadaljeval tovariš Krjrštufek — »vidimo, da so Čehostovaki hoteli s svojim novim vodstvom hitreje v socializem, v socializem, ki bi navdušeyat množice. V letih po vojni smo mi čutili, kaj pomeni stalinizem; temu smo se odrekli leta 1948. Tudi Ce-hoslovaki so občutili diktaturo in nasilje; čutili so sektaški odnos do inteligence, nasilje proti tistim, ki mislijo .drugače, gospodovalnost partije itd. Napredne šile so se temu uprle. V svojih novih voditeljih, prekaljenih borcih — je ljudstvo našlo svojo pravo pot v socializem. Pripravljali so federalni sistem, zakon o samoupravljanju, odpravili cenzuro ipd. Reakcija, je sledila: pismo varšavskega pakfta, nato -sestanek v Cier-ni in končno okupacija po silah omenjenega pakta. Izredna enotnost’ partije in Ijud- (Nadalj. s 1. strani) tivnost od ¡Lani približno podvojila. Samo proizvodnja uporov je uspela znižati čas izdelave enega upora od prejšnjih 41 sekund na sedanjih 19. Dani so tako izdelali. 66 milijonov uporov, letos pa zagotavljajo v obratu, da jih ne bo manj kot 130 milijonov, saj doseže dnevna proizvodnja že pol milijona plastnih uporov. Tudi proizvodnja potenciometrov, ki sicer po količinah zaostaja za upori, nenehno narašča. Lani so izdelali vse leto en in pol milijona raznih potenciometrov, letos pa dnevno že 400.000. Ce ne bi bilo občasnih zastojev pri dobavah reprodukcijskega materiala iz uvoza pa bi bila na splošno proizvodnja še Večja. V obrat doteka več naročil kot jih zmore proizvodnja. Za zdaj izvažajo približno 50 % vseh uporov na zahodna področja v države s konvertibilnimi valutami. Možnosti za prodajo v tujino je namreč veliko in samo v Anglijo bi lahko vsak mesec prodali po 20 milijonov uporov. Tudi glede prodaje domačim tovarnam je čutiti rastoče zanirnanj e. Obrat še stva je rešilo Češkoslovaško pred -nepremišljenimi dejanji; čustva so bila podrejena zdravemu razumu; zaupanje partiji im. vodstvu je bilo brezmejno. Predsednik Tito je v svojem govoru jasno nakazal, da je vodenje socializma :iz nekega svetovnega centra — nemogoče. Ce bi bilo tako, bi to vodstvo lahko rekkn »Marksizem — to sem jazk — To je nadaljevanje nazadnjaških sil informbiireja jz leta 1948. Vse kaže, da stalinizem še ni umri. Močne partije v svetu so proti takim meto» dam in proti temu, da velesile delijo svet po svojem okusu, politiki in moči. CH ZKJ je v svoji resoluciji obsodil agresivnost v svetu-predvsem pa v bratski Češkoslovaški š strani socialističnih držav, ter zahtevi urnik okupacijskih SSL CK ZKJ ocenjuje, da nas čaka obdobje zaostrovanja mednarodnih odnosov, oboroževalnega tekmovanja in pritiska na svobodo in neodvisnost narodov, hkrati pa ■CK'ZKJ ne priznava nobenih sporazumov — odiloriišh ali tihih — o interesnih sferah, ki spreminjajo male narode zgolj v objekt poB.-tilke s pozicij sile. 'Čeprav je pritisk popustil; je zdaj še težko reči do kakšne stopnje bo moč5 nar daljevati z agresijo, kajti vse to vpliva poteg težkega političnega vzdušja in pritiska tudi na gospodarske odnose. ABC vedno dobavlja celotni jugoslovanski elektronski industriji te sestavne dele. Spričo rastoče konjunkture zlasti na tujih tržiščih so v tovarni ELF.M itNTI sklenili povečati kapacitete v obratu. Z veliko prizadevno-stjo so se konstruktorji letih izdelave novih strojev za še večje avtomatizacijo proizvodnje. En sam avtomat bo npr. v prihodnje nadomestil ročno delo kar 50 delavcev. V tovarni so izdelali elaborat rekonstrukcije po katerem bodo s sorazmerno majhnimi investicijami duplirali proizvodnjo uporov, to je izdelali od sedanjih pol milijona en milijon uporov na dan. P*i tem .se število delavcev, kot pravijo, ne bo povečalo. V obratu pa se tudi zavedajo, da je treba pohiteti z modernizacij© proizvodnje. Strokovnjaki zato pripravljajo novo proizvodnjo uporov moči ene desetinke vata in nujno potrebno tudi miniaturizacijo teh sestavnih delov. Te natege ®o v celoti vključene v plan rekonstrukcije in za“> lahko že kmalu pričakuj«™® ne samo povečano, temveč tudi modernizirano proizvodnjo. Marjaa Kralj 7 - mesečna proizvodnja ZP Tovarna Plan Izpolnitev % v 009 N din vflOONdin Elektr ©mehanika 138357 138.981 100,6 Elementi 44.448 48.953 110,1 Avtomatika 37-075 28.470 768 Sprejemniki 20.240 14348 713 Aparati 27.801 27.488 98,9 Avtoelektrika 63.665 61.551 96,7 Elektromotorji 12.941 13.561 104,8 Naprave 16.132 12.410 76,9 Elektronika 8382 8.703 103,8 Kondenzatorji 25.243 20.494 813 Instrumenti 104)05 11.352 113,5 Polprevodniki 11.795 12327 1063 Usmerniki 5-871 4392 90,6 Orodjarna 956 553 57,8 Mikron 9328 3.173 338 RIZ 17.690 12.610 71,3 SKUPAJ TOVARNE 449329 419.966 93,5 ZZA 23.451 24897 106,2 PSO 8.124 7.864 96,8 BAŽ 875 970 110,9 SKUPAJ PODJETJE 481.679 453.697 94,2 Ne samo pridne roke, tudi znati je treba e »AVTOELEKTRIKA« NOVA GORICA Uspešno polletno poslovanfe Poslovanje tovarne v prvi polovici leta lahko ocenjujemo kot korak naprej, korak iz mrtvila, ki je hromilo uspešnejše gospodarjenje v prejšnjih letih. Premik še ne zagotavlja uspeha v bodoče, kaže le, da je moč sistematično odpravljati zapreke, ki se pojavljajo v proizvodnem procesu, organizaciji poslovanja, na trgu in ne nazadnje pri pridobivanju strokovnih kadrov in v notranjih odnosih. Fizični obseg proizvodnje je za 17,5 % večji kot v istem razdobju lami, proizvodni plati pa je bil dosežem- z 98 %. Iz podrobnejše analize fizičnega obsega proizvodnje so razvidni precejšnji odmiki od asortimana,, kar ugodno vpliva na finančni rezultat tovarne. Trenutno- ugodna finančna realizacija zaradi spremenjene strukture izdelkov ni proučena. Odstopanje od planiranih količim na daljše razdobje spravlja tovarno ; v negotovost. Možno je namreč, da pride pri ¡kupcih — kooperantih do nezaželenih posledic. Osnova za sestavitev proizvodnega programa so namreč količine, ki jih odjema kooperantska industrija. široka potrošnja je pri nakupu mačih izdelkov udeležena le z nekaj odstotki. V proizvodnem, ciklusu večkrat pride do nepredvidenih težav, ki vplivajo na zmanjšanje poslovnega rezultata. Te pa ne bi smele opravičevati sfab proizvodni rezultat. Naše napore bi morali usmeriti v pravočasno predvidevanje to odstranjevanje zastojev v proizvodnji otz. uvesti vodenje s pomočjo« ciljev. Zaposlovanje je le rahlo nad planiranim (0,8 %>. Prehitra oziroma neusklajena rast zaposlenih pride do izraza takrat, ko jo primerjat mo z izpolnitvijo proizvodnega plana. Ne glede na to, ali je poslovanje naraslo zaradi' neupoštevanja planskih nalog ali zaradi nerealnega plana,, vodi k rušenju osnovnih elementov plana in v končni fazi slabo vpliva na poslovni uspeh tovarne. . Izkoriščanje delovnega časa se giblje v okvirih predvidenih v gospodarskem planu. Nekateri elementi so -izpod predvidevanj, kot n. pr. redni letni dopust, ki nastopi v večini primerov v drugi polovici lata. Med vzroke masovnih dopustov v tam obdobju leta sodi. tudi struktura zaposlenih in gorička po-krajama.. Poleg tega je: tovarna uvedla kolektivni dopust ob koncu julija in v začetku avgusta. Iz podatkov o izkoriščanju delovnega časa je razvidno stalno naraščanje prekoračevanja norm. ILe-to> se je povzpele od poprečnega prese-Eanja norm 1,78 v lanskem tetu na 1,93 v juniju letos. ‘Kolektiv je pristopil k redukciji in usklajevanju norm, “ko je poprečno preseganje norm v juniju 1,26. . Vzpodbudno nagrajevanje Je „tista gonilna sila, ki naj-Vec pripomore k uspešnemu Poslovanju tovarne. V letoš- njem letu je pristopil kolektiv tovarne k izdelavi novega pravilnika o delitvi osebnih: dohodkov. S tem je dokončno pretrgal: z uravnilovko; ki je kot rdeča nit spremljala že vrsto let nagrajevanje. ■ Poprečni osebni dohodki' na zaposl enega so- s e močno pribEžaE planiranim (98,7 %,). — poprečni osebni dohodki na zaposlenega v prvi polovici leta 867,45 din — planirani osebni dohodki na zaposlenega 879,04 din Delitev osebnih dohodkov poteka v .smeri, ki je začrtana: v gospodarskem planu. Delež fiksnih dodatkov, ki so v prejšnjih letih hromili osebne dohodke, se je močno zmanjšal, kar pomeni, da so se izplačila premaknila na tisto področje osebnih dohodkov, ki je v neposredni zvezi z delom. Stroški le rahlo prekoračujejo planirane (za 0,9%) toda dejstvo, da so za 2,8 % nad! fizičnim obsegom proizvodnje, zahteva temeljito analizo. Pri stroških ni moč doseči absolutnega znižanja, ker je del stroškov fiksne-ga značaja. Zato je treba poleg: znižanja stroškov na planirani obseg usmeriti vse nat-pore k povečanju fizičnega obsega proizvodnje. Če upoštevamo preneseno realizacijo ugotovimo, da je celotni dohodek po fakturirani realizaciji le za 2,9% večji kot v istem obdobju lani, iz primerjave celotnega dohodka za tekoče leto pa je razvidno, da je le-ta za 21,2 % večji kot v lanskem letu. V prvem polletju letos je bife dosežena 52% plačana realizacija, v istem razdobju lani pa 59 %. Zaloge materiala in nedovršene proizvodnje so nižje od normativov zalog, ki so predvideni, v gospodarskem planu. Zaloge gotovih izdelkov se gibljejo- nad normativom, ker pri izdelavi sanacijskega načrta ni bila upoštevana varnostna zaloga. Dosedanji nivo zalog bo moč obdržati tudi vnaprej, če se bo proizvodni ciklus normalno odvijal. Med najtežje probleme, ki onemogočajo normalno poslovanje, sodi nelikvidnost glavnih kupcev — kooperantov. V. bodoče bo treba vzpostaviti tak sistem, ki bo jasno definiral odnose do kupcev, predvsem pa razčiščevanje medsebojne politike financiranja. Pospešitev dosedanjega tempa rasti fizičnega obsega proizvodnje bo moč doseči le z novimi naložbami v opremo, osnovna in obratna sredstva-. Cirarp-rej bo treba od- praviti nepravilnosti, ki se pojavljajo v sedanjem sistemu in dvigniti prozvodnj-o s pomočjo normiranja, planiranja im termi-ndrahija na raven visokorazvite proizvodnje. Nagrajevanje bo treba še naprej izpopolnjevati. Stimu- fetivno nagrajevanje, ki sloni- zaenkrat le na merilu produktivnosti- bo- treba dopolniti z že- predlaganimi merili tako, da bo- vsak posameznik ali stroškovno mesto vezan na produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost. Pri izkoriščanju delovnega časa bo treba posebej; analizirati elemente, ki prebijajo planske. Tudi prekoračevanje norm bot treba budno spremljati lin jih sproti analizirati, da se ne bi pojavila nese razmerja. Štefka Bratuž-Klemenc dipl. oec. g E3JSSB aacilIIBBS B BBS OBI Vprašanja in odgovori Definicija statuta (Nadaljevanje s 3. strani) 15. vprašanja, o katerih se mora,, preden- se predložijo» v-odločitev organom upravlja nja-,. izjaviti, delovno skupnost; 16. vprašanja, o> katerih sklepajo zbori delovnih ljudi, in način sklicevan ja irn dela teh zborov; 17. postotpek za uveljavljanje pravice inieiatiive članov delovne skupnosti za sklicevanje »zborov delovnih ljudi in za razpi-s referenduma; 18. način- obveščanja elanov delovne skupnosti p delu organov upravljanja, o materialnem in» finančnem- stanju, o izvrševanju planov in o poslovanju; 19. postopek za obravnavanje predlogov članov delov- ne skupnosti im organov upraroljiamja delov podjetja ter način im roke za stališča, ki- jih zavzemajo organi or takih predlogih,, če ni v posebnem zakonu določeno, da se ta ali druga, vprašanja urejajo s statutom. ZP ISKRA KRANJ NABAVNA ORGANIZACIJA o b» j a vij a prosto delovno mesto INO KORESP0NDENT Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogojer — srednja strokovna izobrazba — višja administrativah njej ustrezna šola — 1 leto ustrezne prakse — znanje nemškega jezika s poslovno korespondenco. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave. Pismene prijave z opisom dosedanjih delovinh mest in dokazili, o strokovnosti naj pošljejo kandidati razpisni komisiji Nabavne organizacije Kranj, Oldhamska 2. Iz sklepov samoupravnih organov ELEKT RQMEH AFH KÁ SKLEPI 8. SEJE UO (27. 8. 1968.) • Upravni odbor je obravnaval pripombe na osnutek pravilnika o izumih, tehničnih» izboljšavah in koristnih predlogih im sklenil predlagati delavskemu svetu skupaj z osnutkom še predlog tehničnih služb in komisije za. dopolnitev el. 44 A. in, popravek čl. 44 C. , — člen 44 A ■ se: dopolni s korekturnimi faktorji- glede na stopnjo umskega in. fizičnega napora, ki ga vloži avtor v svoj predlog. — v členu 44 C se popravi faktor za-, predloge, ki so nastali po» nalogu z o-kvirnirau navodili, in sicer od p,rej£n.jie-ga predloga od Q>7 do 0,9 na sod 0,4 do 0,8..« Upravni odbor jje tudi odo-, bril objavo izvlečka pravilnika, za kar poskrbi programski oddelek v tehničnih službah. ® Upravna odbor se strinja s predlogom PSO„ po katerem se prenesejo iz te organizacije- na tovarno Elek- tramehanika vse pravice im obveznosti iz pogodbe o skupnem razvojnem delim na področju trdOmagnetnih REED kontaktov oziroma relejev« z oznako THK ¡in TUR, k-i je bife, sklenjena 15.. X I9Š5 med Institutom ¿a ellskfepmjjko» im vakuumsko tehniko, Ljubljana in, Prodaj ne-searvisno organizacijo Iskra, Ljubljana. 9 Upravni odbor je sprejel na znanje poročilo o stanju im, prometu» skfedbšr R3 in R 5 v jjuliiijju 1968;. V primeri z. zalogami 1, li., je stamgje- ob) kameni jjimliiij/ai na» obeh» razre-dffibi precej nižjje, če pa» JuHb primerjamo» s stanujem 1. 7, Pa- so, ob koncu meseca na R3 višje za 3,12%) im na RS za ©- Upravna odlbur jje obravnavali poročilo» o» ■■■■■■■■■■■■■>■■■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■' S. II »ISKRA« ELEKTROMEHANIKA KRANJ r a z g 1 a š a naslednja prosta delovna mesta: «S> v obratu »Števci«: 2 finomehanika v montaži stikalnih ur ■■ na ■! — v »Vzdrževanju«: Vodja preventivne službe jj POGOJI: H pod tč. L: kvalificiran finomehanik 5! pod tč. 2. strojni inženir I. st. s 4-letno prakso -jjjj. Pismene prijave sprejema do 18. 9. 1968 kadrovski od-. 'k delek tovarne. ZAHVALA