Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 37, 1991, s. 157-175 
GDK 228.7: 174.7 
Pinus nigra Arnold: 149.32 Mammalia: 232.31 : 231 ( 497.12 x 14 Komen) 
MALI SESALCI (Mammalia : Rodentia, Insectivora) V MONOKULTURAH 
ČRNEGA BORA NA SLOVENSKEM KRASU 
MajaŠKUU* 
Boris KRYŠTUFEK** 
Izvleček 
Monokulture črnega bora (Pinus nigra Am.) na apnenčastem Krasu Slovenije se ne pomlajujejo 
zadovoljivo. Na izbranih ploskvah v bližini Komna, ki so se razlikovale po uspešnosti 
pomlajevanja črnega bora, smo od l. 1985 do l. 1987 ugotavljali podnebne, rastiščne ter škodljive 
biotske in abiotske dejavnike in opravili poskuse kalitve nabranega semena. Ugotovili smo, da 
uspešno pomlajevanje črnega bora, med drugimi dejavniki, pogojuje tudi prehranjevanje 
rumenogrle miši Apodemus flavicollis /M"elchior, 1834/. 
K/,julne besede: Pinus nigra, monoladtura, pomlajevanje, biotski dejavniki., Apodemus flavicollis, 
redukcija semena. 
SMALL MAMMALS (Mammalia Rodentia, Insectivora) IN THE 
MONOCULTURES OF AUSTRIAN PINE ON THE SLOVENE KARST 
MajaŠKUU* 
Boris KRYŠTUFEK** 
Abstract 
The monocultures of Austrian pine (Pinus nigra Am.) at the limestone Slovene Karst are not 
regenerated satisfactorily. On chosen sample areas near Komen differing in efficiency of natural 
regeneration of Austrian pine, the factor of natural site, climatic and harmful biotic and abiotic 
factors were studied from 1985 till 1987. The germination tests of collected seeds were done. We 
found that the successful natural regeneration of Austrian pine was conditioned by feeding of 
yellow necked mouse Apodemus flavicollis /M"elchior, 1834/. 
Key words: Pinus nigra, monoculture, natura! regeneration, biotic f actors, Apodemus flavicollis, 
reduction of seeds. 
* mag.,dipl.inž.gozd., Inštitut i.a gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU 
** dr., dipl.biol., Prirodoslovni muzej Slovenije, 61000 Ljubljana, Prclemova 20, YU 
158 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 37 
1 UVOD 
Znano je, da se živalski svet med evolucijo ozko prilagaja okolju glede mikrohabitata, 
prehranjevalnih značilnosti, plenilcev itd. Tudi za naše zemljepisno območje obstaja v 
naravnih gozdnih ekosistemih trofično ravnotežje med rastlinojedimi živalmi in 
rastlinskim pokrovom (ABATUROV 1984). 
Proces nastajanja naravnih gozdnih cenoz in živalskih združb ( sinuzij) na kraškem 
ozemlju je bil prekinjen z izsekovanjem avtohtonih hrastovih gozdov in z uničenjem tal, 
ki je temu sledilo. Uspešno pogozdovanje Krasa je imelo za posledico spreminjanje 
razmer, ki bistveno vplivajo na živalsko komponento biotopa. 
Monokulture črnega bora z enoličnim rastjem so postale zavetišče in prehranjevalna 
osnova samo nekaterih živalskih cenoz. Price in Waser (1985) poudarjata, da so različne 
skupine glodalcev ozko prilagojene na različne mikrohabitate predvsem zaradi različne 
količine semen, s katerimi se prehranjujejo. V gozdnih monokulturah so namreč 
možnosti za prehranjevanje živalskih vrst časovno in količinsko omejene. V takih 
razmerah pogosto prihaja do naraščanja števila nekaterih živali, ki se prehranjujejo z 
določenimi rastlinskimi deli (seme, vznik). Na splošno pa je znano, da sta v gozdnih 
kulturah številčnost in vrstna sestava ( diverziteta) živali osiromašena (MLINŠEK 1989). 
Številni literaturni podatki kažejo, da je vloga različnih skupin glodalcev v gozdnih 
ekosistemih precej raziskana. 
Mali glodalci vplivajo na pojavljanje vznika (prehranjevanje s semeni), obliko pojavljanja 
pomladka (šopasto razporejeni vznik iz skritih zalog semena) in na uspevanje vznika 
(objedanje). West (1968) ugotavlja, daje najmanj 15% vznika v obliki skupin nastalo iz 
neizkoriščenih zalog semena borovcev, ki so jih nakopičili mali sesalci ( epizoohorija ). 
Vzrok propadanja monokultur borovcev (Pinus ponderosa Doug.) je tudi 
prehranjevanje malih glodalcev z njihovimi koreninami, lubjem in iglicami. Hermann 
(1963) navaja, da zaradi poškodb, ki jih povzročajo glodalci, po enajstih letih preživi 
samo 0,9% sejancev. Največ poškodb nastane v zimskem obdobju. 
Novejše raziskave potrjujejo tudi pomembno vlogo malih sesalcev pri prenašanju 
mikoriznih gliv in bakterij prek njihovih ekskrementov v gozdnih ekosistemih 
(BIASCHKE & BAUMLER 1986). 
Večina avtorjev pa ugotavlja da mali sesalci, ki se prehranjujejo s semenom, lahko 
preprečijo uspešno obnovo sestoja. 
Pri nas ta problematika še ni raziskana. 
1.1 Problem 
Namen naše raziskave je bil ugotavljanje dejavnikov (abiotskih in biotskih), ki vplivajo 
na nezadovoljivo naravno pomlajevanje kultur črnega bora na apnenčastem Krasu. 
Pričujoči del raziskave se nanaša na raziskavo vrstne sestave in sinuzijskih karakteristik 
malih sesalcev v monokulturi črnega bora na naših raziskovalnih ploskvah in v ožji 
okolici. Opravili smo tudi poskuse kalitve nabranega semena črnega bora na naših 
159 
Škulj M: KryštufekB.: MALI SESALCI (Mammalia: Rodentia, Insectivora) V MONOKULTURAH ... 
raziskovalnih ploskvah in ugotovili vpliv malih sesalcev, ki se prehranjujejo s semeni, na 
pomlajevanje črnega bora. 
2 METODA 
2.1 Izbira preučevanega območja in njegove značilnosti 
Raziskave smo opravili na dveh objektih (Krajnji vrh - I, x = 540308 y = 507600 in Tolsti 
vrh - II, x = 540309 y = 507600) v K.O. Kobjeglava, revir Komen, GGE Kras ( slika 1 ). 
Slika 1 POWŽAJ ANALIZIRANIH OBJEKTOV 
Figure 1 Situation of analysed Area 
V vsakem objektu sta v neposredni bližini dve raziskovalni ploskvi, ena z naravnim 
pomladkom črnega bora in druga brez njega - skupaj torej štiri ploskve s površino 0,08 
ha( 40 x 20 m) (slika 2). 
Nadmorska višina ploskev je med 315 - 366 m, matična podlaga so temni bituminozni 
apnenci, na katerih se je razvila sprsteninasta rendzina s surovim humusom. Objekti so 
na rastišču primorskega termofilnega nizkega gozda ali grmišča gabrovca in jesenske 
vilovine Seslerio autumnalis - Ostryetum carpinifoliae Ht. & H.-ic 1950, porašča jih 
nasad črnega bora povprečne višine 18,93 m, povprečnega prsnega premera 30, 18 cm, 
povprečnega tekočega letnega prirastka 10,35 m3/ha (N = 162). Število osebkov na ha je 
506,25, lesna zaloga pa 320,31 m3/ha. Stopnja zasenčenja matičnega nasada je med 
63,5% - 83,25%, drevesne plasti avtohtonega rastja je med 8,05% - 25,13%, grmovne 
plasti med 25,24% - 54,89%, zeliščne plasti pa med 5 - 90%. 
160 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 37 
1km 1km 
Slika 2 RAZPORED RAZISKOVALNIH PLOSKEV 
Figure 2 Situation of analysed Areas 
2.2 Mali sesalci preiskovane površine 
Pri raziskavi malih sesalcev smo se omejili na vrste v gozdnem ekosistemu, ki se 
prehranjujejo s semeni. 
Podlaga za terensko delo je bila linija pasti (trap line), ki smo jo postavili eno lovno noč 
( aprila l. 1986 in maja l. 1987 ) na naših raziskovalnih ploskvah Pl in P2 ( z naravnim 
pomladkom in brez njega) na objektu I (Krajnji vrh). Linije pasti so bile postavljene tudi 
v neposredni bližini raziskovalnih ploskev na travniku in ob kamnitih protipožarnih 
pasovih. V liniji je bilo vedno trideset pasti, razdalja med njimi pa je bila 5 m. 
Zbrano gradivo smo obdelali, determinirali in shranili v Prirodoslovnem muzeju 
Slovenije. 
161 
Škulj M.: Kryštufek B.: MALI SESALCI (Mammalia: Rodentia, Insectivora) V MONOKULTURAH ... 
Pri opisu kolikostnih parametrov združbe ( sinuzije) malih sesalcev smo 
uporabili naslednje parametre: 
- Abundanco (A), kije definirana: 
A = NxlOO/Np = % 
(Nje število ujetih malih sesalcev, Np pa število postavljenih pasti v eni noči) 
- Dominanco (D) , kot jo definira Haydemann (1955): D = N x 100/Ni = % (Ni je 
število osebkov določene vrste in N je število osebkov vseh živali v vzorcu). 
Kategorizacijo dominantnosti smo povzeli po Zajoncu ( 1981): 
nad 70% - evdominantna vrsta 
50-70% - dominantna vrsta 
25-49% - subdominantna vrsta 
10-24% - recendentna vrsta 
O- 9% - subrecendentna vrsta 
- Konstantnost (C), kije definirana: 
C= SixlOO/S = % 
(Si je število lovnih linij, v katerih smo zajeli določeno vrsto, S pa število vseh lovnih 
linij). Za izražanje stopnje konstanosti uporabljamo kategorije po Baloghu (1956): 
71-100% - evkonstantna vrsta 
46- 70% - konstantna vrsta 
26- 45% - akcesoma vrsta 
O- 25%- akcidentalna vrsta 
- Indeks vrstne diverzitete, ki smo ga izračunali po formuli Shannon- Weaverja: 
Hi = - L pi In pi ; pi = Ni : N 
(Ni je število osebkov vrste, Nje število v vzorcu) 
Kategorizacija diverzitetne vrednosti: 
do 1,0 nizka vrstna diverziteta 
1,0-1,5 srednje visoka vrstna diverziteta 
nad 1,5 visoka vrstna diverziteta 
162 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 37 
2.3 Eksperimentalno raziskovanje kalitve in uspevanja vznika v delno nadzorovanih 
razmerah 
Z načrtovanim poskusom kalitve semena v naravnem okolju smo hoteli ugotoviti vpliv 
živalske komponente, ki konzumira odpadlo seme črnega bora, zato smo uporabili 
zaščitne mreže, ki so preprečile dostop živalim. 
Poskuse smo opravili na ploskvah Plin P2 (z naravnim pomladkom in brez njega) na 
objektu I (Krajni vrh) od 12.4.1986 do 5.11.1987. Površini sta v neposredni bližini in 
imata podobne mikroekološke značilnosti (matična podlaga, lega, nagib, potencialna 
gozdna združba ipd.). 
V poskusih smo uporabili seme, ki smo ga nabrali 9.1.1986 na naših raziskovalnih 
ploskvah, brez predkalitvenega tretiranja. Po standardu JUS D.Zl.100 IX - 1971. za 
iglavce smo z jacobsenovim kalilnikom (znamke Steinmetz - Apparatenbau, Muenchen 
15) določili kalivost in energijo kalivosti nabranega semena črnega bora. Te vrednosti 
smo primerjali z ugotovljeno kalivostjo na terenu. 
Seme smo posejali spomladi, od 12. do 14.4.1986. Na ploskvi Pl smo zasejali 400 semen 
( vzorec semena Pl) na površini 0,64 m2 : 200 semen smo prekrili z opadom iglic črnega 
bora, 200 pa raztresli po opadu. Izločili smo vpliv redukcije semena z uporabo zaščitnih 
mrež. Odstranili smo jih 5.11.1986. 
Zaščitne mreže so bile narejene iz lesenega okvirja (lxlx0,2 m) z napeto plastično 
mrežo ( odprtine so bile velike 0,2-0,5 cm). 
Vse ~e poskuse smo opravili v parih (na objektu z naravnim pomlajevanjem in brez 
njega) ter jih petkrat ponovili, kar daje dovolj zanesljive rezultate pri statističnih 
obdelavah. 
Pri statističnem preverjanju razlik v številu semenk črnega bora na eksperimentalnih 
površinah, prekritih z zaščitno mrežo ali brez nje, smo uporabili Kruskal-Wallisov 
preizkus (rač.paket SPSS/PC+ 1986, Kruskal-Wallis 1-way ANOVA). 
3 IZSLEDKI 
3.1 Mali sesalci- Mammalia 
V treh različnih habitatih (borov gozd, listnati gozd, žive meje ob kamnitih ograjah na 
travniku) smo postavili 22 linij (TL- trap line) oz. 660 pasti /noč (TIN - traps/night) (v 
borovem gozdu je bilo 13 lovnih linij s 390 pastmi, v listnatem gozdu 4 linije s 120 pastmi 
in pri živih mejah 5 lovnih linij s 150 pastmi). Vanje smo ujeli devetdeset malih sesalcev, 
ki pripadajo petim vrstam: Sorex minutus, Crocidura leucodon, Clethrionomys 
glareolus, Apodemus flavicollis in Apodemus sylvaticus (Preglednica 1 ). 
163 
Škulj M: Kryštufek B.: MALI SESALCI (Mammalia: Rodentia, lnsectivora) V MONOKULTURAH ... 
Preglednica 1 
Table 1 
Pregled malih sesalcev, ujetih v Kobjeglavi (april l. 1986 in maj l. 1987) 
Small Mammals Collected in study area in Kobjeglava (April Y. 1986 and 
MayY.1987) 
Vrsta Borov gozd Listnati gozd Žive meje Skupaj 
Species Austr.pine forest Broad-leaved forest Hedges Total 
Sorex minutus 1 1 
Crocidura leucoc:fon 1 1 
Clethrionomys glareolus 1 1 
Apodemus flavicollis 36 27 11 74 
Apodemus sylvaticus 1 12 13 
Skupaj 38 29 23 90 
Tota!, 
Abundanca 
Najvišja abundanca malih sesalcev je v listnatem gozdu - (A=) 24,1 %, najnižja pa v 
borovem gozdu -(A=) 9,7%. V gozdnih habitatih ima najvišjo abundanco Apodemus 
flavicollis (Preglednica 2). 
Preglednica 2 Prikaz abundance malih sesalcev, ujetih v Kobjeglavi (april l. 1986 in 
maj l. 1987) 
Table 2 Abundance o[ Small Mammals Collected in three diff erent Habitats in 
Kobjeglava (April Y. 1986 and May Y. 1987) 
Vrsta Borov gozd Ustnati gozd Žive meje Skupaj 
Species Austr.pine forest Broad-leaved forest Hedges Tota! 
Sorex minutus 0,8 0,2 
Crocidura leucoc:fon 0,3 0,2 
Clethrionomys glareolus 0,8 0,2 
Apodemus flavicollis 9,2 22,5 7,3 11,2 
Apodemus sylvaticus 0,3 8,0 2,0 
Skupaj 9,7 24,1 15,3 13,6 
Total, 
164 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 37 
Dominanca 
V gozdnih habitatih je Apodemus flavicollis evdominantna vrsta s stopnjo 
dominantnosti nad 90%. Torej je v gozdovih daleč najpogostnejša vrsta (Preglednica 3). 
Preglednica 3 Prikaz dominance malih sesalcev, ujetih v Kobjeglavi (april I. 1986 in 
maj 1.1987) 
Table 3 Dominance of Small Mammals Collected in three different Habitats m 
Kobjeglava (April, Y. 1986 and May Y. 1987) 
Vrsta Borov gozd Ustnati gozd Žive meje Skupaj 
Species Austr.plne forest Broad-leaved forest Hedges Total. 
Sorex minutus 3,4 1,1 
Crocidura leucodon 2,6 1,1 
Clethrionomys glareolus 3,4 1,1 
Apodemus flavlcollis 94,8 93,2 47,8 82,3 
Apodemus sylvaticus 2,6 52,2 14,4 
Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 
Total, 
Konstantnost 
Apodemus flavicollis je v gozdnih habitatih evkonstantna vrsta. V borovem gozdu srno jo 
našli v 77%, v listnatem pa v 75% lovnih linij (Preglednica 4). 
Preglednica 4 Prikaz konstantnosti malih sesalcev, ujetih v Kobjeglavi (april l. 1986 in 
maj 1.1987) 
Table 4 Constancy of Small Mammals Collected in three different Habitats in 
Kobjeglava (April,Y. 1986 andMay Y. 1987) 
Vrsta Borov gozd Ustnati gozd Žive meje Skupaj 
Species Austr.pine forest Broad-leaved forest Hedges Total 
Sorex minutus 25,0 4,5 
Crocidura leucodon 7,7 4,5 
Clethrionomys glareolus 25,0 4,5 
Apodemus flavlcollis 76,9 75,0 60,0 72,7 
Apodemus sylvatlcus 7,7 80,0 22,7 
Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 
Total, 
165 
Šladj M: Kryštufek B.: MALI SESALCI (Mammalia: Rodenlia, lnsectivora) V MONOKULTURAH ... 
Vrstna diverziteta 
Indeks vrstne diverzitete je v vseh habitatih nizek (med 0,241 in 0,693). Najnižji je v 
borovem gozdu (za primerjavo: v dinarskem bukovem in bukovo-jelovem gozdu ima Hi 
vrednost med 1,35 in 1, 71) (Preglednica 5). 
Preglednica S Vrstna diverziteta združb malih sesalcev v treh habitatih v Kobjeglavi 
( april l. 1986 in maj l. 1987) 
Table 5 Species DiversiJy of Small Mammals Communities of three dijferent 
Habitats Collected in Kobjeglava (April Y. 1986 and May Y. 1987) 
Habitat Hi 
Borov gozd 0,241 
Austrian pine forest 
Ustnat gozd 0,296 
Broad-leaved forest 
Žive meje 0,693 
Hedges 
Skupaj 0,591 
Total 
Splošna označitev združbe malih sesalcev v borovem gozdu 
V borovem gozdu živi malo vrst malih sesalcev ( našli smo le tri), njihova abundanca je 
razmeroma nizka. Očitno je prevladovanje ene same vrste, Apodemus flavicollis , ki je 
gozdni in granivorni glodalec. 
Splošna označitev teriofavne na naših raziskovalnih objektih 
V sestavu teriofavne na naših objektihje opazen celinski vpliv. Očiten je po prisotnosti 
vrste Oethrionomys glareolus. Tudi visoka dominantnost Apodemus flavicollis je 
značilna za celinske habitate (v listnatih in v mešanih gozdovih celinske Slovenije je npr. 
dominantnost te vrste navadno med 14,5 in 72,6%, v preddinarskem območju pa celo do 
87,5% ). V submediteranu ima večjo dominantnost Apodemus sylvaticus (v povprečju 
pribi. 44% ), ki na širšem območju naših objektov dominira v odprtih habitatih. 
Pregled vrst 
l. Apodemus flavicollis (Melchior, 1834) - rumenogrla miš 
Dolžina telesa približno 110 mm, rep dolg kot telo ali daljši. Hrbet rumenorjav do 
kostanjevordečerjav, trebuh bel. Na grlu prevladuje rumena lisa ali trak - po tej 
značilnosti je dobila ime. 
166 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 37 
V Evropi je splošno razširjena, z JZJemo Skandinavije in Pirinejskega polotoka 
(NIE1HAMMER & KRAPP 1978, CORBET & OVENDEN 1980). Navadno je ena 
izmed najpogostnejših vrst glodalcev v gozdovih. Po Petrovu (1979) areal te vrste 
pokriva skoraj celo Jugoslavijo, razen območja ob jadranski obali in večjega dela 
Vojvodine. V Sloveniji je pogostna in splošno razširjena vrsta. 
Prehranjuje se predvsem s semenom gozdnega_ drevja (NIETHAMMER & KRAPP 
1978, KRSMANOVIC 1979). Po raziskavah na Fruški gori je bilo 67-75% vsebine 
želodcev (prostornine) zapolnjene s semenom (KRSMANOVIC 1979). Vrsta je zelo 
gibljiva, v naravnih razmerah se premika s hitrostjo pribi. 1 m/sec. (MIKEŠ et al. 1979) 
(slika 3). 
Slika 3 
Figure3 
Apodemus flavicollis (Melchior, 1834)- rumenogrla miš (foto J.Gregori) 
Apodemus flavico/lis (Melchinr, 1834) -yellow-necked mouse (foto J.Gregori) 
2. Apodemus sylvaticus (Linnaeus, 1758) - navadna belonoga miš 
V Sloveniji je splošno razširjena, pogostnejša pa je v submediteranu. Vezana je 
predvsem na odprte habitate (travniki, obdelovalne površine ipd.). 
3. Crocidura leucodon (Hermann, 1780) - poljska rovka 
V Sloveniji je splošno razširjena, povsod pa je zelo redka (KRYŠTUFEK 1983). Na 
naših ploskvah smo ujeli en osebek. 
4. Clethrionomys glareolus (Schreber, 1780) - gozdna voluharica 
167 
Škulj M.: Kryštufek B.: MALI SESALCI (Mammalia: Rodentia, Insectivora) V MONOKULTURAH ... 
Poseljuje celinsko Slovenijo, kjer je lahko zelo pogostna. Nahajališče v Kobjeglavi leži na 
skrajni jugozahodni meji slovenskega areala. Odkrili smo jo v vrtači, porasli z črnim 
gabrom (slika 4). 
5. Sorex minutus (Linnaeus, 1766) - pritlikava rovka 
V Sloveniji je široko razširjena vrsta s široko ekološko valenco v izbiri habitata. Najdišče 
v bližini naših objektov je znotraj poznanega areala (KRYŠTUFEK 1983). 
Slika 4 Oethrionomys glareolus (Schreber, 1780) - gozdna voluharica (foto J.Gregori) 
Figure 4 Clethrionomysglareolus (Schreber, 1780) -bank vole (fotoJ.Gregori) 
3.2 Vpliv malih sesalcev na pojavljanje vznika črnega bora 
PloskevPl 
Ugotavljamo, da zaščita z mrežami omogoča maksimalno terensko kalivost semena 
40?9% laboratorijske kalivosti semena Pl (91,6%). V povprečju kali 37 semen na 0,16 
m ali 231,25 semen/m2 (231.250 semen/ha). 
če seme ni zaščiteno z mrežo, je maksimalna terenska kalivost semena 2,72% 
ugotovljene laboratorijske kalivosti iste~a vzorca (Pl ). V povprečju kali 2,5 semena na 
površini 0,16 m2 ali 15,63 semena/m Ker so izbrane vzorčne ploskve pri drugih 
dejavnikih približno izenačene, lahko ugotovimo, da so mreže v po~rečju preprečile 
uničevanje ali odnašanje 34,5 semena na 0,16 m2 ali 215,63 semena /m (slika 5). 
168 
Zbornik goz:darstva in lesarstva, 37 
.. 
50....----------------------~ 
0 SEME ZA8CI. Z MREZO ~ SEME NEZASC. Z MREZO 
40 
Seed cov.by prot.net Seed not oov.by prot.net 
.. ... 3·,--- 38.6 
30 
30 
20 
13.5 
10 ..... . 8.5 . . 9 ... 
2 2.5 o o o o o 
12.04.88 04.06.11 22.05.88 29.05.88 24.07.88 05.11.88 11.05.87 
Datumi kontrole 
Day of obsBrvation 
Slika 5 Primerjava kalitve semena in uspevanja vznika (seme zasejano po opadu iglic 
prekritega in neprekritega z zaščitno mrežo, vzorec semena pl, ploskev pl, 
Kobjeglava 1986-1987) 
Fig. 5 Comparison of Germination and Survival Rate for Seedling of Austrian Pine 
(Seed sown on Litter of Needles Covered and Uncovered by Protective Net ,Seed 
Sample Pl, Area Pl, Kobjeglava,1986-1987) 
Seme na ploskvah, ki niso bile zaščitene z mrežami, je bilo poškodovano na način, ki je 
značilen pri prehranjevanju rumenogrle gozdne miši. 
če seme zaščitimo do naslednje sezone (kontrola 11.5.1987), preživi 9% klic na 0,16 m2 
ali 56,25 klic/m2• Drugi dejavniki na ploskvi Pl so ugodnejši kot na ploskvi P2, na kateri 
po preteku 206 dni po nasemenitvi ni preživela niti ena klica (kontrola 5.11.1986). 
PloskevP2 
Zaščita z mrežami omogoča maksimalno terensko kalitev 50, 76% povprečne kalivosti 
vzorca semena Pl (91,6% ). V povprečju na 100 semen kali 46,5 semen na 0,16 m2 ali 
290,63 semena/m2 (290.630 semen/ha) ( slika 6). 
če seme ni zaščiteno z mrežo, je maksimalna terenska kalivost 6% ugotovljene 
laboratorijske kalivosti istega vzorca. V povprečju kali 5,5 semena na površini 0,16 m2 ali 
34,37 semena/m2• 
Mreže na ploskvi P2 so v poyprečju preprečile uničevanje ali odnašanje 41,0 semena na 
0,16 m2 ali 256,25 semena/mi: 
169 
Škulj M.: Kryštufek B.: MALI SESALCI (Mammalia : Rodentia, Insectivora) V MONOKULTURAH ... 
.. 
60r-----------------------. 
0 SEME ZASCI. Z MREZO ~ SEME NEZASC. Z MREZO 
50 .................. _$flf:J</._ qq11:~,~g.rq_t._n_e.iaJs .... _$_e_e.</__r1r;_t. P.O.'!:PY pr.o_t._n.f!.t. ... . 
40 
34 
30 
20 ...... ··········· 
10 
11 
5.5 
12.04.88 04.05.88 22.05.88 29.05.88 24.07.88 05.11.88 11.05.87 
Datumi kontrole 
Oay of observstion 
Slika 6 Primerjava kalitve semena in uspevanja vznika ( seme zasejano po opadu iglic 
prekritega in neprekritega z zaščitno mrežo, vzorec semena p 1, ploskev p2, 
Kobjeg]ava 1986-1987) 
Fig. 6 Comparison of Germination and Swvival Rate f or Seedling of Austrian Pine 
(Seed sown on Litter of Needles Covered and Uncovered by Protective Net, Seed 
Sample Pl, Area P2, Kobjeglava,1986-1987) 
Tudi če smo seme na ploskvi P2 zaščitili z mrežami po 206 dneh (kontrola 5.11.1986) ni 
ostala niti ena klica, na nezaščitenih ploskvah je vznik izginil že prej - kontrola 24.7.1986 
(103 dni po začetku umetne nasemenitve); 
Pri statističnem preverjanju razlik med pojavljanjem vznika na z mrežo prekritih ali 
neprekritih površinah (merilo je frekvenca vznika) smo uporabili Kruskal-Wallisov 
preizkus (BLEJEC 1973). 
Izsledki preizkusa kaže!o na značilne razlike pri pojavljanju vznika, in sicer: 4 maja 1986 
pri tveganju 0,08 % (x =11,2941); 22 maja 1986 pri tveganju 0,08% (x2=11,2941); 29 
maja 1986 pri tveganju 0,05% ex2=7,7454); 24 julija 1986 pri tveganju 0,08% 
(x2=11,2941); 5 oktobra 1986 pri tveganju 1,4% (x2=2,1616) in 11 maja 1987 pri 
tveganju 1,4% (x2=2,1618). 
Na ploskvi P2 (brez naravnega pomladka črnega bora) klice preživijo (kontrola 11 maj 
1987) samo, če so zaščitene s plastjo razrahljane zemlje (razrahljane na ploskvi P2 ali 
prenesene s ploskve Pl) in če uporabimo zaščitne mreže. 
170 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 37 
4 RAZPRAVA 
Na naših raziskovalnih ploskvah smo ugotovili, da je Apodemus flavicollis (rumenogrla 
miš) evdominantna in evkonstantna vrsta, ima pa ~udi najvišjo abundanco med malimi 
sesalci. Očitno je prevladovanje ene same vrste, A flavicollis, ki je gozdni in granivorni 
glodalec. Naslednji literaturni podatki se nanašajo na prehranjevanje A flavicollis in 
drugih, po življenjski obliki podobnih vrst v gozdnih habitatih. 
Taylor & Gorsuch (1932) omenjata, da glodalci v letih slabega semenjenja v Arizoni 
(ZDA) popolnoma uničijo seme "rumenih borov" (Pinus taeda L; Pinus palustris Mill.; 
Pinus rigida Mill.; Pinus echinata Mili.; Pinus elliottii Engelm. ex V asey ; Pinus glabra 
Walt.; Pinus virginiana Mili.). 
V vrsti del Sviridenko (1940, 1944 in dr.) navaja ~ledke raziskovanja prehranjevanja 
glodalcev ( med drugimi tudi A flavicollis) in njihove vloge pri porabi semena v listnatih 
gozdovih v SZ, kjer so močno prizadeti hrastov želod in bukov žir, lešniki in lipovo seme. 
Do podobnih ~ledkov sta prav tako na podlagi obsežnih raziskav prišla Obrazcov in 
Stilmark (1957). 
hsledki raziskav, ki jih je opravila Zablockaja (1957), kažejo, da glodalci v mešanih 
gozdovih naJbolj intenzivno uničujejo seme bora, smreke, lipe in hrasta. Po Dinesmanu 
(1961) to potrjujejo tudi drugi avtorji. 
Snigirevskaja (1955) poroča, da A flavicollis v gozdovih Žiguli v evropskem delu SZ med 
·vegetacijsko dobo uniči do 78% pomladka lipe, maklena in hrasta. Ker se raje hrani z 
določenimi vrstami, prihaja zaradi prehranjevanja te miši do pomembnih sprememb v 
vrstni sestavi gozdnega rastja. 
O erehranjevanju A flavicollis z gozdnim semenom poročajo še - v Angliji Watts (1968), 
v češkoslovaški Obrtel in Holišova (1974), na Poljskem Zamenek (1974). Vsi 
poudarjajo pomembnost te vrste kot konzumenta semena. 
V knjigi, ki je posvečena vplivu divjih sesalcev na gozdne sestoje, Dinesman (1961) 
ugotavlja, da z uničevanjem semen miomorfni glodalci opazno vplivajo na pomlajevanje 
vrst, s katerimi se najraje prehranjujejo, v nekaterih primerih pa lahko pomlajevanje 
_eopolnoma preprečijo. 
Ce primerjamo rezultate raziskav o prehranjevanju rodu Apodemus z rezultati o 
prehranjevanju neoarktičnega rodu Peromyscus (HAMILTON 1941, JAMESON 1952) 
ugotavlajmo, da ima Peromyscus enako trofično nišo v gozdovih Amerike kot rod 
Apodemus v Evropi. 
Willis (1914, cit. po HERSCHELU 1961) navaja, da so posamezne belonoge miši 
(verjetno Peromyscus maniculatus) dnevno pojedle tristo semen duglazije (Pseudotsuga 
menziesii /Mirb./ Franco) (Peromyscus je severnoameriški rod glodalcev, ki je po 
videzu in načinu življenja zelo podoben našemu rodu Apodemus /W ALKER 1975/). 
Hamilton (1941) trdi, da je med semenojedimi sesalci belonoga miš (Peromyscus sp.) 
odločilna pri obnovi gozda. Analiza vsebine želodcev je pokazala, da v naravnih 
razmerah posamezne skupine malih glodalcev na dan pojedo semena za 30 % njihove 
lastne teže (pnbl. 6 g.), kratkorepa rovka (Blarina brevicauda) pa celo 9 g semena (kar 
je enako polovici lastne teže). Te živali kopičijo tudi velike količine semena, ki jih 
verjetno ne porabijo. 
171 
Škulj M: K,yštufek B.: MALI SESALCI (Mammalia: Rodentia, Insectivora) V MONOKULTURAH ... 
Shaw (1954) poroča, da belonoga miš (Peromyscus spp.) poleg druge hrane dnevno 
poje dvesto semen duglazije. Seme miši rade nabirajo in skladiščijo. 
Spencer (1954) pa navaja, da glodalci iz rodu Peromyscus že pri gostoti 6. živali na aker 
(0,40468 ha) lahko izničijo uspeh nasemenitve 1-4 funtov (0,45 kg) semena duglazije. 
Herschel (1961) je ugotovil količine semena rdečega bora, ki ga dnevno pojedo vrste 
Peromyscus Jeucopus, Oethrionomys gapperi in Microtus pennsylvanicus. 
Laboratorijski poskusi so pokazali, da piva vrsta na dan v povprečju poje 109, druga 97 
in tretja 139 semen rdečega bora. Z analizami na terenu so ugotovili, da piva vrsta poje 
260, druga pa 232 semen na dan. Polovico (50,5%) semena, kije bilo med poskusom na 
terenu, so živali pojedle takoj, preostalo seme pa so verjetno shranile za zalogo. ~Jedki 
proučevanj kažejo, da miši in voluharice, čeprav so samo del populacije malih sesalcev v 
gozdnih ekosistemih, zaradi velikega "seed-eating" potenciala lahko pojedo in shranijo 
celoletni obrod semena bora. 
Stephenson (1963) po petih letih raziskav trdi, da je fluktuacija malih, večinoma 
miomorfnih glodalev, večja na odprtih kot na gozdnatih površinah. Populacija je na višku 
pozimi, ko je seme borovcev že padlo iz storžev. Laboratorijski poskusi so pokazali, da 
ulovljeni glodalci (predvsem Peromyscus gossypinus in Ochrotomys nuttalli ) najraje 
konzumirajo seme borovcev (približno 1 g na dan). Zimska populacija obeh vrst (2-4 na 
aker) lahko poje pol funta do enega funta raztresenega semena. Vrsti sta ključni za 
naravno obnovo nekaterh gozdov v ZDA 
Pucich (1900) pri opisovanju pogozditvene tehnike na našem Krasu omenja setev ''v 
gnezda", ki so jih zaščitili s kamenjem, da bi ohranili talno vlago. Seme so uničevale miši, 
veverice in polhi. 
Od l. 1947 do 1953 so s prosto setvijo semena uspešno pogozdili okoli 600 ha goličav na 
Krasu. Uporabljali so seme, ki so ga za zaščito pred mišmi in pticami pred setvijo 
minizirali (JURHAR et al. 1963). 
Literaturni podatki kažejo na dejstvo , da v letih slabšega obroda semena in sočasne 
višje dinamike malih sesalcev, ki se s semenom prehranjujejo, lahko vznika borovcev 
sploh ni. 
Na naših poskusnih ploskvah, ki niso bile zaščitene z mrežami, smo ugotovili izrazito 
redukcijo raztresenega semena črnega bora. Zaščitne mreže so v povprečju preprečile 
uničevanje ali odnašanje od 53,91 % do 64,06 % semen. V želodcih ujetih rumenogr]ih 
miši je bi]o 60 - 70 % škrobnih snovi. 
Do podobnih rezultatov so prišJi tudi drugi raziskovaJci (PIVOV AROV A 1956, 
GORECKI & GEBCZYNSKA 1962, DROZDŽ 1966, OBRTEL & HOLIŠOVA 
1974) ki ugotav]jajo, da v prehrani A. flavicollis dominira in je konstantno prisotna 
energetsko bogata hrana v obliki ugljikovih hidratov, beljakovin in maščob (to so 
prdvsem semena drevesnih vrst). Tudi Baker (1971) in Brown & Lieberman (1973) 
potrjujejo dejstvo, da je prehranjevanje A. flavicollis uniformno : visoko specijalizirano in 
selektivno. Raziskave o poteku individualne rasti vrste A flavico11is (TODOROVIC et 
al. 1971) kažejo na dejstvo, da je prehranjevanje te vrste najbolj intenzivno spomladi (v 
tem času je v populaciji veliko število reproduktivno aktivnih živali). Na naših ploskvah 
intenzivno prehranjevanje rumenogrle miši sovpada z izpadanjem semena iz storžev 
(med 17.3.1986 in 7.4.1986). 
172 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 37 
5 SKLEPNE UGOTOVITVE 
l. Rumenogrla miš (Apodemus flavicollis /Melchior, 1834/) je imela v raziskovanih 
monokulturah najvišjo abundanco (A=9,7%), bila je evdominantna (stopnja 
dominantnosti 94,8%) in evkonstantna (nanjo smo naleteli v 76,9% lovnih linij). 
2. Poskusi sejanja semena z uporabo zaščitnih mrež in brez njih so pokazali, da so 
mreže v povprečju preprečile uničevanje ali odnašanje od 53,91 % do 64,06% 
semen. 
3. Prehranjevanje rumenogrle miši s semenom črnega bora je pomemben dejavnik 
nezadovoljivega pomlajevanja črnega bora. 
6 SUMMARY 
SMAIL MAMMALS (Mammalia : Rodentia, Insectivora) IN THE MONO-
CULTCJRES OF AUSTRIAN PINE ON THE SLOVENE KARST 
Afforestation of the Slovene Karst which began in the middle of 19th c. near Trieste is 
considered now asa successful forest-professional and social action. However, in the 
areas where the afforestation of Austrian pine bas been successful we have established 
that there is either complete absence or insufficiency of natura} young growth. Natura} 
regeneration of Austrian pine under the shelter of mature plantation is the subject of our 
resec>~ch. 
The research was done in two locations in cadastral community Kobjeglava, district 
Komen, forest management unit Kras. In the vicinity of each location there were two 
sample areas 0,08 ha ( 40 X 20 m) each, the first one with natura) young growth, the 
second one without it; in other words there were four sample areas located between 315 
and 366 meters above the sea level. The basic rock was bituminous limestone on which 
rendzina together with raw humus developed. The locations were in the area of littoral 
coppice forest of Seslerio autumnalis-Ostryetum carpinifoliae Ht. et H.-ic 1950 and they 
were covered with the plantations of Austrian pine. 
The average height of Austrian pine was 18,93 meters, the average breast-height 
diameter was 30,18 centimeters, the average current and annual wood increment was 
10,35 m3/ha (number of measured trees was 162). The number of trees per hectare was 
506,25. The growing stock was 320,31 m3/ha. The degree of crown coverage of mature 
plantation was between 63,5% and 83,25%. The degree of tree Jayer of autochthonous 
growth was between 8,05% and 25, 13%. The degree of shrub layer was between 25,24% 
and 54,89%. The degree ofherbal layerwas between 5% and 90%. 
The research of natural regeneration of monocultures of Austrian pine includes some 
biotic and abiotic factors of ecosystem and experimental researches of germination 
under partly controlled conditions. 
173 
Šladj M: Kryštufek B.: MALI SESALCI (Mammalia: Rodentia, Insectivora) V MONOKULTURAH ... 
Biotic factors 
- The research was limited to small mammals (which feed on seed) from the order 
Rodentia. The species and number of animals were determined and quantitative 
parameters of synusia of small mammals (A,D,C,Hi) were calculated. 
- The research of germination of collected seeds of Austrian pine was done under 
laboratory conditions and partly controlled natura) conditions. 
When establishing·the germination of seeds on grass turfs covered with net (eliminating 
the reduction of seeds because of animals which feed on it) we stated that the maximal 
germination on sample areas was 2, 72% of established germination in laboratory 
(91,8%). 
Yellow-necked mouse (Apodemus flovicollis /Melchior, 1834/) appeared most often in 
monocultures (A = 9,7%). It was eudominant (the degree of dominance was 94,8%) 
and euconstant (it appeared in 76,9% of trape lines ). The use of protecting net after 
sowing ( comparing to areas where protecting net was not used) indicated that the net 
prevented the destruction and canying off the seeds (from 53,91 % to 64,06% of seeds ). 
The feeding of yellow-necked mouse on the seed of Austrian pine was regarded to be an 
important factor of unsatisfactory regeneration of Austrian pine. 
Packages STATJOB 1987 (prog. CROSTAB2) and SPSS/PC+ 1986 
(prog.Kruskal-Wallis 1-way ANOVA) were used for estimating the characters of 
seedlings and the correlation among the appearance of the young growth and some 
factors of natura} site. 
7 REFERENCE 
ABATUROV, B.D., 1984. Mlekopitajuščije kak komponent ekosistem. Moskva, Nauka, 
286 s. (cit.po Ekologija 1, 1-2, s. 87-88, 1986, Moskva). 
BALOGH, J., 1956. Lebengemenschaft der Landtiere. Berlin, 560 s. 
BAKER, R.N., 1971. Nutritional strategies of myomorph rodents in North American 
grasslands. Lawrence, Journal ofMammalogy 52, 4, s. 800-805. 
BROWN,J.H., LIEBERMAN, G.A. 1973. Resource utilization and co-existence of 
seed-eating desert rodents in sand-dune habitats. Durham, Ecology 54, s. 788 -797. 
BLASCHKE, H., BAUMLER, W. 1986. Veber die Rolle der Biogeozoenose im 
Wurzelbereich von Waldbaeumen. Forstw. Centralblat, Ig.105 H. 2., s. 122-130. 
BLEJEC, M., 1983. Statistične metode za ekonomiste. Univerza v Ljubljani, Ekonomska 
fakulteta, Ljubljana, 868 s. 
CORBET,G.& OVENDEN,D., 1980. The Mammals of Britain and Europe. Collins 
Sons & Co. Ltd, London. 
DINESMAN, LG., 1961. Vlijanie dikih mlekopitajuščih na formirovanie drevostoev. 
AN SSSR, Moskva, 166 s. 
DROZDŽ, A., 1966. Food habits and food supply of rodents in the beech forest. 
Warszawa, Acta Theriologica 11, 15, s. 363-384. 
174 
Zbomik gozdarstva in 1.esarstva, 37 
GORECKI, A, GEBCZYNSKA, S., 1962. Food conditions for small rodents in a 
deciduous forest. Warszawa, Acta Theriologica VI, 10, s. 275-295. 
HAMILTON, W.J., 1941. The food of small forest mammals in eastern United States. 
Lawrence, Joumal of Mammalogy 22, 3, s. 250-263. 
HA YDEMANN, B., 1955. Carabiden der Kulturfelder als oekologische indikatoren. 
Wandervers, Deutsch Entomologen 7, s. 172-185. 
HERMANN, KR., 1963. Observations on the occurreence of pocket gophers in 
Southem Oregon pine plantations. Washington, Joumal of Forestry 61, 3, s. 
527-529. 
HERSCHEL,G.A, 1961 . White pine seed consumption by small mammals. 
Washington, Joumal ofForestry 59, 3, s. 197-201. 
JAMESON,E.V., 1952. Food of deer mice, Peromyscus maniculatus and P. boylei in the 
northem Sierra Nevada, Califomia. Lawrenc~ !oumal ofMammalogy 33, s. 50-60. 
JURHAR, F., MIKIAVŽIC, J., SEVNIK, F., ZAGAR, B., 1963. Gozd na Krasu 
Slovenskega Primorja. Teh. muzej Slovenije, Ljubljana, 120 s. 
KRSMANOviC, Lj., 1979. Ishrana vrste Apodemus flavicollis (Rodentia, Mammalia). 
II. Kongr. ekol. Jugosl., Zadar - Plitvice 1-7. X. 1979, s. 1549-1564. 
KRYŠTUF'EK, B., 1983. Razširjenost rovk v Sloveniji (Soricide, Insectivora, 
Mammalia). Ljubljana, Biol. vest. 31, 1, s. 53-72. 
MLINŠEK, D., 1989. Pra-gozd v naši krajini. Biotehniška fakulteta, VTOZD za 
gozdarstvo, Ljubljana, 157 s. 
MIKEŠ, M., SAVIC, J., TODOROVIC, M., 1979. Ponašanje i orjentacija u prostoru 
vrste Apodemus flavicollis. II. Kongr. ekol. Jugosl., Zadar - Plitvice 1-7. X. 1979, s. 
1577-1581. 
NIETHAMMER, J. & KRAPP, F., 1978 . Handbuch der Saengetiere Europas. Band 1, 
Rodentia 1, Apodemus flavicollis, Akademische Verlagsgesellschaft, Wiesbaden, s. 
325-336. 
OBRAZCOV, B.V. & STILMARK, F.R., 1957. Lesohozjaistvennoe značenie 
myševidnyh gryzunov v dubravah Evropejskoj časti SSSR. Moskva, Trudy Instituta 
lesa AN SSSR 35, s. 31-98. 
OBRTEL, R. & HOLIŠOV A, V., 1974 . Trophic niches of Apodemus flavicollis and 
Oethrionomys glareolus in a lowland forest. Brno, Acta sci. nat. 8, 7, s. 1-37. 
PETROV, B., 1979. Some questions of the zoogeographical division of the Westem 
Palaearctic in the light of the distribution of mammals in Yugoslavia. Praha, Folia 
zool. 28, 1 s. 13-24. 
PIVOV AROV A, E.P., 1956. Razpredelenie po biotopam, pitanije i Jesohozajstvennoje 
značenije myševidnyh gryzunov Belovežskoj pušči. Uč. zap. m. gorodskogo ped., 
In-Ta. 61, s. 305-382. 
PRICE, V.M. & W ASER, M.N., 1985. Microhabitat use by heteromyid rodents : effects 
of artificial seed patches. Durham, Ecology 66, 1, s. 211 - 219. 
PUCICH, J., 1900. Die Karstaufforstung im Oesterreichisch - illyri schen Kuestenlande, 
nach dem Stande zu Ende 1899. Triest. 
SHA W,W.E.,1954. Direct seeding in the Pacific Northwest. Washington, Jouma] of 
Forestry 52, 11, s. 827 -828. 
175 
Škulj M: .Kryštufek B.: MALI SESALCI (Mammalia: Rodentia, lnsectivora) V MONOKULTURAH ... 
SNIGIREVSKAJA, E. M., 1955. Dannye po pitaniju i kolebanijam čislennosti 
želtogorloj myši v žiguljah. Moskva, Zool. žumal 34, 2. 
SPENCER, A D., 1954. Rodents and Direct Seeding. Washington, Joumal of Forestry 
52, 11, s. 824-826. 
STEPHENSON, K.G., et al., 1963. Small rodents as consumers of pine seed in east 
Texas Uplands. Washington, Joumal of Forestry 61, 3, s. 523-526. 
SVIRIDENKO, P.A, 1940. Pitanie myševidnyh gryzunov i značenie ih v probleme 
vozobnovlenija lesa. Moskva, Zool. žumal 19, 4, s. 680-703. 
SVIRIDENKO, P. A, 1944. Gryzuny - rashititeli lesnyh semjan. Moskva, Zool. žumal 
23,4. 
TAYLOR, W. P. & GORSUCH, D. M., 1932. Atest of some rodent and bird influences 
on westem yellow pine reproduction at Fort Valley, Flagstatt Arizona. Lawrence, 
Journal ofMammalogy 13, 3, (cit. po Dinesman, 1961). 
TODOROVIC,M., MIKEŠ, M. et al. 1971. Krivulje individualnog rastenja u vrsta 
Oethrionomus glareolus i Apodemus flavicollis. Beograd, Arhiv bioloških nauka 23, 
3-4, s.167-177. 
WALKER, E.P., 1975. Mammals ofthe World. 3. ed., Baltimore. 
WATfS, C.H., 1968. The food eaten by wood mice (Apodemus sylvaticus) and bank 
vole (Oethrionomys glareolus) in Wytham Woods, Berkshire. Oxford, Joum. of 
animal ecology 35, s. 25-41. 
WEST, E.N.,1968. Rodent-influenced establishmentofponderosa pine and bitterbrush 
seedlings in central Oregon. Durham, Ecology 49, 5, s. 1009-1011. 
ZABLOCKAJA, LV., 1957. Materialy po ekologii osnovnyh vidov myševidnyh 
gryzunov Prioksko - Terrasnogo gos. zapovednika. Trydy Prioksk - Terrasnogo gos. 
zapovednika 1 (cit. po Dinesman, 1961). 
ZAJONC, l., 1981. Daždovky (Oligochaeta, Lumbricidae) Slovenske. Bratislava, 
Biologicke prace 27, 1, s. 1-124. 
ZAMENEK, M., 1974. Food and feeding habits of rodents in a diciduous forest. 
Warszawa, Acta theriologica 17, 23, s. 315-325. 
*** : ms D.Zl. 100 IX-1971. (Za seme četinara). Jugoslovenski zavod za 
standardizaciju, Beograd, 28 s.