UIKL V NAŠI DRŽAVI. Dav.ni zakon v razpravi. Davčni zakon je prišel najpreje v splošno razpravo, pri kateri je bil sprejet. Na posredovanje naše stranke pa se je doseglo, da se bo za enkrat celo poglavje o zemljiškem davku izločilo iz tega zakona in se bo posebej obravnavalo, ker je glede določitve čistega kataslerskega donosa treba še veliko priprav. Pri nas ostane torej zemljiški davek začasno še tak kot dosedaj. Kmetje bodo plačevali ta edini davek. Tudi to se je določilo pri splošni raz pravi, da se bo novi zakon začel izvajati šele 1. I. 1929. To pa zaradi tega, ker je nemogoče preje izpremeniti celotno davčno upravo. Zoper zakon za zjednačenje davkav pa so glasovali Pribičevič-Žerjavovi demokrati, radičevci in socialist Petejan, ki je sploh v popolni odvisnosti od Zerjavovcev. Opozicija ovira delo v narodni skupščini. Radič in Pribičevič vsaki dan prideta s kakim nujnim predlogom ali interpelacijo in potem govorijo o njej celi dan, sa mo da vlada ne bi mogla delati. En dan jo je vložil Pribičevič zaradi orjunaša Jevgjeviča, ki so ga policaji zaprli, ker je ljudi kamenjal po Beogradu in je znan pretepač. Drugi dan pa je nastopil Radič zoper orožnike, ki jim je očital nasilja in razne druge krivice. Skupščina pa kljub tem oviram dalje posluje in sprejema posamezna poglavja davčnega zakona. Radikalna stranka složna. Pribičevič je poskusil tudi s tem, da bi poiskal nezadovoljneže v radikalnem klubu in jih odcepil od Vukičeviča. V Beograd pa je prišel Aca Stanojevič, najvplivnejši radikalni vodja, pa je s svojim vplivom dosegel popolno složnost in soglasje v radikalnem klubu. Vlada išče posojilo. Finančni minister se mudi v Londonu, da sklene dogovor za veliko posojilo. čaka pa dejansko na spre jetev zakona o zjednačenju davkov in da se konča sedanja kriza. Istočasno pa vlada namerava razpiisati notranje posojilo. Za velike načrte, ki jih hoče naša vlada izvršiti, je treba veliko denarja. Ta denar se niora dobiti le po posojilu, ker bodo" naprave služile za dolga desetletja in* se bo potem tudi breme razdelilo na dolgo dobo le»t. V DRUGIH DRŽAVAH. Italija zatrla krščanski nauk v materinščini. V Tirolih prebiva dosti Nemcev, katerim pa je Italija sedaj zabranila celo veronauk učiti v materinščini bodisi v šoli ali v cerkvi. Zaradi tega dejstva je zavladalo veliko ogorčenje po vseh deželah, kjer prebivajo Nemci. Da bode isto zadelo tudi Slovence, je jasno, da pa tudi s tem ne bo Mussolini popolnoma poitalijančil naš rod, je pa gotovo. Naši očetje in matere bodo vzgojile svojo deco v našem milem jeziku in v narodni zavesti. Italija je »dobra« Albaniji. Italija je poslala v Albanijo pod naslovom »Rdečega križa« veliko živeža, obleke in drugih stvari. Ta dobrotljivost Italije je zaradi tega, da bo Albanija založena, ie bi bilo treba. . , Albanski »kralj« beg Zogu naroča ,— uinorel Te dni je bil na Dunaju aretiran Albanec Hica, ki je priznal, da ga je poslal beg Zogu, naj umori njegovega sovražnika Prištino, ki se nahaja na Dunaju. To dejstvo je vrglo zelo slabo luč na vladarja Albanije, o katerem pravijo, da ima na vesti že več takole naročenih umorov. Kaj dela rumunski zunanji minister? Rumunski zunanji minister Titulescu je bil v Rimu, nakar se je pisalo, da je Rumunija popolnoma zvezana z Italijo. V Parizu je izjavil, da je Rumunija zaveznica Jugoslavije in Francije. Izjavljal je, da bo storil vse, da se Jugoslavija in Italija pobotata. Za pomočnico v tem delu kliče tudi Anglijo. Žalostna nam Rusija! Iz Rusije prihajajo zelo netočna poočila. Ena prinašajo naravnost razburljive vesti, da se Trocky vrača iz pregnanstva, da so se celi polki uprli in šli nad Moskvo, ki so ga obstreIjevali s topovi. Draga poročila pravijo, da je vse to le maska, da so Rusi to poskusili za prevaro Evrope, od katere so si hoteli izposoditi denar. Verjetna pa je le bolj ona prva vest. In tako bo Rusija zopet trpela, trpela!