Uvodnik
V	želji, da bi slovenska politika omogočila tudi naši državi sodobni sistem in s tem povezano zakonodajo o dolgotrajni oskrbi starostno onemoglih in kronično bolnih ljudi, nadaljujemo z objavljanjem tovrstnih vsebin. Vse leto in že več jet prej vsaka številka prinaša kako pomembno izkušnjo ali spoznanje o tem. V prvi letošnji je npr. ena od avtoric na strokovnih spoznanjih in političnih dokumentih pokazala, kako potrebnoje v sistemu dolgotrajne oskrbe učinkovito zagovorništvo sZarejših onemoglih ljudi. V drugj številld smo se srečali s perečo potrebo po razbremenilnih programih za družinske oskrbovalee, da bodo še naprej zmogli opravljtti tudi vlogo oskrbovanja svo-ih družinskih članov. Ker imaio v evropskih državah le-ti na svojih plečih odi 70 do 90 % vse oskrbe, je za finančno vzdržnost sistema dolgotrajne oskrbe nujna ohranitev te njihove vloge. V tretji številki smo v okviru evropskega prizadevanja za čim botj deinstilucionalizirano dolgotrajno oskrbovkrajevno skupnosti pregledali šestnajst sodobnih oskrbovalnih programov. Med njimi ste vsi razen doma za stare ljudi razbremenilna pomoč pri domačen- oskrbovanju. Dom za stare: ljudi pa bo tudi v prihodnje imel nepogrelljivo mesto v naboru, programov za oskrbo, pri čemtr sta njegovi glavni razvojni možnosti notranja deinstitudonalizacija in z njo povezano zaoestao upravljanje kakovosti.
Pri elomovih in njihovem razvoju nadaljuje pričujoča številka. Eden od raziskovalnih člankov govori o uvajanju vistema kakovoeti EiQualin v nekaterih slavenskih domavih za slare ljudi. Znani stvena potrditev, da uvajanje tega sodobnega sredstva za dviganje kakovosti prinese viden napredek v delovanju domaze stare ljudi, je pomembna za uvillavljanje zavesti o tem vjaonosti. Glavna avtorica raziekave ni samo aaziekovalka, ampak je tudi izkušena pri vodenju socialne ustanove in znana po prizadevanju za dviganle njene kakovosti. Vseavropski model upravljanja s kanovoetjo -v ustanovah socialnega varstva - E-Qualin - je v slovarskem delu revije opisal njegov soavtor. Najboj v živo pa lahko spremljzmo praktično uvajanje novega koncepta doma za staee ljudi v intervjuju z Boriaom Sunkom, direktorjem Doma starejših občenzvv Ljutomeru, ki se po izjemno uspešni strokovni karieri v slovenski soaiali pripravlja na odhod v pokoj. Življenjski intervju s takim človekom široki ne daje man-od odločnega znanstvenega članka, salo tovrstne intervjuje v naši rtvijiltejemo na nzjvišjo raven prispevkov. V današnjem času se na subtilen naijn kažejo tri bisivena vprašanja o kakovostnem delovanju dom a za stare ljudi in drugih soa-alnovarsevenih ustanov. KaOo vodjtizaposlene, da bodo imeli dovolj poklicnega erosa za stalno učenje, za učečo se organizacijo? Kako v rigidnem sistemu javnih instituciji z davno zastarelimi normativi in standardi dolgotrajne oaltrbe vvajeti nove koncepte? Kako svoje poklicno žnljenje na .odročju zelo zahtevnega dela z ljudmi in za ljudi usmerjati tako, da ne le, ne bo zdrsnilo v birokratski sindrom javnega uslužbenca ali druge oblike patologije pri delu z ljudmi in za ljudi, ampak bo človek ob vsem poklicnem naporu za strokovno rast in poslovno uspešnost krepil sproščeno vedrino in človeško topano? V znanstveni literaturi je malo uporabnih odgovorov na ta pomembna vprašanja, veliko več .ih lahko izluščjmo iz poglobljenega intervjuja s strokovnjakom, ki je vse življenje to uresničeval v stvarnih, ugodnih in neugodnih življenjskih razmerah. Te vrste življenjskih intervjujev t različnimi znanstveniki in strokovnjaki sem v revijah in knjigah vedno rad prebiral. Pogovor z Borisom Sunkom je imela Tanja Imperl iz Firisa - podjetja, ki strokovno vodiuvajanlo sodobnihkonceptov v domove za stare ljudi in uvaja E-Qualin.
V	naslednjem letu bamo domovom za stare ijudi skrnali o reviji odmeriti čim več prostora. S kakovoitjo domov je povezano tudi prostovojjstoo vseh generacij za kakovostno staranje in krvpiVev medgeneraceske solidarnosti. V tej štekjlki jj med drugim objavljen prikaz osvežitvenega tečaja za dolgoletne voditelie medkeneracijskih skupin. V njem je ugotovitev, da revija doslej prostovoljstvu ni posvečala dovolj pozornosti, glede na to, kako pomembna gerontološko-medgeneracijska vsebina je in kako razvito je v slovenskem prostoru. Tudi ta gerontološki dolg bomo skrnali v revijji poravnati v naslednjem letu.	Urednik